Ą * Priobčil A. K. IV. Eimijanl. Rimljani so bili v prvih Casih zeio skrbni poljedelci. Katon navaja stara rimska kmečka pravila takole: »ZemIja je dobra, a treba j'o je skrbno obdelovati. Kaj je prvo? Polje imeti v dobrem stanu. Kaj je drugo? Dobro orati. Kaj ja tretje? Gnojiti! Ne delaj nejednakih brazd, orji o pravem času! Nemaren kmet je, kdor kaj kupi, kar rnu nudi njegovo pos&stvo.« Taka in podobna kme.ka pravila so imeli stari Rimljani. Ljubezen do domače grud© je bila še v njihovih srcib, ko ie Rim nastopil kot svetovna moč. In ko ]e ta Ijubezsn do domače zemlje izginila, ja izginila tudi zdrava moč rimsko države. Ker so bili Rimlj^ani tako dobrl poljedelci in tesno navezani na svo3'o grudo, 3'e k temu prišla tudi še druga dobra lastnost, da so bili zelo verni. Ciceron sam imonuje Rimljane najvernejši narod. In res se je težko kak narod tako bal svojih bogov kot RimIjani. Ta strah pred bogovi, ta globoka vernost je eden glavnih vzrokov, da so Rimljani postali gospodarji sveta! Kadar so Rimljani v vo3*ski oblegali kako sovražno mesto, so pozvall so-# vražnikove bogove, da zapuste ogrožcno mesto. Za to pa so obljubill, da jim bodo v Rimu sezidali temple, v katerih iiti bodo ČastUL Seveda *o bfe, govom dano besedo tndi držali, n. pr. boginja Juno Regina iz mesta Veji, katero so Rimljani porušili, je dobila tempcl v Rimu in mnogo drugih bogov razrušenih mest. Zato so Rimljani nazadn.e imeli toliko bogov, da sami niso vedeli koliko. Iz tega se ravno vidi njihov strah pred bogovi; delali so tako, da bi jim bili bogovi naklonjeni. • Rirnljan je mislil na bogove, ko je vstajal; na-nje je mislil pri jedi in pri delu. Vedno se je bal, da bi jih ne razžalil s kako nepremišljeno besedo ali s kakim slabim dejanjem. Misel na boigove ga je naganjala, da je bil dober ioče, dober gospotlar, dober državljan, dober vojak. Prav posebno so Rimljani častlli družinskega boga z imenom ->Lar familiaris«. Pred njegovo podobo so opravljali jutranje in večerne molitve. Ob vsaki slovesnosti so ga ovenčall, kadili s dišeči mkadilom ter imi poklanjali darove, posebno pa ob rojstnih dnevih matere, očeta in otrok. Tu jo bilo središče vsega družinskega življenja. Sploh je bila Rimljanom vera nokaj zelo vzvišenega, zato je imela za njihovo življenje vclikanski pomen. Duhovništvo je razdelil kralj Numa Pompilij v posebne razrede. Na čelu vseh duhovnikov jc bil pontifeks maksimus. Ta je s petčlanskim odborom višjih duhovnikov dajal vse postave v verskih zadevali. Ti so čuvali, da so se ohranila stara izročila pri javni in zasebm službi božji. Imeli so v rokah zakonske in dedne zadeve, skrbeli so za javne igro in so urejevali koledar. Ljudstvu, ki ni bilo dobro podučeno, so morali duhovniki verske resnice razlagati in pojasnjevati. Poleg duhovnikov so imeli Rimljani itudi duhovnice. Imenovalo so se Ve'stalke, ker so služilc boginji Vesti. Vesta je bila boginja domačega ognjišča In sveta vavuhinja hišne sloge. V Rimu ji ?e bil posvečen tempel, v katcrem je njej na čast ovrel sveti ogenj, kateri je bil znak pričujočnosti bogor. |Le svete deviške roke so smele žgati in varovati ia ogenj. In to so bile VeStalke. V šestcm letu so stapile v službo. Deset let so se učile, deset let so Bli.žbo opravljale in deset let so druge podučevale. In teh 30 let so morale čiSto in nedolžno živeti. Če je po krivdi J-ake Vostalke sveti ogenj -ugasnil, jo jjo veliki duhovnik do krvi bieal," če jc j.a izgubila nodolžnost, je bila živa po1-opana. Zgodovinar Plutarh pripovefauje to-le: »Na Kolinskem hribu (zdaj Pvirinal) v Rimu so izkopali globoko jjamo, v katero je segala lestvica. V jatoo so dejali posteljo, malo mleka, vch ^de, kruha in olja. Sem so prinesli ne^rečnico in po lestvici so jo izfpustili v Jamo. Nato so lestvico potegnili iz jamc in jamo zasuli.« Tak je bil pri RimIjanih koncc oskrunjene nedolžnosti. tn dan, ko se je kaj takega zgodilo, je J)il pri Rimljanih dan nesreče, takozvani »dies ater«. Drugače so pa VeBtalke uživalo velike časti. Bile so svoIbodne fn so imele pravico kot matere rtreh otrok. Ce so šle v Rimu po ulicah, jsfe jim je moral vsakdo izogniti. Če jih je slučajno srečal hudodelec, mu jebi|la kazen odpuščena. Po pretcku 30 let ifco se &mele omožiti, toda večinoina so držale obljubo čistosti prostovoljno do smrti. Rimljani so sploh v prvih Casih čisto živeli in čistost visoko cenili. Imamo prav lepe zglede. Sekst, sin zadnjega rimskega kralja Tarkvinija Superba, je oskrunil lepo Lukrecijo, soprogo Tarkvinija Kolatina. Ona je poklicala k sebi svojega očeta in svojega soproga, povedala je jima, kaj se je zgodilo ter je rckla, da radi sramote ne more več živeti in si je porinila bodalo v prsa. Vsled težke rane je izkrvavela in umrla. Ravnala je sicer po paganskih načelih, a čut za čistost je vendar pokazala. Plemenitnik Apij Klavdij sej8 zagledal v čednostno Virginijo, zaročenko tribuna Icilija. Na vsak način jo je hotel spraviti v svojo oblast. Ker ni mogel zlcpa, je vložil tožbo, češ, da je Virginija njegova hči in je pravemu očetu le podtaknena. Ker je priCe podkupil, je tožbo dobil in Virginija bi mo rala biti njegova. Toda rajše kot bi jo krivičnež spravil v sramoto, ji je lastni oče pred sodiščem porinil nož v prsa, da je tako rešil njeno čast. Re>kel je: »Ker nimam drugcga pota, da bi tvojo čast rešil, hočem to na ta način storiti. (Dalje prih.)