LETO XXXVI, ŠT. 34
Ptuj, 1. septembra 1983
CENA 9 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Znova v bitki za hrano (stran 2)
Priprave na pohod kozjanske čete (stran 4)
„Halo, tukaj 94 prosim" (stran 5)
Travniki so že zeleni (stran 6)
Štirinajsti festival (stran 7-14)
Brigadirji so odšli, ostal je vodovod...
Zvezna mladinska delovna akcija Sloven-
ske gorice 83 je za nami. Za nami je brigadir-
ska pesem, za brigadirji pa so Številni žulji in
na tisoče kapljic znoja, ki so se zlivale v reko
tovarištva in prijateljstva in sedaj ob koncu, v
neskončno reko spominov, takSnih ali drugač-
nih. ,
V treh izmenah letoSnje akcije je 450
brigadirjev iz Titove Mitrovice, Goražda,
Pirana, Ljubljane, Arandelovca, Celja, Trbo-
velj. Beograda. Rdečega križa Slovenije.
Lističe. Zagreba. La.škega in Domžal izkopalo
11.5 kilometrov jarka za primarni in sekun-
darni vodovod na manj razvitem območju
ptujske in lenarške občine. Voda. ta neprecen-
ljiva in do sedaj težko dostopna tekočina, bo
po zaslugi brigadirjev kmalu pritekla do
domačinov.
V ptujski občini so brigadirji izkopali 500 m
jarka za sekundarni vod na Ptujski gori. 1.200
m jarka v KS Juršinci. 700 m v Levanjcih. 600
m v Velovlaku. 1.000 m v Svelincih. 1.500 m
na drugi tlačni coni v Ptuju in 1.000 m v
DestrniKU.
V lenar.ški občini pa so brigadirji izkopali
3.100 m jarka za primarni vodovod Verja-
ne—Brengova. okoli 1.100 m na relaciji
Brengova—Cerkvenjak in 1.200 sekundarnih
vodovodov.
Za vso to delo so brigadirji porabili 56.000
norma delovnih ur ali 45.000 efektivnih
delovnih ur. V povprečju so do.segali 131
odstotno delovno normo, dokaj uspešni pa so
bili tudi na področju interesnih dejavnosti.
Več o sobotni sklepni slovesnosti ob zaključku
letošnje akcije v Dornavi pri Ptuju pa preberi-
te na 3..strani.
M. Ozmec
PRESEKAN GORDIJSKI VOZEL V TGA KIDRIČEVO
Delavcem omogočiti resnično samoupravljanje
Kljub večmesečnim prizadevanjem občin-
ske skupščine in družbenopolitičnih organiza-
cij v občini, pa tudi članov samoupravnih
organov in DPO v sami delovni organizaciji
TGA Boris Kidrič v Kidričevem, ni prišlo do
izboljšanja razmer. Nasprotno, medsebojni
odnosi ,so se vse bolj zaostrovali, krepila se je
tozdovska miselnost, prihajala je do izraza
privatizacija in izbijala na površje oblast
posameznikov. Zato je bilo nujno z odločnimi
ukrepi presekati ta gordijski vozel.
O poteku dosedanjih razprav, sprejetih
ocenah in stališčih podrobneje poročamo na
3. strani. Končno besedo o tem bosta na
današnji seji (1. septembra) izrekla družbeno-
politični zbor. ki bo kot zainteresiran zbor
sprejel stališča, ukrepe pa bo sprejel zbor
združenega dela skupščine občine Ptuj. Pred-
lagan je izrek ukrepa družbenega varstva
delovni organizaciji kot celoti in vsem TOZD
in delovni skupnosti skupnih služb, ki imajo,^
SVOJ sedež v Kidričevem. Predlagani ukrep
družbenega varstva bi naj veljal največ za
dobo enega leta. »Ukrep je nujno potreben
zato. da omogočimo delavcem resnično
samoupravljanje« je na eni od razprav o teh
problemih posebej poudaril Stanko Lepej,
sekretar predsedstva OK ZKS Ptuj.
S sprejemom začasnega ukrepa družbenega
varstva delavcem ne bodo okrnjene tiste
samoupravne pravice, ki so zagotovljene v 26.
členu zakona o združenem delu. To je predv-
sem odločanje na zborih delavcev, z referen-
dumom in drugimi oblikami osebnega izja-
vljanja, odločanje po delegacijah in delegatih
v samoupravnih interesnih skupnostih ter
drugih samoupravnih organizacijah in skup-
nostih in v skupščini družbenopolitične skup-
nosti. Prav tako bodo imeli pravico biti redno
obveščeni o materialnem in finančnem stanju,
o pridobivanju in delitvi dohodka, o uporabi
sredstev in o drugih vprašanjih, ki so po-
membna tako za delovno organizacijo kot za
vsako posamezno TOZD.
Namen ukrepov družbenega varstva in
naloga začasnih organov, ki jih bo zbor
združenega dela imenoval je v tem. da stori-
mo vse. da delavcem j^rnemo zaupanje v
samoupravljanje, da bodo delavci lahko
resnično odločali o svojem družbenem in
materialnem položaju po načelu enakoprav-
nosti, vzajemne odgovornosti in solidarnosti,
usklajevali odnose pri pridobivanju dohodka,
o razpolaganju z dohodkom in uporabi
sredstev ter odločali o materialni osnovi dela.
Prepričani smo. da bodo delavci v tem največ-
jem kolektivu v ptujski občini, ob pomoči
tako občinske kot širše družbenopolitične
skupnosti, enotno podprli prizadevanja začas-
nih organov, ki jih bo zbor združenega dela
imenoval in s svojim delom zavestno prispe-
vali k odpravi vzrokov, ki so privedli do
začasnega ukrepa. FF
Ob XIV. festivalu domače zabavne glasbe
Jutri bodo ponovno zazvenele domače
melodije, ptujski festival že štirinajstič odpira
vrata letnega prireditvenega prostora v Ptuju
svojim zvestim poslušalcem Na ptujskem
festivalu je doslej nastopilo približno 160
ansamblov iz Slovenije in iz zamejstva. Mnogi
ansambli so v Ptuju s svojim izvajanjem prvič
opozorili nase in so pozneje postali znani šir-
šemu krogu poslušalcev prek radijskih valov in
prek gr:&mofinskonskih plošč in kaset.
1. festival je bil ob 1900 — letnici Ptuja —
torej 1969 leta. Tako je letos sicer petnajstlet-
nica, vendar eno leto festivala ni bilo.
Začetni festivali so trajali po tri večere,
prijavljalo se je veHko ansamblov, ki so bili za
takšen nastop pripravljeni, pa tudi takšni so
bili. ki niso sodili na festiva ski oder. Zato je
organizator uredil avdicije in si s tem zagoto-
vil iz leta v leto boljšo kvaliteto. Danes-organi-
zator sodeluje s komisijo za narodno zabavno
glasbo pri Zvezi kulturnih organizacij Slove-
nije, ta imenuje strokovno žirijo festivala, kije
že pri avdiciji zelo stroga, tako. daje kvaliteta
festivala zagotovljena.
Festival je v svojem razvoju spreminjal
svojo obliko in vsebino.
Prvi trije festivali .so nudili izvajalcem
veliko nagrad na četrtem festivalu pa so si
ansambli že borili za Orfeja z liro. nagrado, ki
je podeljevala strokovna žirija.
Zadnji Orfej je bil podeljen na X. festivalu.
Z XI. festivalom je prireditev dobila seda-
njo obliko, ko strokovna žirija razvrsti an-
.samble v štiri kakovostne skupine. Ansambh
lahko prejmejo zlato, srebrno ali bronasto
Orfejevo značko, ali samo pismeno priznanje
za sodelovanje na festivalu.
Drugi večer pa je namenjen revialnim
nastopom. Ta tekmovalna oblika je poznana
tudi v zborovskem petju, tekmovanju godb na
pihala in tudi na našem festivalu seje pokazala
kot dobra.
?o predvidevanjih naj bi bil letošnji festival
eden najkvalitetnejših, saj nastopa veliko
znanih slovenskih ansamblov, pa tudi novi
ansambli .so pokazali na avdiciji dobro
uigranosl in kvalitetne nastope. Upajmo, da
se bodo napovedi uresničile in bomo priso-
stvovali dvema prijetnima večeroma ob
zvokih domačih viž.
ZNANILEC DOBRE LETINE
filopotec v naselju Gradišča v KS Cirkulane v Vinorodnih
H^zah. Ponosni lastnik je na njem vgradil posebni zavorni
HMil&nizem, ki ga lahko z dolgo prekljo sprosti ali zapre.
Foto:M. Ozmec
Klopotec. ta zanimiva lesena
naprava, ki jo je nekoč v davnini
izumil in izdelal naš vinogradnik
zato. da je s svojim klopotanjem
preganjala vrabce in škorce in
druge pernate ljubitelje jagod
zorecega grozdja, je se danes
simbol in ponos naših vinorod-
nih krajev. Danes ni več »straši-
lo<< za ptiče, temveč vse bolj
p()nosni znanilec zorečega groz-
dja in dobre letine.
To zanimivo napravo z vetrni-
cami, s kladivci, ki ob vrtenju
enakomerno udarjajo no deski iz
izbranega lesa s poseonim zve-
nom, s košatim repom, ki zagota-
vlja obračanje no vetru, je naš
človek skozi stoletui izpopolnje-
val in jo še izpopolnjuje, vendar
osnovni deli ostajajo nespreme-
njeni.
" Vsako leto znova vinogradniki
postavljajo klopotce. navadno na
najvišji točki vinograda, kjer ima
veter dostop iz vseh strani. Po-
gosto vinogradniki med sabo
tudi tekmujejo, kdo bo imel večji
in lepši klopotec. kateri bo bolj
ubrano in zveneče zapel, ko bo
zavel veter čez vinorodne griče.
Klopotce v posameznih krajih
pristavljajo ob različnih datumih,
eni ob Jakobovem, drugi ob
Lovrencu itd., glavno vodilo pa
je — klopotec je treba postaviti
takrat, ko začnejo vinske jagode
dobivati barvo, ko se začnejo
mehčati. Tako je bilo tudi letos,
ko vinogradniki pričakujejo dob-
ro letino, zlasti tisti, ki so redno
in pravočasno škropili in zanra-
ševali. ki so vint^grad skrnno
obdelovali, sevedar če ga ni
ok'eslila toča. Upajo, da bo tudi
i^dkup dobro organiziran in da
bodo cene grozdju usklajene s
cenami zaščitnih sredstev.
FF
Začela so se ptujska
kulturna srečanja
v .Vlcsincm kmu v Ptuju so se v četrtek ob 20. uri s skromno
slo\cMKisijo /ačcki letošnja XI. ptujska kulturna srečanja, ki potekajo
pod pokroviteljstvom Kreditne banke Maribor s poslovno enoto v Ptuju
in letos v organizaciji Zveze kulturnih organizacij občine Ptuj. Na projek-
ciji novega jugoslovanskega filma IGMANSKl POHOD se je zbralo kar
precej gledalcev, med njimi tudi tisti občani, ki sicer ne zaidejo pogosto v
kino. Zbranim je spregovoril predsednik ZKO občine Ptuj Stane Stanič,
ki je v imenu organizatorja in pokrovitelja zaželel tudi letos obiskovalcem
veliko kulturnega razvedrila. Med drugim je dejal:
,,1'rcd enajstimi leti smo začeli v Ptuju z obširnimi in vsestransko
bdgalimi kulturnimi prireditvami, ki so prerasle v tradicionalno kulturno
manitcslacijo. Letošnja pričenjamo s prikazovanjem novih
jugoslovan.skih filmov pod skupnim naslovom Pulj po Pulju '83, odvijala
pa .se bodo šest dni v mesecu avgustu, osem dni v mesecu septembru in pet
v mesecu oktobru. Po vsebini se poleg Mestnega kina vključujejo še
Pokrajinski muzej za razstavno dejavnost, Študijska in ljudska knjižnica
/a literarni večer in razstave, Radio-Tednik s festivalom domače zabavne
glasbe in organizator — Zveza kulturnih organizacij z vsemi ostalimi
gledališkimi in glasbenimi večeri, ki letos obetajo, da bodo pritegnili večje
šte\ ilo občinstva ..."
I)rc\i bo v Mestnem kinu v Ptuju še zadnja predstavitev iz izbranega
sporeda novega jugoslovanskega filma in sicer film NEKAJ
VMESNEGA, ti toplo, duhovito in predvsem spontano pripoveduje
sodobno zgodbo o mladi Američanki in njenih sentimentalnih odnosih z
d\cma Jugoslovanoma. Predstavi bosta ob 19. in 21. uri, vstopnice pa si
laliko rc/crviratc na telefonsko številko 773-326.
mš

Najbolj pomembna naloga
- stabilizacija!
Ormoški komunisti so se v okviru priprav na septembrsko sejo
Centralnega komiteja ZK Slovenije dogovorili za akcijski program, ki ga
bodo i/vedli do 13. septembra. Tako se bodo v vseh osnovnih organizaci-
jah na območju občine sestali komunisti in ocenili dosedanje uresničevanje
stabilizacijskih ciljev, poseben poudarek pa bo seveda na dolgoročnem
programu gospodarske stabilizacije.
Pozornost bodo namenili predvsem ustrezni organiziranosti in
metodam dela, ki naj prispevajo k splošni mobilizaciji vseh delovnih ljudi
in občanov za uresničevanje stabilizacijskih programov. Na drugi strani pa
to pomeni, da je treba v vseh delovnih in življenjskih okoljih doseči
maksimalno povečanje proizvodnje, posebej še v tistih organizacijah
združenega dela, ki so izvozno usmerjene. Komunisti v samoupravnih
organih naj k tej usmeritvi prispevajo svoj delež v smislu identifikacije
skupnih interesov, samoupravnega planiranja, uveljavljanja odnosov
skupnega prihodka in dohodka ter svobodne menjave dela.
Člani predsedstva občinskega komiteja ZKS Ormož so se dogovorili,
da bodo skupno oceno podali na seji občinskega komiteja, ki bo 13.
septembra. Do takrat pa morajo v vseh osnovnih organizacijah ZK izdelati
lastne programe aktivnosti, temelječe na sprejetih dokumentih o dolgoro-
čni gospodarski stabilizaciji. Te programe pa morajo komunisti izvajati
ne .samo v svoji organizaciji, temveč v vseh družbenopolitičnih organizaci-
iah, organizacijah združenega dela in samoupravnih skupnostih.
N. Dobljekar
Spet SO se odprla šolska vrata
Danes. 1. septembra se je spet
\inilo v šolske klopi okrog enajst
tisoč šolaijev, ki so razporejeni v
osnovnih šolah ptujske občine in
sicdnjcšolskem centru. Med njimi
ie nekaj več kot tisoč prvošolčkov,
ki so jim danes pripravili slovesen
spiejem s skromno pogostitvijo.
Njiluni starejši vrstniki so jih
spjcieli še s skupnim programom
in jim tako skupno z učitelji in
ostalim šolskim osebjem zaželeli
prisrčno dobrodošlico. Danes in
nmrda še julri bodo z najmlajšimi
še mamice ali očki, nato pa bodo
/c korajžni, kot pravi šolarji sami,
s s\ojimi, včasih večjimi in težjimi
šolskimi torbami.
Novo šolsko leto pa je za nekaj
šolskih kolektivov prineslo tudi
nekaleie izboljšave, saj je, — kot
smo poročali v prejšnji številki
Iciinika. kar petnajst šol dobilo
otlobrena sredstva v skupnem zne-
sku 8,14y.l(X),()0 dinarjev. 0§ Ol-
Lia Meglic je dobila 570.800 dinar-
jev za ureditev telovadnice in ig-
lišča, OŠ Ljudevita Pivka —
2(K).tXX) dinarjev za ureditev kuhi-
nje, OA Gorišnica /a zamenjavo
dotiajanih okenskih polic —
W).(X)0 dinaijev, 180.000 dinarjev
je dobila OŠ Cirkovce za ureditev
kanalizacije /a meteorno vodo,
1.1()().(XK) dinarjev OŠ Leskovec za
zamenjavo dotrajane elektroinsta-
lacijc. OŠ Videm — 176.0(X) dinar-
jev za novogradnjo ,ponikalni55^
OŠ Cirkulane — 306.000 dinarjev
/a zamenjavo parketa in žlebov,
OŠ Podlehnik za popravilo dimni-
ka in zamenjavo žlebov, OŠ Rodni
vrh 668.OfK) dinarjev za zamenjavo
sirehc, 157.(XX) dinarjev OŠ H-ajdi-
na za sanacijo dimnika na osnovi
odločbe požarnega inšpektorja, OŠ
F-ranc Osojnik 677.(XX) dinarjev za
zamenjavo parketa v telovadnici in
5(X).(XX),00 dinarjev za zamenjavo
oken. Podružnična šola v Grajeni
je dobila 546.000 dinarjev za pri
dobitev učilnice v kletnih prosto-
iih, OŠ Majšperk 2,248.000 dinar-
icv za astaltiranje dohoda v šolo in
zamenjavo dotrajanih lesnih delov
\ siari in novi zgradbi, OŠ Kidriče-
vo je dobila 429.0(X) dinarjev za
zamenjavo tal v telovadnici in
namestitev sanitarij v kuhinji in
OŠ Tone 7.nidarič v Ptuju —
170.(XX) dinarjev za zamenjavo
dcMrajanih sanitarij.
K temu naj dodamo še, da OŠ
Olga Meglic, ?.etale in Tone 7mi-
darič ni bilo odobrenih skupno
13,320.540 dinarjev, ki so jih zah-
tevali za ureditev fasad ter
2.5(X).(XX) dinarjev OŠ Ivan Spole-
njak za pridobitev projektne
dokiunentacije. Pri teh šolah je
komisija pri skupnosti osnovnih
šol ptujske občine menila, da
ureditev fasad lahko še počaka,
ker ni na voljo dovolj sredstev, z^
siednio pa, daje potrebno sredstva
za projektno dokumentacijo pri-
dobili i/ sredstev samoprispevka za
izgi.iunjo šolskega prostc^ra v ptuj-
ski občini.
mš
Tmli lel«»s smo poskrbeli za varim pol v šolo naših najmlajših
Folo: M O/mec
2 - DRU2BA IN GOSPODARSTVO
1. september 1983 - TEDNIK
Kraševo prodajalno
so obnovili
Med dislociranimi trgovskimi loicali v Ptuju je tudi prodajalna Kraš
čevlji na Srbskem trgu. V teh prostorih je prodajalna že od leta 1955,
zadnje večje obnove je bila deležna leta 1966, tako da so bila sedanja
obnovitvena dela nujno potrebna. Poslovodkinja prodajalne Ivanka
Petek, ki je po delovnem stažu najstarejša delavka v Kraševem tozdu
Maloprodaja, je povedala;
,,Res smo na obnovo prodajalne dolgo čakali, zato pa smo sedaj
toliko bolj zadovoljni z opravljenim delom. Prodajalna je v stari, vlažni
stavbi, zato so bila dela zahtevna. Popolnoma smo obnovili prostore za
/xiposlene, posebej sanitarne prostore, dobili smo novo opremo in
zamenjali talne obloge v prodajalni in skladišču, kjer so bila opravljena
tudi redna vzdrževalna dela. Povečali in obnovili smo tudi izložbe,
pročelje in vhod. Vsa dela so veljala okrog 20 milijonov dinarjev."
Seveda nas je zanimalo tudi, kakšni so stiki z vodstvom in ostalimi
delavci delovne organizacije Kraš čevlji v Karlovcu.
,,Takšni, kot pač običajno so z delavci v dislociranih obratih," pravi
Ivanka Petek. ,,Naša temeljna organizacija Maloprodaja ima 60
prodajaln po celi Jugoslaviji, največ v Srbiji in Hrvatski, v Sloveniji so le
tri prodajalne. In prav ptujska je bila prva Kraševa prodajalna v naši
republiki. Lahko pa povem, da je informiranje kar zadovoljivo, saj redno
prejemamo glasilo delovne organizacije in sestavljene organizacije
Vinko."
Obnove Kraševe prodajalne čevljev smo veseli tudi kupci, saj je v lepo
urejeni trgovini užitek nakupovati. Tako je sedaj ostala v Ptuju le še ena
prodajalna, potrebna obnove, če govorimo o prodajalnah čevljev s
sedežem firme izven občine. To je prodajalna Astra na Slovenskem trgu.
N. Dobljekar
Kje rasejo šampinjoni?
Nič kaj težavna ni pot do Arnolda Resmana, ki smo ga našli v Zg.
Polskavi, saj ga vsi okoličani dobro poznajo. Ukvarja se z gobarstvom,
sicer še sodi med začetnike pa vendar je gojenje šarppinjonov dovolj
zanimivo delo, s katerim bo, upajmo da, uspešno nadaljeval.
Sva v kulturnem prostoru, kakor se ta hala strokovno imenuje. V
njej je polno vrečk. Koliko jih je?
,,V hali je 1400 vrečk, ki so razporejene po policah. Sampinjone
gojim v vrečkah, ker je tako bolj praktično, zaradi bolezni. Lahko se
gojijo še v rimfuzi, vendar sem se odločil za drugo možnost, ker vrečko z
bolnimi gobami lahko hitro odstranim brez škode za druge."
Kakšne bolezni pa napadajo gobe?
,.Bolezni je mnogo vrst, od vseh vrst plesni; sive, bele pa do botritisa
in gipsoze."
Kakšna prst je v vrečkah?
,,Rjavkasto sivkasta prst na dnu vrečke je micel, nato 4 do 5 cm
humosa na katerem rastejo šainpinjoni, pokrivka pa je čisto zgornji sloj
komposta. Kompost dobim od KZ Radlje, humos si zmešam sam s šoto in
humografom."
Kaj vse vpliva na rast šampinjonov?
,,Letni čas zelo vpliva na rast gob. Poleti rastejo hitreje, ker je tudi
zunaj topleje, pozimi ta prostor tudi ogrevam z električnim kaloriferjem.
Drugo kar je pomembno za rast gob je temperatura, ki mora biti prvih 20
do 25 dni okrog 25 stopinj C. Takrat se miceli v kompostu razvijajo, ko
jih pobiram pa naj bi bila temperatura 18 stopinj in vlaga do 95 od-
stotkov. Gobe je treba zalivati, ker je vlaga potrebna za rast gob. Tretja
pomembnost je zračnost prostora. Pri vstopu v halo je ventilator, ki po
plastični foliji dovaja kisik po celem prostoru. Najpomembnejša ob vsem
tem je vsekakor tehnologija,-znanje, ki sem ga pridobil iz knjig in od
izkušenih gobarjev. Obrnil sem se na tov. Strmška iz Laporja pri.
Slovenski Bistrici. Tako nas je sedaj v bistriški občini sedem gobarjev."
Sodelujete s KZ Slovenska Bistrica?
,,Vse sampinjone prodam KZ, ki sodeluje z ormoško Drogo, tako da
jih na trgu ne smem prodajati. Dolžan sem jih oddati KZ, ker mi ona
priskrbi kompost iz Radelj, prav tako tudi semena."
Kdaj pa se začne pobiranje?
,,En ciklus traja okrog tri mesece. Zdaj imam komaj drugega, v
prvem sem imel izgubo, ker mi je gobe napadla bolezen, od bolezni
zemlje do mumijske bolezni gob in plesni vseh vrst. V enem ciklusu
moram pridelati 15 kilogramov šampinjonov na 100 kilogramov kom-
posta, če je manj je izguba.Za pobiranje gob je potrebno dovolj ljudi, ker
drugače prerastejo in niso več prve kvalitete. Pobirati je treba hitro, zato
sem potreboval 10 do 12 ljudi, ki so mi pomagali od 17. ure do 3. zjutraj
in od 7. zjutraj do 17. ure. Nabrali smo 620 kilogramov gob. Za pomoč
sem zaprosil sosede in vse to je povezano s stroški, ki niso mali in tako je
tudi dohodek manjši."
Omenili ste dohodek. Koliko dobite za kilogram gob?
,,Ce so šampinjoni prve kvalitete dobim za kilogram 180 din, druga
vrsta je 150 din in tretja 120 din, vendar imam večinoma vse prvovrstne,
le malo je drugovrstnih."
Ostane mi le še toliko, da zaželim našemu šampinjonarju mnogo
uspeha pri delu. Rosvita P.
Znova v bitki za hrano
Medtem ko prevzem pšenice še ni v celoti zaključen in ko lahko česti-
tamo pridelovalcem in kmetijskim zadrugam za uspešno žetev in velike
količine oddane pšenice, že so stekle priprave na novo setev, ki jo mo-
ramo opraviti še na večjih površinah, še bolj strokovno in doseči prihod-
nje leto še boljše pridelovalne rezultate, predvsem pa nekoliko večjo
tržnost, torej še več zrnja za mlinske organizacije.
Letočnji pridelek pšenice je bil povprečen, najboljši doslej pa je bil
odkup oziroma zamenjava pšenice. Pravzaprav bi lahko govoril le o
zamenjavi pšenice za koruzo, saj so se kmetovalci skoraj v celoti odločili
za to obliko zagotavljanja krme, ki je letos zaradi sušnih obdobij ni v
izobilju. Veliko povpraševanje po koruzi je tudi vzrok za njeno
pomanjkanje, vendar bodo v naslednjih tednih prispele nove pošiljke in
, zamenjava bo tekla naprej.
V nasednjih dneh bodo v kmetijski zadrugi Ptuj že v akciji za
zagotavljanje površin namenjenih jesenski setvi pšenice in spomladanski
setvi sladkorne pese. Z enim obiskom bodo s pridelovalci sklenili
pogodbo za pridobivanje dveh kultur, nadaljnji obiski pospeševalcev pa
bodo veljali le strokovni plati pridelovanja, saj imamo na tem področju še
velike rezerve. Zemljo moramo izkoristiti čim bolj, ko se bodo povprečni
pridelovalni rezultati približali tistim, ki veljajo danes še za rekordne,
bomo lahko končno zadovoljni. Sicer pa pridelek okoli 6 tisoč kilogra-
mov pšenice na hektar za naše razmere in znanje, ki ga imamo, ne sme
več biti nedosegljiv.
Mojster Hemja pri oblikovanju lončarskega izdelka,
/a peko i/delkov ima na voljo veliko in malo peč
folo: M. Ozmec
NA OBISKU PRI LONČARJU ANDREJU HERNJI
„Lončarsko vreteno občasno
še poženem/'
Pred nekaj leti smo na straneh Tednika že
pisali o zadnjem lončarju med Ptujem in Ma-
riborom, Andrejem Hernjo. Cas je svoje prine-
sel, danes je tovari? Hernja že tudi poslednji
pečar na našem območju. V letu 1978 je bil
upokojen in je danes popoldanski obrtnik.
Skupaj z ženo Marijo še ustvarjata svoj svet
lončarskih izdelkov. Navdihuje ju izvirnost.
