VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV. HINDENBURG ZAPRETIL Z DIKTATURO Nemški državni predsednik von Hindenburg je zapreti! voditeljem raznih strank z diktaturo in šele nato je bilo mogoče »tvoriti kabinet. — Trije novi vplivni možje. — Zmanjšanje zavezniških posadk v zasedenem nemškem ozemlju. BERLIN, Nemčija, 20. januarja. — Dr. Hans Luther je zopet postal ministrski predsednik in kanceiar, dr. Gustav Stresemann pa zopet minister za zunanje zadeve. NTovi kabinet je bil stvorjen, potem ko je povabil predsednik von Hindenburg k seji več voditeljev strank ter jim izjavil, da je treba napraviti konec strankarskim bojem. Nato jim je pojasnil, da zahteva položaj ustanovitev diktature ali pa stvorje-nje nove parlamentarne vlade. Star maršal je rekel: — 1 a mučni prizor neprestanih vladnih kriz mora prenehati in bolj kot kedaj poprej je treba resnega dela. I o je izjavil Hindenburg posebno napram zastopnikom srednjih strank, o katerih se izjavlja, da so se iz strankarskih interesov upirali celih šest tednov prizadevanjem Hindenburga, da sestavi vlado, ki naj bi osredotočila svoje delo na narodne in mednarodne probleme, katere je treba rešiti. S tem, da jih je stavil pred izbiro diktature ali ustavne vlade, je pozval politične voditelje, naj se posvetujejo ter odobre ministrsko listo, katero je sestavil dr. Luther. 2e v teku treh ur po avdijenci pri Hindenburgu je objavil dr. Luther imena novih članov svojega kabineta, ki bodo prečitana danes v državnem zboru. Novi kabinet je sestavljen takole: — Kanceiar, dr. Hans Luther; Zunanji minister, dr. Gustav Stressmann, nemška ljudska stranka; notranji minister, dr. Wilhelm Kuelz, demokrat; obrambni minister, Julius Curtius, nemška ljudska stranka; finančni minister, dr. Peter Reinhold, demokrat; delavski minister, Heinrich Brauns, centrum; prometni minister, dr. Krohne, nemška ljudska stranka; justični minister, prejšnji kanceiar Marx, centrum; poštni minister, dr. Stingl, bavarska ljudska stranka; Obrambni minister, dr. Otto Gessler, ki ne pripada nobeni stranki. P ARIZ, Francija, 20. januarja. — Francoski ministrski predsednik Briand in angleški minister za zunanje zadeve Chamber lain se bosta kmalu posvetovala glede zmanjšanja posadk v zasedenih ozemljih Nemčije, kot zahteva nemška vlada. Mogoče ?e, da se bo vdeležil tozadevnih posvetovanj tudi belgijski zunanji minister Vandervelde. Ob tej priliki se bodo vršili tudi dogovori glede nemških razoroževalnih obveznosti. Nemški poslanik Leopold von Hoesch je predložil včeraj ministrskemu preds. Briandu vprašanje zmanšanja posadk v Porenski in drugih zasedenih krajih. Isto sta storila tudi nemška poslanika v Londonu in Bruselju. Ministrski predsednik Briand je sprejel zelo dvorljivo zahtevo nemškega poslanika ter mu zagotovil, da bo posvečal največjo pozornost tej zadevi in da se bo posvetoval glede nje z angleško in belgijsko vlado. BERLIN, Nemčija, 20. januarja. — "Se nikdar tekom zadnjega stoletja ni bilo toliko gorljivega materijala kot v sedanjem času/' — Tako piše včerajšnja Boersen-Zeitung v uvodnem članku, v katerem razpravlja o razoroževalni konferenci. . "Sedanji svetovni položaj je tak, da hoče Amerika na vsak način kapitalistično zasužnjiti ostale narode sveta. K usko angleški konflikt, ki prekaša vse ostale ftlede svoje .važnosti, postaja z vsakim dnem bolj ZRAKOPLOV ZA POLET PROTI SEVERNEMU TEČAJU is zmammeaimszz? ^ss^mt^ssammxk .. j*o*»wooo * UNDcawooo. m. v Polkovnik Mitchell pred kongresom. Polkovnik Mitchell j e pripravljen nastopi t i pred kongresom kot priča. — Razpravlja se o ustvarjenju samostojnega letalnega oddelka. WASHINGTON. D. C., 20. jan. V civilni obleki. kajti svojo vojaško uniformo jo moral odložiti za pet let na temeljili pravnreka vojnega s'wli^cfl. jo nastopil vvera/ piikoniik William Mitchell pred komitejem Ka vojaške zadeve ter ses tavil prostovoljno na ra7:i>ola-jmhvt'sii kot pa i z potrebe, ker ne pripada Mitchell, vsaj za onkra baje znižal suspendiranje polkovnika Mit-eliella iz vojne slnžbe na dve letin pol. Polkovnik, ki je posta! skrajno nepriljubljen v vojaških krour h radi svojih stroirib kvitik pa bo najbrž že preje aktivirati, da bo mojfe^ vložiti svojo pro&ujo za vpokojitev po tridesetih letih službo vanja. Trije delavci žrtve eksplozije. MIAMI, Fla., 20. januarja. — V tukajšnjem kamnolomu, se je pripetila velika d i nam i t na eksplozija. Trije deiavei so bili na mestu ubiti, nad petnjast jih je bilo pa ranjenih. Izdelovalci sode imajo velike izgube. TRENTON, N. J., 20. jan. — Tukaj se je vršilo zborovanje Association of Bottlers of Carbonated Beverages, in tajnik C. A. C'awlev je izjavil, da se je izza uveljavljanja 18. aniendmenta zbližalo izxlflovanje sxxle in Kodi po-dobnUi pijač za 40 odstotkov. Potop Lusitanije kinematograf ir an. Nemški nacijonalisti so v Darmstadtu izžvižgali film, ki kaže na drastičen način torpediranje parnika "Lusitanije". OARM8TADT. Nemčija, 20. januarja. — Včerajšnja premijera fihna Alfreda Deblina. "Loimta-nia'.. je bila sprejeta na dvojen način. Film predstavlja torpediranje parnika ter slika "obnašanje glavnih oseb na morskem dnu tei njih rešitev. Nacijonalisti >o smatrali predstavo za netaktno, posebno ker .so števj-ne žrtve torpedi ran ja prist>-grale osveto. Svojemu nezailpvolj->-tvu so dali izraza z žvižganjem in »udarjanjem ob tla. Modernise pa je igra navdušila ter so neprestano ploskali. Prav pršimo so odobravali oben-tke m mMi ljudi v trenutku največje nesreče, ko e prikaže sanroljubje v svoji najbolj izvavMl obliki. Bc j glede svetovnega razsodišča. AV A SI II NT; T AN. D. C.. 20. jan. Boj. ki divja v senatu za vs>top Zdr. držav v svet. razsodišče se vrši še naprej ter ni kmalu pričakovati konca. Ne.-pravLjivim. katere vodi senator Borah, sta prisma veera j na pomoč še Johnson iz Oalifornije in Reed ;k Missourija. Vsa znamenja kažejo, da bo prišlo do zavlačevalne politike. -Toh nso-n in Reed sta zastopala mnenje, da bi pomenjal pristop v svetom o raz-sodišee tudi vstop v Lijro narodov in baš pmti temu se najbolj bore nesj>ravl>jivi. V-prieo t«'^ra položaja je obnovil podpredsednik Dawes kot pred sednik senata svoj boj za izpre-memibo poslovnih pravil, da. se v bodoče onemogoči delovanje ob-strukcijonUitov. Smrt matere in otroka. Mrs. Mary O'Keefe. se je onesvestila včeraj .popokiae v svojem stanovanju v Bavonne. N. J. in njen mož je takoj poklical zdravnika. Ko je slednji prišel, je ugotovil .da je ženmka mrtva in da je mrtev tu
