NAŠA KOMUNA delegatska priloga I Št. 7. - 24. junlja 1980 GRADIVO ZA SEJO SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK, Kl BO V MESECU JULIJU 1980 1. OSNUTEK DOGOVORA O TEMEUIH DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA OBDOBJE 1981-1985 . 2. PREDLOG ODLOKA O SPREJEMU ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA OBMOČJE VS 102/2 RAKOVA JELŠA 3. PREDLOG ODLOKA O SPREJEMU SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ZAZIDALNEGA NAČRTA ZA DEL SOSESKE VS-6 »NA GRBI« 4. PREDLOG ODLOKA O ZAKLJUČNEM RAČUNU O IZVRŠITVI PRORAČUNA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK ZA LETO 1979 ' , 5. PREDLOG ODLOČBE O UGOTOVITVI SPLOŠNEGA INTERESA ZA GRADNJO GOZDNE CESTE ZAKOTKAR-TRAČCE 6. PREDLOG ODLOKA O DOPOLNITVI ODLOKA O PRISPEVKU ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA V OBČINI UUBUANA VIČ-RUDNIK 7. PREDLOG SKLEPA O REDNI LIKVIDACIJI MKZ RAKITNA 8. OSNUTEK ODLOKA O DOPOLNITVI OOLOKA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN 9. ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA Poleg zadev objavljenih v delegatski prilogi občine bo skupščina obravnavala tudi ladeve skupščine mesta Ljubljane, ki bodo objavljene v njeni delegatski prilogi za sejo v mesecu juliju 1980. dnevni redi sej - dnevni redi sej - dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 Datum: 30/6-1980 VABILO Na podlagi 188. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) sklicujem 25. skupno zasedanje družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 16. julija 1980 s prlčetkom ob 16. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine, Liubljana, Trg MDB7. V sprejem predlagam naslednji \ dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti skupnega zasedanja 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 24. skupnega zaseda-nja 3. Uvodno poročilo k a) osnutku dogovora o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1981-1985 b) osnutku medobčinskegadogovoraoskupnihteme-Ijih planov za obdobje 1981-1985 c) osnutku dogovora o temeljih družbenega plana me-sta Ljubljane za obdobje 1981-1985 d) osnutku dogovora o temeljih družbenega planaob-čine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 4. Uvodno poročilo k predlogu odloka o sprejemu zazi-dalnega načrta za območje VS-102/2 Rakova Jelša in k predlogu odloka za del soseske VS-6 na Grbi 5. Obravnava in sprejem sklepa o uvedbi redne likvidacije Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna 6. Obravnava in sprejem predloga sklepa o stečajnem postopku DO »Žimnica« Ljubljana, Podsmreka 5a 7. Predlogi komisije za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve. PREDSEDNIK SKUPŠČINE: Vili Belič, I. r. SKUPŠČINA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Številka: 06-3/78 * Datum: 30/6-1980 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem >• 20. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 16. julija 1980 po končanem skupnem zasedanju zborov v sejni sobi skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7^ V sprejem predlagam naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti zbora V . '' . 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 18. seje zbora 3. Obravnava dogovora o temeljih plana SRS za obdobje 1981-1985 4. Obravnava osnutka dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 5. Obravnava in sprejem osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS-102/2 Rakova Jelša 7. Obravnava in sprejem predloga odloka o sprejemu spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del soseske VS-6 na Grbi 8. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNK DPZ: , ,; - Emil Dolčič, I. r. dnevni redi sej - dnevni redi sej - dnevni redi sej SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK številka: 06-3/78 Oatum: 30/6-1960 VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnlk (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) skllcujem 26. sejo zbora združenega dela skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnlk, ki bo v trado, 16. Jullja 1980 po končanem skupnem zasedanju iborov v velikl sejni dovrani skupščine cbčine, Ljubljana, Trg MDB7. . V sprejem predlagam naslednj! , dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnostl zbora 2. Odobritev skrajšanega zapisnika 25. seje zbora 3. Obravnava osnutka dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1965 4. Obravnava in sprejem osnutka dogovora o temeljih družbe-rwga plana oMln« za obdobje 1961-1985 5. Obravnava In sprejem predloga odloka o izvrSitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979 6. Obravnaya in sprejem odloka o sprejemu zazidalnega načrta za obmoCje VS-102/2 Rakova Jelsa 7. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi In dopol-nltvi odloka zazidalnega načrta za del soseske VS-6 na Grbi 8. Obravnava in sprejsm predloga odloka o dopolnitvl odloka o prlspevku za pospeSevanje kmetljstva 9. Obravnava In sprejem osnutka odloka o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremldnin 10. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploš-nega Interesa za gradnjo gozdne ceste Zakotkar-Tračca v k. o. Rakltna 11. Obravnava gradiva skuptčine mesta Ljubljana za julijsko sejo akupšfiine in določitev delegatov 12. Vpraianja in predlogi delegatov. PREDSEDNIK 22D Stojan Gomezelj, 1. r. SKUPŠČINA OBČINE \ UUBUANA VIČ-RUDNIK . Številka: 06-3/78 / . Datum: 30/6-1980 • VABILO Na podlagi 192. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) in 41. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 1/79) sklicujem . 26. sejo zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik, ki bo v sredo, 16. Jullja 1980 po končanem skupnem zasedanju zborov v mali sejni dvorani skupščine občine, Ljubljana, Trg MDB 7. V sprejem predlagam naslednji ^ dnevni red: 1. Ugotovitov sklepfinosti zbora 2. Odobritev skrajsanega zapisnika 25. seje zbora 3. Obravnava in sprejem predloga odloka o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979 4. Obravnava in sprejem odloka o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS-102/2 Rakova jelša 5. Obravnava in sprejem predloga odloka o spremembi in do-polnitvi odloka zazidalnega načrta za del soseske VS-6 na Qrbi 6. Obravnava in sprejem predloga odloka o dopolnitvi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva 7. Obravnava in sprejem osnutka odloka o dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin 8. Obravnava in sprejem predloga odločbe o ugotovitvi sploS-nega interesa za gradnjo ceste Zakotkar-Tračca v k.o. Rakitna 9. Obravnava osnutka dogovora o temeljih družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 10. Obravnava in sprejem osnutka dogovora o temeljih družbe-nega plana občine za obdobje 1981-1985 11. Obravnava gradiva skupsčine mesta Ljubljane za julijsko sejo skupščine In določitev delegatov 12. Vprašanja in predlogi delegatov. PREDSEDNICA 2KS: Jožica Krištof, l.r. osautek Samoupravne organizacije in skupnosti, ki prevzemajo odgovomosti in obveznosti za izpolnjevanje ciljev in na-log družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik spre-jemajo na podlagi 38. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter na podlagi 78. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik naslednji Dogovor o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985. 1. GLOBALNI OKVIRI , ORUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA , 1. člen Delovni Ijudje in občani občine Ljubljana Vič-Rudnik bomo uresničevali svoj prihodnji družbenoekonomski razvoj na nadalj-njem pospešenem in vsestranskem razvijanju samoupravnih so-cialističnih odnosov in se kot svobodni združeni proizvajalci in ustvarjalci zavzemali predvsem za: - nadalnje dograjevanje samoupravnih socialističnih odnosov na ustavnih in zakonskih temeljih na vseh področjih združenega dela. - nadaljnje razvijanje samoupravne organiziranosti delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela in v drugih samouprav-nih organizacijah in skupnostih v občini, - nadaljnjem razvijanju in poglabljanju dohodkovnega pove-zovanja z drugimi organizacijami združenega dela, ne glede na občinske in republiške meje, - nadaljnje in doslednejše uveljavljanje svobodne menjave dela med delavci v gospodarstvu in delavci v družbenih dejavno-stih, med delavci TOZD in delavci v delovnih skupnostih skupnih služb in na drugih področjih svobodne menjave dela, - zagotavljanje stalne rasti življenjskega standarda z vključe-vanjem delovnih pogojev delavcev in življenjskih pogojev obča-nov s posebnim poudarkom na izenačevanju teh pogojev v občini z drugimi občinami v mestu Ljubljani, - doseganje stabilnejšega in dinamičnejšega gospodarskega in družbenega razvoja ob povečanju produktivnosti dela, ekono-mičnosti poslovanja, družbeni donosnosti naložb in akumulativ-nosti gospodarstva, - doseganje policentrično usmerjenega razvoja kot osnove za približanje kraja dela kraju prebivališča terza boljše povezovanje oskrbnih, družbenih in drugih dejavnosti, - nadaljnje izgrajevanje sistema samoupravnega družbenega planiranja v cilju doseganja kvalitetnejšega vključevanja vseh vidikov in nosilcev planiranja, - doseganje pospešenega in usklajenega gospodarskega, so-cialnega in prostorskega razvoja občine in vseh njenih krajevnih skupnosti, kot tudi za izenačevanje gospodateke moči tersocial-nega in prostorskega standarda z drugimi Ijubljanskimi občinami ter med krajevnimi skupnostmi znotraj občine, - aktivno varovanje okolja kot osnove za zdrave in humane življenjske pogoje, zaščito tal, zraka, rastlinskega in živalskega sveta pred škodljivimi posegi, - utrjevanje enotnega sistema splošne Ijudske obrambe i.n družbene samozaščite. 2. člen Uresničitev temeljnih ciljev družbenoekonomskega razvoja ob-čine bo zahtevala doseganje hitrejše rasti družbenega proizvoda kot v drugih Ijubljanskih občinah. Rast bo morala najmanj za eno -¦ indeksno točkc preseči najvišjo doseženo v drugih Ijubljanskih občinah. V obdobju 1981-1985 bomo dosegli naslednje stopnje rasti: - realna rast družbenega proizvoda . , 6 - realna rast izvoza 7 - realna rast uvoza ..¦,..'¦" 5 - rast zaposlovanja 2,2 - udeležba produktivnosti v porastu družbenega proizvoda v % 63 - udeležba zaposlovanja v porastu družbenega proizvoda v% 37 3. člen . ; Udeleženci se zavezujemo, da bomo planirano rast dosegli s selektivnim investiranjem v nove zmogljivosti, modernizacijo ob-stoječih ter predvsem s hitrejšim uvajanjem kvalitetnih dejavni-kov razvoja. Pri tem bo zlasti poudarek na: upoštevanju širših družbenih investicijskih kriterijev, boljšem izkoriščanju delovnih in strojnih kapacitet, uvajanju sodobne organizacije dela, rasti produktivno-sti, razvijanju lastne inventivne dejavnosti ter uvajanju dosežkov naših znanstvenoraziskovalnih organizacij v proizvodnjo oziroma poslovanje. 4. člen . ' ¦. '; '-., ¦¦;•. ' " ' ¦• V ."¦• V,- Na področju zaposlovanja bomo izvajali politiko selektivnega in produktivnega zaposlovanja. Pri tem bodo: - dodatno zaposlovali v tistih organizacijah združenega dela, kjer se bodo skladno s sprjetimi usmeritvami odpirale nove zmogljivosti in bo dosežena visoka rast dohodka, - na novo zaposlovale tiste samoupravne organizacije in skup-nosti, ki bodo hkrati zagotavljale dogovorjeno rast dohodka na delavca, - samoupravne organizacije in skupnosti dosledno upoštevale družbeni dogovor o minimalnih standardih pri novozaposlenih. Stopnja rasti zaposlovanja v združenem delu v povprečju ne bo presegla 2,2-odstotne letne stopnje rasti. Pri tem bo zaposlovanje v obstoječih organizacijah, ki ne bodo odpirale novih kapacitet omejeno na 1,1 odstotke, tj. na naravo rasti prebivalstva. število zaposlenih na območju občine se bo povečalo v celotnem ob-dobju za 1500 in doseglo konec srednjeročnega obdobja 19.070 delavcev. : .. 5. Clen ' ¦,.,'¦,. .. -¦¦¦ ./¦ '.' -'¦-'¦¦¦ ^ Pomemben dejavnik pospešene gospodarske rasti bo vključeva-nje v mednarodno delitev dela. Za doseganje ustreznejše dina-mike in strukture menjave bomo: - povečevali izvoz hitreje kot bo znašala rast družbenega pro-izvoda, izboljšali regionalno usmerjenost izvoza na trg dežel v razvoju in socialističnih dežel ter večali udeležbo višjih oblik menjave (proizvodi višje stopnje predelave, znanje, celoviti ob-jekti), - omejevali rast uvoza pod doseženo stopnjo rasti družbenega proizvoda, izboljšali regionalno usmerjenost uvoza, pri čemer bo poudarek na zmanjšanju uvozne odvisnosti od zahodnih dežel ter v čim večji možni meri nadomestili uvožene proizvode in storitve z domačim, - krepili izvozno sposobnost s pospešenim povezovanjem in organiziranjem gospodarstva za nastopanje na tujih trgih. Povprečna letna stopnja rasti izvoza bo okoli 7%, medtem ko bo rast uvoza največ 5%. Z začrtano politiko bomo dosegli kvalitetnejšo menjavo s tujino ter omogočili uvoz v obsegu, ki je potreben za nemoten potek proizvodnje. 6. člen Udeleženci dogovora bomo pri usmerjanju razvoja uspoštevali zlasti sledeče kriterije: Prednost bodo imele investicije v: - kapitalno in razvojno intenzivno proizvodnjo, - izvozno usmerjeno proizvodnjo in storitve na trajnejših os-novah, - surovinsko, energetsko in transportrio manj zahtevno proiz-vodnjo, - v proizvodnjo, ki bo temeljila na vključevanju domačega znanja in znanstvenoraziskovalnega dela, - v ekološko in prostorsko sprejemljivo proizvodnjo, - proizvodnjo in storitve, ki omogočajo razvoj predvsem na rasti produktivnosti. Glede na poseben pomen za usklajen in pospešen razvoj ob-čine bodo imele prednost investicije: - v gospodarstvu propulzivne in deficitarne panoge: indu-strija, trgovina, malo gospodarstvo, kmetijstvo in gostinstvo ter turizem, - v dužbeni sferi deficitarna področja in področja, ki bodo neposredno vplivala na rast produktivnosti v gospodarstvu: znanstvenoraziskovalna dejavnost, otroško varstvo, izobraževa-nje, zdravstvo; investicije v povečanje zmogljivosti otroškega varstva, osnovnega šolstva in zdravstva, se bodo predvidoma izvajale iz sredstev samoprispevka III. - v prostorskem razvoju pa najbolj deficitama področja: ko-munalna, prometna in energetska infrastruktura ter izgradnja PTT objektov. Hkrati bomo vzdrževali obstoječe objekte iz navedenih podro-čij. 7. člen Ob planirani gospodarski rasti bomo v razdobju 1981-1985 dosegli tudi postopno izboljšanje razmerij v delitvi družbenega proizvoda. Vse oblike porabe, z izjemo investicijske, bodo nara-ščale počasneje od rasti družbenega proizvoda. Pri tem bodo: - sredstsva za skupno in splošno porabo naraščala za 10% počasneje oti rasti družbenega proizvoda, poprečna letna stop-nja rasti boznašalaokoli5,5%,sčemersebodeležtehsredstevv družbenem proizvodu znižal od doseženih 24,3% na 23,6%. - sredstva za osebno porabo bodo naraščala za 10% poča-sneje od rasti družbenega proizvoda; poprečna letna stopnja rasti bo znašala 5,5% in bo omogočala zmanjšanje deleža teh sredstev v DP od 38,4% na 37,3%. Sredstva osebne porabe bodo dosegla začrtano stopnjo rasti na račun počasnejše dinamike rasti osebnih dohodkov. Le-ti bodo naraščali po stopnji 3,3% poprefino letno in se bodo s tem gibali v okviru rasti produktivno-sti, - sredstva za razširitev materialne osnove dela bodo naraščala za 13% hitreje od rasti družbenega proizvoda; poprečna letna stopnja rasti bo znašala 6,8% in bo omogočila porast deleža teh sredstev v DP od doseženih 37 na 39%, po enaki stopnji bodo naraščala tudi sredstva za investicije. 8. člen . V srednjeročnem obdobju bo število prebivalcv poraslo za 9.6000, tako da bo znašalo konec srednjeročnega obdobja 85.600. Poprečna letna stopnja rastl prebivalstva na področju občine ne bo presegla letne stopnje 2%. Višje stopnje rasti bodo dose-žene v krajevnih skupnostih z intenzivnejšo stanovanjsko grad-njo, medtem ko bo v ostalih rast prebivalstva omejena na naravno rast.ZaČrtana rast prebivalstva bo omogočila doseči 4-odstotno poprečno letno stopnjo rasti gospodarske moči občine merjene z razmerjem družbenega proizvoda na prebivalca, hkrati pa bo ustvarjala pogoje za doseganje usklajenega gospodarskega, družbenega in prostorskega razvoja. 2. TJEMEUI RA2VOJA PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH OZIROMA PODROČJIH A. GOSPODARSTVO Industrija 9. eien ...'¦-;;:• - ¦ Z večjim vključevanjem kvalitetnih dejavnikov razvoja v proiz-vodnjo in poslovanje, v mednarodno delitev dela ter z izvajanjem investicij, ki bodo ustrezale zahtevanim kriterijem, bomo v Indu-striji zagotovili 7,5 poprečno rast proizvodnje. V okviru te stopnje bodo, glede na investicije v teku in na prijavljene investicijske projekte, imele višjo stopnjo rasti kovinska, kemična, lesnoprede-lovalna in grafična industrija. 10. člen ' Razvojne programe industrijskih organizacij bomo obravnavali s stališča v globalnih usmeritvah navedenih kriterijev. V začetku srednjeročnega obdobja bodo imele prednost že začete, eko-nomsko upravičene investicije Iz predhodnega srednjeročnega obdobja, to so: Investitor. - Namen investicije: Kovinska industrija Ig - izgradnja proizvodno skladiščne hale z lakirnico v vrednosti 45,225.000 din, investicija bo dokončana 1982 DO Tovil - razširitev in modernizacija vijakarne v skupni vre-dnosti 176,486.000 din, investicija bo dokončana leta 1982 DO Ilirija-Vedrog - dokončanje nove proizvodno poslovne zgradbe v vrednosti 84.700.000 din, investicija v skupni vrednosti 240.000.000 din bo končana 1982. leta DO Plutal TOZD Zapiralne embalaže - vlaganje v izgradnjo skladišča in v razširitev proizvodnje v skupni vrednosti 100,650.000 din. Investicija bo končana v letu 1982. V pripravi so še naslednji večji investicijski projekti: DO Tobačna tovarna TOZD Proizvodnja - dopolnitev strojnega parka v proizvodnji in vzdrževalnih delavnicah v skupni vrednosti 85.000.000 din, investicija bo končana 1985. ieta OO Tovil - vlaganja v modernizacijo strojnega parka v vredno-sti 109,165.000 din, investicija bo končana 1985. leta OO IGO - izgradnja novih proizvodno poslovnih prostorov v vrednosti 67,580.000 din, investicija bo končana 1982. leta. DO ISKRA TOZD TEI, Horjul - razširitev in modernizacija proiz-vodnih zmogljivosti v vrednosti 39.000.000 din, investicija bo končana leta 1981. 00 ISKRA TOZD Antene in navigacija - vlaganje v razširitev in modernizacijo proizvodnje v vrednosti 91,000.000 din, investicija bo končana 1983. leta. DO ISKRA TODZ Proizvodnja mehanskih delov - vlaganje v razširitev in modernizacijo proizvodnje v skupni vrednosti 98,000.000 din, investicija bo zaključena 1983. leta DO Ilirija-Vedrog TO2D Vedrog - vlaganje v povečanje proizvo-dnih kapacitet v vrednosti 280,000.000 din, investicija bo končana 1984. leta , Do utesnilia - modernizacija opreme v vrednosti 92.900.000 din, investicija bo končana leta 1983. leta OO Hoja TOZD Galanterija Podpeč - vlaganje v izgradnjo novih proizvodnih prostorov v skupni vrednosti 70,300.000 din, investi-cija bokončana 1985. leta DO Hoja TOZD Žaga Škofljica - vlaganje v modernizacijo skla-dišča v skupni vrednosti 76,800.000 din, investicija bo končana v letu 1983 GP Tehnika TOZD Ljubljanske opekarne - izgradnja opekarne v vrednosti 308.000.000 din, investicija bo končana leta 1985 DO Mineral - vlaganje v razširitev in rekonstrukcijo proizvodnje v skupni vrednosti 107.690.000 din. Investicija bo končana 1984. leta y Poleg navedenih bodo začete v tem srednjeročnem obdobju še nekatere druge investicije, ki bodo končane po letu 1985, kot na primer: DO Ilirija-Vedrog TOZD Narta - izgradnja novih proizvodnih prostorov vrednosti 230,000.000 din, investicija bo začeta 1985. in končana 1987. leta OO RIKO TOZD Rikostroj - vlaganje v izgradnjo nove zmogljivosti v skupni vrednosti 42.000.000 din, investicija bo končana v na-slednjem srednjeročnem obdobju. - Razen navedenih investicijskih programov se bodo izvajali tudi drugi, ki so v fazi preverjanja ekonomske upravičenosti ter uskla-jevanja z osnovnimi nosilci planiranja. H.člen - "¦¦¦-¦ S prostorskega vidika bomo nove investicijske objekte usmer-jali v industrijske cone. V mestni in primestni del občine bomo usmerjali razvoj visoko produktivne, kapitalno intenzivne industrije, ki potrebuje malo prostora, hkrati pa bomo izvajali že dogovorjene programe v naslednjih industrijskih conah: VP-4 - območje ob DO Plutal VP-6 - območje ob Cesti na Brdo RP 2/1 in RP 2/2 - območje med dolenjsko železnico in južno obvoznico RP 3/1 in RP 3/2 - območje v Lavrici VP-7 - območje južno od železniške proge Ljubljana-Postojna. V izvenmestnem območju občine pa bomo razvijali predvsem delovno intenzivno industrijo in tako, ki potrebuje več prostora. V skladu s ciljem približanja delovnega mesta mestu prebivanja in politiko policentričnega razvoja, bomo razvijali industrijo v na-slednjih, že oblikovanih izvenmestnih conah: VP-201 - na območju Polhovega Gradca, VP-205 - na območju Kamnika pod Krimom, VP-245/1 - na območju Škofljice, /, . ' VP-213 - na območju Horjula. " Poleg tega se bodo, skladno s potrebami in v cilju približevanja delovnega mesta kraju prebivanja, oblikovale še nove proizvodne cone (Velike Lašče, Turjak, itd.). . 3. DROBNO OOSPODARSTVO 12. Clen " ; V skladu s sprejetimi usmeritvami bomo ustvarjali pogoje za hitrejši razvoj drobnega gospodarstva. ' V družbenem sektorju bomo dosegli rast predvsem z: uvaja-njem kvalitetnih dejavnikov razvoja, nadaljnjim poglabljanjem kooperacijskih odnosov ter spreminjanjem samoupravne organi-ziranosti oziroma združevanjem sredstev v investicijske namene. Razvoj individualnega sektorja bomo pospeševali z ustreznimi ukrepi na naslednjih področjih: reševanju prostorske problema-tike, usmerjanju mladine v deficifarne poklice, postopnem preha-janju popoldanske v redno obrt in spreminjanju samoupravne organiziranosti v smislu zakonskih dofočil (POZD). Za doseganje osnovnega cilja, ki je postopna uskladitev obsega, proizvodnje oziroma storitev s povpraševanjem, bodo v družbe-nem sektorju izvajali naslednje investicije: DO Slovenija avto TOZD Zastava servis - vlaganje v razširitev prodajno servisnega objekta v skupni vrednosti 179,101.000 din, investicija končana 1981. leta DO Mizarstvo VIČ - vlaganje v modernizacijo proizvodnje v vrednosti 23,810.000 din, investicija bo končana 1985. leta DO Mizarstvo TRNOVO - vlaganje v modernizacijo proizvodnje v vrednosti 16,860.000 din, investicija se bo začela 1985 in kon-čala v naslednjem srednjeročnem obdobju. Poleg tega bomo podpirali razvoj dejavnosti namenjenih oseb-nim storitvam, pri čemer bo poudarek na razvoju, navedenih v / naslednjem členu. 14. člen Na območju občine bomo zagotovili ustrezne kapacitete v naslednjih najbolj deficitarnih storitvenih dejavnostih: - popravljanje in vzdrževanje gospodinjskih električnih apara-tov in naprav, elektroakustičnih aparatov, - popravljanje čevljev, - popravljanje kmetijske mehanizacije, - avtoservisne storitve (avtomehanika, kleparstvo, ličarstvo, avtoelektrika), - popravljanje in vzdrževanja izdelkov iz precizne mehanike, - vulkanizacija, - frizerstvo, - kemično čiščenje, pranje in likanje oblačil, - krojaštvo in šiviljstvo, - inštalaterstvo za vodovod, plinske naprave, elektriko itd: Razvoj ostalih dejavnosti za zadovoljevanje potreb prebivalstva občine bomo reševali v sodelovanju z drugimi Ijubljanskimi obči-nami. To velja zlasti za: kozmetičarje, pedikerje, maserje, servisi-ranje foto in drugih aparatov, reklamne storitve, servisiranje proizvodne opreme in instrumentov, vzdrževanje pisarniške opreme, graverstvo, zlatarstvo, itd.). V skladu s težnjo po izenačevanju preskrbljenosti z obrtnimi storitvami med krajevnimi skupnostmi v občini in s krajevnimi skupnostmi v drugih občinah mesta Ljubljane bomo razvijali obrtne delavnice prednostno v tistih krajevnih skupnostih, ki so najbolj deficitarne in je njihov razvoj tudi ekonomsko upravičen. 15. eien ¦ .. . .. '.¦¦.¦ ,\..:A.,;;m}\ S prostorskega vidika bomo usmerjali prostorsko zahtevno dejavnost v obrtne cone, ki so: VM 1 - območje med Tržaško cesto in železnico, VM 2 - območje pri Dolgem mostu, VM 4 - območje ob zahodni obvoznici v Kozarjah, VM 5 - območje ob Tržaški cesti in železniški progi Ijubljana- Postojna, VM 6 - območje med Tržaško cesto in zahodno obvoznico, RM 1 - območje med Dolenjsko cesto in dolenjsko železnico. Prostore za razvoj storitvene obrti pa bomo zagotavljali v ob-stoječih in novopredvidenih stanovanjskih soseskah. 