Vsak izdelek — vrsto izdeluje še po starem. Sta-
re šege in navade še ostanejo. Tako je pri
mlečni posodi ,,potrebno" potegniti rise z belo
glino in tudi križ. da se ve, da hudič ne bi mleka
,,zmotil" (da se ne bi sesirilo).'
Mojster Hernja še vedno zakuri peč tri do
petkrat na leto. Za žganje ima veliko in malo
peč. Zanimanje za lončarske izdelke je veliko,
so pa težave z barvo. Sedaj čaka, da jo dobi iz
Avstrije. Kupci prihajajo od blizu in daleč. Se-
daj, ko ni več redni obrtnik, ko ga ne tareio ta-
ko velike dajatve, ima več časa za posamezne
kupce, za njihove zahteve pri izdelkih.
V njem še vedno živi — tli misel na lastni
muzej. Eksponati ga čakajo. Samo prostor je
potreben. Potem bo muzej resnično živ, ljudje
ga bodo laUko obiskovali. Mojster Hernja s
ponosom pove, da hrani izdelke od vseh svojih
pomočniko\.
Kaj je najtežje pri lončarskem izdelku? Pri-
jem. Kepo gline je potrebno tako prijeti, da tečc^
ravno, potem pa se vleče navzgor, v širino, od-
visno pač od izdelka. Ko je višine in debeline
dovolj, se začne izdelek oblikovati.
Lepo je videti te izdelke, ko so še v surovem
stanju v času sušenja. Samo do jih je težko pri-
ti. Veliko mero potrpežljivosti in znanja ter
spretnosti je potrebno, da ga izdelamo. Vsak
nima roke za to. Res je škoda, da med mladimi
ni zanimanja za ta poklic.
Po čem ljudje najbolj povprašujejo zadnje
čase? Ne boste verjeli — po zajčjih posodah.
Vse več je namreč ljudi, ki se odločajo za rejo
kuncev. Ni kaj, mesna kriza se pozna, svoje ^a
so prispevale tudi cene mesa.
MG
Razvoj drobnega gospodarstva
Ra/Ai^j drobnega gospodarstva
je \ povojnem t)bdobju zaostajal '
za razvojem celotnega gospodar- '
st\a. še zlasti pa za razvojem
industrije ter naraščajočimi po-
trebami po stvorilvah in izdelkih
le gospodarske dejavnosti. To je
posledica splošnih razmer v po-
sameznih fazah povojnega gos-
podarskega in družbenega razvo-
ja.
Od leta 1953 do 1960 je bila
rast proizvodnje in storitev drob-
nega gospodarstva relativno po-
časnejše (3 odstotke na leto) kot
celotnega gospodarstva (9 odstot-
kov) zaradi največjega možnega
vlauanja v velike investicijske
objekte. Od leta 1961 do 1970 pa
je bila ta dinamika rasti_nekoliko
večja (5.2 odstotka). Šlo je za
posledico vse večjega naraščanja
potreb po izdelkih široke porabe
in storitvah. Od leta 1971 do
1982 je stopnja rasti drobnega
gospodarstva dosegla 5.7 odstot-
ka. V tem celotnem obdobju pa
nismo dosegli načrtovane rasti te
dejavnosti, š« zlasti ne pri oseb-
nem delu z delovnimi sredstvi v
lasti občanov in pogodbenih
organizacij združenega dela.
Za gibanje števila obrtnih
delavnic v povojnem obdobju
velja naslednje pravilo: v času
ekstenzivnega načina gospodar-
jenja z visoko stopnjo zaposlova-
nja osebno delo v tej gospodarski
dejavnosti stagnira ali upada.
Cjlede na to je očitno, da so zdaj
razmere za razvoj obrti ugodne.
Na splošno pa velja ugotoviti, da
se v nekaterih premalo konjuk-
turnih obrteh zaposluje le malo
delavcev, tam pa. kjer je konjuk-
tura večja, so večje tudi admini-
strativne omejitve števila delav-
cev, kijih zasebnik sme zaposliti.
To zaposlovanje pogosto desti-
mulira tudi davčna politika.
Položaj je najtežji na področju
izobraževanja obrtnikov kot vse-
stransko kvalificiranih delavcev.
Z uvajanjem usmerjenega izo-
braževanja se je spremenTl
prejšnji sistem šolanja učencev v
gospt)darstvu. Dolgoročnejša us-
meritev mladih v neproizvodne
poklice pa tudi neprimerno in
predi^lgo šolanje obrtniških ka-
drov, so ob pomanjkanju praktič-
nega pouka ustvarili deficitar-
nost številnih, zlasti montažno —
inštalaterskih   in   gradbeniško-
obrinih poklicev, pa tudi pokli-
cev za opravljanje tehniških
storitev. Zalo se kvalificirani
delavci teh poklicev relativno
lahko zaposlijo v združenem
delu. v proslem času pa opravlja-
jo obrtne storitve vzdrževanja in
opravil. Nekateri se ukvarjajo
celo s proizvodnjo v obliki neza-
konitega ali dopolnilnega dela v
lasmi režiji ali pri samostojnih
obrtnikih.
Brez dvoma lahko trdimo, da
obrt. gledamo v celoti dolgoroč-
no stagnira. To zmanjševanje
pomena obrti, je .še zlasti očitno,
če ga primerjamo z naraščanjem
prebivalstva, nastajanjem velikih
mestnih središč, razvojem gospo-
darstva in turizma, odhajanjem
naših državljanov po nakupih v
tujino itd.
Dosedanji razvoj pogodbenih
organizacij združenega dela po
številu, strukturi in dejavnosti ne
ustreza potrebam in možnostim
našega gt)spodarstva. čeprav bi
tov rstne organizacije morale raz-
viti vrsto novih storitev in oblik
proizvodnje. Ustanovitelji po-
godbenih organizacij združenega
dela so predvsem delovni ljudje,
ki so vodili samostojne obrtne
delavnice in delavci, ki so se
\ rnili z začasnega dela v tujini.
Po podatkih iz zaključnih
računov so le organizacije dose-
gle pozitivne rezultate, ki se
kažejo v velikem povečanju ce-
lotnega prihodka in dohodka.
sredstev za razširjanje materialne
osnove dela in v krepitvi repro-
duktivne sposobnosti.
Pogodbene organizacije kol
sinteza zasebne pobude, znanja
in sredstev ter delavcev, pa tudi
kol posebna oblika družbeno
organizirane proizvodnje in pre-
obrazbe oziroma vključevanje
osebnega dela s sredstvi v lasti
občanov, je treba kar najbolj
spodbujati.
Obrtno zadružništvo je .še
vedno nerazvito. Največ so jih
ustanovili obrtniki, ki se ukvarja-
jo z moniažno-inštalatorskimi in
zaključnimi deli v gradbeništvu
in sicer zaradi skupnega prevze-
manja poslov v stanovanjski in
ostali investicijski gradnji. Manj
zadrug organizira kooperacijo
med nosilci osebnega dela in
velikimi proizvodnimi in trgov-
skimi organizacijami. Določeni
del zadrug pa se še vedno ukvar-
ja zgolj in samo z nakupom
reprodukcijskega materiala in s
prodajo izdelkov svojih članov,
kar ne more ostati trajana in
izključna vloga zadrug. Zaradi
lega morajo razširiti svojo dejav-
nost tudi na organizacijo koope-
racije, ki velja za osnovno funkci-
jo zadrug pri povezovanju oseb-
nega z združenim delom.
Skupne obrtne delavnice, kot
oblike združevanja obrtnikov se
tudi niso razvile." Eden od vzro-
km je verjetno nezaupanje zako-
nodajalca do te vrsie združeva-
nja, ker je z zakonom določeno,
da lahko skupno obrtno delavni-
co ustanovi največ 6 obrnikov.
zaposlijo pa lahko samo toliko
del lavcev. kolikor en sam obrtnik.
Domača obrt kot gospodarska
dejavnost zajema izdelavo in
dodelavo predmetov, pri katerih
prevladuje ročno delo. ki ga
delovni ljudje, zaradi zaslužka,
opravljajo pretežno doma kot
osnovni ali postranski poklic.
Družbenogospodarski pomen
domače obrti se kaže v zaposlo-
vanju, povečanju dohodka in
standarda prebivalstva, uporabi
lokalnih surovin, povečanju izvo-
za, preskrbi trga z različnimi
izdelki, zmanjševanju migracije
prebivalstva iz vasi v mesta,
gojitvi in. razvijanju ljudskega
rokodelstva itd. Izdelki domače
obrti se prodajajo na domačem
in tujem trgu in sicer pretežno na
konvertibilnem. Glavna značil-
nost tega izvoza je predvsem
neorganiziranost. Zaradi tega so
razlike med odkupnimi in pro-
dajnimi cenami velike, kar desti-
mulira zanimanje za ukvarjanje s
lo vrsto proizvodnje, ker se
dohodek ustvarjen na tem po-
dročju, preliva z'druge dejavno-
sti. Zato so nekatere OZD bolj
zainteresirane za odkup in pre-
prodajo izdelkov domače obrti,
namesto za organizirano proiz-
vodnjo.
Simon Pešec
Opomnik za sindikalne delavce
Zadnje aktivnosti v okviru družbeno-poliličnih
organizacijah potrjujejo, da .so počitnice le pri kraju.
lO pa še ne pomeni, da so povsod prijeli za delo;
udeležbe na forumih družbeno-poliličnih
organizacijah so še vedno na robu sklepčnosti, isto
bitko pa bijejo tudi samoupravni organi nekaterih
OZD.
Že sredi avgusta je predsedstvo občinskega sveta
ZSS Pliij sprejek) majhen »paketo ukrepov v 10-tih
točkah. Circ za že znane naloge, kijih sindikat kot
razredna organizacija delavcev mora razreševati, ki
pa so dobi le priokus ukrepa, ker se povsod niso znali
tako organizirati, predvsem pa motivirati, da bi jih
tudi uresničevali.
Najpomembnejša točka ukrepov je stabilizacija.
Spoznali smo že. da moramo bt)ljšc in kakovostnejše
delali povsod; velja za gospi>darstvo in negospo-
darstvo. Če eden dela slabo, znižujejo dosežke
drugega. Stabilizacija ni le zategovanje pasu; je boj
za trdno socialno varnost dela in delavca. Tega pa se
moranK) v sindikatih še kako zavedati.
Samoupravno združevanje dela in sredstev za-
gotavlja realno jamstvo, da se bomo jutri razvijali v
okviru realnih možnosti. Hkrati pa je tista demo-
kratična oblika, ki delovnemu čk>veku ustvarjalcu
sredstev akumulacije, omogoča popoln nadzor nad
njeno uporabo v celotnem sistemu medsebojno
povezanega združenega dela. Sindikalne organiza-
cije so dolžne zahtevali, da pristojni organi pred-
ložijo celovite ocene ekcmomsko in proizvodno
najK>lj ugodnih dohodkovnih povezav. Pomembno
je. da se nove rešitve v delovanju gospodarskega
sistema oblikujejo tako. da bodo trajno krepile so-
cialistično, samouprav Ijanje kol temeljni pioduk-
cijski proces.
Letošnja pomembna naloga sindikatov je tudi
dosledna izpeljava delitve po delu in rezultatih dela.
Sindikat je odgovoren, da načelo delitve po delu
dobi v naši družbi tisto mesto, ki mu pripada v
samoupravni socialistični družbi. V sistemih delitve
mora priti do veljave deU^ in rezultati dela. tako da
bo vse manj prostora za miselnost, da lahko delovno
mesto že samo po sebi omogoča dohodek, brez večjih
delovnih naporov in uspešnega gospodarjenja.
\ ukrepih si pi)tem slediio naloge za vse oblike
sindikalne organiziranoti, ki zahtevajo, da je po-
trebno piininno prev eriti vse sklepe, ki so jih sprejeli
v lastnih sredinah ter na nivoju občinskega in re-
publiškega sveta ZSS. V okviru teh nalog je obvez-
na naloga oceniti razprave ob posameznih obdobjih
poslovanja. Halje vodilne in vodstvene organe, sa-
moupravne organe in delo delegatov. Veliko več kot
doslej je potrebno sli)riti. da se okrepita položaj in
odgovornost sindikata v delegatskem sistemu. Ak-
tivnost v delegatskem sistemu in delo med množico
članstva je edini način, da se osvobodimo ostankov
teorije spontanosti in avtomatizma, po kateri je do-
volj sprejeti stališče, potem pa bo vse potekalo avto-
matsko in samo po sebi ter brez vodilne vloge sociali-
stičnih sil.
Posebej je opredeljena tudi naloga po pravilnem
m pravočasnem informiranju, prizadevanja za
pravo kadrovsko politiko, boljšem delu delegatov v
SIS in okrepljenih stikih med OZD m KS.
Omenjene.nak)ge .so vse rokovno opredeljene in
imajti ludi konkretne nosilce, kar pa tudi ni dovolj,
čc seveda ne bo akcijske spodbude in odgovornosti,
lega pa imamo »v zalogi" prav gotovo še dovolj!
MG
Povečani stroški za zdravila
Po podatkih občinske zdravstvene skupnosti je
poraba zdravil v ptujski občini v letošnjem prvem
polletju v primerjavi z lanskim porasla za 76 odsto-
tkov. Ugotavljajo, da je vzrok v tako visoki vredno-
stni porabi zdravil predvsem v tem, ker proizvajalci
zdravil proizvajalo in dobaviiain lekarnam nredvsem
dražje vrste zdravil, ker je to pač v njihovem gospo-
darskem interesu, saj pri proizvodnji cenejših vrst
zdravil ni čistega dohodka. Ker cenejših zdravil ni
(gre za zdravila s podobnim ali enakim učinkom), pač
morajo na recepte dajati dražja zdravila.
F
Številne lažje zastrupitve s sladoledom
l etošnje dolgo in vroče poletje ustvarja tudi ugo-
dne pogoje prodajalcem sladoleda in drugih hladilnih
slaščic. To pa povzroča tudi večje stioške zdravstvu.
Tako so samo v letošnjem juliju porabili okoli
1,780.000 din za zdravljenje lažjih zastrupitev s sla-
doledom,  ki so se i/ra^alc nredvsem v prebavnih
motnjah (krči v črevesju, driska ipd.). Zdravstveni
delavci menijo, da bi na tem področju lahko precej
prihranili, če bi bila večja preventivna dejavnost,
poostren nadzor sanitarne inšpekcije pri slaščičarjih
in podobno.
FF
TEDNIK ~ ^- september 1983
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
DANES SEJI ZBOROV SO PTUJ
PREDLOG UKREPOV ZA TGA
Številne razprave, ocene in predlogi o
razmerah v Tovarni glinice in aluminija Boris
Kidrič Kidričevo na raznih ravneh v občini in
republiki, bodo dobile epilog na današnjih
sejah družbenopolitičnega in zbora združene-
ga dela skupščine občine Ptuj. Delegati zbora
združenega dela, ki bodo odločali o uvedbi
predlaganih začasnih ukrepov družbenega
varstva za delovno in temeljne organizacije
združenega dela, razen za tozd Livarna lahkih
baiAnih kovin Trbovlje, .so o podobnih
ukrepih odločali že aprila letos in se zanje
niso odločili. Po štirih mesecih .se je pokazalo,
da odločitev ni bila pravilna, saj de avci tega
več kot 2000-članskega kolektiva niso uspeli
rešiti neurejenih medsebojnih odnosov po
samoupravni demokratični poti.
Po zadnjih razprtijah v tozdu Proizvodnja
aluminija, ki so zgolj pospešile razreševanje
več let trajajočih nesporazumov in hladnih
odnosov med temeljnimi organizacijami in
delovno organizacijo, je predsedstvo občin-
skega komiteja ZNS izdelalo politično oceno
razmer. V celoti so oceno sprejeli člani občin-
skega komiteja ZK in plenuma občinskega
sveta zveze sindikatov, hkrati pa podprli
predlog izvršnega sveta SO Ptuj o uvedbi
začasnih ukrepov družbenega varstva. V
obrazložitvi sklepa o uvedbi ukrepov je med
drugim zapisano, da krepitev položaja toz-
dov, ki so življenjsko povezani in soodvisni v
procesni proizvodnji, povzroča ob velikem
prispevku posameznih direktorjev zapiranje
teh tozdov, iskanje boljših dohodkovnih
»politik« na račun drugega itd. To seveda
škodi predvrem kolektivu, ki naseda kratko-
ročnim relitvam in in obljubam svojih indivi-
dualnih poslovodnih organov. Ti pa za seboj
p)tegnejo tudi družbenopolitične-organizaci-
je in samoupravne organe, posebej izrazito je
to v tozdu Proizvodnja aluminija, s tem pa se
ruši enotnost delovne organizacije in samou-
pravna organiziranost delavcev. Ob tem pa se
ne zavedajo, da bi se takšni odnosi in manipu-
liranje z delavci kaj hitro odrazili na po.slov-
nem uspehu delovne organizacije, čeprav
dosedanji rezultati tega — na srečo — še ne
kažejo. Zavoljo tega in zaradi ponovne
uvedbe resničnega delavskega samoupravlja-
nja, je nujno potrebno uvesti predlagane
začasne ukrepe družbenega varstva.
Predlog je. da bi naj v času ukrepov vodil
delovno organizacijo kolektivni začasni or-
gan, /A\ katerega so evidentirani Alojz Gojčič,.
diplomirani politolog. Erika Feguš, diplomi-
rana ekonomistka. Jernej Kostajnšek, diplo-
mirani inženir in Dimče Stojčevski, diplomi-
rani politolog. To seveda pomeni, da bi naj
odstavili glavnega direktorja in njegovega
pomočnika za čas. ko bodo trajali ukrepi,
vendar najdalje za eno leto. Poleg splošnih
pristojnosti, ki jih ima kolektivni začasni
organ, bi naj ta pripravil še temeljit program
dela. da bi zagotovil uresničitev osnovnih
ciljev začasnih ukrepov. To pa poleg ostalega
pomeni tudi izdelavo koncepta nadaljrfjega
razvoja TGA. modernizacije proizvodnje
primarnega aluminija, poskrbeti pa bo po-
trebno tudi za ustrezno samoupravno organi-
ziranost in izdelavo akta o nagrajevanju po
delu.
Določene omejitve so predlagane tudi za
delovno skupnost skupnih služb. Za temeljno
organizacijo Proizvodnja aluminija so predla-
gani naslednji ukrepi: odstavili naj bi sedanje-
ga direktorja in imenovali začasni organ,
takšen je tudi predlog za vsa ostale temeljne
organizacije razen na LLBK Trbovlje, poleg
tega pa bi naj v tozdu Proizvodnja odstavili še
vodjo tehničnega razvoja in vodjo proizvod-
nje, razpustili delavski svet, odbor za gospo-
darjenje in odbor za kadrovsko splošne
zadeve. Vsi kadrovski predlogi so izdelani.
(xlstavljenim delavcem pa je zagotovljeno
delo v tovarni.
Hkrati teče v osnovnih organizacijah zveze
komunistov in zveze sindikatov v temeljnih
organizacijah TGA živahna politična aktiv-
nost. Na sejah ocenjujejo dosedanje delo,
izvajajo diferenciacijo članstva, v tozdu
Proizvodnja bodo imenovali nove člane
izvršnega odbora sindikata itd. Tečejo tudi
di.sciplinski postopki proti delavcem, ki so na
kakršen koli način kršili svoje delovne obvez-
nosti ali izkoriščali pristojnosti.
Delegati zbora zxlruženega dela so torej
danes pred odgovorno nalogo, saj takorekoč
odločajo o nadaljnji poti aluminijskega gigan-
ta na Dravskem polju. Zavedati se morajo, je
bilo večkrat rečeno na raznih ravneh politič-
nega in gospodarskega delovanja, daje razvoj
in modernizacija tovarne v največji meri
odvisna od delavcev te delovne organizacije.
Šele takrat, ko bo v kolektivu dosežena
enotnost, ko do izdelan razvojni koncept in
koncept modernizacije proizvodnje primarne-
ga aluminija, — ki zagotovo ne bo tako širok
kot je bilo predvideno v začetku, bo tudi širša
slovenska družba pristala na sodelovanje in
pomoč. V TGA so prvi vlak zamudili, narobe
bi bilo, če bi jim pomagali zamuditi tudi
naslednjega.
N. Dobljekar
Brigadirjem je govoril Janko Bezjak, predsednik izvršnega
sveta SO Ptuj
Zadnje brigadirsko kolo pred slovesom ...
Foto: M. Ozmec
Zaključek brigadirskega poletja
ZMDA SLOVENSKE GORICE 83
Sklepno slovesnost ob zaklju-
čku ZMDA Slovenske gorice 83
so s svojo prisotnostjo počastili
tudi Vinko Hafner, predsednik
skupščine SR Slovenije, Ivan
Godec, izvršni sekretar CK ZKS,
predsednik slovenske mladine
Andrej Brvar in sekretar Andrej
Žlender. Prisotni so bili seveda
tudi predstavniki družbenopoli-
tičnega življenja ptujske in lenar-
ške oDčine, pa hvaležni domačini
krajevnih skupnosti, na območju
katerih so brigadirji kopali jarke.
Slavnostni govor je imel Janko
Bezjak. predsednik izvršnega
sveta SO Ptuj, ki je poudaril
rieprecenljivo vlogo mladinskega
prostovoljnega dela pri razvoju
manj razvitih območij, še posebej
pa pri utrjevanju bratstva in
prijateljstva. Poudaril je, da bi
moral občasno na prostovoljno
delo sleherni mladinec in mla-
dinka, ki ne dela za strojem ali na
kmetiji. To še posebeivelia za
Po slovesnosti si je Vinko Hafner s sodelavci ogledal tudi
štab akcije in brigadirski dom.
tiste licence in študente, ki preje-
majo štipendije. Kdor v času
celotnega šolanja ni pripravljen
žrtvovati vsaj v enin pociinican
mesec dni za prostovoljno delo
na M DA. a je ustrezno zdrav in
močan, si gotovo ne zasluži
štipendija iz družbenih sredstev.
V imenu občinske konference
ZSMS Ptuj se je brigadirjem
zahvalil selcretar Milan Kuri.
ZMDA Slovenske gorice pa je po
krajšem nagovoru zaključil pred-
sednik slovenske mladine. An-
drej Brvar. Sobotno slovesnost so
z izvirnim kulturnim programom
popestrili brigadirji sami. poma-
gali pa so jim člani vojaškega
ansambla Artiljerac iz Ptuja.
Pred odhodom so brigadirji še
zadnjič zaplesali svojo kolo in po
tradiciji OKopali štabovce. Pre-
den so se poslovili so si zatrdno
obljubih: PRIHODNJE LETO
SE SPET VIDIMO NA AKCIJI!
M. Ozm.ec
OB KONCU MDA SUHA KRAJINA
Nasvidenje na M D A '84
v nedeljo zjutraj so se iz
Zvezne mladinske delovne akcije
vrnili ptujski brigadirji. Kot smo
pisaH že v prejšnjih številkah
časopisa so sodelovali na ZMDA
§uha krajina 83. Bivali so v
ZužemberKu. na delovišča pa so
se vozili kar v štiri občine. Dela
so bila precej naporna, še pose-
bej kopanje kanalov za vodovod,
sai je tu pretežno kamnit teren.
Kljub temu so dosegli pričako-
vane rezultate. Bili .so udarniki
obeh udarnih dneh. postali pa so
tudi udarniki prve in druge
dekadc. Ker so bili uspešni tudi
na področju interesnih aktivno-
stih, so prejeli trak akcije. To
Brigada Jože Lacko
Kriznanie   sta   osvojili   še   dve
rigadi od petih, koliko jih je
sodelovalo na akciji.
Zaključek akcije je bil na
Plešivci. Tu je vaščanom te
gorske vasice prvič pritekla voda
no vcxlovodn^m omrežju. Vsem
Drigadirjem so pripravili izjemno
slovo. Veliko je preteklo solza,
preden so se zares razšli. Vsi so
izrazili željo, da bi se drugo leto
spei radi srečali na kakšni akciji.
Brigadirski krampi in lopate so
odloženi. Večina trdi. da le do
naslednjega leta. Zatorej, nasvi-
denje do naslednjih mladinskih
delovnih akcij*
Besedilo in posnetek: Milan Zver
OBČINSKI KOMITE ZKS PTUJ
Priprave na 8. sejo CK ZKS
člani občinskega komiteja so na izredni .seji. kije
bila v petek, poleg razmer v Tovarni glinice in alu-
minija v Kidričevem, obravnavali tudi program
priprav na 8. sejo CK ZK Slovenije. Na tej seji bo
osrednja tema aktivnost komunistov pri uresniče-
vanju dolgoročnega programa ekonomske stabi-
lizacije, o čemer bo občinski komite ZKS Ptuj raz-
:>ravljal 14. septembra. Predsedstvo občinskega
comiteja je za vse osnovne organizacije ZK v občini
pripravilo opomnik za oceno akcijske usmeritve, ki
določa, da bo treba največ naporov usmeriti v dos-
ledno povečevanje proizvodnje in predvsem izvoza
na konvertibilno področje.
Na posvetih sekretarjev osnovnih organizacij ZK
po posameznih področjih, ki so bili oziroma še bodo
v teh dneh. so pozornost namenili pripravam na
omenjeno sejo Centralnega komiteja ZK. gradivu o
aktualnih idejnopolitičnih vpra.šanjih. položaja,
družbenopolitičnega organiziranja in delovanja
mlidih ter o metodah dela in akcijski učinkovitosti
aktivov ZK v družbenih organizacijah in društvih.
N.D.
Barantanje s hektari
Minuli teden — v sredo — so bili na obisku v severovzhodni Sloveniji
predstavniki republiškega komiteja za kmetijstvo in združene zveze Slove-
nije. Po pogovorih v pomurskih občinah so sedli za skupno mizo v Or-
možu še s predstavniki kmetijstva ormoške in ptujske občine, da bi se do-
govorili o realnih planih setve pšenice in sladkorne pese. Vsi, ki smo se
udeležili .,estanka v prepričanju, da bomo priča dogovoru, smo bili ob
koncu razočarani, saj je namestnik predsednika republiškega komiteja za
kmetijstvo Stane Renčelj prav jezen zaključil pogovor z besedami: ,,Zdaj
pa je tega dovolj. Ne bomo več drug drugemu prali glav, zadevo bomo
prenesli naprej, naj se zadeva uredi prek predsednikov izvršnih sve-
tov ..."
In kaj je bil vzrok njegovi jezi? Predstavniki ormoškega zasebnega
kmetijstva so nenehno opozarjali, da je obremenitev njihove zemlje z
omenjenima kulturama v primerjavi z drugimi občinami previsoka, da že
tako pridelajo največ pšenice in pese glede na razpoložljive površine in da
ne morejo zagotoviti tudi v naprej tako hitre rasti kmetijskih donosov in
povečevanju tržnosti.
