Isti* uotvrLs It. 6 Potimo* pfttčam v Po«eceuhi bat b*x*hlt LfafcStana, poned^ek S* februarja 194$ lOESECNA NAROČNINA — Cena t.— E TJREDN1STVO, UPRAVA IN tNSERATNl OODELEK: LJUBLJANA, PUCCINUEVA UL. & TELEFON ST 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 ta 31-20. PONEDC1JSKA IZDAJA -JUTRA" □shaja vsak ponedeljek kot PUHKDHil jSK4 izdaja »Jtmuu Sowjetische Oder-Bruckenkopfe zw!schen R&tibor und dem Oderbruch eingeengt Erfol-lo-so bolsohe\vtsttsehe Angriffe siiddostUch Frankfurt-Oder nnd vor Kuatrln — Heftlge fiofechte an der pomnierschen Front — Westlich Schvvet* tief In die Flanke des Feindes gestossen — Besatzung von Tborn kampfte den zu den elgenen Unlen durch — s«mjetische Durchbruchsvereuche an der Sudfront Ostpreuseens gescheitert gen 26 Panzer, 16 Geachutze nnd ftber 500 Fahrzeuge eiiu In Luftkampfen wurden 14 aowjetische Flug^zeuge ab^etvhosson. Ans dem Flihrcr hauptouartfer. 4. Febr. DNB. Das Oberkommando der VVehrmacht gibt bekannt: In Ungarn versuchte der Felnd nnsere Krotit zvvischen Piattensee und Valencze-n^U l ntenttttniBg zahirelcher Panzer elnzodTOcken. Die angrriffenden Bolsehe- vvisten vvurden durch Gegenane;riff in die VerteidigTUig ^edriing-t und verloren 26 Panzer. In Badapeat verteidlgt die heroisch bampfenđe Besatzung die Burg und die siidlirh !'n<' stidwestlich davon gelegenen Stadtteile hartnftrfrig gegen den vveit tiber-Ir^onen Felnd. Zudschcn den VVestbeskiden und der obe-rcn Oder scneiterten heftige Angrlffe der BoIsrh»'\visfrn. An der Oderfront zwischen Ratibor und dem Oderbruch wurden alle Versuohe des Feindes, selne Briiekenkopfe aiis7iiv.«it' n. verelt^lt Mehrere dieser Briik-Itenkopfe worrien durch unsere Gegenan-griffe elnjT^engt, bei Glogan 21 Panzer, In der Mehrsald durch Nahkampfmittel, ver-r.ichtet. Ansrriffp der Bolsche\visten gegen nnsere Stellungec sudostlich Frankfurt a. d. Oder und vor Rustrin blieben ohne Er-folg. Die Besutzungen von SchneldemiibJ ond Pos»>n standen auch gestern bi erbit-terten Ahvvhrkampfen. Auch an der pommersohen Front kam es am heftigen Gefechten bei Pvritz, Arnswal-de nnd nordostlich Jastro\v. Die Besatzung von Thorn kampfte sioh befehlsgemass zu den eigenen I/mlen durch. \Vestiich Schvvetz stiessen Pan/or und Grenadiere tief in die Flanko des Feindes und fiigten ihm hohe Veriuste zu. Die Verteidlger der Marien-bursr und der Stadt Elbing vvehrten zahl-reichc so\vj«.'tisehe Angriffe ab. An der Sudfront Otpreussens trat der Ffind znischen vVormditt und Bnrtenstcln rum Ancr'iff an. In schiverem Kingen ver-hinderton unsere Divi«*ionen den vom Ge-p-iier erstrebten Durchbruch. Nordwestlich Koni VVesten zer&ehlujf unsere Artllierie engllsche Panzerkrafte, die siidlieb Roer-mond unsere HauptkampfUnle zn durch-stossen versuehten. An der mlttleren Kur halten lebhafte feindliche Bewegungen an; auch das Artilleriefener verstarkt sieh, so das h in dlesem Abscbnltt demniirh^t mit dem emeuten Beginn feindlicher Grossan- gxiffe gereehnet werden muss. Nordostlich Monschau blieben feindliche Angriffe erfolglos. doch konnte der Gegner bstlieh der Stadt naeb heftigen Rampfen unr>ere Truppen in den Kaum von Schlei-den und nordllch davon zurižckd ranjen. Auch an den Ostbefestigungpn weitcr siid-lich kam es zu erbitterten Rampfen mit angrelfenden amerikanlscben Verbanden, die nach geringen Erfolgen zum Stehen ge-bracht vvurden. Im Rampfgebiet von Biscbweiler warfen unsere Truppen bn Gegenangriff den vor-getirungentn Febid \vieder zuriick, machten dabei Gefangene nnd vernichteU'n eine grossere Anzahl feindlicher Panzer. Angriffe der Amerikaner Im Abschnltt von Roimar \vurden abgewiesen. Nordlic.h Noubreisaeh »owie Im Raum nordlich ond nord\vestlich Miihlhausen stehen nnsere Di-vlsionen in heftigen Abwehrkampfen. Im Oberelsass wurden gestern 27 Panzer und Panzerspiihwagen vernichtet. Im Monat Januar machten nnsere Truppen an der Westfront 8327 Gefangene und erbeutrten oder vernlchteten 1197 Panzer nnd 55 Panzer»pahwagen sowie 98 Ge>-schfltze. Vor Dunkirchen nvang unser Feuer ge-gnerisehe Panzer zum Abdrehen. Schwa-chere Angriffe gegen das Vorfeid von St. Nazaire wtirden zersehlagen. Der feindliche Nacb«*chubsttltzpunkt An-t\verpen Hegt andauerpd unter unserem Fernbeschuss. Die Reichshauptstadt war am gertrigen Tage das Zie! eines Terrorangriffs der Nordamcrtkaner. E» entstanden vorwiegend in đer Stadtmitte Schaden an Wohnhau-sern und Rulturbauten sowie Veriuste unter der Zivilbevolkerung. Auch im westll-chen nnd <*dwestHchen Rcidtspebiet rrafen die Ansrriffe anirloamerikanischer TleffHe-ger und kleinerer Bomberverbande wieder vomlegend die Zivilbevblkerung, Britlsche Trrrorflie^er warfen in den Abendstunden Himben auf Orte im rhe!ni«ich-we»rfaH-srhen Raum.LufKertPldigunErskrafte braeh-ten 49 angloamerikanische Flngreuge, da- rnnter 43 viermotorig^e Bomber, ram Ab-stnrz. Das Vergeltune«;feiier auf London dauert mit nur kurzea Uifterbrecluingeu an. c - Ita pre 9inost|a ?Jh med Ratibercm in Odrskimi močvirji zožena Brezuspešni boljševički napadi jugovzhodno od Frankfurta ob Odri in pred Rftstrinom Silo\iti boji na pomorjanskem bojišču — Globok vdor v sovražni bok zapadno od Swieca — Tomnjska posadka se je prebila do nemških črt — Sovjetski poizkusi proboja na južnem vzhodnopruakem bojišču so se izjalovili nikov, 16 topov in nad 500 vozil, V letalskih bojih smo zbili 14 sovjetskih letal* M a zapadu je razbilo naš« topništvo an- Fiihrerjev glavni stan, 4. febr. DNB. Vr-tiovrio poveljmStvo oboroženih sil objavlja: .Na Madžarskem je poskušal sovražnik s podporo številnih oklopnikov vtisniti naše bojišče med Blatnim jezerom bi Velencze-fikbn jezerom. S protinapadom smo potisnili napredujoče boljševike v obrambo. Izgubil! so '46 oklopnikov. V Budimpešti brani Junaško boreča se posadkr« grad ter južno in jnžnozapadno odtod ležeče mestne predele zelo ziiavo proti daleč jačjim sovral-nikom, Med zapadnim] Beskidi in zgornjo Odro So se bzjalov ili siloviti boljieviški napadi. Na boji>* ii ob Odri med Ratiborom In Odrskimi močvirji smo preprečili vse poskuse sovražnika, da bi razširil svoja predmostja. Več smo jih zožili s protinapadi. Pri Glo-foun smo uničili večinoma s sredstvi za boj iz h!i/ine 21 oklopnikov. Boljševiški na-I proti najini postojankam jugovzhodno od Frankfurta ob Odri In pred Kiistrinom imeli uspeha. Posadki Schneidemuhla In Poznanja sta bili tudi včeraj ogorčene obrambne boje. Sa pomorjanskem bojišču je prišlo do silovitih -spopadov pri Pvritzu, Arnsvvaldu In severno vzhodno oo -Jastrowa. Torunjska p«>sadka se je na povelje prebila do lastnih črt. Zapadno od Svvieca so udarili naši oklopniki in grenadirji globoko v sovražnikov bok ter mu prizadejali visoke izgube. Branilci Marienhurga in mesta Eibinga so ©dbio. številne sovjetske napade. N*3 južnem vzhodnopruskem bojišču Je napadel sovražnik med \Vormdittom In Bar-tensteinom. V težkih borbah so mu preprečile naše divizije nameravani prodor. Se~ vernozapadno od Ronigsberga se je boljševikom posrečilo napredovati v smeri proti Gdanskemu zalivu. Protinapadi so se pričeli. Naše pomorske sile »o tudi 2. in S. februarja podpirale težke boje vojske ob obali severne Samlandlje. V.Rurlandiji je napadal sovražnik s svetimi pehotnimi in oklopniškiml oddelki še nadalje v smeri proti Ljepaji, d očim je južno od Salduja popustila silovitost njegovih napadov. Na obeh odsekih se je razbil sovražnikov naval po uničenju 40 oklopnikov -»b žilavem odporu naših divizij. Letalstvo je napadlo na srednjem odseka vzhodnega bojišča z močnimi silami sovjetske prednje straže ter oskrbovalni promet. Sovražnik je imel visoke krvne Izgube ter Je Izgubil po doslej d oslih vesteh 26 oklop- i Le s kratkimi presledki. gleške okiopnlške sile, ki so poskušale juž-ao od Koermonda prebiti našo glavno bojno črto. Ob srednji Roeri se nadaljujejo Živahni sovražnikovi pokreti; tudi topniški ogenj se o jaču je, tako da bo treba na tem odseku kmalu računati s p. »nov ni m pričet-kom sovražnikovih velenapadov. Severno vzhodno od Monschaua sovražnikovi napadi niso Imeli uspeha, vendar se je nasprotniku vzhodno od mesta posrečilo potisniti po silovitih bojih naše čete na področju Schleidena in severno odtod, i udi ob vzhodnih utrdbah in dalje proti jugu je prišlo do srditih bojev z napadajočimi ameriškimi oddelki katere smo po majhnih uspehih zaustavili. Na bojišču pri Bischweilerju so vrgle naše čete s protinapadom prodrlega sovražnika zopet nazaj, privedle ujetnike ter uničile večje število sovražnikovih oklopnikov. Napade Američanov na koimarskem odseku smo zavrnili. Severno od Neubreisacha ter na področju severno in severnozapadno od Muhlhausena bij. jo naše divizije silovite obrambne boje. V zgornji Alzaciji smo uničili včeraj 27 oklopnikov in okiopniskih iz-vidniških voz. Meseca januarja so zajele naše čete na zapadnem bojišču 8327 ujetnikov ter zaplenile ali uničile 1197 oklopnikov, 55 oklopnih ogledniških voz ter 98 topov. Pred Dunkerauom je prisilil na« ogenj sovražnikove oklopnike. da so se obrnili. Slabše napade proti prednjim črtam pred St. Nazairom smo razbili Sovražnikovo oskrbovalno oporišče An-vers obstreljujemo stalno z našim daljno-strelnim orožjem. Glavno mesto Retcha Je bilo včeraj podnevi cilj severnoameriškega terorističnega napada. Zlasti v mestnem središču so bila poškodovana poslopja ln kulturne stavbe. Civilno prebivalstvo je imelo Izgube. Tudi na zapadnem in jngozapadnem področja Keicha so prizadeli napadi angloameričkih nizko letečih letal ln manjših bombniških oddelkov znova predvsem civilno prebivalstvo. Britanski teroristični letalci so vrgli v večernih urah bombe na kraje v rensko-vestfalskera prostora. Protiletalske obrambne sile so sestrelile 49 angloamertikih letal, rosd njimi 43 tttrtmotoraik bombnikov. Povračilni ogenj na London m nadaljnjo Položaj na bojiščih Berlin, 4. febr. VojaSki sodelavec a grenel je DNB poroča o položaju na bojiščih: Prvi val sovjetske veleofenzive je ponehal. Ofenziva je bila zaustavljena ob Odri. Ob tej črti Je mogoče ugotoviti nadaljnje ojačenje odpora od Ratibora do Brtinber-ga. Predmestja sovražnika, s katerih bi lahko sprožil napad, da bi z boka prodrl proti nemSkl prestolnici, so močnejše nemške bojne skupine uspešno napadle in odpravile ali zožile, tako da ta predmoslja ne predstavljajo trenutno večje nevarnosti. Na železniški progi Poznanj—Frankfurt ob Odri je prodrl nasprotnik do Reppena, medtem ko se za hrbtom napadalca dobro drže posadke trdnjav Poznanj in Pile fSchneidemuhi). Ce je bila po 12. januarju glavna naloga nemSkcga vodstva, da zadrti boljševike na strateško ugodni črti, je vodstvu to tudi uspelo v južni Pomorjan-ski. kjrr so po uspelih protinapadih nemške črte premaknile dalje proti jugu na črto Schloppe—Deutsch-Krone—Jastrovv. Toda celote vseh teh bornih dejanj še ni mogoče smatrati za napredovanje na enotnem hr "'šču. Se vedno je mogoče govoriti le o posameznih praskah, čeprav so se odigrale tudi med večjim! oddelki z oklopniki ln težkim orožjem, ki so si prizadevali, da bi si zagotovili ugodne zaustavitvene oziroma izhodiščne postojanke. Boji pri Sehwe- tru. Marienburgii in Elblngu. kjer sovražniku kljub množičnemu nastopu ni uspelo prodreti, so uvod k sedanjemu žarišču zimske bitke, namreč za vzhodno Prusko. Tam so stopili boji »a pokrajino v odločilni sta-dlj. Področje severno od Heilsberga ln na obeh straneh Koni^sberga je prizorišče dramatskih bojev, v katerih -o boljševike v so-razTierju s premočjo svojih množic doletele visoke ižirube ljudi in materiala. V ostaJem -{e si'ka vojaftkega položaja malo spremenila. Kiti pri Budimpešti, ki jo nemško-madžarska posadka v gradu ln okrog nje^a Se nadalje junaško brani, niti v Kurla-nđiji. kjer nem*ke divizije vedno znova demonstrirajo individualno premoč posameznih borcev nasproti sovjetskim množicam, pa niti na zapadnem bojišču, kjer prir>r?vliain zavezniki novo veleofen-zlvo. niti pred zapadnim branikom, niti v Alzaciji ti! prišlo do dogodkov, ki bi da!i povod rasnim skrbe m Z mtnimom divizij je izvedlo nemško vodstvo elastično obrambo ter si Je s tem ustvarijo podlago za obrambo proti še večjim *r> ;i£nlkovim ofenzivam. Berlin, 4. febr. Mednarodni poročevalski urad poroča s srednjega o I seka vzhodnega bojišča: S podporo številnih jat nemškega letalstva, ki je v zadnj h dveh dneh po najnovejših vesteh uničilo nad 1600 vozil in prizadejalo s tem sovjetskemu oskrbovalnemu prometu težak udarec, so odbile nemške Čete na vseh bojišrnih odsekih vzho 1-no od Frankfurta ob Odri. pred K ii strinom ter ob Odri sevemozapadno cd Kil-s tri na vse bol^ševiške napade Oddelki vojske in letalstva so uničili 121 sovjetskih oklopnikov. Posadki Pile (Scnnellemuhle^ ln Poznanja sta se še nadalje uspešno branili. Nemške čete so pri nadaljevanju svojega osredotočenega napada severno od Pile f Schneidemtihle) močno rc-azile boljševike, katerim so pri Jastrown uničile S po1-ke. Tudi severno od Bid«rošča »Bro-r-ber-ga) so prodrle mečrte nemške oklopniške sile io 20 k'Vmetrov globoko mod sovi^t-s^ro postojanke. Medtem ko so zavrni b Nemci sovjetske sunke na ■*u°ni zgomie^'eziiskeHMeu|jp»e Severno od Glog*wva ?