19. člen Varovali bomo dobra kmetijskazemljišča, posebno v zaokrože-nih celotah kmetijskih OZD in zaščitenih kmetijah. Namembnost kmetijskih zemljišč bomo spreminjali le v skladu s sprejetimi prostorskimi plani. Kmetijska zemljiška skupnost se bo v čimvečji meri vključila v odkup razpoložljivih kmetijskih zemljišč in bo poskrbela, da bo zemlja obdelana. 16. člen V sodelovanju z drugimi Ijubljanskimiobčinami bomo obliko-vali skupen pristop do določenih vprašanj in sicer k: usmerjanju kadrov v drobno gospodarstvo, oblikovanju cen, kreditiranju razvoja ter oblikovanju stimulativne davčne politike. 20. člen Okrepili bomo delo občinske samoupravne skupnosti za razvoj kmetijstva tako, da bomo razširili krog podpisnikov samouprav-nega sporazuma. Sodelovali bomo z ostalimi skupnostmi mesta Ljubljane pri pridobivanju novih virov financiranja. 4. AGROŽIVILSTVO 17. člen V srednjeročnem obdobju bomo zagotovili 3,5 % rast kmetijske proizvodnje in sicer: - s spreminjanjem družbenoekonomskih odnosov na osnovi združevanja dela, zemlje in delovnih sredstev, - z vlaganjem v modernizacijo in izboljšanje tehnologije kme-tijske proizvodnje, - z zagotavljanjem perspektive kmetijske proizvodnje v za-družnem sektorju s sklepanjem konkretnih pogodb, - z obsežnejšimi, enotnimi pospeševalnimi ukrepi naobmočju občine, - z izenačevanjem pogojev poslovanja organizacij z drugimi gospodarskimi organizacijami. 18. člen . V družbenem in zadružnem sektroju, ki sta nosilca kmetijske proizvodnje na območju občine, bomo zagotovili planirano rast proizvodnje z naslednjimi vlaganji: DO KIT Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva - izgradnja mlečne farme Brest v vrednosti 60,000.000 din - vlaganje v vzrejo plemenskih telic za nadomeščanje osnovne črede v vrednosti 9,000.000 din, poprečno letno - vlaganje v mehanizacijo (predvsem rastlinske) proizvodnje v vrednosti 4,000.000 din, poprečno letno - vlaganje v agromelioracijo na območju Gmajnic (80 ha) in posestva Brest (2-3 ha) OO KZ Velike Lašče - vlaganje v pospeševanje kmetijske proizvodnje pri koope-rantih in sicer v gradnjo hlevov in kmetijske mehanizacije 3,200.000 din, poprečno letno - vlaganje v hidro in agromelioracijo doline Karlovica-Rob-Ponikve DO Kmetijska zadruga Ljubljana TZO Vič - z vlaganji v adaptacijo skladišča Ig, Oobrova in ureditev zbiralnic ter dograditev skladišča Podpeč; skupna vrednost inve-sticij je 10,980.000 din - z vlaganji v pospeševanje kmetijske proizvodnje pri koope-rantih in sicer v mehanizacijo proizvodnje ter v pospeševanje govedoreje v vrednosti 15.000.000 din, poprečno letno. 21. člen Prispevali bomo k boljši oskrbi prebivalstva občine in mesta tudi z naslednjimi investicijami: DO Pekarna Center , - vlaganja v rekonstrukcijo in modernizacijo obrata v vredno- sti 44,942.000 din, investicija bo končana leta 1982. Poleg tega bomo sovlagali v izgradnjo tovarne hrane HP Kolin-ska in v usposobitev nove tržnice na Viču. 5. GOZDARSTVO 22. člen ¦ . V gozdarstvu bomo povečali družbeno skrb za vse gozdove, posebno pa še za kvalitetne lesnopredelovalne gozdove (po-dročje Mokrca, Krima, Rakitne, Polhograjskih Dolomitov), varo-valne gozdove v hudourniških predelih in ob vodotokih (Polho-grajski Dolomiti) ter gozdove s posebnim pomenom oziroma naravne rezervate (dolina Iške, nekatera območja Ljubljanskega barja in Polhograjskih Dolomitov). 23. člen . Z izboljšanjem drevesnih sestojev gozdov in njihovim odpira-njem bomo zagotovili 4% porast sečenj. Le-to pa nam bodo omogočile naslednje investicije: DO KGP Kočevje TOZD Gozdarstvo Velike Lašče - v odpiranje gozdov z izgradnjo novih gozdnih cest v dolžini 2 km in rekonstrukcijo 14,6 km cest v družbenem sektorju, skupna vrednost investicije je 12,890.600 din, - v gradnjo naslednjih cest v zasebnem sektorju: Mrzla jama -Podogorelec, Mala gora - Plana-Kamen vrh, (Jesta-Vodice, Ra-šica-Stelniki, dolžina cest je 16 km in vrednost 13,302.500 din, - v mehanizacijo poslovanja pa bo vloženo 1,050.000 din sred-stev. Gozdno gospodarstvo tjubljana OK Gozdarstvo škofljica - v odpiranje gozdov z izgradnjo novih cest: Tračce-enota Rakitna, Osoje-enota Rakitna, Siva dolina-enota Ig, Rožnik, Kre-menca-enota Grosuplje, Srebotnik-enota Preserje, Lintek-enota Preserje; dolžina cest je 13,8 km in vrednost investicij 7,000.000 din - poleg tega bo OK zgradila skupaj s TOZD Škofljica nove poslovne prostore v skupni vrednosti 6,000.000 din. Investicija bo končana1981. DO Gozdno gospodarstvo Ljubljana, obrat Škofljica - v odpiranje gozdov z izgradnjo novih gozdnih cest: Dolgi log, Leskov plaz, dolžina cest je 3,5 km, vrednost investicije 2,500.000 din, - v mehanizacijo proizvodnje in drugo v vrednosti 530.000 din. DO Gozdno gospodarstvo Ljubljana, OK Gozdarstvo Ljubljana - v odpiranje gozdov z izgradnjo novih cest: Boben, Kleviše in Jeternik v skupni vrednosti 3,200.000 din. DO Ljubljanske mlekarne TOZD Posestva - v novogradnjo in rekonstrukcijo gozdnih vlak v dolžini 3 km, vrednost investicije je 600.000 din, - v gozdno mehanizacijo v vrednosti 2,000.000 din, - v konverzijo malodonosnih gozdov in pogozdovanje opušče-nih kmetijskih površin na površini 20 ha in v vrednosti 800.000 din, - v osnovanje drevesnice hitrorastočih drevesnih vrst na povr-šini investicije je 400.000 din, - v osnovanje plantaž hitrorastočih drevesnih vrst na Barju na površini 80 ha in v vrednosti 3.200.000, din - ter v nego plantaž in poskusnih nasadov na površini 300 ha v vrednosti 3.000.000 din. 24. člen ¦ ' f V hribovitih predelih bomo pogozdovali opuščena kmetijska zemljišča, v bližini naselij pa degradirane gozdove prepustili urbanizaciji. V financiranje gozdarstva bomo, preko dohodkov-nega povezovanja gozdarskih in lesnoindustrijskih TOZD, priteg-nili sredstva lesne industrije in tudi dmge uporabnike gozdov. 6.TRGOVINA 25. člen ¦¦¦•' • ¦'.-¦' : ' - " ^ Posebno skrb bomo posvetili boljši osnovni preskrbi občanov na območju občine, pri čemer se bomo približali mestnemu povprečju 0,12 m2 prodajne površine na prebivalca. Enaka skrb bo veljala razvoju specializirane trgovine na področju občine. 26. člen Za dosego navedenega cilja bosta nosilca osnovne praskrbe občanov, DO Mercator TOZD Dolomiti in KZ Velike Lašče, izvajala naslednje investicije v trgovino osnovne preskrbe: Investitor DO Mercator TOZD Dolomiti: Bruto Vrednost Leto pov. m2 v 000 dindokonč. SPBrdo-povečanjekapacitet 300 10.000 1981 SP Rakovnik in bife 1200 42.000 1982 SPIginbife 600 21.000 1982 SPKozarje 600 25.000 1983 SPHorjul 600 25.000 1983 SPViškacestaVS-6inbife 800 28.0t)0 1983 SPŠkofljicainbife 600 21.000 1983 PC Trnovski pristan - 1200 42.000 1985 Investitor DO KZ Velike Lašče: Trgovina na Karlovci 160 7.000 1983 Skupaj 6060 232.000 Poleg tega bomo reševali problematiko preskrbe prebivalstva na izvenmestnem območju tudi z vključevanjem osebnega dela iz zasebnih sredstev. 27. člen Na območju občine bomo gradili tudi specializirane trgovine in vlagali v izgradnjo objektov trgovine na debelo: DO Mercator-Rožnik TOZD Dolomiti - izgradnja železnine v Veli-kih Laščah; površina bo 600 m2, vrednosti investicije 21,500.000 din, zaključena 1985. leta. DO Agrotehnika - TOZD Agromehanizacija - izgradnja poslovno-trgovskega centra v vrednosti 176,000.000 din, investicija bo končana 1981. leta. OO Autocommerce TOZD Volan - izgradnja poslovnoskladiščnih prostorov v vrednosti 187,860.000 din, gradnja bo končana 1985. leta. , DO Tekstil TOZO Tekstilcommerce - izgradnja skladišča v vre-dnosti 135.000.000 dir), investicija bo končana leta 1984. DO Kemofarmacija - izgradnja poslovnih prostorov v vrednosti 231,750.000 din, investicija bo končana 1981. leta. DO Semenarna - izgradnja veleblagovnice, rastlinjaka in skladišč v skupni vrednosti 150,000.000 din, investicija bo končana 1984. SOZD Mercator DO Velepreskrba TOZD Spektrum - izgradnja proizvodne hale, skladišča v vrednosti 45,000.000 din, investicija bo končana leta 1982. x . "T SOZD Mercator DO Konditor - izgradnja proizvodnoposlovnih prostorov v industrijski coni VP-3 v vrednosti 100,000.000 din, investicija bo končana 1984. leta. DO Ilirija-Vedrog TOZD Marketing - povečanje skladiščnih povr-šin na Vrhovcih, vrednost investicije je 40,000.000 din in bo končana 1983. leta. - izgradnja skladišča gotovih izdelkov na Lavrici v vrednosti 350,000.000 din, investicija bo končana po 1985. letu DO Surovina Maribor TOZD Surovina Ljubljana - izgradnja po-slovnih prostorov in skladišča na novi lokaciji, vrednost investi-cije je 25,000.000 din, končana bo 1984. leta. DO Merkur Kranj -začetek gradnje prodajnorazstavnih prostorov s potrebnimi skladišči, celotna vrednost investicijeje 150,000.000 din in bo končana 1982. leta. Poslovnotrgovski center VS-104 - dokončanje gradnje centra med Hajdrihovo in Langusovo ulico. 28. člen Poleg tega so najavljeni še naslednji investitorji za izvajanje investicij na območju občine, ki bodo predvidomazačeli graditi v srednjeročnem obdobju: SOZD PIK Vinkovci - izgradnja skladišča, disconta in sovlaganje pri gradnji tržnice ob Bobenčkovi ulici. , '• DO Polikem trgovina TOZD Chemo - izgradnja centralnih skla-dišč z delom prodajnih kapacitet v industrijski coni RP-2 DO Cankarjeva založba - izgradnja visokoregalne skladiščne hale za papir in papirniško blago ter poslovnih prostorov v VS-104. Za navedene investicije še niso znani roki njihove izgradnje ter njihove vrednosti. . . . - 29. člen ' . . ' " Program investicij v trgovino na drobno, v trgovino na debelo, v skladiščenje in v druge trgovske aktivnosti bomo uskladili po kriterijih, ki jih bozdruženodelooblikovalovokvirugospodarske zbornice, bank in družbenopolitičnih skupnosti. Pri tem bodo imele prednost: - investicije v trgovino na drobno v novih soseskah in v starih soseskah oziroma naseljih, ki niso ustrezno preskrbljena, - investicije, ki se financirajo iz združenih sredstev. 7. GOSTINSTVO IN TURIZEM 30. člen , ¦ ; . . " -. y. ¦" • ¦ ' ' Velike možnosti razvoja turizma na območju občine (stacionar-nega, izletniškega, tranzitnega) bodo pogojevale njegov hitrejši razvoj. Usmerjena kmetijska proizvodnja in zaščita gorskih kmetij pa razvoj kmečkega turizma. 31.člen v ¦¦;•'¦¦•¦' Vlagali bomo predvsem v nove objekte s prenočitvenimi zmog-Ijivostmi in v modemizacijo in doplnitve obstoječih kapacitet. Pri tem bomo odpirali v smislu razvoja tranzitnega turizma nove zmogljivosti ob novih mestnih vpadnicah, izletniški, stacionarni in kmečki turizem pa bomo razvijali na območju Polhograjskih Dolomitov, Velikolaškem območju in na Rakitni, predvsem v smislu modernizacije in doplnitve obstoječih kapacitet. Ker na območju občine ni večjih gostinskih organizacij združe-nega dela, si bomo prizadevali za nove investicije pritegniti pred-vsem združeno delo gostinskih in drugih organizacij izven ob-čine. 32. člen Dogovorjena izgradnja novih gostinskih zmogljivosti - investi-tor GP VIČ v okviru SOZD GHT - bo naslednja: - gostinski objekt pod Rožnikom -1. faza (rekonstrukcija, adap-tacija in povečanje sedežnih kapacitet) bo dokončana 1981. leta, kompletna funkcionalna preureditev in zaključek investicije pa 1983. leta, - Otok Vis - izgradnja II. faze in dokončanje investicije, ki vktju-čuje pridobitev novih sedežnih kapacitet in kuhinje, bo dokon-čana 1981. leta. 33. člen Investitorji s sedežem izven območja občine pa bodo poleg tega prispevali k povečanju gostinskih kapacitet z vlaganji v razširitev spalnih in restavracijskih zmogljivosti pri restavraciji Livada (Daj-Dam) in v ureditev in usposobitev gostinskega ob-jekta v Iškem Vintgarju (GHT). Investitor Daj-Dam bo vlagal v ureditev turističnega campa z bungalovi na Livadi, vrednost investicije je 40,000.000 din in bo končana leta 1983. SGP Grosuplje TO2D Gradbeni polizdelki - izgradnja nove proizvodnje hale na lokaciji Cesta dveh cesarjevvrednost investi-cije je 130,000.000 din in bo končana 1981. leta. DO Elektroprojekt - izgradnja poslovnih prostorov v okviru poslovnotrgovskega centra VS-104 ob Langusovi cesti. Vrednost investicije je 133,909.000 din. Razen navedenih bomo izvajali tudi druge ekonomske upravi-čene in v postopku usklajevanja dogovorjene programe. B. SOCIALNI RAZVOJ Socialno varstvo 36. člen " Samoupravne interesne skupnosti na področju zaposlovanja, stanovanjske gradnje, otroškega varstva, socialnega skrbstva in pokojninsko-invalidskega zavarovanja, združene v skupnost so-cialnega varstva, bomo intenzivneje pristopile k reševanju skupne problematike, koordinaciji dela in ukrepov, potrebnih za učinkovitejše delovanje posamezne interesne skupnosti. 37. člen '' Samoupravna skupnost socialnega varstva bo prevzela koordi-nacijo pri reševanju problemov rehabilitacije in izdelavi enotnega programa pomoči osebam katerih položaj je takšen, da ni v neposredni pristojnosti nobene od samoupravnih interesnih skupnosti (alkoholiki, obsojenci po prestani kazni, invalidi brez statusa, socialno neprilagojeni, norkomani itd). 38. člen , Prevzeli botno koordinacijo med republiško skupnostjo social-nega skrbstva, med Ijubljanskimi skupnostmi socialnega skrbstva in izobraževalnimi skupnostmi za izgradnjo internatnih kapacitet Domu Malči Belič s 120 mesti za otroke in mladino Ijubljanskega in drugih območij Slovenije. Poleg teh virov bodo sredstva za gradnjo združena tudi iz samoprispevka III. in sklada za izgradnjo študentskih in dijaških domov.Predvidena potrebna sredstva so 45 - 50 milijonov din. 39. člen V dogovoru s SPIZ, skupnostjo socialnega skrbstva in skup-nostjo za zaposlovanje bomo organizirali usposabljanje invalidov v posebnih delavnicah, ki bodo delovale v okviru temeljnih orga-nizacij združenega dela. Posebni strokovni timi bodo odgovorni za neposredno delo in usposabljanje invalidov, ki naj se po končanem usposabljanju zaposlijo v normalnem proizvodnem procesu. 8. DRUGA PODROČJA 34. člen Druga področja gospodarstva bomo razvijali v skladu s sploš-nimi razvojnimi usmeritvami in kriteriji, vendar tako, da se bo večal delež zahtevnejših investicijskih programov. 35. člen Na območju občine bomo gradili naslednje objekte: Zaposlovanje 40. člen Težili bomo k zagotavljanju politike polne zaposlenosti prebi-valstva. Ob 17.570 zaposlenih (v družbenem in zasebnem sek-torju) v letu 1980 in 2,2 % poprečni letni stopnji rasti zaposlova-nja se bo število zaposlenih letno povečevalo za približno 400 delavcev. S sodelovanjem strokovne službe skupnosti za zapo-slovanje bomo letno vključili v delo 600 delavcev kot nadomestne in nove zaposlitve, od tega bomo zagotovili 50 mest za delavce, ki se bodo vračali iz začasnega dela v tujini. 9 41.člen • Občinska skupnost bo izvajala še naslednje naloge: - posredovala zaposlitve vsem brezposelnim osebam, - zagotavljala pravice \z socialne varnosti brezposelnim ose-bam in sicer: upravičencem do denarnega nadomestila, upravi-čencem do denarne pomoči in upravičencem do zdravstvenega zavarovanja, - usposabljali in zaposlovali bomo invalidne osebe brez sta-tusa, pri čemer bo skupnost sodelovala s skupnostjo socialnega varstva, izobraževalno skupnostjo, invalidsko organizacijo in za-vodom za usposabljanje in rehabilitacijo invalidnih oseb, - usposabljali in zaposlovali bomo iskalce zaposlitev, ki jih ni mogoče zaposliti brez priprave za zaposlitev, - zajeli bomo v poklicno informiranje in svetovanje celotno generacijo učencevvosnovnih šolah in usmerjenem izobraževa-nju. Prav tako bomo zagotovili usklajevanje pri usmerjanju vpisa v šole ter organizirali svetovanje za kandidate za študij ob delu, ter iz dela ter sodelovali pri usmerjanju v vojaške poklice. 42. člen Vir sredstev za dejavnost zaposlovanja bo prispevek za zapo-slovanje z dogovorjeno stopnjo na osnovi samoupravnega spora-zuma o temeljih plana za področje zaposlovanja. Za dejavnost na območju občine bo predviden letni obseg sredstev 6.577,000 din. Skupnost zaposlovanja bo kot podpisnik samoupravnega spo-razuma sofinancirala opremo delovnih mest pri novozgrajenem Varstveno-delovnem centru za srednje in težje prizadete občane v Ljublajni. Socialno skrbstvo 43. člen V srednjeročnem obdobju bo temeljna naloga samoupravno dogovarjanje in usklajevanje s ciljem izvajanja enotne socialno skrbstvene politike v Ljubljani. Pri tem bo poudarek na uveljavlja-nju enotnih kriterijev pri obravnavanju socialnoskrbstvenih pro-blemov ter na nemotenem solidarnostnem prelivanju sredstev med občinami. , 44. člen Temeljni cilj bo v povezavi z drugimi družbenimi dejavniki oblikovati takšen socialno varstveni sistem, ki bo omogočal višji nivo preventivne dejavnosti na naslednjih področjih: Mladoletni-ške delikvence, organiziranju in usposabljanju rejniških družin, zdravljenju alkoholizma in drugih oblik zasvojenosti, socialnega dela z obsojenimi in odpuščenimi osebami, reševanja problemov socialno ogroženih družin in občanov in razvijanju raznovrstnih oblik družbenega varstva starejših občanov. 45. člen , . Za zagotovitev doseganja navedenih ciljev ter izboljšanje dela socialnega skrbstva bomo izvajali naslednje investicije: - sanacija Doma na Bokalcah - vrednost investicije bo 57.680.000 din, investicija bo dokončana v letu 1982, viri financi-ranja so SPIZ 52%, samoprispevek III. 47 %, - nadzidava poslovne stavbe Centra za socialno delo - vre-dnost investicije je 4.000.000 din in bo dokončana 1983 leta, viri financiranja bodo sredstva občinske in ostalih Ijubljanskih SIS za socialno skrbstvo, - izgradnja Zavoda z'a rehabilitacijo prizadete mladine v Dragi na Igu - vrednost investicije je 180.000.000 din, kapaciteta je 250 mest, investicija bo zaključena 1982 leta, viri financiranja so sredstva Republiške skupnosti socialnega skrbstva, - adaptacija in povečava kapacitet Zavoda za slepo in slabovi-dno mladino - vrednost investicije je 45.000.000 din, viri financi-ranja so sredstva ratinhliške izobražčvalne skupnosti. Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok > 46. člen ':> Na področju družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok bomo zagotovili, da se bo ta družbena funkcija uresničevala na naslednjih izhodiščih: - vse programe bomo izvajali enotno in solidarno ter izenače-vali pogoje med občinami, - zagotavljali bomo iskanje in širjenje novih oblik in vsebin dela z otroki, ki se bodo zrcalile v oblikovanju vzgojnovarstvenih organizacij kot ustanov za celovito predšolsko vzgojo, opredelitvi območja, ki naj ga pokrivajo, raznovrstnih pristopih, nosilcih, ki bodo prestopili okvire »vrtca« ter bolj načrtnih in ustreznih pro-storskih komponentah. - težili bomo k vključevanju otrok v WO v bližini kraja bivanja in s tem k zmanjševanju dnevnih migracij predšolskih otrok, čeprav bo odprtost in dostopnost vseh WO zagotovljena enotno vsem otrokom, - nadaljevali bomo izgradnjo nerealiziranih objektov iz sred-njeročnega programa za preteklo obdobje, ki so se financirali iz sredstev SOV in sredstev OZD, v kolikor so te investicije še potrebne, - skladno s potrebami bomo skrrazvojno motene otroke, - skupaj z WO, družbenopolitičnimi organizacijami, društvi bomo razvijali razne oblike športne rekreacije (enodnevna, več-dnevna letovanja, zimovanje) in nudili kulturne dobrine, - prilagajali bomo poslovalni čas WO potrebam združenega dela, - skrbeli bomo za zdravo prehrano otrok in povečali obseg zdravstvenega varstva ter preventivne dejavnosti za otroke. - razvijali bomo različne oblike sodelovanja s starši. 47. člen N Do leta 1985 bomo vključili v redno vzgojnovarstveno dejavnost 55 % predšolskih otrok. Za to bomo morali zgraditi nova mesta v WO, ali urediti odgovarjajoče prostore v stanovanjskih stavbah za 2000 otrok, od tega za 360 dojenčkov (18 %). Pri izgradnji vzgojnovarstvenih mest si bomo prizadevali izenačiti zajetje predšolskih otrok v organizirano vzgojo in varstvo z ostalimi Ijubljanskimi občinami. Mreža vzgojnovarstvenih objektov se mora prilagoditi dejanskim potrebam po posameznih krajevnih skupnostih v okviru urbanega razvoja in potreb. Potrebna sred-stva za te investicije bodo znašala 454,200.000 din. V srednjeročnem obdobju bonrto zgradili: Investicije iz samoprspevka II: Kapacitete s št. mest Vrednost Leto dokončanja investicije WZ Kozarje WZ Rožnadolina WZ MilanČesnik WZ Krim Rudnik WZ Trnovo Investicije iz sredstev SOV in OZD VVZ Mokrškac. WZ Škofljica (prizidek) VVZ Trnovo (bločni del) 110 24,200.000 120 26,400.000 160 35,200.000 160 35,200.000 140 30,800 JDOO ZD: 8C 17,600.000 40 18,800.000 80 17,600.000 1981 1981 1981 1981 1982 1983 1988 1962 10 Invuticije iz aredstev samoprlspevka III: W2 IQ 120 26,400.000 WZ Viško polje 240 52,800.000 WZ Bonlfacija 220 48,400.000 WZ Murgle-Rakova Jelša 160 35,200.000 WZ Lavrica 120 26,400.000 WZ Brdo 80 17,600.000 WZ PolhovGradec 100 22,000.000 WZ Velike Lašče 80 17,600.000 1983 1963 1MS 1983 1984 1984 1985 1985 Hkrati bo tekla priprava (pridobivanje zemljišč, Vse potrebne dokumentacije) v cilju zagotovitve kontinuirane gradnje teh ob-jektov v novem srednjeročnem obdobju za vzgojno-varstvene objekte: VVZ Rudnik Vinterca (180 mest), WZ Škofljica (100 me3t), WZ Žičnica (100 mest) in VVZ Trnovo (120 mest). 48. člen ' ' ¦ .-O ¦ . " ¦¦ ' ' ¦ • - V varstvene družine bomo na novo vključili 80 otrok, starih do 3 leta, tako da bo skupaj vključenih 175 otrok. V celotno pripravo na šolo bomo še naprej vključevali vse 6-letne otroke, 80-urni vzgojni program pazagotovili vsem 5-letnim otrokom izven VVO. 49. člen Do konca prvega leta srednjeročnega obdobja bomo skupnosti otroškega varstva sklenile samoupravne sporazume o vsebini, delltvi nalog, nosilcih in obsegu financiranja mejnih dejavnosti z drugimi skupnostmi ter se dogovorile z vsemi možnimi nosilci glede izdelave programov opravljanja različnih oblik vzgoje in varetva otrok (KS, VVO, Oš, društva, družbene organizacije, TOZDidr.). 50. Clen Za izvajanje nalog tako razširjene osnovne dejavnosti na po-dročju otroškega varstva bomo morali zagotoviti 82 vzgojiteljic, 60 medicinskih sester in 74 varuhinj. Pri tem se bomo zavzeli, da bomo v sodelovanju s PIS organizirali višjo šolo za vzgojiteljice in 2-tetno šolo za varuhinje. 51. eien Ooseieno poenotenje oskrbnin v VVO bomo dopolnili z zagotovi-tvivjo enake cene vzgojnovarstvene storitve po možnosti vsaj pri udeležbi staršev. Starši bodo prispevali povprečno 50 % sredstev za funkcioniranje dejavnosti, skupnosti otroškega varstva pa 50%. 52. člen Dogovorili se bomo o podaljšanju porodniškega dopusta od sedanjih 8 na 12 mesecev ter prenesli nalogo dodeljevanja in izplačevanja družbeno-denarnih in materialnih pomoči otrokom na območju Ijubljanskih občin na raven mesta (MSOV Ljubljana). 53. eien Za potrebe letovanj otrok bomo razširili kapacitete za 450 mest z izgradnjo Mladinskega letovišča v Pacugu. Prva faza gradnje bo končana v letu 1982, druga faza pa v letu 1985. Skupna vrednost Investicije je 100,000.000 din. Sredstva se zbirajo s prispevki iz občlnskega samoupravnega sporazuma in s prostovoljnimi pri-spevki. Osnovno iolstvo 54. filen V osnovnem Izobraževanju bomo zagotovili pouk v 1,1 izmeni. Vključili bomo 25% učencev od celotne populacije v celodnevno šolo In 25% v podaljšano bivanje ter uresničili zakonski normativ največ 32 učencev na oddelek. 55. Clen ¦¦.'.'. - Za doseganje ciljev iz prejšnjega člena bomo v srednjeročnem obdobju zgradili 96 novih učilnic ter 9 telovadnic, od tega 4 male. Vrednost vseh investicij je 618.000.000 din. Na osnovi dogovora o načinu, obsegu, virih ter prioriteti grad-nje, se bodo investicijska sredstva zbirala solidarno za območje vseh Ijubljanskih občin. Na območju naše občine bomo zgradili naslednje investicije: ' Investicije Iz samoprispevka II: št. tel. štev. vrednost leto vel. male učll. dokon. KSKrimRudnik 1 1 16 97.400.000 1981 KSPreserje 1 - 12 58.300.000 1981 KSŽkofljica 1 - 12 58.300.000 1981 Investicije iz samoprispevka II (predvidoma): Novogradnje: KSKolezija 1 1 24 134.000.000 1983 KSKozarje 11 16 90.000.000 1985 Prizidki kšolam: KSIg 4 22.500.000 1983 KS Milan Česnik (kuhinja, zun. ureditev 25.000.000 1983 KS Trnovo (kuhinja, zun. ured) 1 - 35.000.000 1983 KSPolhovGradec (kuhinja) . 