Predstavniki komiteja so prišli na dogovarjanje s sicer že izdelanimi
plani, ki pa jih predstavniki zadružništva tako ormoške kot ptujske obči-
ne niso sprejeli, saj so bili tudi višji kot njihovi lastni in, kot so ves čas
zatrjevali, daleč od možnosti realizacije. Po precej ostrih dvogovorih so
sicer večino planskih obvez pač sprejeli in vnaprej dali vedeti, da jih ne bo
mogoče uresničiti.
lako se je tudi to dogovarjanje končalo brez pravega rezultata in od
tam smo odhajali z mešanimi občutki in s spoznanjem, da pri nas še
vedno poskušamo reševati stvari na osnovi statističnih podatkov, katerim
pa kmetijci povečini ugovarjajo. Se vedno pa ne naredimo odločnega
koraka k dokončnemu odkritju, koliko primernih površin za to in ono
kulturo imamo. Barantanje s hektari pač ni najbolj posrečena oblika
dogovarjanja, predvsem ne v časih, ko želimo pridelati doma čim več
kruha, sladkorja, mesa in drugega. Navsezadnje je zemlja družbeno
dobro, ne last posameznika v tem smislu, da lahko sam odloča, če bo ta
zemlja dobro obdelana in do konca izkoriščena ali ne. Družba ima gotovo
pravico od vsakega posameznika, od vsake zadružne in družbene
kmetijske organizacije zahtevati maksimalne napore za uresničitev ciljev,
ki temeljijo na realnih možnostih. Realnih možnosti pa, tako nas je
vnovič prepričal sestanek v Ormožu, še vedno ne poznamo!
JB
KS heroja Lacka Rogoznica
pred praznikom
v krajevni skupnosti Heroja Lacka v Rogoznici se te dni že
pripravljajo na vsakoletni krajevni praznik, s katerim obeležujejo
nekatere pomembne dogodke iz bližnje preteklosti — letos 41. obletnico
junaškega boja Slovenskogoriške — Lackove čete in 41-letnico smrti
narodnega heroja Jožeta Lacka, v počastitev spomina na padle borce in
aktiviste narodnoosvobodilne vojne ter žrtve fašističnega nasilja.
Za letošnji osmi praznik bodo na predvečer pripravili v Rogoznici, v
domu Slovenskogoriške čete razstavo likovne sekcije in pogovor z delegati
krajevne skupnosti Banja iz SR Hrvatske, s katero bodo letos podpisali
tudi listino o prijateljstvu in sodelovanju.
Na sam dan praznovanja bodo pripravili pohod po poteh borcev
Slovenskogoriške čete, priključile pa se jim bodo še patrole sosednjih
krajevnih skupnosti. Pri spomeniku v Kicarju se bodo zbrali v četo in
nato skupno krenili na osrednjo slovesnost, ki bo v kicarskem gasilskem
domu. Tam bo tudi tekmovanje gasilskih društev za prehodni pokal
krajevne skupnosti v sodelovanju z enotami prve medicinske pomoči.
V letošnje praznovanje se aktivno vključujejo tudi gostitelji, to je
krajani Kicarja, ki bodo v ta namen uredili prostore gasilskega doma in
pripravili še družabno prireditev za vse udeležence osrednje slovesnosti ob
osmem krajevnem prazniku.
mš
SREDNJEŠOLSKI CENTER PTUJ
Posodabljajo
učne metode
Po dosedanjih podatkih, dokončni uradni podatki bodo znani do 5.
septembra, bo v tem šolskem letu obiskovalo ptujski srednješolski center
več kot 2300 učencev. V prve letnike srednjega usmerjenega izobraževanja
je vpisanih 660 učencev. V centru bodo izobraževali v družboslovni,
metalurški, kovinarski, kmetijski, ekonomski in elektrotehniški usmeritvi.
Na izvajanje vzgojnoizobraževalnih programov so v centru dobro
pripravljeni. V to šolsko leto so prišli z novimi delavnicami za izvajanje
programa osnove tehnike in proizvodnje, kjer bodo izvajali del programa
agroživilstva, kovinarstva, ekonomske in družboslovne usmeritve. Vse pa
je pripravljeno tudi za priklop računalnika, s čimer se bo kakovost
poučevanja močno povečala. Tako torej v SŠC Ptuj uresničujejo zahteve
po sodobnih učnih metodah, k temu pa bo prispevala tudi na novo
organizirana svetovalna služba, kjer bosta zaposlena diplomiran psiholog
in diplomiran pedagog. Naloga svetovalne službe ni zgolj sodelovanje z
učenci, temveč tudi s starši in predavatelji.
Svetovalna služba bo po novem delala za ves srednješolski center. V
centru zagotavljajo, da so materialni in kadrovski pogoji za nemoten in
sodoben način poučevanja zagotovljeni.
N. D.
Tudi v vrtcu novo
šolsko leto
v ptujski vzgojno varstveni organizaciji so se temeljito pripravili na
novo šolsko leto, ki se zanje pričenja prav tako danes — 1. septembra.
Razpored otrok in osebja so izdelali že v poletnih mesecih in poskrbeli
tudi /ja učno vzgojne pripomočke, seveda v okviru finančnih možnosti.
Povedati je treba, da so v skoraj v.seh enotah normativi preseženi,
kar pomeni, da je v skupinah več otrok kot je dogovorjeno. V vzgojno
varstveni organizaciji .so pač storili vse, da bi v organizirano vzgojo in
varstvo zajeli kar se da veliko število otrok. Poleg tega je zanimivo, da so
polne tudi skupine v zunanjih enotah, v Gorišnici, Majšperku,
Cirkulanah in v Kidričevem. Le v Cirkovcih so začasno ukinili eno sku-
pino, ker je trenutno tam le 22 otrok, kar ne zadošča za dve skupini glede
na starostno strukturo otrok. Takoj, ko bo dovolj prošenj za sprejem
otrok v to enoto, bo pričela z delom še ena skupina.
Kljub prizadevanjem, da bi ugodili večini prošenj, je po osrednjem
sprejemu otrok v vrtce v maju letos, ostalo še 80 nerešenih prošenj. Tem
pa se je od maja do septembra pridružilo še 70 prošenj. V VVZ Ptuj
imajo izdelano prioriteno listo in po njen opravljajo sprejeme otrok v
vrtec tudi med šolskim letom, če kateri od otrok preneha obiskovati vrtec.
Ptujski zavod je prevzel tudi izvajanje 600-urnega programa priprav
otrok na osnovno šolo. Z izvajanjem tega programa bodo v zunanjih
krajevnih skupnostih pričeli ^. septembra, v mestnih pa 12. septmbra. Ta
program pa na Rodnem vrhu, v Stopercah in v Kidričevem izvajajo še
vedno v osnovnih šolah-    , ,
■  ■  ' ' N. Dobljekar
4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO
1. september 1983 - TEDNIK
OB 35LETNICI MARKOVŠKE FOLKLORE
Tradicija, ki zivi
iz roda v rod
v korantovi deželi, v Markovcih na Ptujskem polju so minulo soboto
in nedeljo, 27. in 28. avgusta dostojno proslavili 45 let uspešnega in
plodnega delovanja folklorne sekcije.
Slovesnosti so pričeli z otvoritvijo razstave o delovanju skupine v minu-
lem obdobju. Isti večer, v soboto pa so v nabito polni kino dvorani
uprizorili večer ljudskih pevcev in godcev ter kmečkih opravil, v katerem
so sodelovali vaščani vseh 9 vasi v okviru KS Mark ovci.
Uvodoma je o zgodovini in začetkih folklornega gibanja v Markov-
cih govoril Jože Strafela, član prve folklorne skupine iz leta 1938 in se-
danji predsednik folklornega društva Ptuj. Obiskovalce je toplo pozdravil
sedanji predsednik folklorne sekcije Iranc Kodrič, zalem pa so se zvrstili
domačini iz Borovec, Prvenc, Markovec, Sobetinc, Stojnc, Bukovec, No-
ve vasi, Sturmovca in Zabovc. Veliko aplavza so poželi člani pionirske
folklorne skupine iz Markovec, ki slavijo letos že 10 let uspešnega delova-
Na sobotni slovesnosti je o zgodovini markovške folklore govoril Jože j
Štrafela i
nja. Najbolj prisrčno pa je domače občinstvo pozdravilo nastop folklorne i
skupine iz Kaludre v Srbiji, s katero Markovčani navezujejo bratske stike, j
Prireditev so sklenili s podelitvijo nagrad folklorne zveze Slovenije. Na i
prireditvi sta bila namreč tudi Andrej Kasič, predsednik združenja:
folklornih skupin Slovenije in Mirko Ramovž, predsednik strokovne i
komisije pri tem združenju. j
V nedeljo popoldne pa je bil v Markovcih pravi folklorni praznik. Naj
folklorni reviji so številnim obiskovalcem od blizu in daleč zaplesali|
folkloristi iz Železne Kaple, Kaludre, pa člani KUD Jože Hermanko iz]
Maribora ter člani bližnjih skupin iz Korene, Dolene in Vlarkovcev.j
Nastopile so tudi ljudske pevke iz Stojnc in Zabovec.
Ob koncu naj zapišemo, da je v 45 letih svojega delovanja markov-
ška folklorna skupina uspešno nastopila doma in na tujem že na več kot;
500 nastopih, kar samo potrjuje dejstvo, da je v tej KS folklora zares živo^
prisotna in da bo tako ostalo tudi za poznejše rodove.
M. Ozmecj
Nadaljnje arheološke
najdbe na Panorami
Pri rigolanju, to je pripravi zemljišča za novi sadovnjak na ptujskih
Panorami (sadovnjak ureja Emona KK Ptuj TOZD Sadjarstvo Osojnik),;
so spet odkrili večjo arheološko zanimivost. Dela namreč spremljajo!
delavci iz Zavoda za spomeniško varstvo Maribor, pod vodstvom Ivana^
Tuška, ki sproti vsako najdbo zaščitilo in jo raziščejo. Tako so pred'
nedavnim naleteli na ostanek vodovodne napeljave, po oceni iz 2. ali 3.S
stoletja po n. š. i
Rimski vodovod je bil napeljan od zaietja pri izviru potoka Grajena
pri Vurberku do Poetovia. Nepaljava je bila zgrajena na talni strani ia
op»ečnih ploščic, na straneh pa zidana iz kamna. Ker je zgornji krovni del
vodovodne napeljave poškodovan, arheologi še niso točno ugt)tovili iz
kakšnega materiala je bil, verjetno pa je bil iz tegul, to je žganih opečnih;
ploščic. Voda jepo tem vodovodu pritekala do porabnikov v Poetovio po!
naravnem padcu. !
Turistična zanimivost bi bila, če bi odkriti del rimskega vodovoda|
ohranili na kraju najdbe, saj to sredi bodočega nasada visenj ne bi biloj
posebno zahtevno, niti ne bi zahtevalo večjih materialnih sredstev.    \
IZDELALI STEZALCE
ZA KOSTI
v prejšnji številki smo v sestavku ,,Darilo za mariborsko bolnišnico"
podrobneje poročali, da je znani ptujski obrtnik VALENTIN ZAMUDA
za travmatološki oddelek mariborske bolnišnice izdelal štiri stezalce ali
nateznike zii kosti, ki so nepogrešljivi za zdravljenje različnih zlomov
posameznih kosti. ,,Za izdelavo stezalcev za kosti, izdelani so iz
posebnega medicinskega prokroma, smo porabili 43 delovnih ur" so
povedali delavci v delavnici Valentina Zamude.
Trije delavci v delavnici Valentina Zamude, ki so s svojim delom največ
prispevali k precizni izdelavi slezalcev
Folo: Kosi
Priprave na pohod po poteh
Kozjanske čete
utrinek z lanskega pohoda v osrčju Haloz
Odbor za izvedbo pohoda po
poteh Kozjanske čete in kurirjev
NOV pri krajevni konferenci
SZDL v KSOlga Meglic Ptuj,je;e
dni sredi zaključnih priprav. Že
minuli teden .so izdelali natančen
program letošnjih aktivnosti in ga
posredovali vsem udeležencem.
Letošnji pohod se bo pričel v
petek. 9'. septembra pri domu
občanov na Vičavi. Lldeleženci
bodo natt) prečkali Dravo z Ran-
cami. nato pa nadaljevali po[ proti
Hajdošam in Hajdini. Ustavili se
bodo pri pomnikih revolucije,
zatem pt nadaljevali pot proti
Kidričevemu in Apačam. Tudi
med to potjo se bodo ustavili pri
pomnikih revolucije. Pot jih bo
nato vodila do Strmca in Dolene,
kjer bo krajši postanek. Polni no-
vih moči se bodo za tem pohod-
niki podali čez Janški vrh na Je-
lovice, kjer bodo prenočili. Noč
bodo sklenili s partizanskim mi-
tingom.
Drugi dan, v soboto, 10. sep-
tembra pa bodo nadaljevali s po-
hodom čez Kupčinji vrh proti
Stopercain, kjer jih bodo pričakali
dt)mačini. Pričakujejo,> aa se bo
lohoda udeležilo nad 100 ude-
ežcncev. kijih bodo nato iz Sto-
perc do dt)ma občanov na Vičavi
prepeljali z avtobusom. Sklepna
slovesnost pohoda bo v .soboto ob
17. uri. ko bo predan tudi raport
predsedniku skupščine K S Olga
Meglic.
Vsi. ki ste za dobro peš turo, za
obujanje spominov in tradicij
NOB, zberite toliko moči in se
podajte s pohodniki. Ne pozabite,
zbor vseh udeležencev pohoda bo
v petek. 9. septeinbra ob 6.30 pred
domom občanov na Vičavi.
Oblecite in obujte se primemo, s
seboj pa prinesite veliko dobre
volje.
M. Ozmec
NA OBISKU V GOSTIŠČU RADOSLAVE ROŠKAR V HAJDOŠAH
»LETOS JE MANJ DOMAČIH, VEČ
PA TUJIH GOSTOV..."
V ptujski občini je po podatkih
že 77 gostiln in bifejev (podatki
veljajo za zasebni sektor), le
malo pa je takih, ki imajo tudi
prenočišča. Med te redke sodi
tudi gostišče Radoslave Roškar v
Hajdošah 43 c. Gostišče je
pognalo svoje korenine ob magi
stralni cesti Maribor—H ajdi-
na—Podlchnik—Macelj. Samo
lani je imelo okrog \000 prenoči-
tev. _
'>Že \ zgtidnji mladosti je bilo
»odločeno« o mojem bodočem
poklicu. Želela sem prodajati —
najprej sem razmišljala, da bi
bila pr^^dajalka — s .sestrama
sem se pogosto igrala trgovine.
No. pozneje je naneslo, da sem
pristala v gostinstvu. V Nemčiji,
kjer sva delala oba z možem sem
bila prodajalka in gostinska de-
lavka. V tujini sva bila 12 let.« je
v začetku pogovora povedala
Radoslava Roškar.
Radoslava je doma iz Središča
ob Dra\i. Za lokacijo bodočega
gostišča sta se z možem odločila
na eni izmed poti v domovino in
nazaj. Videla sta. da je ta cesta
prava reka turistov in da ob njej
ni dovolj gostinskih lokalov, vsaj
primernih, v katerih bi se turist
lahko odpočil in primerno okrep-
čal.
.>D\e leti je trajalo, da sva
prišla do zemljišča. Problemi so
bili. ker je bila parcela izven
gradbenega območja. Graditi .sva
pričela leta 1974. gostišče pa sva
odprla 5. februarja 1978. Gosti-
šče s\a pred dvema letoma
pričela dograjevati, tako smo v
letu 1982 dobili še dvorano s 100
sedeži, celo gostišče pa lahko
naenkrat sprejme 250 gostov. V
njem dela pet stalnih delavcev in
ena delavka po pogodbi.«
Medtem so vas gosti že spo-
znali, imate tudi stalne goste? Ste
ena izmed redkih, ki imate ludi
prenočišča.
»Imamo stalne goste, to so naši
zdomci, ki vsak petek potujejo iz
Avstrije domov in se v nedeljo
vračajo. Nanje smo se navadili.
Imamo tudi stalne goste, ki redno
pri nas prenočujejo.«
So postelje vedno zasedene?
»Tega ne morem reči. Letos je
malo manj »prenočevalcev«.
Imate morda podatke o tem.
koliko nočitev ste imeli v letu
1982'.'
»Mislim, da je bilo blizu 1000
nočitev.«
Kakšna pa je siceršnja ponud-
ba''
»Nudimo »a la cart« jedila,
imamo pa tudi domače meso.
pozimi tudi pečenice. Znani pa
Mno tudi po slaščici »Roškar«.
Kaj pa kakšne prireditve — jih
organizirate?
'^>Reči moram, da sva z možem
organizirala prireditve v prvih
d\ch letih: pozneje sva to opusti-
la. To pa zato. ker je bilo preveč
dela čez teden in nam je praktič-
no zmanjkalo moči za organiza-
cijo prireditev.«
Kakšen je danes položaj gos-
tinstva? S kakšnimi problemi se
gostinci srečujete?
»V naši občini je največji-
problem politika cen. S cenami
nikakor ne moremo dohiteti
drugih občin.«
Kaj bi lahko rekli glede kvali-
tete ponudbe? Cjostišče ima štiri
zvezdice!
»Mislim, da smo sijih zasluži-
li. Trudimo .se .še naprej. Radi bi
uredili še ograjo in parkirni
irostor. torej okolje. Tako si
■)()mo   ustvarili   boljše   štartne
pogoje ob novi ocenitvi, morda
pa si bomo le prislužili pet
zvezdic«
Kaj bi vi kot prekaljena gostin-
ska delavka lahko rekli o odnosu
do gosta. Velikokrat govorimo.
Radoslava Roškar
foto: M. Ozmec
daje gostinsko osebje neprijazno
do gostov in obratno. Če pa
hočemo biti turistična dežela,
moramo ta odnos spremeniti v
koreninah?
»Gost s\oje zahteva. Res si je
potrebno prizadevati, da ga za-
dovoljimo. Na našem območju je
največji problem nekvalificirani
gostinski kader. V gostišču ima-
mo samo kvalificirani kader, ker
se mi zdi. da samo od usposoblje-
nega kadra lahko zahtevam tudi
kakovost.«
Vi ste tudi predsednica sekcije
gostincev pri obrtnem združenju
Ptuj. Kaj trenutno delale?
»Pripravljamo .se na družabno
srečanje obrtnikov in pri njih
zaposlenih delavcev, ki bo 23.
septembra v Ptuju. V kratkem
bomo organizirali tudi izlet po
domovini; v je.seni pa tudi izo-
braževanje za kuharje in nata-
karje. Sestajamo se redno.«
Lahko rečete, da se zasebni del
gostinstva v dovoljni meri vklju-
čuje v gostinsko-turislično po-
nudbo občine in kakšna je pove-
zava zasebnega dela gostinstva z
družbenim; ta povezava sploh
obstoja?
»Da. v zadnjem času se pove- ;
ziijemo  s  Haloškim  biserjem.
Pričeli smo usklajevati cene in i
ludi ponudbo. Praktično smo na-
šli skupni jezik.«
Kaj pa vključitev v enoten
turistični paket?
»Na.še gostišče je vključeno v
turistični vodič 83. Pri nas lahko
^ost v resnici dobi. kar potrebu-
je.«
Imate manjalnico? Kaj pa
turistični čeki. — tako aktualni
letos?
»Nas čeki ne motijo. Menjalni-
co so nam odobrili, nimam pa še
sklenjene pogodbe s poslovno
enoto KB Maribor v Ptuju.<<
Za bodočnost je ni strah. Če bo
le tako, kolje danes, bo šlo. Tudi
tradicija gostinstva ne bo izumr-
la. Počasi in vztrajno prehaja na
hčerki. Starejša se je že odločila
za gostinstvo, izučila se bo za
kuharico.
Gostišče ima precej gostov.
Pozna pa se, da je domačih
precej manj. Zato je gostišče med
15. in 17. uro napol prazno.
Največ jih je seveda v večernih
urah.
MG
PRIPRAVE NA DOPOLNITEV
ZAKONODAJE O JAVNEM OBVEŠČANJU
Sestavni del aktivnosti subjektivnih sil na
področju javnega obveščanja so tudi priprave
zakonov o ja\nem obveščanju. Gre za zvezni
zakon o temeljih sistcmajavnega obveščanja in
za zakon o spremembah in dopolnitvah re-
publiškega zakona ojavnem obveščanju. Poleg
uveljavljanja določil besedila zadnje ustave,
gre tudi za uresničevanje kongresnih usmeritev
na področju obveščanja in sklepov 6. seje CK
ZKJ. pomeni pa lo tudi nadaljnje utrjevanje in
uveljavljanje vloge SZDL na tem področju.
Zvezni zakon o temeljih sistema javnega
obveščanja pripravljajo že nekaj let. Sedaj
potekajo sklepne razprave o vsebini osnutka
tega zakona — tako \ strokovnih organih kol v
družbenopolitičnih organizacijah na ravni fe-
deracije. O delovnem osnutku tega zakona bo
razpravljal zvezni izvršni svet in pričakovali je,
da bo o njem razpravljala že v letošnjem letu
zvezna skupščina.
Republiški zakon o javnem obveščanju je
star že 10 let. (sprejel jc bil pred ustavo SRS iz
leta 1974) in doslej ni bil niti enkrat spremenjen
ali kakorkoli dopolnjen. Po dokaj širokih jav-
nih razpravah o delovnem gradivu, se je v
delovnih telesih republiškega izvršnega sveta,
žt začel formalni postopek o predlogu za izdajo'
zakona o spremembah in dopolnitvah zakona
ojavnem obveščanju s tezami za osnutek, da
bcKio lahko o njem zbori republiške skupščine
razpravljali v letošnjem decembru.
Oba nova zakona naj bi bila opora nadal-
jnjim   prizadevanjem   organiziranih   samo-
upravnih socialističnih sil za .še hitrejše po-
družbljanje na področju javnega obveščanja.*
za nadaljnje utrjevanje socialistične zveze na
tem področju, za uveljavljanje še bolj ustvar-
jalnega .socialističnega novinarstva, kar vse je
nepogrešljiva .sestavina našega političnega
sistema in bitke za gospodarsko stabilizacijo.
POUDAREK POLOŽAJU IN VLOGI
DELOVNEGA ČLOVEKA
V razpravah o zasnovi predloga za izdajo
zakona o spremembah in dopolnitvah repub-
liškega zakona o javnem obveščanju je bilo
zlasti poudarjeno, da spremembe in dopolnitve
zakona naj bi šc bolj uveljavile položaj in vlogo
deknnega človeka, samoupravno in politično
organiziranega, kot temeljnega nosilca pravic
in obveznt>sti na področju javnega obveščanja.
Utrdile naj bi skrb in odgovornost vseh sub-
jektov javnega obveščanja, s tem ludi sredstev
javnega t)bveščanja. za zagotavljanje možnosti
uresničevanja ustavno opredeljenih pravic
madžarske in italijanske narodnosti, ki živijo v
Sloveniji, v zvezi z javnim obveščanjem Slo-
vencev, ki delajo ali živijo v tujini, še posebej pa
v zvezi s krepitvijo vezi s Slovenci v zamejstvu
ter krepitvijo enotnega jugoslovanskega in-
formacijsko-komunikacijskega prostora.
Spremembe in dopolnitve zakona naj bi še
bolj utrdile in okrepile vlogo socialistične
zveze, v kateri delovni ljudje in občani
ustvarjajo in izboljšujejo možnosti ter oprede-
ljujejo odgovornost za uresničevanje svobode
.»bveščanja in pravice do obveščenosti.
VEČJE PODRUŽBLJANJE OBVEŠ-
ČANJA
\ skladu z ustavo, zakonom o združenem
delu. pridobljenimi izkušnjami in znanimi
usmeritvami naj bi spremembe in dopolnitve
zakona celoviteje opredelile temelje nadal-
jnjega podružbljanja in uresničevanja poseb-
nega družbenega interesa ter demokratičnega
uveljavljanja najširšega družbenega vpliva na
tem področju. Bolje naj bi bile opredeljene
temeljne odgovornosti za odprtost in javnost
dela vseh informacijskih virov.
Posebej bo morala biti poudarjena krepitev
posamične in skupne odgovornosti novinarjev,
stalna, načrtna in sistematična skrb za njihovo
strokovni) in družbenopolitično izobraževanje
ter usposabljanje in za uveljavljanje načel
kadrovske politike v skladu z naravo javnega
obveščanja, ki je dejavnost posebnega druž-
benega pomena.
V spremembah in dopolnitvah naj bi bili
natančneje opredeljeni pogoji za ustanavljanje
časopisnih m radiodifuznih organizacij zd-
ruženega dela oziroma posameznih javnih
glasil. Zlasti na področju radiodifuzije morajo
biti opredeljena izhodišča, ki naj prispevajo k
večjemu medsebojnemu sodelovanju, tako
radiodifuznih kot časopisnih organizacij, t. j.
sredstev javnega obveščanja.
Končno naj bi s spremembami in dopolnit-
vami zakona povzeli že znana pravno-sislem-
ska izhodišča za zagotavljanje materialnih
možnosti, kar pomeni urejanje in uresničeva-
nje samoupravnih družbenoekonomskih
odnosov tudi na tem področju. Ob tem pa je
nestvarno pričakovali, da bo zakon sam po sebi
lahko zagotavljal boljše in trdnejše materialne
možnosti za delo po.sameznih sredstev obveš-
čanja.
FF
TEDNIK -    september 1983
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
O DELU V D^PEČERSKEM COrTRU PRVE POMOČI
„Halo, tukaj 94 prosim?"
Prav gotovo je med vami veliko
tistih, ki ste že kdaj v življenju za-
vrteli telefonsko številko 94. Pre-
pričani smo, da ga ni občana, ki ne
bi vedel, da je to številka reševalne
postaje, ali dispečerskega centra
prek katerega lahko naročite tudi
hišni obisk zdravnika. Prejšnji te-
den smo se odpravili v Zdravstveni
center dr. Jožeta Potrča v Ptuju in
pri delu zmotili dežurr»egadispečer-
ja Toneta Cafuto.
Najprej smo želeli zvedeti
kakšno je pravzaprav delo, ki ga
opravlja in kakšen je postopek pri
v.sakem klicu občanov. O tem je de-
jal:
,,Kadarkoli zazvoni telefon, vem
da gre za občana ali občanko, ki
išče m želi zdravniško pomoč. V
pogovoru moram zvedeti ali gre za
bolezen ali poškodbo. Seveda mo-
ram imeti tudi natančne podatke o
bolniku ali poškodovancu, kot so
recimo starost, spol in vsaj krajši
oris znakov bolezni ali poškodbe.