>o zavrnili bciUBoit« r*p\*ai ter un?ČU< r^r-1 tern večinoma s sred^-i ra boj iz blizine 21 sovjetskih ckJopnlkov. Položaj na zspa&;cm ^flšču Berlin, 4. febr. Mednaffcdni poročevalski urad javlja z zapada: Medtem ko 3e iV-. l 'Vjh radalje posku- ; žajo preb.ti v prednjie črte zapadnih utrdb | vzhodno o j Monschaua in vzhodno od St. j Vi t ha, se je tempo ameriških priprav v j aachenskem vdornem podrrčju v zadnjih j dneh znatno poveča]. Skupno z že zbranimi j silami razpolagajo ameriške armade, določene za novo veleofenzivo. z najmanj 20 velikimi cddelki, h katerim sp3da Kakih 8 do 9 oklopniškib livizij. Čeprav pii_ j pravljalne operacije 5e niso zaključene* se lahko računa vsak dan s pričetkom velike odločilno bitke, ker sili zaveznike sovjeta s ka generalna ofenziva k naglemu postopanju. Sp:-redno z zbiranjem ameriških armad potekajo ojačenja in p:iprave druge angleške armr.de na sosednjem odseku ob iz. Uvu Roera ter na bojišču ob Maasi med Roermondom in Nijmegenom. Vse kaie. da b:do angleške in ameriške opeiacije medsebojno v skladu. Močan topniški ogenj na nemške postojanke v Reichsu'aldu. jugovzhodno od N1J-meg:ena, na odseku ob Reri prt Heinzber-gru ter na bojišču med Jiilltohom in DOre- nom. kjer so skušali Američani prkriti svoje pokrete z zameglitvijo, se ^a^iko smatrajo za pričetek krajevnih boj?.v. Polvska kriza Amsterdam, 4. febr. Posebni dopisnik >Sunday Timesa« poroča po Reuterju, da gTozi poljski vlali v Loncionou nova kriza. Krščanska demokratska stranka je baje sklenila predlagati svojima zastopnikoma v vlaU, naj odstopita. Gre za ministra za obn:vo ter za pravosadnega ministra. Posebni dopisnik pravi v tej zvezi: »Ako bodo krščanski demokrati resnično prešli v opozicijo, bo to pomenilo, da se bo Ar- ciszewskijeva vlada opi-ala samo Se na socialiste in skrajno desno krilo narodnih demokratev. V tem primeru skoraj ne bo mogla več nastopati kot koalicijska vlada.« Lubliu razđvafa londonske Polfake Stookholm, 1. febr. Kakor javljajo iz Londona, postajajo Lublinu prijateljski krogi v Londonu vsak dan aktivnejši Opem poljskih levičarskih skupin se je združilo v poljski sdemokratsk* svet. ki dobiva svoja povelja iz L^iblina. V London je prispel kot novi zastopnik Lubltna Lukasiak. ki naj tam energično ha aktivno zastopa luMinske interese. Arciszevvski. vodja poljske begunske vlade v Londonu, pa se še nadalje udala naivnosti ln sanjari V nekem sov oru je zahteval čimprejšnje priznanje^ svoje državne uprave ter izrazil <*voje nadaljnje zaupanje v Veliko Britanijo tn Zediniene države. Ki jim razlaga, da so 51e v vojno vendar za svobodo narodov. Londonu pa ni posebno prijetno, da ga ravno sedaj spominjajo na garanciiske obljube. Grobo resnico pa navaja poročevalska služba Bele hise v Wa-shinprtonu v listu »Miami Heraldc. Id pravi, da se ne sme pozabiti, da imajo boljševiki psihično moč. da izsilijo odločitev kakršno si želijo. Varšava sedež , ftfffske začasne vla*ieu SK*rkholm 4 febr. Agencija Tass je razširila vest iz Varšave, ki pravi, da je bil 1 februarja sed^ž < začasne vlade poljske renubTike< premetden v- VarSavo Stoeichofm, 3. febr Reuterjev dipomat-Skj dopisu-k se bavi «, stcleincrn čp^ke^a tzsel^eoiskega odbora, s katerim je prr^n-=; sovjetsko-poljsko navioe-^no vlado ter pr -pcaninja- da je čegk2 vla-ia c najneravanern priznanju Lubl; a 2e prej obvestila brđanske in ameriftko -vtaoV Čeprav bntanska vlada 6e ni zabela uradnega staj sca glede tega ukrepa, bntanski kro£r: vendar popolnoma razumejo vzreke ki s<^ ga povžro-č-li. Pač stara pesem: Vsak priklon preo Moskvo naleti na razunu /a-je v Londonu Kako pa naj rr; tud; bilo drugače pri vsei ajyrle.*ki prWiJmgti boljševikom! AmeterOSm, 5 febr V lortdo-^'Ji polltjC- n2LJLro,rinw.^,L^a^>- da ie Stalic osebno prevrni pobudo da te premakne}- n^fjm-*srrta o Polisi s sedSTije mrtve teCke. V Londonu pravijo, da je povabil voditelje orilačUnjh poJjgkih strajaJc Id mo BPfH ia- ven iubbnske^a o_iP na konferenco v Moskvi. Amsterdam, 3. febr. Poljska Izseljeni-9ka vlada v Londc Q je objavila v četrtek zvečer, da je prekanila diplomatske odno saje s >če^kosl:*vasico< vlado, ker je v sredo priznala začasno poljsico vlaiso v L-ubii-nu. AagTcžke prltcžbe zaradi „nesisttffiliivBsti Moskve*4 ženeva. 4. febr. Cummings p i se v dnevniku >News Chronicle«, da je ugotovitev Mroreheada, vojnega dopisTiika >Daily Expressac ki pravi, da ni nikakega uspešnega sodelovanja med sovjetskimi !n an« gloam^riškimi armadami in da generali zapadnih sil niso veleli, kdaj pričenjalo sovjetske armade z napadom, povzročila v brđanski javnosti resničen preplah. Kaj. ti nibče ne more razumeti, da nI Stalin obvestil sv>ja zaveznika Churchilla ln Roo-sevelta kakor tudi numih generalov o velik; zimski ofenzivi, kakor tudi o njenem Obsegu in ciljih. NadaHnU mak trmoglave moskovske neđoftmlflvosl] v vojaških zadevah ^e da se so^'t^tske oblasti kakor pre^'e >u^1 ^°ta"J b*-ani^o da bi dovoMle sa> VGKrfŠkfm dopf*»n;kom do«**** na \Thodno boii?čo Cum!t*insrs s* suceiiiiie k^ko se je mogoče preVl^tl ve^HH« nnd*»m v oo^Hu b^iinfie t*o.i*t?čne <*tr**afr\ip nrj orsT^nl^ra. niu m'ni. če mpn^kajo or* voinem vodstvu Kav e».! 1T 3k?b nar^ov nogoii za «trategHčno sodelovanje. Aiagieži baljsevilcsmi ne kreditirajo ženeva, 4. febr. Diplomatski nopianlk »Sundav Timesa< poroča, sklicujoč se >na zanesljiv vir«, da je sovjetska vlada .ra-p.osila britanski zakladni urad za dolgoročno poarjilo v višini okrog 750 milijonov funtov za lniustrijska naročila. Kredit! naj bi bili dani za 20 let. Kakor dodaja dopisnik, so britanske oblast! označile to prošnje- za nespreiemljlvo. Vendar Je britanska vlada napravila bistveno manjšo nretiponudbo. ki so 70 pa bol i $e vik t odklonili V zvezi s tem Izjavlja dopisnik do-be^*3 !no: »Nastala je r-r-tnost, da bo Roo. Bevp.lt uporab ii pogcV Sq o pogcdjHh ha zakupih, k: mu bo pri P'-KrManjIh ?*m:nom v t*»m primeru seV> koristna^ i v delavski internacionali Bern, 4. febr. O vel no vecj; napetosti pred prlčetkom svetovnega kongresa delavskih organizacij poroča »Eacchange Te-legraph«, ki pravi, da ie nastal te resen spor med britanskimi in ame iSkimi oe-lavskim; crganizaciiaml. Na seji glavnega ■veta mednarodne*;* »druženja Je izjavil ss^topnlk ameriške delavske federacije (AFL) Robert Watt» ia njegova ftderaei. j« ne bo ostala v orgmnieacijl. v kateri je zastooana 8ovietaka zveza, ker sovjet* ska delavska združenja niso svobodna, temveč im del ^™»"«g* ^riigi Velja tudi za nas NajpomembnejŠi dogodek preteklega ts^ dna je brezdvomno bil zgodovinski govor katerega je Fuhrer po radiu govoril nemškemu narodu dne 30. januarja, na dvanajsto obletnico prevzema oblasti po narodnem socializmu. Na zaslepljene sovražnike Nemčije, tako na boljševike kakor na njihove plutokratske zaveznike, Je skrajne neprijetno vplivalo ze samo dejstvo, da je FHlhrer govoril. Se bolj pa jih je razočarala vsebina njegovega govora, saj so lahko ii nje Jasno razvlde.ll. kako zelo so se uračunali s svojimi načrti, kater** so tako prenagljeno in naivno kovali v skladu s «voji mi željami. Namesto negotovosti ln omA-hovanK ki so si Ju želeli in Jtf zato prlčar kovali, no morali razbrati iz govora jekleno odločnost in slej ko prei neomajno vero v ZTpngo pravične stvari, za katero se bor; Nemčija ln bo z njo vred bori najbolj zdravi tn na1K del e^enskesr* prebivalstva Za vsakogar je jasno, da jo Filhrer govoril iz srca vjernu nemškemu narodu, zato so morali zdrvzeni nasprotnikj Nemeije ln nove FT\Tope spet enkrat z razočaranjem spoznati, da so slej ko prej jalove njihove na de na zlom nem^kosra odpora. S tem večjim sadodčenjern pa so ob ra dl^sk'h sprejemnikih sledili P^lhrerjevlm iz-vajgnje.m ndliioni ln milrjool Nemcev in r niimi milijoni in milijoni odreSilnf mislr^ nove Evrope zvestih pripadnikov drugih im ro^iov na naSem tako težskb pre1*k\i.4i>nem kontinentu. Slišali so v niih potrditev svb-Jerra lastnega prepr^anja ter svoje lastafi vere in volje v Url dobi preizkušnje ki Jo preSfvija nemški narod *n s njim vsa nr\ 7-tPidno civittsacilo p" rana Cvrops Pre pričevalnJ glas FnJbrcH«^ f*y -'e roovM potrdil, da so na pra-"; rvoti m • a Nemčije nikdar ne bo doletela usoda, katere so bili deležni moralno sstart svet v zatonu in da nastaja novi«. Bila ie to miselnost, ki je največ krUa zi nesreče, katere so nas doletele kasneje in dosegle svoi višek v sedanji vojni. Tudi za nas velja, da nam je. Če hočemo v tem viharju obstati, neobhodno potrebna popolna duhovna enotnost, kakršno Je že dosegel nemški narod, za katero pa s© mi Sele borimo. Flavno v tem pogledu srna Slovenci, kakor tudi vsi ostali evropski narodi, Se daleč, daleč za Tsemei, čeprav lahko z zadovoljstvom ugotovimo, da smo ne le v primeri z razmeram! pred sedanjo vojno, temveč že tudi v primeri s stanjem pred poldrugim letom naredili že lep korak nanrej. Domobranska ideja, ki je tako mogočno zrasla iz proti komunističnega nastrojenja ln odpora naserra ljudstva, je ona močna sila. W je združila v prekaljeno enoto že vse zdrave elemente med Slovenci 1n iib fe dalje združuje v vedno večjem številu ln v vedno močnejši duhovni strnjenosti. Njen program ni samo nepopustljiva borba proti komunizmu do njegovega iztrebljenja temveč v enaki meri tudi duhovna in materialna obnova našega naroda ter ustvarjanj« vseh potrebnih poerojev za njegovo vsestransko rast v novi dobi. Na tem pozitivnem, ostvarfajo^em temeHu se lahko združijo vsi SV>venei, ki ljubijo svot narod in mu hoč«=1o dobro Tn pod domobransko zastavo se rudi moramo združiti ake hočemo da se nas narod obrani. Tako opravlja r;rm^r,-^sk« 'deja mea Slovenci v m^lem ono odrešilno poslanstvo, ki g"a je med N^moi v velikem opravil narodni socinlizem: auhovnj nreporod vsega naroda in nlepovo ponolno rimltev v enotno tflo. Ftlhrer Je v svojem Tovoru opozoril, kako črpa ne" Iki narod iz *"ega po-polnesra ri«^r v^ptrn RdlnirtVS moči tr borb« ln žrtve, ki mu 'ar-"'io t^-ito Tudi tn velja v ro^ni meri za na?r T s če bomo tudi ml po duhu in st"it —noTnoma enotni da bomo zmožni na" ^ žrtev In največjih naporov za bodoČ?»o«t srofe ''^ pnostl °i bomo tO bodo^nO'tt yn^-o*0^rU1 g a ustroja E. iopr-K aoc a; sti so spr^jeh 5 izjavo z velikim vznemirjenjem na znanje. B.itansk: rudarsk. vooitelj Lavvtjjer je Američanom hudo 061 val da so prišU v Evropo jato, -ia b^ vsilili delavski inter-nacionali amer sko stali£čc Ker pa bo na kongresu p' lo* boljšovikov zastopana tu^i boljševikom prijazna ameriška delavska organizacija CIO. bosta ti dve skupird konferenco popolnoma obvladali CIO pa celo se posebno pcdplra boljševike. Pred prlčetkom svetovnega kon*n^sa delavskih organi sari J, katerega otvoritev te napovedana na prihodnji to:ek «a HMo 'Uigrali po mnenju ^Exchang*a-' r>> l~ulisTrni razburljivi togollct m Ke flo He d* ostrih naspiotstsv. • ♦ L O V h N 5» K i \ A K U D*, ponedeljek, 5. februarji 1945. Stev. 6 t. i 11 H I miksnti * 'm ■ II Nagov r na 12. cbletnico 30. januarja 193$ — Nemške napore hz na koncu kronala zmaga Na L2 obletnico 30 je narodu, 90c auzem prevzei v Kajnu oO.-si je -me. rumei iz svojega g.avu^gj stana p ra uu sieoee govoi oemAKemu narodu: rojak u? rojaK.uajei Narod-: j »i\emSKJ bog aufitii Kl, mi je pokoj j nemški jržavn preu-seou.k von Hinrienburg p.ed L2 »et p ver. it-l >>'o .j. oajn*oć ejS* stra_n«.e Icaacel&r-stv- e bna NemCrja z^oiraj v -ste«., položaju k.aKoi t dane* v Bvetovnopoiitic-neni ozn u na zunaj Proces gospodarskega un-čeuja m lu^eiij^i oemokra^sjie republike ai ga je nacrt o p vzroć ia veraaj8ka po-g.