v C. postale. — Esce ogni giovedì mattina.
Posamezna itevilka 30 stot., stara SO stot.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upra» va sta v Gorici via Mameli 5; telefon št. 308. — Poduredni» štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/III; te» lefon št. 39»08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure.
Novi list
Naročnina za celo leto 15 L., za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po 1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 24.
sr $3®mC8» ČETO TEK 12. JUNIJA 1930.
LETO II.
Tedenski koledarček.
13. junija, petek:	kvatre. Anton
Padovanski, spoznavavec. — 14.: so* bota:	kvatre. Sazili j, cerkv. učenik;
bliže j, prerok. — 15.; nedelja: 1. po* binkoštna nedelja. Presveta Trojica. Vid in tovariši. — 16.; ponedeljek: Jošt, opat; Frančišek Reg.; Bertold. — 17.; torek: Adolf, škof. — 18.; sreda: Efrem Sirski, cerkv. učenik. — 19.; četrtek: Presveto Rešnje Telo. Julijana; Gervazij in Protazij.
V četrtek dne 19. junija je zadnji krajec; vreme deževno.
Novice.
»Dan perutnic«.
Na binkoštni ponedeljek so oblia* jali v Rimu »dan perutnic«. Pred kra» ljem, kraljico, Mussolinijem, številni» mi člani vladarske hiše in zastopniki tujih držav so se vršile vežbe 300 voj» nih letal. Občinstvo je videlo že za» starela letala iz svetovne vojne in naj* novejše izume. Častniki so proizva* jali v zraku vratolomne igre, se me* tali vznak, se kopicah in vrteli v kro» gu. Višek je bila slika bodoče vojne. Na veliki planjavi so zgradili umetno vas, na katero se je izvršil zračni na* pad. Po kratkem boju je seliš če zgo» relo. Ravno tako so padale bombe na umetne »sovražne« hangarje, ki so končali v plamenih. Občinstvo je kar trepetalo, ko- je gledalo boj med to» Povi in letali, slišalo prasketanje strojnih pušk in pokanje šrapnelov. Veliko letališče je bilo ovito v gost dim in delalo vtis pravega bojišča. Zračne vaje se se končale brez vsake nesreče, gledalci so bili zelo navdu* šeni.
Isti dan je poveljstvo kr. letalstva izročilo fašistovski milici 1250 odviš» nih strojnic.
Znižani uvoz.
Ravnateljstvo državnih carinaren sporoča: Meseca maja 1929. je bilo uvoženih 2 milijona 592 tisoč kvintalov ■'bta, meseca maja 1930. pa samo 1 mi* lijon 971 tisoč kvintalov, tedaj 621 ti» soč kvintalov manj nego lani.
Novi kardinali.
30. junija bo papež v tajnem kon» zistoriju povzdignil v kardinale 5 cer» kvenih knezov. Trije so visoki dosto» janstveniki v papeških ministrstvih, eden je nadškof v Riu de Janeiru v Braziliji, eden pa je škof v franc, mestu bum Sedaj je kardinalski zbor se» stavljen iz 58 članov, in sicer je 30 inozemcev in 28 Italijanov. Po novem Pa bo v njem 32 inozemcev in 31 Itali» Janov.
Vizum odpravljen.
. Pretekli petek sta minister Grandi m avstrijski poslanik v Rimu podpis
sala dogovor, s katerim se je odpravil na potnih listih v Avstrijo in iz A v* strije v Italijo vizum. S tem hočejo podpreti tujski promet.
Iz goriškega fašizma.
Pretekli teden je tajnik goriške fa» šistovske stranke stotnik Pino Go» dina odstopil. Na rtjegovo mesto so imenovali kot komisarja poslanca Basileja, ki je že dospel v Gorico in prevzel posle. Poslanec Basile je pre» vzel tudi vodstvo lista »L’Isonzo,« čigar ravnatelj je bil doslej posl. Cac» cese.
Tržaške starine.
V	Trstu je blizu glavne postaje uli» ca sv. Anastazija. Kako je ta svetnik prišel do ulice? V starih kronikah se bere, da je tam nad morskim bregom stala cerkvica, posvečena sv. mučencu Atanaziju 1. 1273. So je kanonik Suša pisal svojo kroniko v 17. stoletju, te cerkvice ni bilo več, na njenem mestu je stalo poslopje, imenovano Belvede» re (lep razgled), ker se je od tam lepo videlo na mesto Trst. V naših dneh je ta kraj že skoro v sredi mesta. Imenu» je se pa še vedno Belvedere (zdaj uradno via Udine). Atanazija so pa že pradedje v ustih premenili v Ana* stazi j a in tako so mestni očetje na» zvali stransko ulico. V ti ulici je par desetletij sem kapelica Marijinega Sr» ca, sedež nove župnije, pred kratkim odcepljene od župnije sv. Antona.
Nov glavni urednik.
Tajnik fašistovske stranke Turati je imenoval za glavnega in odgovor* nega urednika fašistovskega glasila »II Popolo di Trieste« profesorja Mi» haela Risola, ki je bil do zdaj usluž» ben pri »Piccolu.«
Predavec obsojen.
V	soboto se je zagovarjal pred za» grebškim^ sodiščem bivši podpredsed» nik Radičeve stranke Predavec. Obto» žen je bil, da je s slabim in nepoštenim gospodarstvom zakrivil polom »Se» ljačke zadružne banke« in »Glavne zadruge« ki je bila zveza vseh radičev» skih kmetskih zadrug. Sodnija je spo» znala Predavčevo krivdo in ga obso» dila na 2 in pol leti ječe. Obenem mu je vzela za dobo 3 let vse državljanske pravice.
Kobilice na pohodu.
Zadnjič smo pisali, da so trume ko* bilie dospele iz vzhodnih dežel že v Hercegovino in Črno goro ter razširi» le med kmete velik strah. Sedaj so se pojavili oblaki te golazni tudi v gor» njem Banatu na ogrski meji. V oko» lici občine Sv. Nikolaja so kobilice požrle 10 kilometrov naokoli vso se» tev. Ubogi kmetje!
Deželne dote.
Francoska pokrajina Calvados je vpeljala 1925. običaj, da razdeli vsako
leto 50 zaslužnim dekletom iz števil» nih delavskih družin, ki se mislijo omožiti, vsaki po 1000 frankov dote. Te dni se je odbor sestal in zopet ob* daril 50 domačih nevest. Francozi ho* čejo s tem podpreti družinsko živ» ljenje.
»Grof Zeppelin«
se je v petek 6. t. m. vrnil na svoje opi* rališče v Friedrichshafen. Njegova zadnja pot je šla iz Severne Amerike preko Atlantika v Nemčijo. Zrakoplov se je ustavil samo v Seviliji v Španiji. Ravno preden je dospel do francosko» nemške meje, so mu delali neprilike viharji, ki so v petek divjali po južni Franciji. Vendar se jim je spretno iz» ognil in brez nesreč dokončal svoj zgo» dovinski polet.
Za delo in jelo.
Vedno večja brezposelnost je za» čela beliti glavo tudi državnikom, ki se sicer le z visoko politiko bavijo. Mac Donald, angleški ministrski pred* sednik, je sprožil misel, naj bi Zveza narodov sklicala mednarodno zboro» vanje, kjer naj bi našli pomoč proti svetovni brezposelnosti. — Težko bo kaj. Ali če bo, bo kot za želodce kapljice sv. Antona, ki ne koristijo in ne škodijo.
Za tržaške želodce
skrbi v mestu 2209 prodajalen jestvin. Pekov je 145; torej pride na 1722 pre» bivalcev po eden; mesnic je 247, se» veda so vmes tudi konjske. Mlekaren je 129. Pri »Rdečem mostu« in drugod pa prodaja zelenjavo in sadje 750 prekupčevalk.
Uničena setev.
Medtem ko smo pri nas imeli zadnji četrtek le blagodejen dež, je v ljubljan» ski okolici, zlati pa po IDolenjskem, padala debela toča z viharjem. L ju» bljanski vrtovi so vsi opustošeni. Tudi na ljubljanskem velesejmu je vihar naredil precej škode. Iz okolice Višnje gore na Dolenjskem pa pišejo, da je vse žito uničeno.
Novo sirotišče v Trstu.
Iz Rima poročajo, da namerava via» da zgraditi v državi dve sirotišči za otroke ponesrečenih letalcev, in sicer eno za deklice v Loretu, drugo za deč» ke v Trstu.
»Jadranski almanah«.
Te dni bo izšel priljubljeni »Jadran» ski almanah« v obliki poljudno»znan» svetnega zbornika. Vsebina je prav bogata in skrbno izbrana. Ovitek je umetniško delo slikarja Spazzapana. Med vsebino je tudi par Kraljevih umetniških slik. Razumniki, sezite po zborniku brž, ker je tiskan v omejeni nakladi. Naročite ga po dopisnici pri: Tipogr. Cattolica, Riva Piazzutta 18, Gorica.
Novomašniki.
V	soboto, dne 14. junija ob 8. uri bo prevzvišeni knez in nadškof v goriški stolni cerkvi posvetil v mašnike dija« Icone gg. Fortuna Matijo iz Ledin, Premruta Rafaela iz Vipavi in Rejica Srečkota iz Idrije. V Skednju bo pa isti dan posvečen, g. Placid Sancin. — Novim delavcem v vinogradu Gospo« dovem iskreno čestitamo in jim želi« mo obilno blagoslova božjega!
Otrok uniči očetove žulje.
Nedavno se je vrnil iz Amerike izse« Ijenec iz okolice mesta Lucca v To skani in prinesel s seboj svoje težko prislužene prihranke. Bilo je 18 ban« koncev po tisoč lir, ki jih je shranil v majhen kovčeg, kar je videl njegov devetletni Lojzek. Ko se je oče odstra« nil, je deček vzel bankovce in jih ne« sel kazat na cesto vaškim paglavcem. Nekateri vaščani, ki so šli mimo in vi« deli toliko bankovcev v otrokovih ro« kah, so v šali menili, da so ponarejeni in da bodo orožniki očeta zaprli. V strahu, da bi bil oče zaprt, je nesrečni Lojzek zažgal vse bankovce. Uničil je tako dolgoletno delo pridnega očeta.
Ovenela cvetka.
Ko je pretekli teden puljski mesar Lombardi sedel pri večerji, je njegova dveletna hčerka vzela s krožnika velik kos mesa in ga potlačila v usta. Ker je bilo majhno grlo pretesno, se je meso ustavilo. Otročiček je nehal di« hati, izbuljil oči in začel mahati z ro« čicami. Starši so priskočili na pomoč, a niso mogli pomagati. V največ ji na« glici so prepeljali otroka v bolnišnico, toda ob prihodu je bila deklica že mrtva. Nesrečni roditelji!
Pojasnilo.
V	zadnji številki smo pisali, da je na občnem zboru Zadružne zveze v Gori« ci bilo »od 240 dosedanjih članic za« stopanih 15.« L’Isonzo pravi, da smo lagali, češ, da je bilo zraven še 32 za« drug. To je res, toda te so bile furlan« ske zadruge, ki so se šele na občnem zboru zlile z Zadružno zvezo. O teh mi nismo pisali! Da je »od 240 dose« dan jih članic bilo zastopanih 15, je to« rej točno in resnično, saj smo posneli številke iz poročila v »Isonzu.«
Navihan tič.
Pred kratkim se je pojavil v Jugo« slaviji ameriški pesnik John Kej, ki je v Ljubljani delil natakarjem narav« no st kraljevske napitnine. V Domža« lah je povabil v gostilno vse ljudi s ce« ste in jih gosposki pogostil. Iz hvalež« no s ti, da so sprejeli povabilo, je daro« val vsakemu 500 dinarjev. Nato se je odpeljal z avtomobilom v Avstrijo. Njegova razsipnost je vzbudila sum in jugoslovanska policija je ugotovo« la, da je možakar sovjetski vohun. Denar, kij so ga Domžalci dobili, je bil torej iz državne blagajne boljševikov.
Nov župnik.
Pretekli teden je v Gorici napravil župnijski izpit g. Peter Šorli, žup« nijski upravitelj na Bukovem in v Oblokah. Mlademu župniku iskreno čestitamo;
Duhovniška vest.
G. Peter Butkovič, župnik v Zgoni« ku, je na lastno prošnjo premeščen v Ravnico pri Grgarju.
Človeška zver.
V nemškem mestu Diisseldorfu ob reki Renu je prebivalstvo trepetalo dolgo časa pred neznanim zločincem. V preteklem in sedanjem letu je oskrunil in pomoril nič manj ko 19 deklic, mladenk in mladih žen. Skriv« nostno se je pojavljal in skrivnostno izginjal. Vse iskanje policije je bilo brezuspešno. Matere so trepetale za življenje svojih hčera in jih zaklepale
v	hiše. Sedaj so ga pa vendar ulovili in deli pod ključ. Piše se Peter Kiirten, ima 47 let in je po poklicu mizar. Are« tacija krvoločne zveri je vzbudila ve« liko veselje v Diisseldorfu in živo za« nimanje v inozemski javnosti.
Rusko letalstvo.
Sovjetska Rusija se na vse načine trudi, da bi si zgradila največje zrač« no brodovje sveta. Zato so ustano« vili društvo za povzdigo letalstva. Društvo šteje že 2 milijona članov. Po vsem ruskem prostranstvu bodo zgradili 5000 letališč; ob severnih oba« lah pa so ruski vremenoslovci posta« vili neštevilno opazovalnic za vreme. Letalstvo bo tudi velikanskega po« mena za daljne sibirske kraje, ki bo« do dobili po zraku zvezo s svetom.
Prava romarica.
Oni dan ja v baziliki sv. Petra v Ri« mu dolgo klečala in molila priprosta kmečka ženica. Ko je odmolila, je sto« pila k nekemu delavcu in ga pobarala, kod drže stopnice k papežu. Delavec je peljal dobro ženico v žagrad in tam je prišlo na dan, da je ženica pobožna romarica iz daljne Portugalske, ki se je pred tremi meseci dvignila peš pre« ko Španije, južne Francije in Italije v Rim. Po poti je živela od miloščine. Za romarico se je zavzel portugalski poslanik in ji preskrbel hrano in po« steljo v Rimu. Domov pa žena noče z vlakom, marveč zopet peš.
Materina nesreča.
Mlada mati je peljala blizu Dunaja 7«mesečnega dojenčka ob Donavi z vozičkom na sprehod. Ker je nekaj pozabila, je skočila v blizu stoječe sta« novanje in pustila voziček na obrežju. Ko se je čez nekaj trenutkov vrnila, vozička ni bilo več. Začel se je premi« kati in zdrknil v reko. Otročiček je zginil v valov ju, na suho so potegnili samo prazen voziček.
Stoletnica.
Dne 29. maja je poteklo sto let, od« kar se je rodil v Mengšu na Gorenj« skem odlični slovenski pisatelj Janez Trdina. Spisal je lepo število knjig, od katerih so nekatere, n. pr. »Baho«
vi	huzarji«, »Bajke in povesti o Gor« jancih« pravi biseri slovenskega slov« stva. Dne 1. junija so mu na rojstni hiši v Mengšu slovesno odkrili spo« minsko ploščo.
Dva stoletnika.
V Kataniji na Siciliji živita dva starčka, ki sta že prekoračila sto let. Prvi, Lenart D’Amico, je te dni obha« jal svoj 102. rojstni dan, drugi, Ferdi« nand Rapisardi, ki ima 101 leto, mu je pa k godu prisrčno čestital.
Strašne številke.
Po poročilih, ki prihajajo s Kitaj« skega, je tam radi neprestanih držav« ljanskih vojen nastala velika draginja. Silna lakota je pobrala že 200 tisoč otrok. Da bi si kupili živež, so starši prodali 80 tisoč deklet po 2 do 3 do« larje (40—60 lir).
Napad.
Na nemškega poslanika g. Baligan« da v Lisaboni, glavnem mestu Portu« galske, je bil zadnjo soboto izvršen napad. Nekdo je oddal na njega več revolverskih strelov in ga težko ranil; nekaj ur po napadu je poslanik umrl. Napadalec je duševno bolan nemški mornar. Ko so ga vprašali, zakaj je umoril poslanika, je rekel, da je hotel dokazati, da je pri zdravi pameti.
Strašna grožnja.
Poljedelci mesta Mako na Ogrskem, ki pridelajo mnogo grozdja, čebule in breskev, so zaprosili vlado za znižanje železniškega prevoza. Zagrozili so, da se toliko časa, dokler jih vlada ne ušli« ši, v znak protesta ne bodo ne brili in ne strigli.
Ne ure ne dneva....