4 37.500.000 1984 KS Velike Lašče (kuhinja) 4 37.500.000 1984 KSVič 4 22.500.000 1984 Za izgradnjo teh učilnic ne bomo pokrili prostorskega pri-manjkljaja v celoti, ker bo določeno število učencev še vedno obiskovalo pouk v osnovnih šolah občine Ljubljana-Center. 56. člen ' Skupščina občine bo, zaradi zastarelosti sedanjih ter ob upo-t števanju strokovnih in planskih izhodišč, opredelila šolske oko-liše in postavila osnove za (vsakoletno) dinamično regulacijo le-teh. 57. člen Za Izboljšanje kvalitete pouka ter za hitrejše vključevanje os-novnlh šol v svojo sredino se bomo povezovali z vzgojnoizobra-ževalnimi organizacijami, Zavodom za šolstvo in z nekaterimi znanstvenoraziskovalnimi organizacijami. V oblikovanju OŠ kot kulturno-izobrazevalnih in rekreativnih središč vseh mladih v stanovanjskem zaledju OŠ, bomo vključili s svojimi programi društva, družbene organizacije, ZTKO, ZKO, kot tudi KS in TOZD, pri čemer bomo animirali, usmerjali in dali večjo vlogo prostovoljnim delavcem. 58. eien ¦ V naslednjem srednjeročnem obdobju bomo potrebovali 180 novih učiteljev (98 za pouk ter 82 za COš in podaljšano bivanje) ter 4 nove strokovne delavce. 11 59. člen Na področju glasbenega šolstva bomo zagotovili 10% dejan-sko vključitev otrok osnovnošolske generacije in skrbeli za večji delež redno zaposlenih pedagoških delavcev. V naslednjem sred-njeročnem obdobju bomo zgradili novo glasbeno šolo na sedanji lokaciji. Kapaciteta šole bo zagotovila vključitev 850 učencev, vrednost investicije bo 35.000.000 din in bo dokončana 1985 leta. Usmerjeno izobraževanje . . 60. člen Na področju usmerjenega izobraževanja bomo omogočili mla-dini, delovnim Ijudem in občanom izobraževanje za pridobitev strokovne izobrazbe, izpopolnjevanje strokovne izobrazbe ter usposabljanje za delo v okviru vzgojno izobraževalnih programov v skladu z dogovorom o razporeditvi v vzgojno izobraievalnih programih v SRS. Tako bomo na območju občine razvijali dose-danje usmeritve in jih prilagajali zahteva.m usmerjenega izobra-ževanja. 61.člen Za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov na pod-lagi zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja moramo v srednjeročnem obdobju zagotoviti na-slednje družbeno ekonomske pogoje: - ustanovitev in krepitev ter usposobljenost posebnih izobra-ževalnih skupnosti, da bodo le-te sposobne prevzeti in odgo-vorno izvajati v zakonti opredeljene pravice in obveznosti in da bodo uporabniki v celoti uveljavljali svoje interese na področju vzgoje in izobraževanja; - uveljavljanje kadrovskega vidika planiranja, krepitev kadrov-sko izobraževalnih služb v organizacijah združenega dela; - zagotavljanje materialnih in kadrovskih pogojev za izvajanje dela vzgojno-izobraževalnih pogojev v OZD, za izvajanje proizvo-dnega dela in delovne prakse (izbira in usposabljanje inštruktor-jev praktičnega dela v OZO, sklepanje samoupravnih sporazumov med OZD in vzgojno izobraževalnimi organizacijami. 62. člen Na podlagi dogovorov bomo zagotovili boljšo opremljenost šol, poveCali prostorske kapacitete in modernizirali pouk. Izvedli bomo naslednje novogradnje in adaptacije: - adaptacija VII. Gimnazije Vič - šolskl center za kemijo, metalurgijo in papirništvo: sanacija srednje tehnične šole - VDO Biotehnična fakulteta Izgradnja centralnega objekta s prostori za dekanat, skupne službe, centralno knjižnico, veliko predavalnico in skupne pro-»store (garderobe, sanitarije, obrat družbene prehrane) ter rekrea-cijski objekti. Vrednost investicije je 36.000.000 din, vir financira-nja pa bodo sredstva vseh TOZD-ov in DSSS in sredstva od prodaje današnje stavbe Biotehnične fakultete. Gradnja bo zak-Ijučena leta 1984. - V TOZD za lesarstvo: izgradnja pedagoškega objekta in laboratorija, vrednost investicije je 90.000.000 din, skupna povr-šina 4.500 m2. Gradnja bo zaključena 1983 leta. - VTOZD za gozdarstvo: izgradnja prizidka k obstoječima pa-viljpnoma za tri predavalnice, zaklonišča, prostore za delavce in laboratorij. Skupna vrednost investicije je 40.000.000 din. Grad-nja bo zaključena v dveh etapah, prva etapa (840 m2) v letu 1982, druga (1360 m2) pa leta 1984. Skupna površina je 2.200 m2. - VTOZD za biologijo: izgradnja poslopja za pedagoške na-mene, raziskovalnega objekta za potrebe Inštituta za biologijo, botaničnega vrta (rastlinjaki, laboratorij) in zaklonišča. Skupna površina je 5.000 m2, investicijska vrednost je 200.000.000 din, gradnja bo zaključena v dveh fazah, prva faza leta 1982, druga pa leta 1985. - VTOZD za agronomijo: dograditev strojne lope v vrednosti 4.500.000, dokončanje eventualno že leta 1980, mogoče v za-četku leta 1981, izgradnja rastlinjakov v vrednosti 5.000.000 din, dokončane investicije v začetku leta 1981, izgradnja paviljonaza melioracijo in mehanizacijo v vrednosti 15.288.000 din, gradnja zaključena v letu 1983, izgradnja prostorov katedre za agrarno ekonomiko v vrednosti 10.500.000 din, zaključek gradnje v letu 1984, izgradnja prostorov katedre za krajinsko arhitekturo vvre-dnosti 3.000.000 din, zaključek gradnje v letu 1984. - VTOZD za živilsko tehnologijo: dokončanje SVV objekta v začetku leta 1981 v vrednosti 3.500.000 din, gradnja prizidka k SVV objektu v vrednosti 40.000.000 din, gradnja zaključena v letu 1984. - VTOZD za veterinarstvo: sanacija obstoječih prostorov v Gerbičevi in na Cesti v Mestni log, vrednost investicije je 14.000.000 din, investicija bo zaključena v začetku leta 1982, skupaj s Srednjo veterinarsko šolo gradijo telovadnice, predaval-nice in umivalne prostore v skupni vrednosti 17.000.000 din, konec gradnje v letu 1984, odkup zemljišč na lokaciji pod Rožni-kom in preselitev vseh dejavnosti na to lokacijo in s tem sprosti-tev površin sedanjih prostorov VTOZD-u na stanovanjsko grad-njo. - VTOZD za živinorejo: prenos celotnega pedagoškega pro-cesa iz Domžal v center pod Rožnikom, vrednost investicije 47.000.000 din, začetek del v letu 1984, zaključek investicije v letu 1986. - VDO FAGG VTOZD za arhitekturo: izgradnja nove zgradbe fakultete ob Trnovski cerkvi v skupni vrednosti 100.000.000 din, zaključek gradnje leta 1983. - VDO FAGG VTOZD za gradbeništvo: popravilo in nadzidava strehe v vrednosti 10.000.000 din, zaključek del v začetku leta 1981, gradnja laboratorija in študijskih delavnic pri obstoječi stavbi v vrednosti 20.000.000 din, zaključek gradnje v letu 1984. 63. člen Povečali bomo domske kapacitete za učence srednjih šol in študente za: - izgradnjo doma srednjih šol, ob Gerbičevi cesti, izgradnja bo tekla v treh etapah; prvi dom s kapaciteto 480 mest bo končan leta 1981, vrednost investicije bo 84.000.000 din, drugi dom s kapaciteto 48 mest bo končan v letu 1984, vredrrost investicije bo 90.000.000 din in tretji dom s kapaciteto 480 mest, ki bo končan v letu 1985, vrednost investicije bo 90.000.000 din, - izgradnjo petih domovz 1.300 ležišči vvrednosti 182.000.000 din, gradnja bo potekala v etapah, vsako leto en stolpič, vsi domovi bodo zgrajeni do leta 1985. Kultura _ • :-¦.¦•-... 64. člen Na področju kulture bomo z aktivnim delovanjem občinskih in mestne kulturne skupnosti ter z ustanavljanjem področnih skup-nosti (za knjigo, gledalšče, glasbo in ples, likovno dejavnost, varstvo kultume dediščine) v prihodnje povezali izvajalce in upo-rabnike ter na ta način omogočali in vzpodbujali množičnost in kvaliteto kulturnega življenja. 65. člen . . Obstoječo amatersko dejavnost bomo intenzivirali, razširili in kakovostno izboljšali, za kar bo potrebno zagotoviti dovolj stro-kovnih sodelavcev in potrebne opreme. 66. člen V krajevnih skupnostih, kjer ni ne kulturnega društva ne skupine, pa bi lahko uporabljali prostore, ki sicer niso namenjeni kulturni dejavnosti, bo potrebno vzbuditi zadosten interes in zagotoviti dodatna sredstva za potrebno opremo in strokovne sodelavce. 67. člen Število bralcev in nabavo novih knjig bomo polagoma povečevali z izdatnejšim nakupom novih knjig in hkratnim odpiranjem novih izposojevališč, zlasti v krajevnih skupnostih, ki so oddaljene od katerekoli knjižnice, imajo pa veliko število prebivalcev. 12 V ta namen bomo uredili knjižna izposojevališča v: - KSRožnidolini 300.000 din 1985.1. - KS Trnovo in Kolezija 300.000 din 1985.1. - ter pridobili.nove prostore ža matično knjižnico Prežihov Voranc, vrednost investicijeje 6.000.000din, končana 1984.1. Viri financiranja so združena sredstva za investicije Ljubljanske kulturne skupnosti. Za povečano nabavo knjig bomo morali sedanja sredstva za knjižnice povečati vsako leto za 4 do 5%, za odprtje novih izposojevališč pa še nadalnjih 30%. 68. člen . Iz sredstev za investicijsko vzdrževanje združenih pri Ljubljanski kulturni skupnosti bo občinska kuiturna skupnost v mejah mate- rialnih možnosti zagotovila sredstva za adaptacijo, obnovo in, posodobitev naslednjih objektov: KS Horjul - dokončanje gradnje kulturnega doma na šentjoštu in obnova prosvetnega doma, KS Brezovica - izgradnja kulturnega doma KS Vnanje gorice - nadaljevanje in dokončanje adaptacije za- družnega doma, KS Polhov Gradec - adaptacija zadružnega doma KS Podpeč-Preserje - preureditev kulturnega doma, KS Ig - obnova kulturnega doma, KS Velike Lašče - adaptacija zadružnega doma KS Barje - dokončanje adaptacije zadružnega doma, KS Želimlje - obnova gasilskega doma Iz istega vira bo občinska kulturna skupnost zagotovila tudi sredstva za posodobitev posebne opreme in nabavo funkcio- nalne opreme kulturno umetniških društev. 69. člen Iz združenih sredstev pri Ljubjanski kulturni skupnosti in ob sofinanciranju Kulturne skupnosti Slovenije bo zagotovljeno na-daljevanje obnove Ahaca, Visokega, Sv. Križa, spomenikov in obeležij NOB, dokončanje sanacije rimskega zidu in sanacije Turjaškega gradu z izdelavo programa za njegovo revitalizacijo. 70. člen Za poživitev kulturne dejavnosti bomo ustanovili 5 amaterskih društev v krajevnih skupnostih, ki jih še nimajo, a imajo mini-malne materialne pogoje. Telesna kultura 71.6len V srednjeročnem obdobju bomo izvajali take programe telesno-kulturne vadbe, ki bodo zagotavljali množično vključevanje de-lovnih Ijudi in občanov v telesnokulturno vadbo. Pri tem bodo aktivno sodelovali TOZD, KS, OTKO. število aktivnih čianov bo v 1985 naraslo na 17.700, posebno pozornost pa bomo namenili poglabljanju samoupravnih odnosov med uporabniki in izvajalci, izvajanju TK programa in rekreacijskega športa ter zagotavljali racionalizacijo poslovanja na vseh področjih telesnokuiturnega dela. i 72. člen ' " : Skupaj s skupnostjo otroškega varstva in izobraževanja ter z zvezo prijateljev mladine bomo uresničevali telesnokulturno de-javnost za vse predšolske otroke (povečanje udeležencev od 200 na 600) izvajali programe športne značke v WZ in OŠ (povečanje udeležencev od 4.900 na 9.240) ter pospešili delovanje in tekmo-vanja med ŠŠD rta vseh nivojih izobraievanja. 73. člen Vsi programi telesnokulturne vadbe so vezani na program grad-nje TK objektov. V tem srednjeročnem obdobju bomo dogradili 56.144 m2 odprtih in 17.223 m2 pokritih površin v skupni vrednosti 308.874.600 din. Prednost pri gradnji TK objektov bomo dali tistim, ki omogočajo izvajanje množičnega rekreacijskega pro-grama. Skladno z novimi objekti bodo rasle zahteve po organizi-rani telesnokulturni vadbi, zato bomo do konca tega srednjeroč-nega obdobja na novo izšolali 285 amaterskih in 36 profesional-nih delavcev. Usposobili bomo naslednje nove telesnokulturne objekte: N z i v ES Površi-na v m2 Leto dograd. Vrednost Viri fianciranja Univerzalna ploščad Univerzalna ploščad Univerzalna ploščad Univerzalna ploščad Univerzalna ploščad Univerzalna ploščad Univerzalna ploščad Univerzalna ploščad Univerzalna ploščad Univerzalna ploščad Univerzalna ploščad Univerzalna ploščad Univerzalna ploščad Dniverzalna ploščad Zunan.igrišč.ŠRC in Rakovnik Nogomet.igrišče Nogomet.igrišče Dvorana ŠRC Svoboda Telovadnice Krim irizid.telovad.Par-tizan Trnovo trizidek telov.Par-tizan Vič Frizidek telovsd. Fokriti bazen Zunan. rek. povr. ob LJub.Mesarica Zunan.rek.površ. Zun?n.rek.površ. Zunan.rek.površ. Pokrite površ.Center Mesariea____________ Cmi vrh 55o Tomišelj 55o Not.gorice 1.3oo Lavrica 55o Fijava gorica 55o Kozarje 1.3ob Murgle 1.3oo Horjul 55o Brdo 1.3oo Vrhovci 1. 3oo Vnanje gorice 1.3oo Podpeč 1.3oo Barje 1.3oo Kar,nik Preserje 55o Krim Hiidnik l.ooo Dobrova 6.000 Vel.Lašče 6.000 Malči Belič 7.7o9 KriE Rudnik 1.752 Trnovo 1.752 Ilalči Belič Ig , Hilan Cesnik 98o ŠRC Ljubljana Trnovo,Krim 4.6o4 ŠRC Svoboda 17.790 Kalči Belič Rakitna iiestni log Lrim Rudnik 5-o3o 13 1981 1981 1981 1981 1981 1981 1981 1981 1982 1982 1982 1983 1983 198* 1982 1983 1983 1981 1981 1983 1984 1985 1982 1984 1935 1985 1985 1984 500.000,- 500.000,- l.ooo.ooo,- 300.000,- 500.000,- l.ooo.ooo,- l.ooo.ooo,- 5oo.000,- l.ooo.ooo,— 1.000.000,- 1.7OO.OOO,- l.ooo.ooo,- l.ooo.ooo,- 500.000,- 2.000.000,- 2.000.000,- 2.000.000,- loo.ooo.ooo,- 2*.000.000,- 2o.000.000,- 20.OOO.000,- 2o.000.000,-20.000.000,- 50.000.000,-70.000.000,- 5o.ooo.000,— 50.000.000,-6o.ooo.ooo,- 5ol.5oo.ooo,- BOD BOD '. B.OD BOD BOD BOD BOD BOD BOD BOD 30D BCD BOD BCD BOD BOD sklsd, dot. SO,sanopris sklad, dot. 3C sklsd skl?d šolstvo sklad sklad, samoprispevek sklad, SO, samopris. samopfispevek samoprispevek sklad, samoprispevek Zdravstvo * , 74. člen Na področju zdravstvenega varstva bomo: - zagotavljali boljše in popolnejše zdravstveno varstvo vsega prebivalstva ter s tem in tudi z uvajanjem nekaterih organizacij-skih ukrepov pri uveljavljanju in kontroli bolniškega staleža zmanjševali skupni odstotek izostankov od dela letno poprečno vsaj za 5%, - povečali delež preventivnega zdravstvenega varstva v vseh enotah osnovnega zdravstvenega varstva, predvsem pa v KS, ki zaostajajo za dogovorjenimi normativi, - krepili higiensko-epidemiološko aktivnost za zaščito zdravja občanov, izpopolnjevali organizacijo zdravstvene službe v cilju doseči funkcionalno povezavo osnovne specialistične in bolniš-nične dejavnosti ter se usposabljali za delo v pogojih družbene samozaščite in ob izrednih razmerah. . 75. člen ; . ¦ „ ¦ ". / .-.¦',¦ V ta namen bomo izvajali na območju občine naslednje investi- cije: Iz sredstev Samoprispevka II: - prizidek k zdravstvenemu domu Vič - dokončanje gradnje leta 1981, vrednost investicije je 54.000.000 din. Iz sredstev SIS za zdravstvo: - adaptacija zdravstvene enote na Rudniku - dokončanje adap-tacije 1981. leta, vrednost investicije je 6.000.000 din, - izgradnja zdravstvene postaja na Škofljici, vrednost investicije je 10.000.000 in bo dokončano 1983 leta. - adaptacija zdravstvene enote Vič - dokončanje adaptacije ko-nec leta 1981, vrednost investicije je 6.000.000 din. Iz sredstev Samoprispevka III (predvidoma): Zdravstvene postaje: KS Velike Lašče KSPolhovGradec ' KSIg KSHorjul Vrednost: Dokončanje gradnje: . \ 10.000.000 1982 10.000.000 1983 10.000.000 1984 10.000.000 1985 Iz sredstev Samoprispevka II in sredstev SIS za zdravstvo: - DO Klinični center Ljubljana TOZD Inštitut za gerontologijo Interna klinika Trnovo ob Riharjevi cesti - izgradnja speciali-stične ambulante (za KS v južnem delu Ljubljane), splošnih am-bulant (za KS Trnovo in Kolezija, Metodološkega centra za geron-tologijo, kot inštitucije republiškega pomena, ter lekarno; vre-dnost investicije je 90.000.000 din in bo končana do leta 1985. Skupna vrednost vseh investicij v zdravstvo na območju občine bo 126.000.000 din. Za razvoj lekarniške dejavnosti bomo vlagali v: Lekarne: Vrednost: Leto dokončanja: KS Vič (adaptacija in razširitev) 1.000.000 1981 KSRudnik 5.000.000 1982 KS Velike Lašče , 5.000.000 1982 KSBrezovica . ¦. 3.500.000 1985 - x 14.500.000 Viri financiranja navedenih investicij bodo sredstva zdrav-stvene skupnosti. 76. člen Za potrebe klimatskega zdravljenja otrok s področja Ijubljan-skih občin bomo v tem srednjeročnem obdobju obnovili Mladin-sko klimatsko zdravilišče na Rakitni. Raziskovalna dejavnost S 77. člen ¦ ' ' % ' Raziskovalna dejavnost bo dobila pomembnejšo vlogo med nosilci družbene reprodukcije. V občinski raziskovalni skupnosti bomo usklajevali raziskovalne potrebe organizaclj združenega dela in zlasti družbenih dejavnostl v občlnl. Postall bomo nosllec popularizaclje razlskovalne dejavnosti ter v sodelovanju z dru-gimi dejavniki vzpodbujevalec množične Inventlvne dejavnostl. 78. člen ,, V okvlru mestne razlskovalne skupnostl bomo Izvajali skupnl raziskovalni program, kl bo vseboval raziskovalne projekte, kl 80 specifičm za vse Ijubljanske občine in razvoj mesta kot celote in obsegajo naslednja zaključena področja: - razvoj političnega sistema socialističnega samoupravljanja v Ljubljani, - razvoj družbenih dejavnosti, :v - obllkovanje sistema družbenega informiranja v mestu, - preskrba z vodo, hrano in energljo s samozaščltnega in obrambnega vidika, - varstvo in izboljšanje človekovega okolja, - prostorsko urejanje mesta, - komunalno gospodarstvo, ' A - vodno gospodarstvo, , T - stanovanjsko gospodarstvo ljr ' - cestno gospodarstvo in prometna uredltev mesta. 79. člen Za uresničevanje načrtovanega raziskovalnega prograrna bomo na območju občine izvajali naslednje investiclje: - OO Inštitut za kakovost in metrologijo, nabava merilne opreme v vrednosti 35.000.000 din, investicija bo konfiana v letu 1982, - DO Urbanistični inštitut: izgradnja prizidka in nadgradnja terase v vrednosti 15.000.000 din, investiclja bo končana leta 1985, - DO Inštitut za celulozo in papir: nabava laboratorijskih apa-ratur v vrednosti 12.314,000 din, investiclja bo končana 1985, - DO Inštjtut za elektroniko in vakuumsko tehniko': razSlrltev kapacitet za raziskovalno-razvojno dejavnost s pilotno proizvod-njo v vrednosti 151.700.000 dln, investiclja bo končana v letu 1985, - DO metalurški inštitut: nabava raziskovalne opreme v vre-dnosti 31.700.000 din, investicija bo končana leta 1985, - DO Jožef Stefan: Faza I.: - izgradnja polindustrijske naprave za predelavo se-kundarnih surovin in razvoj surovin za nove materiale v vrednosti 55.000.000 din, investicija bo zaključena v letu 1981, - izgradnja skladišč za radioaktivne odpadkke za potrebe SRS, v vrednosti 22.000.000 din, investicija bo končana v letu 1981, Faza II: - izgradnja industrijskih retzvojnih laboratorijev za raču-nalniško vodene proizvodne procese, v vrednosti 143.000,000 din, investicija bo končana v letu 1985, - nabava opreme za obnovo obstoječih raziskovalnih razvojnih objektov in za opremo novozgrajenih polindustrijskih objektov v vrednosti 330.277.000 din skozl celotno srednjeročno obdobje. - DO Vodnogospodarski inštitut - skupaj z DO Podjetjem za urejanje hudournikov: izgradnja delovnlh prostorov In nabava opreme v vrednosti 24.000.000 din, Izgradnja bo končana 1983 leta. Oprema se bo nabavljala v vseh letih srednjeročnega ob-dobja. - OO Kemijski institut Boris Kidrič: gradbena dela in oprema v vrednosti 118.300.000 dln, investlclja bo končana v letu 1982. - DO Institut za metalne konstrukcije: izgradnja novega labo-ratorija za težko opremo, fotografsko tehničnega laboratorija z delovniml prostori z opremo v vrednost! 61.500.000 din, investi-cija bo končana v letu 1984. - DO Inštitut za geodezijo in fotogrametrljo: adaptaclja pro-stora na Jamovi 2, v vrednosti 2.000.000 din, Investicija bo kon-čana v letu 1982 in nabava raziskovalne opreme za potrebe Inštituta v vrednosti 13.500.000 din In po posameznih letih sred-njeročnega obdobja. 14 Skupna vrednost vseh investicij organizacij s področja znan-stvenoraziskovalnih dejavnosti naše občine je 991.291.000 din. Sredstva bodo zagotovile organizacije iz lastnih sredstev in banč-nih kreditbv. 80. člen V infrastrukturni program, ki ga bo za potrebe ORS izvajala RSS v celoti ali delno, se uvršča pospeševanje prenosa razisko-valnih dosežkov v prakso, usposabljanje raziskovalnih kadrov, medrepubliško in mednarodno sodelovanje, znanstveni tisk, in-formatika in raziskovalna oprema. 81.člen Za uresničevanje raziskovalne dejavnosti na vseh področjih bomo zagotovili potrebna finančna sredstva, katerih višina bo odvisna od gospodarske moči občine. C. PROSTORSKI RAZVOJ STANOVANJSKO GOSPODARSTVO 82. člen Nadomestili bomo v čim večji meri stanovanjski primanjkljaj iz preteklega srednjeročnega obdobja in to tako, da bomo pospe-šeno nadaljevali začeto, a nedokončano gradnjo iz preteklega srednjeročnega obdobja, začeli izgradnjo nekaj večjih sosesk ter nadaljevali gradnjo individualnih stanovanjskih objektov. 83. člen Pri izgradnji stanovanj bo imela prednost, v cilju približevanja mesta bivanja kraju zaposlitve, gradnja večjih sosesk v mestnem območju in gradnja naselij v izvenmestnem območju, kjer se bodo, z vključevanjem novih kompleksov stanovanjskih objektov, reševali tudi problemi opremljanja večjih območij nedovoljenih gradenj s potrebno komunalno infrastrukturo. 84. člen ' " Na območju občine bomo, na osnovi predvidenih potreb in prostorskih možnosti, zgradili skupno predvidoma do 3500 sta-novanjskih enot. Od tega v mestnem območju občine v družbeno organzirani, usmerjeni, blokovni in strnjeni nizki pozidavi, ki bodo imele prednost, do 2500 enot, v izvenmestnem območju pa bomo zgradili povprečno letno 200 enot oz. 1000 v celotnem srednjeročnem obdobju. Gradnja bo potekala v naslednjih stanovanjskih soseskah: (ta-bela) Vlaganja v mestnem območju bodo znašala v organizirano stanovanjsko gradnjo 1.844,520.000 din, v organizirano indivi-dualno gradnjo pa 2.152,400.000 din, vlaganja v organizirano gradnjo v primestnem območju pa 2.200,000.000 din. ?T *»7TV Rn<;r,¦- 94. člen **". Na področju kolektivne komunale bomo skrbeli za čisto in zdravo okolje s tem: - da bomo redno vzdrževali zelene in prometne površine, povečali intenzivnost odvoza smeti in odpadkovv mestnih prede-lih ter razširili to dejavnost tudi na primestna področja, - da bomo uredili centralno sanitarno deponijo in zagotovili ureditev deponije na primestnih območjih (Velike Lašče itd.), - da bomo vzporedno z gradnjo stanovanjskih naselij zagoto-vili tudi zelene površine, očuvali sedanje parkovne površine ter vključevali nove (med Rožnikom in obvozno cesto). Poleg tega bomo dokončali gradnjo parka OF, vrednost investicije je 48,000.000 din, investicija bo končana aprila 1981. ENERGETIKA 95. člen ':" Zagotavljali in usklajevali bomo potrebne vire in transport energije kot osnovni pogoj gospodarske rasti občine. Hkrati bomo racionalizirali porabo vseh vrst energije in sicer z: - izboljšanjem izrabe energije, - z varčevanjem pri uporabi, - z večjo zamenljivostjo in skladnostjo energetske oskrbe, - z razvijanjem vseh vrst energije, - s pospeševanjem centralnih ogrevnih sistemov, (KS Milan Česnik, Trnovo, Rožna dolina alternativa plin za ogrevanje). 96. člen . . .,,;.