  • , da je položaj v Alepo za Francoze skrajno nevaren. Iz R«*-ma in Homsa poročajo, da puste tamošnje oblasti pretepati domačine ki se nočejo udeležiti volitev. Načrti angleških premo-> garjev. LONDON. Anglija. 20. jan. — Voditelji angilečkih premogarjev so izdali memorandum, v katerem j.- rečeno med drugim tudi sledeče . — Kritik 'birokracije z neprimerno vladno intervencijo i« poli-lienim vmešavanjem ni mogoče dvigniti proti načrtu, katerega predlagamo. Industrija «e je nahajala v rokah onih, ki jo VT5VNTK V ZDRTTŽBNJII DRŽAVAH- izrazit. Turčija in prebivalci kolonij so se naveličali izkoriščanja velesil. Z vedno večjim sovra-tvom zahtevajo svoje plemenske pravice samo-določbe." . NAPET POLOŽAJ NA MADŽARSKEM Madžarski ministrski predsednik je zapretil opoziciji s silo. — Ceste so bile od zjutraj naprej polne razburjene ljudske množice. — Horthy naj dobi diktatorske polnomoči. — Naraščujoči vpliv fašistov. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 20. januarja. — Ministrski predsednik, grof Bethlen, je izjavil danes zjutraj, da se bo v slučaju potrebe poslužil sile, da vzdrži red. Razburjene ljudske množice so se potikale po ulicah mesta, čakajoč izbruha. Kljub odporu socijalistične in demokratične o-pozicije proti predlaganemu kompromisu glede njih zahteve, da se aretira vplivne osebe v zvezi s ponarejevalnim škandalom, je poskušal ministrski predsednik predložiti zbornici še enkrat svoj predlog, potem ko se je po par urah zopet sestala. Ob tej priliki je bil dvignjen tak kraval, da ni mogel ministrski predsednik nadaljevati s svojim govorom. Seja je bila prekinjena, dokler niso stražnici zopet uveljavili red. Ministrski predsednik je pričel nato zopet govoriti. Komaj je pa izjavil, da bo vlada odločno nastopila proti vsem, ki skušajo kaliti mir in red, se je pričel iznova kraval. Pred parlamentnim poslopjem je imela policija losti posla, da zadrži razburjeno ljudsko množico, d se je nahajala na cestah od ranega jutra. Ministrski predsednik Bethlen hoče imenovati parlamentarno preiskovalno komisijo, kateri naj bi pripadli tudi člani opozicije. Nadaljne aretacije naj bi preložili na poznejši čas. Zapretil je, da bo vlada takoj izročena fašistom, če ne bo opozicija sprejela kompromisa. Člani fašistovske organizacije so se močno oboroženi zbrali v svojih glavnih stanih. Vse je bilo odrejeno za obrambo, če bi izgubila policija kontrolo nad ljudsko množico. Organizacija "prebujajoče se Madžarske" baje zahteva, naj se da regentu, admiralu Horthy-ju diktatorske polnomoči, da bo mogel biti kos sedanj e-nu položaju. Eksekucije v Mehiki. MEXICO CITY. Mrfcika, 20. januarja. — V G.«a»oc»wooo * UMDcawooo. m. v Slika nam kaže eiu-jra izxucd dvrh ojrromJiiii .zrakoplovov, s katerima bo poldc-l avstralski kapitan (r. II. Will kins meseca marca .t Aia>ke proti s«vernemu tečajni. Xa sebi bosta imela toliko ga-ijoHtia. da b< >la lahko preletela razdaljo 3200 milj. -i— SE ENO POGLAVJE O PROH1BIC1JI I'reil par dnevi >jin> poroeli. — v zabavo naših Čitatedjev, — kar je rekel -ocijahio-demokratieni predsednik nemškega državnega zbora Pavel Loebe giede ameriške iprohibieijske -zakonodaje in njenih pojedle. Danes pa hočemo priobčiti mnenje nemakčga soei jalnega demokrata E. Padkeita. ki *e glede vprašanja opojnih pijač bistveno razlikuje od nazorov Loebe-ja. Packer! pravi glede ameriške prohibicije naslednje: — Ce ozrem dane*., ko sem se vnnil domov. nazaj na svoje doživljaje, na vse. kar seiu videl hi >!išal. moram izjaviti, da -sem bil popolnoma zadovoljen z uspehom svojega ]>otovanja. V Ameriki sem dobil predvsem globok vjnvgled v w.roke in ueiukovanja aine nške prohibieij in tiuli za bl:y.njo bodočnost. Kadar razmišljam o vsem, kar sem videl in slišal, mi postaja vedno bolj neuuuljivo. zakaj ne -knša ameriška vlada popnaviti težko napako. katero je Morila ^ proti ibicij>ko zakonodajo in katero se v Ameriki splošno priznava. S prohibicij^ko postavo v sedanji obliki in * sedanjim izvede-cjem se doseže ravno naspnotje toga. kar so mojem mnenju v Združenih državah v sedanjem zavžije več absolutnega alkohola kot v katerikoli drugi deželi s\oia in gotov« več kot v predprohibieij-bkih časih v Ameriki. Po mm, kar sem videl in slikal, ne obstaja uiti najmanjši dvom da je neupoštevanje profoibieijske poKtarc motiv k omalovaževanju Vi»eh drugih postav. 1'srotovil sem neoporečno, da si ljudje v vseh fciojith naroda Združenih držav in v obeli spolih resno prizadevajo kršiti firohibicijsiko postavo in tla -se vsled tega zmanjša ugled tudi drugih postav. Tekom osebnih motrenj jetuiiškili listin -em na lastne oči ugotovil, da s«. ],- presenetljivo visok odstotek jetnikov pregrešil proti prohibicijski postavi. iz u.st sodnikov st.m izvedel, da ima kr*«nje prahibicijske |K>stavc v splošnem za posledico krše nje drugih poMav. Odlični zdravniki .>o mi potrdili na vprašanja, kalera sem »stavil, da je vsled proliibieijskih postav narahlo število želodčnih, ewesnih, snenih in drugih bolezni, ki so posledica nezmernega zavživanja slabega alkohola. To bo lahko dovodlo do pravcate katastrofe za aoiierwki nyn I. Ljiid-kemu jndravju bi se napravilo veiiko uslugo, če Iti se >edaj obstoječe postave modificiralo na 1ak način, da bi lahko vsakdo in na v>akem kraju kupil in zavžil alkohoiične pijače. Denar. Katerega >e izdaje -eilaj v Ameriki za ničvreden m zastrupljeni alkohol, bi tekel v državne blagajne ter prispeval k narodnemu blagostanju, mesto da teče v žepe temnih elementov. — Pri ta K eni modificiran ju postave pa bi >e p<» mojem mnenju ne smelo pustirti v nemar tega, da bi morale ameriške pivovarne polagati več vaauosti na kaK uiM piva. t.udi če bi bilo treba to bo mogoče polagoma odvaditi ameriško občinstvo od sedanjega naglušnega zavživanja žganja. Tega pa nikakor m mogoče doseči s pr*jx>vedjo v-eh alknrholični4i pijač, ki vsebujejo več kot pol odstotka alkohola. Ni moja stvar ugotoviti, če naj s-»meji alkoholno vsebino na tri ali štiri odstotke, a po mojih izkušnjah v Oaiiadi. kjer je dovolj* 110 dva in polodst ot no pivo. lahko rečem. da sploh ni treba pri pivu določiti nikake skrajne meje alkoholne vsebine. Ta strankarski tovariš Loebe-ja je prišel vsled tega do jmvsem ■nasprotnih zaključkov kot pa on. Gotova Ktvar je. da se je kot pivo-varnar podrobnejše pečal m rt i vsled da vice, leta 1923 pa le 12.1. Ako bi se moglo vse starše pregovoriti, da bi obvarovali svojo deco potom cepljenja. ni nikakega razloga dvomiti, da bi se smrtno razmerje vsled clavier dalo še l>o!j zmanjšati in da bi ->•• dala morda davica popolnoma iztrebiti. IsjKiloa bolezen (sleeping sickness) se sedaj oči vidno bolj razširja. leta 1923 je bilo poročano o 200 slučajev smrti radi te bolezni, ali poročila niso popolna. Glede malarije ni baje točnih poročil. Nekateri deli dežele so razmeroma prosti te bolezni, dočiin tvori v drugih še v edin o jako resno zdravstveno vprašanje. Razmerje je ve "je mod emei kot med brlckožci. Aktivna borba proti tej bolezni >e nadaljuje. Razmerje smrti vsled osepnie (meades) je ostalo skoraj enako tekom minulega četrtletja. Težko je kontrolirati to bolezen, ker na-vr. lno minejo štirje dnevi oil tre-notka. ko se pojavijo prvi shnp-toni. do trenotka. ko se pokažejo izpuščaji na koži. Med'tem pa so cnjah. Najnovejšim : znanstvenim raziskovanjem se je nudila možnost, da se iznajde na- i i e n imunizaeije proti osepnicam (to je. da se izumi sredstvo, ki napravi otroka neokužljivega, kakor ..je to pri cepljenju koz'. •Skrlat.ee (searlet fiver) je bilo lani več kot predlanskim, ali manj ■ smrtnih slučajev. Večje število pa i je bržkone posledica bolj vestnega por oče vanj a. j Kar se tiče oslovskega kašlja t .s ni o jako malo napredovali v zad-iijih 2.") letih. Ta bolezen zlasti nadleguje otroke. posebno jako mlade. Polovica ^mrti vsled oslovskega kašlja nastane pri otroeih pod enim letom. Potrebno je poučevati starše o nevbrnosti oslovskega kašlja. •Jako povol.jno je poročilo glede pojemanja tuberkuloze. Leta 1IMK1 j ' izmed vsakih 100.000 prebivalcev umrlo 201.!) ljudi za tuberkulozo kateresikoli vrste. Do leta H>23 pa jeta umrljivost padla na fKi.G. Jz poročil 2o držav, ki imajo štiri petine vsega prebivalstva Združenih držav, je razvidno, da je znašala tuberkuloza za leto 1924 saino 88.