Tako sam določam in presojam če-
sa je kdo potreben, katero reše-
valno vozilo bom poslal, če je po-
treben spremljevalec, bolničar ali
celo zdravnik. Seveda imajo pred-
nost prometne nesreče ali druge'po-
Skodbe, potem pa tudi zastrupitve
in razni infarkti. Razne bolezni in
obiski zdravnika na domu pa gredo
lepo po vrsti. Seveda se zgodi, da
potem zdravnik določi bolnika za
prevoz v bolnišnico in potem mo-
ram spet poslati reševalno vozilo na
isti naslov.
Najbolj razburljivo pa je pravgo-
tovo kadar ukrepamo po sporočilu
o kakšni težji prometni nesreči. V
trenutku se moram znajti in preso-
diti kai je treba čimprej storiti. Ko-
liko vozil je treba poslati na kraj
nesreče, koliko bolničarjev, vse to
je odvisno od tega koliko je poško-
dovanih in kako."
Prav gotovo so občani pri in-
formacijah včasih premalo natan-
čni, na kaj velja opozoriti?
,,Res je, včasih sprejmem obve-
stilo od precej razburjenih in pani-
čnih ljudi, ki pogosto površno in v
naglici zdrdrajo nujno sporočilo.
Saj jih je delno razumeti, pred tem
so verjetno doživeli kakšen manjši
stres zaradi pogleda na poškodo-
vance. Vendar se je treba zavedati,
da potrebujemo natančno informa-
cijo o kraju dogodka ali nesreče, in
če je le možno tudi o poškodovan-
cih. Večkrat storijo napako, ko po-
šiljajo k telefonu otroke ali sosede.
Ti ponavadi ne znajo vsega poveda-
ti natančno in potem prihaja do za-
stojev ali drugih težav, predvsem
pa vpliva na čakalno dobo, če ne
gre za nujno zadevo."
Kakšne so najpogostejše redne
poti vaših reševalnih vozil?
,,V naših garažah v Vošnjakovi
ulici imamo trenutno 9 reševalnih
vozil in izvoznikov. Najpogostejše
poti so po vsej ptujski in ormoški
občini, pa proti Mariboru, fK)gosti
so prevozi iz ptujske v mariborsko
bolnišnico, tudi \ Klinični center v
Ljubljano peljejo nekajkrat teden-
sko. Drugače pa so redne mesečne
vožnje tudi za Valdoltro, pogoste
za slivniško Pohorje za pljučne bol-
nike, skratka menim, da skorajda
ni prevozne poti, kjer ne bi bilo ka-
tero od reševalnih vozil."
Kako dolgo opravljate to delo in
kako vam je všeč?
,,V dispečerskem centru delam že
od leta 1963. Moram povedati, da
je to zelo resno delo, tudi precej od-
govorno in zahtevno. Največkrat je
izzid reševalne akcije v marsičem
odvisen tudi od pravilnega ukrepa-
nja dispečerja, ki mora čisto sam
odločiti kakšno vozilo, zdravnik ali
medicinski tehnik je px:)trebno. No,
na vse sem se že navadil, tako da mi
je delo zelo všeč in ga sedaj ne bi
več zamenjal." M. Ozmec
Tudi v Ormožu varno v šolo
Prejšnji teden so se v Ormožu .sestali ravnatelji šol, mentorji prometne
k^goje. vodji vrtcev in drugi, ki skrbijo za varnost otrok v prometu v ormoški
Dbčini. Na pobudo občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestenem prometu
»o pred začetkom šolskega leta obravnavali vprašanja, kako zagotovili učencem
kar najvarnejšo pot v šolo in iz šole domov. Na posvetu so tudi konkretno
predlagali, kje bi bilo treba premestiti avtobusna postajališča, ki so sedaj na
precej nepreglednih ovinkih ali v križiščih, kar vse je za šolarje posebno nevarno.
Dogovorili so se. da bodo v okviru slvamih možnosti storili vse. da bo pot
učencev v šolo in nazaj kar najbolj vama. .y
SHIRATI TUDI MOČNEJE POŠKODOVANE POSEVKE KORUZE
v po.sameznih območjih Slovenije, posebno
na phtvejših tleh, sta suša in listna progavost
močno prizadela koruzne posevke. Del listov se
je posušil, storži pa so slabo razviti, ponekod
kaže, da bo storž tudi polovico manjši ali pa se
sploh ni razvil. To bo vplivalo na zmanjšanje
pridelka zrnja ali silažne koruze, neugodno pa
bo vplivalo tudi na kakovost silaže in sicer na
več načinov. Kljub temu, da so posamezni listi
suhi, sušina koruzne rastline zaradi zmanjše-
vanega deleža storža počasi narašča. Pri
siliranju previažne koruze, dobimo silažo z
visoko vsebnostjo ocetne kisline (silaža ima
ostro kisel vonj), ki jo živali nerade in premalo
pojedo. Ugodno sušino, blizu 30 % pa bi pri
koruzi z nizkim deležem storža dosegli le, če bi
bil ostali del koruzne rastline že precej suh, kar
pa neugodno vpliva na hranilno vrednost,
obstojnost in okusnost silaže. Poškodovane po-
sevke ne kaže silirati niti premalo, niti preveč
dozorele. Tudi močneje poškodovane posevke
naj ne bi silirali dokler zrnje ne doseže začetka
voščene zrelosti, tako da bi silaža vsebovala vsaj
nad 20 "k sušine. Manj poškodovane rastline s
še dobro razvitimi storži, bi kazalo silirati v
normalni silažni zrelosti ob prehodu iz voščene
v polno zrelost. Pri taki silaži pa je računati s
povečano dovzetnostjo za gretje, odnosno
naknadno fermentacijo. Siliranje, posebno
tlačenje in pokritje mora biti zato pri taki ko-
ruzi zelo skrbno izvedeno.
Zaradi pomanjkanja druge krme ali nizkega
pridelka /rnja bo kazalo na prizadetih območjih
silirali tudi močneje poškodovane posevke, ki
so bili namenjeni za pridelovanje zrnja. Koruzo
uspešno siliramo tudi v zasilnih silosih, če je
silos tako narejen, da je možno tlačenje s
traktorjem.
Letos še v večji meri kot običajno pokladajo
goveji živini celo koruzno rastlino namesto
druge zelene krme. Zaraui visoke škrobne vred-
nosti in olajšanja dela pri spravilu silažne
koruze je lo zelo ugodno, vendar moramo upo-
števati, da sama koruza tako za molznice kot za
pitovno mlado živino vsebuje premalo beljako-
vin in rudnin. Obrok dopolnimo najboljše z
mlado liavo, deteljo ali tudi travno silažo
odnosno zgodaj košenim senom. Delež koruze
naj ne bi presegal polovice obroka. Dodatno
pokladamo tudi rudninski dodatek, ki vsebuje
poleg soli tudi kalcij in fosfor.
Zaradi slabše koruzne silaže in velike porabe
konzervirane krme v letnem obdobju, bo na
posameznih območjih premalo kvalitetne krme
/a zimsko obdobje. Pospeševalna služba pri
kmetijskih organizacijah na prizadetih ob-
močjih naj že sedaj prouči nastalo situacijo, da
sc bi lahko pravočasno poduzelo ustrezne
ukrepe.
Kmetijski inštitut Slovenije
Dodatni ukrepi za omilitev posledic suše
Zmanjšanje pridelka krme zaradi letošnje
močne suše je nujno omiliti z dodatnimi ukrepi
ne le na travnatem svetu temveč tudi na njivah.
Na nekatere ukrepe smo že opozarjali v
poprejšnjih napotkih (o intenziviranju
pridelovanja strniščnih dosevkov, o siliranju
koruze, ki jo je prizadela suša).
Na travnikih je potrebno zagotoviti čim
obilnejši pridelek otaviča bodisi za jesensko
krmljenje presnega pridelka ali za siliranje.
Zato naj bi ostarelo travo nemudoma pokosili
(če tega še nismo opravili) in pridelek silirali ali
posušili. Takoj po košnji travnika dognojimo s
150 do 200 kg KAN-a na ha ozir. ob deževnem
vremenu z 20 do 25 kub. m gnojnice ali z 10
kub. m gnojevke (če računamo nerazredčeno
gnojevko). Isti ukrep velja tudi za travno-
deteljne mešanice na njivah.
Na njivah, s katerih bomo ali smo že pospra-
vili krompir in silažno koruzo, prav tako pa
tudi na še ne obdelanih in zasejanih žitnih strni-
ščih lahko še letos posejemo prezimne krmne
dosevke, ki so godni za košnjo že v aprilu. Za te
dosevke torej izberemo predvsem tiste njive, ki
jih bomo spomladi zasejali s koruzo za zrnje ali
s silažno koruzo.
Glede na razpoložljivo seme letos sejemo kot
prezimni dosevek krmno ogrščico (sorta
siarSka) ali ozimno diploidno rž (sorta danko).
Krmno ogrščico sejemo v začetku septembra,
in sicer 10 kg na ha na ozko med vrstno razdaljo
(10 do 20 cm) ali poprek. Setev opravimo plitvo
(okoli 1 cm globoko). Če se na posevku bodisi
jeseni ali spomladi pojavijo bolhači ali gosenice,
posevek nemudoma poškropimo ali zaprašimo.
V ta namen uporabimo malation ali radotin ali
zolona ali sevin (1,5 do 2 kg/ha ozir. 20 do 30
kg/ha). Konec zime krmno ogrščico izdatno
pognojimo z dušikom (okoli 300 kg KAN-a na
ha). Presno krmo začnemo pokladati, ko rastli-
ne dosežejo višino okoli 20 cm in krmino dokler
se ne pokažejo prvi cvetovi. Krmna ogrščica
daje najranejši spomladanski pridelek krme (že
v prvi polovici aprila).
Ozimno"rž za klajo sejemo konec septembra v
količini okoli 200 kg/ha na ozko medvrstno
razdaljo in v globino okoli dva in pol cm. Ob
koncu zime posevek izdatno pognojimo z
dušikom (okoli 300 kg KAN-a na ha). Pridelek
začnemo pokladati presen, ko začnejo rastline
kolenčiti (tedaj so rastline visoke okoli 20 cm), s
krmljenjem pa prenehamo, ko se pojavijo prvi
klasi. Rž torej krmimo v drugi polovici aprila.
Krmne ogrščice pokladamo okoli 30 kg dnev-
no na glavo govedi, torej potrebujemo pri
poprečnem pridelku okoli 20 ton na ha in pri
pctnajst-dnevnem obdobju krmljenja za 10
govedi okoli četrtino ha posevka. Rži pokla-
damo odraslemu govedu 60 kg dnevno; pri
približno enakem hektarskem pridelku in pet-
najsi-dnevnem krmljenju je potrebno za 10
govedi okoli pol hektara posevka.
Kmetijski inštitut Slovenije
ZAKAJ SO SE SMEJALI?
Prejšnji četrtek smo si v ptujskem mestnem
kinu ogledali prvega od filmov letošnjega
puljskega festivala — Igmanski marš. Otvorit-
vene predstave Ptujskih kulturnih srečanj se je
udeležilo precej mladih, kar je razveseljivo.
Dvorana sicer ni bila polna do zadnjega koti-
čka, prej bi lahko rekli, da je bila napol prazna.
Pa nič zato, saj bo priložnosti za ogled tega fil-
ma se dovolj.
Po končani filmski predstavi pa nas je bilo
precej, ki smo odhajali domov razočarani,
užaljeni in neprijetno presenečeni. Ne zaradi
kakovosti filma, zaradi kar precejšnjega števila
gledalcev, ki se jim je zdel Igmanski marš po-
srečena komedija. To sodim po razigranem
smehu, ki je večkrat odmeval po dvorani in to
ob najbolj žalostnih, najbolj pretresljivih
prizorih. Zakaj so se smejali? Odgovora ne
poznam in najbrž tudi tisti, ki so se smejali ob
prizorih, posnetih po resničnih dogodkih iz na-
šega narodnoosvobodilnega boja, ne vedo točno
zakaj. Njim se je zazdel močno smešen devet-
najst ur trajajoči pohod partizanov, smešno se
jim je zdelo, ko so partizani na mučnem poho-
du sredi globokega snega in zmrzali pefivsak
svojo pesem, ko so se v agoniji borili za lastna
življenja, za obstoj partizanske vojske, ko so se
z vsemi močmi upirali spancu, ki je zapiral
težke veke in vabil k smrtonosnemu počitku
utrujenih, premraženih, izmozganih teles. Film
je prikazal le del nečloveških naporov tistih, ki
so vsak po svojih močeh prispevali k dokončni
osvoboditvi Jugoslavije, k temu, kar imamo da-
nes in za kar smo jim in jim moramo biti večno
hvaležni — če je hvaležnost sploh dovolj dober
izraz. Smeh ob takih prizorih je lahko le po-
smeh vsemu, kar smo med vojno in po vojni
gradili — tega bi se morali mladi zavedati. Zato.
se nikakor ne čudim tolikokrat ponovljenim
besedam, da moramo tradicije narodnoosvobo-
dilnega boja prenašali na mlade rodove. Očitno
smo storili še premalo, da bi se mladi zavedali
grozot, ki jih je prestala starejša generacija med
drugo svetovno vojno.
Verjamem, da v njihovem smehu ni bilo
zlobnih misli in posmehovanja. Verjamem, da
bi ludi takšno preizkušnjo, kot je bil Igmanski
marš. kot jo bila Neretva, kot je bila Sutjeska,
kot je bila Kozara — naša mlada generacija
prestala enako pogumno in brez oklevanja.
Verjamem in vem pa tudi, da je po kung-fujev-
skih in pornografskih filmih težko dojeti sporo-
čilo lakcga filma kot je Igmanski marš — nivo-
ja listih in tega filma sta preveč vsaksebi.
N. Dobljekar;
Seminar, ki nam staršem veliko pomeni
Društvo za pomoč duševno prizadetim otro-
kom prireja vsako leto seminar za starše
prizadetih otrok z namenom, da jim pomaga pri
vzgoji duševno zmerno in težje prizadetih
otrok, da se starši spoznajo med seboj in iz-
menjajo izkušnje pri delu prizadetim otrokom.
Na enem od teh seminarjem, ki je bil v Črni na
Koroškem (zavod za varstvo in delovno uspo-
sabljanje zmerno in težje duševno prizadetih ot-
rok), sem sodelovala tudi jaz s svojim otrokom.
Naj povem, da na ta seminar lahko pride tudi
cela družina, tudi normalno razviti otroci, brat-
je ali sestre duševno prizadetega otroka.
Prvič sem sodelovala na tem seminarju, zato
sem bila toliko bolj presenečena nad skrbno or-
ganizacijo celodnevnega dela, strokovno po-
močjo zaposlenih v zavodu in samim varst-
vom otrok. Vsa ta skrb in pripravljenost poma-
gati in svetovati meje navdala z ot^čntkom. da s
svojim problemom nisem sama in počutila sem
se tako optimistično, ko sem razmišljala o bo-
dočnosti mojega otroka, ki se tako zelo razliku-
je od svojih vrstnikov. Zahvaljujem se tem lju-
dem in vsem, ki se trudite in pomagate nam
staršem in našim otrokom.
Poleg strokovne pomoči in svetovanja kako
naj vodim svojega otroka, sem iz tega seminarja
prišla bogatejša še za nekaj. Sjoznala sem, da
nisem sama v skrbi za duševno prizadetega
otroka, da se bo tudi moj otrok lahko nekaj
naučil, da bo lahko nekaj delal — seveda v me-
jah sNojih sposobnosti.
Ma seminarju sem se spoprijateljila z drugimi
starši, ki imajo podobne težave i skupno smo
ugotavljali, da bomo z našimi prizadevanji ob
pomoči družbe vendarle lahko zagotovili tem
našim otrokom lepše in varnejše življenje.        i
Ogledali smo si ludi zavod za duševno
prizadele otroke, njihove delavnice, kjer delajo
in si tudi zaslužjijo denar. Vsi bivalni prostori
so prijetno urejeni in snažni, za red in snago
skrbijo gojenci sami. Stene so okrašene z lični-
mi ročnimi deli, kar zgovorno dokazuje, da so
ti otroci marsikaj sposobni. Tudi prebivalci
Crnc so vajeni teh in podobnim otrok, zato ne
delajo velikih oči, ko srečajo mongoloida ali
kako razvojno motenega otroka. Radi so nam
priskočili na pomoč z vsakovrstnimi informaci-
jami, ki smo jih iskali kot tujci.
Želela bi, da bi bili povsod tako dobri prebi-
valci in strokovni delavci in tako prijetne hiše
kot je ,,hiša" — tako pravijo otroci pravijo te-
mu zavodu v Črni na Koroškem. Morda ravno
v Ptuju, saj imamo veliko otrok, tudi prizadetih
v razvoju, mar ne?
Andrejčkova mamica^
Tonček Cafula v svoji sprejemni centrali 94
Zrelo grozdje in tekmovanje
v zlaganju tropin
Organizatorji prireditve, člani gasilskega društva Grabšinski breg, so
prišli na izvirno zamisel. Ena od točk že tradicionalne prireditve ,,Vinska
trgatev", ki bo v soboto, 3. septembra popoldne (začetek je predviden ob
16. uri) pri razglednem stolpu na Gomili, bo tudi tekmovanje v zlaganju
tropin iz presnega koša v lesene obroče na traktorski prikolici. To tekmo-
vanje je menda prvo take vrste v Sloveniji, zato pričakujejo, da bo nalete-
lo med gledalci na ugoden odmev.
Turistično društvo Gomila je že letos začelo s pripravami na priredi-
tev v letu 1984. V sodelovanju s skupnostjo juršinskih trsničarjev in
drevesničarjev ter z društvom sadjarjev in vinogradnikov v Juršincih bodo
na Gomili pripravili pomološko (sadjerejsko) rastavo sadnih sort in tudi
sort žlahtne vinske trte, povezano s poskušnjo vinskih vzorcev.
Ker je letos zaradi, toplega poletja začelo grozdje zoreti prej kot
običajno, bodo gostom turistične prireditve v soboto na Gomili nudili tu-
di sveže natrgano sladko namizno grozdje. P Holc
Skladiščenje krompirja
Naloga skladiščenja je. da čim bolj očuvamo zunanjo in notranjo
kakovost krompirja. Na kakovost skladiščenja vplivajo že vsi postopki
med rastjo predvsem pa kvaliteta izkopa in uskladiščenja. Kakovost
krompirja, ki prihaja iz skladišča ne more nikdar biti boljša kot kakovost
krompirja, ki ga uskladiščujemo. Ker večji del krompirja skladiščimo,
moramo paziti da pride z njive krompir čim manj poškodovan in da
krompir dobro pripravimo za krajše ali daljše skladiščenje.
Skladiščenje ni pravzaprav več pridelovanje ampak čuvanje pri-
delka, razen v primeru semenskega krompirja, kjer je obdobje skladiš-
čenja zelo pomembno za pridelek v prihodnjem letu in ga zato skla-
diščimo v posebnih pogojih.
Krompir skladiščimo v gajbicah. paletnih boksih ali rinfuza v
prostorih z naravnim zračenjem ali s pomočjo prisilne ventilacije. Pri
skladiščenju večjih količin v razsutem stanju pride v poštev le skladiš-
čenje s prisilno ventilacijo. Krompir v gajbicah uspešno skladiščimo tudi
v prostorih z naravno ventilacijo ter uporabljamo ventilatoije le za
prezračitev oziroma izmenjavo zraka v prostoru v kolikor je normalna
ventilacija premajhna. Jedilni krompir skladiščimo pri temperaturi med
6- 10° C.
Pri skladiščenju nastanejo izgube in sicer zaradi:
— dihanja,
— izhlapevanja.
— kalitve ter
-— trohnjenja in gnitja gomoljev.
Vsi postopki pri skladiščenju, od sušenja, zračenja, ohlajevanja in
zaščite proti boleznim imajo cilj znižanje izgube na teži in kakovosti
skladiščenega krompirja.
Prvi mesec skladiščenja, takoj po izkopu je kalo 1 do 5 %. Kasneje pa
0.5 do I % mesečno pri normalnem skladiščenju. Pri daljšem skladiš-
čenju jedilnega krompirja uporabljamo po navodilih sredstvo proti
kaljenju.
Teža 1 m^ krompirja je 650—700 kg,. Za skladiščenje 1 t krompirja
v razsutem stanju rabimo okoli 1.5 rtr prostora. V razsutem stanju
krompir lahko skladiščimo v višino 3 do največ 4 metre. Na en m^ lahko
tako s:kladiščimo 2,0 — 2.6 t.
Če skladiščimo v vrečah v višini do 3 metre, lahko skladiščimo tudi
do 18(X) kg/m\ Vendar takega zlasti dolgotrajnega skladiščenja ne
priporočamo.
V boksih ali gajbicah lahko na I m uporabljenega skladiščnega
prostora računamo s 500 — 530 kg/m^ skladiščenega krompirja. Ker pa
ni možnosti poškodb zaradi povzročenih pritiskov, lahko skladiščimo
poljubno visoko.
Pri skladiščenju moramo paziti, da ne nastane kondenz v zgornjih
plasteh gomoljev ali na stropu, kar se rado zgodi spomladi ali kadar
krompir ogrevamo.
Kmetijski inštitut Slovenije
Krompir »kalimero"
Letošnje izkopavanje krompirja je marsikateremu lastniku prineslo
prijotna pa tudi manj prijetna presenečenja. Nekateri se veselijo dobrega
pridelka, .^'»lei se pritožujejo, da močno gnije, tretji se jezijo nad
voluharji in drugi.ni uničevalci poljskih pridelkov. So pa tudi primeri, ko
se pridelovalec nasmehne ob nenavadnosti oblike posameznih plodov.
Tako se je nasmehnil tudi Ivan Bučar iz Visol pri Slovenski Bistrici, ko
mu je na njivi pri izkopavanju krompirja prikukal na svetlo krompir —
pravi ,.Kalimero". Gomolj se sicer ne odlikuje po posebnih razsežnostih
in teži, zato pa je zanimiva njegova oblika, ki jo je u.. "'•ila narava.
F'riznati je treba, da ga je oblikovala tako kot da bi bil s ,,Kaliniv. v
daljnjcm sorodstvu.
Imeti ,,krompir" (srečo) s krompirjem je prav gotovo zadovoljstvo, ki
ga kmetovalec čuti ob pospravljanju pridelka, saj se ob tem na utrujenih
obrazih prikaže nasmešek in zadovoljstvo.
Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Ivan Bučar i/ Visol s svojim /animivo oblikovanim krompirjem
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
1, september 1983 - TEDNIK
30 let žetalskih gasilcev
Člani prostovoljnega gasilskega
društva^^z 2etal bodo to soboto, 3.
septembra proslavili svojo 30-
letnico. Da bi izvedeli kaj več o
njihovem delu in aktivnosti v
preteklosti, smo k razgovoru
povabili sedanjega poveljnika GD
Žetale, Janka Vogrinca. O začet-
tkih gasilstva leta 1953, je povedal:
,,Ob ustanovitvi naSega gasil-
skekega društva smo imeli zares
minimalne materialne možnosti,
edino česar smo imeli dovolj je
bila pač dobra volja. Dobili smo
osnovno orodje, torej le eno briz-
galno in nekaj nujno potrebnih ce-
vi. Do leta 1958 smo se potikali po
drugih domovih, saj svojega
enostavno nismo premogli. Do leta
1960 smo le uspeli urediti svoj dom
z orodiščem in garažo, pozneje pa
smo nabavili še dve novi motorni
brizgalni in nekaj nove opreme. Po
dolgoletnih prizadevanjih smo
uspeli dobiti prvi avtomobil šele
leta 1974 in še to stari, oziroma
rabljeni avtomobil. Kljub temu
nam je že lep čas dobro služil. V
letu 1980 smo uspeli zbrati dovolj
sredstev in nabavili svoje prvo no-
vo vozilo — TAM 75 A, ki nam
zaenkrat z.adošča, čeprav bi
skorajda nujno morali imeti že ci-
sterno. No, zaenkrat si kaj takega
še ne moremo privoščiti."
Koliko vas je bilo članov ob
ustanovitvi in koliko vas je danes?
,,Leta 1953 nas je bilo aktivnih
članov le 12, potem se je članstvo
nekoliko povečalo, vmes pa
večkrat tudi padlo. Nenehno prav-
zaprav niha, še sedaj. Ljudje
ostajajo v mestu, za življenje sredi
Haloz jim ni več. . . no sedaj nas
je aktivnih članov 25, imamo pa še
podporne člane, tako da nas je
vseh skupaj okoli 70. Zadnje čase
dobro skrbimo tudi za podmladek,
saj imamo A skupine pionirje in
pionirjev. Kljub temu nas kar pre-
cej teži, da ljudje odhajajo iz
?,etal. Pač ni nobene zaposlitve,
zemlja pa je skopa, vseh nas ne
more preživeti pa še obdelovati jo
je težko, ker je hribovit teren.
Vaščani se vozijo na delo po več
kilometrov daleč ali pa se celo od-
selijo. Prav zaradi tega imamo tudi
gasilci težave s članstvom."
Se spominjate kakšnega večjega
požara pri vas?
,,Spominjam se, ko je gorelo
poslopje naše krajevne skupnosti.
To je bilo več let nazaj, pri gašenju
pa so sodelovali tudi ptujski gasil-
ci. V lanskem letu pa smo imeli
kar tri požare na kmetijah zaradi
strele, pa tudi letos je bil eden za-
radi nje. Moram pa dodati, da
nismo zdaleč ne dovolj opremljeni.
Vemo, da je na hribih težko z vo-
do, zato bi nujno potrebovali svo-
jo gasilsko cisterno. Upam, da
bomo zbrali sredstva in če bo le
mogoče v kratkem kupili cisterno s
pomočjo občinske gasilske zveze."
Kako pa boste proslavili svojo
30-letnico?
,,Osrednja slovesnost bo to
soboto ob 15 uri, ko bomo razvili
tudi svoj članski prapor. Pohvaliti
mor^m naše Zetalance, ki so radi
prispevali sredstva za trakove in
žebljičke. Po slovesnem delu pa bo
tudi velika prosta zabava, na kate-
ri bo goste zabaval priljubljeni an-
svambel Vikija Ašiča iz Celja. Ta-
ko mislim, da bomo dostojno pro-
slavili svoj jubilej. Ker smo v sre-
dišču Haloz ne bo problema z
zares ta pristno haloško kapljico,
našlo pa se bo tudi kaj dobrega za
pod zob . . ." M. Ozmec
DRUŠTVO DIABETIKOV PTUJ
Prijeten izlet v naravo
Petdeset članov ptujskega društva diabetikov se je v soboto, 27.
avgusta udeležilo enodnevnega izleta v Postojnsko jamo in Predjamski
grad. To je prvi letošnji izlet ptujskih diabetikov. Letos nameravajo orga-
nizirati še en izlet in sicer v mesecu oktobru. Takrat bodo obiskali Mari-
bor—Sladkogorsko—Gornjo Radgono—Mursko Soboto—Lendavske
toplice—Mali Bebrovnik.