• Na območju elektrogospodarstva je osnovni cilj, z izgradnjo primarnih razdelilnih postaj z ustreznimi vodi, sanirati elektroe-nergetske, zlasti napetostne razmere. Na ožjem mestnem območju občine bomo investirali v gradnjo 10 KV omrežja, izgradnjo 10/0,4 KV transformatorskih postaj ter nizkonapetostno omrežje in sicer: - izgradnja TP Črna vas II in Podvozna pot, 10 KV kabel TP Plutal - TP Opeka, 10 KV kabel RTP Vič-Rakova jelša, 10 KV kabel Jeranova-lžanska cesta; investicije bodo izvedene v 1981 letu, njihova skupna vrednost je 11,497.000 din; - izgradnja TP Lipe II, TP Črna vas IV, TP Gornji Rudnik, rekonstrukcija DV Barje, predelava nizkonapetostnega omrežja v Rožni dolini; investicije bodo izvedene v letu 1982, njihova skupna vrednost je 14,348.000 din; - izgradnja TP Peruzzijeva II, TP Cesta Dolomitskega odreda, TP Rudnik II, TP Hauptmanca ter predelave nizkonapetostnega omrežja; investicije bodo izvedene v letu 1983, njihova skupna vrednost je 21,568.000 din; - izgradnja TP Ižanska cesta, TP Opekarska cesta II, 10 KV povezava RTP VIČ-Rudnik ter predelava nizkonapetostnega omrežja; investicije bodo izvedene v letu 1984, njihova vrednost je 14,798.000 din; 16 - izgradnja TP Črna vas II, TP Jakov štradon, TP Galjevica ter predelava nizkonapetostnega omrežja; investicije bodo izvedene v letu 1985, njihova vrednost je 15,611.000 din. Na izvenmestnem območju bomo gradili mrežo transformator-skih postaj (20/0,4 KV), dogradili in ojačali 20 KV omrežje ter gradili nove transformatorske postaje in sicer: - izgradnja TP: Skopačnik, Janišče, Lavrica, Babna gorica, Stranska vas, Dobrova, Polhov Gradec-Zavrh, Mali Ločnik, Lo-garji; investicije bodo izvedene v letu 1981, njihova vrednost je 9,577.000 din; - izgradnja TO: Matena, Ig - naselje II, Ig - naselje I, Notranje Gorice-Žalnica, Zagorica, Jakičevo, Škrlovica, Črni vrh - Rotovž, NNO Male Lašče in Boštetje; investicije bodo izvedene v letu 1982, njihova vrednost je 13,098.000 din; - izgradnja TP Zgornje Blato, Klanec, Vnanje gorice, Rakitna--Novaki, Uzik (Kozarje), Srobotnik, ter 20 KV DV Dobrova-Brezje in Zapotok-Golo; investicije bodo izvedene v letu 1983, njihova vrednost je 12,591.000 din; - izgradnja TP Iški Vintgar (Iška g., Ig), Želimlje (vas podreber), Prevalje-Kamnik, Črni vrh-Božnar, Bavdki, Podhojni hrib, Knej, Veliki vrh, Poznikovo, Podkogelj in obnova 20 KV DV Velike ' Lipljene, Velike Lašče; investicije bodo izvedene v letu 1984, njihova vrednost je 19,003.000 din; - izgradnja TP Brezje, Gradišče, Dole, Setnik-Pusti vrh, Vrzde-nec-Groben, Smolnik, Male Lašče, Ščurke, Veliki Osolnik in NNO Velike Lašče; investicije bodo izvedene v letu 1985, njihova vre-dnost je 16,467.000 din Za priključitev novih sosek pa bomo vlagali v omrežje na naslednjih zazidalnih območjih: - VS-102/2, RS-1,2, VS-103, VS-1 TP Grba, investicije bodo izvedene v letu 1981, skupna vrednost je 34,540.000 din; - VS-103/1, VS-103/2, RS-4, RS-1,2, investicije bodo izvedene 1982. leta, njihova skupna vrednost je 52,855.000 din; - RS-4, RS-1,2, investicije bodo izvedene v letu 1983, njihova skupna vrednost je 30,016.000 din; - RS-4 v letu 1984, vrednost investicije je 23,016.000 din; - RS-4 v letu 1985 v vrednosti 25,550.000 din. Hkrati je potrebno zagotoviti, da v tem srednjeročnem obdobju napeljemo električno omrežje do vseh kmečkih gospodarstev. 97. člen ^ V skladu s stanovanjsko gradnjo bomo zagotavljali kvalitetno oskrbo s plinom, tako da bomo: - zgradili južno zanko Kozarje-Rudnik, - priključili na plin vse stanovanjske soseske po programu stanovanjske gradnje, - preusmerili že postavljene kotlarnice na plinsko energetsko oskrbo (VS-4, VS-2, VS-6). 98. člen Za razvoj poštne dejavnosti bomo zgradili tri nove poslovne enote: v Rožni dolini, Rakovniku in na Brdu. Povprečno bo odpadlo na eno poštno enoto 7260 prebivalcev. Poleg tega se bodo vršile povečave obstoječih enot v: KS Škofljici, Igu, Do-brovi. 99. člen ' Na področju telefonije bomo do konca 1985. leta z razširitvijo rajonske ATC Vič, izgradnjo nove končne ATC škofljica in s priključitvijo Rakovnika (Rudnik) na avtomatsko telefonsko centralo v KDIC zagotovili 6620 novih priključkov. i 100. člen Poleg tega bomo razširili krajevno kabelsko omrežje na Škof-Ijici, Rakovniku, Viču in Kozarjah. Zgradili bomo 2 glavni centrali, ki bosta nameščeni na Viču in Škofljici. Dinamika vlaganj po posameznih letih srednjeročnega obdobja bo naslednja: I. Gradbeni objekti 1. Stavbe m2 vred. inv. I. dok. - stavbazaPTTŠkofljica 41170 21,000.000 1981 - prostoriza p. Rožnadolina, Vrhovci 80 1,600.000 1981 - prostori za p. Rakovnik 130 2,600.000 1984 - prostori za p. Ig - 2,400.000 1984 2. Kabelska kanalizacija km/cevi - Rakovnik . ^6 8,400.000 1983 - Kozarje . 30 7,200.000 1984 II. TTmreža 1. Krajevno kabelsko omrežje km/par - Škofljica(+KK) 500 7,500,000 1981 - Rakovnik (na KDIC) 2000 10,000.000 1981 - Vič ¦,."¦'. 2000 10,000.000 1984 - Kozarje 1000 5,000.000 1984 2. Zvezni kabli - Rakovnik-Ljublj. (KDIC) 2400 10,000.000 1981 III. Poštna oprema f 10,416.000 81/85 IV. Telegrafska oprema 158.000 81/85 V. Telefonska oprema 26,500.000 81/85 Skupaj vlaganja 128,040.000 Poleg navedenih investicij pa bomo v sodelovanju z Območno SIS za PTT promet, Regijsko gospodarsko zbornico in krajevnimi skupnostmi poiskali rešitve (viri financiranja, tehnične rešitve itd.) za druge programe KS in sicer kot najbolj nujno pošte s centralo v KS Krim-Rudnik, pošte s centralo v KS Kozarje, ki se prenašata iz preteklega srednjeročnega obdobja, postavitev kontejnerske poštne centrale v KS Velike Lašče in druge programe v KS, v cilju zagotovitve vsaj enega telefonskega priključka vvsako vas. V vodnem gospodarstvu bomo poleg rednega vzdrževanja vodotokov in objektov na njih, nadaljevali z ukrepi za varovanje naselij in kmetijskih zemljišč med poplavami, preprečevali zamočvirjenje, postopno sanirali še zamočvirjena zemljišča ter urejali hudourniška področja. 1O2.člen ,:,-'¦ . Območna vodna skupnost Ljubljanica Sava bo iz združenih sredstev financirala naobmočju občine predvsem naslednja večja vodnoregulacijska dela: - gradnjo zadrževalnikov in regulacijo Gradaščice, Šujice, Malega grabna, Glinščice in Raščice s pritoki, - vzdrževanje osnovne odvodne mreže nafearju in drugih melioriranih zemljiščih, - nadaljnjeurejanjehudournikovvpolhograjskih Dolomitih, - dokončanje študije za ureditev akumulacije na Gradaščici in začetek del, - druga manjša dela pri vzdrževanju vodotokov. Vrednost vseh navedenih investicij je 200.000.000 din. KADROVSKA POLITIKA 103. člen • S sprejemom in podpisom družbenega dogovora o kadrovski politiki bomo zagotovili, da bodo vsi nosilci kadrovske politike dosledno uresničevali z družbenim dogovorom dogovorjeno ka-drovsko politiko, ki izhaja iz družbeno-ekonomskega in politič-nega položaja delovnega človeka. Na teh osnovah pa si bomo zlasti prizadevali: - za samoupravno zasnovanost ter opredelitev vsebine in po-stopkov oblikovanja kadrovske politike vsamoupravnih, splošnih aktih in atem prilagoditev samoupravnih splošnih aktov z druž-benim dogovorom o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike; 17 - za dolgoročno planiranje potreb po kadrih, izobraževanja in usposabljanja kadrov na podlagi zakona o usmerjenem izobraže-vanju; - za organizirano in sistematično evidentiranje ter spremljanje perspektivnih kadrov, ki imajo s svojim znanjem, delovnimi zmož-nostmi, strokovnostjo ter družbenopolitičnim delom sposobnosti za prevzem odgovornejših del in nalog v gospodarstvu ali na družbenopolitičnem področju; - za organizacijo, oblikovanje in razvoj kadrovskih služb v organizacijah združenega dela in permanentno usposabljanje delavcev, ki opravljajo dela in naloge na področju kadrovske politike; - za dosledno uresničevanje samoupravnega sporazuma o pogojih za zaposlovanje in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev na območju Ijub-Ijanskih občin; - zagotovili bomo, da bodo na podlagi sprejetega družbenega dogovora o štipendiranju, postale kadrovske štipendije temeljna oblika štipendiranja, da bodo štipendije podeljene v skladu s kadrovskimi potrebami v združenem delu in da bodo postale štipendije iz združenih sredstev le prehodna oblika štipendiranja. POŽARNA VARNOST 104. člen Zaradi prenizkih vlaganj v preteklosti bo v bodoče potrebno zagotoviti večja vlaganja za sanacijo stanja in tudi širitev te dejavnosti. Nova vlaganja bodo usmerjena v: - gradnjo novih gasilskih domov: KS Rob (dograditev), KS Turjak, KS Ig, KS Lavrica (na Orlah), - adaptacijo obstoječih gasilskih domov v okviru materialnih možnosti po programih krajevne skupnosti in programu SIS za požarno varnost, - v vodne rezervoarje in zajetja: KS Brezovica, Velike Lašče Kot-Škrilje. UREJANJE PROSTORA 105. člen Pri razdelitvi in namenski rabi prostora bomo zaščitili širše družbene interese pred različnimi individualnimi težnjami ter pri tem zagotovili tako nadaljnjo urbanizacijo občine, ki bo odstra-njevala dosedanje socialne razlike in dala vsem prebivalcem. ne glede na kraj bivanja ali socialni pcložaj, kar najbolj enake možnosti za razvoj. 106. člen Cilj razvoja v občini bo zagotoviti osnove za razreševanje problemov, ki imajo svojo srednjeročno in dolgorodno dimenzijo. Pri tem bomo dosegli tako urejanje odnosov med razvojem vseh dejavnosti in naravnim okoljem, ki bo varovalo naravo in ureje-valo zdravo okolje. . . 107. aien : ' / : . ' . V skladu s programom dela bomo izdelali dolgoročni prostor-ski plan. Pri vrednotenju pfostora občine bomo dali poudarek na vrednotenju prostora Ijubljanskega barja ter razmejili površino glede na njegovo rabo. Pri urejanju kmetijskega dela barja pa bomo, glede na njegov obseg, pritegnili tudi druge dejavnike na mestni in tudi republiški ravni. TEMEUI RAZVOJA SPLOŠNE UUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE 108. člen ' Pri načrtovanju razvoja obrambnih priprav bomo izhajali iz dosežene stopnje obrambnih priprav in splošnega gogpodar- skega socialnega in prostorskega razvoja občine ter upoštevali njene kadrovske, materialne in druge pogoje in možnosti. Z izgradnjo učinkovitega obrambnega sistema v občini bomo prispevali k skupnim prizadevanjem celotne jugoslovanske druž-bene skupnosti na področju nadaljnje graditve in utrjevanja celo-vitega obrambnega sistema. Obrambne priprave bodo predstavljale integralni del razvojne in tekoče politike organizacij združenega dela in drugih samoup-ravnih organizacij ter skupnosti, samoupravnih interesnih skup-nosti ter družbenopolitičnih in drugih organizacij v občini. 109. člen Na področju Ijudske obrambe bodo organizacije združenega dela gospodarstva in družbenih dejavnosti: - izvedle predpripravo za morebiten prehod na proizvodnjo v vojnih razmerah, - zagotavljale kadrovske, materialne in organizacijske pogoje za nemoteno funkcioniranje družbenih dejavnosti v vojni (zlasti zdravstva, socialnega varstva in šolstva); - usposobile gradbene in komunalne dejavnosti za vzdrževa-nje in gradnjo cestnih in drugih objektov, sanacijo terena in druge naloge, ki so pomembne za vodenje splošne tjudske obrambe. Obrambne priprave organov družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij v občini bodozajemale organiza-cijske, kadrovske in materialne ukrepe za prehod iz mirnodob-nega v vojno stanje in delovanje v vojni. 110. člen '•-•'¦¦'„'"' .v". i ¦ •'/ -Na področju Ijudske obrambe bomo: •• ¦' - nabavili sredstva oborožitve in vojaško opremo; - strokovno usposabljali in urili enote in štabe teritorialne obrambe; - izvajali vzdrževanje in skladiščenje orožja, opreme in drugih materialno-tehničnih sredstev. 111. člen ' . !¦¦-.. ¦'.¦'• . : Na področju civilne zaščite bomo: - kadrovsko krepili organizirane dele civilne zaščite v krajev-nih skupnostih in organizacijah združenega dela, tako da bo v enote in štabe vključenih najmanj 18 % vseh prebivalcev; - ustanavljali in opremljali specializirane enote civilne zaščite oziroma združeni odred civilne zaščite, odpravljali neskladja v njihovi opremljenosti in organizirali splošne enote civilne zaščite v stanovanjskih objektih; - nadaljevali s strokovnim usposabljanjem enot in štabov ter jim zagotavljali opremljenost s predpisano opremo. Nadaljevali bomo z organiziranim usposabljanjem ženske in moške mladine za obrambo in zaščito pred hudimi naravnimi nesrečami in bojnimi učinki. Graditev javnih zaklonišč na območju občine bomo program-sko razširili ter zagotovili izgradnjo zaklonišč pri vseh novograd-njah z usmeritvijo v dvonamensko uporabo. Z nadaljnjim izgrajevanjem in podružbljanjem sistema druž-bene samozaščite bomo krepili aktivni odnos delovnih Ijudi in občanov do varovanja družbene lastnine in samoupravnih od-nosov ter drugih temeljnih vrednot naše samoupravne družbe in revolucije. Delavci v organizacijah združenega dela in drugih samouprav-nih organizacijah in skupnostih bodo izvajali naloge na področju požarne varnosti, varnosti pri delu, varstva okolja, zavarovanja delavcev in delovne organizacije, hranjenjadokumentov inzaup-nih podatkov in izvajali druge dejavnosti družbene samozaščite. Občani v krajevnih skupnostih se bodo vključevali v izvajanje nalog za zagotovitev večje javne prometne varnosti, preprečeva-nje in odkrivanje sovraž.ne, predvsem psihološke propagandne aktivnosti in njihovih nosilcev, preprečevanje kriminalitete, zmanjševanje nevarnosti požarov, poplav in organizacije odstra- 18 njevanja posledic. Družbenopolitične ter družbene organizacije in društva v občini bodo vključevali področje družbene samoza-ščite in varnostne vzgoje v svoje programe idejnopolitičnega in vzgojnoizobraževalnega dela. KRAJEVNE SKUPNOSTI 112. člen . Osnovni cilj bo oživeti družbeno politično delo v krajevnih skupnostih s poudarkom na novoustanovljenih, v cilju doseči čimbolj usklajeno in organizirano delovanje na vseh področjih, ki se nanašajo na življenje in delo občanov. Poglobili bomo povezo-vanje krajevnih skupnosti z organizacijami in skupnostmi, v ok-viru in izvenokvira KS s katerimi so povezani s skupnimi interesi. 113. Clen Za realizacijo navedenih nalog bomo postopoma in po poseb-nem programu zagotavljali prostorske pogoje za njihovo delova-nje z vlaganji v izgradnjo: - domov družbenopolitičnih organizacij s poudarkom na za-gotovitvi prostorskih pogojev delovanja v novo oblikovanih KS (Galjevica, Rakova Jelša, Zeleni log, Rudnik, Peruzzijeva, Iška vas, Pijava gorica, Stane Sever, Murgle, - ter zagotavljanje prostorov za delovanje obstoječih KS: Malči Belič, Rožna dolina, Vič, Želimlje, Golo-Zapotok, Vrhovci. Za realizacijo navedenega bomo zagotovili 15.000.000 din sredstev. Podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985: - Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, - Krajevne skupnosti z območja občine, <- - OZD z območja občine - investitorji - Občinski sindikalni svet, - Občinske samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih in gospodarskih dejavnosti, - Gospodarska zbornica Ijubljanskih občin, i- Ljubljanska banka GB Ljubljana, - Ljubljanska banka-stanovanjska banka, - Samoupravna interesna skupnost zagradnjo cest Ljubljana, - Samoupravna interesna skupnost za preskrbo mesta Ljub-Ijane, - Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljubljana, - OZD Komunalno podjetje Ljubljana, - DES TOZD Elektro Ljubljana - mesto in okolica, Elektro Kočevje - OZD IPK Ljubljana - vse OZD in samoupravne skupnosti jn druge skupnosti, ki v tem dogovoru neposredno prevzemajo obveznosti. statišče predlagatelja Družbeni dogovor o temeljih srednjeročnega plana sodi med najpomembnejše planske dokumente za srednjeročno obdobje. Le-ta je planski akt, s katerim se udeleženci Dogovora o skladu s Smernicami družbenoekonomskega razvoja družbeno politične skupnosti dogovorijo o svojih obveznostih, pravicah in nalogah, ki so skupnega pomena za ravzoj občine. Po določbi zakona o planiranju temelji Oogovor na samoupravnih sporazumih o teme-Ijih plana samoupravnih organizacij in skupnosti in drugih spora-zumih temeljnih organizacij in skupnosti. Pri izdelavi osnutka dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981- 1985 se je v skladu z določili zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. I. SRS št. 1/80 izhajalo iz msernic osnovnih nosilcev planiranja s sedežem na območju občine in tistih izven območja, ki so pomemben dejavnik razvoja občine v naslednjem srednjeročnem obdobju. Osnutek Dogovora ne temelji na samoupravnih sporazumih o temeljih plana temelj-nih nosilcev planiranja, ko le-ti v večini primerov, še niso sestav-Ijeni, saj prihaja do zamud pri njihovi izdelavi tako pri samouprav-nih interesnih skupnostih kot pri organizacijah združenega dela. Razlogi za to so različni, predvsem pa je to posledica prisotnih zamud pri izdelavi predhodnih planskih dokumentov kot npr. analiz razvojnih možnosti, smernic in elementov za izdelavo samoupravnih sporazumov, neizdelanost materialnih bilanc itd. Zaradi navedenega osnutka Dogovora še nima realne osnove v sklenjenih samoupravnih sporazumih in se bo njegova realnost preverjala v procesu usklajevanja z osnovnimi nosilci planiranja do izdelave predloga dogovora in tudi družbenega plana občine za srednjeročno obdobje 1981-1985. Zbrane potrebe in cilji, zlasti še razvojne namere krajevnih skupnosti in prijavljene investicije organizacij združenega dela po cenah iz leta 1979, že sedaj kažejo, da razvoj in programi na nekaterih področjih nekajkrat presegajo predvidena razpoložljiva sredstva. To predvsem velja za področja, ki so bila tudi do sedaj v primerjavi z drugimi občinami slabše razvita in sicer: vodovod, kanalizacija, cestno omrežje in omrežje trgovin osnovne pre-skrbe. V procesu usklajevanja z vsemi nosilci planiranja, ki bodo prispevali k razvoju občine in na katerega bo dan največji pouda-rek, bo izpadla marsikatera investicija, ki bo presegla materialne možnosti. Prav tako se bo ponovno preverila tudi ekonomska upravičenost v dogovoru navedenih investicijskih projektov glede na sprejete dolgoročne usmeritve razvoja občine in druge sprejete selektivne kriterije. Ne nazadnje velja omeniti, da dolo-čene naloge s področja družbenih dejavnosti temeljijo na predvi-denem samoprispevku III kot možnem viru sredstev za izgradnjo posameznih objektov, za katerega se bo jasno potrebno še odlo-čiti in ga programsko opredeliti. Osnutek Dogovora je posredovan delegatom v obravnavo in sprejem. Po trimesečni javni obravnavi bo ustrezno dopolnjen predlog dogovora obravnavan na skupščini meseca novembra. V samem predlogu dogovora bodo opredeljene le tiste naloge, obveznosti in pravice, ki bodo samoupravno dogovorjene in bodo družbenoekonornsko upravičene ter jasno imele svoje ma-terialne in druge pogoje za njihovo realizacijo. Seveda bodo dogovorjene naloge morale tameljiti na vseh znanih družbenoe-konomskih kriterijih oziroma izhodiščih, saj bomo le na ta način zagotovili stabilni nadaljni družbenoekonomski razvoj občine. Osnutek družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 pa bo v obravnavi septembra, medtem ko bo decembra izdelan predlog družbenega plana. Glede na dogovorjeni program izdelave planskih dokumentovz omenjenimi roki morajo vsi temeljni nosilci planiranja pospeSeno nadaljevati z začetim delom. Izvršrusvet pričakuje aktivno sodelovanje pri dokončno izobli-kovanem dogovoru o temeljih družbenega plana občine vseh nosilcev planiranja in udeležencev dogovora, pri čemer naj po-sredujejo vse pripombe oziroma dopolnitve komiteju za druž-beno planiranje in gospodarstvo skupščineobčine Ljubljana Vič-Rudnik. Ljubljana, 11/6-1980 SO UUBUANA IZVRŠNI SVET VIČ-RUDNIK 19 predlog Na podlagi 13. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne........na seji zbora krajev- nih skupnosti dne.......in na seji družbeno političnega zbora dne.......sprejela Odlok o sprejemu zazidalnega načrta za območje VS 102/2 Rakova jelša Ldlen S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt za območje VS 102/2 Rakova jelša, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbanizem, pod št. 2524 v februarju 1980. 2. člen . . Zazidalni načrt obsega območje med Malim grabnom, Ljublja-nico, predvideno jyžno obvozno cesto in predvidenim podalj-Skom Titove ceste. 3. člen Zazidalni načrt obsega programski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. člena Zakona o urbanističnem planiranju. 4. člen ,; .- . Lokacijska dovoljenja za območja, ki so v zazidalnem načrtu označena z OR, se smejo izdajati po izdelavi dokumentacije za realizacijo. 5. člen . Manjše odmike od zazidalnega načrta, ki je sprejet s tem odlokom dovoljuje Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 20 6. člen Zazidalni načrt je stalno na ogled delovnim Ijudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri Komiteju za urbanizem in varstvo okolja skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Komiteju za urbanizem in varstvo okolja SML, Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbanizem in Geodetski upravi SML. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske službe skupščine mesta Ljubljane. 8. člen . K, Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Predsednik skupščine občine Št.: 350-4/69 Ljubljana Vič-Rudnik Datum: . Vili Belič obrazložitev S sprejetjem odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o spre-jetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane (Uradni list SRS št. 7 80) je bil oblikovan nov zazidalni otok VS 102/2 Rakova jelša z namembnostjo površin za stanovanja, spremljajoče in ostale javne dejavnosti izdelava zazidalnega načrta. Osnutek zazidalnega načrta je po naročilu Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane -TOZD Urbanizem pod št. 2524 v februarju 1980. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na seji dne 23/3-1980 obravnaval celotno gradivo osnutka zazidalnega načrta in sprejel sklep o javni enomesečni razgrnitvi, ki je bila v prostorih skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik in Krajevne skupnosti Trnovo v času od 14. marca do 14. aprila 1980. V času javne razgrnitve so bile podane pripombe občanov v knjigi pripomb na sedežu razgrnitve in posamično tukajšnjemu Izvršnemu svetu in Komiteju za urbanizem in varstvo okolja. S strani KS je bil dostavljen zapisnik zbora občanov KS Rakova jelša z dne 12. maja 1980. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji seji dne 11/6-1980 obravnaval pripombe k osnutku zazidalnega načrta in sprejel do njih naslednja stališča: Anica Čuden, Janez Čamernik, Sonja Hauck, Neža Hočevar, Ana Kušar, Frančiška Perko, Veronika Perko, Slavka Perko, An-ton Perko, Feliks Košak, Vera Košak, Alojz Maček, Rozalija Ma-ček, Miro Maček in Štefka Žnidaršič predlagajo vključitev zem-Ijišč s parc. št. 896/4, 896/24, 8O6/25, 896/26, 896/27, 896/28, 896/29, 896/30, 896/31, 896/32, 896/33, 896/22 in 896/21 k. o. Tmovsko predmestje, med zazidjive površine zaradi potreb po stanovanjski gradnji in legalizaciji že zgrajenega stanovanjskega dvojčka in hiše. ODGOVOR: : ; Predlogom za dodatne zazidljive površine ni možno ugoditi, ker so predlagana zemljišča po določilih odloka o sprejetju generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane že od leta 1966 vključena v večje rekreacijske površine ob Ljubljanici in ker predstavljajo spremembo generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane. Hkrati pa se v smernicah in izhodiščih Ljubljane 2000 zelo močno poudarja zahteva po ohranitvi vseh nezazidanih površin, ki so z urbanističnimi dokumenti predvi-dene za rekreacijske površine. Te rekreacijske povrSine ob Ljub-Ijanici bodo služile vsemu predelu južne Ljubljane, analogno rekreacijskemu pasu ob Savi za potrebe severnega dela Ljub-Ijane. Torej gre za izrazito mestni program. Potrebe po stanovanjski gradnji naj se preusmerijo v območje zazidalnega otoka, dočim se nedovoljeno zgrajena objekta rešu-jeta skladno z Odlokom o merilih za razvrščanje objektov, ki so bili zgrajeni brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uprabi pred 16/4-1978. - Ljubica in Franci Rabzelj ter Andreja in Boris šenk predla-gajo opustitev predvidene peš poti preko zemljišč s parc. št. 930/1, 930/2 in 930/6 k. o. Trnovsko predmestje in nadomestilo s štirimi stanovanjskimi objekti. ODGOVOR: Predlagani posegi so možni pod pogoji lokacijske dokumenta-cije. - Alojz Grdadolnik predlaga vris stanovanjske hiše na zemlji-šču s parc. št. 894/28 k. o. Trnovsko predmestje. ODOOVOR: Predloga ni mogoče upoštevati, ker leži predlagano zemljišče v predelu med potjo na Rakovo jelšo in bodočim podaljškom Titove ceste - to je v razmeroma hrupni coni, kjer novogradnje v osnutku zazidalnega načrta iz navedenega razloga niso predvi-dene in se v zazidalnem načrtu ohranja le obstoječe stanje. - Drago Kačar in Aleš Mižigoj se ne strinjata s predvideno gradnjo verižnih hiš v območju Rakove jelše. Isto stališče so podali Marčeda Gelb, France Potokar, Franc Potokar ml., Zofija Jemec roj. Potokar in Andrej Bučar, ki zahtevajo, da se na zemljiščih s parc. št. 989/7, 898/9, 898/10, 898/8 predvidijo loka-cije individualnih hiš. .,'.'