V	bližini Plzna na Češkem so neka« teri dečaki brcali žogo, drugi, med njimi tudi dekleta, so jih občudovali. Nepričakovano pa začne padati dež in mladina se zateče pod drevje bliž« njega gozdiča. Neurje se pa hujša in udarjati prične strela. Zopet blisk in strela zadene drevo, pod katerim je vedrila večja družba: dva mladeniča in dve mladenki sta obležali mrtvi, več oseb je pa bilo omamljenih in ra« njenih.
Ljubezen svoje vrste.
Težak Franc Renner z Grete se je sprl z 22«letno Milko. Ta se je tako ujezila, da je zgrabila za kozarec in ga zagnala Rennerju v glavo. V miru bo dobrih 14 dni, ker se bo moral ta čas France zdraviti.
Mrtvi pišejo.
V	Nemčiji je neki obrtnik Weissen« berg ustanovil svojo vero. Ker so mo« derni ljudje za novosti, zlasti če s tem kaj pridobe in nič ne zgube, sila dovzetni, je Weissenberg zbral že pol milijona vernikov. Ta verska ločina ima blizu Berlina krasno svetišče. Iz« daj a jo tudi svoj verski list z našlo« vom »Der weisse Berg« (bela gora). V listu so članki s podpisi: »prerok Iza« jija«, »Buda«, »Bismarck«, »Friderik Veliki«, same zgodovinske osebnosti, ki so že zdavna umrle. Te dni je izšel v omenjenem listu sramotilen članek na papeža. Oblastva so Weissenberga zgrabila, ta pa se je izgovarjal, da je tisti članek podpiral »knez Bismarck«. Sodniki se pa za te burke niso zmenili in so novemu mesiji prisodili 1000 mark globe.
Dragocen pes.
Po londonskih ulicah je vse pozna« lo velikega psa, ki je pobiral — milo« dare za neko sirotišnico. Na vratu je imel pritrjeno puščico in vanjo so ljudje metali novce. Ta zvesta žival je te dni poginila. V svojem 17 let dolgem življenju je nabrala s pušcico — 70.000 lir.
DRŽAVNI UDAR V ROMUNIJI.
Pretekli teden se je izvršil v romun* ski državi važen političen prevrat. Bivši prestolonaslednik princ Karol, ki je živel že 5 let v pregnanstvu na Francoskem, se je vrnil nenadoma na letalu v domovino in se dal proglas siti za postavnega vladarja.
Da bodo bravci razumeli pomen dogodka, moramo seči nekoliko v preš teklost. Princ Karol, prvorojeni sin pokojnega romunskega kralja Ferdi* nanda, je delal že v svetovni vojni svojim staršem skrbi. Leta 1918. se je mladenič zagledal v neko krasotico,
■— gospo Lambrino — in se je z njo civilno oženil v septembru 1918. Oče je bil zelo žalosten in pritiskal na pre* stolonaslednika, naj pusti žensko, kar se mu je končno tudi posrečilo. Nato je poslal princa na dolgo poto* vanje v Indijo in na Japonsko. Ko se je Karol v marcu 1921. vrnil domov, se je na željo staršev, posebno mate* re, poročil z grško princezinjo Bele* no, ki mu je povila sina Mihaela. Toda princ Karol ni bil srečen v za* konu. Zagledal se je zopet v poročeno ženo, neko Magdo Lupescu, ter začel z njo nedovoljeno razmerje. Na* stal je nov spor z roditelji in dvorom. Novembra 1925. je šel princ Karol v London zastopat očeta na pogrebnih svečanostih po umrli angleški kraljici Aleksandri in se našel v Parizu z Lu* Pešcu. Mesto da bi se vrnil domov, je Potoval s svojo prijateljico po Italiji in prispel decembra v Milan. Žalost in ogorčenje kralja Ferdinanda je znala yladajoea liberalna stranka izvrstno izrabiti v svoje namene. Liberalna stranka, ki jo je vodil Jonel ali Ivan Bratianu, je bila odločna nasprotnica prestolonaslednika Karola in se ga je bala. Princ je bil namreč, kar se tiče žensk, lahkomišljen, drugače pa brih* ten in sposoben človek. Trdil je, da se morajo pod njegovo vlado razmere v Romuniji temeljito spremeniti. Po* sebno gorak je bil liberalni stranki, ker je gospodarila nad deželo, kakor da bi bila njena last, in se bogatila na račun kmečkega prebivalstva. Neka* tere družine, med njimi družina Bra* tianu, so se izmenjavale dolga deset* let ja v vladi, si delile med seboj mini* strske službe in izrivale iz vodstva države vsakogar, ki ni spadal v njih ožji krog. Taki sebični, škodljivi poli* tiki je hotel prestolonaslednik nare* diti konec in iskal zveze z opozicijo. Liberalci niso vedeli, kako bi se ga znebili.
Otrok na prestolu.
Poučeni ljudje trde celo, da so libe* ralni prvaki namenoma seznanili prin* Ca z lepo Magdo Lupescu, da bi ga omamila in spravila pod svojo oblast. In res je Lupescu prestolonaslednika tako omrežila, da ni mogel brez nje živeti. Ko je Karol bival ž njo v Italiji, je liberalni načelnik vlade Jonel Bra* tianu šel nad kralja in mu dokazal, da J e razvratno življenje prestolonasled* nikovo Romuniji v sramoto, da mora
Karol Lupescu takoj odsloviti ali se pa j odpovedati prestolu. V decembru 1925. je prispel v Milan kraljev od* j poslanec in pozval Karola, naj se ne*
| mudoma vrne v Romunijo in loči od Lupescu ali pa podpiše odstop. Raje nego bi se odtrgal od lepotice, se je prestolonaslednik 28. decembra od* j povedal pravici na kraljevsko krono j in izstopil iz vladarske hiše. Kralj j Ferdinand je sklical takoj posvet mi*
I nistrov in voditeljev strank ter jim I predložil prinčevo izjavo. Predsednik . Narodne * kmetske stranke dr. Julij ! Maniu je bil mnenja, da se vlada ne j sme prenagliti in da mora dobro pre* i misliti, preden sprejme prestolonasled*
; nikov odstop. K temu ga je magibaio I tudi rahlo kraljevo zdravje, ki se je ! čedalj bolj slabšalo. Predlagal je, naj ! poskuša vlada še enkrat pregovoriti | princa, da popusti. Toda vsemogočni j Bratianu je silil na takojšnji odstop in tudi prodrl. Dne 4. januarja 1926. je romunska narodna skupščina sprejela zakon, s katerim se proglaša Karlov sin, parletni Mihael, za prestolona* slednika. Princ Karol je izstopil iz via* da reke rodbine, dobil nov priimek in ostal z Lupescu v tujini. Vlada ga je obsodila, da se ne sme vsaj 10 let vr* niti v Romunijo. Liberalna stranka se je znebila najnevarnejšega protivnika, v njenih vrstah je vladalo pravo zrna* goslavje.
Toda princ Karol je bil kljub svojim napakam in slabostim pri ljudstvu pri* i ljubljen, v javnosti so naraščali gla* i sovi, da se mora vrniti v domovino.
Ì Da bi potlačil neprijetno gibanje, je j Jonel Bratianu zahteval v juliju 1927. j od princa novo, še bolj točno odstop* i no izjavo, nego je bila tista iz leta 1925., a Karol je ni maral podpisati.
Par dni za tem (20. julija 1927.) je kralj Ferdinand umrl. Na prazni pre*
; stol so postavili 5 letnega Karlovega S sina Mihaela. To je bil najmlajši kralj j na svetu. Mesto otroka je prevzel za* j časno vladarsko oblast regentski svet,
! sestoječ iz 3 oseb: iz otrokovega stri*
I ca princa Nikole, poglavarja pravo* j slavne romunske cerkve in predsedni*
; ka naj višjega sodišča Saraceanu.
| Nov položaj je bil liberalni stranki | ugoden, zakaj pravi vladar Romunije j je postal sedaj Jonel Bratianu. Libe*
| ralci so bili prepričani, da bodo vsaj i do polnoletnosti kralja Mihaela via*
! dali neomejeno nad državo.
j	Maniu na krmilu.
j Malo časa za Ferdinandom je pa umrl nenadoma tudi Jonel Bratianu, veliki voditelj liberalcev. Vodstvo stranke je prevzel njegov brat Vintila Bratianu, ki pa ni bil duševno niti zda* leka kos pokojniku. Liberalcem je ra* stel v deželi nevaren tekmec. Narodna kmetska (zaranistična) stranka, katere moč je koreninila v bivši ogrski pokra* j ini Sedmograški, se je začela širiti tudi v staro Romunijo. Njen voditelj Ma* niu je zdramil doslej zatirane kmet* ske množice, jim vlil v srce samoza* vest in pogum ter razglasil, da morajo v kmetski državi ukazovati in vladati
kmetje. V deželi je nastalo ljudsko gibanje, kakor ga Romunija še ni vi* dela. Jeseni 1928. je kmetski val odne* sel Vintilo Bratianu in spravil na vrh Maniua.
Nova vlada je razpisala volitve in dobila velikansko večino. To so bile prve resnično svobodne volitve v Ro* muniji. Ljudstvo je izbralo, kogar je hotelo, običajni pritisk oblastev in orožnikov je prenehal, kakor so po* hvalno priznali tudi zastopniki narod* nih manjšin. Maniu je uvedel občin* sko, okrožno in deželno samoupravo, dal volilno pravico tudi ženskam in uredil državne finance. Medtem ko so liberalci podpirali v prvi vrsti in* dustrijo ter jo zaščitili z visokimi ca* rinami, je Maniu carine znatno znižal ter pustil v deželo cenene tuje indù* strijske izdelke, ki jih kmetje potre* bujejo. Dovolil je tudi, da pride v dr* žavo inozemski kapital in ustanavlja tu svoja podjetja. Podporo, ki so jo liberalci dajali prej domači industriji, je Maniu naklonil poljedelstvu.
Inozemski opazovalci trde, da ni imela Romunija že pol stoletja tako dobre in poštene vlade. Maniu je na* povedal boj neredu in podkupljivosti v javni upravi ter uvedel vanjo evrop* ski duh.
Liberalna stranka je posebno v zadnjih časih vodila proti vladi na* ravnost srdito borbo. Ker je toliko let vladala v državi, je imela v boga* tih krogih in med generali mnogo pri* jateljev. Njen glavni smoter je bil, da nahujska vojsko na Maniua in pro* glasi vojaško diktaturo. In res so za* čeli generali čedalje drzneje dvigati glavo in odrekati vladi poslušnost. Bravcem »Novega lista« je znano, kako je Maniu odkril še pravočasno vojaško zaroto in udušil v kali vstajo.
V letalu domov.
Edini človek, ki je imel v vojski še večji vpliv nego liberalni prvaki in kateremu bi se generali podvrgli, je bil izgnani princ Karol. Da bi svoje protivnike ukrotil, se je Maniu začel pogajati z bivšim prestolonasledni* kom. V Pariz, kjer je Karol bival z Magdo Lupescu, je poslal zaupnike, da ugotove pogoje za vrnitev. Razgo* vori so bili sicer tajni, a liberalni vo* ditelji so zanje zvedeli in napeli vse sile. Da bi onemogočili Karlov povra* tek, so dali tiskati celo sramotilne knjige o njegovem zasebnem življe* nju in jih širili v inozemstvu in v Ro* muniji. Njih poskus se je pa ponesre* čil. Princ Karol se je odločil, da pre* trže nedovoljeno razmerje z Magdo Lupescu, se pomiri z družino in po* sveti življenje svojim vladarskim dolžnostim. Po tem sklepu so se pri* čele priprave za povratek, o katerih je bila natančno obveščena vojska. Karol se je pripeljal v Romunijo na francoskem letalu Farman, ki ga je vodil zrakoplovec Lalulette. Iz Mona* kovega v Nemčiji so poslali brzojav* ko, da dospe bivši prestolonaslednik v sedmograško mesto Cluj v petek ob 4. popoldne. Poveljnik tamkajšnjega letališča je poslal izgnancu dve letali nasproti. To je bilo zelo umestno, za* kaj Karolovo letalo se je med potjo
Tsuangfi^sie^H	Razglednice vaše vasi Vam naredi po izredno nizki ceni Katoliška knjigarna
i ti j&|fyvWIUrK pil&lli ■ v Gorici. Piazza della Vittoria št. 11. — Zahtevajte brezobvezno ponudbo.


pokvarilo in se je moralo spustiti v žitno polje. V Cluj je prispel torej Karol v romunskem letalu. Ko se je spustil na zemljo, ga je pozdravilo veliko število častnikov in več gene* ralov ter mu obljubilo zvestobo. Ka» rol se je ginjen zahvalil ter odplul na* to proti Bukareštu, kamor je dospel v polni temi. Da bi znalo, kje ima pri» stati, je letalo dajalo znamenja z ža» rometom. Tudi tukaj so se častniki postavili Karolu na razpolago. Na že pripravljenem avtomobilu se je nato odpeljal proti kraljevskemu dvorcu Cotroceni, kjer ga je pričakoval na vhodu brat Nikola. Ob prihodu sta dva polka izkazala bivšemu prestolo» nasledniku vojaške časti. Brata sta se po tolikih letih ločitve objela in polju» bila. Prvo, kar je Karol zahteval, je bilo, da vidi osemletnega sina, kralja Mihaela. Nedolžnemu otroku so pra» vili, ko je ves čas spraševal po očetu, da je na dolgem potovanju po morju. Srečanje med očetom in sinčkom je bilo ganljivo.
Novi kralj Karol II.
Čim je počil glas, da je Karol na ro» munskih tleh, se je vlada sestala takoj na posvet, ravnotalco so se zbrali tudi voditelji liberalne stranke in sklepali o položaju. V gradu Cotroceni so bila okna vso noč razsvetljena, princ Ka* rol ni zatisnil očesa. Neprestano so prihajali in odhajali avtomobili, Karol je sprejel načelnika vlade Manina, no» tranjega ministra, načelnika policije in druge veljake. Stražo okoli gradu so podvojili, v Bukareštu so ukrenili vse potrebno, da se ohrani javni red in mir. Tako je minula noč. Meščani so zvedeli šele drugi dan zjutraj, kaj se je zgodilo. Izkazalo se je, da so bile vse varnostne mere nepotrebne, zakaj prestolnice se je polastilo nepopisno navdušenje. Na oknih so se prikazale ' narodne trobojnice, množice so zače» ! le takoj pozdravljati novega kralja. Ker ni liberalni časnik »Victorul« iz» obesil zastave, je skupina demon*
strantov udrla v uredništvo, izstavila sama trobojnico in nabila na zid le* pak z besedami: »Živio kralj Ka» rol II.!«
Med tem se je vlada posvetovala, kaj naj ukrene. Nekateri ministri so bili mnenja, da je treba Karola pro* glasiti takoj za kralja Romunije, dru» gi so pa menili, naj vstopi Karol za se» daj le v regentski svet. Ker ni bilo enodušnosti, je Maniu z vsemi mini» stri odstopil. Na njegovo mesto je prišel takoj dosedanji zunanji mini* ster Mironescu, ki je tudi pristaš Na» rodne kmetske stranke. Nova vlada ima torej isto politično barvo. Prvo delo ministrskega predsednika je bi* lo, da je predložil nemudoma parla» mentu in senatu zakon, s katerim se razveljavi Karolov odstop od 4. janu» ar j a 1926. in se bivši prestolonasled» nik proglasi za zakonitega vladarja.
Končno glasovanje o predlogu se je vršilo v nedeljo na skupni seji sena* torjev in poslancev. Romunska zbor» niča ni še videla takega navdušenja. Za zakon ni glasovala samo vladna stranka Julija Maniu, temveč tudi so» J cialisti, židovska, nemška, madjarska, j ukrajinska in turška manjšina ter opozicijonalrta stranka generala Ava» j rescu. Edina stranka, ki se seje ni u» deležila, je bila liberalna. Za zakon je glasovalo 485 senatorjev in poslancev, proti samo eden. S tem je postal princ Karol kralj Romunije. Dosedanjega 8*Ietnega kralja Mihaela so proglasili za prestolonaslednika.
Prisega na ustavo.
Takoj nato je odrinila proti narod» ni skupščini dvorna kočija s 6 pari konj, na katerih so jahali rdeče in sre» brno oblečeni trobentači. Ob strani kočije je jezdil bivši vojni minister general Cihoski, zadaj pa oddelek kraljeve telesne straže. Novi kralj Karol II. se je vozil v narodno skup» ščino, da priseže na ustavo. V mestu je zabučal sto in eden topovski strel. Vojaštvo, ki obroblja ulice, ne more
držati ljudstva. Gledalci prederejo vrste in mečejo na kralja cvetje.
V zbornici je Karol pred sv. pi» smom in križem in vpričo metropo» lita izpregovoril te»le besede: »Prise» gam, da bom spoštoval ustavo in bra» nil nedotakljivost državnega ozemlja. Nato je poljubil evangelij, se pokrižal in podpisal prisego.