-dba m k. se je nato nadaljeval, je dove. aei do splošne biezposemost.. Bilo je « milijonov orezp seliun, i milijonov#.e demo zaposien.n deiavcev. fcroeclc stan je bii uvučen, prav tako obrt tudi s trg. vmo ni biLo ooije Nemške iuxe ao biie sax>o še p: kopališča ad j Finančni položaj Nem. ć je je on tak, da e grozil vsak trenutek ne ie jlora države, marveč tudi dežel in obeta e> -i< »či.u -• pa je bdo sledeče: Za tem gospodarske metodičnim rušenjem Nemčije je sta:a pšiist azijskega b Ijsevizma prav tako tcakoi janes u, lak. kak 1 danas v veuKem je b j v i^L.h pieu pre v zetuom oblasti pri uas mešeansk. svet povsem ne-spos >rjen. cUi bi se učinkovito upi, tema razvoju. fuui po ztorou ieta 191 i še Jedno iso sp. znali, ob je stan svet v zatonu L11 da nastaja nov;, da ne gre zato, d« bi se l vsemi s tvi podpiralo m um; no ohranjeval . *a: se je izkaiiio za siaho >l« gnilo, marveč ua je potrebno p staviti na 1 ^eg^-vo mesto, kai je zdravo Preživel] družabn red je oii zlom jen in vs^k po-skus obtamt; ga, je bil že naprej e osojen na neuspeh Ni bil torej nič drugače kake r danes v ve. Kem ko je prav tako me Sčanskim državam usojen pogfes m ko bode lahko presia.e 10 v p eiednj h stdietjitl najtežjo kr;z^ Evrope le otočne, sveio.no nazorsko utrj. ne ljudske skupnosti. Od JO jaa' .rja 19o3 1 . nemžko narodno talo, to se pravi. oskrbeti ga v prvi vrst: ne z materialno vedrio močjo, maiveč ga navduti z uuhovn: odpor.o voijo po samoohranitvi. Grozovita usv-aa. Kj se odigTava aai^es na vzhodu ki iztreblja po vaseh m okrež-jih. na -ežeii Ln v mestih deset n stocis-'-. će ijudi. Do s skrajnimi napori na Ko cu kljub vsem udaicem in trdim pre.zkusnjam odb ta m premagana. To je mogoče le. ker se je izvršil 00 leta I0o3 nouaaji pre brat v nemškem narodu. Ce bi bila še danes Nemčija UiKš a, kakor je bila Nemčija versajske p~ godbe, b; notranje-azijatska poplava že zdavnaj >dp]avila Evr<>po Pr tem se ne izplača prepirati se z onimi nikdar Lzuiiirljn slamnatimi glavami, ki so mnen.a. aa bi bivzbiambna Nemčija spričo sv-eje nemoči gotovo nikdar r.e po^ia a žrtev te žiel-:vsko-mednai*co.ne svetovne zarote fo 3e ne pravi n:č drugega kakor postaviti vse naravne zakone na glavo! Kdaj ne požre iisxa orezbramb. e gosj zaraidi tega. ker ne more imeti pc svojem ustroju agresivnih namer n k^aj bc postal vedk Vončii© pacifist, ker ovce n:so oborožena Ker pa — kot rečeno — obstajaj.;, takšni meščanski tepci, kj to povsem res. o verujejo, je te dokaz, kako potrebno je bilo od. stranit d. bo, ki je s svojo vzgoja gojila m hranila takšne pojave, ki jim je dajala celo poetičen vpliv 2e eiolgo preden je pri. šel narodni social zem na cbiast. je oivjai neuamilje. ooj pr temu židovsko-az Jat Skemu boljšev.zmiPće že n: prepiavu leta 1919 Evrope, se je te zgoa lo samo zaradi tega ker je S 1 takrat savm še prešibak in pre.nalo oborožen Svojega po-i^Kusa odstraniti P:ljsi:o n» opustil [z sočutja do ta_ kratne Poljske, marveč sam zaradi izgubljene b-tke pred Varšavo. Njegova namera uničit Maižarsko, ni izostala, ker tega niso hoteli, maiveč ker bojievtškega r.asi-Ija niso mogli vojaška obdržati. Prav tak. ais, opustili po zkusa uničiu Nemčije, ker niso več iskali uspeha, marveč ker se jim ni posrečilo odstranit, ostanek naravne oapome s-le našega narvnia. Takoj je spr.čo Lega židovstvo pričelo po načrtu n^tianje rušiti naš narod in pr tem je imelo uajboijše zaveznike v oain ne-um;, ji meščan-h. kj mao hote^ spoznat . \ da je doba meščanskega sveta končana in cia se , e bo nikdar več vrnila, da se je do_ ba gc-spoc.arskega liberalizma preživela '.n da iahko vod; le dc lastnega zloma, da pa j je mogoče predvsem obv aclati velike nalo- j ge časa samo z avt ritamo združeno siio naroja kj ;ii:.aja iz zakona enak h pravde ; vseh in iz tega sledečih enakih do.ž.i st: , prav tako kakor lahko vede obrr.tnc :zpol njevanje teh istih dolžnost, do istih Pravic Tako je dai nara je Istočasno naj. trdnejši porok za aoko čnc zmago! Ce 001 u je Evropa danes za težko oaiez- ; mjo. potem jo bod pr zadete dižave z vso j svojo skrajno oopomo silo premagale, al pa ji bodo oo_lee:!e reds vu^; oni. ki ozA*ra. Akc želite prodati oblačila čevTie. T>etiIo pos' »ljninp in ^'irne predmete ter 9S\ pos.^linino in sliene predmete ter nu ne utegnete prti v naš lokal, prosimo, da nam to ostmerco aH telefonieno sporočite. Posl?,M bomo k vam na dom svo-'^2:a kupov*!ra. Nakurjovabiica ?ocra!ne uonorJ Ljubljana, Graelišče št. 4, tel. št. 30-39 ja~:uarjri ao | vi jn živi dalje, premaga višek takšne bo. iezm samo v kr zi. ki ga njega samega iz-rfrmo oslabi Zaradi tega pa je toike b 1 naša nejspieme jiva vol^a, aa se ne uit: a š mo tega boja za rešitev našega naroda pred najgr zovitejšo us^do vseh časov ter ne e samo Oni, ki me je zp. to poklical. 20. julija je bda moja usoda v rokah Previdnosti in. Ce bi hotela bi me uničila bomba, ki je eksplodirala meter in pol od mene, ter bi s tem končala moje ž:-.i;,enjsko delo Da me je pa Vsemogočni tega dne obvaroval, smatram za potrdilo podel;or ?ia mi naloga Zaradi tega oom stopal tudi v bodečih letih po poti brezkompromisnega zastopanja interesov svojega naroda ne glede na vse težave in nevarnost) in prežet svetega prepričanja, da Vsemogočni ne bo na koncu zapustil onega, ki vse svoje življenje ni hotel ničesar drugega, kakor obvarovati svoj narod pred usodo, ki je ta narod ni zasluzil niti po svojem številu, ka; šele po svojem pomenu. Zaradi tega se obračam ob tej uri na ves nemšk: narod, predvsem na moje store so-borce in vse vojake, da se oborožijo še z večjim in tršim duhom odpora, dokler ix>mo lahko kakor že ne! J — položili mitvim tega ogromnega boja na grob venec s trakom: >In vendar ste zmagali!« Pričakujem cd vsakega Nemea, da zato do skrajnosti izpolni svojo dolžnost da sprejme vsako žrtev, ki bc in ki mora biti od njega zahtevana. Pričakujem od vsakega zdravega, da gre z dušo in telesom v boj. Pričakujem od vsakega bolnega in da dajo z največjo lastno omejitvijo kruha za vojake in delavce tega boja. Pričakujem od vseh žena m deklet, da ta boj — kakor dosiej podpuaio s skrajnim fanatlzniom. Pri tem se obračam s posebnim zaupanjem na nemško mladino S tem da tvorimo tako z.erotn ško skupnost, lahko s pravico stopimo pred Vsemogočnega ter ga prosimo za milost m blagoslov. Kajti več narod ne more storiti. Kakor da se vsak. ki se lahko bori bori m da vsak. ki lahko dela. dela in da oo vse skupne žrtve prežete samo z eno mislijo zavaravati svobodo, narodno čast in s tem bodočnost življenja Kakorkoli ie tudi t tka sedanja kriza Jo bomo z našo neukionlj-vo voljo, z našo po-žrtvovalnoatjjo tn z n:iši:ni s^' Bobnostmi na koncu kiinb temu premagali. Prestali bomo tudi t j s .<5ko. Tudi v tem boju ne bo BBS-^ala not- anja Azija, mnrve? Evropn - in slabotnega, a drugače nepogaesnega, da dela njej na eta narod, ki Je poldrugi tsoč let z vsemi svojimi poslednjimi silami Prfca- . *• :n od prebivalcev mest. da kujvjo orožje za ta eoj In pričakujem od kmetov. ZtH ; pa! Evropo kot glavna sila nasproti vzhodu m ki jo bo zastopal zo vedno: Naš Velikonemški Re:ch, nemški narod!« on.ii redkm o*-zc^tmii, ki sc .^>C^o oa svoje ljudske skupnost. V tem usoda.ein -oju imamo sanu eu ukaz: kdor se čas.n*.. oor lahko reš; s tem s^oje ž-vijenje m ž.vije je sv j-h oraglh. Kiior pa ravna z narodom za v ratno, sramotno in neznač-jno. 00 na vsa*k i.ečin umri sramotne si aru L)a je j narodni s c aiizem zoudil m utrdi- ea dim v nemakem narodu, je njegovo največje delo. Ce bodo ».b koncu te ogronme sve-tovne dram« z..-.zvo:..i- zvo >.\ ta.ru. tev-»aj bomo .^e^* spoznali, ka, deiguje nemški na. rou duhovnega prepor du: Nič nan] ko>i j svoj oost-j na tem svetu Se pred nekaj meseci in tedm so se drz- i nili zaveznišiu državniki povsem oei,.rito j n LznaČit: nemško usodo. Nato so jm neka-tezi časopisi opozorili, naj bodo pametnejši I in naj raje kaj obljuo.jo. čeprav nimajo ! namena obljubljeno izpolniti. V tej uri 01 1 rad kot ne zprosen narodni socialist in bo- ] rec svojega naroda zagotovil tem državni- I kom eukiat za vselej, da je vsak poizkus j učinkovati na narodnosocial.stićno -Tvemćijo s frazami \v'ilsone>vega kova, naivnost, ki je današnja Nemčija ne pozna Sicer n, odlooiino, da zastopata v demokracijah po-liiieno delovanje ui laž kot nerazdružlj.va zav cenika, odločilno je. da je vsaka oLijuba. ki so jo dali ti diZavmki kakžnemu narodu, danes povsem brez pomena, ker sani. niso več sposobni, da bi lahko kdajkoli izpolnili kako tako obljubo. To je prav tako. kakuT će bi hotela ovca komu zagctov.U. da ga bo ščitila pred tigrom. Zaradi tega ponavljam svojo prerokbo. Anglija ne bo več sposobua, ukrotit boljševizem, marveč bo njen lastni razvoj prisilno vedno bolj in bolj potekal v smislu te uničujoče bolezni. Duhov, katere so priklicale demokracije iz azijskih step. se same ne bodo mogle več rešit:. Vsi oni majhni evropski narodi, ki si kapitulirali v zaupanju v zavezniška zagotovila, gredo danes naproti svojemu popolnemu iztrebljenju. Ce jib doleti ta usoda nekoliko prej ali nekol ko pozneje je glede na njeno nujnost povsem brez pomena. Samo iz taktičnih razlogov nastopa kre-meljski Zid enkrat brutalno, drugič pa spočetka nekoliko zadržujoče. Konec pa je vedno isti. Ta usoda pa ne bo nikdar doletela Nemčije! Porok za to je pred 12 leti izvojevana zmaga v notranjosti naše dežele. Karkoli s: tudi izmislijo naši nasprotniki, kolikorkoli bolečin tudi prizadevajo našim mestom, nemšk: deželi in predvsem našim ljudem, vse to obledi pred nepopravljivo nesrečo, ki bi nas zadela e*e bi kdajkoli zmagala plu-tokratsko-boljševiška zarota. Ob 12. obletnici prevzema oblasti je torej še toliko bolj potrebno, da utrdimo svoja srca bolj kot kdajkoli ter da sveto sklenemo, da se borimo, vseeno kje in vseeno v katerih okoliščinah, dokler ne bo na koncu zmaga kronala naših naporov. Ob tej priliki pa tudi ne bi hotel, da bi drugi dvomili o nečem drugem: Kljub sovražnem okolju, ki me je nekoč obdajalo, sem si v svoji notranjosti izvolil svojo pot in sem stopal kot neznanec brez imena do končnega uspeha. Ceste sem bil na smrt utrujen, vedno sem imel pred očmi svoj cilj in končno sem bil vendar zmagovalec! Moje današnje življenje pa prav tako izključno določajo meni naložene dolžnosti. Skupno pa tvorijo samo eno edino, namreč: #i «/* v-.j Q£ fiktj V š«* a# sr~+^ ►*'.^ -* , stl ?lt ••• IOu ^¥1M5- %i{ _ m, S? Tud: Ljub!j..r.a je dosto;'no proslavila obletnico naiCKlncsoc alisti; ega prevzeraa oblasti v NeaičijL Na preci. jčer je pr!redil Obegmppenfuh.er General Rosener v opernem gted ilišču s'avnaostno uro s slikovitim in pestrim sporedom ter slavnostnim govorom, ki ga je imel Djenstleiter oor NSDA?, Ha-.- R o g a 1 s k 1 . Ob 5 k e-pu "»e spregovcril Otjer^rruppenriihrer Rosener, ki je s poudarkom, a st^a v?s nemški no od s:r::no in zb ano za ist m cil an, 3 brodi! poč istitev Fflhrerja in zaključil svečanom. Dne 30 anuarja pa so se zgrnili na k sSenem Stadionu k pomembnemu do-podku dcmobrumiki oddelki k vejašk pri. se:Ti novih iomobrancev. Svečrnosti sta pri-.c rtvovala tudi Ob"i*gruppesfOhrer General ROsener fn generalni inspektor do- mcbr tej prD ki nagovorila brance. :va prrnident Rrpnik. pOi ki •ne sta ob domo ti — Jim. _ —. t* . < i— *-» s_T J -i*--i_ Ji - —£ nj. .O >w v-h jt jpsrekel docacorancem pr; p ^U. apria lol-k. nato pa je zvajj Svcja Ezvajsnrja je navezal na b-se .e. ki pr.segi d^e jal: >V va_ šili vrstah je biio nekL.j častnikov, ki so postaji nezvesti 7n prelomili prs.r udje v zajednici č-stnih i. zvestih vojakov n maj- ničesar več opravitj. Ti ljudje bOđn sojeni in kaz.novVedttO -jih je le malo, ki ..olžxccti ia prisege r.e jemlje jo resno I tako sk-ruiiijO v-^aJik-o Oast. izereb te taJse ljudi s p nasanjam, kakršno se bo odslej □u va»s zx.ri:evai6. Mnogi cd vas aa svo-'o priseco krcin-ali z junaško smrtjo za domovino, drug; so žrtvovali svojo Icri in sveje premcrže. je n tako v uri odločitve, zvesti prisegi, i^p U nil- svojo doižncBt. Nič več oa vas ne zahtevamo, kakor to, da storte isto, kar ao vaš tovarili v svetovni vojni 1914—1918 in vasi tovar ši v sedanjem b *ju proti t^-Lo-vajstvu bi,i pripravljeni storiti. Disciplino, krepost voialca, chi'ante Ludi takrat, ko poveJj svojega vodstva tie morete razumeti. Le eden more voditi ia nositi edgovomost. Danes, na lan vaše ča-st;, poz vam vse, ki so doslej še stali ob strani, da se prtanižijc in borijo za svobot'o naroda pr-ti tolovajem, proti komun:st=>m m njegovim zaveznikom. V tem usoenem b -ju Evr.cpe pix>t. bol ševiškemu Kolosu gre za to, ali smo pripravlja i boriti se za novo ureditev Evrope ali pa kot suZnji boljševizma in tolovajstva oireč se življenju in ČastL Pravica nasiti orožje je že cd nekdaj čast svobodnega moža. Uporabljaj- te ga brezobzirno proti tolovajem! Dokler imate Oi.žjc-. se b. rte do zadnjega! Br.; časfa je tisti, ki odvrže orož e. da bi si resi] /..v.jejije, in če je p- ljudje, k* so nekoč prisegi osebam, ki j h danes ni več ali pa so svo o d; m •>_ v-elo izdali. Kdor hoče ostati zvest taki prisegi, izvaja svoj nared, svoj,; domovino sv jo druž no i se sami izključuje iz na-roaiie zajednice. Prisega za nas ni prazna beseda, marveč poučeni za nas vse najglobljo obvez,:. Z njo ne pripadate več samemu sebi, m i r-več ste se obvesali vojaški skupnosti. To pa pomeni, ua v tre uUh največje ne a." n, sli za vašo domovino, matere, žene m otroke poznate le eno: neizpr-eeii bo j za vaš narO! Ce torej sedlaj polagate sveto prisego, masi te ve no na to, di vas more e smrt oeJvezati prisege in zvest: *>e do.uovmi Sprejemam vas v boino tovarištvo morjih vejakov in vam izrekam, dra^ lovarusi Slovenskega d- »mobrajiSi. .'a, prlsrCno clob'O-ižaSicO. Pokaž.te, da ste vredm in dostrjnl boiiti se za va^o svobodo m vašo d movi- t o. Vaša prisega, ki jo oolagate tudi na V "djo veiike nemške države, zahteva o i vas, da estanete zvesti tudi njemu. V sili in nevarnosti se morete nani in na njegove može zanesti. Bouite mu zvesti!