¦ ODGOVOR: Predlogov ni mogoče upoštevati, ker bi to predstavljajo črtanje 22 - elementov verižnih hiš, pripadajočih garažnih in parkirnih prostorov in javnega zaklonišča. - Rudi Brelčič predlaga legalizacijo začete gradnje nado-mestne stanovanjske hiše. ODGOVOR: » Predlog se ne upošteva, ker leži začeta nedovoljena gradnja v trasi podaljška Titove ceste. - Tine Breskvar predlaga ohranitev zemljišč s parc. št. 901 in 902 k. o. Trnovsko predmestje kot obdelovalno površino. ODGOVOR: Predlogu se ugodi v toliko, da se odloži realizacija zazidalnega načrta dokler ni urejeno nadomestilo kmetije za rušenca Trno-vega. Po podatkih Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič je pridobljeno zemljišče, lokacijsko dovoljenje in projekt za nado-mestino kmetijo ob Cesti dveh cesarjev. - SZDL - Odbor za izgradnjo Poti spominov in tovarištva predlaga ohranitev spominskega kamna 88 na prvotni lokaciji in oznako PST-a v sestavnih listih zazidalnega načrta v končani in začasni izvedbi. OOGOVOR: Predlog je upoštevan. Iz zapisnika zbora občanov KS Rakova jelša, ki je bil dne 12/5-1980 je razvidno, da je zbor soglasno sprejel sklep, da se zazi-dalni načrt z dopolnitvami sprejme, dočim so predstavniki KS na seji Komiteja za urbanizem in varstvu okolja dne 26/5-1980 podali soglasje tako k zazidalnem načrtu, kakor tudi k stališčem do posameznih pripomb. Izvršni svet skupSčine občine Ljubljana Vič-Rudnik predlaga Skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik v dokončni sprejem zazi-dalni načrt za območje VS-102/2 Rakova jelša po priloženem predlogu odloka. IZVRŠNISVET ODGOVOR: Predlogu se ugodi z vrisom stanovanjskih hiš, dočim se peš pot v tem odseku združi z interno dovozno potjo. - Stane Pančur predlaga dovolitev nadomestne gradnje ali adaptacije na parc. 895/4 k. o. Trnovsko predmestje. 21 ZAZIOALNI NAfiRT ZAOBMOCJE VS 102/2 -RAKOVA JELSA 22 i ZAZBALNINACRT IZAOBMOCJE p VS 102/2 -r RAKOVA JELSA VERI2NE HIŠE 23 poročilo Zazidalni načrt za območje VS 102/2 - Rakova Jelša Izdelal: - Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD UR-BANIZEM, odgovorni projektant Roman Rems, dipl, ing. arh. - Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič - Komunalne organizacije , 1. UVOD Za območje, ki je danes v veliki meri nenačrtno pozidano in ki ga omejuje na vzhodni strani Ljubljanica, na severni Mali graben, na zahodu predvideni podaljšek Titove ceste in na jugu predvi-dena južna obvozna cesta, je Zavod za urejanje stavbnih zemljišč na pobudo Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik naročil zazi-dalni načrt. 2. HISTORIAT Ob sprejetju GUP-a I. 1967 so bile površine današnje Rakove jelše delno namenjene zelenim površinam oz. kmetijski rabi, delno pa kot rezervat takrat predvideni južni obvozni cesti (južno od Malega grabna na viški strani in južno od Jurčkove poti na rudniški strani). Te površine sp bile pretežno nepozidane, razen dela ob sever-nem robu Poti na Rakovo jelšo, kjer se je zidalo že pred II. svetovno vojno. Vendar se je kljub določilom GUP-a, kljub cestnim rezervatom že po letu 1970 pričela nenačrtna nedovoljena gradnja, ki je do leta 1978 zajela ogromne razsežnosti in je pozidanih že preko 50% vseh površin, ki jih obravnava zazidalni načrt. Razmere so izredno slabe, saj ni osnovne komunalne opreme, cest in spremljajočega javnega programa (preskrba, otroško var-stvo itd.). Še posebej pa je kritična situacija v območju ob Ljubljanici, kjer je vrsta objektov v neposredni bližini reke in je stalno prisotna nevarnost, da se bodo brežine porušile. Po letu 1975 smo zaradi omenjenih in drugih razlogov predla-gali, da se rezervat južne obvozne ceste umakne proti jugu in na ta način očuva večino sicer nedovoljenih objektov v območju Malega grabna, Rakove jelše, Jurčkove poti itd. Tako smo z regulacijskim načrtom za širše mestno območje občine Vič-Rudnik predlagali vrsto sprememb GUP-a, med drugimi tudi to premaknitev južne obvozne ceste in formiranje novega stano-vanjskega območja Rakove jelše. 3. IZHOOIŠČA Kot je omenjeno, je območje Rakove jelše z dveh strani ome-jeno z rekama (Ljubljanica in Mali graben) in z dvema predvide-nima cestama (podaljšek Titove ceste in južna obvozna cesta). Analiza zazidanih in zazidljivih površin je pokazala, da je danes že 53,7% pozidanih površin. Poleg tega je bila izvršena še fizična inventarizacija objektov, ki je detajlno ugotavljala velikost in obliko obstoječih objektov. Pri tem seveda nismo našli kakih skupnih oblikovnih teženj, temveč se je vsak objekt gradil ločeno ne glede na sosednje. Cefotno območje nima nobenega spremljajočega objekta, zato je bila potrebna še dodatna analiza javnega spremljajočega pro-grama. Na osnovi vseh teh podatkov in analiz smo se skupno z naroč-nikom in krajevno skupnostjo dogovorili za naslednja izhodišča: - določiti območje z upoštevanjem rezervatov, tako cest kot varovalnih oz. rekreacijskih pasov ob Ljubljanici in Malem grabnu, - ob podaljšku Titove ceste ohraniti širši pas kot rezervat za javni program ob mestni primarni cesti, - zavarovati določene površine za javni spremljajoči program (šola, varstvo, preskrba, družbene dejavnosti), - prometno urediti celoto, • - v čim večji meri ohraniti zatečeno pozidavo, - na preostalih prostih površinah predvideti čimbolj racio-nalno pozidavo z nizko, a gosto stanovanjsko gradnjo, - komunalno opremiti celoto. 4. PROMETNA UREDITEV Celotno območje Rakove jelše se bo perspektivno napajalo preko polnega križišča s podaljškom Titove ceste. Vlogo zbirne ceste bo prevzela Pot na Rakovo jelšo. Od tod predvidevamo pravokotne stanovanjske ceste, ki se zaradi pomanjkanja pro-stora oz. zatečenega stanja končujejo slepo. Ob Ljubljanici predvidevamo v območju rekreacijskega pasu vzdolž reke zbirno pešpot, na katero se priključujejo ostale peš-poti iz celotnega prostora (glej karto prometa!) 5. ZAZIDAVA ^. Izhodišča jasno nakazujejo rešitev. , Poleg javnega spremljajočega programa (osnovne šole, vzgoj- novarstvene ustanove, trgovine osnovne preskrbe z osebnimi servisi in družbenih prostorov bodoče krajevne skupnosti) pre- dvidevamo: - na treh večjih, pretežno prostih površlnah: tri grupa verižnih hiš (z uporabo enakih tipov hiš kot v soseski RS 1, 2, višine: P do P + 1) - na ostalih površinah pa dopolnilno individualno gradnjo - ob podaljšku Titove ceste večji rezervat za javni spremljajoči program mestnega značaja (kultura, družbene dejavnosti, event. trgovina). Same grupe z verižnimi hišami (verižna zazidava) so zasnovane tako, da je ves promet s parkiranjem in garažiranjem ustavljen na robovih, do objektov pa je predvidena pešpot, ki služi tudi inter-vencijskemu dovozu. Praviloma je po sredini predvidena prečna pešpot, ki povezuje stanovanjsko grupo z otroškim igriščem. Tipi verižnih hiš omogočajo raznoliko izbiro oz. kompozicijo pritličnih z nadstropnimi hišami s prečnimi slemeni. Tako sicer tlorisno trdna zasnova daje s svojimi razgibanimi strehami različnih višin oblikovno zanimivo kompozicljo. • Tab.la 2 IIUOVUJBEE BBTITO Eli&B! POTBŽnffi, IZfiiBA Trsta lacidar« Fovrsine fitar. fitcr. - Israba bruto m2 bii prablT. I - Obstojaca hiia: Jo m2/pr»b. 36.96« 3o8 1232 36.96o j 2Jo.7oo • o,16 HoTopredvidane i lodiTidual.hiie 3o »2/prab. 5.6»o 47 18L> 28.12o : loj.9°o . 0,27 HovopradTidena: . "¦.-„-. Tarltne hiia 176,7* «2, od t*ga 8o * ' 22.480 159 636 8kupaj 65.o8o 514 2o56 65.080 : 334.60« ¦ o, 2o 24 OSNOVNI DRBANISTIČNI PODATKI Tabela 1 Površine zemljišča. v ha v % glede na celoto Obsto.ječe štev. Predv. štev. S k u p a j hie prebiv. hiš prebxv. hiš prebiv. Celotna površina 43. ol loo % Zazidana površina 23.o7 53,7% 3o8 Proste zazidljive po- vršine za stanovanja lo.39 24.? % Površina za Solo 1.4? 3.4 % Površina za WZ >¦¦:'¦. o.45 l.o % ¦ Površina za trgovino + servise Površina za javni sprem-ljajoči program ob po-daljšku Titove ceste Cestni prostor Poti na Rakovo jelšo 0.32 o.7 6.29 14.6 I.o2 2.4 % 1.232 : 23.07 - 824 : lo.39 = 2.056 : 33.46 - 2.056 : 36.72 = 514 2o56 1232 2o6 824 Obstoječa neto gostota: . Novopredvidena neto gostpta: Celotna neto gostota: Celotna bruto gostota: 53 preb./ha oz. 13,4 hišAa 8o preb./ha oz. 19,8 hiš/ha 61 preb./ha oz. 15,4 hiš/ha 56 preb./ha oz. 14.o hiš/ha 6. JAVNI SPREMUAJOČI PROGRAM (iz regulacijskega načrta širšega mestnega območja): Javni spremljajoči program za Rakovo jelšo ne moremo obrav-navati ločeno od širšega prostora. Predvsem se gravitacijsko navezuje na Trnovo (komunikacije, smer proti centru mesta), manj proti Koleziji in Murglam. Ob-močje Zelenega gaja pa gravitira proti Murglam. Izračun potrebnih kapacitet: ....... Prebivalci (perspektivno štvilo): ¦¦¦'-.'¦..' VS1 in VS 102:Trnovo: . ; .. .¦','¦ 10.389 VS 102/2: Rakovajelša: 2.056 , ,- 12.446 Osnovne iole: 12% od 12.446 = 1.490 otrok - 1 obstoječa (v Trnovem): 22 razredov = 660 otrok - Ipredvidena (R. Jelša): 20 razredov = 600 otrok - gravitacija v osn. šolo Prule: cca 200 otrok Vzgojnovarstveni zavodl: 60% od 1.490 = 900 otrok - 1 obstoječi (v Trnovem): 140 + 80 dozidava : 220 otrok - 1 novopredvideni (ob TVD Partizanu) 140 + 60 dozidava : 200 otrok . - v blokih v VS 1 (dojenčki) 80 otrok 80 otrok - 1 novopredvideni v Krakovu 200 200 otrok - 1 v Rakovi jelši 200 otrok - za samo Rakovo jelšo bi sicer rabili WZ za cca 140 otrok, ker pa s tem pokrivamo tudi del Trnovega, predlagamo VVZ za 170 do 200 otrok. Trgovina osnovne preskrbe: - Med Cesto v Mestni log predvidevamo poleg obstoječe trgo-vine osnovne preskrbe ob Opekarski cesti še preskrbovalni cen-ter v sklopu višje zazidave Trnovega s cca 4.400 m2 bruto etažnih površin. - Za potrebe Rakove jelše in predela VS 102 (območje med Cesto v Mestni log in Malim grabnom) pa trgovino osnovne preskrbe s cca 300m2 bruto etažnih površin prodajnega prostora cca 2500 prebivalcev x 0,1 m2 bruto et. površin: prebivalca = 250 m2 bruto etažnih površin. Poleg trgovine osnovne preskrbe predvidevamo še osebne in gospodinjske servise: - frizer, sprejemališče kemične čistilnice, evt. krojač, šivilja. V območju med podaljškom Titove ceste, Malim grabnom in križiščem s Postjo na Rakovo jelšo, smo ohraniJi rezervat za prostore event. nove krajevne skupnosti. 7. PROTIHRUPNA ZAŠČITA Za potrebne protihrupne ukrepe je Zavod SRS za varstvo pri delu (mg. P. Gspan) v posebni analizi, ki je priložena zazidalnemu načrtu, predlagal vrsto ukrepov, ki so bili pri zazidalnem načrtu upoštevani in so v Pravilniku za izvajanje zazidalnega načrta v posebnem členu tudi zahtevani. 8. ZAKLANJANJE Ker je v območju Rakove jelše že velik del obstoječih hiš (307), ki nimajo urejenih zaklonišč in predvidevamo le 203 nove ob-jekte, smo - po nasvetu strokovne službe Uprave za narodno obrambo - razdelili predvidena zaklonišča v: - zaklonišča za novopredvidene prebivalce, katerih stanovanj-ske hiše so šele predvidene z zazidalnim načrtom in - javna zaklonišča za obstoječe prebivalce v že zgrajenih sta-novanjskih hišah. Detajlni izračun potrebnih kapacitet je sestavni del grafičnega dela »načrta zaklanjanja«. . i. 9. POŽARNA VARNOST ; --.;,'_ Iz grafičnega dela je razvidno, da so vsi objekti dostopni iz: bodisi dvosmernih 5-meterskih cest ali \z enosmernih 3,50 meter-skih cest. Grupe novopredvidenih verižnih hiš imajo sicer v prin-cipu pešpoti, širine 3 m, ki pa služijo tudi intervencijskemu dovozu. Pri tem predvidevamo, da bo spodnji ustroj utrjen v zahtevani širini intervencijskega dovoza 3,50 m z zahtevano no-silnostjo 8 t. 10. ODVOZ ODPADKOV - - za stanovanja: Odvoz odpadkov predvidevamo s plastičnimi vrečkami (glej soglasja Komunalnega podjetja Ljubljana, TOZD Javna higiena!). - za obrtne objekte in javni spremljajoči program: smetnjaki oz. kontejnerji 600 - 800 1. 25 KOMUNALNE NAPEUAVE 1. KANALIZACIJA Glavne značilnosti kanalizacijskega sistema so naslednje: - ločen sistem kanalizacije - kanalizacija za odpadno vodo se preko črpališč priključuje na centralni mestni kanalizacijski sistem - kanalizacija za meteorno vodo se preko lovilcev olj odvaja v recipiente, Mali Graben, Ljubljanicoin Barjanski jarek Curnovec. Kompleks Rakove Jelše t. j. predel med Ljubljanico, južno obvoznico, priključkom Titove ceste na obvoznico in Malim Grabnom se kanalizira tako, da sezajužni del Rakove Jelšegradi kanalizacija za odpadno vodo z navezavo na črpališče »Rakova Jelša«. Dvignjeno vodo se vodi po Poti na Rakovo jelšo v poseb-nem kanalu nakaterega se priključujejo gravitacijsko še kanali za odpadno vodo severnega dela Rakove Jelše. Nato se ta kanal skupno z kanalom izCeste dveh cesarjev priključuje na črpališča ob Opekarski cesti. Meteorna kanalizacija vsh obravnavanih kompleksov se prik-Ijučuje preko lovilca olj v bližnji odvodnik Mali Graben, Ljublja-nico ali Curnovec. Glede na slabo nosilen teren in visoko lego talne vode prihaja v poštev za kanale za odvod odpadne vode samo vodotesen cevni material kot je azbest cement, plastika ali specialne vodotesne betonske cevi z bumi tesnili. Za kanale, ki služijo za odvod meteorne vode je možno uporabiti običajne betonske cevi. Črpališče za odpadno vodo, ki ju poimenujemo »Opekarska cesta» in »Rakova Jelša«, bo z ozirom na slabo nosilnost tal in visoko talno vodo potrebno graditi po posebni metodi s pogreza-njem ali z jekleno zagatno steno in sprotnim odčrpavanjem talne vode. 2. VODOVOD Območje zazidave je izven varstvenih pasov vodnih virov v Ljubljani in glede kriterjev nima omejitve za izgradnjo sta-novnjskih in drugih. objektov. Obstoječe stanje Od Opekarske ceste proti jugu po Poti na Rakovo Jelšo poteka obstoječi vodovod LTŽ 0 80 mm do Curnovca (cca 800 m). Na ta so povezane veje vodovodov po dostopnih poteh med hišami in sicer kot provizorični priključni vodovodi premera 2" 6/4" in 5/4" Na vodovodu N 80 mm so obstoječi samo trije (3) hidranti na drugih pa ni hidrantov.Ker so se objekti do sedaj gradili stihijsko tudi obstoječi vodovodi niso bili zgrajeni v skladu z vsemi pred-pisi in normativi. \z podatkov meritve tlakov je razvidno, da se na vplivnem cevovodu za to območje (Cesta dveh cesarjev) tlaki gibljejo med 2,0-2,3 atm. v kritičnem dnevu tedna. Predvldeno stanje Ob kompleksu zazidalnega območja VS 102/2 potekajo glavne ceste, po katerih so programirani primarni in napajalni vodovodi in sicer: V podaljšku Ceste v Mestni log sta prdvidena primarni vodovod 0 600 mm (zunanja zanka) in napajalni vodovod 0 150 mm. V podaljšku Titove ceste je predvidena gradnja primarnega vodovoda 0 300 mm in napajalnega vodovoda 0 150 mm, za zazidalno območje ob cestnem telesu. Ob južni obvoznici po njenem severnem robu je predviden primarni vodovod predvidoma 0 300 mm. Osrednji napajalni vodovod za zazidalni kare je vodovod 0 200 mm kateri s priključi na zunanjo zanko pri mostu ob Malem grabnu in se vzdolž celotnega zazidalnega območja nadaljuje kot 0 150 in poteka v jedru potrošnje. Hkrati je predviden še vspore-dni napajalni vodovod 0 150 mm ob zapadnem robu poti v Rakovo Jelšo. Oba nafpajalna vodovoda sta povzana na obrobne primarne vdovode, ki služijo za distribucijo vode na širše ob-močje, južnega dela Ljubljane. Po Opekarski cesti je predviden nov vodovod 0 200 mm, ki izhaja iz hidravličnega izračuna celotnega vodovodnega sistema, in bo tudi prispeval k boljši izravnavi tlakov v delu zazidalnega kareja MS 102/2. Vsi ostali vodovodi, ki smo jih predvideli so potrošniki, in so sekundarnega pomena. Trase posameznih vodovodov smo predvidevali v glavnem v cestnem telesu in ob utrjenih komunikacijskih površinah. Vodo-vod smo dimenzionirali in zasnovali kot hidrantno omrežje, tako da je tudi omogočen priključek posameznih objektov po najugo-dnejši možni varianti. Na omrežju je nakazano po normativih potrebno število hidrantov. Obstoječi vodovodi so neustrezni, zato jih je postopoma treba ukiniti razen vodovoda 0 80 mm, ki poteka po poti v Rakovo Jelšo in ga je v nekaj točkah prevezati na napajalni vodovod 0 150 mm, ki poteka po vzporednem robu ceste izza obcestnega jarka. Hidravlična presoja in požarna zaščita sta detalnejše obdelana v programski rešitvi vodooskrbe - proj. št. 1081/9 - IPK - Mestni vodovod Ljubljana. 3. ELEKTRIČNO OMREŽJE Z ozirom na že zgrajene in predvidene lokacije novih objektov bo potrebno zgraditi tri transformatorske postaje s tem, da obsto-ječo TP Rakova Jelša ukinemo. Transformatorske postaje naj imajo instalirano moč: TP1 TP2 TP3 2X400 kVA (630) 2X400 kVA (630) 2X630 kVA 800 kVA 800 kVA 1260kVA 2860 kVA S to močjo v celoti pokrivamo predvideno moč določeno v energetski sliki. TP1 in TP2 se zgradita tako, da bo v kolikor bo potrebno možna zamenjava transformatorjev na 630 kVA. Nove TP so predvidene kot samostojni objekti. Ta tip transfor-matorske postaje je še posebno primeren za območje z indivi-dualno gradnjo, ker omogoča, da jo zgradimo pred ostalimi objekti. To pride do izraza še posebej v obravnavanem področju, ki je pretežno že pozidan ne pa elektrificiran. Prav tako ta TP, kot samostojni objekt, ne moti ambienta v območju z individualno gradnjo. Sedaj se centralno področje ob Dolenjski cesti in Barju napaja po eni 10 kV zanki (daljnovod) - obst. TP Rakova Jelša se napaja iz RTP Center, posredno preko TP Privoz. Kapacitete te povezave so zasedene in ni možno priključiti novih TP. Povezava na predviden RTP Trnovo je začasno zelo odmak-njena, zato je edina možna rešitev, da se odcep formira iz že zgrajene RTP Vič. Ta odcep bi v sedanji fazi prevzel obremenitev TP Sibirija, ki je trenutno končna postaja, prevzel bi nadalje novo zgrajene TP ob izgradnji Murgel do Malega grabna ter eventuelno širjenje ob-močja Sibirija. Na področje VS 102/2 pride kabelska tresa ob novo predvidenem križišču Ceste dveh cesarjev in podaljšku Titove ceste, do projektirane TP-3. Od tu dalje povežemo TP2 in TP1 ter do Ljubljanice kjer pride KB na daljnovod, ki ga podalj-šamo preko Ljubljanice do obstoječega DV, ki sedaj napaja Barje. Obstoječe nizkonapetostno omrežje je na tem območju v celoti prostovodno, ter je v precej slabem stanju. Stanovanjska gradnja je potekala namreč neorganizirano ter brez zazidalnega načrta. Tako tudi ni bilo možno izdelati projekta elektriffkacije. Omrežje se je razvijalo tako po trenutni situaciji, ne glede na to, kako bo možno priključiti objekte, ki se bodo gradili kasneje. Projektirano nizkonapetostno omrežje bo izvedeno kombinirano, delno kabel-sko in delo SKS. Kjer bo možno in preseki SKS odgovarjajo, se bo omrežje dograjevalo na isti način. Na sektorjih kjer je predvidena novogradnja in sektorjih kjer še ni nizkonapetostne mreže se le-ta v celoti izvede kabelsko. Za tiste objekte, ki so že priključeni na električno omrežje, izvedba priključka pa ne bo ustrezala novemu konceptu omrežja in bo priključek potrebno spremeniti, naj se predvidi možnost prehoda tega dela prostovodnega omrežja v kabelsko izvedbo. 26 4. PTT Telefonsko omrežje Rakove Jelie bo po Perspektlvnem pro-Oramu telefonskega omrežja mesta LJubljane (1978) vključeno na telefonsko centralo ATC Rudnik (ob Jurčkovl potl). Za potrebe območja naselja Siblrlje ter proitega območja na drugi stranl podaljska Titove ceste so v glavnih kabllh že predvldene kapacl-tet«. Trua projektlrane kabelske kanallzaclje in podzetnnih kablov je razvldna iz priloženega zbirnsga naCrta komunalnih napeljav v M 1:1000. 6. PLIN Zazldalno območje VS 102/2 - Rakova Jelsa bo priključeno na vlsokotlačni plinovod (1 bar/ Koseze - Qrad, zato bo potrebno v zazidalnem območju postavitl regulatorsko postajo, ki boznižala tlak na 0,1 bar. Zaradl tlaka 0,1 bar bo potrebno pri vsakem potrolniku vgradltl fttevčnl regulator. Zazldalno območje bo oskrbovano z zemeljskim ozlroma mešanim plinom sledečih ka-rakteristlk: Zemeljski plln Meiani plin Zflornja kalorlčna vred. 9.600 kcal/Nm3 13.000 kcal/Nm3 Spodnja kalorična vred. 8.600 kcal/Nm3 11.000 kcal/Nm3 relativna kalor. vred. d - 0,6 d - 1,4 Zazidalno obmofije se bo pretežno oskrbovalo z zemeljsklm plinom, v konicah porabe pa se bo zemeljakemu pllnu dodajal melani plin, kl bo istočasno služll tudl za napajanje v prlmeru Izpada dobave zemeljskega pllna. Pllnsko omrežje bo priključeno na visokotlačni pllnovod v krlžlsču Opekarske ceste in podaljlka Ceste v Mestnl log. Zaradi vlsokega tlaka, predvidoma 1 bar bo v zazldalnem območju potrebno postavltl regulatorsko postajo, ki bo znlžala tlak na 0,1 bar. Napajalnl plinovod od odcepa na Opekarskl cesti do regulator-ske postaje bo Izveden z jeklenlmi brezšlvnimi cevml, razvodno omrežje pa bo izvedeno Iz PVC cevl. Pllnovodi bodo položenl v povprečnl globlni 1,2 m In sicer z nagibom 3 - 5 %. Na najnižjlh mestlh bodo postavljeni sifoni za zbiranje kondenzata. Napajalni pllnovod mora biti protikorozij-sko zaščiten. Na vseh odcepih bo pllnovod opremljen z zapornimi organi, ki bodo atestiranl za zemeljski In tekoči naftni plin. 6. JAVNA RAZ8VETUAVA Poleg ostallh komunalnih napeljav bo potrebno zazidalno ob-močje opremiti tudi z ustrezno javno razsvetljavo. Oovozna cesta bo osvetljena 8 svetlll na kandelabrih »BIČ«, višine h ¦= 9.0 m. Lokalne in peš potl pa bodo osvetljene s svetilkami na kandela-brlh, »GOBA«, vislne h - 4,7 m. Celotna inštalacija javne razsvetljave bo izvedena z zemeljskim kablom v globini 0,70 m. Trasni potekl kablov javne razsvetljave so prikazani v zbirnem načrtu komunalnih napeljav v M 1:1000. , PRAVILNIK ZA IZVAJANJE ZAZIDALNEOA NAČRTA ZA OBMOČJE RAKOVE JELŠE - V8 102/2 Člen 1 Pravilnik je sestavljen del zazidalnega načrta. Člen 2 Pravilnik velja za območje zazidalnega otoka VS 102/2, to je območje med Ljubljanlco, Malim grabnom, podaljškom Titove ceste In južno obvozno cesto. Člen 3 Za predele, označene z »DR« )e obvezna izdelava doku-mentacije za realizacljo pred izdajo lokacijske določbe. Člen 4 Za obstojefie objekte v območjih, označenih z režimom »DR«, ki niso zgrajeni legalno s potrebno dokumentacijo in dovoljenji, se lahko izda lokacijska odlofiba šele po izdelavi dokumentaclje za realizacijo. Člen 5 Za novogradnjo v predellh, omenjenih v 3. členu, je obvezna organizirana gradnja, In sicer: poleg kompletne komu-nalne opreme, cest in zunanje ureditve, gradnja objektov vsaj do 3. gradbene faze in finalizacija zunanje lupine. člen 6 Prlloženi projektl objektov za obravnavana območja »DR« pridobljenl na javnem natečaju. predstavljajo obvezno osnovo za Izdelavo glavnih projektov in so seatavni del zazidal-nega nafirta. Ograj« In ropotranice v ograji so sestavni del pro-jekta. Člen 7 Idejni projekti za verlžne hiie B omogočajo izgradnjo več tlpov objektov , ki se izražajo navzven, predvsem pa različni vlšini in oblikovanju. Dokončna sestava teh tipov se določa pri izdelavi dokumentacije za realizacljo. člen 8 Za vsa ostala območja, ki ne sodijo v določila, opisana v 3. 4. in 5. členu, je možna direktna izdelava lokacijske dokumen-tacije. Člen 9 Za vrzeli, v katerih so predvldene po zazidalnem načrtu Individualne hiše, se lahko izdela lokacijska dokumentacija s tem, da Je tlorisno odstopanje max. 1,00 m od določil zazidal-nega načrta in da se po višinl, strehi, kritini in oblikovanju prllagaja okolišklm objektom. Člen 10 Za vse obstoječe stanovanjske objekte, ki so predvi-deni, da se ohranijo in ki nišo zgrajeni legalno s potrebno doku-mentacijo in dovoljenjl, velja naslednji režlm: - pri izdelavl lokacijske dokumentacije in Izdaji lokacijske od-ločbe 8e v načelu prevzame zatečeno obstoječe stanje, razen pri objektih, ki so tehnično in arhitektonsko nesprejemljivi. Pri teh objektih Je potrebno predpisati pogoje sanacije. Člen 11 Za vse dozidave, nadzidave, vse spremembe obstoječlh objektov lahko izda lokacijsko. dovoljenje pristojni upravni organ v skladu 8 predhodno izdelano lokacijsko dokumentacijo in zazl-dalnlm načrtom. - Načelno omejujemo gradnjo garaž, če je že v obstoječem objektu. - Prl obstoječih objektih se način ograditve določl z lokacijsko dokumentacijo. Člen 12 Objekti, označeni s plko, se rešujejo po določilih Odloka o merilih za razvrdčanje objektov, ki so bili zgrajenl brez lokacijskega dovoljenja in so bili v uporabi pred 16/4-1976. člen 13 Za celotno obravnavano območje je potrebno upoSte-vati protlhrupne ukrepe, kot so predlagani v »Strokovn! oceni« oz. mnenju o hrupu in predlogu ukrepov«, ki ga je izdelal Zavod SRS za varstvo pri delu (mg. P. Gspan, dipl. ing. fiz.). Člen 14 Za celotno območje, označeno kot rezervat za »javni spremljajoči program ob podaljšku Titove ceste« je potrebno izdelati zazidalnl načrt kot dopolnitev. Ker predstavlja ta cona protihrupno zasčito za stanovanjske objekte v notranjosti območja, je potrebno zasnovati zazidavo, ki bo čimbolj strnjena s čimmanj vmesnimi presledki, višine P + 1 do P + 2. Člen 15 Vsi objektl, tako obstoječi, ki se bodo ohranili, kot novopredvidenl, se bodo morali priključiti na komunalne na-prave: (kanalizacijo, vodovod, elektriko), ko bodo zgrajene. Člen 16 Vsi objekti, tako obstoječi, ki se bodo ohranili, kot novopredvideni, se bodo morall priključiti na plin kot osnovno energijo za ogrevanje. Pri tem se bodo morali obstoječi objekti preorientirati na plin najkasneje v 5 letih po izgradnji plinovoda v naselju. Člen 17 Odvoz smeti (smemice Komunalnega podjetja Ljub-Ijane) - za obstojede in novopredvidene stanovanjske objekte je pre-dviden odvoz smeti s plastičnimi vrečkami s tem, da lahko obsto-ječi objekti evt. zadrže 60-litrske smetnjake, v kolikor so že v uporabi, - za obrtne objekte in javni spremljajoči program: smetnjaki oz. kontejnerji 600 - 800 I, - kosovni material: odvoz 2 X letno (spomladanski, jesenski). Člen 18 Za vse obrtne delavnice je pred izdelavo lokacijske dokumentacije in izdajo lokacijske odločbe potrebno pridobiti mnenje o event. prevelikem hrupu terzahtevati potrebno zaščito (pasivno z odgovarjajočimo okni) ali pa se mora dejavnost uklniti. Člen 19 Eventuelne spremembe zazidalnega načrta se izvedejo po obstoječih predpisih s predhodnim mnenjem odgovornega projektanta. 