Občinstvo je vihtelo z galerije na» rodne trobojnice, poslanci in senatorji so burno ploskali. Novi kralj je imel tudi nagovor, kjer je rekel, da mu bo prisega sveta. »Z njo se obvežem pred Vsemogočnim, da bom podpiral in ljubil ljudstvo kakor oče. Moje iz» gnanstvo so povzročile nekatere slabo poučene osebe, ki so hotele prerezati vezi med menoj in ljudstvom. Jaz ni» sem prišel, da se maščujem. Vsi brez razlike političnega prepričanja, vere ali jezika so vabljeni, da pomagajo pri napredku države.«
S tem je ponudil kralj Karol roko li* beralcem, ki jo pa dosedaj še odbija» jo. To je edina stranka, na katero se vladar ne more zanašati. Vintila Bra* tianu je izjavil načelniku vlade Miro» nescu, da je v vprašanju vladarske hiše nepopustljiv, to se pravi, da no» vega kralja ne priznava. S tako politi* ko si liberalci le škodujejo, ker silijo mladega, komaj 36 letnega kralja, da se nasloni popolnoma na Julija Maniu in Narodno kmetsko stranko.
Imenovanje Karola II. pomeni torej veliko zmago vladajoče stranke. Ko» ristno je pa tudi za Romunijo, ki je dobila sedaj resničnega državnega po* glavarja in voditelja, kar mora prija» telje Romunije le veseliti.
Izgubljeno.
9. t. m. je nekdo izgubil uro in črno pentljo z medaljo in napisom »Brigata toscana« od Ribjega trga v Gorici do »Sovence« v Štever* janu. Pošten najditelj naj jo odda proti nagra» di v uredništvu »Novega lista«.
Listnica uredništva.
Izjavljamo, da g. Jug Ivan iz Mate* nje vasi št. 30 ni pisal dopisa v 19. št-
V. J. Križtnovskt:
KRALJICA MATASU.
Roman iz življenja starih Egipčanov.
Utihnil je. Smrtna bledica je zamenjala prejšnjo rdečico na njegovih licih. Nejta je prestrašeno in so» čutno zrla v prepadeno obličje mladega moža. Pristopila je k njemu in se dotaknila njegove roke.
»Pridi k sebi, Sargon. Ne jezim se nate, ker si me po sili napravil za svojo nevesto. Sprejemam tvojo ljubezen in ti bom zvesta žena. Ne preganjaj Keniamuna; saj mi je zdaj samo prijatelj in če se mu odpovem, ne izgubim ničesar. Moža, ki ga ljubim iz vse duše, loči od mene ne* premostljiv prepad. Neti ne nihče nikoli ne zve, kdo je to.«
Glas se ji je tresel, prislonila je glavo na prinčevo rame in se zjokala. Sargon se je zdrznil in vkljub dekli» činemu priznanju, da ljubi drugega, so njene solze delo» ( vale nanj pomirjevalno. Z neodločno kretnjo jo je objel in se dotaknil njenega čela s svojimi hladnimi, tresočimi se ustnami. Nato sta se vrnila v družbo.
Ko sta prišli s Satati domov in ostali sami, je Sa»
tati prijela deklico za roko in dejala:
»Tvoje obnašanje nasproti Asircu me vznemirja. Njegova blazna strast ti utegne biti v pogubo. Bodi oprezna, Nejta, in ne kaži mu tako odkrito svoje ravno» clušnosti. Ta ni kakor Hartatef. Sargon utegne drago vr* niti tvojo vrtoglavost. Njegova ljubezen bi se utegnila izpremeniti v sovraštvo in tedaj postane krut s teboj. Zato ga ne draži. Bojim se, da si ga hudo užalila. Ko sta se vrnila z vrta, je imelo njegovo obličje čuden izraz in njegov sovražni pogled, s katerim te je ošinil, me je vznemiril.«
»Prav govoriš, Satati,« je odgovorila Nejta in vzdih» nila, »bojim se pa, da prihaja tvoj svet prepozno.«
Nato ji je povedala, kaj se je zgodilo med njo in princem.
»Da, vse to je sila neprijetno in težko popravljivo,« je rekla Satati v skrbeh. »Če bi se pa med teboj in Sargo* nom zgodilo kaj važnega, mi takoj povej, da opozorim kraljico. Hatasu te ljubi in te ščiti kakor Hatora. Če bo vse vedela, se ti ne more nič žalega zgoditi. Njena mo* gočna pomoč te bo spremljala povsod, ker vaju vežejo skrivne vezi. Pa nikomur ne pravi o tem, kar sem ti zdaj povedala.«
Po odhodu gostov je Sargon strašno razburjen sto*

Anhovem.
znana sta Roman in Portland. V glav» nem sta si oba cementa enaka: nas pravljena sta iz apnenca in glinastih snovi, predvsem iz opoke, ki pa po sestavini ni vedno enaka. Opoka (ap< neni lapor) vsebuje enkrat več apnen» ca, drugič manj, enkrat več, drugič manj gline. Pri izdelovanju cementa morajo zato dodati ene ali druge snos vi. Roman (rimski) cement žgejo iz naravnega glinastega laporja in ga pos tem brez posebnih primesi zmeljejo v prah. Portland cementu dodajo pa navadno sodre (gipsa). Portland ce» ment so začeli izdelovati že začetkom 16. stoletja, to je pred približno 400 leti v Portlandu, malem otoku na južni obali Angleške.
Tudi cement v Anhovem spada v vrsto Portland. Izdelava je v glavnem sledeča:
Na levem bregu Soče kopljejo in ri» jejo opoko in jo spravijo nato po Žič» ni prenosilnici v tvornico. Tu pride o» poka najprej v velike peči, ki jih ku» rijo povečini s premogom iz poljske gornje Šlezije (Gornji Šlazk). Opoka se v pečeh žge kot apno. Ko se ohladi in nekoliko umedi, gre v mline. Tik pred mletjem ji dodajo sodrè, ki jo dobivajo iz kamnolomov ob reki Tilment (Benečija). Zmleto moko na» polnijo nato v vreče po 50 kg. in to je anhovski cement.
Drugi proizvodi.
V Anhovem pa ne izdelujejo samo navadnega Portland cementa, temveč tudi tako imenovani Superportland, ki ga meljejo iz temne opoke in je no» sebno dober in sorazmerno dražji.
Poleg tega izdelujejo v Anhovem tudi betonske cevi za vodne in druge naprave. Zelo važen izdelek je nadalje eternit in njemu podobni, tako imeno» vani salonit. Eternit služi za pokri» vanje streh Da plošče v slučaju poža» ra ne zgore, jim je primešan azbest, to je kamen, ki ima svili podobne ne» zgorijive nitke. Eternit bi v slučaju požara ne smel niti pokati.
V tvornici izdelujejo tudi kopalne kadi in druge posode, nadalje umetni marmor, ki ni nič drugega nego umet» no barvana betonska plošča z vlože» nimi koščki marmorja.
Delavske razmere.
Lani je bilo zaposlenih v tvornici okoli 800 ljudi, danes jih je komaj po» lovica. Od teh 60 do 70 koplje opoko na levem bregu Soče, ostali so v tvor» niči. Pri podjetju je tudi par zidarjev. Približno polovica delavstva je iz bližnje okolice, to je iz Anhovega, Deskel, Morskega, Plavi, Kanala, Bo» dreža, Avč itd., ostali so iz notranjo» s ti, predvsem iz Furlanije.
Delavske plače so urejene s poseb» no kolektivno pogodbo med sindikati in lastniki in znašajo v splošnem 1.65 do 2.30 lir na uro. Kdor ima v bližini lastno hišo in kos zemljišča, izhaja precej dobro; slabše je za tiste, ki morajo plačati stanovanje in kupiti vso hrano. Dobro pa je, da najdejo pri tvornici stanovanje in skupno kuhinjo.
Razvoj podjetja.
Iz prvotnih, skromnih začetkov se je razvila velikanska tvornica, ki iz» dela lahko nekaj milijonov kvintalov cementa in drugih izdelkov na leto. Radi obilne surovine se obrat lahko poveča do poljubne višine.
Tvornica čuti danes krizo, ki vlada nad vso stavbno obrtjo. Poleg tega je treba upoštevati, da se izdela v Italiji mnogo več cementa, nego ga država more porabiti. Blago mora iskati pot v inozemstvo. Tako ima cement iz An» hovega svoje trge tudi na Japonskem, v Indiji, v Egiptu, v Južni Ameriki, v Kanadi in drugod. Tu se bori anhov» s ki cement s konkurenco izbornega jugoslovanskega cementa iz Dalma» cije (Split) in s cementi iz notranjosti Italije, predvsem s prvovrstnim iz po» krajine Bergamo.
Skoraj vsa podjetja cementa v Ita» liji so združena v tako zvane kartele. Tako so tudi vse tvornice v treh Be» nečijah združene v poseben kartel s sedežem v Padovi, kjer je osrednji
TVornica cementa v
Kjer so pred vojno rasli krompir, pšenica in koruza, se dviga danes ve» lilansko poslopje s kadečimi se dim» nki. To je tvornica cementa v An» lovem ob železniški progi Gorica»Sv. Lucija.
Ob tvornici so zgradili posebno že» lezniško postajo Salona. Prvotno je bila postaja določena le za blagovni Promet, sedaj služli tudi osebnemu. Blaga odložijo in naložijo tukaj več kot na vseh ostalih postajah od Gorice do Podbrda skupaj.
Tvornica dobiva surovino za ce» tocnt z levega brega Soče, do katerega vodi krasen slok most iz železnega be» tona. Nad njim je napeljana žična Prenosilnica za kamenje, opoko, ozi» roma apneni lapor, ki je glavna sesta» vina hribovja, segajočega od Kanala, oziroma od Avč do Sv. gore, Tu je to» rej surovine za stoletja, morda celo za tisočletja! Prenos kamnja bo stal se» veda tem več, čim bolj bodo kamnolo» mi oddaljeni. Ce bo kedaj pozneje po» vpraševanje po cementu bolj živo, se Bo'mogoče dvignila kaka nova tvor» niča bliže Kanala ali Sv. gori.
Današnjo tvornico so začeli graditi }• 1919. in jo končali 1921. Pozneje so jo izpopolnjevali, dozidavah nova skla» dišča, stavbe za urade, kolibe in hiše za delavce ter seveda tudi gostilne. Nastala je naselbina, ki je popolnoma Postavila v senco nekdanjo vas An» hovo, ležečo nekoliko bolj južno proti Blaverri. Anhovo je bilo prej župan» Rtvo, danes pa je moralo tudi to čast odstopiti Saloni ob Soči.
Kako izdelujejo cement.
Cement je siv prah, težak kot ka» menje, ki ga pozna vsak naš človek.
V prirodi najdemo tudi naravne ce» mente. To je skala, katero zmeljejo, m če zmočiš nato prah z vodo, se zo» Pet strdi v kamen. Taki naravni c e» menti se nahajajo v Pozzuoli v južni Italiji (v bližini Neapolja) in drugod Po svetu.
Drugi so umetni cementi. Najbolj
Pil v svojo sobo. Kakor tiger v kletki se je izprehajal po sobi. Kako strašno neprijetno se je končal ta dan! Pri» dobil je roko mlade deklice, ne pa njenega srca. In njega, tako ponosnega, ki se je posmehoval ljubezni in žen» skam, je odbila deklica, ki jo je strastno ljubil! Ko se je spomnil, kako predrzno mu je prepovedala dati duška svojim čuvstvom, kako se je odtrgala od njega in se ubranila njegovih poljubov, mu je prevzela srce mašče» valnost. Vse je vrelo v njem. Tisoč načrtov mu je švigalo P° glavi. Hotel je na vsak način, da ga mora vzljubiti.
Medtem je Hartatef, ločen od sveta, živel v svojem Podzemeljskem skrivališču. Samo ponoči je hodil ven, da se ob nilskem obrežju nadiha svežega zraku. Vsi čuti. so mu otopeli. Težko in nezdravo ozračje, v katerem je mvel, je pogubno vplivalo na njegove živce in zdravje. Ganofera mu je povedala, da ga še vedno iščejo, zamol» cala pa mu je, da je mumija starega Mene odkupljena in da se je Nej ta zaročila s Sargonom.
Ko je Šmenkara slišal, da ga kliče Semnu k sebi, je skoraj omedlel. Ko je pa zvedel, da gre za odkup mu» mije, se je pomiril. Toda Semnuove besede, da bodo f Pazili nanj in da ga pri prvem zlem činu pošljejo v kamnolome, so težko padle na srce starega oderuha. Neke noči, kakih petnajst dni po zadnjih dogodkih,
je nekdo potrkal na oderuhova vrata. Ko se je Šmenkara obotavljal odpreti, je prišlec rekel z ukazovalnim gla» som : »Odpri, sicer se ti bo slabo godilo.« Tujec je bil tako skrbno zavit v temen plašč in pokrit s kapuco, da ga ni bilo mogoče spoznati. Bil je sam, zato mu je Smen» kara odprl. Ko je tujec odgrnil plašč, se je pojavila dolga bela tunika in obrita žrečeva glava.
»Ravseneb!« ie vzkliknil Šmenkara z odprtimi usti ter stopil nazaj kakor pred prikaznijo. Nato je pokleknil ini poljubil zemljo.
»Bogovi naj te blagoslovijo in Bog čuvaj vsak tvoj korak, veliki Amonov služabnik! Povej mi, kaj te je pri» vedlo! pod mojo skromno streho.«
»Vstani,« je rekel žrec, »in pelji me v sobo, kjer se bova lahko pogovorila tako, da naju ne bo nihče slišal.«
Oderuh je vstal in odvedel Ravseneba v sosedno sobo, kjer ga je sprejela Ganofera z vsemi častmi.
»Pelji me h Hartatefu, ki je tukaj skrit. Moram go» voriti z njim.« je rekel žrec kratko. Bleda in prestrašena zakonca sta hotela ugovarjati, toda žrec ju je ostro po» gledal in dejal:
»Ne lažita! Hartatefa so videli. Vsako noč se izpre» haja ob Nilu, skrivajoč se na starih zapuščenih stopni» cah tujskega mestnega krila. Lahko bi ga bilo prijeti.
razprodajni urad. Kdor hoče danes kupiti cement, se mora obrniti na ta urad, ki izroči nato naročilo tej ali oni včlanjeni tvornici. Take velike zveze
Med Mehiko in sv. stolico.
Pred nekaj dnevi sta predsednik mehikanske vlade in zastopnik sv. očeta podpisala sporazum ali konkor; dat. Ostri spori, ki so tirjali mnogo mučeniške krvi, so s tem končani, Cer; kev je zadobila prejšnjo svobodo.
Masarykova izjava.
V Pragi so ustanovili društvo za proučevanje manjšinskega vprašanja, ki ima tudi svoje glasilo »Narodnost; ni Obzor«. List je prinesel na uvod; nem mestu zanimive besede predsed; nika češko ; slovaške republike To; maža Masaryka. »Naloga večinskega naroda« — pravi Masaryk — »je, da razmerje narodnih manjšin do sebe in do države razumno uredi. Ne ča; kati, kaj bodo manjšine podvzele, kaj bodo zahtevale in kako bodo vpile! Pravic ne smemo dati manjšinam po tem, kar glasno zahtevajo, temveč mo; ramo razmere pravično proučiti in priti samostojno do programa, ki naj uredi položaj manjšin v državi. Tak program moramo izvesti prostovoljno kot dolžnost do sebe in do države in ne samo kot dolžnost do narodne manjšine, ki se je stvar tiče. Večkrat sem že opozoril, da bi bilo potrebno podrobno proučiti, kako se je narod; no vprašanje rešilo drugje, na primer v Švici, Belgiji in tako dalje. Prouče; vati bi morali, se razume, samo zato, da spoznamo razne rešitve, a ne da enostavno presadimo k nam tuje pri; mere. Vprašanje narodnih manjšin je namreč radi zgodovinskih, plemen; skih, gospodarskih in drugih razmer v vsaki državi drugačno. Mi se mora; mo potruditi, da ustvarimo posebno češko ; slovaško rešitev narodno; manjšinskega vprašanja. Če pa hočejo državniki to vprašanje srečno rešiti, morajo imeti pri roki obširne podat;
cementnih tvornic in podjetij so do; bre, ker dobe laže zveze v inozemstvu in izločujejo konkurenco med tovar; nami v notranjosti države.
ke, morajo imeti pregled čez razne na; čine reševanja in dobro poznati go; spodarski in kulturni položaj narod; nih manjšin. Naloga novega društva je, da ta materij al nepristransko in pravično zbira in proučuje.
Grandi na Poljskem.