(i za 1(K).0<)0 prebivalcev. l"nirljivo odstotkov ve«" slučajev kot leta 1923. Vsled tega imajo Združene države razmeroma več slučajev te nalezljive bolezni kot kater« druga civilizirana dežela. Res je sie.er. da je ta bolezen tukaj večinoma blažjega tipa in da je sistem poročevanja tukaj boljši kot drugod. Vendar je ta bolezen popolnoma odveč, ko imamo tukaj sredstva, da jo preprečimo. Poročilo navaja med drugim tudi jako zanimive podatke glede števila 'ljudi v ubožnicah in norišnicah v Združenih državah. Zadnji podatki se nanašajo na leto 1922. V tem letu je bilo 78.070 ljudi v oskrbi ubožnic in 348.174 ljudi je bilo v norišnicah ali »sličnih zavodih za umobolne, nlaboumne in epileptike. 400.000 ljudi je na leto izpuščenih iz državnih in federalnih kaznilnic. ZANIMIVI IN KORISTNI PODATKI (Foreign Liniuaf« Information Sorvlco. — Jugoslav Buroau.) § KUGE ŠE VEDNO DECIMIRA TC ČLOVEŠTVO. V letnem poročilu glavnega zdravnika federalnega zdravstvenega ura la najdemo nekoliko naravnost presenetljivih podatkov o pomoru, ki ga kuge še dandanes povzročajo po svetu. Xas, ki živi-•no v Združenih državah razmeroma prosti vseh kvarantinskih bolezni (razen koz>. čudno dirne, ko •i'amo. da kuge še dandane*« razbijajo drugod po svetu v tako >ilu. hi ponekod takorekoč deeimirajo ; trebi valst vo. Tekom minulega leta so mnoge dežele v Aziji poročale o obstoju kolere. Nikjer drugje na svetu *e ni pojavila, razen osmih slučajev v evropski Rusiji. V sami Indiji j<- tekom leta 1924 umrlo nič manj kot 276.000 ljudi za kugo. To je štirikrat toliko, kolikor je bilo po-ro;"ano za leto l!'2.'5. Vzlie temu. da so sredstva za preprečitev koz (smallpox) dobro znana in jako učinkovita, vendar je ta bolezen še vedno jako razširjena in uničevalna. Nepopolna poročila iz (>2 dežel naznanjajo JI8.000 slučajev koz tekom leta 1924 in čez 50.000 dm"ajev smrti -adi te bolezni. Iste dežele so pre I-iani poročale le o IGo.OOO ^lučajih \cz in 43.000 slučajih >iurti. Najliolj čudno in presenetljivo ta je to. da imajo Združene države. drugače tako uspešne v borbi proti nalezljivim boleznim, kar se •dče koz. razmeroma največ slu-ajev te bolezni izmed vseh eivili--cirauih d-'žel. Poročila iz 35 dežel '.a leto 1M.J4 izkazujejo, da »e je napram letu število slučajev te bolezni neverjetno pomnožilo: namreč za 7."» odstotkov; smrtnih -lučajev pa je bilo šestkrat toliko kot predlanskim. Sieer je res. da mi koze v Zdru- ženih državah večinoma blažjega značaja. .Mogoče je tu li. d;» s«- slučaji te bolezni v Združenih državah bolj vestno poročajo kot drugod. Vsekakor pa dejstvo stoji, da je ta bolezen po Združenih državah po nepotrebnem jako razširjena. Ilirbonska kuga se je razpasla po s vet 11 dolgo vrsto let. Tekom 1. je 4!» dežel poročalo o njej. Več kot 400.000 slučajev smrti bu-b' :iske kuge je bilo v Aziji, vkoli-kor se je poročalo, in ni dvoma, da j h je bilo dejanski še mnogo več. Deveterica zapaduih dežel, — vštevši Združene države, so imele kak posiiupzni 4in'-aj te kuge. — Pojavila jo med podganami v New (Irlean-. in Oakland. Cal. V obeh .^lučajih je zdravstvena oblast takoj ukrenila w j>otrebno. «la je preprečila• vsako nadaljno nevarnost. Niti en slučaj bubonske kuge se ni pripetil pri ljudeh v omenjenih dveh mestih. Pa<" |>a je kuga izbruhnila v Lo> Angeles, kjer je bilo lani 33 slučajev pneu-nu nične kuge > 31 smrtmi in 8 •slučajev bubonske kuge s tremi smrtmi. Prvič v zgodovini se jr zgotlilo. da tekem vsega leta ni bilo treba pridržati v kvaranteni nobenega potnika ali mornarja radi rumeni' vročice : yellow fever). Nekoliko slučajev te bolezni, ki je bila še nedavno strah Amerike, se je poročalo iz <'entrain«' in .Južne A-merike, kakor tudi z za pad ne o-bali Afrike. Dejstvo je. du rumena vročica ni bila v vsej zgodovini tako redka. Toda glavni federalni z lra.vnik opozarja, da dokler ne bo ta bolezen popolnoma izginila s sveta, bo o>tala še vedno prežeča nevarne t. ZDRAVSTVENE RAZMERE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Poročilo federalnega zdravstvenega urada za leto 1J»24 podaje je-ko zanimiv račun o spložnih 'zdrav stvenih razmerah v Združenih državah. Da so te ugodne, se je treba zahvaliti delovanju zdravstvenih oblasti. I'mrl ji vast tekom leta 1924 je znašala 11.9 za 1000 prebivalcev. t. j. izmed vsakih 10.000 prebivalcev jih je umrlo 119. L. 1923 je bila umrljivost 12.4 zh 1009. Leta 1900 pa je znašala <17.8 in leta 1800 je bila 19v8. Vidi se torej, kako umrljivost postopoma pada. Doba človeškega življemja postaja vedno daljša. Porodno razmerje (samo 25 držav prihaja v poštev) je znašalo 22.3 za tisoč prebivalcev, t. j., izmed vsakih 10.000 prebivalcev je bilo 223 novorojenčkov. Rojstev je bilo največ v North Carolini, — 31.6 na tisoč. Umrljivost detet (pod enim letom) tudi izkazuje znatno zmanjšanje. drugi sirarn pa se je ;št«vfck> mater umrlih vsled poroda malo sgr&denilo v zadnjih de- vetih letih. Za dobo od leta 191o do vštevši se t*«-ni. tla je bilo za vsakih 100 tisoč detet, ki so sp rodila, žrtvovanih življenj 600 do MOO mater. Skoro tretjina teh smrti je nastala vsled infekcije matere ob porodu, kar je dostikrat le posledica nemarnosti s strani pomočnika. Pomemben je na rast ek smrti in poškodb v>led avtomobilov. Leta 1906 .smo imeli le. eno >.mrt vsled avtomobilske nezgode izmed vsakih sto tisoč prebivalcev. Leta 1923 pa smo jih imeli skoraj l-">. kar pomen ja, da avtomobili ubijejo na leto 16.000 ljudi v Zdr. državah. Poglavitni vzrok smrt: v Zdr. državah so srčne bolezni. One stoje na prvem mestu izmed vseh vzrokov Miirti in njih število stalno raste. Influenea in pljučnica, •skupaj vzeti, stojita na drugem mestu. Število smrti wled da vice ali difterije je jako padlo v zadnjih 23 letih. Leta 1900 je bilo izmed vsakih 100.000 prebivalcev 43.3 Peter Zgaga J Današnje ženske so moderne Lil h' tudi vedno bolj modernizirajo. Ne sarin o doma. tudi na ce^ti nosijo hlače, volibio pravico imajo ter hočejo biti v vseh ozirih enakopravne z moškim i. Včasi se bolj kot moški zanimajo tudi '/-a politiko, za socija'na vprašanja, iza politiko na Daljnem Iztoku in za dolg. ki ga dolguje afriška republika Liberija Združenim državam. Ženske m> se c.ačele udeleževati U?di političnih zborovanj. Odkar majo volilno pravico, so postale tudi pripadnice raznih strank: demokratske, republikanske in soci-jalist ične. Na zAiorovanja hoilijo i>oslu.šat: razne goMomike. in govori se jiir. globoko vtisnejo v srce. Nekoč je govoril navdušen re-volueijonar: Naša družba je gnj!-la. Treba 1k> pomesti, temeljito l>oiu'oti! Odpraviti 'bo treba vso nesnago, odpravito vko zalego! N-i deflo torej! Politični izaktmski ženici ^o se vtisnile te besedice globoko v srce. Govornik je bil polegtega tudi mlad in čeden fant. in na poti nrctfi domiu. ji je bila njegova po doba neprestano pred očmi. n.]<'- tc meljito j>oinesti! Treba bo odpraviti/ vso nesnago, odpi-aviti vse zalego! Na delo torej! Ni pa vedela, da je mož loma s»topil je v kuhinjo ter ji dal metlo v roko rekoč : K;ir začni draga ženica! Stanovanje ni bilo že štirinajst dni po-meteno. V kuhinji je vseiiolno. earbiča. ščurkov in stenic pa to-J Iiko. da se človek niti prestopiti j ne more . . . Slovensko Aflterikanski Koledar za leto 1926 ima sledečo vsebino: Pesem Starokrajsko čas««>:sjr j.