Se pod vtisom sobotnega izleta sta nas v ponedeljek, 29. avgusta obi-
skali Matilda Kosec, predsednica društva in BertaCrgulj, tajnica društva.
Povedali sta, da so se na izletu odlično imeli. Vsega je bilo dovolj: jedače
in pijače, predvsem pa dobre volje. Sprostili so se, kot že dolgo ne. Imeli
so tudi gledališče v naravi. Igrali pa so Lojze Matjašič, dr. Lidija Trop in
Antonija Kumer.
Sprostitev pa je tudi dobro zdravilo pri premagovanju vsakršnih
težav, tudi bolezenskih.
To je obenem tudi vabilo za udeležbo na drugem izletu.
MG
Janko Vogrinc, poveljnik GD
Žetale
Trgatev s starimi običaji
Bliža se trgatev, prve kaplje sladke-
ga mošta so pravzaprav že v sodih, saj
je tudi pri zorenju grozdja letos
narava pohitela. Glede na današnji
tempo življenja, ko riam vse prepogos-
to zmanjka časa. je tudi trgatev
postala zgolj rutins'ko opravilo, brez
romantičnosti in prazHičnosti. ki sta to
opravilo spremljala nekoč. V spomin
na tiste >>dobre<> stare čase bo v
nedeljo v Selah v organizaciji gostilne
Svenšek prava domača trgatev z
vsemi starimi običaji, prikazom dela v
vinogradu nekoč in danes. V progra-
mu ne bo manjkalo niti ljudskih
godcev in pevcev, ki bodo zaigrali in
zapeli stare pesmi, ki so jih ljudje
spesnili prav za take priložnosti, kot je
trgatev.
V nedeljo po 16. uri se torej obeta v
Selah zanimiva prireditev, mladim v
poduk, kako so ljudje še pred nekaj
desetletji znali ceniti svoje delo in
kako .so častili »dartive narave«,
starejšim pa bo prireditev gotovo
popeljala misli v čase njihove mlado-
sti, JB
ZA UTRDITEV TRADICIJ NOV
Izlet po Kozjanskem
Odbor za utrjevanje tradicij NOV Slovenske gorice
'82-Polenšak je organiziral izlet za vse člane štaba
CZ in ostale aktivne, ki delajo v KK SZDL, kakor
tudi za člane CZ. Izlet je potekal po Kozjanskem,
kjer je deloval Kozjanski odred, pohod 14 divizije.
Park Trebče, dom Titove-matere in obisk spomeni-
kov NOB v nekaterih KS na tem področju. Izleta se
je udeležilo 60 udeležencev iz treh KS največ iz
Polenšaka. Domala vsi so bili z izletom zadovoljni.
Pozorno so sledili vodstvo izleta in še posebno
predstavnikom i iz KS, odbornikom ZZB NOV, ki so
nas pričakali na poti in nam predstavili svoje kraje
med NOB in po vojni. Prav njim se imamo zahvaliti,
da je izlet dosegel svoj namen. Tako so nas seznanjali
o prvih grupah, četah pa vse do osvobojenega ozem-
lja na tem področju. O krajih pohoda 14 divizije, o
Brežinski četi, ki jo je vodil takrat Dušan Kveder-
Tomaž, ogledali prizorišče, kjer je ta četa bila razbi-
ta. Tovariši iz KS Podsreda, Senovega, Koprivnice so
zlasti povuami m prikazali velik prispevek prebival
stva za dosego svobode.
Mali predah in sprostitev je bil pred kosilom v
terme" Čatež. Po kosilu smo obiskali še krajevno
skupnost Svomlje, v kateri je bil ustanovljen Kozjan-
ski odred. Veličasten spomenik na sredi KS priča o
aktivnem delu ZZB NOV tega kraja, ki so na
obeležju takega pomena dali vse, da so ta in tudi dru-
ga obeležja zgradili in postavili. Kot drugje, so nas
tudi tu pričakali in predstavili svoj velik prispevek
NOV in tolmačili motive na spomenikih.
Poleg vsega zanimivega pa je bil še obisk Titovega
rojstnega kraja na poti domov zadnja točka iz
programa, ki je bil dobro izveden. Za vmesno veselo
razpoloženje pa je skrbel harmonikar Viktor Munda
iz Prerada, ki je tudi skrbel za šaljivi del. Kadar je
prestal s svojim izvajanjem, pa se je cula pesem osta-
lih udeležencev. Veseli smo se še zadržali v Atomskih
toplicah in v večernih urah se vrnili v svoje domove.
I. K.
Odsev turističnega
društva vedno jasnejši
Med organizacijami, ki so zrasle takorekoč iz nič in predstavljajo v
današnjem turističnem življenju, s tem pa tudi gospodarstvu, pomemben
dejavnik, je prav gotovo tudi Turistično društvo Slovenska Bistrica. Pred
nekaj leti je to društvo storilo prve korake v življenje. Storjeni so bili
predvsem po zaslugi nekaj posameznih navdušencev za hitrejši razvoj
turizma.
ba je bila do časa pred dvema letoma turistična ponudba v občini
Slovenska Bistrica na nizki stopnji in to kljub turističnim, naravnim in
drugim možnostim, so bili ob objektivnih tudi nekateri subjektivni
vzroki. Med največjimi prav gotovo premajhna zavzetost in doslednost
pri izvajanju sprejetih programov na področju gradnje turističnih
zmogljivosti tam, kjer bi to lahko storili že pred leti, ko so bile
gospodarske možnosti mnogo ugodnejše.
Nosilec turističnega razvoja občine Slovenska Bistrica hotel
Planina—Štatenberg si je v smeri hitrejšega razvoja turizma, skupno z
rekreacijskim centrom Trije kralji na Pohorju, prizadevali storiti kar
največ, vendar so jih utesnjevale finančne zmožnosti. Te so bile veliko
V gradu v Stovenski Bistrici že nekaj let leži za zaprtimi vrati ena
najbogatejših zbirk narodopisnega blaga. Ali je temu krivo zares samo
pomanjkanje potrebnega denarja? Pogled na majhen delček ,,skritega"
narodnega blaga.
premajhne, da bi želje in načrti postili tudi resničnost. Največja
značilnost takšnih spoznanj je prav gotovo načrt revitalizacije gradu
štatenberg z okolico, medtem ko so pomembni uspehi bili doseženi pri
izgradnji centra pri Treh kraljih. To pa je pripisati v največji meri
delovni organizaciji IMPOL in občinski telesno kulturni skupnosti
Slovenska Bistrica.
V ta dogajanja .se vse uspešneje vključuje tudi Turistično društvo
Slovenska Bistrica, katerega dejavnost sloni predvsem na skrbi za
letovanja občanov, organizaciji izletov, potovanj, prodaji letalskih
vozovnic in v zadnjem času še posebno uspešno na prodaji turističnih
bencinskih bonov. Samo v zadnjih petih mesecih je Lotika Kosevski,
zaposlena pri društvu, prodala prek tisoč bonov tujcem in zdomcem.
Uspešno pa pisarna deluje tudi pri izbiranju in nudenju informacij o
prireditvah na območju bistriške in tudi sosednjih občin. Na tem
področju še posebno uspešno sodeluje z Globtourom, Putnikom in
lnexom iz Maribora in tudi LJUBLJANE!
Pomembna aktivnost društva je skrb za lepo okolje naselij pa tudi
stanovanjskih hiš. Prav «edaj poteka akcija ocenjevanja zasebnih
stanovanjskih hiš, družbenih zgradb pa tudi ulic in drugih naselij v
Slovenski Bistrici in okolici. Ocenjuje posebna komisija, ki bo v tednu
obrti, v septembru, podelila posebna priznanja najuspešnejšim zaseb-
nikom in tudi ulicam, krajevnim skupnostim, v urejenosti življenjskega
prostora. Podobno ocenjevanje bodo izvršili tudi za gostinske lokale.
Ne samo z ocenjevanii, tudi z lastnimi vlaganji si društvo prizadeva
za boljšo in lepšo urejenost življenjskega prostora. Zal jih pri delu
omejujejo skromna finančna sredstva, saj-si pridobivajo sredstva za svojo
dejavnost samo z lastno dejavnostjo. Seveda je tako potrebno mar-
sikatero uro opraviti prostovoljno ali le z minimalnimi nadomestili. Kljub
temu pa pri društvu ugotavljajo, da delo ne bo zamrlo. Nasprotno, prav v
zadnjih nekaj letih so dosegli pri razvoju turističnih aktivnosti posebne
uspehe, tudi turistična pisarna v središču Slovenske Bistrice je vsak dan
dobro obiskana.
Člani združenja obrtnikov občine Slovenska Bistrica imajo pri tem
pomembno vlogo, saj je del njihovega predvsem gostinskega programa,
najtesneje povezan prav s turizmom. Besedilo in posnetek: Viktor Horvat
Igre brez meja iz kmečkega življenja
Minil je čas dopustnikov, čas šolskih počitnic
in spet bo treba krepko prijeti za delo, se učiti in
tudi na družbeno-političnem in kulturnem po-
dročju, ki v poletnih mesecih nekako stagnira,
ponovno zaživeti.
V začetku leta smo v Tedniku poročali o delu
mladih iz zaselka 0.sek, KS Gradišče v Sloven-
skih goricah, ki so si s svojim marljivim delom
zaslužili naziv OO ZSM in že takrat smo bili
prepričani, da bodo v svojim delom marljivo na-
daljevali.
Že v mesecu septembru pripravljajo mladi iz
OO ZSMS Osek zabavno-glasbeno prireditev
,,igrc brez meja iz kmečkega življenja". Priredi-
tev bodo pripravili na prostem z udeležbo več
ekip iz sosednjih zaselkov in KS.
V razgovoru s članom organizacijskega od-
bora tov. Kožarjem, ki je idejni organizator te
prireditve, je bilo zanimivo slišati, da bo glavni
poudarek iger v tekmovanju kmečkih opravil in
tudi igre same naj bi pokazale še nekatera starej-
ša opravila, ki jih v zadnjih nekaj letih več skoraj
nihče ne opravlja.
Skozi celoten program bo potekala rdeča nit,
ki bo poudarek celotnih iger. Ne bi bilo prav, če
bi izdali celoten program, vendar vam lahko za-
gotovim, da bodo v.se točke zelo zanimive, pope-
strene z glasbenimi točkami in humorjem. Kako
bodo igre brez meja potekale, pa si bomo lahko
ogledali na kraju samem, saj smo povabljeni tu-
di mi, posebno pa seveda bralci, ki so jim takšne
prireditve v zabavo.
Za letošnjo jesen in do konca leta imajo mla-
di v Oscku še veliko načrtov. Po končanih igrah
brez meja bodo pričeli z vajami dramskega krož-
ka za katerega jim je mentorsko pomoč obljubila
dramska igralka iz SNG Maribor Milena
Muhičeva. V svoje vrste bodo vključili mlade de-
lovne moči, saj z zaključkom šolskega leta nasta-
ne vrzel, ko se mladi zaradi nadaljnjega študija
odselijo drugam, ter bo potrebno novi delovni
kader vpeljati v delo in jim omogočiti, da aktiv-
no sodelujejo v vodilnih telesih OO ZSMS Osek.
Z dopolnitvijo in obnovo predsedstva bo de-
lavnost celotne organizacije aktivnejše, to pa je
zagotovilo uspešnega dela za celotni zaselek
Osek.
Skromnost mladih, ki s svojim delom doka-
zujejo napredek, ne samo naobmočju kraja kjer
živijo, ampak tudi v občinskem merilu, bi bilo
potrebno tudi primerno nagraditi iz strani občin-
ske konference, če ne drugače vsaj s primernimi
priznanji in pohvalami celotnemu mladinskemu
tandencu, pa tudi posameznikom, ki so si takšna
priznanja prislužili.
Odlična zam.isel in izvedba iger brez meja iz
kmečkega življenja, saj o podobnih prireditvah
letos še nismo slišali, ter o vseh akcijah, ki jih
bodo mladi v letošnjem letu še izvedli, pa naj bo-
do spodbuda tudi ostalim OO ZSMS v KS.
Torej velja povabilo mladih na robu Sloven-
skih goric, kjer zori še grozdje in se oglašajo klo-
potci, tudi vam in verjemite prijazno vas bodo
sprejeli in pogostili Slovenjegoričani iz Oseka.
Viki Par
TRAVNIKI SO ŽE ZELENI
Tako pogosto zapojejo člani
Moškega pevskega zbora iz Mar-
kovec, še posebno tedaj, ko se za
kakšno folklorno ali etnografsko
prireditev preoblečejo v kmečke
kosce, (fotografija jih prikazuje na
folklorni reviji v Markovcih pred
leti, ko je zbor vodil še tovariš Šte-
fan Vugrinec). Navadno se naslo-
vni pesmi pridruži še nekaj podo-
bnih, med njimi tudi K'teri hoče v
Sturmov'c iti ... , s svojim pet-
jem, brušenjem kos in preganja-
njem žeje z vsebino ,,pletenke" ali
,,palaske" pa obujajo tudi še last-
ne spomine na tako košnjo, kot je
bila v navadi v naših vaseh še pred
2 desetletjema in izjemoma tudi
kasneje.
V juliju in prvih tednih avgusta
je tekla beseda Markovčanov
pogosto o bližnji folklorni reviji,
ki jo posvečamo 45-letnici delova-
nja folklornega društva v Markov-
cih (o prireditvi oz. pripravah je
Tednik že poročal). Torej ni ču-
dno, da je v širši družini Markov-
čana Franca Meglica nekdo izrekel
tudi misel oz. predlog: ,,Kaj, ko bi
se za košnjo otave v Šturmovcu
domenili, da jo bomo opravili na
starinski način, torej ročno — s
kosami?" Kmalu to ni bila več le
navržena misel, saj so se zanjo
navdušili vsi, ki so jo pozneje tudi
uresničili in prav nič več jih ni mo-
glo odvrniti od želje, da bodo
Megličev travnik — imenujejo ga
,,ta široki" res pokosil prav kot
nekoč, z ostro nabrušenimi kosa-
mi. Franc Meglic, oče sedanjega
mladega gospodarja Janeza, je
,,skl.pal" večino potrebnih kos in
že je napočil dan, ki so si ga po
uskladitvi   (dopusti,   zaposlitve).
kosci določili kot svoj dan. To je
bila sreda, letošnji 17. avgust, ko
se je v hiši Janeza in Anice Meglic
zbralo 8 krepkih mož, naj jih kar
predstavim: oba sinova F. Megli-
ca, njegovi 3 zetje, pa en sosed,
nečak in sinov svak. Šg neka zani-
mivost, ki so jo med njihovo
košnjo ugotovile ženske doma,
namreč: kosili so 3 Franci, 2
Janeza, 2 Marka in I Martin oz.
Tina. Gospodinja jih je pred
odhodom povabila h krepkemu,
bogatemu kosilu, takoj naio pa so
se v tipičnih kmečkih oblačilih in s
kosami na ramenih odpravili čez
Dravo, v Šturmovec. Franc Meg-
lic, ki je mnoga leta vodil te in
druge kosce na prav isti travnik, se
jim tokrat ni pridružil, a jim je še
marsikaj svetoval in se veselil vid-
nega navdušenja vseh 8 koscev nad
popoldnevom, ki jih bo za nekaj
ur povrnil živa občutja in spomine
na košnje izpred minulih desetletij.
" Kako je bilo v Šturmovcu, bi
verjetno najbolje napisal oz. pove-
dal kateri izmed koscev, vendar
naj nanizam nekaj podatkov, o
katerih sem se tudi sama prepriča-
la:
— pokosili so ves travnik in še
enega zraven (seveda ne tujega);
— Med košnjo so pogosto tudi
kako zapeli, saj sta zet Martin in
so.sed Marko člana MPZ Markov-
ci, ostali kosci pa so jima pritegni-
li;
— Zapeli so še posebno tedaj,
ko jim je mlada gospodinja Anica
prinesla na travnik okusno kmečko
malico (za pijačo je poskrbel go-
spodar Janez oz. vsi kosci poma-
lem), ko pa jih je presenetila še s
šopki nageljev in zimzelena so ji
zapeli Dekle, daj mi rož rude-
čih . . .
— Nekaj nujnega dela je za kos-
ci opravila Janezova mati,
Genovefa Meglic, ki pa je kosce
zdaj nekoliko okarala češ: ,,Anica
je vedela za star običaj — za mali-
co in šopke, vi, kosci, pa nečesa
niste napravili!" Vsi so se seveda
čudoma spraševali, kaj neki bi
morali napraviti, naposled pa jim
je morala razodeti sama: ,,Anico
bi morali napraviti, naposled pa
jim je morala razideti sama:
,,Anico bi morali zgrabiti in jo
,,strčkati" (tega izraza ne morem
prav pojasniti, morda malo
hudomušno: kratek tečaj aerobi-
ke).
— Nazadnje je kosce sicer prese-
netila nevihta, vendar jih je doma,
v Megličevi kuhinii. pričakala
dobra večerja, celo orehovo potico
je gospodinja razrezala in kljub
utrujenosti so v poznih večernih
urah srečni in zadovoljni ugo-
tavljali, da je bila ta današnja
košnja za njih in svojce nekaj
nadvse lepega in nepozabnega.
Gospodarju Janezu in gospo-
dinji Anici pa so že ponudili svoje
usluge — koscev — za naslednjo
sezono, a ne šele za otavo! Rekli
so: ,,Za seno, da veste, že za seno
bomo spet vsi s kosami na travni-
ku!"
In ob koncu: z zapisom nisem
nameravala hvaliti te ali one druži-
ne, želela sem le opozoriti bralce
na to, da včasih vendarle lahko
kak.šen stroj nadomestimo s prija-
teljevo, bratovo, sosedovo po-
močjo. Verjemite, med nami je še
mnogo takih ljudi, ki so pri-
pravljeni pomagati pri delu, se po-
veseliti in si olajšati skrbi.
Karolina Pičerkoj
Kosci na folklorni reviji v Markovcih
SLOVENSKA BISTRICA
Foto: Kosi
TEDNIK ~ ^' september 1983
ŠTIRINAJSTI FESTIVAL ~ 7
MARJAN STARE
Svobodni gozdovi
Ko mehke sence mrak zagrne,
se med vejevje zgublja dan,
v gozdovih znova se razgrne,
spomin na čas pregnan.
In misel se kot ptica vrne,
kot mora z njo težak oblak,
tišino veja le odškrne,
ko stare jo korak.
Svobodni gozdovi,
še vedno drhte,
drevo korenine,
še zdaj .se zave.
Svobodni gozdovi,
stoletja zdrže,
v njih novi rodovi,
se v jutrih bude.
Med votla debla, strah se vrača,
na dni ko mitraljez je pel.
Spomin nerad se spreobrača,
nazaj je krvavi ples.
Tam hiša umrla je domača,
otroštvo je pogoltnil kres,
življenje z lepšim jutrom plača,
brez solz sred mladih brez.
Svobodni gozdovi,
naj z jutri drhte
in sveži vetrovi,
naj misli bistre.
Svobodni gozdovi,
stoletja zdrže,
rojevajo novi,
se dobri ljudje.
Na štirinajstem festivalu
bodo sodelovali
y PETEK BODO NASTOPILI
1. Ansambel Francija Zemeta iz Vojnika
2. Ansambel Gorenjci iz Radovljice_
3. Ansambel  Ivana  Ruparja  iz  Škofje
Loke
4. Ansambel Jožeta Šeruge iz Ptuja
5. Ansambel Mirana Mravljeta iz Žirov
6. Ansambel Rž iz Kranja
7. Ansambel Slovenija iz Polzele
8. Ansambel Tineta Stareta iz Domžal
9. Ansambel Toneta Videča iz Celja
10. Ansambel Vita Muženiča iz Ljubljane
11. Fantje z vseh vetrov iz Novega mesta
12. Krvavški kvintet iz Cerkelj
13. Kvintet Viničarji iz Maribora
14. Mavrica iz Ptuja
15. Oglarji iz Cerkelj
16. Ptujski instrumentalni ansambel  iz
Ptuja
17. Rogaški   instrumentalni   kvintet   iz
Rogaške Slatine
18. Medijski odmev iz Zagorja ob Savi
19. Slavček iz Novega mesta
20. Slovenskogoriški kvintet iz Vidma ob
Ščavnici
21. Štirje kovači iz Slovenj Gradca
22. Veseli planšarji Francka Povšeta iz
Ljubljane
23. Vokalno instrumentalni ansambel Ko-
met iz Ptuja
V SOBOTO BODO V REVIALNEM
i3ELU NASTOPILI:
Ansambel Gorenjci
Ansambel Franca Miheliča
Pantje z vseh vetrov
Ansambel Vita Muženiča
Oglarji
Ptujski instrumentalni ansambel
Humorist Volodja Peer
Predstavili bomo tudi nagrajene melodije s
prvega večera
f^od arkadami minoritskega samostana, ki obdajajo letni prireditveni prostor v Ptuju, bodo spet
odmevale domače viže
Foto: A Ifred Bradač
V skladu z določili samoupravnega sporazuma o pospeševanju domače zabavne glasbe Slovenije in
samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v delovno organizacijo Zavoda Radio-Tednik Ptuj,
ter na podlagi 21. člena pravil festivala domače zabavne glasbe Slovenije v Ptuju in dogovora z Zvezo
kulturnih organizacij Slovenije, je upravni odbor festivala sprejel
POSLOVNIK
XIV. FESTIVALA DOMAČE ZABAVNE GLASBE SLOVBIUE PnU "BS
Ta poslovnik določa potek festivala, njegov
namen in pomen opredeljen v razpisu z dne 13.
januarja 1983, določa njegove organe, višino in
vrsto nagrad, ceno vstopnicam in druga za javnost
pomembna določila. Pred pričetkom festivala
morajo biti s poslovnikom seznanjeni vsi sodelujoči
in javnost.
1. sploSna določila
l.člen
Štirinajsti festival domače zabavne glasbe
Slovenije Ptuj 83 (v nadaljnjem besedilu: štirinajsti
festival) bo 2. in 3. septembra 1983 na Letnem
prireditvenem prostoru v Ptuju, Trg svobode, pod
pokroviteljstvom Kreditne banke Maribor s
poslovno enoto Ptuj.
2. člen
Na festivalu ansamblov domače zabavne glasbe
sodelujejo slovenski ansambli domače zabavne
glasbe iz domovine in zamejstva, ki so se prijavili na
razpis, izpolnjujejo njegove pogoje in ki jim je
strokovna komisija dala soglasje za nastop.
Pravice in obveznosti ansamblov in
organizatorja festivala so določene s posebno
pogodbo.
3. člen
Za celotno organizacijo štirinajstega festivala in
njegov nemoteni potek, v skladu z določili tega
poslovnika, so odgovorni upravni odbor festivala in
organizator — delovna skupnost Zavoda Radio-
Tednik Ptuj.
Za ocenjevanje skladb, njihove izvedbe in
besedila ter razvrstitve ansamblov na kakovostne
skupine je odgovorna posebna strokovna komisija.
4. člen
Komisijo za oceno glasbe, besedil in kakovosti
izvedbe sestavljajo:
1. Kajetan ZUPAN, predsednik
2. Tomaž TOZON, član
3. Vinko rojc, član
4. Urška COP, članica
5. Berti RODOSEK, član
5. člen
Naloge komisije:
— preizkusi kakovost in usposobljenost na raz-
pis prijavljenih ansamblov in jim da soglasje za nas-
top na festivalu;
— na festivalu ansamblov spremlja nastop vseh
ansamblov in na podlagi ocene skladb in izvedbe,
vsak ansambel razporedi v kakovostno skupino za
podelitev značke Orfeja s plaketo: a) zlate, b) sre-
brne, c) bronaste ali pismenega priznanja;
— oceni besedila avtorjev vokalnih melodij in
predlaga najboljša besedila za nagrade.
6. člen
Na štirinajstem festivalu bodo podeljene
naslednje nagrade:
1. za najbolj všečne melodije
— prva nagrada občinstva 7.000,— dinarjev
— druga nagrada občinstva 6.000,—dinarjev
— tretja nagrada občinstva 5.000,—dinarjev
2. Za najboljše besedilo
— prva nagrada strokovne komisije 4.000 dinar-
jev
— druga nagrada strokovne komisije 3.000
dinarjev
— tretja nagrada strokovne komisije 2.000 di-
narjev
3. — nagrada za doseženo tretjo zlato Orfejevo
značko 5.000 dinarjev
— nagrada za doseženo četrto zlato Orfejevo
značko 6.000 dinarjev.
7. člen
II. POTEK ŠTIRINAJSTEGA FESTIVALA:
Štirinajsti festival se začne v petek, 2. septembra
1983 ob 19. uri. Vodita ga Nevenka Dobljekar in
Marjan Šneberger, ki občinstvu predstavljata
nastopajoče ansamble, avtorje/ melodij, sporočata
odločitve komisij, vodita nagradna žrebanja in spo-
ročata druga obvesdla za javnost.
8. člen
PROGRAM FESTIVALA
— uvod in začetek štirinajstega festivala,
— nastop 23 ansamblov domače zabavne glasbe,
— vmesna nagradna žrebanja in podelitev
nagrad, ki so jih prispevale razne organizacije
združenega dela in skupnosti,
— poročilo strokovne komisije o razvrstitvi na-
stopajočih ansamblov na kakovostne skupine za po-
delitev zlate, srebrne in bronaste značke Orfeja s
plaketo,
— poročilo komisije za štetje glasov občin.stva,
podelitev nagrad in predstavitev nagrajenih melodij,
— zaključek prvega večera festivala.
9. člen
Vrstni red nastopajočih ansamblov določi
strokovna komisija in o tem obvesti vodje an-
samblov vsaj uro pred začetkom festivala.
Vsak obiskovalec štirinajstega festivala dobi
seznam nastopajočih ansamblov, z navedbo skladb
in njihovih avtorjev. Seznam služi obiskovalcem
kot glasovnica občinstva.
Dobitniki nagrad, ki jih z žrebom razdelijo med
občinstvo organizacije združenega dela, se izkažejo
z veljavno vstopnico.
10. člen
'V.sak ansambel nastopi z dvema skladbama, od
teh mora biti ena vokalna. Skladbe morajo biti
izvirne in na festivalu prvič javno predvajane.
Besedila morajo biti v slovenSčini ali v enem od
slovenskih narečij.
11. člen
Vsak ansambel, ki bo nastopil na festivalu bo
strokovna komisija razvrstila v kakovostne skupine
za podelitev značke Orfeja s plaketo, ki jo dobi
ansambel, vsak član ansambla pa značko, ustrezno
razvrstitvi ansambla.