27 predlog Na podlagi 15. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela dne.......na seji zbora kra- jevnih skupnosti dne.......sprejela Odlok o sprejemu spremembe in dopolni tve zazidalnega načrta za del sose ske VS-6 »Na Grbi« 1. člen S tem odlokom se sprejme sprememba in dopolnitev zazidal-nega načrta soseske VS-6, ki je bil sprejet z odlokom o potrditvi urbanistične dokumentacije Glasnik št. 7/65) za območje med predelom tovarne Utensilia, Pokljukarjevo ulico, območjem sta-rega Viča in železniškim rezervatom. 2. člen Spremembo in dopolnitev zazidalnega načrta za del soseske VS-6 »Na Grbi« je rzdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane TOZD Urbanizem pod. št.....v septembru 1979. 3. člen Sprememba in dopolriitevzazidalnega načrta obsega program-ski in tehnični del po določilih drugega odstavka 8. členazakona o urbanističnem planiranju. 4. člen Lokacijska dovoljenja se smejo izdajati po izdelavi dokumenta-cije za realizacijo. 5. člen Manjše odmike od spremembe in dopolnitve zazidalnega na-črta, ki je sprejeta s tem odlokom, dovoljuje IzvrSni svet Skup-ščine občine Ljubljana Vič-Rudnik. 6. člen -,¦;.. .'¦ ¦ ¦ ... ^ . V Sprememba in dopolnitev zazidalnaga načrta je stalno na vpo-gled delovnim Ijudem in občanom, organizacijam združenega dela in skupnostim pri Komiteju za urbanizem in varstvo okolja Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, Komiteju za urbanizem in varstvo okolja Skupščrne mesta Ljubljane, Zavodu za družbeni razvoj Ljubljane, TOZO Urbanizem in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane. 7. člen Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Uprav za inšpekcijske službe Skupščine mesta Ljubljane. . 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. 28 Številka: 350-4/69 Oatum:...... Predsednik skupščine občine LjubljanaVič-Rudnik VILI BELIČ obrazložitev Osnutek zazidalnega načrta za del soseske VS-6 »Na Grbi« je po naročilu Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD Urbanizem. Celotno gradivo osnutka spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za del soseske VS-6 »Na Grbi« je obravnaval IS SO Ljubljana Vič-Rudnik na seji dne 23/3-1980 in sprejel sklep o javni razgrnitvi. Javna razgmitev je bila v prostorih SO Ljubljana Vič-Rudnik, KS Vič v času od 14/4-1980 do 14/5-1980. V času javne razgmitve je bila podana pripomba k osnutku, s strani SZDL, Odbora za izgradnjo PST in stališče občana Janeza Zaplotnika. KS Vič je obravnavala osnutek v času po javni razgr-nitvi dne 4/6-1980. IS SO je obravnaval zbrane pripombe na svoji seji dne 11/6-1980 in do njih sprejel naslednja stališča: - SZDL - Odbor za izgradnjo Poti spominov in tovarištva predlaga vris lokacije spominskih kamnov št. 5 in 6, za katere ugotavlja, da niso vnešeni v nobeno podlogo, da - si so kamni sestavni del PST-a. ODGOVOR: Ker je lokacija kamnov izven obravnavanega ob-močja, je pripomba brezpredmetna. 29 - Tov. Janez Zaplotnik smatra, da bi morali doseči vobmočju višjo gostoto. ODGOVOR: V sprejem se tako ali tako predlaga varianta A, ki ima večjo gostoto. - KS Vič je sprejela sklep, s katerim se strinja s sprejetjem variante A in prediaga, da se osnutek dopolni z lokacijo zakloni-šča za potrebe Osnovne šole ob Viški cesti in z lokacijo prostora za kres. ODGOVOR: Predlogu se ugodi s tem, da se zaklonišče s kapa-citeto 2 x 200 otrok predvidi pod parkirnimi prostori, ki so predvideni v predelu med dovozno stanovanjsko cesto in Poklju-karjevo ulico in preveri možnost ohranitve obstoječega prostora za kres ali nova lokacija ob PST. Sprejeti dopolnitvi se vključita v dokumentacijo za realizacijo. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik predlaga skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik v dokončni sprejem spre-membe in dopolnitve zazidalnega načrta za del soseske VS-6 »Na Grbi«. IZVRŠNI SVET 30 MukA Mokl) (itiij.skii .sKmn'. 31 poročilo Sprememba in dopolnitev Zazidalnega načrta za del soseske VS 6- »Na Grbi« Izdelal: - Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, TOZD URBANIZEM, odgovorni projektant Roman Rems, dipl. ing. arh. - Zavod za urejanje zemljišč Vič -¦¦ '; - Komunalne organizacije > : 1. HISTORIAT ' ¦ ¦ y '' . * Za celotno območje soseske VS 6 je bil v letu 1964 izdelan zazidalni načrt in v letu 1965 potrjen (Glasnik 7/12 z dne 1/3-1965, avtor B. Novak, dipl. ing. arh., LUZ). Del območja Viškega polja oz. hriba »Na grbi« za gostiščem »Pri žabarju« je bilo po tem zazidalnem načrtu namenjeno višji blokovni gradnji, del pa perspektivnemu rezervatu tovarne »Utensilia« (GUP 1967). Zazidalni načrt je tudi predvideval celotno rušenje starih objek-tov okrog gostišča. V letu 1967 so na Oddelku za arhitekturo FAGG-a v studiu prof. M. Mušica izdelali »Predlog vključitve starega naselja Vič v mestni organizem s poudarkom na funkcionalni preobrazbi od-mirajočih kmetij v gostinske obrate domačinskega tipa«. Na osnovi te študije in ankete v javnosti je bil pri SO Vič-Rudnik sprejet sklep, da se staro viško jedro delno ohrani kot urbani-stično-ambientalna kvaliteta. Z regulacijskim načrtom za širše mestno območje občine Vič-Rudnik, ki je služil kot osnova za vrsto sprememb GUP-a, pa se del površin, namenjenih rezervatu tovarne Utensilia, priključi stanovanjskim površinam Viškega polja Na osnovi tega je Zavod za urejanje stavbnih zemljišč Vič naročil novelacijo zazidalnega načrta za območje Viškega polja, poleg tega pa izdelal predhodno presojo nadaljnje gradnje na tem območju. 2. NARAVNE DANOSTI Obravnavamo območje, ki ga na zapadu omejuje rezervat že-leznice, na severu območje tovarne Utensilia, na vzhodu Poklju-karjeva ulica in na jugu območje starega Viča, predstavlja blaga vzpetina oz. grič z največ 10 - procentnimi strminami. Valorizacija območja (glej grafično prilogo s fotopanoramskimi posnetki!) ugotavlja kvalitetne vedute proti: - Ijubljanskim vratom (severovzhod), - Krimu in okoliškim hribom (jug, jugpvzhod), - Rožniku z dominanto zvonika (sever), obenem pa z vrha Rožnika pogled na izpostavljen grič Viškega polja. 3. IZHODIŠČA, PROGRAM Iz vseh teh razlogov smatramo, da so izhodišča za zazidavo naslednja: - izgradnja stanovanjske enote kot enkraten, enoten poseg z upoštevanjem vseh naravnih danosti: vedut, karakterja griča kot dominante, nagibi terena itd: - gosta zazidava, po karakterju med individualno in blokovno z neeksponiranimi višinami, - funkcionalna povezava s starim viškim jedrom, vendar z določeno prostorsko cenzuro. Poleg omenjene stanovanjske grupe je potrebno predvideti dodatno vzgojno varstveno ustanovo, za katero je bil opuščen rezervat ob razširjenem programu nove viške šole (varstvo za cca 200 otrok). Upoštevati premaknjeno traso Poti spominov in tovarištva na zapadnem robu ob rezervatu obvozne železnice. 4. ZAZIDALNE ZASNOVE Na osnovi naravnih danosti, širših izhodišč in programa smo izdelali dva zazidalna preizkusa oz. dve zazidalni zasnovi. Pri tem ugotavljamo, da nagib terena do 10 % ne omogoča čistega koncepta terasastih pbjektov, kot bi bili na prvi pogled ugodni, ampak po strmini položene vrste. Ker pa na ta način ne moremo zagotoviti normalne gostote, predvidevamo v obeh primerih proti vrhu hriba venec terasastih objektov višine P + 1 dupleks, ki se združujejo z vrstami objektov, položenih v terase. Značilne vedute (proti Ijubljanskim vratom, Krimu, Rožniku) izkoriščamo za izbrane orientacije. V sredini venca predvidevamo pokrite parkirne prostore, nad njimi pa na prvotno oblikovanem griču parkovno ureditev. Nata način se lahko izognemo podvojevanju oz. zahtevi po garažah in parkirnih površinah poseboj, ker smo s pokritimi parkirnimi povr,-šinami zagotovili oboje. Tako pridobimo večjo gostoto, obenem pa ostaja več prostora zelenim površinam in pešcem. Obe varianti se razlikujeta: - varianta B ima samo venec višjih terasastih objektov ob robu in s tem poudarjeno enotnost koncepta oz. stan. enote, - varianta A ima dve vrsti višjih terasastih objektov: zasnova dveh peš ulic, (zgornja vrsta objektov: P + 1 dupleks, spodnja: P + dupleks). Na severovzhodnem robu obravnavanega območja je locirana vzgojno varstvena ustanova za 200 otrok. Osnovna preskrba: Poleg obstoječe trgovine osnovne preskrbe ob Cesti na Brdo predvidevamo ob Viški cesti preskrbovalni center za celotno sosesko VS 6 (potrjen zazidalni načrt za sosesko VS 6 iz 1.1965). PROMET > Motorni promet: N Celotna stanovanjska četrt se prometno napaja iz Pokljukar-jeve ulice z istim odcepom oz. priključkom za tovarno Utensilia. Zbirna stanovanjska cesta se ob vzgojno varstvenem zavodu blago povzpne proti vrhu, kjer pe ustavi v pokritih parkirnih prostorih. V obeh primerih ima vsako stanovanje zagotovljen parkirni prostor, poleg tega pa je za obiskovalce predvideno še 10 % dodatnih parkirnih prostorov ob robu zbirne ceste. Peš promet: V obeh primerih je peš promet ločen od motornega prometa: zbirne peš poti se na severu in na južni strani združujejo s predvideno Potjo spominov in tovarištva ob robu rezervata ob-vozne železnice. Del pešpoti služi za intervencijski dovoz. ZELENE POVRŠINE, IGRIŠČA Površine nad pokritimi parkimimi prostori so namenjene zele-nim urejenim površinam in igriščem. Poleg tega sta v A varianti peš ulici s svojimi razširitvami namenjeni igriščem za najmlajše. Kljub razmeroma gosti zazidavi so z obema konceptoma zago-tovljene zadostne proste zelene površine. 5. OSNOVNI URBANISTIČNI PODATKI (glej tabeli variante A in B!) 32 VARIANTA A - površina zemljišča: - število prebivalcev: 178 x 3,5 = oz. - gostota: 623 : 3,8 = » Izraba: i = 19.995,50 : 38.000 = cca 3,80 ha 623 759ležišč 164 preb./ha oz.: 46,8 stanovanj/ha 0,53 VARIANTA B - površina zemljišča: - število prebivalcev 124 x 3,5 = oz. - gostota: 434 : 3,8 = Izraba; i = 15.081,60 : 38.000 = cca 3,80 ha 434 546 ležišč 142 preb./ha oz.: 32,6 stanovarij/ha 0,40 VARIAHTA A Stanovanje Neto stan.površina m2 Bruto st. Štev. površina stano- m 2 vanj faktor 1,5 Neto stan. površin skupaj m 2 Bruto stan. površ. sk.m 2 Število ležišč 3-sobno (pritličje in I. nadstropje) 4-sobno (pritličje in I. nadstropje) 2-sobno (pol - klet) Dupleks: 3,5 sobno 81,25 +3/* od 8,10 . 8?,35 93,25 +3/4 od 12,60 =102,70 5i,io 89,10 + 1/4 od 37,00 ' 3/4 od 2,70- 100,40 Atrijska hiša,4 sob. 11OV75 +1/4 od 43,50 =121,60 113,55 35 3.057,25 3.974,25 35x4-140 133,50 35 3,594,50 4.672,50 35x5=175 66,40 48 2.452,80 3.187,20 48x3-1*4 130,50 48 4.819,20 6.264,00 48x5-240 158,10 12 1.459,20 1.897,20 12x5- 60 Skupaj stanovanja Pokriti park. prost. Zaklonišča 178 15.382,95 ca ca 19.995,50 5.944,00 385,00 759 VARIANTA 3-sobno (pritličje in I. nadstropje) 4-sobno (pritličje in I. nadstropje) 2-sobno (pol - klet) Dupleks: 3,5 sobno Atrijska hiša,4 sob. 87,35 113,55 24 2.096,40 102,70 133,50 24 2.464,80 51,10 66,40 24 1.266,40 100,40 130,50 24 2.409,60 121,60 158,10 28 3-. 404,80 2.725,20 24x4= 96 3.204,00 24x5-12C 1.593,60 24x3= 72 3.132,00 24x5=120 4.426,80 28x5=140 Skupaj stanovanja Pokriti park. prost. Zaklonišča 124 ' 11.602,00 15.081,60 ca 4.160,00 ____________________ca 240,00 546 6. IZBOR VARIANTE Na skupnem sestanku, kjer so bili prisotni poleg naročnika še predstavniki krajevne skupnosti, smo se dogovorili, da se nada-Ijuje s kompletacijo zazidalnega načta samo z varianto A. Razlogi za to so naslednji: - večja izraba zemljišča z večjim številom stanovanj (178:124) - kljub večji gostoti niso okrnjeni ostali pogoji primernega bivanja, - odnos do obstoječega ambienta okrog gostišča »Pri ža-barju« se bistveno ni poslabšal, - izbrana varianta z ugotovljeno izrabo in gostoto je v okvirih normalnih teoretičnih pokazateljev. Na osnovi zazidalnega koncepta in programskih projektov ob-jektov smo dodelali zazidalni načrt v detajlnejšem merilu 1:500 tako situacijsko kot višinsko. Menimo, da se bo nova zazidava dobro vključila v naravne danosti oziroma konfiguracijo obstoje-čega terena. 7. PROTIHRUPNA IN PROTIEMISIJSKA ZAŠČITA Za obravnavano območje je Zavod SRS za varstvo pri delu (mg. Gspan, dipl. ing. fizike) izdelal 3 analize: dve o protihrupni zaščiti in eno o eventuelnih protiemisijskih ukrepih. Glede izvorov hrupa opozarjamo, da je v grafičnih prilogah prikazana najbolj neugodna situacija z železnico, ki ima predvi-dene useke, rešene z naravnirni brežinami, naklona 1:1,5. Pri tem pa ugotavljamo, da bo nujno potrebno preiti na bolj strme na-klone že iz racionalne izrabe prostora, ker bi prvi način zavzel pri najbolj globokih usekih celo do 60 m širine prostora. To bo tudi izhodišče pri pogojih tehnične izvedbe železniškega useka na tem mestu. Predvidena cesta na zapadni strani železnice danes še nima svojih predvidenih tehničnih elementov. Tako bo po-trebno pogoje iz analize upoštevati pri projektiranju te ceste. 8. ODVOZ ODPADKOV ' \ " ' Za odvoz odpadkov predvidevamo sistem malih kontejnerjev 600-800 I, ki se bodo shranjevali v območju posameznih stopnišč (glej soglasje Komunalnega podjetja Ljubljana, TOZO Javna hi-giena!) ¦.¦-¦. / - 9. ZAKLANJANJE Za potrebe zaklanjanja predvidevamo ob pokritih parkimih prostorih 2 zaklonišča za 200 in 100 oseb. Zgornja plošča bo zasuta do prvotne višine naravnega hriba. Izračun potrebnih kapacitet je prikazan v legendi grafičnega dela načrta zaklanja-nja. 33 10. VARSTVO PRED POŽAROM Požarna zaičlta Za potrebe intervencijskega dovoza predvidevamo obe peš coni med stanovanjskimi objekti, ki so sicer zaprti za javni pro-met. Poleg tega predvidevamo za atrijske hiše na južni strani še dodatno intervencijsko pot, širine 3,50 m, ki služi v normalnih razmerah kot peš pot. KOMUNALA: 1. KANALIZACIJA Kanalizacija v tej soseski je ločenega sistema, zato je tudi programska zasnova kanalizacije za dopolnitev zazidave VS-6 v enakem sistemu. Programirana kanalizacija se naveže na obstoječo kanalizacijo in sicer pri gostilni »Pri žabarju«. Tako se odpadno vodo odvaja na mestni sistem, ki odpadno vodo odvaja do Zaloga in nato na centralno čistilno napravo, ko bo le-ta zgrajena. Meteorna voda se v celoti odvaja v bližnji vodotok Gradaščice. Pri hidravličnem dimenzioniranju kanaliza-cije je upoštevan ločen sistem s tem, da strešne vode ni možno pomikati. Tako se v meteorno kanalizacijo odvaja vodo s streh, utrjenih površin, kakor tudi iz zelenic. Omenjena soseska ima veliko zelenih površin, tako da se od-točni koeficient giblje v vrednosti od = 0,29 do = 0,40. Dimenzioniranje kanalov je izvršeno po Manningovem sisternu za betonske cevi, pri upoštevanju 15 minutnega naliva, ki da intenziteto = 160,6 l/sek, ha pri pogostosti n = 1. Iz priložene tabele in situacije prispevnih površin je razvidno, kakšne profile je potrebno za dani padec v posamezni prispevni površini. 2. VODOVOD . Na jugovzhodnem obrobju predlagane zazidave je Bokalška cesta po kateri je obstoječi vodovod 0 150 mm. Po cesti na Brdo, ki je od predlagane zazidave oddaljena cca 180 m pa potekata dovoda 0 200 mm in 0 100 mm. Na južnem robu je Pokljukarjeva cesta, po kateri je obstoječi vodovod 0 100 mm, ki se napaja iz dveh koncev. Zazidalni načrt predvideva ureditev te ceste, zato bo potrebno tudi rekonstruirati del vodovoda z novo prevezavo na vodovod 0 200 mm v Cesti na Brdo. • Sistematično se merijo (enkrat letno) tlaki na vodovodu 0 200 mm in sicer na začetku Ceste na Brdo in pred prečrpalnico »Podmornica«, ki je nad tovarno Utensilia. SR. vrednosti tlakov so: 1. 3,20 at 2. 2,3 at 3,4 at 2,9 at spodaj 3,9 at zgoraj 3,5 at Hidravlična presoja Pitna voda: Območje stanovanjske enote »Na Grbi« vsebuje cca 180 stano-vanjskih enot s cca 760 prebivalci ter WZ kapacitete 200 otrok. Torej lahko otok obravnavamo kot mešano zazidavo z izrazitimi konicami potrošnje v dopoldanskem času, ki jih povzroča vrtec. Ekvivalentno Število potrošnikov: N = 1020 oseb - za normo potrošnje vode p = 400 l/os dan izračunamo Q povp. = 1020x400 = l/dan Q povp. = 1020x400/86400 = 4,75 l/sek = qsr. - koeficient neenakomernosti dnevne potrošnje povzet iz študije vodopreskrbe Ljubljane za obdobje 50-71 leto. a = 1,149 B ='1,204 q krit = qsvx1,149 = 5,45 l/s q maks = qsvx 1,204 = 5,72 l/s Torej je potrebno za naselje preskrbeti v konici količino pitne vode q max cca 6,0 l/s. Po navodilih iz tehničnega priročnika in predloga pravilnikaza požarno zaščito objektov se za tipično stanovanjsko naselje srednja in redka zazidava zahteva 1600 l/min požarne vode. Za dimenzioniranje vodovodov v soseski je torej merodajna požarna voda, q pož = 26,75 l/s temu odgovarja napajalnt vodo-vod 0 150 mm (q pož = 27,39 l/s, za V 1 =1,6 m/s). Za 1 požarno mesto iz hidranta a 6,0 l/s 2x6,0 l/s = 12,0 l/s, za kar zadostujejo cevovodi 0 80 mm, pri hitrosti Vp = 2,40 l/s in q = 12,06 l/s. Padec pritiska na q požar: ' . h 1 = 250x0,0166 = 4,15 m h 2 = 110x0,0166+80x0,083 = 8,47 m1 Pri minimalnih tlačnih razmerah v obrobnih napajalnih vodovo-dih bo na najugodnejši točki požara delovni tlak: h = p = 23 - 8,50 = 14,50 m' kar zadostuje za iztok iz hidranta. Nepredvldeni vodovodi: Po glavni dovozni cesti zazid. kareja je predviden osrednji vodovod 0 150 mm, ki se napaja dvostransko in je v bistvu povezava med napajalnim vodovodom po Cesti na Brdo in po Bokalški cesti. Potem sta še dve veji potrošniškega vodovoda in sicer po Puhterjevi cesti 0 80 mm in po severni dovozni poti 0 80 mm. Zaradi čim boljše izravnave tlakov in pretokov so vsi vodovodi zankasto zasnovani, premer vodovoda je določen kot je v hidra-vlični presoji razvidno, na požamo vodo. Vsi objekti (stanovanjske enote) se lahko direktno priključijo na predvidene vodovode. Na omrežju je predvideno ustrezno število hidrantov. Potek cevovodov smo predvideli v cestnem telesu, oziroma stezah za pešce, izven voznega pasu ceste. i 3. ELEKTRIČNO OMREŽJE Celotno ombočje Viča se sedaj napaja iz RTP Mirje 35/10 kV s transformacijo 16 MVA. Sedanje obremenitve RTP Mirje dose-gajo vrednosti 14-16 MVA. Če upoštevamo naravni porastobsto-ječih odjemalcev in da mora za čim bolj nemoteno dobavo električne energije obstojati rezerva moči v RTP in rezerva v prenosnih zmogljivostih 10 kV mreže potem pridemodo ugotovi-tve, da je za obravnavano območje možno zagotoviti električno energijo iz RTP Vič. Iz tega razloga se odločimo, da bo novo zgrajena transforma-torska postaja napajana z enim kabelskim vodom iz RTP Vič, po drugi strani pa bo vzankana v obstoječo 10 kV vejo TP Pokljuker-jeva 19 - TP šola - Satnerjeva 26 - TP Tržaška 74 - TP Gorkičeva 18 - TP Tržaška 50 - RTP Mirje. Trasa 10 kV kabla bo potekala iz RTP Vič, ki se gradi ob križišču Gerbičeve ulice s Koprsko ulico proti severu vzporedno s cesto. Kabel bo prečkal lokalno cesto in potekal zahodno ob vozišču. Po Zavetiški cesti se nadaljuje po vzhodni strani ceste, prečka Jamovo cesto in Gradaščico ob konstrukciji mostu. Nadalje trasa kabla poteka ob robu Gradaščice, zavije proti Tržaški cesti, isto pravokotno prečka v višini TP Osnovna šola. Od tu dalje poteka trasa v severnem pločniku Tržaške ceste do križišča s Cesto na Brdo, kjer zavije proti železniški progi Ljubljana-Postojna, isto prečka skozi podhod, nadaljuje ob cesti paralelno s progo do Viške ceste. Po Viški cesti poteka ob severni strani do Satnerjeve, zavije po njej in po Nanoški ulici pb obstoječem kablu, ki napaja TP Satnerjeva in TP Pokljukarjeva 19, ter po prečkanju Pokljukar-jeve ulice preide na območje obravnavane zazidave »Na Grbi«. Lokacija TP 10/0,4 kV je določena ob robu parkirnih prostorov predvidenih za obiskovalce in ob robu zbirne ceste. Celotno nizkonapetostno omrežje je predvideno s kablom tipa PP41A. Glavni sekundarni kabli so preseka 150 mm2. Obstoječe nizkonapetostno omrežje na tem območju je prostovodno. Isto ostane razen prostega voda, ki napaja objekte ob Puhtejevi ulici, ki mora biti odstranjeno zaradi predvidene obvozne proge in ceste in sicer od hiše Puhtejeva 6 do hiš Puhtejeva 20 in 22. 34 Kable polagamo v globlno 0,8 m na peščeno podlago, zavaru-jemo jlh s plastlfinlml šCltnlkl. Prl prehodu kablov preko cestlšč In utrjenlh povrlin polagamo kabla v PVC cevl 0 125 mm v globino 1m. Medsebojna oddaljenoat kablov nlzke napetostl Ja 7 cm. Prlk-IJuCkl objektov so predvldanl v prlkljuCnih kabalsklh omaricah, montiranih na fasado objektov 1 m od tal. Velikost prlključnlh omarlc bo določena v glavnem projektu. Nlzkonapetostna mreža je obllkovana v obllki dvostransko napajanih zank, vendar bodo veja ločene In bo s tam čiato radlalno obratovanja. 4. PLIN Plin se bo v soaeskl uporabljal za celotno oakrbo (kuhanje, prlprava aanitarne tople vode in ogrevanje). Obatojač« pllnako omraij« Na območju celotne soseske VS-6 poteka aamo jokleni vlaokot-laCni pllnovod (1 bar), dlmenzija NO 250, kl poteka od pllnarne Koseze in služi slstemu oskrbe s pllnom južnega dela VP Rudnl-Ikih sosesk, Prul, Stare Ljubljane In Gradu. V neposrednl bllžln! dela soseske VS-6 »Na Orbl«, pa potekajo sledeči ceatnl plinovodi: - pllnovod po Pokljukarjevl do Ceste na Brdo, - - plinovod po Ceatl na Brdo od Pokljukarjevo do Satnerjeve, - plinovod od Satnerjeve do Ceate na Brdo do Vlške ceate. Val plinovodl so položenl v ceatl (vozlšče all pločnik) v globlnl cca 1,2 m. Medlj, ki se pretaka po pllnovodu je zemeljskl plin (ZP) z zgornjo kalorlčno vrednostjo H = 9.600 k cal/3 in mesani plln (propan+butan+zrak) z zgornjo kalorično vrednostjo H =¦ 13.000 k cal/3. Pradvld«na oakrba ¦ pllnom Za oskrbo celotne sosaske VS-6 s pllnom, je potrebno zaradl visokega tlaka v plinovodu Koseze - VI6 1 bar, nekje na območju Soaeske poatavltl regulatorako postajo In bo le ta znlžala tlak na 0,1 bar. Predlagamo lokacijo regulatorske postaje bllzu križlšča Ceste na Brdo - Pokljukarjeva, na ozemlju Utenzillje, z upoStevanjem mlnlmalnlh odmikov od javnlh cest in varnoatno cono okol! regulatorake poataje. Izbrana lokaclja regulatorske postaje je zelo ugodna, ker ae nahaja v centru potrošnje gledano za celotno sosesko VS-6 In so zato stroSkl razdelllnega omrežja najmanjšl. Sekundarno plinako omreije bo zgrajeno Iz plastičnlh PVC cevl. Tlak pllna v plinskem omrežju bo 1000 mm VS. Položeni bodo v plofiniku In sicer v globin! cca 1,2 m. Na lomu pllnovoda Koaeze-Vič v križisču Pokljukarjeva-Ceata na Brdo, ae bo naredll odcep, od koder se bo položil jeklenl napajalni pllnovod za soaesko VS-6 do regulatorske poataje. Trase oz. možne ameri napajanja za del aoseske VS-6 »Na Grbi«, kakor tudi mozne smerl za oatalo aoaeako, so razvldne Iz prlložene altuaclje M 1: 500. 