Zunanji minister Grandi je dospel v ponedeljek na Poljsko, da vrne ne; davni obisk poljskega zunanjega mi; nistra Zaleskega v Rimu. Grandi j a so sprejeli z velikimi častmi in mu dali na j višje poljsko odlikovanje, red Be; lega orla. Med slovesno pojedino' je Zaleski vstal ter napil stoletnemu polj; skodtalijanskemu prijateljstvu. Polj; ska dežela — je rekel — nosi na sebi pečat italijanske omike in velik je bil italijanski vpliv na poljsko narodno
Iz tržaške okolice.
Skedenj. — (N o v a m a š a.) — Prihodnjo nedeljo 15. t. m. bo bral tu; kaj novo sv. mašo- č. g. Placid Sancin — Mežnarjev iz dobro znane škedenjs ske družine. Dan poprej ga bo v do; mači cerkvi slovesno posvetil v mašni; ka tržaški škof. Vsa vas in okolica se pripravlja na to slavnost, posebno ker je g. Placid prvi duhoven Škedenjc. Za to priliko se bo v nedeljo proizva; jala nova maša našega domačega skladatelja g. Alojzija Sancina;Čemo; te. Mešani pevski zbor 60 glasov in popoln orkester 30 oseb uči in vodi g. Rudolf Sancin ; Čemot, skladateljev brat. Na orgle spremlja skladatelj sam. Zdi se, da bo za ta dan cerkev desetkrat premajhna. Novomašniku kličemo: »Blagoslovljena Tvoja po; ta!«
re
dušo. Italija, mati latinske omike, je našla vedno in najde tudi danes na Poljskem odprta ušesa in odobrava; nje. Poljski in italijanski narod sta imela vselej razumevanje za oboje; stranske narodne in teritorialne zah; teve, kajti te so se držale vedno v me; jah pravičnosti in se niso dotikale pravic drugih. Zaleski je ob sklepu na; pil kralju in Mussoliniju ter želel Ita; liji slavno bodočnost.
Grandi se je zahvalil in rekel, da prinaša Poljakom pozdrav svojega voditelja Benita Mussolinija. »Naše prijateljstvo« — je dejal — »ne sloni samo na tem, da med našima dežela; ma ni nobenega nasprotja, temveč tudi v prirojenem čutu za pravičnost, ki smo ga skupno podedovali od ve; like matere prava (Italije). Poljska in Italija imata pred seboj obsežno polje nesebičnega sodelovanja pri utrditvi in pomirjenju Evrope.« H koncu je napil predsedniku republike, maršalu Pilsudskemu, Zaleskemu in Poljski.
Grandi je obiskal drugi dan mar; šala Pilsudskega in imel z njim dolg politični razgovor.
Umrl je mož, padel je hrast. Vaneta Kutiriča ni več, delavca na gospodar; skem in kulturnem polju. Od 72 let življenja, jih je 50 porabil za »Vele; silo«, »Gospodarsko društvo« in za »Dvorano«, središče prejšnjega kul; turnega življenja v Skednju. Ohranite zvest spomin Ivanu GodinnKudriču! N. p. v m.!
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Nova maša. — Po osmih letih bomo imeli v nedeljo 15. t. m. ob 10. uri zopet slavnost nove sv. maše. Da; rovai jo bo č. g. Srečko Rejic, ki je tik pred tem veličastnim dogodkom mo; ral prenesti že bridko preizkušnjo — smrt predobrega očeta.
Naznanilo. — Vsem častilcem sv. Antona doma in v okolici se na;
©leno v svet.
Kaj nam pišejo z dežele?
Toda mi nočemo Hartatofove smrti. Takoj me popelji k njemu!«
Smenkara in njegova žena nista več ugovarjala. Peljala sta ga v skrito sobo. Na hodniku pod kamenitimi stopnicami je rekel Ravseneb:
»Daj mi svetiljko in pojdi nazaj, dokler se ne vrnem ali te ne pokličem.«
»Gospod bo utegnil misliti, da je izgubljen, in ima pri sebi orožje. Dovoli, da ga opozorim,« je rekel oderuh.
»Dobro, pojdi! Povej mu, da bi neki človek rad z njim govoril,« je odgovoril žrec.
Ko je Hartatef spoznal Ravseneba, je strašno pre; bledel in skočil z ležišča.«
»Ne boj se, ne prihajam kot sovražnik,« je dejal žrec, sedel ter namignil oderuhu, naj se odstrani. »Daši smo vedeli, kje se skrivaš, te vendar nismo hoteli prijeti. V zadnjem času smo zvedeli mnogo novega, a tempelj ne potrebuje tvoje smrti, ampak tvoje pomoči. Tvoj zlo; čin bi bil grozen, če bi se bil porodil v tvoji duši. Mi pa imamo utemeljeno domnevo, da si delal pod vplivom drugih oseb, ki so imele pri tem svoje temne namene. Ali ni bila Abrakro, ki te je zapeljala v to?«
»Da, obljubila mi je vsemogočno pijačo,« je rekel mladi mož in zardel do ušes.
Žrec se je zasmejal.
»Abrakro je iz plemena Hititov. Kaj so njej egip; tovski bogovi? Pač pa je vdana kraljici, ki je naklonjena tem nečistim ljudem. Ta je hotela napraviti čarobno pi; jačo, s katero bi uničila mladega Tutmesa. Toda bogovi vidijo resnico in ti odpuščajo. Dovolj si kaznovan s tem, da si izgubil svoje stališče v družbi in imetje. Večji del tvojega premoženja pa je prejela v dar ta skrivnostna Menova hčerka Nejta, ki se je zaročila s Sargonom, uje; tim Hititom, in kateremu izkazuje kraljica take časti, kakor bi bil pravi egiptovski princ.«
Kakor ranjena zver je Hartatef poskočil z mesta, se s hripavim stokanjem opotekel ter se oprijel zidu. Nejta — Sargonova nevesta! Njegovo premoženje v rokah tek; mečevih! Strašno!... Stisnil je pesti. Peklensko ljubo; sumje in brezumen bes sta ga pekla v srce kakor raz; beljeno železo.
Žrec je z zadovoljnim pogledom zasledoval nesreč; nežev notranji boj. Vedel je, da bo užaljena ljubezen napravila iz mladega moža poslušno orodje v njegovih rokah, zato je molče čakal. Končno je Hartatef pristopil k mizi.
»Razen svojega življenja ne morem dati Amonu in maščevanju ničesar,« je rekel in šel z roko preko las.
Kaj se sliši po svetu.
Gandhi in Radecki.
Znano je, da je Gaddhijeva vstaja v Indiji pričela z bojkotom soli. Vsak naj si sam zajme soli ob morski obali in naj ne plača davka. Podoben način borbe proti gospodarjem dežele so začeli Italijani 1. 1848. Takrat je bila Lombardija pod Avstrijo. Maršal Ra* dečki, tedanji lombardski ' podkralj, je hotel napolniti državne blagajne in je ukazal povišati cene tobaku. Ob* enem je dal nabiti lepake, naj ljudje kar moč dosti kade. Italijanski rodo* ljubi so pa dali tajno navodilo, naj si noben pošten Italijan ne zapali av* atrijske cigarete. Kakor nočejo danes Indijci angleške soli, tako takrat niso hoteli avstrijskih cigaret, hoteč cesar* sko kašo prikrajšati.
Ker ni šlo drugače, je »oče« Radeč* ki, sam hud fa j far, ukazal, naj pa vo* jaštvo po ulicah kar moč na debelo kadi. Zato je prišlo do vsakodnevnih pretepov med kadečim vojaštvom in zdržnimi civilisti. Iz teh malenkostnih pobojev se je razvila velika pobuna, ki je cesarskega orla izrinila iz Lom* bardije.
Evropski jeziki.
Po najnovejših računih govorijo Evropci 120 različnih jezikov; 81 mili* Jonov jih govori nemško. Nemščina Je torej v Evropi najbolj razširjena. Za njo pride ruščina, ki jo rabi 70 mi* lijonov Evropcev, potem angleščina, ki j O’govori 47 milijonov. Za angle* ščino je italijanščina, katere se poslu* žuje 40 milijonov 807 tisoč ljudi. Brž Rato sledi francoščina s 40 milijoni.
Človek od jutri.
Ameriški antropolog (učenjak, ki se bavi z razvojem človeka) dr. Har* dick pravi, kakšen bo človek v bodoč* nosti: nos bo večji, oči bodo bolj udr* le, usta bolj majhna, brada večja; čre* Pinja bo večja in bo notri več mož* Sanj glava, ki bo imela obliko hruške, bo čepela na močnem vratu. Las ne bomo imeli, pač pa bolj junaške brke; 'judje bodo govorili s piskajočim gla* som. Glavne bolezni bodo na želodcu '*n na živcih. — No, prav lepi pač ne bodo ti naši potomci. Vse kaže, da una ameriški učenjak že danes veliko hruško na močnem vratu.
Najmanjše kraljestvo.
Anglija nima letos opravka le z Gandhi jem v Indiji. Ob temelje cesar* . Va buta tudi kralj Lundya. Kje pa Je to, boste po vsej pravici vprašali. L"ndy je 5 kilometrov dolg in 2 kilo* 'netra širok skalnat otok v bristol* . em zalivu v južni Angliji. Od obale Le °tok oddaljen 25 kilometrov, dobri n "V i!r' v°žnje. Pristana ni na otoku 'kakega; po vrveh potegnejo došleca n‘a otok. Vseh prebivalcev na otoku L-- Poleg te dvanajsterice živi na otoku še velikansko število papig, po* ' obnih galebom. Te papige so na oto* 11 >>narodna žival«. Imajo jih natiska* & na znamkah, ki pa veljajo le na otoku, in vtisnjene na denarju. »Kra* jestvo« Lundy ima namreč lastne •namke in tudi svoj denar. Kraljestvo
je postalo na prav čuden način. Pred par leti je kupil otok neki bogataš Harman. Vlada ga je priznala kot gu* verner ja na otoku. Mož pa se je neke* ga dne kar sam oklical za »kralja na Lundy ju« in ker ni londonska vlada nič ugovarjala, je pri tem ostalo.
Harman ni svojim podložnikom na* ložil nič davka. Le od potnikov, ki prihajajo ob praznikih zijat otok, »kralja« in podložnike, pobira visoko pristojbino. Sicer so pa prebivalci kamnarji, ker je na otoku bogat kam* nolom, znan že starim Feničanom.
Zdaj grozi temu najmanjšemu kra* ljestvu sveta konec. Londonski držav* ni pravdnik je namreč začel preisko* vati, kako je otok Lundy pravzaprav postal kraljestvo in oclkdaj ima kralj Harman pravico kovati denar in imeti lastne znamke. Toda kralj z Lundy j a je ponosen mož in noče pred angleške sodnike.
Ne ve se še, ali bo spor med svetov* nim angleškim cesarstvom in trinajst* glavim kraljestvom končal z vojno ali z mirno poravnavo.
Bogatije Habsburžanov.
Ob polomu so države naslednice zaplenile odstavljenim Habsburža* nom vse premoženje. Tedaj se je šele izkazalo, kakšna bogastva so Habs* buržani v teku stoletij nakopičili v svojih rokah. Največ premoženja so imeli v sedanji avstrijski republiki. Saj je bil tukaj starodavni sedež nji* hove družine in središče njihovih državnih in zasebnih koristi. Če bi se mogle te vrednote prodati za denar, ki so ga LIabsburžani v teku stoletij zanje potrosili, bi bila Avstrija reše* na vseh finančnih skrbi sedanjosti in bodočnosti.
Sem spadajo cesarski dvorci na Dunaju in v okolici, v Inomostu in Sol* nogradu, cela vrsta gradov in velepo* sestev, palač, vrtov, gozdov za lov in tako dalje. Takih sijajnih stavb ih imetij so našteli v Avstriji 30. Od teh nepremičnin je dunajska vlada pusti* la cesarici Citi samo dve: vilo Wart* holz v Reichenau s 164 tisoč štirjaških metrov zemljišča in grad Feistritz na Štajerskem, ki šteje 86 tisoč metrov zemlje. Bivša cesarica je še danes lastnica teh posestev.
Poleg gradov in dvorcev je pred* sta vi j ala veliko bogastvo tudi opre* ma, večkrat mnogo dražja nego poslopja sama. Habsburžani so imeli dragocene zbirke stenskih preprog, dragih kamnov, egiptovskih, rimskih in grških starin, svetovno znane zbir* ke slik, starih novcev, orožja, števil* ne knjižnice in tako dalje. Najzna* menitejša je bila dvorna zakladnica na Dunaju, ki si jo občinstvo danes lahko ogleda. V njej vidiš cesarske in kraljevske plašče, žezla, krono, meče, vse posuto z velikimi, nepre* ceni ji virai biseri.
Gotovina.
Ko so Habsburžani zbežali, so za* pustili tudi mnogo denarja in vred*
i
; nostnih papirjev. Njih veljava je zna*
\ šala leta 1919. približno 100 milijonov zlatih kron. Razen tega je spravil ce* sar Karel 1. novembra 1918. v Švico 28 milijonov kron, s seboj je vzel pozne* je tudi družinske dragocenosti, kakor prstane, zapestnice, ogrlice in slično v vrednosti 10 milijonov. Toda Karel je z rešenim denarjem v izgnanstvu slabo gospodaril. Prišel je kmalu v finančne stiske, tako da je moral pro* dati tudi družinsko nakitje. Mnogo denarja so potrosili tudi njegovi so* rodniki, zakaj poleg žene in otrok je moral vzdrževati tudi svojo mater jMarijo Jožefo, brata Maksa z ženo in sinom, nadalje strica Petra Ferdinan* da s soprogo in 4 otroci in staro ma* ter Marijo Terezijo.
Premoženje, ki ga je avstrijska re* publika vzela Habsburžanom, so upo* rabili v korist vojnih sirot, vdov in pohabljencev, to se pravi ljudi, ki so v vojni zgubili zdravje ali reditelja. To je bilo pravično, zakaj cesarski ljudje so ostali med vojno vsi zdravi in niso poznali ne pomanjkanja in ne trpljenja.
Še strožji zakon kakor Avstrija je izdala češko*slovaška republika. Čehi so zaplenili vse habsburško premo* žen j e brez izjeme in ga proglasili za državno last. Habsburžani so imeli na Češkem nič manj ko 20 silnih velepo* sestev z gradovi in pristavami, nad* vojvoda Friderik tudi veliko tovarno. Državna last so postali sedanji dvo* ree predsednika Masarvka Hradčani, grad Karlov Tvn, Toskanska palača in korijarna v Kladrubu.
Ravno take bogatije so imeli Habsburžani na Ogrskem. Začetkoma so jih M ad j ari zaplenili, danes so jim pa vse vrnili.
Posestva so imeli Habsburžani tudi na Poljskem in na današnjem ozemlju Jugoslavije. V Italiji so zgubili grad Miramar, konjarai v Lipici in Pre* stanku, rimska vlada jim je zaplenila Villo d’ Este pri Rimu ter grad in ve* leposestvo Catta jo pri Padovi.
Vse to nepopisno bogastvo se je na* gromadilo v teku stoletjih, in sicer iz davkov in naporov podložnega ljud* stva.
Pisma izseljencev.
Buenos Aires. — Dne 3. maja t. 1. se je poročil naš rojak g. Anton Ku* rinčič z g.čno Anico Miklavičevo. Oba sta iz Iderskega pri Kobaridu. Pri le* pem zabavnem večeru smo se vsi pod* pisani spomnili naših dragih doma ter pošiljamo pozdrave staršem, bratom, sestram, fantom, dekletom, uredništ* vu in č. g. Filipu. Anton Kurinčič, Anica Kurinčič, Franc in Lučka Ku* rinčič. Alojzij Kurinčič, Loj za Frat* nik, Jožef Šavli, Ignac Uršič, Franc | Uršič, Franc Kurinčič, Idrsko pri Ko* ! baridu. Franc Volarič, Svino, Franc : Trebše, Srpenica, Sancin Hektor in I Elvira Godina, Skedenj, Perinčič j Franc, Janko Uršič, Adolf Kurinčič, j Karmela Mihelič, Rudolf Škalin, Ko* i barid, Franc Sivec. Vrsno.
Glasba.
Nova latinska maša.
Vinko Vodopivec: Missa in honos rem S. Theresiae a Jesu Infante za štiriglasen mešan zbor (posvečena prevz. knezo*nadškofu goriškemu.) Iz* dal skladatelj, razprodaja »Katoliška knjigarna« v Gorici. Cena partituri Lir 7—, posamezni glasovi Lir 1.60. Veliko je bilo povpraševanje naših cerkvenih pevskih zborov po maši, ki naj bi bila pisana v bolj lahkem slo« gu, melodična, kratka, a pestra, da človeka dvigne. Tako nam je zapel naš znani Vinko Vodopivec. Maša te» če gladko, lepo in se neprisiljeno pre* Uva iz kombinacije v kombinacijo. Zbor jo bo z lahkoto pel, ker se gl a * sovi skozi in skozi menjajo, počivajo, nastopajo posamezno in zadone zelo lepo skupno. Mašo je treba prav do* bro in pridno naštudirati, potem pri* de šele do lepega učinka. Priljubila se bo na mah pevcem in poslušalcem, saj nam jo je zapel naš Vinko, ki razpo* laga z neizčrpnimi zakladi melodije. Njemu naj gredo čestitke vseh ljubi* teljev glasbe!