12. člen
ZNACKA ORFEJ S PLAKETO IN NJENE
PREDNOSTI:
Ansambli, ki bodo na štirinajstem festivalu
prejeli ZLATO značko ORFEJA s plaketo, bodo
imeli pravFco snemanja na RTV Ljubljana brez
predhodne avdicije, organizirano gostovati v drugih
republikah in v zamejstvu s priporočilom ZKO
Slovenije in pravico sodelovati na petnajstem
festivalu domče zabavne glasbe v Ptuju brez
predhodne avdicije.
Ansambli, ki bodo preieU SREBRNO ZNACKO
ORFEJA s plaketo bodo imeU pravico snemanja na
RTV Ljubljana, vendar po predhodni avdiciji in
pravico sodelovati na petnajstem festivalu domače
zabavne glasbe v Ptuju brez predhodne avdicije.
Ansambli, ki bodo prejeli BRONASTO
ZNACKO orfeja s plaketo bodo imeli pravico
sodelovati na štirinajstem festivalu domače zabavne
glasbe v Ptuju brez predhodne avdicije.
13. člen
III. TEHNIČNO IN MATERIALNO
POSLOVANJE:
Štirinajsti festival je sestavni del redne dejav-
nosti v okviru radijskega glasbenega programa
uredništva Radio-Tednik Ptuj, vendar s samostoj-
nim obračunom prihodkov in odhodkov.
14. člen
Štirinajsti festival se financira iz prispevkov
temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter
družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih
skupnosti, iz lastne gospodarsko propagandne
reklamne in turistično-pospeševalne dejavnosti in iz
vstopnine.
15. člen
Cene vstopnicam za festival so naslednje
— sedeži do petnajste vrste 200 dinarjev
— ostali sedeži 180 dinarjev
— stojišča 100 dinarjev
16. člen
Brezplačen vstop imajo samo neposredno
sodelujoči na štirinajstem festivalu, predstavniki
tiska, radia in televizije. Vsem tem organizator
festivala izda posebne karte.
17. člen
Administrativno-tehnično in finančno-
materialno poslovanje štirinajstega festivala
opravlja strokovna služba delovne skupnosti
Zavoda Radio-Tednik Ptuj.
18. člen
Komisijo za štetje glasov občinstva vodi Franc
FIDERSEK, odgovorni urednik Radia in Tednika
Ptuj. Ostali člani komisije so:
— Anton BRGLEZ PD Cirkovce
— Zvonka KNEŽEVlC, članica UO
— Franci GOLOB, RTV Ljubljana
— Veronika ILOVŠEK, Zavod Radio-Tednik
Naloga komisije je:
— da pravočasno organizira natis potrebnega
števila glasovnic občinstva in jih overi s štampiljko
Zavoda Radi-Tednik.
— da organizira razdelitev glasovnic
obiskovalcem in jih zbere po opravljenem
glasovanju,
— da ugotovi izid glasovanja o nagradah
občinstva in pripravi poročilo za občinstvo.
Komisija je odgovorna za pravilnost dela, zato
svoje delo, ugotovitve in odločitve beleži v
zapisniku, ki ga podpišejo vsi člani komisije.
Glasovnice — uporabljene in neuporabljene, in
neveljavne pa komisija ustrezno deponira.
19. člen
Delo strokovne komisije in komisije za štetje
glasov občinstva je javno.
20. člen
Drugi festivalski večer bo v soboto 3. septembra
1983 ob 19. uri na letnem prireditvenem prostoru v
Ptuju. Organizirata ga RTV Ljubljana in RTV
Beograd produkciji kaset in plošč. Nastopilo bo
šest ansamblov s po šestimi melodijami. To bodo
revialni nastopi ansamblov, ki so letos snemali za ti
diskografski hiši.
V programu bo nastopil kot humorist Volodja
Per.
21. člen
VI. PREHODNE IN KONCNF DOLOČBE
Ta poslovnik  se objavi v festivalski prilogi
Tednika št. 34, ki izide 1. septembra 1983 in velja
takoj po objavi.
Ptuj, 23. avgusta 1983
Simbol ptujskega festivala DZG Slovenije je iz-
delal akademski kipar Viktor Gojkovič iz Ptuja
Predsednik upravnega odbora festivala DZG
Franc tomanič, dipl. oec. 1. r»
8 - ŠTIRINAJSTI FESTIVAL
1. september 1983 —
TEDNIK
TEDNIK ~ ^- september 1983
ŠTIRINAJSTI FESTIVAL - 9
MARJAN STARE
Odmev s planin
Kot cvet z dobrav in znanih planjav,
tam z vrh planine, sred sočnih trav,
prinašamo domač vam pozdrav!
Nocoj vam poje
domača vas!
Saj čas beži, odnaša nam dni,
v jesen življenja starost hiti. ..
Zato nocoj si pojemo vsi:
Nai dolga leta dom naš živi!
Ti moj stari kraj
vabiš me nazaj,
še bom tja prišel.
za pečjo se pogrel,
vse ljudi objel,
srečen bom. vesel.
stare viže spet vam bom pel!
Prinesli glas smo zdaj spet med vas,
saj ni ljubezni zatajil čas.
Če gube so prekrile obraz,
ostal spomin je na rodno vas!
Poznate še odmev s planin?
Kako je lep pozdrav z dolin!
Kje so veseli ljudje,
planšar prav rad vam pove!
Tam sred' slovenskih so gora,
dobri ljudje povsod doma;
vsi so veseTga srca,
kadar planšar zaigra!
Jesenski motiv iz desirniške okolice
Foto: I. Ciani
FRANC PV P IS
Vzemi si čas
Kadar utrudi te hoja na poti
skozi življenje, ki skriva pasti,
iščeš oporo za trdne korake,
iščeš besedo, ki da ti moči.
Včasih dovolj je že kratek počitek,
ali umirjen sprehod skozi mrak.
včasih s prijateljem resen pomenek
spet napoti te na pravi korak.
Večkrat živimo kot tujci drug z drugim,
vsem se nenehno samo še mudi,
skopo odmerimo čas si za znance,
svoje prijatelje, svoje ljudi.
Vzemi si čas, postoj vsaj malo,
vzemi si čas za dobre stvari,
vzemi si čas. postoj vsaj malo,
vzemi si čas za dobre ljudi.
S slamo krito cimprana hiša v Zasadih, podobno vidimo le še redkokje
Foto: I. Ciani
10 - Štirinajsti festival
1. september 1983 - TEDNIK
TEDNIK
— 1. september 1983
Štirinajsti festival - ii
MARJAN RUS
Kurenti gredo
že starka zima se od nas poslavlja
in kurentov prišel je plesa čas
se staro mlado vse na pust pripravlja
veselja polne hiše so vsa vas.
Oj, kurenti gredo, gredo
01, zvonci pojejo
dekleta vsa se iih hnip
loj s kurenti pač šale ne,
o/, Kurenu gredo, gredo,
oj, zvonci pojejo,
kožuh in Kaf)a. robčki, nos,
vselo je kurentov ponos.
Oj, kurenti gredo, gredo,
Oj, zvonci pojejo,
v rokah so težke ježevce,
da vsi se jih še bolj boje,
o/. Kurenti greao. gredo,
svoj ples že plešejo,
le pleši, plesi kurent mlad,
t voj ples prinesel bo pom lad.
Z Blejskega vrha. v Halozah
Foto: I. Ciani
F. Pupisl
Te domače viže
Pravijo, da to ni nič
te domače viže,
da so vse navaden kič
te domače viže.
Ko jih pete zasrbe
pa se urno zavrte
ob kozarčkih se glase
te domače viže.
Briga me kaj govore
za domače viže,
enim všeč so, drugim ne
te domače viže.
Zase pa vem eno le,
da mi sežejo v srce,
da imam jih rad nad vse,
te domače viže.
Kdor ima jih rad kot jaz
te domače viže
naj zapoje na ves glas
te domače viže
naj odmeva od gora
čez deželo do morja,
saj Slovenec rad ima
te domače viže.
Orači iz Pobrežja pri Vidmu s kurenti v ozadju.
Foto: I. Ciani
12 - ŠTIRINAJSTI FESTIVAL
1. september 1983 - TEDNIK
/m vsak primer, treba je biti pripravljen še na večje pomanjkanje
bencina. .. foto: I. Ciani
VALERIJA
PERGER
Kaj ti je,
deklica
Kaj ti je, deklica,
(la si tak' žalostna?
Mrtve so sanje najlepše pomladi,
spijo metulji na zlati livadi;
rože zaprle so nežne cvetove,
fant moj si našel je drugo dekle.
Le še gorice so z mano jokale,
bistre vodice mi lice oprale;
slavci otožno so pesem zapeli,
veter hladil je boleče srce.
Roža skrivnostna bo v duši zvenela,
želja po sreči bo krila razpela;
v noči srebrni pa misel skelela:
fant moj si našel je drugo dekle.
Igra narave, ki so jo domiselno dopolnile spretne roke.
Foto: Viktor Horvat
IJLBO HUZJAN
Prlek Luka
na haloški trgatvi
Za cajta s'n se stana, živadi jesti da,
piči k I si napumpa, se v Haloze poda.
Do Borla se pripela, mi guma počla je,
s keblačo v most s'n tresna, si zbija tri zobe.
Na Okič brez picikla, v breg s'n se zagna,
z vrha so se drli: »Poglejte Prleka!«
Kda gors'n prisopiha, so piito mi dali,
v gorico me nagnali: »Nastroda Luka si.«
Luka Luka kon si ša,
vsaj gemaj bi v žep si dja.
Piito naosiš se potiš,
niti lukle ne dobiš.
S'n celi den se montra, po bregi gor pa doj,
so vsi se mi smejoli: »Joj Luka kak si iior!«
Kda grozdek s]n si ftrga, napali so me vsi,
še v grabo me skotali, no v glavo zritali.
Luka Luka kon si ša,
vsaj gemaj bi v žep si dja.
Revež v grabi tu ležiš,
vode močno si želiš.
Kda z jarka     se zdeva, že mesec sveta je
domu s'n se priplaza, je baba cula me.
Falek po glavi podne. da vidim zvezde vse,
to haloško me broje, fejst zvičilo je.
TEDNIK
1. september 1983
ŠTIRINAJSTI FESTIVAL - 13
č. šinkovec
Idrijske
deklice
Kleklajo idrijske deklice čipke
kleklajo čipke bete za zibke
kleklajo srčke v rjuhe poročne
kleklajo trnje v prte mrtvaške
kleklajo, kleklajo ure polnočne
žene, dekleta, gobe, pogačke
ribice, kritke. cvetje ih trnje
k leklajo idrijske deklice čipke
kleklajo čipke bele za zibke
kleklajo, kleklajo ure polnočne
pesem in sanje vpletajo vanje.
MIZARSTVO
Anton i
HABJANiČ
Moškanjci
tel. 062 790 098  '\
se priporoča z vsemi mi-j
zarskimi uslugami in iz-;
delki.
Obiskovalce XiV. festivala^
pozdravlja ter želi prijetno:
bivanje v Ptuju. \
Klopotec — orjak z Rodnega vrha v Halozah.
Foto.-1. Pulko
KEMIČNA
ČISTILNICA
MARJAN FRANGEŽ
iz Aškerčeve
v Ptuju
vam vsa oblačila in ostalo
očisti hitro in solidno.
Za obisk se priporočal
Vsem obiskovalcem festi-
vala želi veliko glasbene-
ga zadovoljstva. j
DELAVNICA
ACO
VULETIČ
vam s svojimi strokovnimi uslugami izvr-
šuje v soglasju Republiškega energetskega
inšpektorata naslednje
elektro meritve:
— dodatnega zaščitnega ukrepa proti previ-
soki napetosti dotika
— izolacijske upornosti
— ozemljitvene upornosti in
— osvetljenosti
Pokličite nas na tel. 062 771-639 ali obiščite
V Jadranski ulici št. 11 v Ptuju vsak dan od
7. do 7.30 ure.
BRANKO
Izdelovanje drobnih
kovinskih izdelkov
Ptuj
Severova 8
se vam priporoča z vsemi svojimi uslugami,
vsem nastopajočim ansamblom, in pevcem
želim mnogo uspeha pri nastopu, obisko-
valcem festivala pa mnogo lepih spominov
ter zadovoljstva ob poslušanju narodno
zabavne glasbe v Ptuju.
Del Aškerčeve ulice v Ptuju
I \ A V SI VFC
Foto: A Ifred Bradač
Danes na vasi
Kakšni to so janlje, ne gredo na vas.
vrli muzikanlje vabijo že nas,
čakamo dekleta, da nas spremljajo,
vsaka si obeta, da ji bo lepo.
Kakšni to so fantje, ki ne plešejo,
oh. ti vinski bratje, šank podpirajo,
čakamo dekleta jih že urce tri,
kakšna to so leta, da se ne mudi!
Danes na vasi čudni so špasi.
vse že narobe gre,
fantje ponoči niso več glasni,
raje vsak dremlje kje.
Danes na vasi čudni so špasi,
mirni večeri vsi.
zdavnaj zamrli lepi so časi,
saj pesem nič več ne doni.
Kakšni to so fantje, ki ne pojejo,
včasih kakor bratje peli družno so,
čakamo dekleta jih za okni še,
a vse bolj prepleta grozdje okence.
Danes na vasi čudni so špasi. . .
14 - Štirinajsti festival
1. september 1983
TEDNIK
IVA\ SIVEC
Dom pod Blegošem
Pod filegošem sameva dom,
prerastel mah je hišni prag,
na rchri več nikogar ni,
le veter sam z gore ječi.
Resje rdeče zgodaj vzceta
v barvi ognjeni,
teloh nad bregom vabi med snegom.
Nova pomlad polna je nad,
prve ljubezni,
lepih spominov na moje dekle.
Pod Blegošem sameva dom,
poletne dni več koscev ni,
bel pajčolan ovije dan,
gozdovi si po jo v megli.
Kadar zamre pesem s planin,
sonce ugasne,
mine poletje hitro kot cvetje.
V dalji odmev se kot napev
sli.ši s planjave,
kot vonj otave zgubi se v večer.
Pod Blegošem sameva dom,
iz hiše več se ne kadi.
skoz brezov log navzdol gre pot,
ne vrača .se tja gor nihče.
Kmalu prekril sneg bo poti,
cvetje jesensko,
zopet zaspijo želje na tiho.
Mrzel izvir več ne šumi.
s skorjo ledeno skriva,
kar dolgo me v srcu skeli.
NADE RAZBORŠEK
Moč pesmi
Pesem je most, ki različnosti spaja,
je kot studenec, ki žejo gasi,
sonce, ki gore ledene odtaja,
roža, ki na.še življenje krasi.
Pesem kot veter nam solze popije,
ključ je. ki žalostno dušo odpre:
pojmo v.seslo. da vse nas ovije
v mreže, ki tiho med nami jih tke.
Pridna y(ts — značilen zaselek v Gozdnatih Halozah
Foto: I. Ciani
SPLOŠNO
KLJUČAVNIČARSTVO
IVANA GOMILŠKA
se priporoča s svojimi kvalitetnimi deli:
— struženje
— rezkanje
— izdelava zobnikov
— zunanje in notranje brušenje
— in vseb vrst reduktorjev
Izvajalcem in obiskovalcem XIV. festivala domače
zabavne glasbe Slovenije PTUJ ' 83 prisrčen poz-
drav In veliko umetniškega užitka ob poslušanju
domačih melodij!
MAKS ČERNEZEL
Sp. Hajdina 1
Vošnjakova ul. 3 PTUJ
telefon: 771 660
62250 Ptuj p. p. 22
Stanovanje: Sp. Hajdina 1
SOBOSLIKARSTVO
IN PLESKARSTVO
— opravlja vsa slikarsko pleskarska dela in plastične
omete na fasadah z vsemi jubonil plastičnimi bar-
vami ter fasadarska dela do DON IT fasade
S SVOJIMI KVALITETNIMI USLUGAMI SE
PRIPOROČA!
Vsem nastopajočim na festivalu pa želi veliko za-
dovoljstva.
I VAS MALA VAŠlC
Na tujem
Zvečer, ko sem sam.
ko mrak mc ohjame.
spomin se prehudi
na lepe mlade dni.
Zvečer, ko sem sam.
se vrnejo letu
in zopet je pomlad
in v mislih spet sem mlad.
Zvečer, ko sem sam.
doma povasujem.
za morjem, pod goro
mi fantje zapojo.
Zvečer, ko sem sam.
srce je nemirno,
ker tja si le želi.
kjer rojstna vas leži.
Relr.:
Živim na tujem, domov želim si.
a ver,i. da nazaj se vrnil ne bom:
prelep le v srcu. spomin ostal ho.
no pesmi slovenske, na ljubljeni dom!
.Srna. ki jc del mladosti preživela na lovčevem dvorišču, je .še vedno
domača v tem okolju. foto: I. Ciani
I. SIVEC
Mi kovači
kujemo
Mi kovači kujemo
pika — pika — bum
vedno dobre volje smo
pika — pika — bum
pa čeprav je
naš kovaški stan
vsak od nas rad smeje se
povsod po tem je znan.
Dober kovač
nobeden ni bov.at
vendar nekaj cvenka
mu v žepih cvinglja
.Sam da spozna,
da družba ka/ velja
hitro za Štefan
najboljšega da.
Ko zapiha stari meh
hipa — hupa — hop
zdavnaj že
.so odšli
stari časi vsi.
dobro danes se godi
M.4RJAN STARE
Sreče si vsak želi
Sreče si v.sak želi
prav skozi v.se življenje,
z leti pa čas beži.
tone z njim hrepenenje.
Sreče si vsak želi
pa mimo ims hiti. . .
Skrila v rokah je žuljavih.
vsak jO v dlaneh drži.
Sreče si vsak želi.
išče jo za gorami. . .
Tam pa je najti ni.
skriva se tu med nami!
Sreča je med ljudmi,
tam. k/er sovraštva ni.
Ce bi srce odpirali,
hi jo spoznali vsi'.
Sreča je doma
le na dnu srca.
Ključek zanjo skrit ima.
kdor srca je dobrega.
Sreča jc v ljudeh.
vidiš jo v očeh.
Spremlja nas na v.seh poteh.
koder odmeva smeh!
TEDNIK - 1. september 1983
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 15
NA FESTIVALU BODO
VIŽALI
Večino ansamblov, ki bodo sodelovali prvi večer štirinajstega festivala
domače zabavne glasbe Slovenije Ptuj '83 smo v tej rubriki že predstavili,
panes še objavljamo posnetka dveh, ki bosta sodelovala v revialnem delu
festivala, ki bo v soboto zvečer. To sta ANSAMBEL FRANCA
MIHELICa in gledališki igralec VOLODJA PEER, ki bo nastopil v vlogi
humorista.
Ansambel Franca Miheliča
Volodja Peer na dvanajstem ptujskem festivalu 1981.
Vabilo vsem, ki ljubijo lepo pesem!
Društvo upokojencev Ptuj vabi vse, predvsem pa mlajše upokojence in
upokojenke, ki ljubijo lepo pesem in ki tudi sami radi pojejo, da se
vključijo v mešani pevski zbor Društva upokojencev Ptuj.
Prvi sestanek vseh zainteresiranih bo v petek, 9. sept. 1983 ob 16. uri v
pevski sobi DU v Aškerčevi ul. 9, L nadstropje.
Društvo upokojencev Ptuj
JE23K0VM0 RAZSODSČE (11»
JUGOSLOVANSKA
NACIJA
,,Kaj boste rekli na trditev Koste Nadja v reviji Intervju (NO Politi-
ka, št. 46 z dne 4. marca 1983), ko pravi: ,,Ne bi bilo marksistički tvrditi
da danes — sutra neče biti jugoslovenske nacije. A biče je!" Potem se
lahko porodi misel, da Kosta Nadj zagovarja tudi ponemčevanje,
poitaljevanje, pobolgarjevanje . . . zamejskih Slovencev, Hrvatov,
Makedoncev ... — vsak narod ima svoj jezik: Kakšen jezik pa naj
govorijo Jugoslovani, tj. tisti državljani, ki so se, vsekakor iz določenih
vzrokov, tako opredelili in za kar se on navdušuje v prerokovanju te nove
narodnosti?" — A. U. iz Ljubljane.
Zadnji čas spet več beremo (tudi v Delu) o tako imenovanem
jugoslovanstvu v narodnem, ne državnem smislu. Po tej ,,filozofiji"
nimamo le Slovencev ali Hrvatov, Srbov ali Romov itd., ampak tudi
Slovence ali Jugoslovane, Hrvate ali Jugoslovane itd. Jugoslovan v tem
smislu je torej Neslovenec, Nehrvat, Nesrb, Nerom itd. Prav imate, ko
menite, da bi bil tak Neslovenec itd. v Jugoslaviji Jugoslovan, v Italiji
Italjan, na Madžarskem Madžar. Tako bi bila za ene končno rešena
kvadratura narodnostnega kroga: v Jugoslaviji bi bili sami Jugoslovani, v
Avstriji Avstrijci, v Švici Švicarji, v Veliki Britaniji Velikobritanci, v
Sovjetski zvezi Sovjeti (ali morda Rusi?), v Grčiji in Bolgariji pa seveda
tudi le sami Grki in samo Bolgari (le kaj bi tam počeli npr. še kaki
Makedonci, ali Turki ali Srbi, ali ,,kaj podobno nemogočega"!). Pravo
kolumbovo jajce, ni kaj reči.
V resnici je seveda tako, da se pri nas v Sloveniji natančno loči
narodna pripadnost od državne. V narodnem oziru smo pri nas večinsko
Slovenci, sicer pa še Italjani, Madžari, Romi. ... v državnem pa
Jugoslovani (kakor so v tern smislu tudi Slovenci zunaj Jugoslavije
italjanski, avstrijski, madžarski itd. državljani). Kaj bi torej mešali jasne
stvari! Kdor noče ali ne more biti član takega naroda (ali narodnosti),
pač naj ne bo — do tega ima polno pravico —, toda imenuje najpse (če se
vendar mora imenovati tudi po narodu ali narodnosti) tako, da pri tem ne
bo delal zmede v ustaljenih poimenovanjih glede na narod oz. državo. Saj
smo vendar Slovenci, Hrvati, Srbi, Albanci, Muslimani, Makedonci itd.
tudi Jugoslovani, namreč člani državne skupnosti, ki se imenuje
Jugoslavija. Tisti, ki govorijo o jugoslovanski ,,naciji" v prihodnosti, naj
bi vendar pomislili na to, da ,,jugoslovanstvo" obstaja že danes, da smo
Jugoslovani v zgoraj nakazanem državnem smislu že danes vsi, ki imamo
jugoslovansko državljanstvo, in da- to razen formalne, pravne pripad-
nosti, pomeni tudi vsebinsko, zavestno pripadnost vsemu, kar danes
predstavlja samoupravna socialistična Jugoslavija. Slovenstvo, srbstvo,
črnogorstvo, romstvo, rusinstvo, makedonstvo itd. prav nič ne moti
takega jugoslovanstva, in le-to naj nič ne moti onega. Tudi poimenovalno
ne.
Glede jezika, ki naj bi ga govorila bodoča ,,jugoslovenska nacija", si
pač upravičeno mislimo, da to ne bi bila slovenščina ali kateri drug naš
jezik, ki ga govorijo še manjše jezikovne skupnosti, temveč jezik, ki ga
govori večina državljanov Jugoslavije.
Zato bi morali — zaradi ohranjanja in krepitve jugoslovanske
državne skupnosti, temelječe na polni enakopravnosti narodov in
narodnosti — zavračati sleherno inženirstvo takih med- ali nadnacij:
uživajmo čisto vino, zdraveče tudi nacijski kompleks ali sindrom.
Morebitne predloge, kritike in opozorila v zvezi s slovenščino v javni
rabi pošiljajte na naslov:
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE, Republiška konferenca SZDL Slovenije,
Ljubljana, Komenskega 7.
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
Merjenje časa je bilo potrebno
človeku že takrat, ko je bil še na
nizki stopnji razvoja. Sprva si je
svoj življenjski ritem uravnaval po
menjavanju dneva in noči, po son-
cu, z napredkom civilizacije in s
tehničnim razvojem pa je tudi mer-
jenje časa dobivalo natančnejše in
tehnično zahtevnejše oblike.
S proučevanjem ur seje na Slo-
venskem podroTJneje ukvarjala ^^esna Bučič, kustodinja Narodnega
muzeja v Ljubljani, ki je pred leti pripravila zelo uspešno razstavo ur in
urarstva v Sloveniji. Tudi ure, shranjene v zbirkah Pokrajinskega muzeja
Ptuj, je obdelala v posebnem članku, ki je leta 1975 izšel v Ptujskem
zborniku IV. Ptujski muzej je za Narodnim muzejem v Ljubljani druga
največja slovenska ustanova, ki hrani izredno veliko število ur. Med njimi
najdemo primerke za skoraj vse najznačilnejše tipe merilcev časa, ki se
pojavljajo v srednjeevropskem prostoru.
Peščena ura iz leta 1749, Pokrajinski muzej Ptuj (inv. št. UO 597 — ura).
Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka, številka F 99. Foto Vitomii
Belaj, 1968.
Peščene ure imajo zelo dolgo zgodovino. Pripisujejo jih Egipčanom.
Morda so jih uporabljali tudi Grki in Rimljani, vsekakor pa so jih poznali
Arabci. Njihova uporaba se je razširila prav s križarskimi vojnami, ko so
jih vojaki, ki so .se vračali iz arabskih dežel, prinašali v Evropo. Še danes so
priljublien in skoraj nepogrešljiv pripomoček v gospodinjstvu.
V ptujskem muzeju se je ohranil dragocen primerek peščene ure,
katerega poreklo moramo iskati v Franciji in povezati s kartuzijanskim
meniškim redom. Štiri posodice za pesek so vgrajene v medeninasto
ogrodje, ki je na straneh perforirano, zgornja in spodnja vezna ploščica pa
sta šesterokotne oblike. Obe ploščici sta gravirani. Med cvetlicami in
vitičevjem je nekaj krščanskih simbolov, klečeči kartuzijanec,
kartuzijanski emblem — križ na zemeljski obli, obdan z zvezdami,
francoska krona ter trakovi z napisi. Napisi so latinski in dopolnjujejo
krščanske simbole, eden od njih pa je celo francoski. Izdelovalec, ki je bil v
rezanju figur nekoliko neokreten, zato pa so mu bolje uspeli rastlinski
ornamenti, je na ploščico vrezal tudi letnico nastanka — 1749.
Ura je nedvomno zanimiv izdelek, tako po likovni kot tudi po tehnični
plati. Pesek v posodicah namreč ne teče enakomeno. V eni se izteče v četrt,
v drugi v pol ure, v tretji po 45 minutah in v četrti po eni polni uri.