« »V vrstah fesrcev za feslpi svet fesi*! tudi nase hrali^ in lislaras Slovcssk« dsmsferaiastvo« . . tVaccvcs* gex:crali2e^a inšpektorja Slovenskega dense^ branstva generala I~ Ri&jpn.ka Po slovesni zaprisegi je Obergruppen-fil* er Rosener objavil številna napredova-n-a in odlikovanja* domobranskih oficirjev, podoficirjev in domobrancev, nakar je svo-]e vrle borce nagovoril generalni inspektor general Rupnik. Dejal jim je: »Vojaki domobranci! Sedaj ste prisegli. To pomeni, da ste pred Bogom, pred svojimi nemškimi in slovenskimi tovariši, pred svojim narodom, pred svojim orožjem in pred svojo domovino zastavili čast, da se boste hrabro in neodjenljivo borili za obstoj in življenje našega naroda ter za ohranitev in varstvo našo lope domovine proti sovražnikom, ki hočejo uničiti naš narod, našo domovino in končno vso I^vropo. Zakaj hočejo naši sovražniki vse to uničiti? Zato. ker hoče židovski narod, ki ga vodi sam satan, ker hoče ta narod, ki je bil napačno imenovan celo izvoljeno ljudstvo, postaviti zlato kot edinega boga na svetovni prestol, sebe napraviti za edinega gospodovalca nad vsemi ljudmi, te ljudi ponižati na stopnjo brezdušnih, brezmiselnih s ižnjev. pograbiti vse dobrine in užitke tega i>.eia in s tem območja v^b drugih narod*?? spremeniti v puščavo, iidj s»o noši so vraž ni ai T To so oni ljudje in narodi, ki si utvar-jajo, ua bo z.d z njuni delu svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v siaiega nio-lona. Pust u so se po žioui nalaga, opehariti, Kupiti 111 piisiuti v topovsko krmo iu so v varljive.n upanju na ia-im raj po-stad neouiocno orodje svojdi židovskiii ;;o-spodarjuv in tako mordci, ropaj-ji. p^ i: J- ci in grabežljive, krvoločne zveri, v kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to ■boijševiki. pomagajo pa jim kot biezvestno, zajieA Ijjeno orodje tioti, ki smo jih morali spoanatJ ke>t bogataške gangsicrje z zapada. Tudi izmečki našega lastnega slovenskega naroda so se aaii oma'iiiti od žiu »vskih obljub in £.0 kot boljsevild Stopili v tabor sovražnikov. Te zveri poznati vi. pozrui jih naš u-irod, pozna jih naša do:novina k^t nosilce največje sramote in največje nesreče, kar j.h je keiuj prišlo nad n,iš narod Zločine teh r.^i e..::.b....... gotajeev, to je njihove umore, ropi p^z*-ge, plenjenja, skrunitve, pus^.š-njj. In razdejanja poznfft** vi, domobranci, saim n.ij-boije, pozua jih nas trpinčeni narod, pozna jib na5a opustošena domovina, c«. bi nemŠid vojak in vi hrabri moji slovenski doiimoranci. tem ziuo.sk m DAjeirmikora pustili uspevati, oi že pomorili v se poštene, dostojno misleče, v;-me. n -.:.i m o — movini zveste slovenske roja.ve skupaj z njihovimi* otroki aii ;>a bi y-1 prisilil v to-povsko krmo in deli etie sužnje, nj hovo premoženje oropali, domove, vasi, mesta požgali in razdejal', nar đovo grudo in njene zaklade pa za.iž.,; lom. Kratko: ne bilo bi več ne slovenskega narooa. ne £10-venafce domrvine. Eao pa ee j«- sopevstrll eslsm Irnimi ti-rtenrnlmnn liuu^ku.aiija zL.ut. b^ilCftuemu zasuziijenji in G.:usv*.jeajU i.oaJje In Kdo so bije proti zlo? To so oni ljUG-jc in naroli. ki šc verujejo v vsemogočnega Boga k', se E&Vi lajo ivo. joga naroda in nalog, ki jim jih je previdnost naložila, k: so ohranili larocUa svo^.n davnih premikov v čast.. Iti so Donoani na krvno skupnost med pradedi bi najmlajšimi vnuki ter vsem nazolem, ki čuvajo svojo domovino kot svetinjo in neločljivo v njej kor min jo. To so naiodi Evr'pe. na^e ftlr§e domovine, v katere sedi je največji, nemški na-red vzel nase boj proti žic1?. skiin kvaril-cem sveta in ga r.e danes skupaj z D„iopi zvest ml ljudmi in narodi junaško in za račun največjih žrtev voli, da bi r. š.l l-!v-ropo in vse njene narode pred židovskim nasiljem in z njimi ustvrril novo. pravio* no, lepo blagoslovljeno dobo ndru, dela, napredka in procvita za vse narodne skup-n.sti nase celine. V vrstah b anilcev Evrope stoji tudi naš mali slovenski nared. V vrstah boicev za boljši svet se bori — ramo ob rami z nemškim vojakom — tudi naše hrabro in udarno Slovensk> lomobJ an.stvo, v katero ste bil' sedaj sprejeti kot polnoveljavni. disciplinirani in častiti vojaki, da bi svojo dolžnost do Boga, nr.roda in dont»virie popolnoma In čisto tzpolmli: če treba do smrti, zakaj bolj častna in lepša je smrt kot strahopetna aamopiedaja al: ct 'o suž ni ka uk]-nitev žilovstvu poslušnim sovralžni-kom. V pričakovanju, da bo?*te sjovenrltemu narolu veelno in po\sod samo v čast. vas pozdravljam in vam sedaj v imenu vsega slovenskega naroda čest tam kot polncve-lja\mim vojakom, ki bodo svoj narod in svojo domovino zmagovito, branili.« Po končani sA-ečanosti na S.oelionu so domobranski CKldeiki nn Komrri r.o:n tr-.u strumno deflirali pred to:n zoranim] n:]-višjimi vojašiciim in civiLnind predstavn ki. reža srca in hladen ranim V četrtek zvečer je govoril po ljubljanskem radiu urednik ilustrirane revije »Slovensko domobranstvo« g. L j e n k o Urbančič. V svojem načelnem govoru je med drugim razvijal naslednje misli: Zgodo/ina ka:":2, da je v boju skoro vedno zmajai usti, ki je najdelj vzdržal, ki je naj-joij veroval v sebe in se za trdno odloČil samo za alternativo: ali zmagati ali umreti. Tretja pot, pot vdaje, je bda vedno najslabša in je najslabša zlasti danes, ko ne gre za vojno, kakršnih smo bili vajeni do-sedaj, temveč za delitev duhov v Evropi in že po vsem svetu samo v dva tabora, v taoor dobrega in tabor slabega, v beli in rdeči svet. Tretjega tabora ni. Ali si je mogoče predstavljati, da bi zapadni »zavezniki« zrušili svoje rdeče tekmece takrat, če bi bila premagana Nemčija, ki je danes prvi borec proti komunizmu ? Kje bi jemala takrat Anglija moč in pogum v boju proti Sovjeti ji, ko ju danes nima niti toliko, da bi znala braniti vsaj svoje lastne interese, če že naših ne more in noče? Do tega spoznanja bodo morali prej ali slej priti vsi narodi, posebno ljudje, Ki vodijo njihovo usodo. Vidimo, da sedaj mnogi do tega prepričanja še niso prišli, vidimo pa tudi, kako jJi dobivajo zaslepljenci po glavah. Ne da bi bid škodoželjni, smo lahko tega dejstva veseU, saj je pest za premnoge često potrebna, kakor je za bolnika potrebno zoprno grenko zdravilo, ako naj ozdravi. Pričakujemo, da bo še boli padalo po glavah tistih, ki jim židovsko-komuni-sticna koprena še vedno zaJiriva oči. Tako smo spet pri Židih, pri ltudstvu, za katerega je premnogim žal, da ga zdrave evropske s»le onemogočajo. Vemo, da padajo v takih trenutkih besede o »nemški propagandne, in očitajo nam, da hočemo vse, kar je grdega, vreči na 2ide. Toda dejstvo ja in ostane da so 2idje ustvarili in negovali komunizem in da so oni tudi glavni intriganti in režiserji današnje drame, v kateri igramo tudi Slovenci nič kaj zavidanja, vredno vlogo. 2idje so nosilci komuni-etične ideje zato, ker vedo, da je ona st*»ap za svet in za. krščanstvo kot njegov steber, da razkraja narode, jih onevnosablja za življe.ije ln jih celo pripravlja na ča£. ko bi se na izmučena krščanska telesa povzpeli Eidje. tisočletne pijavke nase zemeljske oble. o Židih. Je to obširno poglavje ki ga m" mogoče izčrpno obravnavati v okviru tega predavanja. 2idovstvo je svetoven problem in se zato tiče tudi nas Slovencev, čeprav bi 2ide med nami lahko našteli na prste. Poznati moramo tiste sile, ki rušijo svet, ki rušijo zemeljski mozaik in s tem tudi slovenski kamenček tega mozalka. Slabo je bilo za naš narod, ker se je zapletel v boj z velikim nemškim sosedom, še prav posebno žalostno zato, ker se je to zgodilo, kakor je danes že večini jasno, po krivdi naših neodgovornih politikantov. Posledice tega nesrečnega koraka so bile tem bolj usodne, ker se jim je pridružilo še nesrečno dejstvo, da smo bdi, več ali manj po svoji krivdi, potisnjeni med velikane, ki se igračkajo z nami kakor z žogo. Pri tem naislimo na tako zvane ^zaveznike«, zaradi katerih smo izgubili svojo državo in zaradi katerih so vodili mnogi rojaki boj proti >okupatorju«, katerega so inscenirali in ga ves čas izkoriščajo komunisti in katerega podpirajo tudi Angleži sami. Mnogi, ki bi bdi poklicani krmariti naš mali brod, so koketirali z »zavezniki« in celo s »s.ovansko Rus jo« ter kot čisto resnico sprejemali smešno lažnjivo agitacijo. Ko pa je začel naš na: od sp. egledovati, da mu prinaša »csvobcdilni boj« le nesrečo in proLinare-ini komunizem, so nas kleli, ker se nismo pustili voditi za nos od židovskih napovedovalcev londonskega ia. diia in nismo hoteli umirati za tuje koristi, temveč smo dvignili pest v obrambo proti komunizmu in n.egovim rdečim tolpam. Vriše proti nam s> zagnali tudi tisti rojaki, ki so bili vedn: preraii razni »—fili« in premalo Slovenci. Ti ljudje so se zanmiali za to. »kaj po.ečejo^ Angleži«, niso pa se zanimali za to, ali bo naš nar c d živei ali bo umrl. saj so bili sami zavarovani od naših domobrancev. Danes, ko nam ie čas nrinosel že toliko izkušenj in tolikokrat potrdil prav.lnost našega stai-iš'a. jih vprašujemo mi. slovenska d"mo>'anska m!?div: »Kaj pa pere. čejo Anglež, tt KV porečejo namreč Anglež; danes v Grčiji, kvr š>-ša;'o vreči v morje enake komunistične tolpe, kakršne le za našo »svobedo«. Ce je g. Churchill razkačeno dvignil svoj gentlemansko umerjeni glas in ozmerjal rdeče z dr hal jo, ni povedal domobrancem nič novega. Kajti mi smo to že davno vedeli in vsakomur poved li. Zanimalo bi nas le, kdo je se :aj LBdajalec po angleški logiki: rdeč: ? ali mi, aLi To smo hoteli povedati, ko smo govorili I 90 se, po angl^klh bese lah, pa i nas bori- Jarno in odločno izjavljamo, da nismo mi tisti, ki bi morali menjati pot, da nismo mi delali napa/ no. Naj se zdi morda temu ali enemu smešno, pove lati moramo resnico, da so Angleži in Američani tisti, ki bodo morali priti na našo pot, in ne ml na n j. hovo. Ce jim bo to težko, bo to le pokora za njihov greh. za njihovo bratenje s hudičem, e komunizmom. Bo pa to tudi edina :ešitev za nje, kajti dobro vemo, da bodo udarcem v obraz, ki jih že prejemajo od svojih rlečih zaveznikev, sledili že nadaljnji vezano bolj pogosti in vedno močnejši. Kadar nam skušajo nasprotniki slikati naš p: loža j kot brezupen se jim pozna, da jim to ne gre od srca in sami ne verujejo svojim besedam. Nekaj jih tišči v grlu, da ne morejo z besedo na dan. Je to polzavestni občutek, da je komunizem v tem trenutku kakor vžigalica, kadar najbolj vzplamti, pa že v naslednji četrtinki sekunde začne ugašati in tak---' na"o ugasne. Povedali jim bomo neka- besed kate-im bomo dal: naslov: Rusiia proti Sovje. tiji. Ta stavek se bo z^el komunističnim hlapcem v OF neraiggmrffvp rasnr"tie dveh po njihovem mnenju in -zatrjevanju enakih pojmov, ki bega možgane in maje p.ep-ičanje. Tako je tudi prav. Omajati hočemo nvhovo zmotno ro:x" '-~.-> da sta Rusija in Sovietija eno in l^to enako kakor smo £e prel trem-« leti omajali od komunistov u.Ttvaripno -pvio mnenje o »narodni osvobodilni fronti«. Ime Vlasov je dan*»s t:«rto ki zveni našim nasprotnikom tako «1in^ neorijetno. Prav zato ga bomo- čim večkrat ponavljali in opozarjali, da rastejo ru?ke nacionalne vrste v milijonsko aT-rnV>do Or^^ri li ho mo na boje belih par+ir~*>ov v st-1 Pusi ji. T: bMi tralalO ž-» deij Čas 'r r"^,''n je v mučnem položafa« d«> mo n piSVItt4 nnd ^b^n^te* «*vo-*r. r«?vi-**-.-o o1 katerih na ffli tre*i-'na os**»t>» v ppflđu, g«» neka4 h**«*^ 0 —..