6. PTT Telefonako omrežje v zazldalnam območju VS-6 je predvideno po novelaclji perapektlvnega plana talafonlje v meatu LJublJana od leta 1978, da bo vključeno v RATC Vlč. Obravnavano zazldalno območjeje oddaljeno od RATC VI č cca 1200 m. Obatojat« talcfonako omr«z|« Od RATC Je obatoječa kabelaka kanallzaclja poTržaikl ceatl, kl ja polno zaaedena In se odcepl prl krlžlšču Tržaike ceste z Visko cesto ter poteka dalje ob Vilkl ceati do Vrhovcev. V omenjano kabelako kanallzacljo je položan 1000parni cevnl telefonakl kabal K-8, kl je razvejan na kabelska razvodliča v obstoječem stanovanjskem naaelju aoaeaka VS-8. V kabelakem jašku št. 66/9 na Vlškl cestl ]e v tem kablu rezerva 270 parov, kl bo alužlla za obmofijo dopolnllne zazldave VS-8 »Na Qrbl«. Pradvldano tclcfonako omrcija Pradvideno talefonako omrežje v soseskl VS-6 »Na Grbl« 'je planirano po perapektlvnem planu da bo vključeno na RATC Vič, ki je oddaljeno cca 1,2 km. Na območju dopolnllne zazldave VS-6 »Na Grbi« je predvldeno razvajatl rezervo 270 parov Iz kabelakega jaška na VlSkl ceati na kabelaka razvodliča, kot |e razvldno iz prlloženega načrta v merllu 1:500. Krajavno telefonsko omrežje bo zgrajeno z zemefjakimi kabil premera žll 0,4 mm, kl bodo položenl v zomeljakl rov globine 0,8 m In llrln« 0,35 m, ter pokrlti s PVC ačltnlkom In opozorllnim trakom. Talefonskl kabll, kl bodo položeni preko potl, aafaltnih In tlako-vanlh povrSin bodo položenl v zaSčitne PVC cevi 0 10 cm, 6. JAVNA RAZ8VETLJAVA Za oavetljevanje ceatnega omrežja naj ae uporabljo avetilke tlpa UE 283-2125 prltrjene na kandelabrih tipa GOBA h = 4,7 m. Kandelabrl naj bodo razvršCeni enoatransko. Celotne Inatalacije se bodo Izvedle z zemeljakim kablom dolo-čenega preaeka. Polaga ae na zunanji atrani robnlka pločnika afl v zelenlci in aicer v linljl kandelabrov. Globlna polaganja je 70 cm in alcer na blazinlco od 2 x aejanega peska, ter prekrije z opeko all GAL ačitnlkom In folijo nad 40 cm ža naautim rovom. Na meatih kjer kabel prečka cestlšče all aafaltirano povrilno, se kabel polaga v betonake cev! 0 15 cm all alkaten cevl, Na zafietku kakor tudi na kraju cevi ae vgradljo betonskl jaškl tipske izvedbe KPL, TOZD Javna razsvet-Ijava. Prl vaakem kandelabru se nared! blaga kabelaka zanka zaradi manipulaclje kabla v kandelabru. Celotno napajanje javne razavetljave bomo vraill Iz prosto sto-Ječega prlžlgaliSCa. PrlžigališCe naj ae namesti na taka meata, da bodo doatopna ob vsakem času zamenjevalcu ali eklpl za vzdrže-vanje. Prlžlgallšče dobiva elektrlčno energijo iz bližnje TP poataje oz. določa meato odjema dobavltelja električne energije OES - TOZD - Elektro Ljubljana - mesto. Prlžlgallsče je prosto stoječe izvedbe. Zaščiteno je s tipsko prosto stoječo plastlčno omarico, ki je pritrjena na 30 cm viao-kem betonakem podatavku in fundlrano 90 cm globoko. PRAVILNIK ZA IZVAJANJE ZAZIDALNEOA NAČRTA Člen 1 Pravllnlk je aeatavni del zazldalnsga načrta. Člen 2 Območje tega pravilnlka obaega: juina meja tovarne Utenailla (po določillh dopolnjenega GUP-a), Pokljukarjeva ulica, na zapadu območje železnice In na jugu obatoječi objektl okrog gostlšča »Prl žabarju«. člen 3 Območje, razen WZ predatavlja enovlto stanovanjsko anoto, zato jo je potrebno obravnavatl tako projektantsko kot Izvedbeno kot nedeljivo. Izgradnja je možna le kot colota. člen 4 Pred Izdelavo lokačljske dokumentacije je potrabno Izdelatl dokumantacljo za reallzacijo (razen za WZ). člen 5 Za colotno obravnavano območje ao izdelani program-ski projektl objektov, k! so seatavn! del zazldalnega naCrta. Za nadal)njo fazo pro|«ktlranja pradatavljajo obvezno oanovo. Člen 6 Izgradnja je obvezna »na ključ« do konca, tako za atanovanjake objekte kot za pokrite parklrne proatore, zakloni-šča, komunalo in zunanje uredltve v akladu z zazldalnim načrtom. eien 7 Za vse dozldave, nadzidave, vae apremembe obstoječlh objektov lahko Izda iokacljako dovoljenje pristojni upravni organ v skladu a predhodno Izdelano lokacijako dokumentacljo in zazl-dalnlm nafirtom. - Načelno omejujemo gradnjo garaž, 6e je ža v obstojačem objektu. - Prl obstojefilh objektlh s« način ogradltve določi z lokacijako dokumantacijo. člen 8 Eventualne spremembe zazldalnega načrta m izvadejo po obstoječlh predplalh s pradhodnim mnanjem odgovornaga projektanta. 35 4. člen Zaključni račun rezervnega sklada izkazuje: Prihodke Odhodke ______ 5,085.131,30 3,495,000,00 Presežek prihodkov 1,590.131,30 Na podlagi 35. člena zakona o financiranju splošnih druž-benih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74) ter 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Ur. I. SRS, št. 2-81/78) je skupščina občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne ... sprejela 5. člen -..--' . i - ¦ ¦ Presežek prihodkov po zaključnem računu rezervnega sklada v znesku din 1,590.131,30 se prenese v rezervni sklad proračunaza leto 1980. . 6. člen Bilanca prihodkov in razporeditev po glavnih namenih prora-čuna občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979, je sestavni del tega odloka. 7. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Slovenije. Številka: 400-9/80 Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič Odlok o zaključnem računu o izvršitvi pro računa občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979 1. člen Sprejme se zaključni račun o izvršitvi proračuna občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik za leto 1979, katerega sestavni del je tudi zak-Ijučni račun rezervnega sklada občine Ljubljana Vič-Rudnik. 2. člen Zaključni račun proračuna izkazuje: n Prihodke Odhodke Presežek prihodkov din 193,798.753,30 175,370.635,80 18,428.117,50 3. člen . . Presežek prihodkov po zaključnem računu proračuna vznesku 18,428.117,50 se razporedi: - SIS za preskrbo mesta Ljubljane *¦ Zoološki vrt mesta Ljubljane - Gradnja postaje milice Vič - za kritje izgube Ljubljanskega dnevnika v 1.1979 - za sofinanciranje 10-letnega programa cest 1,992.640,00 3,659.960,00 6,489.144,00 622,020,00 5,664,353,50 36 BILANCA PRIHODKOV IN RAZPOREDITEV PO GLAVNIH NAMENIH V PRORAČUNU OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK ZA LETO 1979 ¦ Vrsta Prihodki 1 Davek iz osebnega dohodka in na dohodek 2 Prometni davek na premoženje in na dohodka od premoženjo 3 Takse 5 Prihodki po posebnih predpsih 6 Prihodki upravnih Organov in drugi prihodki i S K U PA J 37 doseieno glovni din namen 01 119.523.332,35 02 63.127.352,35 03 3.257.519,85 04 2,549.494,50 07 5,341.054,25 Q8 09 10 " ', .¦ ' /\ .11- v ;': ¦'-..' "' 12 ' - ' .'•¦' ¦ ' .. •'.¦' ;;'6' •¦' '.. . 'VV ¦ '¦ 17 V 18 193.798.753,30 Razporedil-ev prihodkov Dejavnost organov družbeno političnih skupnosti Ljudska obratnba Dejavnost drožbenopolitičnih organizacij in društev Negospodarske investicijo Kultumo-prosvetna dejavnosf Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna defavnost Dejavnosf krajevnih skupnosti Prispevek proračunom družbeno-političnih skupnostl Intervencije v gospodarstvu Tekoča prorač. rezerva in obvez. iz preteklih let Kredtti, vezana in izločena sredstva Presežek prihodkov S K U P A J porabljeno din___________ 65,088.941,00 5,829.000,00 8,945.910,00 42,076.351,50 924.675,00 9,107.594,70 15.524,20 9,458.855,10 10,431.000,00 16,489.635,80 4,587.827,55 806.823,60 1,608.497,35 18,428.117,50 193,798.753,30 poročilo I. SPLOŠNI DEL Z odlokom o proračunu občlne Ljubljana Vlč-Rudnik za leto 1979, ki ga je sprejela skupsčine občlne Ljubljana Vlč-Rudnik na ' seji zbora združenega dela In zbora krajevnih skupnost! dne 27. marca 1979 (Ur. list SRS, št. 10/79) ter odlokom o spremembah In , dopolnitvah odloka o proradunu občine za leto 1979, kl ga je sprejela občinska skupščina na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5. decembra 1979 (Uradni list SRS, it. 38/79), je bil urejen način in obseg financiranja nalog obfiine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979. Proračun občine Ljubljana Vič-Rudnlk za leto 1979 je obliko-van na podlagi: - zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbe-nopolitičnih skupnostih, - resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije in občine Ljubljana Vič-Rudnik v letih 1976-1980, - izhodišč za splošno porabo v letu 1979. Občina Ljubljana Vič-Rudnik je v letu 1979 združevala v mestni proračun po prvotnem planu sredstva v višlni 13,842.000 din all 9,66% od vseh tekočih prihodkov, razen od taks, denarnih kaznl in drugih prihodkov. Z rebalansom se je ta obveznost poviiala na 15,637.000 din, odstotek združevanja pa je oatal neizpremenjen. Dovoljena poraba za našo občino je bila po prvotnem planu 143.149.000 din, z rebalansom se je povečalaza 15,732.000 dinin jeznašala 158.881.000 din. II. PRIHODKI Podlaga za oblikovanje proračunskih prihodkov občine so ve-Ijavni predpisi, ki jih sprejme občinska skupščina in skupščina višje družbenopolitične skupnosti, z drugimi besedami proračun-ski prihodki občine določenega leta se oblikujejo na podlagi veljavnega davčnega inštrumentarija. Na delovanje tega inštru-mentarija pa ima odločilen vpliv gospodarsko in splošno druž-benogibanje. Pri oblikovanju prihodkovnebilancezaleto1979je bil upoštevan tako element davčnega inStrumentarija kakor tudi splošno družbeno gibanje v občini. S sprejetim proračunom za leto 1979 v mesecu marcu je bilo predvideno, da bodo prihodk! v globalu doseženi v višini 156.991.000, z rebalansom proračuna5. decembra 1979 pa 174.518.000 din. Po zaključni praznitvi prora-čunskih prihodkov za leto 1979 pa znašajo le-ti 193.798.753,30 din, oz. 111% na sprejeti rebalans. Bilanca ocene prihodkov za rebalans proračuna občine 1979 je bila ppravljana v oktobru, pri čemer je bila podlaga za oceno tudi 9-mesečna realizacija pri-hodkov tekočega leta. Zadnje tri mesece je bil opazen izredno močan vpliv prihodkov, kar v prejsnjih letih ni bilo nikoli pričako-vati v tolikšni meri, to pa kaže po naši oceni na premajhno disciplino pri komuniciranju razporejanja sredstev proračuna, tako v pogledu sprotnega odvajanja sredstev v proračun s strani izplačevalcev proračunskih dohodkov ter v manjši mer! tudi pre-počasnega razporejanja na posamezne koristnike sredstev, 3 strani SDK. To je pri nekaterih oblikah proračunskih prihodkovza preteklo leto še posebej opazno. Bistveno se je povečal davek od osebnega dohodka iz samo-stojnega opravljanja obrtnih.in drugih dejavnosti in zto a 19,6%, kar je rezultat deloma inflacijskih teženj, deloma povečanja gio-balnega dohodka zasebnih obrtnikov, pa tudi doslednjejšega ugotavljanja davčnih osnov. Naglo povečan priliv posebnega občinskega davka od plačll za storitve je nastal, ker izplačevalci niso sprotrto odvajali promet-nega davka ter SOK ni tekoče izkazovala proračunu razpoložljlva sredstva, oziroma je račune praznila z večjo all manjSo zamudo. Pri republiških taksah, ki jih republika z oblikovanjem novega pravosodnega sistema v celoti odstopa občinam, je bil plan postavljen ob določenlh razmerjlh. kl jlh |e dal ob začetku lata na razpolago republlški sekretariat za pravosodje, občo upravo In proračun. Konkretnejšo razporedltev pa je isti sekretariat kasneje z odločbo uprl na drugaina merlla In sicer na odnose financira-nja sodišč posameznlh občin. To je Imelo za posledlco izpad planiranih sodnih taks. V zadnjih letlh, zlast! ša v letu 1979 je Izredno problematlčno planlranje proračunsklh prihodkov. Plan prlhodkov je prlpravljen na sprejetih izhodiščlh, realizaclja proračunskih prihodkov, ki je odvlsna od vrsts druzbenoekonomsklh elementov, pa se je glbala po drugih, vnaprej nepredvldenlh smereh. Zlasti ti elementi so imeli na višino prillva proračunsklh prlhodkov najmočnejši vpliv, kl 36 v strukturi prlhodkov zelo raznollko odraža. III. ODHOOKI Z rebalansom se je obseg dovoljene porabe za občino povefial za 15,732.000 din, Ta sredstva so bila namenjena In tudi porab-Ijena za premalo predvldene potrebe ob sprejetju proračuna, kakor tudi nekatere potrebe, kl 80 nujno zahtevale finančnlh rešltev, pa ob sprejetju proračuna se nlso blle znane. Celotna poraba je blla realizirana v višlnl 175.370.635,80 din all 100,5% na predvlden! plan, kl Je bll sprejet z rebalansom v mesecu decembru 1979. V vedlnl glavnlh namenov ni prlšlo do prekoračitve, odstopanje je le v naslednjih glavnih namenih: 12 - Prlspevek proračunom druglh družbenopolltičnih skupno-sti Občlna Ljubljana Vlč-Rudnlk je na podlagi 3. filena odloka o proračunu za leto 1979 odvajala za skupne mestne potrebe 9,66% vseh tekočih prihodkov, razen taks, denamih kazni in ostallh prihodkov. Z ozlrom na to, da je blla realizacija teh prlhodkov nad 100% (davek !z OD In na dohodke 116,4%, pro-metni davek od premoženja In na dohodke od premoženja 106,7%) je tudl realizaclja odvoda v mestn! proračun visja. 18 - Krediti, vezana In izločena sredstva (rezervni sklad) Na podlagi 4. člena odloka o proračunu občine, za leto 1979, se odvaja v rezervn! sklad 1% od vseh prlhodkov, razen prihodkov, ki se odvajajo v proraCun mesta. Ker so bili prihodk! doseženi nad 100%, je tudl odvod v rezervni sklad višji. IV. PREDLOO RAZPOREOITVE PRESEŽKA PRIHODKOV Razlika med dosaženlml prihodki In izvršenimi odhodk! znaša dln . 18,428.117,50 Na podlagl dogovora o obllkovanju splošne porabe v občinah In mestu za leto 1979, oziroma nujnem reševanju ne- , katerih občinskih potreb, predlagamo, da se presežek proračunskih prihodkov za leto 1979 razporedl takole: 1. SIS za preskrbo mesta Ljubljana za pokritje razlik v cenah mesa 1,992.640,00 din 2. Za kritje izgube Ljubljanskega dnevni- ka v letu 1979 622.020,00 din 3. Za gradnjo Postaje millce Vič 6,489.144,00 dln 4. Zooloski vrt meata Ljubljane za nujna vzdrževalna dela 3,659.960,00 din. 5. Za izvedbo 10-letnega programa iz- gradnje cest-sofinancfranje 5,664.353,50 dln 38 PREG4.ED DOSEŽENIH PRIHODKOV Predvideno po proračunu Rebalans Doseženo %na rebolans 1 Davki iz osebnega dohodka in na dbhodek 2 Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja 3 Takse 5 Prihodki po posebnih predpisih 6 Prihodki upravnih organov in drugi prihodki 84.168.000 102.700.000 119.523.332,35 116,4 59.100.000 59.170.000 63.127.352,35 106,7 5,745.000 4,670.000 3,257.519,85 69,8 3,629.000 , 3,629.000 2,549.494,50 70,3 4,349.000 4,349.000 5,341.054,25 122,8 156.991,000 174.518.000 193.798.753,30 111,0 SKURAJ PRIHODKI PREGLED PORABUENIH SREDSTEV PO GLAVNIH NAMENIH PRORAČUNA ~. ! ' ~~ ~ Predvideno Spremembe zIzvršeno% na Glgvni nomen________________________________po proračunu___________rebolansom_______1979_____________rebolons 01 Dejavnost organov družbenopolitičnih , skupnosH 60,744.120 65.088.941 65,088.941,00 100,0 02 Ljudsko obromba , 5,700.000 5,829.000 5,829.000,00 100,0 03 Dejavnosf družbenopolit-ičnih organizacij indruStev 8,946.710 8,945.910, 8,945.910,00 100,0 04 Negospodarske invesficije 34,949.490 42,076.422 42,076.351,50 100,0 07 Kulturnoprojvetna dejavnorf 950.000 925.627 924.675,00 99,9 08 Sociaino skrbstvo . 9,030.000 9,125.000 9,107.594,70 99,8 09 Zdravsfveno varstvo 673.000 16.000 15.524,20 97,0 10 Komunalna dejavnost i 6,260.000 9,459.300 9",458.855,10 100,0 11 Dejavnost krajevnih skupnojti . 10,420.000 10,431.000 10,431.000,00 100,0 12 Prispevek proračunom drugih družbenopolitičnih > skupnosti 13,842.000 15,637.000 16,489.635,80 105,5 16 Intervencije v gospodarstvu 2,115.000 4,588.000 4,587.827,55 100,0 17 Tekoča proročunska rezerva in obveznosti izpwjšn|ihtet 1,930.000 807.000 806.823,60 100,0 18 Krediti, vozana in izločena sredstva 1,430.680 '1,588.800 1,608.497,35 101,2 SKUPAJODHODKI 156,991.000 174,518.000 175^70.635,80 J00,5 39 OBVEZNI REZERVNI SKLAD PRORAČUNA OBČINE UUBUANA VIČ-RUDNIK Na podlagi 37. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74) mora družbenopolitična skupnost izločati v sredstva re-zerv vsako leto najmanj 1 % od vseh tekočih prihodkov, ki ji pripadajo po zakonu. Sredstva rezervnega sklada se uporabljajo: - za odhodke nastale kot posledica izrednih okoliščin, za katere sredstva niso zagotovljena v proračunu, - za zagotovitev sredstev proračuna, kadar prihodki neenako-merno pritekajo, - za kritje proračunskega primanjkljaja. Obračun 1 % odvoda v rezervni sklad v letu 1979: Izvirni prilivprihodkovzaleto1979 193,798.753,30 din - odvod v proračun mesta Ljubljane, za skupne mestne potrebe v letu 1979 po odloku o proračurm Osnova za leto 1979 obračun Obveznost za odvod v rezervni sklad za 1979 V letu 1979 je bilo nakazano Razl i ka je bi la nakazana 25.2.1980 Pregled prihodkov in odhodkov: 16,489.635,80 din 177,309.117,50 din 1,773.091,20 din 1,608.497,35 din 164.593,85 din Namen Realizacija 1979 I. PRIHODKI 1. Prenešenasredstva1979 1,579.279,25 din 2. 1 %prilivpoobračunu1978 , , 69.596,85 din 3. 1 %prilivtekočegaleta :¦'¦'¦ 1,588.800,00 din 4. Posojila za sanacijo poškodb po poplavah: - SOb Ljubljana-Center 500.000,00 din - SObLjubljana-Bežigrad 800.000.00 din - SOb Ljubljana-Šiška - 5,085.131,30 din SKUPAJ PRIHODKI ¦ 5,085.131,30 din II. ODHODKI 1. ZaodpravoposledicpotresavČmigori 200.000,00 din 2. Komunalna skupnost Lj. Vič-Rudnik za sanacijo cest po neurjih - 3,295.000,00 din SKUPAJ ODHODKI 3,495.000,00 din III. PRESEŽEKPRIHODKOVNADDOHODKI 1,590.131,30 din Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na pod- lagi 12. člena odloka o proračunu občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1979 odobril v letu 1979 sredstva v višini 3,495.000,000 din in sicer: - nepovratna sredstva za odpravo posledic potresa 200.000,00 din - nepovratna sredstva za sanacijo cest, poškodovanih po poplavah in zmrzali, nakazana po sklepu IS z dne 16. 10. 1979 Samoupravni komunalni interesni skupnosti Ljubljana Vič-Rudnik 3,295.000,00 din Presežek prihodkov v višini 1,590.131,30 se prenese v rezervni sklad občine Ljubljana Vič-Rudnik za leto 1980 kot prihodek. Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je na svoji 72. seji dne 11.6. 1980 obravnaval in sprejel predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Vič-Rudnik in ga predlaga v sprejem občinski skupščini, v predlože-nem besedilu. IZVRŠNI SVET 40 predJog Na podlagi 17. Člena o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepre-mičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št.5/80) in 175. člena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78), je skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zborazdruženega dela dne ........... ter zbora krajevnih skupnosti dne ...........sprejela ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo gozdne ceste Zakotkar-Tračce 1. Gradnja gozdne ceste Zakotkar-Tračce na delu parc. št. 1586/7 k. o. Rakitna je v splošnem interesu. 2 V korist družbene lastnine ter razlastitvenega upravičenca DO Gozdnega gospodarstva Ljubljana OK Gozdarstvo ŠkofIjica je dopustna razlastitev del parc. št. 1586/7 - gozd v izmeri 12.408 m2, vpisana v vl. št. 81 k. o. Rakitna, last Kržič Lovra. 3. Zoper to odločbo ni dopustna pritožba, dovoljenj pa je upravni spor pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v Ljubljani, ki se sproži s tožbo v 30 dneh od prejema te odločbe. Številka: 464-221/80 Datum: Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VILI BELIČ, I. r. obrazložitev Projekt, ki ga je izdelala projektantska grupa pri DSSS-GG Ljubljana pod št. 26/79 november 1979 obravnava 2107 m dolgo gozdno cesto (širina cestišča pribl. 4 m), katere namen je poceni-tev spravila lesa in boljše gospodarjenje z gozdovi v težko do-stopnih področjih. Projektirana cesta Rakitna-Zakotkar bo obe-nem odprla kvalitetne gozdove iglavcev pod Rakitno v gravitacij-skem območju Zale. DO GG-Ljubljana-OK Gozdarstvo Škofljica je že pridobila dele parcel, kjer poteka predvidena trasa gozdne ceste z darilnimi pogodbami lastnikov gozda. Kljub prizadevanju KS Raktina in drugih lastnikov gozdov, ki so zelo zainteresirani za gradnjo, se niso uspeli sporazumeti in skleniti ustrezne pogodbe samo s Kržič Lovrom, Rakitna št. 85, za del parc. št. 1586/7 v k. o. Raktina v približni izmeri 400 m2. Sporna parcela se nahaja v odseku tretjine trase, vendar bi zelo izgubila na svojem pomenu, če bi jo gradili samo do sporne parcele, ker bi ostalo dno potoka, ki je glavni problem, neodprto. Da bi se zagotovilo varstvo kmetijskih zemljišč pred neupraviče-nimi izvedbenimi posegi v smislu 17. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Uradni list SRS, št. 5/80) je strokovni odbor kmetijske zemljiške skupnosti občine Ljubljana Vič-Rudnik podal mnenje št. KZS 268/8 z dne 21/5-1980, da se z lokacijo predvidene ceste strinja. Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo gozdno-go-spodarskega območja Ljubljana je ravno tako podala mnenje SIS-254/79 GK z dne 26/2-1980, da je trasa ceste glede na gozdne razmere primerno speljana in da je poseg v gozd možen glede na splošno koristne funkcije gozda v prizadetem predelu s tem, da je potrebno ob gradnji upoštevati naravovarstvene ukrepe. Gradnja gozdne ceste na območju Raktine je predvidena v smernicah uresničevanja programa družbenoekonomskega ra-zvoja občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1976-1980 v letu 1980 in ravno tako v SS o temeljih plana 1976 do 1980 DO GG Ljubljana in OK Gozdarstvo Škofljica. Zadružni svet obrata je dne 31/3-1980 sprejel investicijski pro-gram OK-Gozdarstvo Škofljica za leto 1980, v katerem je predvi-dena gradnja gozdne ceste Zakotkar-Tračce, za katero so zago-tovljena delno lastna, delno pa sredstva SIS gozdnega območja STALIŠČE IN PREDLOG: Izvršni svet skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik je predlog obravnaval na 72. seji dne 11/60-1980 in predlaga občinski skup-ščini, da odločbo o ugotovitvi splošnega interesa sprejme v predloženem besedilu. IZVRŠNI SVET 41 predlog Na podiagi 39. čiena zakona o blagovnem prometu (Ura-dni list SRS, št. 21/77) ter 175. člena statuta občine Ljub-Ijana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti sprejela Odlok o dopolnitvi odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik 1. člen ' ' i Odlok o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 38/79 in 9/80) se v 1. členu dopolni tako, da se glasi: »Organizacije združenega dela, ki opravljajo promet s kmetij-skimi pridelki in veliki potrošniki (v nadaljnjem besedilu: kupci), ki odkupujejo kmetijske pridelke, pridelane na območju občine Ljgbljana Vič-Rudnik brez ustreznih kooperacijskih pogodb s pridelovalci ali brez samoupravnih sporazumov o združevanju dela, sredstev in zemlje v kmetijsko zadrugo ali organizacijo združenega dela, so dolžni prispevati sredstva za pospeševanje kmetijstva«. 2. člen Ta odlok se objavi v Uradnem listu SRS in začne veljati osmi dan po objavi. Številka: 420-6/80 Datum: Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VILI BELIČ 42 obrazložitev V 1. členu se vnese dopolnilo, da se plačuje po Odloku o spremembi in dopolnitvah odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 9/80) le prispevek od tistih kmetijskih pridelkov, ki so pridelani na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik (1. odstavek 39. člena zakona o blagovnem prometu (Uradni list SRS št. 21/77). Dopol-nifo se določi po priporočilu Republiškega komiteja za zakono-dajo SRS, Ljubljana, kar ustreza zakonitosti samega odloka. stališče predlagatelja Izvršni svet skupščine občine Ljubljana VIČ-Rudnik je predlog odloka o dopolnitvi odloka o prispevku za pospeševanje kmetij-stva v občini Ljubljana Vid-Rudnik obravnaval na svoji 71. seji dne 4/6-1980 in ga posreduje delegatski skupščini v obravnavo in sprejem brez pripomb. Izvršni svet predlog Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je na podlagi 342. člena Zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76), 87. člena Zakona o konstituiranju organizacij združenega dela in njihovem vpisu v sodni register (Uradni list SFRJ, št. 22/73) ter 174. člena Statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78) je na skupni seji vseh zborov dne............, sprejela SKLEP 1. Uvede se postopek redne likvidacije delovne organizacije »Mladinsko klimatsko zdravilišče« Rakitna. 2. Postopek redne likvidacije bo opravilo Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Ljubljani, gospodarski oddelek. 3. Uvedba postopka redne likvidacije se vpiše v sodni register Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enota v Ljubljani. 