Marjeta Ciglenečki
SLIKARJA - VOJAKA STA VPIJALA LEPOTO PTUJA
V letošnjih poletnih mesecih, ko
se tudi galerije umaknejo v
počitniško zatišje, sta se na Ptuju
predstavila s svojimi deli v Raz-
stavnem paviljonu Dušana Kvedra
mlada akademska slikarja Haxhi
Kastrati in Ante Ljubičič. Na Ptu-
ju sta na odsluženju vojaškega ro-
ka, razstavo slik in risb pa sta
posvetila dnevu vstaje 22. jubju in
prazniku, ki ga proslavlja občina
Ptuj vsakega 8. avgusta. Oba
slikarja sta preživljala tukaj vse le-
to ob obvezah v vojašnici in
ustvarjalno. Za tovrstno prireditev
sta se odločila v mestu, ki ima tudi
razstavne možnosti, obenem pa
slovi po svoji zgodovinski in ume-
tniški tradiciji'. Sicer ne brez ob-
veznosti, sta vpijala predvsem kol
slikarja v sebe lepoto mesteca ob
Dravi in njegove okolice. Ob izred-
nem razumevanju nadrejenih
starešin sta lahko uveljavljala svo-
je poklicne težnje in dolžnosti.
Zaradi vsega tega sta se čutila tudi
dolžna za prirejanje razstave, ki jo
je publika dobro sprejela. Ostajata
globoko hvaležna za vso pomoč in
pozornost, ki sta je bila deležna ob
tem pomembnem dogodku.
Z večjim številom del je bil
zastopljen Haxhi Kastrati, doma
blizu Peči na Kosovem, ki se je
predstavil kot izkuSenejši umetnik
v glavnem z oljnimi slikami in ris-
bami. Skoda, da njegova dela, s
katerimi je zasegel ves gornji pro-
stor paviljona, niso dobila z boljšo
postavitvijo izrazitejšega obeležja
in nudila še tesnejšo povezavo sicer
dovolj bogatega opusa, ki je nastal
na Ptuju v nepolnem letu dni.
Trideset del, združenih v razstavno
celoto, ima dostojen obseg,
prepričljivo tematsko osnovo,
ustvarjen pa je z dolžno resnostjo
slikarja, ki želi spremljati dogod-
ke, prilagojene izrazu in ciljem
zapletenega razvoja sodobne
Umetnosti.
Pred odhodom k vojakom je
Kastrati študiral slikarstvo. Naj-
Prej se je usposabljal v uporabni
Umetnosti v Peči na Kosovem. So-
'a je imela bogato tradicijo iz ča-
sov, ko so se učili, v tem, nekoč
pomembnem pravoslavnem sredi-
šču s sedežem patriarha, njegovi
vrstniki predvsem slikanja fresk in
ikon. Po zaključku šolanja Kastra-
tijeve generacije, je bila ukinjena
žal tudi ta šola. Toda Kastrati je
Haxhi Kastrati: Med zemljo in nebom 1983
nadaljeval s študijem shkarstva na
Akademiji likovnih umetnosti v
Prištini, kjer se je vključil šele v
drugo generacijo obstoja akademi-
je, ki je dobivala dovolj pomoč-i za
kvalitetno izvajanje zahtevnega
programa iz drugih sorodnih aka-
demij, predvsem iz Beograda. Na
ta način je Kastrati redno napre-
doval in zaključil šolanje pravo-
časno, obenem pa se potegoval za
podiplomski študij. Prvi iz Kosova
je imel kot diplomant akademije to
srečo, da je takoj nadaljeval štu-
dije v Beogradu. Dve leti je delov-
no preživel v razredu prof. Stojana
Celic, znanega slikarja, grafika in
pisatelja. S talentom in pridnostjo
si je omogočil nadaljevanje študija
v svetovni umetniški metropoli v
Parizu, kar bo začel realizirati še
to jesen po odsluženem vojaškem
roku.
Kastrati je predvsem slikar, ki se
po umetniških opažanjih, tematiki
in načinu slikanja v globalu ne
razlikuje mnogo od svoje genera-
cije. Zanjo je značilno predvsem
eksperimentalno navdušenje za
tematska in barvna nasprotja, ki se
lahko poljubno povezujejo in
izključujejo med seboj v taki meri,
kot si jo dovoljuje in zamišlja
avtor. Po lastnem prepričanju jih
lahko povezuje v okvire abstrakt-
nih teženj ali pa uporablja širša
merila, ki jih morda potrebuje za
konkretno motivno in barvno
določanje umetniškega izraza.
Svojim kompozicijam lahko
svobodno dodaja in odvzema
monumentalnost, s fantastiko pa
poglablja dogodke, vnaša uporabo
konkretnih elementov, se predaja
zvočni barvitosti ali pristni vedrini
ter izraža odrejene magične lastno-
sti. Odreja lahko tudi druge indi-
vidualne raznovrstnosti ali koristi
klasična umetniška merila.
Tudi Kastrati poudarja v svojih«
slikah individualnost, obenem pa
izraža živahno kompozicijske
odrejenost, predvsem pri obravna-
vanju motivov z barvno problema-
tiko sodobnejše smeri. Njegovo
motivsko vodilo ni zgolj fabularno
pojasnjevanje stiliziranih in s po-
sebno barvitostjo konstruiranih
oblik in figur, ki mejijo včasih na
fantastiko in dekorativnost. V
resnici umetnik vztraja na izvaja-
nju posebnega nadrealnega prog-
rama, ki sodi v glavnem v območje
preizkušanja lastnih oblikovnih
zmogljivosti. Temu načinu izraža-
nja A> najbližje risbe s tušem, čep-
rav tematsko nekoliko različne, to-
da kompozicijsko čvrste, sicer pa
plastično kontrastnejše in obra-
vnavane strožje od kompozicij v
olju.
Razen teh del je Kastrati razsta-
vil tudi krajinske slike, kjer se čuti
idejna nagnjenost k skoraj kla-
sičnemu obravnavanju motivov.
Zvočni  akcenti  se pač najlažje
povezujejo z naravo, saj te vrste
motivi privabljajo slikarja s
pestrostjo, večdimenizonalnostjo
in ponujajo posebne barvne
užitke. Skoraj razumljivo je, da so
prevladovale na nekaterih krajin-
skih slikah nostalgične težnje zlasti
po pobočjih, med katerimi je
preživel najobčutljivejša leta. Ni
čudno torej, če se ni mogel izogniti
Spominu s Prokletij, dočim moti-
vi: Pejsaž iz rodnega mesta,
Kamenje in folklora. Svobodna
planina in Planinsko kamenje še
bolj poudarjajo tesnobne zna-
čilnosti, ki obdajajo človeka, ko je
iztrgan iz svoje sredine. Tudi Kas-
tratiju je postal domači kraj lepši,
prijaznejši, simbolično px)vezan z
ljudmi in značilno folkloro, odtod
tudi z liričnostjo.
Istih let kot Kastrati je Ante
Ljubičič, doma iz Hercegovine. Po
končani gimnaziji v Imotskem se
je vpisal sicer na pravo in šele, ko
se je srečal prvič kot dvajsetleten
mladenič s ,,pravim" slikarjem, se
je odločil za umetnost. Na
Akademiji likovnih umetnosti v
Sarajevu je diplomiral pri prof.
Perčinliču na oddelku za slikar-
stvo. Do odhoda k vojakom je
samostojno ustvarjal, tudi razstav-
ljal, kar pač zahteva tovrstno
uveljavljanje. Izkušnje, ki si jih je
nabral poleg ostalega s slikanjem
in razmišljanjem v vojski, mu
pravi, zagotavljajo jasnejše cilje za
bodočnost, saj tudi eventualno
pedagoško delo umetnika ne
omejuje, nikakor pa ne preprečuje
njegove ustvarjalne poti.
Razlika med obema umetniko-
ma je občutna, toda uvršča ju med
slikarje, ki jim je posebna barvi-
tost osnovno merilo. Kljub temu
pa njunih del ni mogoče vzpo-
rejati, kajti Ljubičič se usmerja
stilno v abstrakcijo. Ljubi žive
barve, ki se zlivajo v kompozicijo
brez vlaganja velikih naporov in
posebnih priprav, če ne zgolj slu-
čajno. Slika torej v sodobnem du-
hu, ki usmerja ujetnika v svetlejšo
barvitost in posebno kontrastnost,
predvsem  ko  išče  inspiracije v
nepomembnih stvareh. To se lahko
samo človeške in živalske sledi,
različni madeži, skratka elementi,
ki jim v vsakdanjem življenju
posvečamo malo pozornosti ali so
že pretekle uporabne vrednosti.
Tudi v procesu slikanja smatra
Ljubičič, da je treba motiv še bolj
sintetizirati, ga očistiti predvsem
odvečnih elementov, torej ga
maksimalno poenostaviti. Doseči
je treba, da dominira samo cen-
tralna fabula neglede na to, ali
predstavlja slučajno neko
določnejšo stvar, čeprav se v svo-
jem slikarskem konceptu navidez-
no zanjo ne navdušuje. Toda
namenoma vključena linija, figu-
ra, spontano obdelana zemlja, celo
pejsaži Ptuja, vse to se vendarle
povezuje z otipljivejšo stvarnostjo,
ki je umetnik v nobenem slučaju
ne negira.
Ni dvoma, da bo Ljubičič vse te
svoje ideje razvijal dalje kot bo ve-
del in znal. Prav zato, ker niso
edine, vseh pa tako ni mogel
prezentirati na razstavi, saj se je
predstavil le s petnajstimi deli.
Sam pravi, kako so ga učili, da
umetnost nima meja. Mlad, na
začetku u.stvarjalne poti ima do-
volj možnosti, da se ravna po
osebnem kreativnem razpoloženju.
Morda čudno zveni, da je pot do
resnice tudi v umetnosti dolga, kar
pomeni do prepričljive lastne stilne
odločitve, ker sedanja še pri Lju-
bičiču gotovo ni dokončna. Ce jo
bo še dalje koristil kot slučajnost-
no napotilo, se bo želel po nekem
nepisanem pravilu preizkušati tudi
v realnejšem programu. To da sli-
karjeva volja po ustvarjanju, ki je
bila vtkana v razstavljena dela, bo
gotovo težila po konkretnejši
ustvarjalni akcijski, intuitivni in
gotovo še kakšni doslej neuveljav-
ljeni viziji. Z dovolj teoretične
podlage se bo moral umetnik za
povezovanje racionalnih elerpentov
in iracionalnega slikarskega prog-
rama, kot o marsičem v tej zvezi,
odločiti sam.
Dr. Štefka Cobelj
16 - NASi OOPISINilKi
1. september 1983 —
TEDNIK
Bolj hudourniški klanec
kot ulica
Vičava. lep predel Ptuja, mesta, kjer že redko srečaš pešč^o cesto ali
cestieo. Pa se zapeljite po ulici Vide Alič!
Kadar se prvič pripelješ i/ mesta po ulici Olge Meglic, zaviieš pri
iranstormatorju na desno, ne veš več, ali si v gramozni jami ali
hudourniku po hudi nevihti, pa ne. Na hišni tabli piše ulica Vide Alič.
Torej si prav zavil. Ali ojej, jame, da ti avto naseda, drsi po kamnih, da
si misliš, nekdo jih je izgubil, ki bi želel zidati z njimi; vendar počasi le
uspeš priti na vrh naselja, kakih 200 m. če pa vprašaš tiste, ki so
priinorani vsak dan voziti po njej, ker so pač ob tej cesti doma, se
hudujejo — plačujemo že toliko let ta prispevek, sedaj že 2 leti najvišjega
od vseh KS, pa glejte! Samo ponoči si ne usodite iti po tej cesti, o kakšni
razsvetljavi sploh ni govora. — Pa si zamislite kako skačete iz jame v
jamo v temi. Želimo si le, da bi tu zidal še nekdo tak, ki bi mu takoj
pogrnili z asfaltom tja do garaže.
Do takrat pa dragi šoferji, pustite raje avto ob cesti ulice Olge Meglic
in počasi in previdno podnevi peš naprej po ulici Vide Alič. M. P.
Vodov sestanek
Taborniki imamo enkrat tedensko sestanek, ki naj bi trajal eno uro,
a se velikokrat zavleče do dve ali tri ure. Na vodovih sestankih jih učiva o
raznih stvareh: o taborniškem kroju in organizaciji, o izletih, izdelujemo
ročna dela, rišemo, pišemo, pojemo, pogovarjamo se o naravi (živalih,
rastlinah, različnih pojavih), o prvi pomoči, beremo članke, črtice in
uganke, se žogamo, postavljamo ognje in šotore, premagujemo ovire,
izdelujemo piščalke, vozlamo, streljamo z lokom, šc sankamo in
smučamo, poleti se hodimo kopat, se sprehajamo ter se pogovarjamo o
življenju v naravi, učimo se o prometnih predpisih in še in še bi lahko
naštevali.
Skoraj vsako uro se igramo, saj delo temelji na igrah in preko iger se
učijo opazovati in orientirati, ostrijo si vid, sluh in tip; seveda, če izbereva
prave igre. Vodov sestanek začnemo s pozdravom in himno, nato sledi
pregled pristnosti. Seznaniva jih s programom dela za to uro; MC pa
lahko še kaj dopolnijo. Včasih jim pregledava tudi zvezke (za veščino
,.higionik") Ob koncu sestanka se dogovorimo za naslednjič in jim tudi
naročiva, kaj naj prinesejo s seboj.
V.sak vodnik se mora za vsak sestanek dobro pripraviti, saj MC hitro
ugotovijo, če nisi pripravljen in zanjo to tudi izkoristiti.
Dani, Mini — taborniški vodnici,
na 0§ Franc O.sojnik Kvedrov odred
Utrinek iz življenja
V Halozah
Ko sem obiskal znanca na
njegovem vikendu v Halozah,
sem se tam srečal z mamico, ki
jo vidite na posnetku. Že od
mladih nog je navajena trdega
dela v vinogradih in po haloš-
klh brcgačah. Kljub temu je
vedno dobre volje, kadar je v
družbi, bodisi na družinskem
slavju ali pri delu. šc vedno rada
zapoje kako staro ljudsko pe-
sem, teh pa zna veliko. Po
trdem delu se ji tudi prileze
kozarček žlahtnega, pridela-
nega v haloških goricah.
Besedilo in posnetek:
Konrad Zoreč
SENCA MOJEGA
OTROŠTVA
Moje otroštvo je potekalo mirno v toplem družinskem krogu brez
večjih žalostnih dogodkov. Vendar pa se v življenju vedno prepletata dve
niti. Nit veselja, sreče in nit razočaranja ter žalosti. V mojem otroštvu je
bila takšna nit žalosti bivanje v bolnišnici. Bilo mi je pet, morda šest let, ko
sem zbolela na mehurju. Z mamico sva tekali okrog zdravnikov in nazad-
nje sem obtičala v ptujski bolnišnici. Kaj hujšega se mi res ni moglo
pripetiti. Ostala sem brez staršev, na katere sem bila močno navezana, sredi
drugih bolnikov. Spoznavala sem zdravnike, s sestrami sem se
spoprijateljila, a ne z vsemi. Na svetu smo pač različni ljudje in ni mogoče,
da bi se vsi marali.
Ko sta me prišla atek in mamica obiskat, sta mi po licu zmeraj polzeli
dve solzi. Veliko smo se pogovarjali in zanimalo me je vse, od česar sem
bila v bolnišnici odrezana. Ura obiskov je minila kot bi trenil. Toda joj!
Zdaj mi po licu nista tekli le dve solzi, ampak kar cel potok. Vedno smo se
poslavljali v strašanskem joku in z upanjem, da bom zopet skoraj doma.
Minil je teden, dva in na življenje ob bolnikih, sestrah v belih haljah,
ob raznih slikanjih ledvic, mehurja ter jemanju krvi in dobivanju injekcij,
sem se že skoraj navadila. A kljub vsemu nisem nikoli pozabila, kako lepo
bi lahko bilo tokrat doma. Uh, če sem le pomislila na to, se je nadme
zgrnila taka žalost, da me je lahko potolažila le sestra. Greta, ki sem jo
imela najraje. Njo sem prvič srečala takrat, ko sem hotela z drugega nad-
stropja skočiti dol k ateku, mamici, stari mami in očetu in oditi z njimi
domov. 2e sem bila s koleni na okenski polici. Takrat pa me je prijela
sestra Greta in tako sva se prvič videli. Kadar grem zdaj mimo bolnišnice,
mi pogled vedno uide tja gor k oknu, kjer so kaj kmalu po mojih skakalnih
načrtih namestili rešetke, da zdaj zgleda kot zapor. Kadar pogledam tja
gor, se mi usta sama razlezejo v nasmeh, čeprav bi se lahko vse skupaj v
takratni otroški norosti končalo tragično.
Po tritedenskem bivanju v bolnišnici sem končno slišala nekaj pamet-
nega, kot sem takrat menila. Rekli so mi: ,,Morda boš šla domov." Jaz
sem pa kaj hitro te besede spremenila v le — te: ,,Gotovo greš domov."
In res je prišel dan, ko sem mislila, da bom končno lahko šla domov in
bom zopet pasla pujsa, kokoši, sadila rože in seveda nagajala stari mami.
A me je zopet moja zanesenost enkrat prevarala. Bila sem že oblečena,
vesela, ko pa sem zagledali bled mamicin obraz, sem vedela, da ni bilo vse v
redu. Pred odhodom mi je doktor rekel: ,,Veš, Alenka, preden greš
domov, se boš šla pokazat še doktorju v Ljubljano." Preveč, veliko preveč
sem dala na besedo pokazati, kajti o tem, kako so me nalagali, da so me
sploh lahko v kliničnem centru v Ljubljani obdržali, nima smisla govoriti.
Pa tudi preveč bi potem napisala. Bilo je hudo, zraven prestajanja bolezni
še bolečina, ker sem ostala brez tistih, ki sem jih imela najraje.
Iz same jeze do zdravniškega osebja, tako v Ptuju kot v Ljubljani, sem
vedno govorila in to povedala ob odhodu iz Ljub. bolnišnice tudi pri-
mariju: ,,Da veste! Tudi jaz bom zdravnik, in ko boste vi bolni, vas bom
tako pikala in vas za kazen mesec dni dlje obdržala v bolnišnici, kot bo
potrebno, enako, kot ste vi mene!"
Kljub mojemu zmotnemu mnenju sem bila deležna primarijevega nas-
meška in seveda, kar je razumljivo, mamičine graje.
Pa kaj moremo? Vsako slabo je velikokrat za nekaj dobro.
Alenka ZAJC
O? Franc Osojnik
podružnica
GRAJENA
8. razred
Brii>adirii ORB   Marko Šoljič" I.išlicu na trasi
Podsjetnik o osnovnim
opasnostima koje prate
brigadire u naselju
I.Opasno je, vrlo opasnodirati lijciom ili nečim druuiin brigadirku.
2. Posebno jc opasiio prilaziti nckoj brigadirki koja'visi u štabu bri-
tuKle, neki se Ijuic.
3. .^ko trebaš nešto da radiš a nisi siguran i bc/bijcdaii pi ije toga sc
oblati kiMTiandiru III čete, on sve zna.
4. Ako prinijciiš nešto sumljivo, odstupi.
5. Kad primjetiš da se tvoj drug udvara nckoj brigadirki iz druge
bni-adc nii->ošto mu nemoj pomagali.
6. Ako ti se nešto ne prcdvidjcno dogodi odmah oba\ icsii saiiitet bri-
gitdc reci. da se radi o grčevima u stomaku.
7. Unesi ečenoj(om) pruži prvu pomoč vjcštcčko d^^sanjc usta na usta.
8. Ako unesrečena (i) diše treba jcri (mu) što bolje zausia\iii disancc
s\e dok komandir .lo/o ne dodje.
9. Paiarclno sa vjcštačkim disaiijeni treba vršiti i masa/u srca.
!(>. Masaža se vrši laganim trljanjcm grudnog koša.
1 i. Ako vam nešto budc nejasno u ovom podsjetniku ja sam tu.
ORB ,,Marko šoljič" - I ištica
Naša smjena - moji snovi
Još samo nekoliko dana do kraja treče smene! Još nekoliko dana j
žuljevi če postati uspomena? Zaplakati ču tiho, utihniti če pjesma, vesela
pjesma naše mladosti. Neko če reči ,,zbogom", ili ,,ne plači mila, ovo
nijc kraj". Autobus če odjuriti ostavljajuči za sobom naše pjesme, naše
naselje, naše Ijeto našu MDA ,,Slovenske gorice 83", našu Ireču smjenu.
U mnogim srcima ostati če ljubav prema ovoj zelenoj, divnoj
Sloveniji. Mnogi če poželjeti, da se vrate da bi vidjeli one ceste, kanale u
kojc su ugradili dio sebe, poželjeti če da se vrate da bi pročitali na
ponekom /idu svoje, njegovo, njezino ime, naša imena koja je več ki,ša
isprala, vrijeme izbli jedilo . . .
I kada budem cula pjesmu ,,Siva pot" možda če se opet pokoja suza
iskrasti iz mog oka, sjetit če se tih dana moje, tvoje, njegove, naše
mladosti ugradene u ovu predivnu brdovitu Sloveniju.
I kada izbljede amblemi na brigadirci, kada če naše zidne novine i
bilteni stajati bačeni i zaboravljeni, pokriveni prašinom u nekom čoku,
kada sc prckinu dopisivanja, kada na MDA ,.Slovenske gorice" budu
neki driigi, možda bolji brigadiri, možda lošiji, ili ista nama mladiči i
dicvojkc čuti ču možda akorde pjesme ,,Siva pot" i u mojoj glavi, fhojoj
mašii odvrtiti če se dva, tri ili više listova unazad i sjetiti ču se Lištičana,
mladiča i djevojaka iz Domžala i Laškoga, jedne Ane, Slavena, Radeta,
Dunjc, Lidije, Franca, Desimira, Irene, Vlalke, Zorana, Zozara, Nataše,
Zvoncia. Matjaža, Snoopv, Duki, Popaja, Miloša ... i opet ču zaplakati
icr nikada \ise treča smjena naše akcije ,.Slovenske gorice".
ORB ..Izvidač", Tfnje-Zagreb
NAŠ ŽIVOT
,,Diž se, ustaj!" i tako 10—15
puta. Nakon toga se pojave glave
ispod pokrivača, a onda nastaje
nešto što se na Divljem zapadu
/valo stampedo. Ne znam jedino
zitšto se seljaci bune da im budimo
pijctlove. Zatim se svrstavamo u
dvored za gimnastiku. Fisko poči-
nje brojiti i zaustavlja se oko bro-
ja 45 (ali zna on i više). Slijedi
doručak. Ovo ,,doručak" treba
shvaliti kao alegoriju, jer ga uz
malo dobre volje čovjek uspije
pronači na plastičnom pladnju
(šicla šlo ljudski organizam nema
en/ima za razgradnju plastičnih,
masa).
TRASA. Kako to gordo zvuči
(vidi sc po uzdasima). Uzdah je
manjc-više policaj, slično kao i
,,hop" prije skoka, jer . . . glavno
tek slijedi. Najbolje je Ijiidima s
masnim z^lihama kojc se troše za
vrijeme rada do marende (tko želi
dobar recept za dijetu, neka ga ne
tra/i kod liječnika). Doplazivši s
irasc do skupnog mjcsta za ma-
rcndu. ne biste vjerovali. brigadiri
ponovno postaju ljudi sa standar-
do\u iznad ,,gladnih".
Vračajuči se s rada na trasi, u
autobusu vrijcdi parola: ,,l ORA i
kanal i pjesma i san." Da li se tu-
Širamo? Da. naravno. Ako uspije-
mo lo učiniti prije ručka — nema
problema, a ako se istuširamo
poslije ručka, ima ga još manje. U
tom slučaju vračamo sc u prošlost
i shvačamo kako je bilo dobro
kromanjoncu. Stvarno je super
klopa s prstima prijavim od zemlje
(sasvim ozbiljno).
Netko pjeva: ,,Sanjao sam no-
čas da te nemam", a mi: ,,Nemam
nočas što da sanjam". To je inače
vrijeme popodnevnog odmora, ali
je navika učinila svoje: večina je
budna. Tko zaspe, tromiji je od
mrtvaca, ali samo na prvi pogled,
jer se ipak, uz malo truda onih
budnih, takvi uspiju probuditi do
večere. Tada kuhurni programi,
svaki dan nešto novo (imamo ljude
s idejama). Tako dugo Očekivano
povečerje tako je brzo došlo da ni
sami nismo svjesni gdje je prošlo
lih 24 sata. HVALA.
FILA, ORB ..Izvidač".
Zagreb—Trnje
Andrej Šifrer -
Slovensl(e
gorice 83
že pred odhodom v brigado sem
premišljeval kakšni naj bi bili kul-
turni brigadirski večeri. Čeprav
sem si živo predstavljal življenje v
brigadi me je tukajšnje vzdušje
prijetno presenetilo. Vsak večer
imamo razne družabne prireditve,
s katerimi se med seboj bolj
spoznavamo in zabavamo. Enega
(xl teh večerov nam je tudi po-
pestril naš kantavtor ANDREJ
SIFRER.
Že nekaj minut pred napoveda-
no uro za prihod je bilo vzdušje
popolno. Iz štaba smo kmalu
dobili obvestilo, daje Sifrer že pri-
šel. Pa vendar ga ni in ni bilo na
oder, tako da je ta čas zapolnil
brigadirski ansambel iz Zagreba.
No in končno je le i)rišel, Andrej
od mesa in krvi ter s prehlajenim
grlom. S zahripavim grlom je izda-
vil svoj ,,dober večer".
Nato je sledilo nekaj naših bri-
gadirskih pozdravov. Potem je le
začel s svoiim programom ter nam
zapel pesem OSTANI Z NAMI, do
jutra. Toda do jutra nismo ostali,
a smo mu ves čas koncerta pridno
pomagali pri petju.
Svoj kratki koncert je zaključil s
pesmijo Martinov lulčck. Posku.ša-
li snio ga še z^idržati na odru, a se
ni odzval našim pozivom. Mi smo
si večer še sami nekoliko pi^daljša-
li. kaj je delal pa Andrej je pa nje-
gova sUar.
Janko Ikv, ..llija Badovinac,"
Laško
Moje počutje v brigadi
Počutje, to je pojem, ki ga obču-
ti vsak človek, v vsakem okolju,
sam ali pa s prijatelji. To je lahko
kritika ali pa pohvala. To stvar
občutimo tudi mi brigadirji. Poču-
tje vsakega brigadirja je odvisen od
svojstvenega karakterja, toda na
počutje večine brigadirjev vpliva
tudi sam štab akcije, bodisi v ne-
gativnem ali pa v pozitivnem smi-
slu. Tudi jaz imam svoje počutje
tu v Dornavi, kjer smo v brigadi. In
kakšno jc?
Kakšne velike kritike ni, pač pa
lahko pohvalim vse po vrsti. Moje
počutje je seveda odvisno od ča.sa.
Najslabše jc zjutraj, ko se namest-
nik komandanta zadere najbolj
zoprno besedo: ,,USTAJ!" Cez
nekaj ur pa je počutje vse boljše,
ko počasi hodimo na kosilo.