^i*+j(*r>m Angleži končjno spregledal:. Ja je njifccva i Oila vaša ilegala brezo'imembna, ker bi o.l rx>tem pač ri:vTšer. razvoj, ki 50 Ze vrSi: razdel.tev s eta samo v dva ta^bora, v Nečega in »belega«. Tako je stališče -Omobranske m'^Oine. Kd:r še danes govori proti domobranstvu, 'ovor proti slo-venskemu narodu n se sam •s&cllučuje ■ DJepovj srede Nam pi b: lah« ko Irorakall dalj« v bodočnost, ki nam ori asa sreteno n zaiovolmo imovino, G-e-•rske d fniobran'-ke ml3dne je tn jstane: 2 vrr^im «rr«Tv> h h,*"1"'m raz^moTi« za fVOjPm generalom Flupnikom — naprej v erujte zz IJm&m f»?mo§! ■ St ev. »5LU Vt NSK I NAROD« ponedeljek, 5. februarja 1945. Stran Jf V kraljestvu glasbe: i&otia pe&em deia na poCju %£as&enega ustvarjanja Življenjska in umetniška pot priznane slovenske skladateljice, koncertne pev ke, pianistke in vzgojiteljice prof. Brede Orel-Ščekove Naj vam povem povest, ki jo je napisalo življenje samo? Visoka pesem dela na polju g-Iasbenega ustvarja rja, bi Jo Lahko imenovala in glavna juiiakinja ji je slovenska žena, ki živi med nami preprosto, skrito t> vljenje, da zanjo skoraj ne vemo In vendar je to življenje tako bogato in toliko oolj drag-oce:io od življenj mnogih, ki žive samo za to, da jedo in spe tei čakajo boljših časov samo zato, da bodo Lahko se boljše jedil -ja brezskrbneje spali. ENAJSTLETNA SKLAJDATELJICA Že v nežni otroški dob: se je drobna s:njeo*va F^cLa. razlikovala od drugih otrok. Med tem. ko so se oruge deklice r.jeoia let igrale z lUUtami, je ona sedela doma pri kuii;n.'Ek: mizi in je z rokami jxanjo igraJa >kiavir« To je b:la njena najljubša zabava, pri kater, je presedela po več ur. Imela je dober postali m lep glas ter je že davne znala lepo zapeti, vse pesmi, ki jih je pela. njena mati. Ko ji je b lo enajst let, je rekoč nenadoma v njenem srcu zazvenelo in zapelo. Sladka, mehk* valujoča melodija je bila to. ki je m n-lccli pela njena ma^ ln k je mala Fr oa tudi drugje ni bila slišala. Zapela jo je n niti ni prav vedela, da poj^ svojo prvo samoniklo skiadbo, ki je bila porojena prav j z njenega srca. Seveda takrat še ni znala pisati not in te svoje skladbe tudi ni megla zapisati Zapisala jo je šele mnogo pozneje. Ta skladba, valček, ki je bil obenem prvi in zadnji valček, ki ga je kdaj zložila, ji še ziaj včasih zazveni v miS.ih, mehko in toplo, kakor prva cvetka rahlo se prebujajoče pomladi, S 14. LETI ZBOROVODKINJA IN ORGANISTKA Prida je d. bila klavir. Kupil ga ji je oče, k; je razumel hčerkine težnje. Vpisali so jo na glasben, zavod Catolla v Trstu, ki pa ga je posečala le eno leto, kajti že naslednje leto se je s starš; preselila v Gorico, kjer so sj z dediščino po materinem stricu, zgradili svoj dom. Tu je mala Frida posečala Glasbeno Matico in se uč la klavirja pri glasbenem pedagogu E. Komelu. Toča klavirja se je učila le tri leta, ker so starši menili, da zna zadosti dibro igrat, in j: nadaljnja študij ne bi nič koristil. Mlada amb^ozna dijakinja se je med tem udejstvovala tudi v leposlovju. BUa Je članica literarnega krožka slovenskih dijakinj, ki ga je volji Domen Butkov č. Pod psevd:nimom »M.rosiava« je objavil ujeno prozo celovški list >Mir« in goriški dijaški mesečn-k >Alfala pisula*. kar pomeni po itauijansko >la p.ceoia« al. po naše »mula«. Poleg teh je vodila gor« aki ztxr uc: t elj.sk. h kandidatk, zbor slov Mariji:_e kongregacije in mešani zbor * Podgor; pri Gorici. V poznejših letih se je udejstvovala ko. zborovodkuijj. še naslednjih pevsk h zborov: Ciril-Metodov zb_r pri Sv. Ivanu pri Trstu, mešan: pevski zbor v steverjanu pri Gorici, mešani zbor na Prošeku pri Trstu mešani zbor v AvOerju na Ki-asu, mešani zbor na Hepentabru, me5an. zbor v Ospii mešam zbor v Plavijah, meša., i zbor v sempoiaju, mešani zb»r v Mavbinjah pri Devinu in k^čn^ mladinski pevski zbor v LfOčah pri Poijcanah.. Kot stalno nameščena organjstka je službovala v že omenjeni cerkvi Sv. V da e Gorici, v goriskj cerkvi oo. kapucinov v SLeverja:.u pri Gor.ci, na Prošeku in Kon-tovelu pil Trstu m pri Sv. Ivanu pr. Trstu UČITELJICA, KONCERTNA PEVKA EN SKLADATELJICA Med tem je mala zDorovo-kinja m organih l z odiiioo presiaia zrelostni izpit u:a goriškem učiteij.sču. Morala se Je posiovit. od gXTiskih orgel ter sla učiteljeva^ v sš.e, verja.. pri Gorici, kjer so jo takoj namestil tudj k. t organistko. Men prvo svetovno vow:.o je s starši zbežala v Trst. kjer je pozneje sedem let službovala kot mestna uč.teij.ca Ko so jo *L)t slovensko učiteljico odpustil ,z s.uzbe, je sieoda kiicu srca m <*e p poinoma posveuia glasbi. Pet let se je učila soiopci-ja tei Končaaa tudi vse kla-vi.^Ke šiu^i^c na u"žaškem kc*iiiervatoriju Pri slivut-m skladatelju Garuiliju je dovršila harmomjo, KunLiapunkt Ln kompozicijo. Leta V6l\ e ..a tržaškem konserva-tonju naprav la mojstrski izpit iz zb"r-nega petja in poučevanja glasbe na srednjih šolah Leta 1930 pa je v BoiOgni na g asoenem nceju punožila državni ak .dem. ski izpit z ..oiopetja. Kot konceitna p*-vka je n_aLo e> procor-nim uspenom nastopila v dvoran Umet:a-fikega Ki^Zxia v Trstu, v tržaškem radiu in dvorani »Tartini«. kjer so bue tud: z velikim, uspehom izvajane nekatere njenih prvjh skladb Svojo prvo skuidbc je mlada skladateljica z^ala pod psevdonimom »Breda<. fcu Ime, pod katerim jo v»: pozramo in je zdaj tako rekoč njeno prav: ime. Ko so zaprlj slovenske aole, se je sklada, tei j i ca Breda zatekla s starš, k bratu žup_ n ku Virgilu Sčeku v Avber, pozneje pa se je sam preseJia v novo domovino -- btvfto Jugoslavijo. Tu je zapr.sla za kakršno koli službo na ljudski, mešćansk;, sredni: ali gLasbem soli ter je bila takoj nameščena na ljucLsko šoJo v Lo-ce pri po _ča—aJr> Kako pridna je bila ▼ teua času. nam pr ča število njenm skladb, ki Jih je -zdala. ali jih ima Se v rokopisu, ki so deloma miaduiski, deoma pa moški, ženskj in mešani zbori in soloepevi. Poieg ten je izda.a še več klavirskih, sklado- V ro.'c p:^u pa ima še zbore, klavii-ske skladbe. Ma.:o «ui;* za mali godali^ orkester, ki je oila 1. 193 i izvajana v dvorani TJmetn.sitcga krožila -Trstu in 1. 1944 nekajkrat tudi v IjuDjar. skem raiiju, Bred i ne nabožne pesmi so splošno znane in priljubljene med oudstvom. Peli so jih že v vseh cerkvah od severa de juga na^e lepe domovine. Tudi v ljnb./c.n.ski stL/lniv so že večkrat s spremljavo orKestrji izvajali na god far.ega paLon^ Bred n > skiadlx> posvečeno sv. Niko.aju, Ka^or tudi njene pesmj aa p sini čas. kJ^n najodiič-nejših slovenskih cerkven n pevskin zborov, cerkveni pevski zbor v št. Jerneju na Dolenjskem, je šUrideseLvmt izvajal nje. o mladinsko mašo. Cerkveni pevski zbo. k tedraie v Duurovaiku je preve^ei v hrva šćino Biedjue eviiarist cue pesmi m jih ponovno izvajal. Te pesau so zb ru ta^o Ugajale, da je pos.al sklada tel ji<-i svojo fotegrafijo z vljuandn povabi lom na enomesečno brezplačno le tov a-i je v Dunro* nik. Njene ljubke mladinske skladbe, ki jia je izdala v več zbirkah, pa so ponovne- pe.i različni mla-inski šolska pev^rti zb^ri n_ našem podeželju in tudi v Ljubljani. Tu i. solospevi Brede žčekove so bili že pon vn^ zelo uspešno .zvajard od različnih od ičnixJ umetnilcov. Sedaj pojo sestre Finkove v ljubijanskem rad ju Bredi..e skladbe z i ženski zbor. L. 1941 pa je itolijanski me Sani pevski zbor pel na kmcertih v Trstu njene božične pesmi. Kakor pesmi, so b le tudi Bređine klavirske kompozicije že dostikrat ^zvajane ** raz ih koncertnih dvoranah. Na koncertu v Trstu 1. 1929 je prednašala nekaj Bredi-nih klavirskih skladb odl.čna itai ionska pianistka Renee de Po.ti, v Ljubljani pa L 1941 G-asbena Matica. KAKO GLASBENI KK.ITTKI OCENJUJEJO BFtEDINE SKLADBE Naš. glasbeni kritiki umetniško dele-skladatelj.ee Bre-e Sčekove dobro poznajo in cenijo. To nam pričajo številne in zelo ugodne kritike, k: jih hrani skladateljica poln album. Med ocenjevalci Breuin n skladb so imena naših najvidnejših in najbolj upoštevanih glasbenikov, kakor: proi Lucijan Marija fe^ija ec, proi. Ivan Gr-bec, prof. Stanke piemri, M. Tome,, pok. Zor ko Prelovec. k: je nekoč dejaiT, da skladateljica Breda fcsčekova m ie najboij na-v.arjji:a a-inpuk tuu no.;piodov.te.,sa s.o. en Sika. &kiaoatel>ca, ki po svojx produktivnosti celo prekosi pokojnega Em.La Adamičo itd. Ki ZDAJ - SAMO Di^LO ZA VSAKDANJI K^UH Zdaj žiVi eiiiada.Lo^^.ca Bi uda med nami Tik pred sedanjo vojno se je s soprogo^, presd la v LjUblj^ o. Na v.šl^ š.»k u^.tp-in živi v naši lepi R^im uOiii,. Tu umee ne ve za n^ene —piome m pr.icsoi. ske nas.o ve m 3.e^a iLg,i tu. i njkomu ne pove. Saj je prcsl-ro..*aa za to. ^daj Samo UČ teij:ca in n:o drugega. Tudi n* utegne bit:, kajti tre ha je p-o živeti -n m prisiužtti za kc.šlek vsakoanjega kruhR Toja Breda je zadovoljna tudi s tem. \* srca ljubi svoj uč.teljsk^ pv>Jzl c, kj mu naij po^v-e^.a z vso vj-ieiii.; .ii baljejzt. Raca irn^ svoje učenca, z sovionost^o prav- vestne učiteljice se za^eaia 'zajLe in ep-enuja aju.ov razvoj. ^v_wo m no C»ai : c0a, aa so tudi učtac. c vs-,i ijuoesa jo navezan; nanvo, kikor tud. nj.uovc mitur«*. ki jim je oLbra Breda s svojo ijubczmvo ustrezijivosejo in raztanevuii^^r; ic aosr -krat pomagala z nasvotuin lq tle^anji Zdaj B.eda popravlja SouSkc- Lvezke. n prt-g e^uje nali-^e. rs'jen p an.no sajaacva ir. notni zvcz.-ti ^eie prazn. ^ ca.va.o VčctSih se med vsak-an^im Ge4oni zdrzne prisluhne vase. Kaj ni nekje zazvene.o km Kor daljen rahel odmev davne ma.enn' pesnu, sjj ni li^.^oče- že nekaj .ev so cLa.,.-* mr.terlne u^uOice neme, linLvt, in veii.ia-i jena pei>ean n mrtva? V E;ed*-*em src i pozvanja xn vabi vsa slat^ka :n topla Draga, nepozabna mati. Kako je Bre»-» takrat jokala, ko je zvedela, da ji je mat umrla. In ko so si pozneje raz-tiiii iapu-čino, n^ hoiela vzeti drugega, kakor ruto. ki jo je mati največkrat n si=a n lien vsakdanje piepra*:o krilo. To dvo^e hra. j /.iiior relikvijo. Kadar ji je hudo, skrije ooraz v tem ubogem starem kri.u in zdi *A ji. da sloni v matern^m naročju in j*> božu in tolaži njena zdelana dobra roka. V J3red^cem srcu zvem materina Desr.i m Breda miSii na osameli p.a. ino ji na prazne notne zvezke O, ca, saj b ra;> pisala, vel;ko, veliko b: pisaia, će bi impb čas za to. Pisala, bi s^aabe za instrumentalno glasb-\ ki jo z vso sJo privlačuje kakor magnet in o kateri so že kril tki trdi i, oa ji bolj leži kakor pa voka.n** gla^joa- Mjojo lepih zasnov trna, le kdaj jih bo mo:^;a ures ič.ti. Vsekakor ne prej, dLkie»* čas vsaj nekoliko ne ureitl^ Morda so se p:av zaradi teh krivili preix>Kov nebeške zat.omce oo-prle prav na stežaj in na naše beio mesto se je nasuio snega toliko, kakor baje se ocbeno letp za petdeset ali celo sedemdeset let nazaj he. Tako vssj traijo stari ijndje. ki jim že moramo verjeti. Naša bela Ljubljana je zdaj tako temeljito beia. Ka.%or. da se naL-ja nekje ch severnem tečaju. Na cestah pa so takšne gore snega, da moraš b ti sp;saJlle« od moea ali brata, ne da bi zato kega vpias&le. Oblekle sc si jih brez kakšnih popravkov. Ce so bile prer dolgre, so s- jih malo spodrecale. še so bi^e prešireke. so si pa bolj zategnile po-8 i^o-tem pa smo jadrali skozi sneg po svojm \TBa_kdarij ui opravkih. Prodirali smo, se sp.nlt kali, omahovali in padali. Ko smo pred leti z zastajajočim, dihom občudovali smele akrobacije vrvohodca SLoiijchnei^erja, nismo niti slutili, da bo kdaj tud; nam usojeno, da postanemo akrobati. Toda zgodio se je. Prve dneve so b "e sicer naše akrebacije na stsneže-ih Ijttb-ijansk h ulicah kaj neroine to niti malo ne graciozne Kakor da se igramo slepe miši smo krilili z rokami, se zaletavali drug v drugerra. zraven pa stcikali al- prav mastno rob aj?. tili. Kasneje, ko so se nam noge boli privadile tega novega sporta, je posta a naš** hoja po hribčk.h i>:_ dolinah podobna gra-c enemu plesnemu koraku in z rokami smo se naučili kriliti lepo v taktu, kakor da smo na dirigentskem odru v veuk-koncertni dvorani. GEVLJIVO SPOŠTOVANJA DO SNEGA Na teh svodih »epocbc^BH p:2iod^h pc zasneženi Ljubljani smo ugotovib, da nekrter ljubljanski hišn- posestnik: zelo rad do'go spe in da čutijo oo snega pred svojimi h-šami nekakšen sveti strah m :ara\m«-st ginljivo spoštovanje. Ko so se končno takole prot- ćvanajsti vendarle zbudili m se prikazali na svetlo z metlami in lopatami, so tako nežno božali in rahlo odrivali, da ga je po tem nj novem >ščiščenjut ostalo na hodnikih skoraj več, kaker ga je bilo prej. Ostali so takšni idil eni hribčki in dolinice shojenega snega, v katere so se nam roge neprestano soodtikale. zatikaJe in podrsevale. tako ljubko in zabavno«, da smo se pri tem spod ti kan ju kar obenem naučili vseh plesu;h korakov. In ker se pač zasluge morajo poplačat*;, kalc-r se spodobi, smo sklenili, da hišne posestnike ob prvi prilik,- v imenu pnpad ikov belega sporta, za njihove zasluge na polju športne akrobatike odi kuiemo z redom krvave polomljene noge ZAČARAVA PRINCA IZ PRELEPE . ZIMSKE PRAVLJICE Na smrekah se lesketajo ledene sveče, je postalo pozneje njeno stalno umetniške kakor, da so jih prižgale dobre vile. Ko posije soncei, se zaiskri sne» v mavrici LiCžmh pisan h barv. Po tiiaotmh, rahlo utrtih stezan bi se sprehajaia sama zimska poezija, če je ne bi bila pregnala proza. Prav z vraa Ko&mka se je pripodiia orna p ka. zdrvela m;nx> vn se nekje spoda- zarila v kup snega. Nato se je p.ka izmotala iz snega, p sta a je dolg klicaj, ves povaljan oa snega^ z dilcanu na nogah, zardelega obraza, ki se je režal na vsa usta: *Arduš je šlo, kaj?« Drugi pedobni klicaj', prav tako z diu ca mi na . ogah. so mu odgovarjali omalovažuj če: >Ampak, kristjamje še ne zaaš, Sicer se ne b- zvrnil v sneg.* Prvi ki ca j je seveda užaljen: *Kdo pravi, ča ne znam kristijanije ? Nalašč sem se zvTnil v sneg.