4. Ukine se ukrep družbenega varstva v DO »Mladinsko klimat-sko zdravilišče« Rakitna, sprejet na skupni seji vseh zborov skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik 18/7-1997. Številka: 017-1/79 Predsednik skupščine občine Datum: . Ljubljana Vič-Rudnik ¦/¦'¦ VILI BELIČ, I. r. STROKOVNI EKONOMSKI PROGRAM ZA MKZ RAKITNA Strokovni kolegij Klinične bolnišnice za pediatrijo v Ljubljani je na sestanku dne 27/5-1980 razpravljal o strokovno ekonomskem programu za Mladinsko zdravilišče Rakitna. Na sestanku je bilo sogiasno izraieno mnenje o nujnosti ob-stoja ter čimprejšnje sanacije MKZ Rakitna. V kratkem vam odgovarjamo na vaša vprašanja: 1. Klimatfcki pogoji na Rakitni so ugodni za nadaljevanje zdrav-Ijenja sledečih bolezni: - inaktivne oblike tuberkuloze, - rekonvalescenca po težjih nalezljivih boleznih in boleznih dihal; - rekonvalescenca po operativnih posegih, - deficitama anemija v otroškem obdobju, - motnje telesnega razvoja, - motnje vedenja in psihogenih bolezni s somatsko simptoma-tiko, - epilepsije, . - nevrološke bolezni, - endokrine in metabolne bolezni, - alergične bolezni, ki ne reagirajo na obmorsko klimatsko-zdravljenje, - rekonvalescenca po boleznih ledvic, - očesne bolezni. Vse te indikacije je izdelala že pred več kot 15 leti posebna komisija pri Pediatrični sekciji Slovenskega zdravniškega druš-tva. . Pripomniti je potrebno, da se je zaradi splošnega dviga stan-darda v zadnjih letih znatno zmanjšalo število otrok, ki bolehajo za omenjenimi boleznimi. To se je odražalo v padcu oskrbnih dni in sicer je padlo število oskrbnih dni od 26.000 na 15.000 letno. Bolj kot čisto zdravstveni razlogi pridejo zato v poštev za bivanje na Rakitni socialno preventivni razlogi, predvsem pri otrocih priseljencev iz drugih republik. 2. Regionalni zdravstveni center v Ljubljani je predvidel za bolnišnično zdravljenje otrok na Rakitni letno le 11.000 oskrbnih dni, kar bi pomenilo oskrbo povprečno 30 otrok dnevno. Kako bi izpolnili preostale kapacitete posteljnega fonda, je zaradi števil-nih neugodnih okoliščin težko predvideti. Ker morajo starši parti-cipirati s precejšnjimi zneski, kljub temu, da otroci potrebujejo preventivno zdravljenje ter letovanje v srednji višinski klimi, ni možno pričakovati številnejšega odziva. Morda bi bilo umestno izkoristiti kapacitete z letovanji otrok iz otroških varstvenih ust-nov, z malo šolo odnosno v zimski mesecih s šolo v naravi ter smučarskimi tečaji. Vsekakor bi bilo potrebno težiti na tem, da bi zdravilišče dobilo republiški značaj, tedaj bi bilo lažje izkoristiti posteljne kapacitete. Seveda bi bil potreben dogovorzzdravstve-nimi regijami, s katerim bi bil določen obseg kapacitetza potrebe otrok iz posameznih regij. 3. Klinična bolnišnica za pediatrijo v Ljubljani bi kot doslej skrbela za strokovni nadzor, ne bi pa mogla prevzeti skrbi za kadre in ostalo organizacijo (varuške, vzgojiteljice, sestre, zdrav-nike, laborante, fizioterapevte). Vedeti je namreč treba, da je problem pomanjkanja sester na naši kliniki izredno pereč. 4. Klinična bolnišnica za pediatrijo ter Pidiatrična sekcija zdravniškega društva ugotavljata in poudarjata nujnost obstoja ter ohranitve klimatskega zdravilišča na Rakitni. Za redno obrato-vanje pa je nujno potrebno predhodno saniranje zdravilišča, da bi odgovarjalo tako sanitarnim, kakor higienskim predpisom (voda, sanitarije, namestitev). Zdravilišče Rakitna se mora ohraniti za zdravstveno in razvojno ogrožene predšolske in šolske otroke. Ne sme se dopustiti, da bi edino srednjevišinsko zdravilišče za Ijubljansko regijo prišlo v kakršnekoli druge roke, ter služilo v druge namene. Prav gotovo se bodo v bodočnosti izkazale po-trebe po namestitvenih kapacitetah, ki bi služile v dobrobit otrok (npr. zdravljenje prizadetih otrok, spastikov, otrok, ki so ogroženi zaradi smoga). Ves ta program bi bilo v prihodnosti laže izvesti, v kolikor bi delovala na Rakitni tudi šola. Posebej poudarjamo nujnost ohranitve in vzdrževanje ustanov kot je MKZ Rakitna, za potrebe namestitve otrok v primeru vojne in elementarnih katastrof. Primerno urejena pa lahko služi tudi kot bolnišnica v pogojih SLO. Zdravnik za strokovni nadzor . ... Za • MKZRakitna prof. dr. MILAN ŠILC strokovni kolegij Klinične bolnišnice za pediatrijo ' direktor prof. de. JOŽE JERAS 43 poročilo KOLEGIJSKI POSLOVODNI ORGAN MKZ RAKITNA 1. Kolegijski poslovodni organ MKZ Rakitna, imenovan s skle-pom SO Ljubljana Vič-Rudnik z dne 18. 7.1979jeformalnopričel 2 zakonitim delom 27. 9. 1979, t. j. z dnem vpisa v sodni register, potem, ko je o zakonitosti sklepa SO Ljubljana Vič-Rudnik odlo-čilo Sodišče združenega dela SR Slovenije z odločbo z dne 19.9. 1979. Kolegijski poslovodni organ (KPO) je sicer še pred odločitvijo sodišča neformalno pričel z delom, pri čemer pa je bilo že po prvih ugotovitvah mogoče oceniti, da je situacija v MKZ Rakitna skrajno kritična. Ne glede na to osnovno ugotovitev, je KPO po proučitvi vseh odločb inšpekcijskih služb takoj angažiral strokovnjake \z različ-nih področij, zlasti s področja zdravstva, z namenom, da se pripravi in izdela strokovni program kot podlaga za sanacijo objektov zdravilišča. Takrat je namreč še prevladovalo širše mne-nje, da je kljub mnogim pomislekom, vendarle družbeno najute-meljenejša odločitev, da se v I. fazi objekti adaptirajo do take mere, da bo mogoče zdravilišče čimprej odpreti za vsaj 80 otrok ter tako med drugimi tudi zaposliti delavce zdravilišča, ki že od avgusta 1978 dalje nimajo dela, prejemajo pa-sicerzmanjšane-osebne dohodke. V drugi dolgoročnejši fazi pa naj bi, seveda z znatno večjimi finančnimi sredstvi zbranimi napodlagi združeva-nja sredstev širše družbene skupnosti to zdravilišče usposobili tako, kot to zahteva moderen sodoben zdraviliški objekt, pri čemer bi se morali s svobodno menjavo dela zagotoviti tudi materialni pogoji za redno obratovanje zdravilišča in hkrati odlo-čiti tudi o vprašanju ustanoviteljskih pravic, ki jih imazaenkrat še vedno SOb Ljubljana Vič-Rudnik. 2. Posebna delovna skupina, ki so jo sestavljali medicinski strokovnjaki, predvsem s področja pediatrije, je izdelala študijo programske usmeritve MKZ Rakitna z vsemi potrebnimi podatki in indikacijami ter predlogi kadrovske sistematizacije. Poleg me-dicinskega strokovnega programa, je bil izdelan še zdravstveno-vzgojni program za delo z otroci v zdravilišču. Te izdelane pro-gramske usmeritve so bile podlaga za ovrednotenje ustreznih projektov za najnujnejšo sanacijo objektov, kot tudi za nadaljnjo modernizacijo in posodobitev zdravilišča, ki naj bi sledila v na-slednjem srednjeročnem obdobju. 3. Vzporedno z delom in angažiranostjo na izdelavi strokov-nega programa je bilo v okviru KPO dogovorjeno, da je nujno sanirati in urediti samoupravne odnose vzdravilišču, zaradi česar je bil pravzaprav sprejet začasni ukrep družbenega varstva, ter predvsem odrediti ustrezne delovne zadolžitve posameznih de* lavcev, zlasti v pogledu rednih vzdrževalnih del v zdravilišču. Tako je bil že voktobru 1979sklican zbor delavcev, na kateremso delavci sprejeli sklep, s katerim so se dogovorili, da bo vse pravice in obveznosti delavskega sveta začasno izvrševal zbor delavcev, razen pravic in dolžnosti, katerih izvrševanje je zbor defavcev z ukrepom družbenega varstva začasno odvzeto. Na zboru delavcev so bile posameznikom odrejene tudi ustrezne delovne zadolžitve pri vzdrževalnih delih, razen seveda medicinskemu osebju, ki še danes vzdravilišču ne opravlja nobe-nih del oz. nalog. Ker delovna organizacija MKZ Rakitna tudi nima sprejetih no-benih samoupravnih splošnih aktov, KPO pripravljeni: Samoup-ravni sporazum o združevanju dela delavcev MKZ Rakitna, Statut MKZ Rakitna in Pravilnik o delovnih razmerjih MKZ Rakitna. Vse tri osnovne samoupravne splošne akte je že obravnaval zbor delavcev zdravilišča in jih posredovai v javno razpravo. 4. Finančno stanje MKZ Rakitna izkazuje po zaključnem računu za leto 1979 pozitivni saldo (ostanek dohodka) v višini 1.174.559,80 din ter torej ne izkazuje nobenih dolgov. Vrednost osnovnih sredstev je v knjigovodstvu MKZ Rakitna knjižena v višini 15.815.904,33 din. Pri tem je treba opozoriti na odločitev Ljubljanske skupnosti otroškega varstva, ki je v dobro MKZ Rakitna odpisala 500.000 din, vendar z omejitvijo, da v primeru odprodaje objektov uveljav-Ija pravico vračila teh sredstev. KPO se je namreč ves čas zavedal svoje odgovornosti za zagotovitev sredstev za izplačilo OD zaposlenih delavcev v MKZ Rakitna, ob sproti angažiranosti iskanja možnosti zaposlitve drugje za profile, ki jih zdravilišče v teh pogojih ne potrebuje pa tudi ne more zaposliti na vzdrževalnih delih. Pri tem je treba posebej poudariti, da KPO kljub naporom ni uspel najti druge ustrezne zaposlitve pri drugih zdravstvenih organizacijah na po-dročju Ljubijane za zdravnika - pediatra, ki v MKZ Rakitna pač ne opravlja nikakršnega dela. Trenutno je v zdravilišču zaposlenih še 13 delavcev. Z eno delavko Humar Silvo še vedno teče spor pred sodiščem združenega dela v Ljubljani. 5. Na osnovi medicinskih in vzgojnih strokovnih programov ter upoštevajoč odločitve inšpekcijskih organov, bi vrednost vseh sanacijskih in adaptacijskih del v zdravilišču znašala med 8 i 10 milijoni din. Prioritetna naloga KPO je bila zbrati potrebna sredstva in možnosti sofinanciranja, zlasti s strani samoupravnih interesnih skupnosti s področja zdravstva, otroškega varstva in izobraževa-nja na območju Ijubljanske regije, pa tudi pri viški občinski skupščini. Okvirna finančna udeležba, s katero je KPO računal, bi bila naslednja: 1. Regionalnazdravstvenaskupnost Ljubljana 1,000.000 din 2. Zdravstvena skupnost občine Lj.-Center 800.000 din 3. SOB Ljubljana Vič-Rudnik 1,800.000 din 4. Iz presežkov LJ. občin. zdrav. skupnosti za Ieto1979 6,000.000 din Skupaj: 9,600.000 din V navedeni višini zbrana finančna sredstva bi za sanacijo zdra-vilišča zadostovala. 6. Zaradi znanih omejitvenih urepov na področju splošne in skupne porabe, ki jih določata letošnja zvezna in republiška resolucija ter drugi izvedbeni predpisi, KPO na prej navedena finančna sredstva očitno ne more več računati. Občinske zdravstvene skupnosti so namreč namenile sredstva v korist zdraviliškega zdravstvenega varstva po B progranui, kamor sodi tudi zdravilišče na Rakitni, ter tako sredstev \z teh virov ni pričakovati. Prav tako ni mogoče računati s sredstvi iz presežkov Ijubljan-skih občinskih zdravstvenih skupnosti iz leta 1979, saj je zaradi znanih potreb financiranja vzgojno varstvenih objektov iz samo-prispevka II. že znana opredelitev, da se presežena sredstva namenijo za te pereče potrebe. Tudi prvotno planirana sredstva v višini 1.000.000 dinarjev so zaradi restrikcijskih ukrepov črtana iz programa SOb Ljubljana Vič-Rudnik. Tako torej KPO, kljub prepričanju o družbeni utemeljenosti vzpostavitve zdravilišča na Rakitni za zdraviliško nego otrok Ijubljanske regije, ne vidi materialnih možnosti, da bi v tem gospodarskem trenutku bilo možno zbrati potrebna finančna sredstva za sanacijo. 7. Upoštevajoč vse navedeno se je KPO na svoji seji dne 21. 2. 1980 po temeljiti in vsestranski proučitvi celotne problematike in situacije odločil, da IS SO Ljubljana Vič-Rudnik predlaga, da se začne postopek za uvedbo redne likvidacije delovne organizacije MKZ Rakitna ter ukine urep družbenega varstva v zdravilišču. O svojem delu je KPO ves čas svojega delovanja sproti informiral predstavnike SO Ljubljana Vič-Rudnik. Predsednik kolegijskega poslovodnega organa MKZ Rakitna RADO ŽITNIK, I. r. 44 SKLEPI KOMITEJA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI OBČINE LJUBLJANA VIČ-RUDNIK DO POROČILA ZKPO MKZ RAKITNA; - Kljub prizadevanjem ni bilo mogoče zbrati dovolj sredstev za I. fazo sanacije MKZ. - Zahteve sanitarne inšpekcije za zdravilišče so mnogo strožje in bi bilo treba vse pomanjkljivosti odpraviti, zlasti zagotoviti sani-tarno neoporečno vodo, ker se z zdravjem otrok ne moremo igrati. - Ker ni pogojev, da bi do konca leta izvedli sanacijo, predlaga komite, da se temeljita sanacija vključi v srednjerodni program 1981-1985. Začasno pa se zdravilišče ukine, kot je predlagal zadasni kolektivni poslovodni organ. - V tem času mora ostati objekt na razpolago za letovanje predšolskih in šolskih otrok in za šolo v naravi. Za to obliko delovanja ni tako strogih zahtev kot za zdravilišče. : * ' / - ¦'' - Komite za družbene .''".'" i . dejavnosti stališča predlagatelja Delegatski skupščini občine Ljubljana Vič-Rudnik se predloži v obravnavo in sprejem: - predlog sklepa za uvedbo postopka redne likvidacije 00 MKZ Rakitna, z vsemi predlogi, sklepi, mnenji in poročili, ki jih je obravnaval izvršni svet SOb Ljubljana Vič-Rudnik pri tej odločitvi na svoji 72. seji dne 11.6.1980 in so tudi obrazložitev za sprejem takega sklepa. - Izvršni svet predlaga, da objekt v Rakitni ohrani svojo na-membnost ne glede na sedanjo redno likvidacijo, pod pogojem, da se vključi v srednjeročne programe Regionalne zdravstvene skupnosti in družbenopoltičnih skupnosti Ijubljanske regije. V srednjeročni program naj se zagotovijo potrebna finančna sred-stva za investicije pri adaptaciji tega objekta in sredstva za redno delo MKZ Rakitna, ki nima samo občinskega značaja, temveč regijskega če ne celo republiškega. - Izvršni svet smatra, da so stališča do MKZ Rakitna strokovnega kolegija Klinične bolnišnice za pediatrijo v Ljubljani pozitivna in primerna. - Regionalna zdravstvena skupnost Ljubljana naj bi zagotovila, da bi bilo zdravilišče v Rakitni vedno polno zasedeno. IZVRŠNI SVET 45 osnutek Na podlagi 175. filena statuta občine Ljubljana Vič-Rudnik (Uradni list SRS, št. 2/78), 1. in 10. členazakonao davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS, št. 27-256/72,39-467/74 in 11 -538/79) je skupSčina občlne Ljub-Ijana ViČ-Rudnik na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevne skupnosti dne ... sprejela Odlok o dopolnitvi odloka o davku na pro met nepremičnin 1. eien V odloku o davku na promet nepremlčnin (Uradni list SRS, it. 27-1372/75 in 6-279/76) se v 3. Clanu za čatrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, 6a gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, zgrajanaga s sredstvl uporabnikov družbenlh sredstev, občanu, ki bo v njam opravljal obrtno ali kako drugo goapodarsko dajavnoat, kot glavnl pokllc« 2. filen ^ Ta odlok začno vafjatl osmi dan po objavl v Uradnam llstu SR8. štavllka: Pradsadnlk Datum: 20/6-1980 skupšfilne občlne LJublJana Vlč-Rudnlk VILI BELIČ obrazložitev 02 - brlvsko-frlzarsk! aalon G3 - cvatllčarna PRAVNAPODLAOA: - ,j Po zakonu o financlranju •plolnih družbanlh potreb v družba-nopolltlčnlh »kupnoatlh (Uradnl llst SRS, It. 39/74 In 4/78) je davek na promat nepremlčnln dohodak občine. V pristojnosti druibenopolitlčnlh skupnosti je, da v skladu z zakoncm odloča o uvedbi davkov, ki ji po zakonu prlpadajo, določa njlhovo vlšlno In' z njiml samostojno razpolaga. Zbor združanega dela In zbor krajevnih skupnostl pa sta po statutu akupičlne občine Ljubljana Vlč-Rudnik pristojna, da odločata o •prejemu odfokov in drugih splolnlh aktov, s katerlml sa urejajo pravlce In obveznosti obča-nov in nekatera obvaznostl druibano pravnlh oaab. V8EBINA DOPOLNITVE: , ;> V osnutku odloka o dopolnitvl odloka o davku na promet nepremlčnln Ja pradlagana oprostltev plafilla prometnega davka nn prvo prodajo poalovnaga prottora, kadar je bll poslovnl pro-stor zgrajan a sredstvi uporabnlkov družbanih sredstev, 6e gre za prodajo občanu, ki bo v njam z osabnlm dalom z laatnlml sredstvl opravljal obrtno dejavnost kot glavni pokllc. V vaeh razpravah o razvoju malaga gospodarstva m kot pomambna ovlra povečanja itevlla obratovalnic pojavlja pomanj-kanja poslovnlh prostorov. Z Izgradnjo in naaalitvljo novih sosask poataja to vpraianja ia obfiutnejia. V latu 1979 na območju občina LJubljana Vlč-Rudnlk nl bilo tovntnih objaktov ponudanlh v prodajo, urbanlstlčnl programl pa v bodoče predvidavajo Izgradnjo v soaeskah, v okvlru katarlh bodo tudi objakti namanjanl poalovnlm proatorom. Samoupravna atanovanjska skupnost Ljubljana VIC-Rudnlk nam Ja posradovala podatke o obstojačlh možnoatlh za nakup poalovnlh proatorov na območju občlne. V aklopu objaktov Q-1, G-2 In G-3 v soaaski V8-1 Trnovo sa gradijo trgovtkl lokali za naaladnja dajavnostl: Q1. 361.16 prodajni prostor ^ . - 93.59 pomožnl prostor 93,34 prodajni prostor 17,94 pomoinl prostor 56.89 prodajni prostor 30,09 pomožnl prostor Cana poalovnlh prottorov pa so razmaroma visoke, tako so poznanl pojavl v drugih IJublJanskih občlnah, ko kljub ponudbam nl bilo Interaaantov za nakup. Cano objakta ša pova&uja obvaza plačlla promatnaga davka, kadar aa kot kupac pojavl noallac zaaabne obrti. Stopnje davka sa glbljejo v villnl 20-25%, kar znasa pri prodajnl canl 600.000-600.000 din za poslovnl prostor, od 100.000-160.000 din davka. Prl vlljlh vrednoatih poalovnih prostorov m »topnjevanje davfine atopnja povzpna na 35-40%. S sprajatjam oprottitve bl znatno olajiall nakupa poslovnlh prostorov in ae vključill v prlzadevanja za pospaaan razvoj ma-laga goapodaratva. Tako oproatltav ja skuplfilna obfilno Ljub-Ijana-dilka že sprajala, v prlpravl pa Jo Imata skupščlna občine Ljubljana-Cantar in Ljubljana-Bežlgrad. O oanutku odloka ja razpravljal komlta za družbani razvoj In gospodaratvo Skupičlna občlna Ljubljana Vlč-Rudnlk na aajl dna 20/5-1980 in se z vseblno oanutka v caloti strinja. Občlnako obrtno združenja oanutak odloka tudl v oalotl podplra. stališče predlagatelja Izvrinl avat •kupifilne občlne LJubljana Vlč-Rudnlk Ja osnutak odloka o dopolnltvl odloka o davku na promat napremiCnln obravnaval na tvojl 70. Mji dna 28/6-1980 In ga poaraduja akup-Ičini v obravnavo In aprajam. IZVRŠNI SVET odgovori na vprašanja delegatov - odgovori na vprašanja Območna samoupravna interesna skupnost za PTT promet Ljub-Ijana je z obvestilom od 12. 5. 1980 posredovala na delegatska vprašanja, postavljena na zasedanju območne SIS dne 17.4.1960 odgovore in pojasnila. Povzemamo le vprašanji in odgovora, ki se nanašata na območje občine Ljubljana Vič-Rudnik: I. Konferenca delegaclj št. 22: 1. Zakaj v vaseh Brezje in Gaberje ni tehničnih možnosti za postavitev telefonskega omrežja? V nekaterih bolj oddaljenih krajih pa tehnično možnost imajo. V vasi je trgovina in vrtec. Odgovor: V letu 1977 je KS Horjul investirala gradnjo naročniškega omrežja za 18 vasi s področja Horjul (do vasi Podolnice). Naselje Brezje (KS Dobrava) ni pristopilo k investiciji navedenega tele-fonskega omrežja. Ker je obstoječa ATC v celoti zasedena, ni tehničnih možnosti za priključitev naselja Brezie v javno telefon-sko omrežje. 2a naselje Gaberje je telefonsko omrežje le delno zgrajeno. Obstoječa avtomatska telefonska centrala je v celoti zasedena in ni tako tehničnih možnosti za vključevanje novih naročniških priključkov. Če bi hoteli povečati telefonske kapacitete avtomatski telefon-ski centrali Horjul in Dobrava bi bilo potrebno zagotoviti nove prostore ter zgraditi kompleksno kabelsko telefonsko omrežje. Navedeni objekti so predvideni v naslednjem srfednjeročnem planu PTT prometa Ljubljana 1981-1985. II. Delegat KS Kozarje: , 1. Kdaj JTG? Kakšne možnosti za vnaprej? Odgovor: Za izgradnjo javnih telefonskih govorilnic v Kozarjih mora KS posredovati dopis z navedbo željenih lokacij. Ker PTT podjetje nima za leto 1980 v planu navedenih novih telefonskih govorilnic, |je investitor izgradnje KS. v 47 Seznam evidentiranih možnih kan didatov za člane razpisnih komisij 1. APOVNIK Marija, roj. 1957, vzgojiteljica v WZ Malči Belič, je članica ZK. Želimlje 16. 2. ARTAČ Milan, roj. 1940, ing. strojništva, Center strokovnih šol - predavatelj, stanuje - Tržaškd c. 257, Ljubljana. 3. BIZJAK Stanko, roj. 1922, bančni delavec, Mestna hranilnica - direktor, član ZK, stanuje - Orlova 19, Ljubljana. 4. GUBINA Ferdinand, roj. 1939, dr. elektrostroke, Inštitut Mi-lan Vidmar - vodja, ni član ZK, stanuje - Vnanje gorice 204. 5. HOČEVAR Danica, roj. 1917, upokojenka, članica ZK, Gro-harjeva 10, Ljubljana. 6. KLANČAR Jelo, roj. 1923, profesor slovenskega jezika, Gim-nazija Ivana Cankarja - profesor, je član ZK, stanuje - Sattnerjeva 14, Ljubljana. 7. KUMšE Angela, roj. 1920, upokojenka, članica ZK, Oražnova 8, Ljubljana. 8. LENIČ Minka, roj. 1933, učiteljica, OŠ Velike Lašče - vodja podružnične šole Rob, ni članica ZK, stanuje - Purkarše - Rob. 9. MESARIČ Marija, roj. 1926, upokojenka, članica ZK, Oraž-nova 1. Ljubljana. 10. NOVAK Terezija, roj. 1935, ekonomski tehnik, Koteks -tobus, komercialni referent, ni članica ZK, stanuje - Vnanje gorice 210. 11. OTOREPEC Albina, roj. 1925, komercialist, Ljubljanske mlekarne, TOZD trgovina, sekretar, je član ZK, stanuje - Oobrova 98, Dobrova. 12. PREGELJ Ivanka, roj. 1915, gospodinja, članica ZK, Trža-ška 20/b, Ljubljana. 13. PERKO Vlada roj. 1920, srednja izobrazba, Republiška konferenca SZDL, statistični referent, članicaZK, Postojnska21, Ljubljana. 14. PONIKVAR Valerija, roj. 1947, učiteljica, OŠ Velike Lašče, vodja podružnične šole Veliki Osolnik, ni članica ZK, stanuje -Vel. Osolnik p. Rob. 15. PRAPROTNIK Jože, roj. 1935, predmetni učitelj, OŠ, I. bataljona Dolomitskega odreda Horjul, predmetni učitelj, je član ZK, Vrzdenec 86, Horjul. 16. RIGLER Alojz, roj. 1928, kmetijski tehnik, Kmetijski zavod Ljubljana - selekcionar, ni član ZK, stanuje - Velike Lašče 69. 17. SELAN Ana, roj. 1940, dipl. ing. organizacije dela, »Sose-ska« - podjetje za urejanje stavbnih zemljišč, vodja splošno kadrovske službe, ni član ZK, stanuje - Notranje gorice 163. 18. ŠKULJ Franc, roj. 1956, avtomehanik, Avtobusno podjetje, ni član ZK, stanuje - Velike Lašče 84. 19. VESELIČ Rudi, roj. 1925, višji upravni delavec Skupnost slovenskih občin - strokovni sodelavec, je član ZK, stanuje -Spodnji runik ll/3a. 20. VUJEC Marta, roj. 1925, višji upravni delavec, Turistično društvo Ljublana Bežigrad, tajnik, ni članica ZK, Lepi pot 14, Ljubljana. 21. VRHUNC Tončka, roj. 1942, predmetni učitelj, OŠ Dobrova - predmetni učitelj, je član ZK, stanuje - Dobrova 88. 22. ZABEL Tanja, roj. 1947, profesor biologije Inštitut Jožef Stefan - programer, članica ZK, Jadranska 2, Ljubljana. 23. ZADNIKAR Franc, roj. 1934, ing. strojništva, Tobačna to-varna, direktor TOZD Proizvodnje, je član ZK, stanuje - Dobrova 48. 24. ZDEŠAR Matko, roj. 1940, višji komercialist, Iskra - reftf-rent uvoz - izvoz, ni član ZK, stanuje - Horjul 51. 25. ŽAGAR Mojca, roj. 1919, upokojenka, Bičevje 7, Ljublana. obrazložitev Zakon o osnovni šoli in zakon o varstvu in vzgoji predšolskih otrok, ki sta bila sprejeta v mesecu februarju letošnjega leta, določata postopek imenovanja poslovodnega organa v osnovni šoli in vzgojnovarstvenem zavodu po enakem postopku kot do-loča to zakon o združenem delu in zakon o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in imenovanja poslovodnega organa (Ur. I. SRS 29/77). To pomeni, da po novem zakonu o osnovni šoli in zakonu o varstvu in vzgoji predšolskih otrok, poslovodni organ osnovne šole in WZ imenuje svet šole oz., WZ, oz. njemu ustrezen organ, na predlog razpisne komisije, ki je sestavljena po tripartitnem načelu. Razpisno komisijo sestavlja enako števio predstavnikov osnovne šole oz., WZ in sindikata ter predstavnikov družbene skupnosti. Le te imenuje oz. izvoli na predlog socialistične zveze delovnega Ijudstva skupščine občine, na območju katere ima OŠ oz. WZ svoj sedež. Skupščina občine Ljubljana Vič-Rudnik je že imenovala listo predstavnikov družbene skupnosti, ki sodelujejo v razpisnih ko-misijah za imenovanje poslovodnih organov v OZD v skupnem številu 53 članov. Glede na novo sprejeta zakona, je bil na koordinacijskem odboru za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, sprejet sklep, da se ta lista dopolni \z krajevnih skupnosti. Predlagani delegati so aktivni družbenopolitični delavci v kra-jevnih skupnosti, člani organov in organizacij v KS, dobri in uspešni pedagoški delavci oz. občani, ki po družbenem dogo-voru o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike zadovoljujejo kriterijem in merilom za opravljanje odgovornejših družbenopoli-tičnih funkcij. ' Predlog evidentiranih predstavnikov družbene skupnosti, ki bodo sodelovali v razpisnih komisijah za imenovanje poslovo-dnih organov, je obravnaval koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri OK SZDL na seji, 15. maja in komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve na seji dne 26. maja 1980. Na podlagi predloga koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri OK SZDL Ljubljana Vič-Rudnik, predlaga komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, zboru združenega dela, zboru krajevnih skupnosti in družbenopolitičnemu zboru, da sprejme predlog evidentiranih kandidatov za predstavnike družbene skupnosti, ki bodo sodelovali v razpisnih komisijah za imenovanje poslovo-dnih organov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovor-nostmi v OZO na območju občine Ljubljana Vič-Rudnik. * 48