* priobčilo na-lednjo novico : V noči < d 'JG. do 27. nibra so neznani storilci vrsr'i skod okno v stanovanje prosvetnega ministra Jstjepana R;rliča v Zagrebu več kamnov ter povzročili na •la oknih in pohištvu nekaj škode. Izmed Rad i cev e družine ni bii nihče zadet. Iz t»«ia poročila je jasno razvidno. da je •/. Redičein nezadovolj »lih tudi pav nezna-nih Hrvatov, ločim >o Slovenci in Srbi v sploš-m " 6 L A 8 NARODA'* ____"VQi*4 of tks PeopU"_ _Iššusd Evry Day Except 8undayt and Holidayi._ 9m Uit 9slja Hai ma Amsriko Za New fork *a eeU Ute _ *7jOC dm Kmmsds____$6.00 Za pol Uta______ %5M 9a pal lata ----p $3.00 Za nioaewutt* §a esU iaU _ $7.00 9m Mrl Uto_______Za pol Uta____ $3.50 ___Subscription Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement. "Olme Naroda" Maja vtaki dan izvzemii nedelj in pratnjko* PopW brea podpisa in osebnosti m ne pri občuje^". Denar naj b* UacoToli pošiljati po .Money Order. Pri spremembi kraja naro&ni «rrf proaimo, da m nam tudi prejfaije bivalii&e natnani. da hitreje najdemo naalovnika. 'O L A S h A B O D A", 82 Cortbindt Str«et New York, N. Y. ___Telephone : €orilandt 2876.__ KOLEDAR STARIH MEHIKANCEV GLAS .NARODA. 21. JAS. 1926. 5» ; J: Wf . GLAS NARODA, 21. JAN. 1926. ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Ena ta bravce čisto nov« vdovica. Strašno aanzim pisatelje. ki v za-<-OMiWt »lih nazna>nil. v 'katerih je takole žalo-tuo -Jvlenila objavo o pokojnikovi smrti: 44Prosim vse'prt-jatelj«' dn ananee tihega sožalja v tej grozni tugi". a |>odpisala je: Neutešana vdova Mileva". Ta neuteše.na vdova Mileva j.' prHieno lepa; )>olnih lic. bolj majhna »n okrogla. lepih eraih oei tn ohrvi tn malih l^tee. tako malih, da se ti zdi. da ta usta ne bi nik-la-r mojla ugovarjati možu aH da b' kfHja opravljala, šele 9 mesecev je. kar se j«» omožila in komaj je preživela G mesecev s svojim možem, pa je že ostala vdovica in to s po-MnrtnFkom jmhI >ircein. Da" je rajnik v*>aj to doživel, da bi v*del la.st.no dete. ali mu to ni bilo dano. a (koliko se je grešnik tega vesela L Rajniik je bd zelo dober nt blag človek; lahko si ga prepričal rrt mu dokazal vso. karkoli «si hotel, samo. da mu znal vse l»»po razja-Miiti. Samo eivkrat «*e j<* pokazal malo trdoglav m kot človek, ka ne ra>iume. kaj se mu govori, a to jc ibilo takrat, ko so ga «la-bo, da je \>ak čas mogla nastopiti smrt. Oe bi umrl brez oparo-ke bi n*» brto dobro že cavoljo tega ker je imel brate in druge aorod-r.'ke. a da bi mu iv«kli tako slabemu naravaiost v Oei. naj napise i-jHJeoko. je bRo težko, ker bi g* to lahko preveč vraiecmirilo. Zato je gospa Mileva poklicala lepo k sebi gospoda Mrlijo. pa mu je rekla skozi solze • — Gonpod Mihja! Vi veste m ves svet. ve. kako imam rada svojega moža. V r*Mniei -ne vem. bom li oh ta ta živa. kadar on umrje. — Ve verujem, da l>i ostala aha. Pa zdaj po>\'<*jte sami. kako mu moreni reei rr. oeri v oči. da bi moral napisali testament. — Zarw. — pravi gopod Milija. — ti je zelo neprijetno za vas. — Zelo težak položaj. — Vzdili-ne gospa Slileva. " — Zares teiaik. — vadihne tikli gospod Milija bed j zato. da pokaže «voje sožalje, ker drugače n-i imel nikakega posebnega rt*k*ga da tudi on vzdihuj® . — E. }>a vidite, ko bi vi to nekako; vsi »i mi rekli, da bi vi to oniali lepo od daleč, da ga pripravite m mu režete. — O. prarim. — deda gospod Miija *r*»wuvo. - kar ae te«. kar le ind^uCt Vidale£. Po teh boedaJi se gospod Milija vzdigne, zakašlja zelo važno iu gre v bolnikovo mAm>. Pozdravi *»e z rajnikom, povpraša ga o tem in onem, pa začne odda leč. Pravi mu: — Brat in prijatelj, ti gotovo •>ain vidiš, da boš za en dan aii dva dni umrl. Kaj pomagajo te medi-eiue in recepti, nič. babje neumnosti, vse to ti nič ne bo pomagalo. Sam poglej, kako ti »trle ušesa. pa tudi lusta so ti pomodrila. -Mogoče ga nimaš, ki bi ti to odkrit« srčno ]»ovedal, danes ima človek zelo malo prijateljev, ki bi mu Iskreno povedali resnico v o-<"i. E. ja/. pa. komur sem prijatelj — sem prijatelj! Bolnik je že pri prvih, besedah gosjioda Milije izbuljil oči. zaril je glavo v blazino in začel drgetati ko šiba od strahu; hotel je ziniti in poklicati na pomoč, ali ni •uogel dat i glatšU od -sebe. Gospod Milija, prepričan, da je že s prvimi besedami napravil dober vtis. nadaljuje svoj govor in prijateljski in odkritosrčno poučuje svojega prijatelja. — Pa. a ko že hočeš, da umreš, lirate. ko že to sam sprevidiš-- Bolnik malme z roko. kakor da I »i hotel reči. da on tega ne sprevidi, a gospod Milija nadaljnje i — Kaj ne sprevidiš? Pa da. po-vej mi vsaj en protirazlog. . . — molčiš, molčiš, kaj ne. ker mi ne moreš oporekati. In če mi tudi kaj rečeš, kakšen razlog bi mi povedal. no, reci sam : — Bog je velik . . . zdravila . . . doktorji. — Kaj ne, to so tvoji razlogi ? Ali to niso nikakšni razlogi, prijatelj; ali ne vidiš, tla te je sama kost in koža. na tebi ni več 'kile mesa, le poglej, kakšne oči imaš, kakor mrlič. Torej tu ne veljajo fraze, ker to, bratec : — Bog je velik! — je navadna fraza, ki jo vsak človek uporablja. Bolniku pridejo solze na oči in ustnice so mu še bolj pomodrele iu začel je šklepetati z zobmi od silnega drgeta. — Torej, — nadaljuje gospod Milija. — je najpametnejše, kar moreš napraviti, da ehnprejc napišeš testament. Čim preje, ali me razumen? Ako kje,j e pri človeku upravičen oni modri rek: Kar bode jeseni, naj bod<* nocoj! Gospod Milija je hotel še naprej govoriti, ali bolnik, ne vedoč. kako naj se reši te strašne odkri to*rčnosti, se je obrnil na drugo stran in se pokril z odejo čez glavo; vrhtitega si je ušesa zatisnil s prsti. Ko gospod Milija vidi, da je na ta način nemogoče, da bi njegovi nasveti prišli do bolnikovih ušes, sc jc vzdignil in odšel iz sobe v predi»obo, kjer ga je nestrpno pričakovala go»pa Mileva. — Ali se vam jc posrečilo ? — ga vpraša nepotrpežljivo. — Bodite brez skrbi! Začel sem mu popolnoma od daleč ter sem ga najprej prepričal, da bo skoro umrl. Verujte mi. o tem je zdaj po]K)lnoina prepričan. —- Ilvala vam. — pravi žalostno prihodnja vdovica. — K. zatean sem šele prešel na vprašanje o testamentu; tudi o tem sem mu govoril in mislim, d* .sem tndi v tem |»ogledu dobro o-pravil. Gospa Mileva se zelo ljubeznivo zahvali gospodu Miliji in ga spremi do vrat; nato pa se vrne v sobo svojega bolnega moža. Ko je vstopila, on najprej nezaupno pokuka izpod odeje, in šele ko se prepriča. da to ni Milija. dvigne dejo z glave in pokliče s tihim glasom ženo k sebi. Gospa Mileva stopi žalostnih lic k popelji. — Tega gospoda. — zašepeta bohiik, — tega, ki je zdaj tu bil. ne smeš nikdar več pustiti k meni. Naroči hlapcu, naj ga vrže ces prag, čim bo vstopil. Nam aim naj ga kot mačka in vrže ven. Goepa Mileva obljubi, da bc izpolnila to Bogu prijetno željo bol- rV^Ifrflfir^iftiln-ofcVrAiiTT iff*'A i "fraff iVf >,< r/wli"ili'''r vročica, in bolezen se obrne na slabše. Do obiska gospoda Milije so zdravila še nekaj pomagala, ali od tega obiska je šlo vedno na slabše. Bolniku se je začelo mešati, in takrat je govoril to in ono. Zzniraj mu je hodil gospod Milija na misel, kakor da gospod Milija ni penzijonist. temveč zobozdravnik. a on da jra je poklical, da mu izdere kočnjak. a gospod Milija da mu je potisnil klešče v usta, a mesto za kočnjak. ga je zgrabil za dušo, pa vleče in vleče. Vidite, takšne sanje in hlike so zač?le bolniku hoditi pred oči. a on se jih je branil z nogami in rokami in bledel: — Klešče--jaoj--to