« Je klicaji -— naša nadebudna mladina z smučmi sankam, gredo spet navzgor, počasi, težko so pihajo v klanec, potem pa bo šlo navzdol samo kak-e veter: zzi^šS^ss in nazadnje najbi*ž — buuumm v sneg. Tako je v Rožniku vse te bele z-mske dni. Od jutra g« noči odmeva v ~gem veseli 'smeh razigrane mlad ne. ki se smuča, sanka, drsa in — prekucuje. Na Gclovcu je enako veselo m fcivo. Toda tam gre bolj zares, ker se uci srednješolska mladina smučanja pod strokovrim vo stvom. Tam gre vse po načrtu in pravilih In vsaka Krstijanija ;n baje tudi Sat rib in (t »Prazne so ser.ene shrambe, boš pa jedel, Pegaz, jtnibe, s;are knjige — maklature, slabe pesniške figure . Zvrhal sem že jasli tvoje, ti poslušaj želje moje ta papir brž ves prebavi in na dan satiro sr.r vi. To se z njo bom jaz postavil, jo za tipkanje pripravil in proda ji i za dobiček, likof pil boš, moj konjiček. Hitro z c bi H. krepko jfri«. nič ne izbiraj pri tej krzi, čakam že, da izpod repa, mesto fige spis priče pa.* »Vse se mi v želodcu dreaja in v črevesin že napenja, zvija me in silno kolje, mislim, da bo km*! o bolje.« Rep Je vzdignil, slavo sklona, moža nauk je v dar poklonil: •Trebuh, moj ni hnun za knjige, konjska cedra da le fige!« vsaka »pika« je* strokovno ocenjena. Je pa zato prav tak.; prijetno, ali morda celo še oo.j. Smuuuk CE VE MOiiLT£ HODITI. PA 3KDIT*. NA SANKE On, naši nadeoaomi mai, ta ojmlajsa, k Jh.i je predaleč v Tivoli ali na G>»lovec so se pa zadov-ijil kar z mastnimi kiar.c Ugotovili so, da se na ajjh prav tako prijetno smuča, sanka., drsa in prešućuje Pesla; ja ps po teh ^ rsa iii klanelfa »ev4 da " potem n. posebno lahka in prijetna Za se mars kdo jez- na male saakočo. ki *ra pa h tro naenejo v ko^ji iOg, ko ga veseio po-vab.; c: 0?e ne morete hoditi, pa se-iite na san-cc \-as bomo sapeijali dol.« Na. pa imaš. ali 3e moreš potem Se jezit: ?! V čas h je bilo v Tivoliju toliko ptičjih hiše, da so bih mali krilati gostje »tar v zadregi, v kater* b. najprej zfobali. 15 ie sc tudi v Zvezdi, po vrtovih in na ok _h šte- V] ruh h Š. Z aj pa jih je samo te par v Tivoliju, s hlžUih oken in vrtov so pa šaO-raj p potocima i^in.le. Vojna ie pač. m zrnja n tudi krušne drrbl^aee » redke tU dragocene. TvdB ptice ima v - -jiroo-cene g.la\'-;ce. da b* to rasnim"' e V°liki sne? i;h Je spravil v hudo atialefl Z ivob-nim Kljimčkl trkij-- na zaprto ekna tn pr* fijo Pa se le nia~o katero gFQStotjX*tmo Opa%fka ot> tvin -itarka vstopi v lekarno, kimate, prosim, v* .\imamo: pridite drugič.« V. e d trm je vstop.la elee^ntna. napadrm- )i na-; \ittw.-tA dama. »Bi lahko dobila x?« »Prskajte malo.« Starka, ki Je bila že pri vratih, je pe-*i2la- Prisluhnila je. če ro.lo morda tadl njej rekli, noj počaka. Zaman. Odšla Je z bridkim spoznanjem v srcu. da Je po-re»most odmerjena po stopnji našmlnka-nostj. N tka rte tako! Vsakomur nekaj, pa he za vsakogar dovolj- — Opazovalec. .xipre Da: dares imajo imdje to!3co Opraviti sam, s seboj in s svojimi težavami, dl s? m utegnejo pobav ti z drobnimi pUC-Karni. Da, če bi bile to putke, kt nej^jo jajca tn daje slastno pečornko. potern **■ In tako so reve ptce prerV-^e^e na ml* lost in nemilost gl-idu ir^ Ostri 3 mi in tuši to je žalostna preza v ^epi zimsk* po- n • ■» -o rai Tlava£-(pc$<€Čfim Kadarkoli mi pride na uho ime Navai-Po^cnik. postanem pozoren in toplo mi je pn dusi. iTed nedavnim sem se srečal v vasem 1 stu z nj^ji v dveh cicpisih. Sklepam, da je zanima^).' za te^ra na.si.^a odhonika v staiejši generaciji vse do danes neskaljeno, živo, saj je zel v tujini s svojim glasom nedosožne uspehe in se povzpel do evropske veljave. Ako upoštevamo močno -da« oo dobo, v kt-teri je nastopal, se moraiiiO čuditi blesteči sieči. k ga je spremljala m kronala njegove uspehe z naraščajočo slavo. Tudi nam v domovini je rasel ob njem naš ponos, dasi se ne spominjam, da bi bilo na-šo časopisje vzporedno beležilo vzpone tega pevca nebeškega glasu. Po njegovem £0£tovanju v berlinski dvorni oper je bil povabljen na dvor in odlikovan z zlato ovratno iglo z briijanti. Nem.ški časopisi so o tem obširneje poročali- V redu je, da izve javnost, da je gostoval Naval tuni v kraljevi operi v Londonu in enako v Petrogradu in bil pri tej priliki sprejet in odlikovan od kraljice Viktorije in carja Nikolaja II. Kiaj je zaživelo moje zanimanje za tega nagega umetnika? Bilo je 18S4, dne 14. in 15. avgusta. Prvič (in menda tud: zadnjič) se je sestalo vseslovensko dijaštvo in priredilo velik shod v Sevnici ob Savi. Organizirali so ga celjskr in mariborski višji gim-na^njci, seveda ob sodelovanju vseh slovenskih srednjih in njim vzporednih strokovnih šol iz Kranjske, Goriške itd. Iz Gradca je prspel Tiigl.tv s svojim praporom, prihiteli so tudi dijr.ki od onstran Sotle in od morja. Udeležoa je bila izredno velika. Jaz smn sem prispel po počitniškem štirinajstdnevnem odmoru v Zagrebu v družbi z ož-j*m rojakom Francem žn deršičem iz Stare vasi pri Vidmu ob Savi, ki se je leto prej preselil s starši v Zagreb in s tem prestopil iz celjske, odnosno mariborske gimnazije v Zagreb in tam zaključil svoje srednje- n vis ^.košolske študije ter pozneje služboval kot gimnazijski profesor v Gorici, odnosno kot ravnateii ženskega učiteljišča istotam. Omenjam tega moža. ker je bil že v mladih letih marljiv feljtonist Slovenskega Naroda in raznih zagrebških časnikov, pozneje prijeten pripovedovalec v goriški Soči. Na Čelu vse prireditve je stal V. O lak, Celjan, poznejši slavist na graškem vseuc 1 šču in zelo marljiv raziskovalec slovanskih narečij po Macedoniji. Zame nastopajočega tretjelet-nOta m ar'bor skega učiteljišča je bil shod seveda velik dogodek. Predvsem pozdrav na kolodvoru z ondotnim notarjem g. Vršcem. pohod z godbo v okrašeni trg med vihrajoči mi zastavami, obsipavanje s šopki in cvetjem nešteta nova poznanstva in prijatelj- stva, vse to je napravilo name nepozaben vtis. Zvečer je bil na spomin koncert. Sponi in j. trn se samo na dve pesm , v katerih je nastopil kot solist Pogačnik, poznejši Naval, ljubljanski učiteijišcnlk vižlega letnika. Zapel je iz »Oblačka«: »6&mlaU name. naj bo zdrava...« in pesmi ?Naša zvezda«: >Prid' zvezda naša. pridi, ja^ne v nn.n uori oči . . .« Učinek njegove pesmi Je bil nepo-pusen. Takrat je pevee sasJovel in jaz sem mu ostal zvest vse do današnjih dni. dasi ga nisem pozneje nikoli več videl. Tujina je Navala očlvidno no svoje vzro-j'la. usodni zlom 1. 10"! 8 pa, kakor mnogim dn grim. tudi ponosnemu kraljevskemu pevcu ni prizanesel. S. FL flnj kne novice Picb.n I.udv k. Srce v vetru. N'fldarjeneg* pesn ka .^mc 5^o?na!i po njegovih pesmih v D mu n svetu Potem k sds vvojo prvo 7K3*ii.:kn /K.rko »S potepu>ko palico«. Po rK*tih k tih se Oglasa z novo zbirko, k; ima na>lov »Sice v verni*. Obsegu >tin dole (Zvočna nrcmc'oct. Zat.sje z- \-odn akom. Kr-vavc-rdeče aMre n Vetrovno razpotje) Zbrko prcf^jajo pc» vtč cm erotični motivi, srvojako zakovan., »vojsko prikazem. Zato imajo te pe m ovoj po^cn pecat n m čitntLlja svojo po«*st»n<"» privlačnost. Mehko obent c ^e cazuve v pesni-ki ob!»ki in slikovitih krepkih pri-sipotr bah Tretj de' (Krvavordeče astre) je nosvečen rv.dlinu ,bratran.'.i Branka Krni, Z:misc: skl!T'M*nimja precej na Z'innnč Ca »Begunci« na?* r>re ajajc, v strahote na:ih dni. V »Pogovoru r noč o« (tk> rvars 1942) pa vzklika pesnik sklepno m sel: »O, naj mi zrase a-ce — e obok o čuteče! O, naj mi z^.se srce — ?c sjlr.nlje ljnHcčc*«* Du-rsn Ludvik se ie ■ to sv.jo dru^1 peMilško zbirko dostojno m-^ti1 v krcK! nrvh sodohn h pesniških stvariroiiev Zelo !ičnn opremljeno zbrko je i zda'a Nova založba Tet izvirnih pemr sb ;c zasnoval akadem.sk: s'kar Stane K re*jr, ki j- irdcli' ru-I^ oamitek n platnice. NJatisni'a t^.irrta Merkur. Založnica posveča, r-^^eSno pažnj i c-tetični oprem- *n vnanj pr»cV>bi ki j - veren odsev notranje pesniške dra£?occnrv.ri. Naročite se ra l2rals!tl talent s repom Je i ker se krepko je oddahnil, taka konjska Je manira — vsaka figa ni — satira... Gospod Ksawery še je rad spcnrnjal, kako je bio v mlad,h etih; posebno ndi so mu uhajali snom'« .i na ij^ralsk talent, ki so si njegovi prija el i od nje^a nekoč mnogo obetali k' jja je na zakopal in se izneveril e'c<4n li"kemu odru Komu na ijubo? Ženski veda! * Pri trh spominih je njegova ž ona -amo po-mflova nd zmajala z slavo — Kaj se moreš pritoževati, da ž'vis slabo? — je gocl-n a'a veeho, kad-^r mr-/ preveč rrbo-•al sp- mine. — Saj vendar ncesar ne pogrešaš, nobene pravice n:ma- prto/evari se. Kes GosTx>d Ksawery n, postal igralec Ože nii se je bi z^Oviaj s svo>in ženo n e prižcriil dva vel!ka rra\-nika na mestn periferji ki srta b:la že parcel rvna rn parcele je bd že začel prodajati za 7*ato. Saj iih je pa tuo1-. meril, kakor bi tehtal zlato Speku'arrvna mrzl'ca ie na\*iiala cene. torej v-nk dan — kdo bi se torej pritoževal? Vse drur^o je pa slo ka^ samo Gospod Ksa-werV je imel tudi srečo Kakor s prodajo parcel, tako je imel srečo rud v zakonu in v vsem d"u2cm Znal je vedno kirp'ti ve pravočasno in pravočasno zopet prodati in tako se je kmalu postavil na "a^rnc nnil »ose lovo r;>ko m odšel. Takoj po njegovem odhodu )t prinesi'a K'-a\veiyjc\a žena na naiao pečena r.:ci-, tako pri etno d :ečo. d3 jo človeku ob pog'edu os njo kar srce z^vrhkaio — Saj *cm se pa tudj pošteno bala, da bi ne bila prepečena: ta na;_ s<>*ed sn je izbral najugodneje čas. Jej draj^CC moj' Gospod kstiwery ie « du&u vpil ča.V, domače vi'»i«evke *n z isl\ dania vrednim apetitom razreza! leno pecano raco Ta čas. ko jc poa^al zasluženo porcijo%fl žrih drugo pa na svoj krožnik, jc žena prip^mn la. — T.i przor a-, pa oder^l res menrno kar je res. e re* Zabavala «tn se ko v gledali ču iMalo je manika'o. da «e msem še «ama zjokala ko «i e-rvorl o iutrišruem obedu. k. da zanj nimaš denar a — Nc v^d:š. — jr odpovon! g»j*pod k*a-\very samo7avestno ?saj pTa\om, da je večna škodi mojega ipa'akeaa tdonta. Ce bi ga h*-ot mladih nog gojil če b* ostaPrvest gleda-lišču, kako -rija no kar ero b bil lahko napravil Velik talent sem zakopa i • — Prav praviš. — je pritrdua žena. prvič brez ugo-ora — Nlcal več ti ne bom ugovarjala Sostatne site ce Nedavnu ae Je morala starejša gospa med alarmom daleč od doma zateči v vežo večje stanovanjske hiše na Grabnu. Bila je ie tešča. ker Je šla ajutraj usedal z doma fn se Je nameravala hitro vrniti. Seveda ni te?a nikomur potožila. Toda kakor da bi to uganila, Ji je neka popolnoma neznana mlada gospa iz dotične hiš« prijazno ponudila velik lonček topi- bele kave in kos kruha Ta dobra gospa ni bila Se zdaleč podobna, da bi bila žena kakfinega pridob tni-ka alf vojnega dobičkarja. Kar je dala, si je pritrčala od svojih nst in Je dala zgolj iz dobrega, usmiljene?* area_ Ali ne rve-ni to v tem s materialitmom in sebičnostjo nrrnatrpanem easn kakor neverjetna pravljica? In vendar Je res. Da, se Uve med nami ljudje tihi tn skromni. ki Imajo alata srca. Tn zaradi teh redkih, ki ▼ resnici saslulijo naziv ljudje moremo verovati in verjeti, da nekoč doživimo eaae, kj bodo lepši in srečnejši. 5tran 4 •SLOVENSKI NAROD«, popedeljek, S. ftermiarja 1945. §tev. 6* L2 mi,pmska nedelja L.juoijana, 4. tebruarja Lahek potres m močna odjuj^a — to sta bila skorena najpomeinJjn^.iJa dogcdka v kroniki pravkar minulega tedna, I nu, seveda zgodilo se je ->a tudi se marsikaj drugega, — da omenimo poglavitno ,x>-ulien senzacija tramvaj ;e pričel spet VOZ'ti Kar se potresa tiče. ]e treba x*eči. da m povzročil kaj doetl stranu ker se je oglasil le mimogrede. Odjuga pa je sprenieaUa ljubljanske ulice ia, pravcate kanale, po katerih se je prelivala brozga in si povsod bil v nevarnosti, da cmokneš v lužo, ali da ti spodrsne na kupu zaostalega snega, ali da telebne s strehe nate kepica bele vlažne gmote. Skoraj ves teden že curlja od streh. Zdaj je snežena odeja že močne uplahniia. Ljubljanski r so ve*:, del očiščeni in voda se odteka, Kijub mc£ni odjugl, ki je pobirala sneg tudi v vsej okolicL vodovje doslej še ni na:a.slo Vsekakor se je zemlja letos že močno napojila, a vendar bi bilo bolje, da hi zdaj še t. .■;.«.; mraz. kajU kadar je zima v februarja preveč popustljiva, rada nastopa zmrzal prav takrat, ko bi priroda potrebovala toplega vremena za svojo brst in razcvet Nnji beli rojaki sicer pravijo: rSv Crnice dan — zime van« Toda bela dežel i a ie bolj izpostavljena soncu kakor Ljubljana, zato pr5«ta v ljamo: »To je Laž, kakor pravi sv^U Blaž.« Veliki vremenski preobrat oo budem mra~u je začel diamiti naše krilate pevce. Medtem ko so v času najh'^sega mraza dolete va'i v srediSče mesta It-Kat hrane in je ma. tatec ol aemogel, *e zdaj na- enkrat več ptičji rod postal močno živahen in se že - naznanjajoč konec zime. Zapeli so Sč nkovci, oglasile so se sin»čke in penice. Vrane se drže spet dalje od mesta. Naj no >i ptic varalo upanje, da je zima v grlTvnem opravila! Fon r m o c r.n>e Ljubljane z elektri- ko seveda vzbuja nect-^ljeno priznanje. Prebijati smo se morah skozi črne in mrzle zimske večere, Kec 7 30—7 <*0 noroćU? v f'o-ven*činl. 9.00—9.10: P-roč-'a v nemani. 