V Lurd.
V dneh od 12. do 17., oziroma 19. julija t. 1. bo zopet veliko romanje k čudodelni Materi božji v Lurd. Romarji se bodo peljali s poseb* nimi vlaki; eden bo vozil bolnike. Zbirališče bo Genova, odkoder se odpelje vlak 12. julija. Kdor hoče obiskati samo Lurd, se bo po tri« dnevnem bivanju v Lurdu 17. jul. vrnil v Ge« novo. Kdor si bo hotel ogledati še južno Fran* ! cijo, se bo 19. jul. vrnil v Turin. Natančnejša pojasnila daje g. J. Velci, stolni vikar, Gorica, Trg sv. Hilarija (Corte S. Ilario).
Gospodarstvo.
Trg hmečMIi pridelke!.
Trst, 10. junija.
Krompir novi 60.
Zelenj ad: radič 80 do 100, za kuha* nje 60, mladi 160, solata 120 do 160, solatica 160 do 180, zelje 80 do 100, špinača 120, nemška 200, grah 80 do 100, blitva 80 do 100, rdeča pesa 60 do 80, kolerabe 80 do 100, fižol v stročju 160, domači 240 do 300, bučice 140 do 180, kumare 300, domače 400.
Sadje: črešnje 280, 300 do 350, ja* gode 12 do 14, debele vrtne 5 do- 6.
Na trgu je malo blaga, o izvozu ni govora.
Gorica, 11. junija.
Sadje: črešnje divjake (kozanke) 350 do 380, bele 220 do 240, čuferce 250 do 280, ribes 300, prve breskve (par kg z Vogerskega) 550. Na trgu so tudi prve marelice, a iz notranjosti. Dnevno je na trgu 350 do 400 kvinta* hov črešenj, največ iz Brd. Črešnje gredo v Avstrijo, malo v Jugoslavijo in na Češko; za žveplarje so pre* drage.
Zelen j ad: grah 60 do 70, spargi ji 200 do 220, kolerabe 50 do 60, vrzote pomladne 40, zobčate 80 do 100, fižol v stročju 180 do 200 (še včeraj po 300
W Dorstoce;
m branje
Opozarjamo vse POŠTENE na* ročnike, ki so prejeli 1. snopič, NAJ ČIM PREJE PORAVNA* JO TISTO SKROMNO NA* ROČNINO!! — Nekaj izvodov
je še na razpolago!
ESEiSSSffiS ZAHVALA EEBSSSBIBBa
Ob težki izgubi našega dobrega in ljubega očeta
Franca Rejlca
se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki so tolažili našega dobrega očeta v težki in dolgi bolezni. Posebna zahvala č. g. kaplanu Budinu, ki ga je v bolezni tolažil in lepo pripravil na pot v večnost. Vsem sorodnikom, tovarišem, znan* cem, ki so spremili očeta k večnemu počitku iskrena hvala. Prisrčna hvala pevskemu zboru in cerkveni godbi za žalostinke med potjo, v cerkvi in na grobu.
Idrija, 8. junija 1930.
Žalujoča družina Rejic.
A-	.č č G-
t
Z žalostnim srcem javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znan* cem, da je moja nepozabha, draga ženka
Antonija Živie, roj. Mahnič
v nedeljo dne 1. junija ob 11. in pol uri zvečer previdena s tolažili sv. vere po kratki, a mučni bolezni iz* dihnila svojo blago dušo.
Rudolf Živie, soprog; Frančiška, mati; Anton, tast; Ivan in Karel, brata; Matilda, Kristina, Ana, svakinje.
ZAHVALA.
V dneh moje neizmerne žalosti ob izgubi najdražje ženke
ANTONIJE
sem prejel toliko dokazov sočutja, da se vsem ne morem posebej zahvaliti. Izrekam torej na tem mestu iskreno in hvaležno zahvalo gg. zdravnikoma dr.ju D’Este in dr.ju Addobattiju, preč. duhovščini: "g. župniku Kjudru za vodstvo pogreba in ganljivi nagrobni govor, preč. g. dr.ju Požarju za tolažilne obiske in asistenco, g. kons. svet. Henriku Šoncu in g. vikarju Fili* pu Abramu za asistenco, g. županu in njegovi soprogi, zastopnikom županstva, šole in var* nostnega oblastva, pevcem za žalostinkc in vsem blagim darovateljem cvetja. Hvala sled* njič vsem dobrim dušam, ki so pokojnici stre* gle v bolezni in prihitele od blizu in daleč kro* pit in spremit na zadnji poti ali kakorkoli iz* kazale pokojnici zadnjo čast ter meni lajšale bolest. — Vsem Bog stotero poplačaj!
Skopo, dne 7. junija 1930.
Živie Rudolf.
f
Godine Ivana Kudriča.
Skedenj pri Trstu, dne 10. junija 1930.
„Cassav Rurale di prestiti e depostiti", prej „Gospodarsko Il društvo" v Škednju pri Trstu naznanja smrt svojega dolgolet-ra nega in zaslužnega predsednika
I Godine h
Skedenj pri Trstu, dne K
nam prišli na pomoč v času bolezni
ZAHVALA
vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so in ob smrti naše preblage matere — babice
Franoike BrišorS erve.
Posebna zahvala pa še čast. g. župnemu upravitelju za tolažila v zadnji uri, požrtvovalnim strežnicam, domačemu in bukovskemu pevskemu zboru za pretresljive žalostinke, darovalcem lepega cvetja in mnogoštevilnim spremljevalcem na zadnji poti.
Družini: Brišar - Močnik.
Grahovo ob Bači, 10. junija 1930.

t
Potrti sporočamo vsem prijateljem in znancem, da je umrla po dolgi in mučni bolezni naša preljuba mama
Marija Gomišček,
roj. Bolfar.
Vencelj, Albert, Franc, Anton, Marija, mati.
sinovi;
ZAHVALA.
Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali ob dolgi bolezni naše preljube
MAMICE
in prihiteli, da jo spremijo na njeni z ad* nji poti. Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, g. zdravniku dr.ju Francu Ma* rušiču, gošpej Mariji Jugovi in Muriji Gravnarjevi, ki so skozi dolge mesece stregle pokojni bolnici. Bog bodi vsem plačnik!
Solkan, 11. junija 1930.
znanja, da bo v nedeljo 15. t. m. slo* vesno opravilo pri sv. Antonu ob osmi uri zjutraj in ne ob desetih kot druga leta. Sprememba je nastala radi nove sv. maše.
Odlikovanje. — »Novi list« je lani poročal, s kakim junaštvom je šel Anton Čuk reševat dva v Idrijci se potapljajoča vojaka. Za ta čin je bil na praznik ustave odlikovan z zasluž* no kolajno.
Osebna vest. — Rudn. zdravnik g. dr. R. Schemitz se je po enoletni odsotnosti vrnil in zopet redno ura* duje. Dopust je uporabil za nadaljne študije o pljučnih boleznih.
Potrebno delo. — Na Leopol* dovem predmestju so te dni pričeli s pripravljalnimi deli pri novi delavski hiši, ki jo bo zgradil rudnik. Pametno, saj manjka stanovanj in zaslužka!
Novigrobovi. — Umrli so: Ana Breitenbergerjeva, rudarjeva žena, stara 42 let, 52*letna Frančiška Črni* gojeva, bivša gostilničarka na Raz* pot ju in 75*letni vp. rudar in posestnik Franc Reje, oče novomašnika č. g. Feliksa, Dočakati sinovo prvo sv. da* ritev je bila edina vroča želja blagega pokojnika, toda »človek obrača, Bog obrne«. Vsem umrlim večni poko j !
Sp. Kanomlja. — (Tatvina.) — — Na vnebohod ponoči so se pojavili pri tuk. gostilničarju Ivanu Petriču uzmoviči ter odnesli mesa, tobaka in denarja v skupni vrednosti 1700 lir.
Sp. Idrija. — (Nesreče.) — Franc Kenda, p. d. Hladnik, v O tuš ju je v petek pripeljal k lesnemu skla* dišču v bližini elektr. centrale nekaj lesa. Ko je razkladal voz, je pridirjalo mimo motorno kolo, da so se konji splašili in gospodarja, ki ni bil na to pripravljen, potegnili za seboj in ga vlekli kakih 10 metrov. Zadobil je hude udarce na glavi in si spahnil ro* ko. — Žagar na Carjevi žagi Makuc Justin s Stopnika se je pri razklada* n ju hlodov težko ponesrečil. Več hlo* dov se je nanj zvalilo in ga močno pretisnilo in ranilo. Oba sta bila pre* peljana v idr. bolnišnico.
Masore. — V vrh eh ie umrl Jožef Eržen .star 65 let. N. m. v p.!
Godovič. — Dne 25. m. m. smo imeli lep domač praznik. Praznovali smo farnega patrona in celodnevno češče* nje sv. R. T. Slovesni govor je imel preč. g. Osvald iz Idrije, obiskalo nas je pa še več okoliških gospodov. Bil je res lep dan za našo župnijo.
Amerika. — Tu se je poročila po* sestnica Antonija Škvarčeva, ki je vzela v zakon Hermana Carla. Obilo sreče!
iz Istre.
Truške. — (Ples mestomaše.) —■ Na binkoštno nedeljo smo imeli v Truškah ples namesto maše. Imeli smo ob sedmi le tiho mašo, ob deseti pa nič. Polovica faranov je bila torej zastran plesa brez maše. Sramota za plesavce, ki nam še mašo kradejo.
Kubed. — (Birma.) — 5. junija smo imeli sv. birmo. Prevzvišenemu smo priredili prav lep sprej em. V ime* nu birmancev je nagovorila škofa ma* la deklica. Birmancev je bilo okoli 200. Pohvaliti moramo birmanke in botrice, da so bile dostojno oblečene. Malo manj potratnosti bi pa bilo vse* eno na mestu.
Glem pri Kopru. — (Opomin.) — Iz naše vasi se ni še nič bralo v »Novem listu«. Pa se danes oglašamo. Po* hvaliti se ravno ne smemo, ker se nas je vseh prijela strašna bolezen, da ni* smo z dosedanjimi mejniki na polju zadovoljni. Nekateri so jih začeli kar samovoljno premikati. Tudi steze so začeli nekateri zapirati. Vse to rodi krege in pretepe, zavist in sovraštvo. Ljudje božji, kam gremo?
Gračišče pri Kubedu. — Odkar iz* ha ja »Novi list«, se še nismo oglasili. Zato pa danes prosimo za majhen ko* tiček. K nam prihaja malo časopisov in bi se moral zlasti mlajši svet bolj zavzeti za čtivo. —■ Z veliko sloves* n ost j o smo pred časom obhajali ženi* tovanje Kovačiča Angela z Antonijo Franca in Kovačiča Antona s Franca Marijo. Obilo sreče!
Jelšane. — (Pridna dekleta.) — 4. nov. lanskega leta so si naša de* kleta ustanovila odsek za vezenje.
Dolge 'zimske večere so marljivo vezle in pokazale lep uspeh na razsta* vi ženskih ročnih del v nedeljo 25. maja. Pohvale vredna so taka dekle* ta, ki prosti čas tako prav obrnejo, mesto da bi pohajkovale s fanti in no* rele. — V 22. št. Novega lista je bila pomota. Oni posestnik iz Dolenj, ki so ga roparji napadli v dolenjskem potoku, jim je ušel. Pač pa so tolovaji do smrti pobili 27. aprila nekega po* sestnika iz Klane.
S Krasa,
Temnica. — (Iz tujine v do* m o vi n o.) — Naši izseljenci v Bue* nos Airesu, deset po številu, so po* siali našemu kuratu vsak po en pesos z naročilom, naj ga obrne, kamor želi. G. kurat je za soboto 7. t. m. priredil peto sv. mašo, kjer smo Ise vsi spom* nili naših izseljencev. Bog jih živi!
Komen. — Na vnebohod smo imeli lepo slovesnost. 72 malčkov je prvič pristopilo k sv. obhajilu. — Zadnji dan maja je umrl zidarski mojster Mržek Alojz. Zapušča ženo in majhne otročiče. — Letina obeta dobro, zlasti sena bo precej. Kobilic je pa po trav* nikih vse polno. — Pred kratkim je prišel domov iz južne Amerike sin znanega trtorejca Forčiča. Razmer tam doli nič kaj ne hvali. Kljub temu so pa zopet odšla čez morje tri dekle* ta iz Svetega.
Kazlje. — (Domač praznik.) — Zadnjega maja smo obhajali obi* čajni vaški praznik sv. Kocjana. Le* tos je imelo ta dan prvo sv. obhajilo 16 malčkov. Hvala g. tomajskemu za trud. — Zarod še dobro kaže. Črešenj pa bo malo, ker je mrčes skoraj vse uničil.
Škrbina. — Na binkoštno nedeljo zjutraj se je poročil g. Abram Jože z g.čno Marijo Joganovo. Mlademu pa* ru želimo obilo sreče !
Skopo. — (Smrt.) — 2. t. m. zjutraj so zvonovi naznanjali srmt svoje bo* trice gospe Antonije Živčeve. Dva meseca je trpela, predno jo je smrt v 43. letu rešila. Blagi rajnic.i večni po* koj, družini pa izrekamo iskreno so* ! žal je!
»To zadostuje. Sedi semkaj na klop, ker si slab. V nekaj besedah ti povem, kako stvari stoje, in ti sporo* čim ukaze velikega žreca. Dobro veš, da naš Faraon Hatasu žali bogove v njihovih služabnikih, dasi jo je Ra obdaril z velikim umom. Njena grobnica je prav za nrav spomenik nevrednega, premaganega naroda in ža= li te v za naše bogove, žrece in ves egiptovski narod. Zdravljenje Tutmesa II. je poverila Hiksu Tiglatu ter odslovila zdravnike iz kaste žrecev. Zdaj bi hotela po* daljšati dneve svoiega soproga, ki ga je sovražila že Prvi dan poroke. Ta mož je bil vselej samo orodje v njenih rokah. Služil ji je samo za obrambo pred Tutme* ‘som III., ki ima pravico do nasledstva. Toda Faraon kmalu umrje. Naša dolžnost je čuvati pravice tega kraljevskega sina, ki pripada po svojem dedu, možu stare Iside, naši kasti. Toda kraljica, ki je vse to pred* videvala, ga je poslala v pregnanstvo v Buto. Odkar je bil Tutmes pri slavnosti Nila, (Hatasu ga je spoznala), J® tako strogo zastražen, da se mu ne more nihče pri* bližati. Trdnjavi poveljuje Antef, mlad Semnuov so* rodnik, prekanjen, čuječ mož, ki je z dušo in telesom vdan Hatasu. Nihče izmed nas se ne more približati kraljeviču. Toda prebrisan in zvit sluga bi mogel stopiti z njim v stike in prenašati poročila. Za to vlogo smo
izvolili tebe. Pošljemo te za pisarja v tempelj Uazita v Buto. Tako preoblečenega te ne bo nihče iskal med božjimi služabniki. Antef te pa ne pozna. Tako boš mo* gel biti posredovalec med nami in kraljevičem.«
»Verno bom služil Tutmesu in ne ustrašim se niče* sar, da le pomagam uničiti Hatasu, ki mi je vzela ne* vesto in moje zlato izročila mojemu tekmecu«, je rekel Hartatef.
»Jutri zvečer se odpravi tja, kjer SO' te videli,« je nadaljeval žrec. »Tam te bo čakala ladjica z dvema moškima. Prvi bo pisar tempeljna in ti poreče: »Amon.« Odgovori mu: »Uazit« in sledi mu.«
»Pripravljen bom in porečem Smenkaru, naj mi pripravi obleko.«
»Ali se moreš zanesti na oderuha in njegovo ženo?« je vprašal Ravseneb.
»Jamčim zanju.«
»Tedaj‘jima reci, da utegneta veliko zaslužiti, če bosta služila Amonu. Zvedeti morata za mišljenje ljud* stva glede! stavb čudne grobnice, glede Semua in mlade* ga Tutmesa. Širita naj vest, da kraljica prezira bogove, da ne sledi svetom žrecev in da se hoče otresti obeh bratov in sama zavladati. Končno morata iskati za* nesljive, pogumne ljudi, ki bi utegnili voditi upornike.«
Dane pri Sežani. — Ker nisem bil
že sedem čiških let v Danah pri Se* Žani, sem na binkoštno nedeljo obiskal to kraško vasico. Zvedel sem, da so nameravali danski fantje iti v postonj* sko jamo. Ker pa niso mogli dvigniti dobička zadnjih dveh plesov, je izlet splaval po vodi! Nekatere danske pupe so vpeljale novo modo, tako* zvane »lajbeljce«. Med najnovejšo dansko kroniko spada tudi znameniti »aufbiks«, kateri pa ni imel zlih po* sledic.« —> Posestnik Ivan Černe, ki je pred letom odjadral v Argentino, se je pred kratkim vrnil, menda z mačkom v žepu! — Kakor je dosedaj razvidno, Danci ne bodo imeli električne raz* sveti j ave, čeprav že stoje drogi.