je duša, to ni kočnjak--Milija! V*o noč je slabo spal. a ko se je Ajutraj zbudil, mu je bilo še slabše. Takrat pa je tudi že sam sprevidel. da bi bilo treba napisati te-staanent, in ko je to rekel gospe Milevi. ni ona niti trenotek počakala, temveč jc poslala po advokata in dve priči. Prišli so in lepo napisali iu pod-pwali testament in poslušajte, kako je pokojnik odločil o svojem i-metju, ki je bilo zelo veliko: Ako bo otrok, ki ga rodi gospa Mileva po moji smrti, moškega spola, potem pripade vse moje i-metje, ki predstavlja več kot dve->ftotisoč, temu otroku, a glavni varuh in oskrbnik tega imetja je gospa Mileva. Ako pa 1h> otrok ženskega spola, tedaj run pripade dvanajst tisoč kron, ko st- poroči. Gospa Mileva dobi "primerno vzdrževalnino''. a vse ostalo dobe bfat}e in ostaii sorodniki pokojnikovi. Kot se torej že iz testamenta vidi. bi bilo za gospo M i levo mnogo bolje, da rodi moško dete. Z drugimi besedami: njen porod bo loterija; ob tej priliki bo zadela grla v ni dobitek skupaj s premijo, ali pa samo ostni del dobitka. A ta porod ali loterija se ima zgodit i največ teden dni ka sneje ©d dn*. ko smo se mi, bravei, spoznali z gospo Milevo. IZNAJDITELJ BASKETBALLA PETNAJSTO POGLAVJE. Porod, znamenje, plenice, rute, babica, novo korito, pop, boter, krst, povitki in vse druge majhne in velika stvari, ki so lahko v zvezi s tako intimnim dogodkom, kakor ga bomo opisali v tem poglavju. Ker je bil že testament napisan in je bolnik umrl in bil lepo pokopan ter so dostojno žalovali za lijini, ni gospe j Milevi ničesar drugega preostalo, kakor da izvrši samo še to formalnost, da rodi. Razume se. da je gospa Mileva veliko važnost polagala na to. da rodi moško dete. to pa največ za to. ker je o zelo važnem, čisto advokatskem opravičil, ki ga bomo izvedeli iz spodaj nuslolenega razgovora Fi-činepa in gmpe Milere. (Dalje prihodnji.; . Borba z volkovi. l/radniki male žeJezuHšk^ posije Prestajie-Mattejrnu v Italiji so prt >iveli te dni Ipnlo noč. Xekl okoliški kmet je ustrelil velikega volka ter «ra shranil v železniškem skladišču. Ko >e je zuočilo. je prišla nenadoma velika t -.'lpa volkov, ki je -akaišala glasno tulec udrieti v skladišče. Ker ^o hili nc-oboi-ožeai. zveri niso niojrli od poditi. Zato -o se zaklenili v pisalno ter uLso mogli niti ^lužbe vršiti. Šele porti jutru -o volkovi i/, jrinili. COf"rmaHT VNDtRWOOD A UNDCKW09D, M. T. Priljubljeno ameriško igro basketball je*iznašel dr. Ni-mith. ki ga vi dite na sliki, ko uči svojega sina pravilnega igranja. POZOR Š I V A L K E ! I)\i:. Ki ZNAJO ŠIVATI NA K« >N-M A SINK IKK Si. t IZ V KŽI»AXK NA MOŠKIH SLAMNIKIH. I K>]*K STAl,-N(» I »KLO : MI K AIH» STltAW I1AT. 11- WOOKTKIC STRKKT. N. V. C. Rada bi IzvoiIaLa za nasiov J^LXE-ZA IIIjUPA. podom a če Mlinar-je v i&ijKrupžCSfara Semič. Pred 1"). leti se je nahajal v Chicago 'in en čas tudi v Joliet« 111., pozneje pa ni bik) več >lisatl o njem. Prosim rojake, ee kdo kaj ve. da mi poro^-a. ali uaj >e ]>a strm oglasi. k(M- ix>ročati mu imam nekaj zelo. važnega, kar bi /nalo pozneje biti njeiuu v škodo. — Mrs. A. Slabonick, R. F. D. 3, Box 47, Blairsvilie, Pa. ('3x20,21,22 Kje jc IGNAC PEČ J A K. doma iz fare Zagradee pri Fužini in ostali prijatelji mojeira pokojnega moža Antona Kern. prej'-llren. ki je umrl septembra, rojen je bii v fari Trnovo. Notranjsko. Xe iščetu radi slabe ga, zato prosim, da se mi javite. Mary Kern, 302 North 1st St., Kansas City, Kans. (lx 19.20.21.22» DOMAČA ZDRAVILA V z;»!cgi imam je«li!ne Ol&ive, Knajpovo je^tjrrnrrvr« kavo In Import irana_ domai'a nlcavita. katera priiKJi-o- a" nigr. Knajp v Knjigi — l>O^IACl zdkaymk Pi.šiie p«.^ brnphin: tftiik. v katerem je fKikratko p<»Pt>*nna vsaka sjv k.ij nbi. V ceniku n.išll še mn^go dfURih kprislDili stT^rl. Math. Pesdir Bex 772. City Hall Sta. New York, N. Y. Novice iz Jugoslavije Skrivnostna tvornica duhana. Leta 1923 *e je pojavila v Osi-jeikn skrivnostma tvorniea dulia-na. ki ni imela nikakih zvoz z UpraA-o drža\fnih ■monopolov, vendar jxa je delala pod njeno firmo in spravljala v promet zavil k«-rezanega tobaka- z enakimi etiketami. kaikor 1* prava drža vrnili monopolov. Ti paketi so dolgo krožili popolnoma neovirano v prometu. Končno >pa je le postala po-lieija nanje pozorna, nakar je O'.l-rerila preis-kavo in dognala, da je izdeloval utihotapljeni tobak in potvorjene etikete Marjan Živko-vič. ki ga. nikakor niso mogli izslediti. Celi dve leti Živ kovic ni menjal svojega poklica. Sicer ni imel več poguma, da bi vj>ravljal utihotapljeni tobak a- promet v paketih, temveč ga je prodajal na kilograme. potujoč iz mesta v mesto. >7n gcksJavijo pa nobenega. Verjetno pa je. da ovirajo priznanje tudi ruM\i emigranti. Sicer se ti nahajajo v popolnem ra/suhi. Del o.i njih se je že povrnil, del se pripravlja na povratek. nekateri pa sanjajo o obnovitvi monarhije. Pa to je brezupno, ker je kmet pripravljen. da tudi s puško v roki nastopi proti vsakemu poskusi: obnovitve earizma. Nato je Ra-kovski obširno govoril »> napredku Ru-ije. ki se bo v prihodnjem letu povrnila že na normalno življenje. Nov pomočnik prometnega ministra. Kralj je podpisat ukaz, s katt* rini je Bora Popovie, bivši direktor oblastne železniške direkcije v Beogradu, imenovan za pomočnika prometnega ministra. BL AZNIKOVIH PRATIK nimamo več. zato jih ne naročajte. Mesto PRATIKE naročite Slo-vensko-Amerikanski Koledar za leto 1926. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt St., New York Citv. ga policija ne bi izsledila. S<-Ie preti kratkim je bil aretiran čisto slučajno. A gout policije v Vin-kovcih -Bamjagilav ga j«> n-ta vi i na iiliei in nažel pri njem dva kilograma u tihotapi je nega tobaka. Odvedel ga je taikoj s seboj na policijo an dognal njegovo ident.it -to. Videč, da so mu prišli na sled. je Živkovie vse priznal in izjavil. da je kiupoval utihotapljeni tobak v listih in da ima doma stroj, s katerim ga reže in prodaja potem od vasi do vasi. Hladnokrvno je pripomnil, da mu je šla kupčija nenavadno v kiasje in to predvsem radi tega. ker je mono-poltfki toba«k -zelo drag in obenem slab. Dva pelikana ustreljena. Iz Osijeka poročajo, da je logar Radič iz Dopsina v okolici Vuke ustrelil na božični dan dva pelikana, sama in samico. Pelikan ie velika ptica, ki živi večinoma v Afriki in 'južni Avziji in le prav retlko v južnih krajih Evrope. Pripoveduje se. da si pelikan v slučaju pomanjkanja hrane grize svoje lastno meso ter s krvjo hrani svoje mladiče. Lovec je redki plen poklonil osiješkemu lovskemu društvu. Novi inozemski konzul. Vlada, je {»odelila exequatur direktorju bon-an>ko-hercegovinske banke rn predse - j j«? julr.tv. hvulu vam. X bil \.-'tM.» t.»k. !*rii\- lahkn •••• i=n -bite \;iš»-g:i xaprtja. tiepri-bave. želod-enecu prt-hlaUa. Izpahi*, vanja. napi-hnj»-r»t»«=ti srra, kisiega ž«-l«)d> a. n-r-voznosti. neprebavc, glavobola lt«l.. i> tot a ko ke;t s»ri s« !*nebfl ja«. Ne TK»fljit'' niti renta, kajti vem, da. l>o imelo to Kte usjiohc pri vas. Pošljem vam poštniTie prosto. •Ko >o je izk tla je p:esna(<> vaše iti'KlC-ne nerede, ml lahko pošljete en dotar. Ali tii to zaupauje ztut-menje poštenosti1'išite sedaj. Naslov THEODORE H. JACKSON Stratford Bldg., E-66. Syracuse, N. Y. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo prizna-va, da imajo čudovit uspeh — MALI OGLASI v "Glas Naroda *. Ako pošiljate denar v domovino, bodisi v Dinarjih, Lirah ali Dolarjih; — želite dobiti denar iz starega kraja; -— hočete naložiti svoje prihranke varno po 4% obresti; — imate rešiti kako zadevo tu ali v domovini; — nameravate spomladi ali kasneje v domovino ; — rabite sploh kako pojasnilo v bančnih zadevah, se lahko obrnete s polnim zaupanjem na priznano domačo Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Sovjetski poslanik Rakovski o od-nošajih med sovjetsko Rusijo in Jugoslavijo. Dopisniku "Vremena" je dal Rakawki zanimivo izjavo o odno-•šajih Rusije do Jnijroslavije. Dejal je. da je netočno, da bi *e v Berlinu sestal Čieerin -» je ostala v majbni skupini držav, ki noee priznali sovjet-ke Rusiie, N"ajbrže dela 'to Jugoslavija zaradi Romunije.' Toda z Romunijo ima Rusija zelo važen spor, z Ju- Ali vas nadleguje KAŠELJ? Zadovoljeni odjemalci priporočajo Severa's Cough Balsam. Idealno zdravilo zoper kašelj; orijetno, uspešno in zanesljivo. ' Cena 25 in 50 cer.tov. Hitra »»dpomoč »per alrutni prablad u Severa's j Cold and. Grip Tablets. Cena. 80 ccntov. Ta dve zdravila so najbolja o d pomoč v slučajih kai^a. prehlada in hr; pa vosi i. UDOBNO SPANJE Edin«»le zdrav elovek udobno spi. (V ste nervozni, razdra/.lji-vi. izdelani, ne moret«' >pati. <••* imate zjutraj obruti'k nespvetn. V za- CEDAR RAPIDS Slovensko - Amerikanski Koledar za leto 1926. je gotov in smo ga razposlali vsem, ki so ga do zdaj naročili. Letos je zelo zanimiv in bo vsak zadovoljen. Cena mu je 50c. Kdor ga želi imeti naj pošlje znamke ali pa money order. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Stireet, New York, N. Y. _______&____ Branil lav Nužič: OBČINSKO I>ETE. ROMAN DOJENČKA GLAS NARODA, 21. JAN. 1926. BELE ROZE ROMAN V DVEH DELIH. Za "Glas Naroda" priredil G. P. SAMO SEST DNI PREKO Z OGROMNIMI PABNIKI NA OLJE FRANCE 30. JANUARJA PARIS 13. februarja. FRANCE, 6. marca. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabin* tretjega razreda z umivalniki in tekočo vodi za 2, . 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača. 19 STATE STREET NEW YORK —i—^^^ AH LOKALNI AGENTJE mmmmmmmmh^MB Ura 11 k o: Različne smrti. Čudno je in nam cesto nepojmljivo, v kakih okolšeinah obišče cesto smrt ubogega zemljana. — Videl »eni .smrti, ki so bile odrešenje, osvobojenje in kakor nagrada za dolgo in težko pot bojev, prevar in .sploh vsega, čemur pravimo življenje. Malo mrličev sem videl. ki so imeli izmučen izraz, ne, večina jih ima obraz izjKK-it. usta v lahak nasmeh in še okrog oči nekaj, kar bi nam rado povedalo o nrtsnani nam sladkosti. Zato sem moral odobravati napis, ki sem ga vi.lel v neki vseučHiški dvorani za sceiranje: — To je kraj kjer smrt rade volje življenju na pomoč priskoči. — — — Ne, ne, videl sem obraze mrličev. ki so se za živa pol stoletja borifi in se bili na pesti z okolieo in s svojo usodo — na odru pa je imel izraz svetnika, ves v zatajevanju, milini in blaženosti. Toda videl sem smrti, ki niso bile odrešenje, ne konec trpljenja, temveč kazen, šiba in povračilo za grozne in strahotne grehe, kakršnih ubogi človek še zmožen ni. Xi zmožen tolikih in takih prestopkov kakor je bila kazen zanje. Videl sem .smrti, kako se je usoda izmišljala in dolgo pripravljala. kako bi v »vo.ji grozoti prekosila vse svoje dosedanje divjanje. To niso bile smrti, to je hila podivjana razuzdanost, blazna pijanost. groteskna groza uso.lc m niz-kotno smešenje človeka. Nekje v Voliniji na Poljskem sem se pripeljal v hudi zimi ponoči s trojko .do gostilne. To se pravi, da je stalo v nedogled ni daljavi v snegu nekje par hiš, ki menda niso imele drugega namena kakor potnike prenočiti in Trojki premenjati konje. Prezebajoč sem sanjal o gostoljubnem samovarju. dasi sem vedel, da me bo v gostilni hebrejec odiral pri slabem žganju. Komaj par verst pred naseljem so postali naši konji silno nervozni in ko smo hoteli šiniti skozi redek brezov gozdič, so se naenkrat obrnili. Takoj sino vedeli, kaj je. Vsi trije, voznik, moj tovariš praporščak in jaz. smo napeli peteline. Ivonje smo s težavo obrnili in jih spravili v počasvn tempo. V luninem svitu smo videli veliko volčjo tolpo, ki nas je polahko obkrožala. Voznik, domačin in praporščak. Poljak, sta se takoj izkazala. tla sta imela že večkrat o-pravka z zverjo: kolikor strelov, toliko siveev je padlo. Volkovi so se vrgli na ubite tovariše, udarili smo po konjih in kmalu nato smo sedeli v krčmi, kjer je bilo žganje res žalostno in liebrejec res čifut. Govorili >1110 o tem. kar smo doživeli pravkar in pogovor se je >nkaj o smrti. Mladi poljski praporščak je povedal eno iz svojega življenja na fronti. Govoril je s humorjem, kar pa je bilo cinizma vmes. ni motilo, ne, pričalo je zanj zakaj kdor je res kaj doživel, ne tarna, kadar pripoveduje, temveč se skuša celo šaliti iz tega, kar je v grozi doživel. — V <>ni fazi je šla vojna sem in tja. kakor je pač veter zanesel. Enkrat naprej, enkrat nazaj, tako da često nisem vedel po j>ona-šanju levega in desnega frontnega krila, ali ) težimo ali napredujemo. liog sam s« nas je usmilil in nam da! vidno znamenje za smer našega premikanja: silne jate črnih ga vranov so spreljale fronto na vsaki njeni poti. Ta smrdljiva ptica je imela dober vonj in instinkt. .Kadar »sy >e vzdignili iu leteli nazaj, smo jo tudi mi kma-hi ubrali za njimi. Nekoč nas je sovražnik pošteno naklestil in podil kar se je dalo. Jaz vam ne morem povedati, kako se je to zgodilo. Samo to vem. da mi je jutranje solnee žarko sijalo v liee in pogledal sem. Nobenega grmenja 111 trušča ni bilo okrog mene. — Sam božji mir vsenaokrog. Zdelo se mi je. da sanjam. Toda težka odeja me je tlačila: kup prsti in truplo vojaka. Streslo me je. — Pogledal sem okoli sebe: množiea vojakov in konj je ležala na levo in desno okrog mene. Vse tiho je bilo v tem lepem groznem jutru. Ah, da, očividno se je fronta izmaknila daleč od tod, si mislim, in tako so nas pustili ležati, nas, mrtvece. Naenkrat mi zatemni o-ko teman oblak: bili so gavrani, ki so se kriče vabili na grozno pojedino človeških in konjskih trupel. Ilotel sem pogledati, kam se bodo zagnali, a tisti hip je švignila mimo mene peščiea podivjanih psov, ki so jih gonili prebiti volkovi. 44Sladko je umreti za domovino. . . " — o ti moj ljubi Bog! — Rad Jji se premaknil, da bi vsaj roko dvignil, toda moja odeja je bila pretežka. Od strahu in gneva nad vso to odurnostjo sem onemogel zatlsnil oči in nisem nič mislil: polastilo se me je ono sladko brezbrižje. ki ga ima vsakdo, ko vidi pred seboj gotovo smrt. O, da bi prišla, hitro in gotovo! Hotel sem moliti, toda nisem, kakor da nočem prositi milosti I>oga, ki mi je določil tako gnusen konce. Iz omotice me j»* prebudilo kra-kanje in vreščanje. Odprl sem o-či in jih takoj nato zaprl: ogromen ga vran je sedel na glavi mojega mrtvega vojaka in mu načenjal oči. ilotel sem zakričati. a nisem mogel. Tako bom torej umrl ■ Materi bodo pisali: *4. . . s tem naznanjamo, da je padel na polju slave za domovino. . . !" Ilotel sem naglas zakleti, zahropel sem in sam ne vem. zakaj, takrat se je odvalilo truplo vojakovo raz mene. Gavrani so odleteli za streljaj in obdelovali tam svoje žrtve. — Prsa so mi bila lažja, dihal sem in dihal. A ko je solnee stalo na poldnevu, sem se izkopal počasi iz zemlje in taiu so me našli vojaki. Povedali so mi, da me je zasula granata. K .sreči mi ni zasula glave, in ko sem v bolniei okreval, sem