12 oo đo 17.30: N^rovpd sporedn. nato opo: 'an-\00* *ktualno Trdavafije fpr*no« Wen*?el*e) 20j9Q c!o 2015- Poročna v uemlčml. 2^.15—22.00: V^eke-mu ne':a' (prenos L 22 00—2? 15: Poročna v nem. BMnJ in napoved sporeda 22.15—23.00 Južnjafka p« ■ afea. 23.00—24^00: Cl«*ba pred *>o'noč«c f prene*). rat&e terem bo gostoval sloviti nemški pevec tenorist dr. Julij Poltzer komorni V I |nl ljam nmrli cd 2G. arja dO 1. februarja 194.3: Verbč Jos^;. 37 let. za-»cr-n ic ' \ :l-.r c. C Lengcr FedU nand 59 let, privatni uracnik, Ilirska ulica 16. Jrke Ana, rojona Eocher. 87 let, zasebnioa, Židovska ul. i Počlvavsek Ju-rljan i na Maček, vdova o7a *a nnrs 18 72 let i . > ava postne- ..... v pokoju B!eiwefeova cesta 2 (et Dr VorStč Tr-*\ 41 3rt, odvet-Gledališka ul. 10 Kocelj Frančiška, nt c,7 let otrrfika učiteli'ca v ka c. 9 Strekelj ■■- 58 Sena Sel. lnspek-\ kola i, ?0 ^et. biv- m. Ma samostanu. Marta. roi. *orj~,. Tal 5» v •:, '.....ka c 9 Gerčman Jakol JI let IvS lelavec, Jnplleva ul. 2 ' .-f. rojsna ZavrSnik. .5 let, upokojenka tobačne tovarne, Scopolijeva -Vca 22 Zg BlSKa Pepv'rv Alo^i^a-3oi 1? let učenka 4 razrede n. sol*. Rožna dolina, ia. 62 let. An tinia, Battei sen % Ce?t^ XV 8 V ijnb Frančiška, i Ka Cesta 11-17. Tomšič Terezi-v-tr«?-'S. brvsa trsfikan-o PranČlSka roiena Seyer, a njdjctnilca. Rezna dolina. k bolni Anici so umrli: Cizx ia Daear 62 let. upokojen« : ivar ■ -. Fellcijan Anton, 7* tet želez v pokoju, Rožnu do- Htip Cesta V 5 2 Gouiilšek Marija. 59 let, učiteljica G v harjeva 30 Dr. Gosti F.anc-/o . -Viktor, upokojeni pr> marij. SO let, Bleivveisova c. 9. Hartl Marija, 71 let, zasebnica, Japljeva ul. 2. Junc. Miariia, rejena C?r;n. 75 let. žena postne. <^a ravnatelja v pokoju, Verdijeva ul. 9. Dr Krub Pe-er, 49 let, zdravnik. Gubče-va ul. 18 Mi lved Ana, ojena Rojina, 44 let. žena f: : - Mala vas 44 — Ježira. Piut Jožefa, 2Z l^t. gospodinjska pomočnica, Komenskega ul. 4. Puslar Alojzija, 68 nt. pOsestnica Skrjanče Bt. 5 — stična. Sifrer Ar.'iro i.Sr^^.O-u- 0 let. .<*—. kniigo-vrZUc"^ n^oiištra. Gradiće 17. MojstrOVle Starko, domobranec, Grad 2 šolska četa, Lgimltana. Ropar Pavel, 2 leti, Lr.n!«"p 2 _ šmarie pri Ljublinni, sin posestnika, Stnnnlkar Franja, 46 let, noliska dninan-ca Dorfarie 26 NečemaT Janez 62 let, delavec Tovarniška ul 3. Novak Vincenclja-Jožefa 71 let. zaFchn'ca. Hrvatski trp S. Star- V ""Wr *3 lrt- stavec. Vodovodna c. 11 vldenič Frane, 76 let. železničar v pokoju, Lit iska r 2 K^^tj Julijina, 44 let, prodajalka. 6tu ilentovska ul. 13. V nedellskern »Jntru« je bilo v osmrtnici pomoto—i objavljeno da bo pogreb g. Ludvika Pirkovlča referenca prosvetnega oddelka, v ponedel k V remic: bo v torek 6 februarja ob 9 dopola ne Iz Kapele sv. Frančiška na Žalah. Prijava keles Uprava policije v Ljubljani poziva lest-mke blr "k!-;, v. dn pri;a\-ijo za leto 1945. svoje bicikle v smislu" odrelbe Prezicenta pokrajinske uprave z dne 2. junija 1944. Pr: reg . ' . i I koles se plaća 10 lir v gotovini. U u3 za prijavo koies pc-sluje za stranke vsak delr.vnik med 8 do 11. in 15. do 17 uro v Beethovnovi ulici štev. 7. Tam se dobijo predpisane prijavnice (tiskovine po 1 liro). Amsterdam, 4. fobr Betrterjt) oh- tnii, da 'e bilo nem - -> letalsko maje od O Mte BjutlU] p« dO tU i 'VJc 7 e""*r: J i^mrr- 'eno proti Ju4nl Angllii. Nastale so lze^ibe in čJc^da. } Tfva 4 f Krr~. Po vr*-t.i f—&r>p rv'»-r>^.-T^,«!t-e tužbe Je pri?el otok Elba zorft pod francosko Ob1--1. ' lan. 4. frbr Kr.V^r torint*d*> lz Rima i« oojavn Vatntan, ca 1* bil mon^fmor jo=<-pv p Don gnus, nencralnj vP*t*t v Vew ^or**'i- lnn"rnn 2a * ■",;'"""c:"i Bko^fl Frf.°vs*'**' t>- 15. 'f-^rrarjrt. N"? *ej Jmrfrrpnci naj bi obraiTiri'-a!! vnm^^njp a'-'b^kp unije. P,Tpa1, 3. febr. Prvi nrrororl rr.pd erf.^o v1"do *n ba^topnOcl BTjASa so 5e t5an"s Ea&IJučUi. Obe Ptranftc! sta brleli do preprlčenja. da 1e treba sedanfl bol končati. B>r1fr>, ?f. fc-br. Pol^o^lk ^"dc1 J" n^'fiV SO. In 31. Januarja 7 rovjrt-kib ^klorjniko^ rer zv^a1 8 toni Ktevno bojnljb. voz. jti jm je doslej razbil na 505. Berilo, 3. f>br Kakor izvija DNĐ . m pesTeTU *. npm'kl lcvr*i in protiletalsko topnttrw v »«?t^v>j letalstva meseca Jan'jarla ^nsl^-ar^eris^ih leta!, r>o "efilnl Stltlmoto-Tiib bom^rufcov. Arr.cra povrr-jc'.To v me»tu krito položaj. Prepovedal Je dobavo 'icviriva aaba> ... gjjj ^.^ ,5r_ n« bo laboliaal bodo rr.t- ilrll] p-epoved tudi na drufe.e Jame lokale. Kodanjj, 3. f*.-br. Parnlk »VlbcrR«. la^t daneke paropl vne družba C. K. Ftansen, J" potorii r.a v2hodnam morju. 20 mož popadke se Jo reSilc. Lf-vt. lino na Nlzosemskem zgrajeni »Vlborg« je izpodrival 3450 ton vode. Amsterdam, 3. febr. Canterburv'^ki ipkm J*> prejel vnb:"o, ur.J obLA.'e Sovjetsko aveso. Sovjetski ve'eposlaniS: t Londonu mu Je v ovojem pismu BagOtOvB, >da sov letaki narod ?.p1o ceru nle- ' a prizadevanja sa nadaljnje oja^enjc p-1'atclj--*::h OdnoaOV m«.J britanskim in sovjetcklm narodom. Siockholm, 3 febr. Ž:d ST^erm^rf. ?«an ansi^ke i -r>odr f.« 2bornlce ln predsednik britanskega od- • ;i. n —p, 4'dov.:!iea konea'esa v Londonu, } Je L zlasti, da bo zahtevalo svetovno židovstvo avo- J »i* Boudeleabo pri »mirovni VorTerunelc. Stoekholv?*. 3. lebr. A.-n'jr.'l'ki >;cnat Je ? 43 prot! • 41 slasovom laskuBOval c-'g' č;tev imenovan!*? biv-- >ga p^cinr-i.. •. ^:j:h.a llt...ry;;. WaQacea a*, trgovin-.-^<"aa ministru. .»t. 3 febr. D^vet diansan^nlh tvrdk vZedi-njenib državnli t>?r :& t'. prav za prav pol ure po- i,'.t;e — se Je v rr^nc!s. ^1 dvoran: dru^i d.n ; ...-.-.ijevui mane ni ix>k^ar^Iu turnir, ki ga o I,-en. *a v.- m ..c : ^p'j .:" oje 'ooksar ke rekcije prireja 2SK Herme- s sodelovanjem \eć znanih boli;axjev z Oorenjske ln Koroške. Tudi danes Je bilo z^n.maaje za prired.tev seio živahno, tako J da je b la dvorana dovolj napolnjena, pri ćemer ;e tt, dno posebne omrmbe. da Je bilo to pot občinstvo izrazito •nedeljsko*, s cimer hočemo reči, da je iplušne obeitije večera zapustilo mnogo prr:ra'o Športne a vti-a Kolikor ni bila trgra kr^va cpcina nepoučenost *lrse pui-llke o p:avi-j lih boksar kepa športa, tolrko so za v:k in krik i brea potrebe in razlogra skrbeli fitevUni g'edad mlaJStti etn^kov, ki ;im Je menda vsake pr lika I dobrodcš!a. da lahko dajo d"tka trojim skritim i fiposcbnostlm za kakršno koli raz rrajanje. Ker priredrciM vetrni temu nl.-o posvečali nobene j pažnje, >e bil potek currsirja ta dnn bolj »cirku-j sku '-skor športni ln Je komaj dosegel zaželeni nam-'n. i Tudi t?hn:čra stnprJa bok>-a Ki smo pa viieU j v današnjih sedmih srpanih. Je bila ?lb!-.eJSa »:ako- prvi d'.n. v snlosn-' m pa eelo medla al pa preveč z^cetmško prepre-ta. Neksterl pati so se j pred-tavili kak« ra ^iabem trenlngoi Ln bi Jih v normalnih okoMSč'nab gotovo še ne kaza!c p^-"iljati r.a Javne nastope, drufrl pa fo se zopet z rasnimi 'riki izosr"-a'! odločitev, tako da Je le j malo partij lahko zadorolM'o vsaj deloma poučenega opazovalca. Tudi «oHn Žki sbor i za^e^ m°d 1 po^lov?njem na mno«ro n~*rodovar.\s med gleda-očni, ne na?wd"Je pn marsikateri odločitvah * d« isito upravičeno. K-kor cmo dejan. Je spored izpolnile sedem ev al! 14 bokrarjev. o katerih bi bilo na kratko reč! tele: Kara^čajca VHr-rlk m ^»»^ovrik tz Celovca rta po žtvaiui] bornt, v kr.terl Je cpet Imel ne-'k-otH'vi mali Vilčnlk prvo besedo, razšla brez odložil tve. v ^a-i"d-:jpm 9rfčn.njr; «ta bQa ^••«T,ro,t'n,ka, T-?rrr: žrji Antelln to Jeseničan Rrmipj. med kt-Berima ?e s^dnil znatni breja te^ar po točlrah. *aj s^ Je nerazr^oloženi Anto'ln đrftal ves čas v obrambi. ^ V za«r-*."n* borbi sta se snopnj-la KoTlereer Jjs Celovca ia Pr!-tov z Je^nie, med katerfmn ie lednjic 7rr>°r"l p»rl. k! pa .te^ori'ah. tx> katerih b"-do najboljšim udeleteni m rnz 'eljer.e končne ra-rad". in sicer *-tri v ponedeljek ob 17. £.pet v frančiškanski dvcra.nl. NAREDBA O DOVO! FTVI TASFjBPTEGA SMUČARSTVA ^ef Pokrajinske uprave Je izdal naslednjo naredbo : čl. 1. Veljavnost naredbe o prepovedi sas-hno^a .-mufarstva z dne 8. februarja 1»42. št. 22 (Sl'tžbe-nl list št. 44/12 iz - 1942) se ukinja ra orcmlje Kno'rjJ liubljanske zaporne trte. CL 2. Ta naredba stopi v veljavo a dnem ob-*a e v Službenem listu ftefa Pokrajinske uprave t Lj'j bljaiil. France Loćnar: Crni carica je sedela preJ kočo in z veseljem zria v bodočnost. Severni vetrič ji je narahlo pozibaval že malce sive la^»e. Z nasmeškom na usLnicaii je nvolua Boga, Ker ji je naklon 1 toliko sreče. Ko je u^rla župnika. Ja se bliza njem koči, se je zdrznila. Le predobro je vedela, da bosta zaropotala. »i^og daj dober dan in naj te obvaruje nesreče!« je pozdravil iup.nk. ^Kaj pa počenjaš ?« ♦Nič, tu sedim.« > M ar ta, pa pri belem dnevu posedaš — ali ne boš šla več obirat črmce?« tCastit:, pravijo, da sem prestara. Prostor moramo napraviti mladini.« >Kje pa miaš Klaro?« >Ja — v — ja — v — v Beljak je šla,« >Zakaj pa jecljaš0 Po kaj pa je šia v Beljak?« »šla je a — s Koširjem po — krstni list.« Župnik je bil presenećen in si je mislil: »Torej, tako daleč je že. govorice le oso bile prazne marnje.« »Zakaj pa bo potreboval krstni list?« »Častiti ženijo se, ženijo ... « »Kdo se žen:, k^io?. je nevedno vprašal. Marta je spoznala, da so vsa izogibanja zaman, zato je kar odločno povedala. »Klara in Košir 1« »Tako, in ti to dovoliš? Saj je vendar Se otrok! S teboj naj se. cžen. ti si primerna zanj — menda s» samo par let starejša od nJega ... t »Častiti, nisem par let starejša, oba sva istega ieta rojena, jais julija, tu pa avgpi-sta,« je ponosno odvrnila in si popravila lase. »Rogatec tvcie starosti, pa lazi za tvojo hčerko; ne, zanj je premlada I« »O, saj bo dvanajstega avgusta dopolnda že sedemnajsto ieto.« ZupniK je odkimal: »Ne, Marta, to moraš prepreci ti! Kar takole mu reci, ko se bo vrnil: Kćerke, ti ne dam, ker te jaz sama rada imam! Kar midva se bova vzela, pa bova vesela.« >Te^i mu pa ne rečem za vse rimsko cesarstvo,« se je prijela za glavo, »Tako, zakaj ne?« »Ker — ker je že vse dogovorjeno.« »Torej, se tudi ti strinjaš, kaj? Marta, dobro si premisli! Vse življenje, vso mladost ji boš uničla, če dovohš. da vzame tega starca!« Marta je povesila glavo. >Zapomni si, Marta, pred Bogom bos dajala odgovor, sam peklenšček te je obsedal! Hlepiš po denarju, brezdelju, pa še tako mlada si! Kakor se mi zdi, si ga kar sama privedla v hišo — ali sem pogodil, kaj?« »To pa ne, tega pa ne že dolgo! je lazil za njo.« >Tako. in t' si vse to gledala skozi prste, ker si videla denar! Torej, ne misliš preprečiti te poroke?« »Častiti, to mi je nemogoče! Klara je srečna. Ljubi ga, on pa njo. Jaz sem ji dala prosto voljo. Rekla sem ji. da mir. če ji ni všeč, takoj prepovem prihajat: k nam,« se je zlagala. »Marta, ali govoriš resnico?« »Častiti, boljšega moža bi si ne mogla dobiti. 2e zdaj jI je kupil obleke in čevljev. On je dobrosrčen človek,c ae je lzogn-la odgovoru. »Seveda, z denarjem vaju je preslepil, I močno si si obtežila vest.« »Častiti, mogoče je pa to božja volja?« »Ne božja, ampaa tvoja volja, do denarja U je!« »fo pa ni res! Se poCenega groša mi ni dal.« je oporekala s solzami v očeh. >Z.u si bom že sama zasluž la. V vsti župn ji n: čioveka, ki bi mi privoščil to srečo! že sedmi naš rod se preživlja z dninami, zakaj da bi ne posijalo sonce enkrat tudi v našo boi -no kočo?« je nadaljevala. »Kako samozavestno govoriš' Že čutiš, kaj, da Imaš zaščitnika v denarju: seenkr.'. ti svetujem: Dobro si premisli, predno 11 ročiš dekle starčku! Bog naj ti razjasni pamet — končno bom pa še z njim govoril, je dodal in šel. Marta je bila obupana- »Pregovoril g . bo. Klaro bo pustil na cedilu . .. Do groba bova delali :n živeli v bedi, kak.>r Se Bedem naših prednikov,« si je glasne In šla vsa petrta v kočo. Koširju se je zdelo, da sta prehitro prispela v Beljak. Ko je opravil v župnlšču. sta šla k zlatarju. Kupil ji je zlato zapestno urico in dva prstana. Ko sta se vračala pioti domu. j: šele nataknil oba zlata obročka in ji dajal: >Ne snemi ju, pa bova vedno srečna!« V odgovor se je boječe privila k njemu. Ko sta se bližila domu, je postala Klara razigrane volje. Odvzela mu je vajeti in sama vodila konja. Neprestano je zrla na uro in oba pr stana. Pred kočo je veselo skočila iz kočije in dejala materi, ki jc pravkar stop 1 l na prag: Pogloj mama zlato urico imam' - Marta je samo poki mala in ju vedlo, v kočo. Povedala jima je, kako je govoril župnik. Marta je pričakovala, da se bo Košir razjezil, a je z nasmehom odvrnil: »Jutri bom sam govoril z njim'- Naslednji dan je šel v župnišče. Zupn k je hodil po hodniku. Pieko očal j.' pogledal prišleca ln se porogljivo nasmehnil: »Pozdravljeni, gospod župnik!