Dobravlje. — (Požar. — Sadna letina.) — V torek 3. t. m. je iz* bruhnil požar pri posestniku Lahu. V eni uri je vpepelil hlev in del drugega poslopja. Bil je zavarovan. — Češenj bomo imeli približno eno tretjino. Na* dejali smo se dobre letine, tako lepo je vse kazalo, ko je cvetelo in ko j po cvetju. — Tretjino dreves je uničil do zadnjega lista pedic (miri). Češpelj bo prav malo, jabolk in hrušk nič.
Vrh sv. Mihaela. — (Zvonovi brez zvonika.) — Naši zvonovi čakajo že dve leti v zakristiji, da bi jih potegnili v zvonik. Pa kako bi jih, ko zvonika — ni. Pripravljamo se, da zgradimo zvonik z robotami. — Le* tina kaže prav dobro. Zato menda mladina od veselja nori in pleše vsa* ko nedeljo.
Jamlje. — Dne 1. t. m. je umrl v sta* rosti 56 let Alojz Boneta od Bonetov. Neusmiljena bolezen ga je mnogo ča* sa mučila. Pokojnik je bil dober in značajen mož. Dne 2. t. m. ob 6.V2 zve* čer se je vršil pogreb, katerega se je poleg domačega ljudstva udeležilo ve* liko zunanjih prijateljev. — Pokoj njegovi duši!
Iz Brd,
Kojsko. — (Naš praznik. — Zanimiva poroka.) — Vnebo* hod ali sv. Križ, kakor pravijo doma* čini, je eden naj več j ib praznikov v Kojskem. Nekoč so romarji prihajali kar v procesijah. Po vojni se vrši sv. maša v farni cerkvi, potem pa gre slo* vesna procesija k Sv. Križu, kjer je blagoslov in poljubljanje svetinj. Pro* cesija je bila prav lepa. Petje je treba pohvaliti, le škoda, da je ženskih mo* či premalo. Petje je spremljala godba, le nekatere prevesele koračnice niso spadale k procesiji. Reda bi si pa se* veda želeli pri procesiji malo več. — 31. maja se je poročila Kristina Feri* jeva z Njivic z Alojzijem Šošterši* čem z Oslavja, ki je sedaj v Franciji. Ženina je nadomestoval nevestin oče. Obilo sreče!
Iz Oor.
Breginj. — Letos smo dali preliti srednji zvon, ki ima zdaj prav lep glas. Od novega leta do zdaj smo imeli v naši župni cerkvi pet porok, pet krstov in tri pogrebe. — Poročila se je iz Marijine družbe Lucija Ra* kar jeva; vzela je g. Ivana Mlekuža iz
Bovca. Tovarišice so Luciji priredile prav lep sprejem. — Letos je v naših gorah zelo malo zaslužka. Kako javno delo v večjem obsegu bi prav prišlo.
Tolmin. — (Poroke.) — Poročili so se pred kratkim France Bajt (p. d. Petrčev) iz Zatolmina, mlekar na L ju* binju in Katarina Tutova (p. d. Zor* čeva) šivilja, tudi iz Zatolmina ter Ivan Gabršček (p. d. Čufrov) iz Dolj z Justino Kovačičevo z Volarij.
Čiginj. — Po našem sadnem drevju se je zaredilo vse polno mrčesa. Treba bo temu škodljivcu napovedati boj ter začeti s škropljenjem. Nekateri so za* sadili precej sadnega drevja, toda to* žijo, da jim dosti pokradejo. Je res, a treba bo nasaditi toliko sadja, kot ga je po Cerkljanskem, kjer se prav nič ne pozna, če kdo kaj vzame.
Grahovo ob Bači. — Na binkoštni ponedeljek smo pokopali 81 let sta* ro, vsem znano Frančiško Brišar j evo. Daši je mati 11 otrok in je bila dolgo let vdova, si je vendar iz niča ustva* rila trdno stališče. N. p. v m.!
Iz Vipavske dolžne,
Vitovlje. — Letošnji binkoštni praz* niki pri naši vitovski Mariji so bili prav lepi in svečani. Prihiteli so ro* mar ji iz Vipavske doline in Trnovske planote ter še od drugod; bilo jih je kot še nikoli prej. Pri sv. opravilih v nedeljo in v ponedeljek je prav lepo prepeval oseško * vitovski cerkveni zbor pod vodstvom pridnega organi* sta g. Rožiča. Pri jutranji maši na binkošti smo čuli tudi zbor iz Zalošč. Glasovi lepi, samo orglanje med pev* skimi točkami nam ni ugajalo. Dobro bi bilo, da bi se g. organist šel šolat h kakemu veščaku. Pri drugi sv. maši na binkošti so peli mladi pevci res s sr* cem Mariji v čast.
Zalošče. — 8. t. m. se je po* ročil posestnik Viktor Saksida z Al* bino Vodopivčevo iz Potoka. Želimo obilo sreče! — Upamo, da se bo spet nadaljevalo delo pri mostu, ki je lan* sko leto zastalo.
Geče. — (Zlata in navadna poroka.) — 24. maja sta slovesno praznovala zlato poroko 83*letni spo* štovani oče Janez Kodre in njegova 72*letna žena Jožefa iz Lož. V navzoč* nosti svatov ter mnogo ljudi, ob le* pem petju ter krasnem zvone n ju, se je vršil kratki jubilej. Zlati ženin je znan po izredni delavnosti. Sprejel je dom z velikim dolgom. S pridnostjo sta z ženo vse poplačala in še mnogo pridobila. Blagima zlatoporočencema naj Bog da še mnogo zdravih let! — Isti dan zjutraj se je poročila naša trafikantinja Jožefa Stemberger, hči gostilničarjeva, z Jožefom Renerjem. Bog daj srečo!
Vipava. — (Novi križevi po* ti. — Poroke.) — Lepe slovesnosti smo doživeli peto nedeljo po veliki noči. Ta dan je običajni shod v ro* marski cerkvi v Logu. Letos je bil še posebno imeniten, ker je p. Sofronij s Sv. gore blagoslovil novi sv. križev pot, ki ga je romarski cerkvi podarila, blaga dobrotnica. Novi križev pot je Morgarijeva oleografija. Okvire je izdelal solkanski mojster Bol tar.
Popoldne je bila podobna sloves* nost na Gradišču pri Vipavi. Tam se nahaja že od 1. 1882. lep, velik sv. kri* žev pot v zidanih kapelicah, ki so po* stavljene ob poti, idoči od državne ceste po pobočju hribčka, na katerem stoji prav lična podružnica sv. Križa. Ta križevi pot je slikal 1. 1882. akade* mični slikar Ogrin. Sedaj je domači umetnik — samouk slike prav imenit* no popravil. Fantje in dekleta iz Gra* dišča so okusno ovenčali kapelice in cerkvico in postavili mlaje. Pri tej priliki omenim, da ima tud farna cer* kev prav čeden križev pot, ki ga je 1. 1880. naslikal M. Koželj, in sedaj isti domači umetnik nekoliko preno* vil. — Čestitamo mladim parom, ki so se zadnje tedne okorajžili za skupno pot v življenje. Lesni trgovec Peter Lutman iz Ajdovščine si je izvolil za družico g.dčno Anico Možetovo iz Vipave in Ivan Hrib iz stare, ugledne Hribove družine pa gospodično Ra* faelo Punčuhovo.
Veselimo se tudi že nove maše, ki jo bo daroval domačin g. Rafko Pre* mrl 6. julija t. 1. v domači farni cerkvi. Pridite in veselite se z nami! Nekaj fine kapljice bomo že še prihranili za takrat!
S Pivke.
Vel. Ubeljsko. — Novega dušnega pastirja smo vsi kaj veseli. Kako vne* to se trudi za olepšavo cerkve! Tudi naši pevci pojo prav lepo, čeprav so brez voditelja. — Bela žena nas pre* pogosto obiskuje. Posebno med mia* dimi ljudmi pobira. — Letina s sadjem kaže pri nas slabo.
Hruševje. — (Razburjeno P i5 j a n č e.) — Že precej časa molčimo. Deževje nas je tako trlo, da so nekateri šele 31. maja krompir sadili. — Pred tedni se je neki pijanček drl ponoči po vasi, da je prašič, kdor dopisuje v Novi list. Preklinjal je tudi Boga, ka* kor da bi tudi on bil česa kriv. Tisti pijanček naj raje včasih stopi v cer* kev, ko da razsaja po vasi, sicer bo prihodnjič prišlo tudi njegovo ime na dan.
Iz Reške doline.
Ostrožno brdo. — (V slogi je
mo č.) — Če smo složni, res še kaj na* redimo. To se je pokazalo pri poprav* 1 jan ju cerkve. Zdaj bi se bilo pa še za vaška pota tako složiti! Obč. načelnik nam je v tem oziru že nekaj obljubil.
Iz goriške okolice.
Solkan. — V nedeljo zjutraj je umrla spoštovana gospodinja Gomi* šček Marija v starosti 54 let. Blaga žena naj počiva v miru.
Vrtojba. — (Pomota.) — Zadnjič smo pomotoma sporočili, da je bil umrli Franc Mermolja oče goriškega zobnega zdravnika dr j a Mermolje. V resnici je bil njegov stari oče. Gosp. doktor naj ne zameri, še manj pa nje* go v oče Franc, ki je še zelo močan in katerega naj Bog živi še dolgo let!
Beri „Domače branje"!
do 400), solata 100, rdeča pesa 70, ku« marice 400, bučice 180. Grah gre pred« vsem v Jugoslavijo, šparglji le za do« mači konsum.
Krompir lanski 40, letošnji 50 do 55.
Maslo 11.50 do 12, jajca do 40.
Če ti je poginula žival.
moraš v teku 3 dni to javiti županstvu, in sicer ne glede na vzrok pogina. To velja za konjsko, govejo, prašičjo ali ovčjo glavo. Tako pravi vladni odlok v »Uradnem listu«. Sedaj moraš javiti takoj vse živali, ki so ti poginile od 1. januarja 1930. naprej.
Čebele in svinčeni arzenat.
Uporaba svinčenega arzenata se vedno bolj širi, ker so sadjarji postali napredni in ne dovole živalskim ne« pridipravom, da bi uničevali sadno le« tino. Če pa škropiš sadno drevje z ar« zenatom v trenutku, ko je sadno drev« je v cvetju, ti umrejo čebele. Ne po« gine pa samo čebela, ki je slučajno vsrkala trohico svinčenega arzenata, temveč večkrat tudi ličinke v satovju, ki žive od hrane čebebdelavk.
Nevarnost svinčenega arzenata za čebele so strokovnjaki uvideli že dav« no in zato svetujejo, naj dodamo raz« topini svinčenega arzenata nekoliko tobačnega izvlečka. Smrad tobaka bo odgnal čebele, da ne bodo sedle na oškropljeno drevo.
Brozgo modre galice in apna za škropljenje trt, krompirja in para« dižnikov napraviš na ta način, da raz« topiš modro galico v posebni posodi in ravnotako tudi apno. Potem vliješ raztopino galice v tankem curku v raz« topino apna in medtem temeljito me« šaš. Na noben način ne smeš vlivati narobe.
Če ti ostane bakreno«apnena brozga, jo ohraniš uporabljivo, ako ji dodaš na vsak liter 1 gram (na 1 hi brozge 10 dkg) sladkorja ter vse skupaj dobro premešaš. Tako se drži brozga še ne« kaj dni. Najbolje pa storiš, če pripra« viš le toliko brozge, kolikor je potre« buješ.
Tobačni izvleček
je izborno sredstvo za zatiranje list« nih uši, a ni dovolj učinkovit, če ne do« daš raztopini 2% mazavega mila (sa« Pone molle). Mazavo milo se v mrzli vodi ne raztopi, zato ga moraš razto« piti v mlačni in še tu moraš pomagati z roko.
Lastniki mlatilnic!
Ali imate že dovoljenje za letošnjo mlatitev? Ali imate vse papirje v re« du? Če jih še nimate, zglasite se takoj ! n& Kmetijskem uradu (Cattedra am« j bulante d’ Agricoltura).
Carina na pšenico povišana.
Dne 5. junija t. 1. je stopilo v velja« j v° povišanje uvozne carine na pšeni« 1 cg, in sicer od 14 na 16.50 zlatih lir za j 100 kg, kar je toliko kot 61 navadnih ) lir na kvintah Sorazmerno s carino na \ Pšenico so povišane tudi carine na belo koruzo, pšenično moko, belo ko« ruzno moko, otrobi, testenine iz pše« nične moke, kruh in prepečenec.
S povišanjem uvozne carine hoče Ì vlada zagotoviti kmetovalcem ceno j 125 do 140 lir za kvintal doma pride«
lane pšenice. Kot smo pisali v tržnem pregledu v zadnji številki, velja danes v inozemstvu pšenica 70 do 80 lir za kvintal. Po plačan ju carine stane v Italiji okoli 130 do 140 lir, več prevozni stroški (vsaj 10 lir). Inozemska pše« niča ne more torej delati konkurence domačemu pridelku.
Pazite na svinčeni arzenat!
Svinčenega arzenata rabijo naši sadjarji vedno več. Uporabljati ga pa je treba pravilno in pazljivo, ker je zelo hud strup. V bližini Gorice je kmetovalec škropil sadno drevje s tem strupom in je po nerodnosti po« škropil tudi nekaj trave. To je potem pojedla krava, ki je kmalu crknila. Torej pazite! Najbolje je, da travo, ki zraste pod škropljenimi drevesi, po« sebej pokosite, potem sežgete ali pod« kopljete. Paziti je treba tudi na poso« do, v kateri smo pripravili raztopino. Vsak kmetovalec naj bi imel posebno posodo za različne strupe, kot je na primer svinčeni arzenat za drevje ali cinkov fosfur za zastrupljen j e polj« skih miši.
Novo umetno gnojilo.
V trgovini se dobi novo umetno gnojilo »biamonijev fosfat« (fosfato biammonico), ki vsebuje v 100 kg tva« rine 49—50 kg raztopljive fosforove kisline in 19 do 20% dušika. Torej za« leže 100 kg tega umetnega gnojila vsaj toliko kot 300 kg superfostata in 100 kg žveplenokislega amonij aka skupaj. Temu sorazmerna je tudi ce« na, ki znaša več ko 160 lir za 100 kg. Kljub navidezno visoki ceni se bo to
j umetno gnojilo najbrže dobro vpelja« ; lo, ker prihraniš mnogo na prevoznih j stroških in ga je treba malo za dobro : gnojenje.. Tako je bilo na primer tre« i ba do sed a j1 za 1 njivo (3660 m2) zem« | ljišča v srednjem 200 kg superfosfata | in 65 kg žveplenokislega amonij aka, ! dočim zadostuje novega gnojila 60 kg. | Biti mora seveda, pretino ga raztrosi«
IZJAVA.
j Ivana Pertot, Ravne 37, Banjšice javlja kot \ varuhinja mladoletnih otrok iz prvega zakona, ; da so vse kupčije, ki jih kdo sklepa z omenje« ; nimi otroci stanujočimi v Podgriču št. 68., ne« | veljavne.
j Ravne, 10. junija 1930. j	Ivana Pertot.
I
Civilno inženirska pisarna
dr. ton. Saberščik Oskar,
TOLMIN,
izvršuje vsa civilno inženirska dela in vsako« vrstne projekte; napravlja načrte in vse po« trebno za priznanje vodnih pravic ter za žične vzpenjače; meri in parcelira zemljišča; izde« luje zemljiške skice za kupnoprodajne pogod« be; razne cenitve za privilegirana posojila itd.
Via Torre Bianca 39. BS8SM83a$$8
Bogata izbera vseli hišnih predmetov; kuhinjska posoda iz glaziranega, emajliranega železa, aluminij, porcelan, pocinkani škafi itd. po popolnoma konkurenčnih iiW* cenah
Prodaj» samo ira» debelo,
ZA OBUVALO RABITE SAMO ČISTILO
EV OSVETLI.
te!eh tarlili „SID0L company11 - Trst, eia 5. Zaccaria l
mo, dobro premešano z zemljo, da ne bi po nepotrebnem zametavali drago* cene 'snovi.
Gnojiščne jame.