dobil dopust. Materi sem povedal to storijo in vsak dan sva hodila v cerkev in zaiigal svečice pred Censtohovsko Marijo. . . Pili so žganje .s čajem in bili trudni od čudne storije. Rad bi poslušal kako veselo, predno gremo spat, in zato sem rekel vozniku, staremu Volinjcu: — Povejte še vi kaj. pa ga bomo še eno mero. Kosmati možak je za cmoka 1. izpraznil čašo. si obrisal z rokavom usta in govoril tja v en dan, da sem pričakoval kaj prav posebno veselega. -— E, da. umreti jc umreti, — smrt je smrt; drugače tega ne moreš povedati. Ampak umreti ni umreti in smrt ni smrt: drugače ne morem reči jaz. ki sem pokopal svojega očeta. Je- precej podobno kakor je gospod pravkar pravil. Sem se pa .spomnil ravno prej, ko smo imeli opravka z volkovi. . . Torej moj oče je umrl v hudi zimi. Naše zaselje ni, da bi mu dejal vas: tri lesene bajte in podrtija okrog njih. Do cerkve in do pokopališča bo« z dobrimi konji vozil dve uri. *J. ti ljuba Rusija! In fo oče umrl v najhujšem mrazu, da. Smo .pojokali, smo pomolili, krsto, doma zbito, na sani naložili, zapregla sva z bratom trojko, udri po konjih io že sva prevozila dobro uro. Kaj nas niso čakali za gozdom volkovi/ Da. toliko jih je bilo. da na rešitev nisi mogel misliti. Z bratom pa sva bila še mlada; mlad človek se v strahu trese in otepava s puško kakor z bičem. Pa sva jih vendar od tistih, ki so padli po konjih, precej pobila. Toda splašeni konji so drveli po gozdu, zadeli ob drevo,, sani so se prevrnile, krsta je padla z njih in tako sinu obtičali v snegu. Volkovi okroginkrog nas. Streljala sva na levo in desno. Ko pa sva videla, da so konjem na vratovih, sva zbežala nazaj domov. Tam smo šli z vseli treh hiš s sanmi v gozd. Strašno, vam rečem, ne po človeško, in ne po živalsko: našli smo oglodane .konjske kosti in prazno krsto. V naglici napravljena se je pri padcu razčelesnila in od našega ljubega starega očeta nismo imeli bogve-kaj pokopati. Večen spomin mu, o mili Jezus, pijmo, žganje nas greje! . . . Groza me je obhajala pri tem pripovedovanju, pri smeh i h, solzah in cmokih, ki so spremljali njegovo povest. Zaspali smo po dolgem pitju in ko smo sedli v trojko, je žarko solnee svetilo nad mogočno, edinstveno volinjsko zimo. Kretanje parnikov - Shipping New* M E&. 22. junija I'res. Wilson. Tr.-t. SKUPNI IZLET. Ne, ne! To ni slučaj! Mi doživljamo stvari, ki jim pravimo slučaj, ker ne vemo zanje drugega imena. Bili smo leto pozneje v hudem ognju. Naši strelski jarki so bili v naglici iu .silnem boju tako hit ro napravljeni, da so bili le dobrega pol metra globoki. Sključen sem se priplazil v bojni pavzi do Častnika, od katerega sem hotel imeti pojasnil. Pripravljal sem se, kako ga bom nagovoril, toda on me je že spoznal in mi hitel naproti. Bil je moj stari znance, — poljski praporščak. Ni hotel govoriti o služIli, pokazal mi je samo mal zavojček in pismo od matere : poslala mu je čokolade in pisala. da vsak dan gori pred Uen-stohevsko Matiko Božjo svcčica za njegovo srečno vrnitev. Mnogo sva govorila po tako dolgem snidenju. In ko sva se ločila, mi pravi : / — Jaz ne bom užival darov svoje majke sani. Ne, ti si moj prvi sosed, zato si povabljen vsak dan in moraš priti in bova vselej košček čokolade jedla . . . Pridi! Kadi moje matere, pisal ji bom in v tolažbo ji bo. . . I11 res sem prihajal vsak dan. Ko pa sem prišel sedmi dan in se plazil skoro po kolenih, kakor vedno, sem videl od daleč, da čita pismo. Zdel se mi je čuden; ko je čital. se je dvigal in vstajal, gledal je že iz jarka — sovražnik je ležal komaj dobrih sto metrov pred nami — vzpenjal se je in ne meneč se za nevarnost, se je vzbočil nad jarkom. Bil sem že pri njemu, hotel sem ga posvariti, naj se krije, tedaj pa je omahnil vznak, nem in tih je obležal na strelskem jarku. Ko sem stal tik njega, sem pogledal v pismo: sosed mu piše, ^la mu je stara majka doma umrla. Potegnil sem ga v jarek; na čelu je imel prav majhno krvavo rano. Krogla ga je zadela prav tisti hip, ko je izvedel, da mu je mati od žalesti in bridkosti umrla. ..Putujte pod ameriško zastavo" ^ Znižana cena tja in nazaj do LJUBLJANE samo S'. 58.CO in več preko Cherbourg! T TDORKO, hitro potovanje na naj-fiiiej«it> parni tri h na svetu. Prostorna kabina, proitofen promrnadni krov ter dt.>ri dobre Inane—v*cffa tcRa izvedeti ve podrobno«, t i (;!ede odplutja veliča>t-ncjr.i orja*krj:a I^eviathan-a. največ-jrjra narnika n,t svetu in drugi" U. S. T.irr« parnikov. Vpraiajte danes »vojera lokalnejra agenta glede nizkih cc:i ali pišite tia I United States Lines 45 Broadway (PVone. Whitehall ?8C0) New York City NARAVNOST V JUGOSLAVIJO MARTHA WASHINGTON 29. januarja 23. marca. Cena Uo Trsta u'.i Dubrovnika v tretjem razredu $100, vključno vojni davek COSULICH LINE of TRIESTE Phelps Bros A Co., 2 West St., N. Y. Kje se nahaja moj brat ANTON TOM EC iz Osi hi ice ? Rada bi videla, da pride sem v New-York, ker sem slišala da je bolan. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve zanj, da mi sporoči, za kar mu bom zelo hvaležna ali naj se sam oglasi. — Mary Tomec, 92—1. Ave., New York. (3x 20,21.22) DOBRO SLUŽBO dobi Slovenka srednje starosti pri diiižini treh odraslih oseb. Biti mora zanesljiva, čista in znati mora nekoliko kuhati. Pišite na: 82 Cortlandt St., New York, N. Y. POZOR RO JAJCI! Naš potovalni zastopnik Mr. JOHN Ž UST bo obiskal rojake po Lawrence Co., Pen na. — Komur je potekla naročnina na Glas Naroda, naj jo obnovi pri njem. Tudi sprejema naročila za razne knjige, ki jih imamo v zalogi. Rojakom ga toplo priporočamo. Uprava "Glas Naroda'-'. PRVA Df NAJSTAREJŠA i TOVARNA TAMBURIC V AMERIKI— ki Izdeluje najboljše tam-burtce In slede dela prekosi vse tvrdke te vrste. Tamburice iz moje tovarne priznano najboljše glede oblike. toC-nosfc in glasu, kar j ri-dajo priznanja zborov ln poedlncev. Naročeno blago pošiljam v vb« kraje sveta. Piš te po cenik, katerega poSljem zastonj. IVAN BENČIČ 4054 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. STENSKE KOLEDARJE smo razposlali vsem našim naročnikom. Krasni so in umetniško završeui. Slika na Koledarju predstavlja očete nase republike, ko se posvetujejo glede nameravane izjave neodvisnosti. In letos bo minilo 125 let iaza onega pomemb- j nega dogodka. Koledar je torej ttidi v tem oziru pomemben. Nekaj nam jih je pošta vrnila, ker so se naslovniki v zadnjem času preselili. Tem jih bomo poslali, kakor hitro izvemo njihove sedanje naslove. Kdor ga pa hoče poslati svojemu prijatelju, naj nam sporoči 4er priloži petindvajset centov. "GLAS NARODA", 82 Gfurtlftfldt ft* - Hfcw Yark CHt* Kako se potuje v stari! kraj in nazaj v Ameriko i Kdor j« Bjuienjen potov« a t j Btari kraj, j« potseboo, di > u { tančno poučen o potnih listih, »rt IJagt ln drugih »ttareh. Pojavila, ki vam Jih «aonA dati valed nade dolgoletne lzku&nj« Vam bodo gotovo ? korist; tudi priporočamo vedno 1« prvovrstne par nike, ki imajo kabin« tudi v ILL rasredu. Claw hti uaefadMu pnton ki Je stopila ▼ tuljavo a 1. Julij«* 1824, aamorejo tudi nedržavljau-doblti dovoljenje ostati v d asovim eno leto in ako potrebno tudi del]. toaadevna dovoljenja izdaja generalni naaelniSki komisar r Wacb ington, D. O. Prošnjo sa tako 4i Toljenje ae lahko uapravl tadl New Torku pred od potovanjem, te. m poflj« prosilcu v stari kraj gla som nanorejfls odredba. KAKO DOBITI SVOJCU IZ STARE GtA KRAJA Kdor fell dobiti sorodnika al svojca la starega kraja, naj aajfl prej plAe sa pojasnila. Ia Jogoala vij« bo prlpnKeoib v 'prihodnji) treh letih, od L julija 1924 nape« ▼sako leto po ATI priseljencev. Ameriški dršavljanl pa aamorsj dobiti sem lene ln otroke do 19. 