« se je nasmehnil Košir. iTudi vi,« je odvrnil župnik, in še kar listal po knjigi. Naposled je le srdito pogledal vanj in dejal: »Ali streljate kozle?« »Gospod župnik, že dolgo nisem imel puške v roki,« je z nasmeho/n odvrnil. »Vi ga pihnete tudi brez puške! Odkod pa prihajate? Že dva dni vas nisem videl. »V Beljaku sem streljal kozle — po krstni list sem šel.« >2e vse vem! Toda, nevesta nI primerna za vas, za vaša leta, saj je še domala otrok!« »Da, a srce se ne zmeni za to.« »Ali ne čutite, da ju je preslepil vaS denar! In da ji boste uničili življenje?« »Vse je možno. Dolgo sem se boril sai. s seboj in tudi ona ima še proste roke. Ce jima je le do denarja, jima takoj 'zročim večjo vsoto in prekinem vsak stik! Posredujte!« je resno odvrnil. *Hm,« se je odkašljal, ali ste res tak<» hudo zaljubljeni?« »Ljubim jo tako hudo. da bi skočil za njo v morsko dno,« se je nasmehnil. MALI GLAS? PRODAJAT KO Z-i w& ' - car-_o !i.>mo. V-s'ov v SI. Njrodu 2 upokojenca, iu ba OpraviJila p>>;e *h:.T *p*-"Jmeaio Os e se v Učiteljski tTk -n«. Franc iškans&a ulica 6 145 ls KLliARICO mnei.vo ta vsa hide!% iS-'-em k trem osebi i Fco.uđbe S!. N-rodU pod »TJgXXXZM popeli«. 153-11 POsriEžN'lCO a» ve-ci^n isiemo takoj Vpra-ftat- do 3 p^p. N->io"7 v SI. Narodu. 154 I;* Opozorilo Uprrva DOlicre. olčelek za protlletal-fto zaščito v Ljubljani, razveljavlja vse izkaznice za prosto krotime ob protiletai- Kvalifikacija Porno v noč se je vračal tovarnar Šolski B ze^o domov. Bil je na obisku pri znancih. Komaj je Šolski sedel v svoj avta je zatis-nil oči in že je zadremal, ko ga je žena zdramila iz biažer^ga miru. ?Da ne pozabili Mela bi te rada nekaj prosila.« rXo?« »Hotela te je s^ma prositi, pa Daaeo je bil pri niih rned gosti njen daljni sorodnik. Imeniten dečko baje. z najboljšo kvalifikacijo, pa že pol leta za-man išče službo ...« »Takih je zdaj vse polno, draga moja.* -Toda Mela me je lepo proaila . .. Morda v naši tovarni . . .« »Niti govora ne more biti o tem. saj začnemo Kmalu odpuščati če te, kar jih imamo.« »Pa morda kje drugje? Saj Imaš dovolj j znancev, če bi hctei. .« »V sedanjem kritičnem položaju je to zelo težko, c »MeU na ljubo moraš nekaj storiti. Pošlje ; ti ga kar v pisarno, da se osebno seznaniš i z njim . .. Sicer pa ga nekoliko že poznaš.« j »Jaz da ga poznam? Kdo pa je?« >Tisti svetlolasi, visoki, ki je nocoj igral i s teboj bridge . ..« »Ah, tisti!? Ta naj se pa le nikar ne trudi . . «. »Kako to? Baje ti hoče predložiti svoja spričevala .da spoznaš njegovo kvalifikacijo ...« »Saj jo ie poznam. Zaman bo ves njegov trud.« »Kako jo moreš poznati? Morda že od prej?v..« se je začudila gospa Šolska. »Ne, ne. Toda zadostuje mi. kakor sem ga spoznal danes. Le pomisli: igra z me INMHUIRAM n.žje^o! cef*e>. e!twt: četrtošol ce(kr) včc predmete — Vprašati: Novi trg 5. levo. 2754 37 PISARNIŠKA DE!.A: r» čurianje kalku! ranje krj ^enje. prep-isov \r.Je na stroj (tud* ▼ ruj'.b jezikih), prevzamem nn dom CenJ. ponudbe n. S!;v N.-rod pod iT'-'? M zmesljivoc. 174 3 sk h alarmih ki sn bi^e izdane cd oddelka j noj in izbije najinemu nasprotniku piko« pred 1. januarjem 1945. in sicer z 10. fe-bniariem lPio Po navedenem dnevu, to je od 11 fe-bxu£r;p 1945 -5a!ie veljajo samo še izkaznice zf'er»e o-r ri^vkasrte barve, izdane po 1. 1s.tvi~.-:'i ".'VS od o.'delka nrinadn'korn slovenske nar^nerti, odnosno izknznlee od nemškega letalskega častnika pri Višjem vega kralja, čeprav dobro ve, da jaz mam asa. Mar more resen človvk stcriU kaj takega? A?!« »Ne vem. toda .. .< »Zato pa jaz vem. Človeka a take kvalifikacijo ne mor*m nikjer priporočiti? Saj vendar na bom protežira! Idlotalc VAJENCA sprejmem. — O fcrba t biil Rudoir Jfreb trrovin■< z me^a-n m b:.;s?om. Vič, C?m pov.< 8. 16?. 44 VAJENCA za mehanično obrt. -prejmeru. Nii-lov T SlOV. NiTodU. 170 44 ŠKORNJE d^ED kc. cr ne. št. 39. nove. pro*>. d m. V niafc Dunjjj=ka S, dvonšče. 223-6 STAJICO otroško, v do brem sfLn ju. p"ođ*>m Ni«-.ov v Si. Narodu. 141 fl OP.l.PKO moško m. d.im ske bia,':e za dr<--. p-o-d m Ilovjr. krojič N« leč' 9a. 142-6 ELEKTROMOTOR rab ljen 220 voit^v. o3PS prodani N i> lav v Jutru. 2771 6 POSTELJO ledeno, i pe rt-n.Co in rrode'n^, tim n co prodam N ir!ov v S ov N rodu Ogled od p^! 9 do 12 163 6 KOSTUM Ž?lTTO % ovd asTC3!orr: in sJiko. lepo. z okvir Jem. p.-v»dam. ELiilo.šk c. 11. Vinot*:*;. 2775-fl pts-\LN"! STIZOJ »Con-* nent^!«. dooro ciir.i y-n.. prod im *H z m: nj m 2^ 4 ai većcevnl ririio. Ponudbe Juti u pod »Portnbltf«. 2769-6 TRICKELJ Roma, proda mebantk L. Av->l>rož rxuaajrka c. 71 171-6 SMU« drvnlke radic-.p-.-te h-rmonike. ^r^ mofon?, ztnvkc obiske, pbšće. damste smu^sr ^ke hla^e. skoznje ln čevlje mcšlta kolesa m 'žc ai postelje pero lejfce .n električne -ve-t;ike. pisane stroj-. ■ ki vetrni Jop* č-ijm in moče. servis prodi ETnJv, Prlvšek Gradišče 7. 164-6 ŠIVALNI STROJ zmm ke Sicg^er. poarrezljtv popolna r a nov, prodam N-jijLov v SI. Narodu 167 o ZNAMKE pokrajin ke rj>:- bi jen komplet, prodam. Ponudbe Siov. Narodu pod »53 vrednot« 143-u 2 PREPROGI .ln *Lce-bx*5.m ki 2x3. ^rg- man 2 80x160. prod m. Tr?0 v.n.i z zelenjavo Sv. testa 7. 142 e KAV\R£KA pjpa£3j<*k= n ! par eksotičnih ptičkov ugodno prodaar. KrfckoV trg 10 TU. 2774 C PREPROGO popoliio-novo, 2x3 m. prod.un NjsIov v Slov. Naroda IZU o SUKNJIČ usnjen. pri rr.eren zs mesarja p-o-di.m. Naalov t BloV N'!rxiu. 261-S NARODNO NOŠO, DBO 5.ko. z dcžn.kom ui tei-kf, srebrno vergo. itm ca 150 let tn žmsko kompletni. dobrc ohranjeni prodam. Naslov v Slov. Narodu. 116 6 LES mace nov. v Ljub [J n;. prodam. Pogovor % mo od 10. do pol 11. Go>poc-vetLsk* 14. J nko. 173 6 KLAVIR Zhrbai, pro. d^m. I*r:Jateljeva S-Prule. 176-fl 6 PAROV SMUČK »ka ka'n'h tn normdn h. norh. najbulje kvalitete, prod m. Ni ogled od 13 do 14 ure D černe Ambrožev tre 3. 2772 6 VOLNO spredeno be'o, epo prod.un ali z*.me-nj«m JavornJtova 3 fIT dr no 121 § BLAGO predv.jno. 2.80. TOlncnO. športno drap. kara. za mo:k0 Obleta ki bljTo sa par mcJklb cr?Jc, p od it. Naslov v Slov Narodu. 114 6 ŠIVALNI STROJ »n- lin;i C. iii Si. 5 63-G POHIŠTVO: pc^trlJrt z ttožfcom. pošte'J no orna rlco in umlViilnik rab ijf-no. prodnm. Vp večna pot t/I (poi RoSn'kor). 14 3 6 ELEKTROMOTOR 0.55 KS. 220 380 V 92k p-odur.. Naslov v Siov. Narodu 124 6 RADIO nov 4 + 1. majhne obl.ke prod i m. — Pr. nkop-insk* 26. vi-, priti. ievo. 125-6 J'Eč novo. na žaganje i cevmi .n d^nuiko. ps tovalno no-, o u-njt n torb oo. prodam. N* v Slov. N i rodu. RADIOAPARAT H phon 6c^vn: z dvema rezervnem V1— - m^ ze!o ugodno pt od m Na.vOV v Slov. N rodu 127-6 KURIVO kup.m nudim prot lv redno-1. Naslov v Slov. Narodu. 118-7 RISALNO ORODJE d J bro, kup m. Ponudbe Sl^v Narodu pod >FTav dobro«. 155 7 l'RNO BLATO (sVilo al volno, za po'e*n0 dim-sko obleko kup:m al! zn menjam. Nar lov v Si Narodu. 178 7 PERNICI (p! ur O) m prrdpo teljnkc- nove al lobro ohranjene kupim Ponudbe Slov pod »Plumo«. RAOTOAP/.HAT cevnt v dobr-m st-mju. nemške snamke, kupim ali Zjmenjiim ^ prOt;- vredca t. R V š: »evec. Fiorjanska 37 trgovina 120 T KAUČ iz Orebovt ko-p n:nc dobr0 ohranjen ai: nov kuoim. Naslov v SJ. N-rodu. 122 7 HI*0 bi Zje mp-eti pri pravno za cisto brez hrupno del.ivn co kupim or dam v zameno 2 parceli, ovtrnek pa do pl.č.-m. Pcnudbc Siov Narodu pod »Med A.trnac. 128-20 PARCELO do L 500.000. nsjraje n3 5 e vera .strani aii v Mo tah. kup m Ponudbe SI. Narodu rod »Elektro«. 129-20 PARCELO r naj tre*Jem centru z donosnimi s t v-bam;. vogalno, p-odam Bi 3 500 000 Ur. InVre ■•eat! naj ae Javijo SI. N-rodu pod »Strogi cm ter«. 137 20 TRAVNIK ali NTTVO n' tihem terenu kupim d 1 250000» L. Ponudba si. Narodu zod »K jšnj :«. 131-20 A>o želite prodati enačila, čevlje, perilo posteljnino in slične predmete ter sami ne ntegnrte priti v niš lokal, prosimo, da sam to n»tmeno ali telefonično sporočite. Pos.%-.11 bomo k vam na dom svojega naknpo • I ca* NaVtit>ovaln!ca Soc'alne pomoč! SERVISE Jedilne, jed prlbo e rjuhe, k'.pnc in drug;, pc-teljno pe.-..o gojzc.Je za deco m Hanau« v Mnsko -once iupl H nko PrtvSek Gr:dJ--će 7. 165 7 RADIOAPARAT. dobn ciiran J en k v.x> m. Po nudoe n^ "lov IfirOd pod sR.d'o l11«- 1697 STEKLEM I CE vseli vrst, pletenke. pločevina t? sode. vrcCe. Siv i1-ke od-p_dke ter vsakovrstne predmete n^Jt>oJ e dJlaCa »Metaliac Go=p> . etxk, c. 16 tele! 32-88. 146 7 ELEKTROMOTOR o: .KS kup; D za cca. 35000 L. »Me:.t.:ia* Gosp-svc k., C. 16. Telefon 32 88. 147 7 10 *IV1H MISI kupi veter n;u>k bakterioioik, zitvod. i.-ska 1 Mj5. p.-Lnest med 9. in 11. 150-7 KONJSKO SENO kupim Naslov v Slov. Narodu 153 7 TERMOFOR (gumi) in predvojno bbgo za *raj ca. kup m Ponudbe Si Narodu pod »Termofor« 117 7 TRICIKEL otročki 31. bi-clke! s pomožnml kole^, dobro ohr.-nj^n kup m Ponudbe Slov Narodu pod »M.rće«. 157 7 KOLO dim«Jto. nov0 al mal0 rabljeno kimim Naelov v Slov Nar-xlu 160 7 KOLO d-msko novo al: dobro ohranjeno tuđ brea gum kup- ~ »a-d or r SI Narodn 182-7 OBLEKO temn.vlvo. moško fir0 blago zu red-njo postavo, z- .enjsm za prot vredno t Ni>lov v SI. Narodu 140 8 BLAGO volneno temno z;-'eao za p! i i z me nj :m z& gr mofon s pložč m:. Celovška ce--tj. 57 Bltenc. 152-8 BLACO arasno, temno o-cdvojno s podlogo, z., mo ko obleko tn f n ć..Jni servis. Zvtmenjim z.\ prot vrednost VJhar Jeva 39 vrata 19 Vpra Sati med 12. in 14 u-o 119 3 POSTELJO \2 trdcg3 leta e vzmetn0 Simn oo ni troj »J.ix« star, drsnike -t 24 tn n zk? : o k-> r^vljfr ftt. 44 menjim Za prot "red no t Naslov v Si Ni rodu. 123 3 NJTVO ell r-e' no VSnu m-ra v najem v bližin BBSSoe CeiovSk-i otat^ 57 Bitenc. 151-17 KOMPT EKS izven b?Ok go-enjska stran, 3T OOo j kv. m ob vodi. re t" ln j ftelezrjlc1 ze o prrriravcn m vsako :ndu^tr Jo p^-o i drori ■ »Zelo ugodno«. 133 20 OSEBO, ki Je 27 Jan\i-arja t. 1. zvečer v v', i-ku. ki pri vozi ob 10. Kti #t V«l3 ntid Ljubljano. \"zela nah-b^ nk a perlom in drugi rru predi-e:.. proaim. n.J ga proti ngradi cdd ker nI moja last. Sem reven de'-.v\c Pr-> naj n-ibrhtnlk o»-jSIonc prot n grad!. 284 ? 77 URO mo^ko. zap tte< sem izgubil na Svetni Co od Mr->ka ni B'i wei o\ o ce*-*to Naj d te1 J < pro-lm. naj Jo v-nr p-oti n-grrdl Koširju Blewo.sova l&T. 278S-T, I DRT"*A PN1KA-ICO m 1 nunilfrt tlilHO trgo\' no ' v Ljubljenj l^era. Po t-ebno do 3 - il Jone. — Ponudba Jurru pod ' »Najboljša konjvalrve m< 28JOT7 KATERA DRUŽINA o*bi bi vze'a na hi < mca v 7g->rnjl S.ški. Ponudbe Slov Nirodu iiod »Dobro plačam«. L 175 SOnifO oprem'Jeno v šlšk: a;» v mestu 1šč?rr. 70. takoj. Za prot miugg nuđ.m rur vo Ponudb« 51 N.ircdu pod *8 69 23 OliO v Biold blizu uvmvaja Bainenjam Z.a manjšo b!;zu ie-ta. Po nudbe Slov Narodu p blizu Tri^ake ce fte, tudi starejšo, pn prsvno Za delavrjioo kupim POnndbe S.ov. Narodu pod »Mehan čm« 61 7 PARCELO p-fol žno 1000 kv m v bl:2oi giavn^ ceste, za lahko :ndustri Jo kup;m Ponudbe SI Narodu pod >Kem Bna«. 130 20 VILO v Rožni dolml. • krzsnim vrtom, zamenjam za enako blizu tramvaja Ponudbe SI N rodu pod >Zarad! =ta rosti«. 136 20 a O dvo-tanovmj-ko bi že centra kupim ali z-mtnj-m Za krstne *> trpele Ponudbe Slov. •rarodu pod »Doplači'o«. 132 20 KOMPLEKS pHp-'ven Za l»2Jo ln cirto ndu I et»Jo ob vođi. neđ'lee od Tržaxke čete 13 000 kv m prodnm PM te Slov. N3rOdu p^ »Laha« is4u*cr4ac lU-V* i DEKLICA ki Je p-'ne?h v cve*.!č mo Vera (po !eg magstrata) čm0 ro kavico, se napvoAa. da j 10 ponovno pr:ne.-e ln« gr.ida). 143-37 KUKALO ~em izpibh j Natditelja pros m. di gi } Jddi proti nagndl pr. blagajni v open al: j Beethovnov. 15 (menz..) I aH Streliika 22>H S. T. I 115-37 DAMA 28It-tna. aam na. čedne jrun.injo t: fell spozn>3l!l tstot ^k^°. zrn <*•- J ne^i neodvl~negjv. .ikadinvko nobf ženec,.« p»~poda od 30—40 le- \ svrno žen 11 ve Ml"J§l ao rv^r—»!norre izključen . — DoprVe Jur.ru pod »I-kr--Uo prijateljstvo« 2623-nf* ^E7,. URADNIK »rt «t:>ro«t želi znanja v sv-ho žen tve i «amo-sto^no vrI-»vo. kl prevedu Je *voJe stanovanje. Dopis] Jutru pod »Z^a ni c- 2^31 ns <;ospod 48 iet a« d čn-> aH vdov- 2sar.'dl Jem tve Ponudbe Slov Narodu pod »Sreč?«. 172-21 Umrli nam je naia dobra soproga, mac.. aK| stara mati in t ta, gospa Mar"ja Grebene ro]* Zore soproga trgovca in posestnika K tadn;emu počitku ?o pospremimo v torek, dne 6. februarja 1945 ob 10. uri tz kapele av. Nikola, k Sv. Križu. Lpibliana. *. februari« 1945. Žalujoče družine GREBENC. BEZLAJ, ROK f Umrla nam >e naia ziata iena. mama, Hara mama m taiča, gospa TOPLIŠEK MAP TETA žena vojnega invalida Pogrrb bo ▼ torek, dne 6. februarja 1945, ob pol t. uri r Zal, kapele sv Andreia. k Sv. Križu, Ljubljana, dne 4. februana 1945. Zalujoći rodbini TOPLJaEK — ZGUH mmmmmmtmmmmmm^mmmmmsmmmamm Schnftteitet Ur*ruj« Rudol! Onm — rur »Narodna -'?k»rna A G.« als DrurksteMe Za »Narodno tiskarno d. d.« kot ri