Živinorejci vedo, da morajo napra* viti gnojiščno jamo, ker predpisuje tako zakon. Gnojiščna jama pa je potrebna, četudi bi je zakon ne pred* pisoval. Zakaj le s pravilno izrabo gnoja, gnojnice in drugih odpadkov se da dvigniti rodovitnost njiv.
Po različnih deželah Julijske Kra* jine je določen različen rok za napra* vo gnojiščnih jam. V glavnem morajo biti vse končane do 31. marca 1. 1931.
Za točen rok zveste pri Kmetijskem uradu in njegovih podeželskih po* družnicah, kjer dobite vsa potrebna navodila in tudi že gotove načrte.
Pajčevina v hlevu
je zbirališče prahu in različnih bole* zenskih glivic. Zato naj izgine.
love
postave.
O POROŠTVU.
Izpolnitev pogodb se lahko zagoto* vi na različne načine. Če ne zaupaš dolžniku, da bo pogodbo izvršil, lahko zahtevaš od njega, da ti izroči premiò* nino v zastavo ali dovoli hipoteko.
Izvršitev pogodbe si pa lahko žago* toviš tudi s poroštvom. Poroštvo je dogovor med upnikom in tretjo osebo, da bo ta izvršila pogodbo za slučaj, da je ne bo dolžnik. Porok prevzame to* rej obveznost le pogojno. Za veljavno poroštvo je potreben le dogovor med upnikom in porokom, ne pa med po* rokom in dolžnikom. Poroštvena po* godba je veljavna, četudi se je skleni* la za dolžnikovim hrbtom ali proti nje* govi volji. Njegov položaj se zaradi poroštva ne poslabša niti zboljša. Dolžnikova obveznost ostane kljub poroštvu ena in ista. S poroštvom se zboljša le položaj upnikov.
Zakon ne predpisuje nobene poseb* ne oblike za poroštveno pogodbo; za* to se sklene lahko ustno ali pa pi* smeno.
Obseg poroštva.
Bistveni pogoj za poroštveno po* godbo je veljavna terjatev, katere iz* polnitev naj se s poroštvom zagotovi. Če je terjatev neveljavna ali če se da terjatev iz enega ali drugega razloga razveljaviti, je neveljavno tudi poroš* tvo, oziroma se tudi poroštvo lahko razveljavi. Porok prevzame v naj tež* jem slučaju ravno isto obveznost, ki jo ima dolžnik, večjih obveznosti ne more prevzeti; lahko pa prevzame manjše obveznosti, če se tako dogovo* ri z upnikom. Zakon določuje, da se izgube pri igri ne morejo iztožiti. Re* cimo, da si prevzel poroštvo za 100 lir, ki jih je tvoj prijatelj zaigral. To po* roštvo nima nravnega pomena. Dolž* nik in porok plačata ta dolg, če hočeta, sodnik ju k plačilu ne more prisiliti. Poroštvo drži torej le pri veljavnih terjatvah. Le eno izjemo dovoljuje za* kon, in sicer pri osebah, ki ne morejo | same sklepati veljavnih pogodb. Med ž
0r. illfoiii Šerp,
zdravnik v Tolminu,
daje na znanje, da bo sprejemal v tekočem mesecu samo dne: 14., 15., 16.. 22., 23., 29. in 30.

^snemalniki JOTST
stanejo:
00h, ki drže 40 litrou hir 340 50 litrou „ 400 65 litrou „ 410 120 litrou „ 510 130 litrou „ 560 i. t. d. — i. t. d.
006, „ 0hf „ Ih, „ IL „ i. t. d.
10 letne jsmstvo - plačilne olajšane.
Zastopnik :
JUST UŠAJ»
GORICA,
Piazza detta Vittoria 4.
Po istih cenah prodala te posne-malnfke trgovec miznih pri
SV. LUCIJI.

ZDEAVKffi
dr. G. GREGORIG
a?si notranje bolezni
sprejema vsak dan od IO. - 12. in od 3- - 4. ure
« KOM Via!e XX!V- Ma£g- (Prei via H uumui, jre §teV- 9 v pritličju.
zlatar - urar
Osicar Canarutto, TRST, via Matt. Ren. Imbriani št. 13.
Prodajam ob birmi nove in rabljene predmete po zelo nizkih cenah.
KABINET ROENTGEN
Primarij
dr. DE FIORI AUG.
GOiUGfl, Cura lift- Era. UL št. M od 9. — 12. in od 2. — 4.
Zini zdravnik dr. Ervin Netzbandt
sprejema v IDRIJI
vsak dan od 9. — 12. in od
3.	— 5. popoldne.
Ob nedeljah in praznikih od 9. — 12.
LLOVD LATINO
IN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agenzia Gorizia, Corso Viti. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko.
Odhodi iz Genove:
19. junija 1930. s parnikom FLORIDA
v Rio Janeiro in Santos	L 2100,
v Montevideo in Buenos Aires L 2150.
4.	julija 1930. s parnikom ALSINA
v Rio Janeiro in Santos	L 1800,
v Montevideo in Buenos Aires L 1850.
Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue* nos Aires 1.9 dni.
Prava domača hrana in postrežba!
Za birmo ! !
Zelo okusne obleke vseh vrst, barv in vzorcev dobite po tovarniških cenah le ori tvrdki
„ALLE GRANDI FABBRICHE"
Trsi, Corso CaribaSdi $0,
..... .-g- tel. 79-35.
Tam dobite tudi
IZDELANE OBLEKE,
POVRŠNIKE,
NEPREMOČLJIVE PLAŠČE, JOPIČE IN HLAČE za odrasle in otroke ter
5KQÌO£JO
sukna za moške, zadnje novosti, za naročila po meri. Za nje vam jamčimo v vsakem pogledu. Če vam popolno* ma ne ustrežemo, vrnemo denar.
Najnižje in najprikladnejše cene!
DARILA
F. BUDA
dobite m zlatarni
TRST,
Corso Garibaldi 35, via Roma 16.
te spadajo v prvi vrsti mladoletniki in oni, ki so bili proglašeni za zapravljiv* ce. V teh slučajih je poroštvo veljav* no, četudi so pogodbe imenovanih oseb same neveljavne.
Učinki poroštva.
Rekli smo že, da je obveznost poro* kova le pogojna. Porok je dolžan pia* čati le tedaj, če ni plačal glavni dolž* nik. Kdaj se sme reči, da ni dolžnik plačal, oziroma izvršil pogodbe? Ali mora upnik prej tožiti dolžnika in po* tem šele poroka? Po avstrijskem za* konu je zadostovalo, da je upnik za* hteval bodisi pred sodnijo ali izven sodnije plačilo od glavnega dolžnika in če mu ta ni plačal, je lahko takoj zgrabil poroka. Po avstrijskem zako* nu upnik torej ni bil dolžan prej tožiti glavnega dolžnika. Po italijanskem pa mora upnik prej glavnega dolžnika iztožiti in lei če je bila tožba neuspešna, lahko postopa proti poroku. Če bi up* nik postopal proti poroku, preden je tožil glavnega dolžnika, porok lahko tožbi ugovarja in zahteva, da mora prej iztožiti glavnega dolžnika, če se ni tej pravici prej odrekel ali če se ni obvezal kot »porok in plačnik«. Če po* rok ugovarja in zahteva, naj se prej iztoži dolžnik, mora navesti dolžnike* ve premičnine in nepremičnine, ki jih upnik lahko zarubi. Opozoriti moramo, da veljajo ti predpisi le za navadno poroštvo, dočim odgovarja menični porok brezpogojno.
Čeprav je za eno in isto terjatev več porokov, odgovarja vendar vsak po* rok za celo terjatev; v tem slučaju sme pa vsak porok zahtevati od upni* ka, naj iztoži od vsakega poroka del, ki nanj pripade; ako bi bil eden izmed porokov plačila nesposoben, se njegov del razdeli med druge poroke.
Dolžnik in poroki.
Če porok plača, sme zahtevati od dolžnika, da mu povrne glavnico, ob* resti in troške. Porok ima nasproti dolžniku vse pravice (n. pr. hipoteke, zastavno pravico itd.), ki jih je imel nasproti njemu upnik. Porok, ki ni obvestil dolžnika o plačilu, ne more proti njemu postopati, če je tudi dolž* nik sam plačal upniku, lahko pa zahte* va povrnitev plačila od upnika, zakaj upnik nima pravice do dvojnega plači* la. Istotako ne more porok postopati proti glavnemu dolžniku, če je plačal upniku brez tožbe in če ni obvestil dolžnika o plačilu, ako dolžnik lahko dokaže, da ne bi bilo treba plačati, če bi njega prej obvestil.
Kdaj se porok oprosti poroštva?
Porok lahko zahteva od dolžnika, da ga oprosti poroštva ali da ga obvaruje Pred morebitno škodo v teh le slu* Čajih:
1.	če je upnik vložil proti njemu tožbo;
2.	če je dolžnik gospodarsko propa*
del (faliral) ali če je postal plačila ne* sPosoben;	/
3.	če je že minil rok, ki je bil za po* roštvo določen;
4.	če je plačilni rok že zapadel;
5.	če je že preteklo 10 let, odkar so nastale terjatve na nedoločen čas, ako hi bilo drugače dogovorjeno.
Velika rszptodaja bombažem m seiiemn po tovarniških cenah pri tvrdki
M EKONOMIH FliilillE
Trsi - PijMsai Pemiepcisges H. S
Madapolam	od L
jajčna kožica	od L
platno za rjuhe perkal za halje perkal dvojne višine težka svila za halje težka svila maroken bela svila za birmo popelin za srajce rigadin in oxford cefir
batist za perilo perkal za narodne noše izgotovljene halje izgotovljeni predpasniki prti, dvojna višina ženske nogavice	od L —.95 naprej,
otroške nogavice	od L 1.— naprej,
prtiči za pojužnik (6 oseb) od L 14.80 naprej.
Razen tega še velika izbera kotenine, črnega in barvanega satena, nogavic, moških in otro* ških maj, traližev za žimnice, brisač itd., itd. po cenah brez konkurence.
Poslužite se, dokler traja zaloga!
od od od od od od od od od od od od L od L od L
1.90	naprej, 2.20 naprej, 4.40 naprej,
1.50	naprej,
3.50	naprej,
2.90	naprej,
4.50	naprej,
4.50	naprej,
3.50	naprej,
2.50	naprej,
1.50	naprej, 2.20. naprej,
2.90	naprej, 15.— naprej,
8.— naprej,
4.90	naprej
2@$q važno m sfcrfene gospodinje in krčmarice !
Aluminijeva posoda na vago po
25 lir kg.
Zelo znižane cene. Po naravnost smešnih cenah razprodajamo razno* vrstno kuhinjsko posodo in druge hišne potrebščine.
Trst, vìa Carducci 3 (nasproti bivši vojašnici.)
Zobni %drsvnifc
&?* laisEfl HlaMff
sprejema
od 9, do 13. in od 16. do 19. ure .
w TESTO,
via S. Lazzaro št. 23 -11.
9b srečah la sobotah .Minira w FOSTOJM!
loft. OHE COSE,
za bolezni v
in grSwj
specialist
ušesih, srso&tM
bivši operater na univ. klinikah prof. Neumanna in Hajeka na Dunaju in asistent prof.Brunettija v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah. Sprejema od 9.-11. predp. in od 3.-4. pop.
Serica, Via SaribaMi 1! (prej Teatro)
milili posino
EK ZtiJamČEKO
Pil NMSiŽJffl CENAH
dobite b tssuarni
O. MECHEH
TRST — Via deli’Istria 27.
Najbolj moderne sobe, kuhinje in jedilnice. Razpošiljamo po deželi.
Veliki popustil
Tvorniea tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Fiorone I C.o
Tt^ST, via Vidali 9, tel. 84-03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno.
Ji buon iBFsafo"
TRST — VIA ARCATA 16 — TRST.
Veliko skladišče moških in deških oblek; na novo založeno z največjo izbero površnikov v modernih barvah, črnih in plavih jopičev, mo» dernih flanelastih in suknenih hlač v razno» vrstnih barvah.
Velika zaloga delavskih oblek in tudi posa» meznih hlač in jopičev.
Govorimo slovenski.	Zelo znižane cene.

Me kupna cena, marveč vzdrževalni stroški in trajnostnaredepo-snemalnik cenenega ali dragega. Dolgo trajajo brez popravil samo pristni posnemajniki in pinje
DIABOLI"

«£>
sa
KMETJE!
Ne izbirajte kar je poceni, marveč kar je dobro ! ! !
'Zžs pojasnila se obrnite na
Vittorio jonson — GORICA,
Via Contavalle 4*11, (Casella 25).
Spinila in odgeiari.
Vprašanje št. 419: Kam naj napravim proš» njo, da bi moji otroci dobivali v inozemstvo pokojnino po padlem očetu? — Odgovor: Prošnjo je treba napraviti na finančno mini« strstvo, in sicer preko prefekture.
Vprašanje št. 420: Mislim preurediti hišo, pa se bojim, da bom moral plačati preveč užitni« ne. — Odgovor: Užitnim) boste morali plačati le od gradiva za hišo. Davščina znaša največ 8°/o vrednosti gradiva. Plačali boste po dovrše« nem delu.
Vprašanje št. 421: Koliko mora in koliko sme žena, ki ima tri otroke, zapustiti v oporoki svojemu možu? Odgovor: Mož ima po zakonu pravico do užitka enakega dela, ki ga dobi po materi vsak otrok v last, torej v tem slučaju pritiče možu užitek od četrtine celotnega ženi« nega premoženja. Žena bi MORALA v našem slučaju zapustiti svojemu možu 1jt užitka od celotnega premoženja. Če bi mu ga žena ne za« pustila v oporoki, ga mož lahko iztoži proti de« d:čem. Žena pa SME zapustiti svojemu možu največ 1h premoženja, ker pritiče druga polo» vica po samem zakonu otrokom. Iste pravice ima naravno tudi žena nasproti možu.
Vprašanje št. 422: Delal sem na občinski poti in dvakrat so me že klicali po denar. Ko sem ga pa hotel dvigniti, so mi rekli, da moram ča« kati. Kam naj se obrnem, da dobim izplačilo? — Odgovor: Plačilo zahtevajte od občinskega urada. Če ne morete doseči plačila na miren način, izročite zadevo odvetniku.
Vprašanje št. 423: Imam 55 let, sem posest» nik in bolehav. Edini sin je bil poklican pod orožje. Vložil sem prošnjo za skrajšanje voj a« ške službe, pa nisem dobil odgovora. Kam naj se obrnem? —■ Odgovor: Ako imate poleg sina tudi neporočene hčere ali hčere, ki so ovdove» le, ima sin pravico do skrajšane vojaške služ« be. Prošnjo vložite preko polka, kjer sin služi, na vojno ministrstvo: Sin bo služil 9 mesecev, če je dovršil pred vojaške vaje z dobrim uspe» hom, drugače pa 12 mesecev.
Vprašanje št. 424: Po v vojni padlem možu sem dobivala pokojnino, potem pa sem se leta 1922. drugič poročila, nakar mi je bila pokoj» nina ustavljena. Odpravnine nisem dobila. Se» daj sem zopet vdova. Ali lahko še dobim po» kojnino po prvem, padlem možu? -— Odgovor: Vi nimate več pravice ne do pokojnine in ne do odpravnine.
Vprašanje št. 425: Kje dobim to in ono knji» go? — Odgovor: Obrnite se na knjigarno, re» cimo na Katoliško knjigarno, Gorica, Piazza Vittoria št. 11 (Travnik).
Vprašanje št. 426: Nimam nobene prakse, a bi rad ustanovil mlekarno. Kakšne stroje bi rabil in kako1 naj delam, da bom uspeval? — Odgovor:	Najprej si oglejte eno obstoječih
mlekarn. Na Tolminskem je v vsaki vasi ena, Potem premislite, ali boste mleko predelovali v maslo in sir ali pa prodajali sveže. Obrnite se nato na strokovnjaka za potrebna navodila.
Vprašanje št. 427: Ali ima lastnik hiše pra» vico zahtevati od najemnikov povračilo stro» škov, ki jih je imel za ureditev stranišča? —• Odgovor: Nima pravice, razen če se je prej s podnajemniki tako dogovoril.
Vprašanje št. 428: Prodajam mleko in imam polno mravelj, ki so mi zašle tudi med med. Kako bi med očistila, da bi bil še dober za prodajo. — Odgovor: Mravlje polovite tako, kot smo pisali v odgovoru na vprašanje št. 35. Med precedite skozi sito.
Vprašanje št. 429: Moja smrt so muhe v mie» karni. Kako jih odpravim? — Odgovor: Držite lokal čist, na vrata in okna razpnite mreže ter
Priporoča se
J. Zirmann, fotograf,
Postojna, "Vi
Viale Oberdan,
zadnja hiša na levo naprej od trg. Zwolf.
Moderno slikanje. Nagrobne slike iz porcelana. Povečave. — Zmerne cene.