1* ta bres, da bi bill ftP^.T kvote. T rojene osebe se tudi"e Stejejs Kvoto. Starin in otroci od 18. t> 21. leta amerliklh državljanov t Imajo prednost v kvotL Pint* ■ pojasnila. Prodajamo vosu« lists sa vat |K ge; tudi preko Trsta aamoreje Jugoslovani sedaj potovati Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St„ Haw York ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČ-JI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Pozor rojaki! V zalogi imamo SVETO PISMO (stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stane $3.00. Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Straet New York. N. T. (Xadaljtsvanje.) Ponudi, .Marija. /Muiun jv taini in vse upanje je zate izj^ub-i.]<-ii<» .Win-mi -i v ar tf i«- inone več rešiti. -Jnitri zjutraj, ko 1x> vzhajalo >o!nc**. /.«* oiLs-lran nj«- /aha.j.i — in le A«- ena noč L. >.• »-na no>\ tvoja /.ajnja. - j«' ponovil brat. / / NVrvo/.no j<* p»*«.ejrla 1*> rozJili. Sinri:i • rože raven**l»erMke ! /animirala. — N'<\ ni kake- j . i; 'ji h j i;j \'m» j- k<»neaiiii! Nedolžnost. čistost, east, ljube- zen. — nie ni o>tai«! Skoeiia j«- ix«k<»nci t«*r jirieela {»»-y^iti po <>/i\i eelieL Nn\ — iK»povi!a v MiirtiH'iu .strahu. — In to je 'konec! i\..k<» >. Ih. /potlii«>.' j<- \ "prasnila ter obwtala ]>roil sanjim bratom. * '.i t razumel ter -e obrnil < i . Kejn še! 1 Marija. Marija! - j<» j«- prosil brat. — Ne vjues govoriti tako zmedeno! Pomiri >c. ras poteka! 1 l>jt solnee bo zawlo. — j<- r«-ikla t<>r stopila k m zi, na kateri ( -o le/.a <• bele rože. — št par kratkih ur in nato noe, vcčaia noč? Ali re> obstaja večnost? — Izve'iear >vaiii luun .jo .j*- obljubil, 3Iarija. 1 Človek pa nima nobenega pojma o njej. ALi je to novo živ- 1 '.)< ajf, v k a«: »• rein m nobene krivde, ndbene bede iit nobenega kon-a.' In ali bomo videli ta.ni vse, ki so šli 'pred nami >>kozi temna vra-t « In ali bom srečala tam tudi njega ter bo nastopil proti meni kot 1 obtožitelj ? 1 — Pri 1 1»' ni trel»a nikakega obtožute-lja. — Videl jc tvoje • lejauje. . M'>j»' tlejaaije! — je ponovila. —- Kilo mi pravi, da more moja ? Kaj je ke>.' Vem, obžalovanje radi storjenega greha. 'I a. ih obeutkov niacin še nikdar imela, kajti čakala sem na uro od fe-"nja in pn»Ntosti. - a zaman, zaman. Ali bi mi mogel pomagati k begu l — je vprašala vzhičeno. lie g. M* je smehljal so< rtn<>. — Beg iz teli zidov.' Se-tra to je nemogoče. N« niogor.- zate, — to viharnem. — je razburjeno nadaljevala, On pa bi lahko to storil ter bi me moral oprostiti, kajti to sein rila zanj. Iu nikega tega časa. ni-kake vis.tiee, ni kakega sj»orocila T — Mari.i i. Marija. — tore j j«' r«*>. l^u- je. rekel obtožitelj. da si ra ii neke«ra «lriLg<>^ra izvršila t»*mno dejanje? * '1'i'Lra nisem i/ lala — niti za trenutek, niti /. imio samo bese-dieo. — je rekla hitro. Ne. znala si zamoleati njegovo ime ... - Seveda, sedaj bi s,- lahko osvetrla t.er potegnila to ime skoz; I'!.;-', je v/kl knil« burno. Kmalu pa je ugasnil ogenj v njenih oeeh Ničesar 1»; pa ne pomagalo iu nn-esar bi mu ne mogli dokazati. (>n je brez krivde, — kaj mote za to, ee j»> poslal nezavestno ;n nehote zitpeljivee Ne. to ime !»o |>okopano z menoj vred. •"miiii f»ri vratih je ojwuzoril moža na slovo. V. Bogom. Marija. — j,- rekel. — Naj ti bo Bog milosrtljiv hodnik. Ostani. — je vzkliknila. - ne pu-t.i me same! Soluce zalia-.»'< »n ta ni. v temnem kotu. v postelji, leži z bledim nirtvaškiin o i»ra/ >ni. Ostani, bojim se ga! Ali ne vidiš majhnega, krvavega ntad<-ža na njegovem čeku.' — y nadaljeval«. — Cele noči sem mo-r;.!a -anjati o tem inajhnem madežu. Ali je to kes? Ostani, za božjo voljo, ostani! \ rata pa su v že odprla in s sklonjeno ghn-o je zapustil grof »vo jn nesrečno si-stro. še pred par meseci tako proslavljenov grofico Vareu>bei-ško, ki >» je s«ia.j v svoji riiiod solne a, je pričel cingljati zv in otožno in duhovnik v celici je spričel moliti molitve za umirajoče. 1/gii.iie -o zveiade in izginila je luna. .Jutranja zarja je oblila zjdove j tni-ntee kot z rdečo barvo. Sobice >e je dvignilo ter obljubljalo krasen dan. /\ottček je utihnil. In ko -ve je dvignilo solnee višje ter pričelo metati svojo zmago*!ovno luč na mrko jetnišnico, so odnesli na no-siluici čmo pokrit ». priprt »sto kr>to. V celici je sprejel grof, k§.r .so mu sedaj brcz|>ogojno izročili: pi^mo. šal. katerega je nosila na zad-ii.,i po4j. majhno škatulo. ki je bila zapečatena ter vsebovala nakit i a/tcrega j. nosila ob času aretacije in majhen šopek belih rož. katerega je do zadnjega držala v roki in ki je po.-tal rde«*. Duhovnik pa je. globoko giiijen. sporočil, kako je umrla. — skesana, a brez strahu, ponižna iu udana. žrtev velike krivde. — Rcquicseat in pace. — je zaključil in ko je izgovoril te besede. je pričel cingljati zvonček. ' To j< bil poziv, naj se moli za ubogo dušo. ki jc stala, obremenjena s krivdo, pred božjim prestolom. l"uiči ua in jKkkopana . . . * Nekje edi Baltiku, t k ob morju. s<» dviga grad, imenovan Visoki gozd. O za. I je tega gradu predstavljajo gozdovi, obstoječi iz naj-l»o!j različnih dreves. Izrastki tega go^la so bili zelo spretno izpre-menjeni v park^naradii park, ki se je gh«»kiai drugim v celi državi. r (irad saiu bil zgraje.u v številnih slogih in vsded tega bi se ga leliko imejiova h breiz sioga. .Številnim ljudem je to dosti ljubše kot pa izraziti si- g. s katerim se uganja v sedanjih dneh tVake no-iimnoMi. (irad je obstajal rz prostranih tlvoran ter je nosil številne >tolj»iee. Najstarejši -deJi geadu no izvirali iz trinajstega stoletja, a ]>ozu«>jt» dodarki iz šestnajstega. (Dalji« prihodnjič.) \ Havre: Orduna. Cherbourg: Yurck. Bremen. 10. marca: George Washiiiston. Cherbourg in Bremen. 11. marca: Mount Clay, Hamburg. 13. marca: Majestic. Cherbourg: Bromon. Kremen ; Andauin, Hamburg; New Ain-sterdam. Itotterdam. 17. marca: Lm Savoie, Havre. 18. marca: Cleveland. Hamburg. 20. marca: Leviathan, Cherbourg; Aiiultania. Cherbourg: * t>ittsburgh. Cherbouvg; Veendam, Rotterdam: Uerlln, t>remen 22. marca: L>e iJras^i-, Havre. 24. marca: Martha AVustilngton, Tist. 24. marca: Pres. Haiiling, Cherbourg. Bremen. 25. marca: Culuhibus, Bremen; AVistyhatia, Hamburg. 27. marca: CMj-mpie, Ch'-rbourg: Otiio, Cherbourg 31. marca: Berenguria. Cherbourg: Suffren, Havre; Arabic. Hamburg; llepubUe, Bremen. 22. maja: I'arid, Havre. SKUI'XI IZLKT. 22. junija .. .. t., i L»t--T*r»vi 23. januarje: Andanla, Cherbourg. 27. januarja: Suffren, Havre. 29. januarja: Martha Washington, Trat. 30. januarja: Aquttanla. Cherbourg; France, Havre. 6. februarja: Olympic, Cherbourg; Prea Roosevelt, Bremen; Orduna. Cherbourg. 10. februarja: Ba Savoie, Havre. 11. februarja: Westphalia. Hamburg. 13. februarja: Paris, Havre; America, Eremen; i Pittsburgh. Cherbourg, Bremen. 16. februarja: Berlin, Cehrbourg, Bremen. Albert Ballln, Hamburg. 20. februarja: Aqultania, Cherbourg; Pres. Harding, Bremen. 24. februarja: De Grasse. Havre. 25. februarja: Thuringia, Hamburg; Muenehen, Bremen. 27. februarja: Olympic, Cherbourg. 3. marca: Suffren, Havre. 4. marca: Deutschlund, Hamburg. 6. marca: Berengaria, Cherbourg; France.