ZDRAVNIK
dr. L. SIMONITI,
bivši asistent za notranje bolezni, sprejema usak dan u
mim VITTOHia (na Travniku]
(nasproti gostilni „Fiegl“)
odi ©. - 12. liti 3. - 4.
Ob sPBdsh pa ìsfrfì uri na lastnem dama e
Binami w BrdÉfo
Vsi morajo vedeti, da so
ŠgBlji Me Pomili
najlboEjšf liri najcenejši.
Velika filerà za birmo.
trst, m cernii s, (sv. la«!.
m
‘•Tli
-Si
m
Hilli BEL POPOLO."

(L. CHIECO).
TRST, GORICA,
Piazza Garibaldi 1.
Via Mazzini S.
S
POZOR!!!
Nadaljuje e razprodaja pi srdu ugodnih cenah.
Pletita z3 rjuhe,
uisGko ISO cm, se prelitja po Lit 4 SO, pri ni s po Lit 370,
družinsko platno zelo fino, BO cm, „ zefir za srajce grizel za halje suil. platno useli karu,, moške maje oprsnihi za ženske „
no,
zzo,
ZIO,
ZIO,
310,
310,
m
i'ZO,
110, Z’ZO, Z *50, HO
in vse drugo biago: moško in žensko sukno, pisane srajce i. t. d,, i. t. d. vedno po zelo nizkih cenah.
PT* OKORiSTKC SOS
N#-» m m fe* m
m
te
KS-
KS-
m sr
m
m
»
m
m
m
m
»
»
m
m
m
m
»
m

■rdM--’
s-vi
m
razkužite lokal s »Fly»
VsaJ enkrat na teden tom«.
Vprašanje št. 430: V prodajalni mi ostane večkrat nekoliko litrov mleka. Kaj naj napra« vini, da ostane dobro še za drugi dan? — Odgovor: Morate ga še enkrat segreti in po« tem takoj shladiti in shraniti med ledom. Se« veda so s tem združeni stroški. To je vzrok, zakaj ne nosijo malo razprodajalnice mleka nobenega dobička.
Vprašanje št. 431: Zadruga je stopila že pred dvemi in pol leti v likvidacijo. Čeprav jam» čimo le eno leto za morebitne zgube, terja likvidator še sedaj jamstvo. Ali je to v redu?
"— Odgovor: Eno leto jamstva (oziroma kolikor Predpisujejo' pravila) velja le za slučaj, da pro« stovoljno izstopite in zadruga še naprej deluje.
1 o pa ne velja za slučaj likvidacije. Vi jamčite toliko časa, dokler likvidacija ni končana, oziroma niste vplačali Vašega dela.
Vprašanje št. 432: V vodnjaku so se zaredile tnale živalice. Kaj naj vržem vanj, da bo' voda zopet dobra? — Odgovor: Navadno zadostuje Pest soli. Drugo sredstvo nam ni znano. Živa» lice pa niso strupene, le vodo je treba preče« diti.
Vprašanje št. 433: Na domačem vrtu imam rastlino, katere list prilagam. Nekateri pra* vijo, da vsebuje železno vino. Kako se rastlina imenuje in kako se napravi vino? — Odgovor: Samo po listu ne moremo spoznati rastline, Potreben je tudi njen cvet. Na prvi pogled bi to bila »laboda« (Melde, chenopodium), jam» čimo pa ne. Ker je list živo zelen, vsebuje gotovo tudi železo, če pa delajo vino iz listov, ne vemo.
Vprašanje št. 344: Imam zelo grenko in ne» užitno suho meso. Solila sem ga namreč v sodu °d živinske soli. Kaj naj napravim? •— Odgo» v°r: Dobro ga operite v topli vodi, kuhajte ga in odlijte dvakrat vročo vodo, pa bo- skoraj go« tovo užitno.
Vprašanje št. 435: Ali imajo stari kolki isto vrednost kot stare znamke? ■—• Odgovor: Ne!
Vprašanje št: 436: Na mecesnih opažam že Več let črviče, navadno pol centimetra dolge, ki v par dneh drevesa kar osmodijo. Kakšne živalice so to? — Odgovor: Če črviči grizejo j iglice in mlade poganjke, so ličinke mecesno» Vega sukača (Làrchenwickler, grapholita pini» colana), če pa si črviček napravi v iglico votli« n;co, so to ličinke meccsnovega molja (Larchen« minirmotte, coleophora laricella). Oba škod« Ijivca sta metuljčka, ki ležeta jajčka. Sredstva Za Pobijanje dobite pri uslužbencih gozdne mi« ice (Milizia forestale).
Vprašanje št. 437: Kateri jeziki so se razvili iz sanskrita? — Odgovor: Sanskrit je izumrl kot živ ljudski jezik že v 6. stoletju pred Kri» 'tusom. Potem so ga rabili le učenjaki, tako kot r"b,j° danes latinščino ali staro grščino. Zaen« vrat se ve le to, da spada sanskrit v isto dru» j ZIn° jezikov, kot slovenščina, italijanščina ali | ncmščina, to je v družino indogermanskih ali j Oljskih jezikov. Zveze med sanskritom in dru» i j i jeziki, ki se govore ali so se govorili v j ndiji, Mali in Srednji Aziji, niso še točno S "0 °čene in zato Vam ne moremo dati točnega j odgovora.
Vprašanje št. 438: Oče je prepisal posestvo 5 prvorojenemu sinu; sebi je zapustil užitek, osta» f 'm otrokom pa po 500 lir dote, kar je premalo. ?
1 ahko razkosamo posestvo in zahtevamo \ na e deleže? — Odgovor: Zakaj hočete raz« f o°sati posestvo? Spoštujte voljo staršev. Oče, >
^ ziroma mati zapusti polovico premoženja lah»
. ornur hoče, druga polovica pritiče kot ;
Ujni delež otrokom. Niti zakon torej ne do« v° iuje prevelikega razkosanja posestva.	;
Pozor!
Boteroki in botrice !
Krasna birmanska darila po zniža« nih cenah in prave švicarske ure znamk »Omega«, »Langines« in »Ze« nith« itd. so vedno v zalogi pri
FR. KEBRU, urarju in zlatarju v Idriji.
Gostilna „fille CORRIERE"
(tile Caffè Fabbris)
y l RSTU — via Romagna št. 4.
Domača kuhinja, vipavsko in istrsko vino ter kraški teran. - Postajališče potniških avtomobilov in ljudi z dežele.
mm ZRLD68 ro v Trstu Viale XX Sett. m
Vljudno se priporoča
lastnik F. STRACCAR.
PHcnif
M Francoska zavarovalna družba M Sl nsi življenje in požar. Glavno zastopstvo
TEST, Vis S. Lazzaro 8, tel. 48 - 50. Zastopnik sa gnriško in tržaške pokrajina g.
ANTON POSEGA, RAZDRTO.

* t e l m s m 1
Zdravnik - kirurg - zobni zdravnik
dr. P. Ugo Netzbantit,
izvežban na klinikah na Dunaju in v Monakovem (na Bavarskem)
sprejema
v Tolminu vsako soboto in nedeljo (pri drju Bussiju),
^ V Sorici druge dneve v tednu (via DanteiO).^'
UPORABITE PRILIKO izredne poletne prodaje pri tvrdki
5. LEVI, Trieste, eia S. Lazzaro S.
Par primerov:
Batist v barvah za perilo . a L 1.90
Svile za obleke..........a L 3.50
Madapolan . .
1.90 2.80 2.80 3.50 3.20 1.90 3.50 L 3.50 L 2.90
...........a
Borgo za srajce .... a Panama za srajce .... a Najfinejši popelin .... a Platno »naturai« .... a
Svila za perilo.................a
Pelle uovo, fino . . . .• a Gobaste brisače .... a Platnene brisače na meter . a Cajh za moške obleke . a L 6, 9, 10 itd. itd. Za krojače poseben popust. Velika izbera volnenega blaga za moške obleke. Češko platno za pernice — izredna prilika.
Beli prtiči ....................a	L 0.90
Namizni prti na meter . . a L 4.20 Črn saten ... od L 3.— naprej Velika izbera nogavic, maj itd. Pazite na številko 1
»ALFA LAVAI “
**|p|
POSNEMAM«
A« f VIA»'
(tip 1030)
z bobničem, M ne porjavi. Družba ALFA LA VAL
Via Fernet! 5. - Stóllo - Via Farneti 5.
|f Ywrifka Teodi. Firibar® » Gorica, 1
l§	CORSO G. VERDI št. 32,	g
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh |gz vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in «a platno znanih tovarn Regenhart & Ravmann za cerkvene prte. S Perilo za neveste od najnavadnejših do najfinejših vrst in vse potrebno za njihovo popolno opremo.	m
liae BLAGO SOLIDNO.	CENE ZMERNE, m
ama^gmmseaMsaaaewHswaMeaewsHmi
Valuta — tuji denar.
Dne 11. junija si dal ali dobil za
1 dolar	19.07
1 angl. funt	92.77
100 dinarjev	33.77
100 šilingov (avstr.)	269.35
100 čeških kron	56.65
100 nemških mark	455.50
100 švic. frankov	369.80
100 franc, frankov	74.89
100 belg. frankov	266.40
Beneške obveznice	75.05
Obveznice »Consolidato« 85.25
Loterijske številke
dne 7. junija			1930.		
Bari	77	47	63	4	14
Florenca	52	55	5	35	9
Milan	85	39	57	88	31
Neapelj	28	54	83	6	78
Palermo	24	11	6	21	88
Rim	58	67	43	78	65
Turin	31	32	81	34	47
Benetke	37	78	20	79	61
Semnji v prihodnjem tednu.
Nedelja, 15. junija: Buje, Trnovo pri Gorici, Št. Vid pri Vipavi, Šent* viška gora, Grožnjam
Ponedeljek, 16. junija: Sv. Anton pri Kopru, Povir, Motovun, Trnovo pri Bistrici.
Torek, 17. junija: Tinjan pri Pazinu.
Sreda, 18. junija: Umag.
Četrtek, 19. junija: Buzet.
Petek, 20. junija: Bazovica, Vipava.
TOLMIM.
IPreizilcušenl
zobni zdravnik
BOBEBY BEF8KH
SPREJEMA kot doslej
vsako nedeljo gr»
de*ju Se?*ji2tiis i? Tolminu,
ostale dni pa
w SOSIlSIj Coro© Verdi 36.
ir. Ireste Adalberto,
mladi
(starejši sira,)
sprejema vedno v svojem
amb uiato rij v.
■v <20B8CI,
m Travnika (Piazza Jflttofja) št. W/I.
nad lekarno Cristofolettf.
SB3
r
Domače braaje.“
Kdor hoče brati tudi prvi del sil* no napetega detektivskega romaš na »Boj za pravico«, naj brž na* roči 1. zvezek, ker bo kmalu TUDI DRUGA NAKLADA »Domače* ga branja« pošla!
Odgovorni urednik dr. Engelbcrt Besednjak. Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici.
Silv« Pl*s«rot#M $tev. ML
ilil oglasi
Vsaka beseda stane ati stot., detitio tiskana 1 Uro, najmanj 5 lir. — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ce je navedeno posebno geslo, pošljite ponndbe aii odgovore v zaprtem ovitka, na katerem jetiKvedeno geslo
Edini pooblaščenec za nabiranje oglasov starih pokrajinah Italije in v Jugoslaviji je; viale XX Settembre 65, tel. 83—34,
za naš list v tržaški občini. Pubblicità G. Čehovin, Trst.
BIRMANSKA zlata in srebrna dari*
la in ure najboljših znamk dobite naj* ceneje pri zlatarju in urarju REBCU. IDRIJA._____________________________________
HOTEL DIDIČ — IDRIJA, išče veščo natakarico, zmožno obeh jezi* kov. Nastop takoj._________________________
Pohištvo nudi Sirom naš* dežele >nana industrija pohištva Stefan Gomišček, So»km» 280. Tu je velika izbere oprave iz trdega les s, no nejnižiih ct-nah. N*	.»rilikr-i
Ročna mlatilnica v dobrem stanju se pro» da po ugodni ceni. Pojasnila daje Ivan Bavdaž, Dornbcrg, via Trieste 13.
Zlatnino in srebrnino, kupujem
vedno po najvišjih conah. Vsa popravila kar najhitreje. — El iraška, poročna in krstna da» rila. — Moderna z Mar na, Corso Verdi it. 13 (Goric«, nasproti novemu Zelmjadnemu trgu).
Krepkega učenca za trgovino z mešanim blagom sprejme Ivan Zelen, Senožeče.
Gramofone, gramofonske plošče (tudi slovenske), fotografske potrebščine na drobno i.a debelo dobite v knjigami iVckaht, Gorica, Corso Viti. E man. 111. štev. 7.
Zdravilne posebnosti. Lekarna G. Castellano, last F. Bolaffio, Trst, via Belli, vogal via deli’ Istria 7, tel. 64—85
Prizmatične daljnoglede kupuje Giusto Kirsch, optik, Trst — via Mazzini 36.
Novo hiŠO z dvema stanovanjema in vr» tom, ob državni cesti, prodam radi selitve. Matija Hladnik, Slejkoti 107 — Šturje pri
Ajdovščini.
Gospa v pokoju, ki govori slovenski, nem» ški in italijanski, sprejme službo blagajničarke, oskrbnice v kaki vili ali pa tudi vratarice v ka» ki boljši hiši. Ponudbe pod geslom »Vila« na upravo ali podupravo.
Na prodaj j® motor na nafto 10 HP zelo pripraven za mlatilnico, žago ali mlin v Vrh» polju štev. 25.
Sobico s posteljo oddam v najem za 60 lir mesečno. Trst, via Roma 18, vrata 15.
ipavska vina namizna in sortirana: pi-n eia, rizling, burgundec, silvanec, zelen iz kleti Kmetijskega društva v Vipavi točijo:	hotel
Šapla, Šturje in hotel Garzarolli — Postojna.
Mladega kmeta (fanta) sprejmem. Razen stanovanja in hrane dobi majhno plačo. — Po* točnik, kavarna Fabris — Trst.
Trgovskega Učenca išče trgovina Marc, Trst, via S. Marco 12.
Iščem službo gospodinje kjerkoli. Naslov pove uprava.
V Trnovem Pr> Bistrici se oddajo v najem prostori pripravni za trgovino, obrt ali garažo na prometnem kraju ob državni cesti. Istotam stanovanje z dvema sobama in pritiklinami. Pojasnila daje Ivan Valenčič, Sever, Terreno» va di Bisterza.
Poljedelske str°Je: za obračanje in grab» Ijenje sena, čiščenje žita itd. in vozila prodaja po zelo ugodni ceni L. Dekleva—Postojna 48.
Zaloga vina: podpisani naznanjam vsem dosedanjim in bodočim odjemalcem, da sem odprl svojo lastno vinsko trgovino (prej bratje Vogrič) v lastnem poslopju v Gorici, via Tor* rente 1. Razprodajam pristna naravna vina, vermut itd, po najnižjih cenah. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo ter se priporočam. Josip Vogrič.
Išče Se vešča knjigovodkinja, blagajničarka, perfektna korespondentka slovenskega in ita» lijanskega jezika za večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. — Ponudbe na upravo in podupravo lista pod geslom »112«.
Radi Selitve se proda kavarniška in hišna oprava, biljard, steklena omara in drugo. Na prodaj je tudi dvoje velikih luči na petrolej (pripravni za č. g. duhovnike na deželi). — Ma* lija Bajt, kavarna, Kanal 8.
Zobni zdraunik
STANKO PERHAVEC
sprejema ob petkih v IDRIJI (nad go» stilno Kos) od 9. do 14. in v CERK* j NEM (nasproti posojilnice) od 15. do 1 19. ure.	Vsa dela so zajamčena.
Računovodja
(ragioniere), domačin, oblastveno potrjen, da» je nasvete za vpeljavo trgovskih knjig, ki jih trgovci in obrtniki po novih zakonskih dolo» čilih morajo uvesti s 1. julijem t. L; prevzame nadalje vodstvo trgovskih knjig bodisi na strankinem domu ali v svojem uradu; sestavlja bilance in inventarje ter sprejema vsa v knji» govodstveno stroko spadajoča opravila. Rag. Ciril Zorzut, Gorica, via Codélli 3, pritličje.
ZofaozciravzMšlcl ambulatori! «ipg
TEST - - Via delie Sette Fontane 6.
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Našim ljudem z dežele poseben popust za potne stroške. Govori se slovenski. — Delo zajamčeno 1 — Odprto od 9.—13. in od 15.-- 19-Ob nedeljah od 10.—12.
Tvrdka z železnino in kovinami
V1RG1L BOMB1G,
Gorica — Piazza Vittoria 19 — Gorica proda
mlatilnico
sistema »Leitnersohn«.
Širite »NOVI LIST".