Najboljše pa je zvečer, ko so na
vrsii kulturni programi, ali pa kaj
podobnega. Ko pa z^slišim po
zvočniku   pesem:   ,.HEJ,   HAJ
Delo na trasi je končano, tudi letošnja akcija se izteka . . .
BRICi.M)E", pa se počasi preselim
v s\ci sanj. To pa sc ponavlja iz
K<>'kaplia krvi na nevinom
lijelu Neba narod diže
radničkom rukom mahnu.
U boi! I glas miliona se diže.
Voda je naš ervena raka
lišaja ČOVJEČANSTVA
Uz Kinnrovački hrast
što je sraslia snovima i nadama.
Čelo nnt niramorno gnijezdo .Sunca
Komad metalne trake — Opumena
V koju su se zabijale ostrice krvnikove
ali unaprijed mrtvi Ijigovi fašisti
nisu znali
da (.)d če lik a je naš Voda
1 eliki sin malog naroda!
I narod je dočekao mudru ptiču.
daljine da iz S ISTA učini PFJZAŽ
SLOBODE
I davni se san čovječanstva ispur>i!
Barjaktar je na čelu kolone!
»Druže. možeš li. . .«
Foto: I,. Kotar
dneva v dan, iz tedna v teden.
Zvone Ivanšek
Heroj Tito
Ustao je čovjek iz kanjona
krvavog mraka.
Lik mu
I ličnost
I snaga
I H is torij a naroda
Od sv jet last i izvajani iz korjena
MASA
Od stopala mu se crveno valovlje
Plima krvi s užarenog ostrvlja zemlje
što plovi u smrt
odbija ni traga mu.
Od ramena mu se rasprskavaju
glisti oblači magle Tmine.
Pred glasom mu tulnjave hježe
u jame urvine i ponore
A OS SPARTAK MASA
MARS
Z vije zda rata
»Mogu . . .« zaječi ranjenik u stroju
je li daleko . . . Sunce . . .
Brojao je stope smrti u snijegu
stope do slobode.
I Pjesma: Ide Tito preko Romunije . . .
Pelokraka mu svjetlošču pul otkriva.
Vid je. Vješala se črne žrtvama i reče:
Platiče mi krvnici za svaku vlas!
I prosu mu se otujni glas
Po planini a u dolini krv poteče
Vidje: Iz zaklanog djevojačkog grla
ioš živa otiče pjesma slobode nedopjevana.
L M. ORB »Marko Šoljič«, Lističa
TEDNIK
— 1. september 1983
TELESNA KULTURA IN SPORT - 17
ZAČETEK PRVENSTVA V ROKOMETU
v soboto se bo s srečanji
pfvega kola začelo nova tekmo-
valna sezona v slovenskih roko-
metnih ligah. Novost je v hgi
slanic, ki bo deljena v dva dela.
slanice rk Drava bodo tako
igrale v vzhodni skupini. V
joboto popoldan bodo nastopile
svojem igrišču in sicer se bodo
pomerile z Brežicami. Pred sreča-
njem članic bo Se tekma mladin-
^v Drava—Branik v okviru
tekmovanja v vzht)dni republiški
mladinski ligi. Ptujčanke bodo
nastopile z mlado ekipo brez
dolgoletne odlične vratarke Dar-
je Sitsenfraj. To pa kljub temu ne
pomeni, da so brez možnosti za
dobro uvrstitev.
Ciani rk Velika Nedelja bodo
tudi letos igrali v enotni republi-
ški ligi. Ekipa bo nekoliko po-
(foto: 1. kotar)
mlajena. saj so jo zapustili Sabo.
Gregorin ter Milan in Ivan
Bezjak. ki so se vrnili v matični
klub — Dravo iz Ptuja. Vendar.
Velika Nedelja je vedno imela
močno ekipo, ki se lahko kosa z
močnejšimi rokometnimi centri z
boljšimi pogoji.
Ormožani, ki so prijetno pre-
senetili v spomladanskem delu
pre]?nje tekmovalne sezone, bo-
do v novem prvenstvu gotovo
poskušali prodor proti vrhu.
Imajo izkušeno ejipo. ki proti
vsakemu nasprotniku igra na
zmago.
Zraven članskih bodo v liga-
škem tekmovanju nastopale tudi
mladinske in pionirske ekipe
omenjenih klubov. Rokometa je
tako na tem območju vedno več.
Pred tretjim nastopom v zveznem merilu
Ptujski šahisti bodo od 5. do 18. septembra
nastopili v republiško-pokrajinski Šahovski ligi
— zahodna skupina (prej druga zvezna liga), ki
bo v Puli. Ekipo sestavlja šest članov, dve
članici in dva mladinca ter ustrezno število
rezervnih igralcev. Na tekmovanju bo sode-
lovalo 12 ekip iz Slovenije, Hrvatske, Bosne in
Hercegovine ter Črne gore. Nastopale bodo
naslednje ekipe: Z§K Maribor, §K Borovo, SD
Iskra (Ljubljana), §K Nikica Pavlic (Banja
Luka), TŠK Tuzla, §K Celik (Zenica), §D
Murka (Lesce), ŠK Iskra (Bugojno), ŠK Celik
(Nikšič), §K Zadar, SD Domžale in §D MIP
Ptuj. Za naslov prvaka in uvrstitev v prvo
zvezno šahovsko ligo ima največ možnosti ekipa
Ž§K Maribor, ki bo imela resne konkurente v
moštvih iz Banja Luke in Tuzle. Moštvo šahov-.
skega društva MIP Ptuj, ki že tretjo leto zapo-
red nastopa na tem tekmovanju ima odgovorno
nalogo, da po predlanskem petem in lanskem
tretjem mestu tudi letos doseže podoben
rezultat.
Ptujsko moštvo je za tekmovanje solidno
pripravljeno, saj so mlajši člani moštva, ki
.sodelujejo tudi na individualnih tekmovanjih v
letošnjem letu dosegli nekaj odličnih rezultatov.
Tatjana Vaupotič je na nedavno končanem
prvenstvu SR Slovenije za članice osvojila na-
slov republiške prvakinje, Rado Brglez je
zasedel drugo mesto na mladinskem prvenstvu
SR Slovenije ter se solidno uvrstil na državnem
mladinskem prvenstvu, Maks Feguš je osvojil
naslov    mladinskega    šahovskega     prvaka
mariborske regije, Milan Seruga pa je uspešno
nastopil na kvaljfikacijskme turnirju za člansko
prvenstvo SR Slovenije. Podkrajšek, Bohak in
Majcenovič že več let nastopajo zgolj na
ekipnih tekmovanjih, vendar so se doslej vedno
hitro prilagodili tekmovalnemu vzdušju ter
dosegli dobre rezuUate. Namesto mojstra
Danila Polajžerja, ki je na odsluženju voja-
škega roka, bo na letošnjem tekmovanju na
prvi deski nastopil mednarodni šahovski
mojster Janez Barle, ki je v prestopnem roku
postal član šahovskega društva MIP Ptuj. Tako
sc bo lahko ekipa ptujskih .šahistov tudi na tej
deski, ' kjer nastopajo v glavnem šahovski
velemojstri in mednarodni mojstri, enako-
vredno merila z ostalimi ekipami v ligi.
-bj-
S srečanji prvega kola bodo tudi
v vseh medobčinskih nogometnih
ligah to soboto in nedeljo začeli
novo tekmovalno sezono. Minuli
vikend pa so igrah pokalna sre-
čanja. Pari prvega kola so na-
slednji: A liga: Stojnci — Tržeč.
Spodnja Polskava — Zgornja
Polskava. Dornava — Gerečja
vas, Središče — Gorišnica. Slo-
venja vas — Hajdina in Markovci
— Skorba; B liga: Leskovec —
Osankarica. Kicar — Apače.
Mladinec — Boč B. Oplotnica —
Partizan in Grajena — Rogozni-
ca; C liga: Moškanjci — Draženci,
Hajdoše — Podvinci. Sobetinci —
Videm in Zavre — Podvinci; ka-
deti: Sp. Polskava — Aluminij.
Bop — Gerečja vas. Dravinja —
Zreče in Steklar — Drava; pio-
nirji:
Stojnci — Tržeč. Sp. Pol-
skava — Žg. Poksava. Dornava —
Gerečja vas. Središče — Gorišni-
ca. Slovenja vas — Hajdina in
Markovci — Skorba.
Skorbi turnir
Drave
v počastitev petdesetletnice je
nogometni klub Drava v petek
zvečer in v soboto dopoldan na
rokometnem stadionu izvedel
turnir v malem nogometu. Na-
stopilo je 16 ekip. v finalu pa so
bili doseženi naslednji izidi:
MDA — Luna Park 2:2. Skor-
ba — MDA 1:0 in Skorba —
Luna Park 1:1. Prvo mesto in
naročilnico za 10.000 din je tako
osvojila Skorba. drugo mesto in
5000 din Luna park (Gerečja
vas), tretje mesto in 3000 din pa
ekipa ZMDA Slovenske gorice
83.
l.k.
S srečanja Stojnci — Središče, ki so ga v prejšnji sezoni dobiU
igralci Središča (foto 1. kotar) 1. k.
Republiški naslov za Marijo Šešerko
v Postojni je bilo republiško člansko prvenstvo v atletiki, ki so se
ga udefežiletudi tekmovalke AK Ptuj. Vrnile so se z enim naslovom,
dvema tretjima jn dvema petima mestoma. Republiški naslov je
osvojila Marija Šešerko in z rezultatom 558 centimetrov v skoku v
daljino. Dve tretji mesti je osvojila Marija Vindiš v najdaljših tekaških
preiskušnjah (na 15(X) in 3000 metrov). Sonja Pajenk pa je bila peta v
skoku v višino in peta v metu kopja. 1. k.
Še en uspeh ekipe ribičev društva invalidov Ptuj
Ribiška družina Ljubljana-Moste je bila
letos organizator republiškega prvenstva v
ribolovu društev invalidov — sekcij za šport in
rekreacijo. V čudovitem okolju na koncu Šiške
je lepo urejeno jezero, dostopno vsem kategori-
jam invalidnosti. V močni konkurenci ekip iz
vse Slovenije je ekipa društvo invalidov Ptuj v
sestavi Angelce šmigoc, Vinko Zebec, Martin
Zavec in Štefan Knaus zasedla odlično četrto
mesto.
Vrhunec presenečenja pa je bilo po razglasi-
tvi posameznikov in sicer v kategoriji A prvo
mesto in zlata kolajna je pripadla našemu članu
ekipe Martinu Zavcu. Seveda veselju ni bilo
Zorko, odlično levo krilo Velike Nedelje
kraja, la ekipa že nekaj let dostojno prezentira
ribiče v društvo invalidov Ptuj. Zelja, da bi
dosegli tudi najvišji naslov, prvo mesto ekipno
morda ni daleč.
Posebej bi poudaril prizadevnost Angelce
Šmigoc, ki svoje kolege-tekmovalce, kljub svoji
invalidnosti varno in sigurno prevaža na razna
tekmovanja in skrbi, da se pravočasno udeležu-
jemo raznih tekmovanj. Prepričan sem, da nje-
no delo v Dl Ptuj in pa njena prizadevnost,
skrb ter organizacija jc nekaterim mlajšim lah-
ko samo za vzor.
Na koncu nas je pozdravil član predsedstva
DI SRS Milan Mirtič in pa nredsednik Dl SRS,
oba sta poudarila, da se moramo bolj in maso-
vno vključevati v našo družbeno in politično ži-
vljenje kot njeni enakovredni člani ter si priza-
devati, da take in podobne prireditve še bolj
razvijamo, organiziramo masovnost, krepimo
naše vrste. Tisiim, ki pa ovirajo naše delo in bi
na kakšenkoli način poskušali škodovati naši
organizaciji krepko stopimo na prste.
Ob koncu je še zaželel srečno pot v svoja
društva ter na svidenje drugo leto -na repu-
bliškem prvenstvu, v enem od mest naše lepe in
vedno vesele ter prijazne Slovenije.
Štefan Knaus
Slovo od aktivnega igranja
Na turnirju bratskih občm v rokometu se je od dolgoletnega
aktivnega igranja poslovila vratarka RK Drava Darja Sitsenfraj. V klubu
je trenirala osem let ter izredno veliko prispevala k velikim uspehom ptuj-
skega ženskega rokometa, zlasti ob uvrstitvi in igranju v drugi zvezni ligi.
Tekst in folo: I. kotar
l>arja je veliko let navduševala z odličnimi obrambami, ob ptujskem
rokometu pa bo gotovo ostala še naprej
Ob slovesu od aktivnega igranja sta ji Albin Pišek in Robert Muhič izro-
čila klubsko priznanje in priložnostna darila, skromno zahvalo za velik
prispevek.
PRVO KOLO V OBMOČNI NOGOMETNI LIGI
Uspeh Aluminija v gosteh
v prvem kolu novega prvenstva v vzhodni območni republiški
nogometni ligi .sta naši enajsterici gostovali, Drava v Brežicah, Aluminij
pa v Zagorju. Aluminij je začel bolje saj je srečanje s Proletarcem dobil
kar s 3:0, Drava pa je izgubila z 1:2.
Aluminij se je v Zagorju izkazal z dobro, taktično zrelo in
disciplinirano igro, ki ji domačini, eden izmed kandidatov za vrh, niso
mogli slediti. Največ preglavic sta domačinom povzročala hitra Krajnc in
Špciionja ter dosegla vse tri zadetke (prvega Spehonja, druga dva pa
Krajnc). Aluminij: Simonič, Šmigoc, Petek, Jaušovec, Mesaric, Kokot
(Koren), Fruk, Pignar (Murat), Krajnc, Škrjanc, Spehonja.
Drava je v Brežicah tesno izgubila. Domačini so vodili z 2:0, na
z^idetek ra/like pa je znižal izkušeni Dušan Hvaleč. Za Dravo so nastopili:
Kranjc, Poplatnik, Tement, Ceh, Kralj, Mihelič, Korošec (Strelec), Simič
(Kmetec), Hvaleč in Cuš. 1. kotar
V NEDELJO DRAVA-ALUMINIJ
Pričakujemo dobro igro
v nedeljo popoldan bo na stadionu Drava v Ptuju novi derbi med
Dravo in Aluminijem. Srečanje drugega kola območne lige se bo po
mladinski predtekmi (tudi Drava — Aluminij) začelo ob 16,45. Po
dolgem času lahko znova pričakujemo kakovostno srečanje, saj na to
kaže prvo kolo. Aluminij je močnejši za vratarja Simoniča in Kranjca (pa
tudi za Beka in Vrabla), Dravo sta okrepila Hvaleč in Tement, mlajši
igralci obeh ekip pa imajo že več izkušenj. Srečanje bo vodil Pahor iz
Lendave. Pričakujemo, da bosta vodstvi pripravili igralce na fer in ko-
rektno srečanje, saj bodo oboji igrali na zmago!
Trije državni naslovi za ptujske modelarje
Modelarji aerokluba Ptuj .so na 37. državnem prvenstvu za prosto-
Icteče modele, bilo je ob koncu prej.šnjega tedna v Livnu, osvojili tri
državne naslove, enega posamičnega in dva ekipna. Nastopilo je 150
modelarjev.
Ptujčani so največ dosegli v kategoriji F 1 C. Med posamezniki je
di/a\ni naslov osvojil Oton Velunšek. prva pa je ludi ekipa v postavi
Vclinšck. Žuran in Janžekovič. V kategoriji F 1 A so osvojili ekipni
naslov, največ po zaslugi dobrih uvrstitev Žagarja in Praprotnika.
l.k.
Začetek tudi v medobčinskih ligah
18 - ZA RAZVEDRILO
1. september 1983 —
TEDNIK
TEDNIK ~ ^' september 1983
OGLASI IN OBJAVE - 19
Slovensko gledališče i7 Celja se bo v pone-
deljek, 5. septembra ob 20. uri predstavilo v
Ptuju z delom Miloša Mikelna MORALNO
POLITIČNE KVALIFIKACIJE TOVARl«^A
GUBCA ali Sestanek z neprijetnim dnevnim
redom, kot bi lahko podnaslovih lo .Mikcinovo
noviteto. Gostovanje celjskih glcdališčnikov
sodi v okvir XL ptujskih kulturnih srečanj, v
predstavi pa naastopa tudi Ptujčanka Zvezdana
Mlakar kot stalna članica SLG iz Celja.
Avtorja Miloša Mikelna je v večini njegovih
del zaneslo v aktualno družbeno problematiko
in podobno je tudi v tem. Tako piše o nesklad-
jih in nasprotjih, včasih blago smešnih nesklad-
jih, včasih krvavo krutih nasprotjih med na eni
strani udomačenim, obstoječim, danim — in na
drugi strani lepim, pravičnim, pravim člove-
škim, svobodnim — kot je v gledališkem listu
zapisal avtor jam.
Svoje delo predstavlja kot nekako politično
kroniko, ki je močno naravnana na sedanje
aktualne razmere, ko mnogi odgovarjajo zadnje
čase z ,,r. . .Manj v besedah in bolj v dejanjih,
z ukrepi, ,,ki se zdijo neumni ali že kar saboter-
ski, zavlačevanje jasno dogovorjenega, trajnost
začasnega in začasnost trajnega — vse to je
posledica sedanjih dilem jugoslovanskega raz-
poija v vsem trenutku. Da prikažem to usodno
ra/poijc, sem si izbral določeno okolje in
OM-bje.   Zakaj   prav  to?  Ker je  še  dovolj
reprezentativno, da še zmore kompetenten
prikaz obravnavanih dilem — in še dovolj blizu,
še dostopno poprečnemu gledalcu . . . Tako bi
razložil to svojo igro. Torej sem spet enkrat
dokumentarist . . je zapisal svoja razmišlja-
nja ob celjski krstni uprizoritvi Miloš Mikeln.
Vse kaže, da gre za dovolj aktualno
problematiko, ki bo pritegnila gledalce, zato se
organizatorji tudi odločili, da to pot izberejo za
prizorišče avlo Srednješolskega centra. Pred-
prodaja vstopnic pa je vsak dan od 9. do 15.
ure v garderobi ptujskega gledališča in uro pred
predstavo. Informacije pa dobite po telefonu
771-494.
Črkoslikarja pri delu na fasadi predelovalnega centra v
Ptuju foto: 1. kotar
Na fasadi novega predeloval-
nega centra v Ptuju je videli iz
dneva v dan več. Zato sta zasluž-
na Gavrilo Manjevič in Vlado
Snežič. ki se trudita, da bi čim
natančneje prenesla na fasado
povečano nalepko, ki je na
steklenicah vina Haložan. Slikaje
precej velika (7x5.5 m), delata jo
po naročilu Emt)na K K Ptuj
TOZD Slovenske gorice že več
kot leden dni. Delo gre počasi od
rok. moti pa ju tudi to. da ni
strehe. Najbiy ni treba posebej
pudarjati. da je tako slikanje
fasade posebno zahtevno delo saj
je potrebno paziti tako na pro-
porcijo in simetrijo, kot tudi na
barvni sklad. Barve morajo biti
obstojne in odporne proti vsem
vremenskim neprilikam. zalo
uporabljata Acrvicolor toniran
tudi z ostalimi Jugocolorji. Zani-
mivo pri tem je. da se barve
mešajo z vodo, vendar jih voda
ne izpere, vsaj petletna garancija
lo zatrjuje.
Zraven moliva iz nalepke
Haložan sla naslikala še zaščitni
znak Ptuja, grb svetega Jurija, iz
gline pa sta preslikala v naravno
velikost in uskladila barve še za
drug motiv. pest. ki stiska gozdje,
kot simboličen prikaz ptujske
kleli.
Kakšen bo motiv pa nista
odločala črkoslikarja. ampak dr.
ŠtelTca Cobelj. ki se najbrž ludi
sama veseli, da bo delo kmalu
končano in tako v ponos Ptujča-
nom in vsem ljubiteljem vinske
kapljice. Rosvita P.
KS HEROJA LACKA ROGOZNICA
Letošnji krajevni praznik
bo v Kicarju
v krajevni skupnosti Heroja Lacka Rogoznica pričnejo v soboto, 3,
septembra prireditve v počastitev krajevnega praznika. TVD Partizan Ro-
goznica organizira v soboto, 3. septembra ob 18. uri v Podvincih tekmova-
nje v namiznem tenisu, v nedeljo 4. septembra ob 17. uri pa kros v Kicarju,
v šahu pa se bodo pomerili v soboto 10. septembra ob 9. uri v domu Slo-
venskogoriške čete. V nedeljo, 4. septembra organizirajo udarniški dan v
Kicarju, kjer bodo uredili okolje spominskega obeležja Slovenskogoriške-
Lackove čete. Z delom bodo pričeli ob 8. uri zjutraj.
Osrednje prireditve v počastitev praznika pa bodo pričeli v soboto, 10.
septembra ob 19. uri v Domu Slovenskogoriške čete z otvoritvijo razstave
likovnih del članov Likovne sekcije prosvetnega društva Alojz Arnu§
Rogoznica in s sprejemom delegacije iz bratske krajevne skupnosti Banja iz
pobratene občine Arandjelovac iz SR Srbije.
V nedeljo, 11. septembra bo osrednja proslava krajevnega praznika v
Kicarju. Ob 13. uri bodo v gasilskem domu odprli razstavo kruha in pogač,
ki jo bodo pripravile žene iz Kicarja. Ob istem času se bo pri spominskem
obeležju NOB — kjer je bila aprila 1942. leta postojanka Slovenske(gori-
ške-Lackove čete, formirala Slovenskogoriška-Lackova četa, v katero se
bodo vključili tudi predstavniki krajevnih skupnosti iz Slovenskih goric,
med prvimi so napovedali svojo udeležbo iz Natašine čete iz krajevne skup-
nosti Polenšak. Ob 14. uri se bo pričel slavnostni zbor krajanov, krajevne
skupščine in vodstev družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti, na
katerem bodo svečano podpisali Listino o prijateljstvu in sodelovanju kra-
jevnih skupnosti Banja in Heroja Lacka Rogoznica, podelili krajevna pri-
znanja, posadili spominski drevesi, zatem pa bodo kulturni program izva-
jali: Ženski pevski zbor prosvetnega društva Alojz Arnuš Rogoznica,
člani osnovne organizacije ZSMS ,,Jože Lacko" Kicar ter domače pevke in
godca iz Kicarja. Člani gasilskih društev Kicar, Pacinje, Podvinci in Spod-
nji Velovlak pa bodo tekmovali za prehodni pokal Heroja Lacka.
V nedeljo, 18. septembra bodo ob 15. uri v Spodnjem Velovlaku
zaključili praznovanje krajevnega praznika s predajo gasilskega avtomobi-
la gasilskemu društvu Spodnji Velovlak.
FB
OB PRIČETKU ŠOLSKEGA LETA
Za varnejšo pot do šole in domov
Danes so se ponovno odprla šolska vrata in na sto-
tine malčkov sirom naše domovine se je ponovno s
torbicami na ramah podalo med šolske klopi. Prvošol-
čke bodo prvih nekaj dni prav gotovo spremljali v šolo
in domov njihovi starši. Starejši učenci, predvsem tisti
v višjih razredih pa se bodo verjetno podali na pot kar
sami, peš ali s kolesom.
Sola bistveno Vpliva na življenje učencev, pred-
vsem v prvih dneh pa je čutiti močno spremembo.
Brezskrbne počitniške dni je treba pozabiti, saj se za-
čenjajo šolske skrbi. Res je, šola je prva, tako pravijo
starši, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu
pri SO Ptuj pa ta rek takole popravlja: PRVA JE
VARNOST OTROKA NA POTI V ŠOLO IN DO-
MOV.
Že mesec dni pred pričetkom šolskega leta so se
člani imenovanega občinskega sveta sestali in izdelali
pian aktivnosti za večjo varnost otrok ob pričetku šol-
skega leta. Seznanili so vse osnovne šole, ki morajo
ponovno izdelati ali prilagoditi šolske prometno-var-
nostne načrte. Prav pa je, da se tudi starši potrudijo in
si preberejo vsaj 94., 50. in 51. člen Zakona o varnosti
cestnega prorheta, ki podrobneje razčlenjujejo obna-
šanje pešcev in kolesarjev — torej tudi otrok — v cest-
nem prometu. Nekaj členov naprej so zapisane tudi
določbe o obnašanju voznikov motornih vozil do te
najnižje kategorije udeležencev v cestnem prometu.
Ce je denar za stripe in podoben šund, potem bo tudi
toliko denarja, da bo v vsaki družini še prostor za Za-
kon o varnosti cestnega prometa. Na voljo je v knji-
garni Mladinske knjige. In ko boste prebrali v.saj tiste
člene, na katere smo vas opozorili, se jih tudi držite.
Da ne bo prepozno ali žal morda tudi tragično. Pa var-
no pot vsem šolarjem, v šolo in domov!    M. OžmeC:
POMANJKANJE ŽIVINSKE KRME
Stanje lahko omilimo
Večkratna sušna obdobja so
povzročila precej škode tudi v pri-
delovanju krme, predvsem na slabo
gnojenih travnikih in na travnikih v
Lisli in glave sladkorne pese letos ne smejo ostati na polju
višjih legah. Na nekaterih travnikih
je pridelek živinske krme tudi do 50
odstotkov manjši. Znova smo se
lahko prepričali, da je izdatno gno-
jenje zelo pomembno tudi v travna-
tem svetli. Seveda še ni vse zamu-
jeno. Ob izdatnejših padavinah
lahko tudi sedaj z dognojevanjem
i/boljšamo letošnjo krmno bilanco.
S količino 150 kilogramov KAN-a
na hektar bomo podaljšali jesensko
paSo,_ki bo tudi izdatnejša, tako pa
bomo prihranili precej krme za
zimsko obdobje.
Druga možnost je siliranje koru-
ze. Tega bi se predvsem letos naj
posluževali kmetje še bolj kot obi-
čajno. Škoda je, da ostane precej
koruznice na polju, ko vemo, da je
silirana koruza izredno dobra živin-
ska krma. Koruzo siliramo, ko je že
precej zrela, bolje nekoliko pozneje
kot prej. V mlečnih klasih je nam-
reč precej manj hranilnih snovi. Se-
daj vsebuje koruza okoli 120 do
130 škrobnih enot, čez štirinajst dni
pa bo vsebovala že okoli 200
škrobnih enot, kar je dober dokaz
o koristnosti nekoliko poznejšega
siliranja.
Letos tudi ne bi smeli pozabiti na
pomembno vlogo pesnih rezancev v
naši živinoreji. Še posebej pa mo-
ramo letos izkoristiti liste in glave
sladkorne pese, kar smo v minulih
letih radi zanemarjali. Liste in gla-
ve lahko siliramo skupaj s koruzo,
lahko pa tudi same. Tudi tako bo-
mo izboljšali krmno bilanco in
marsikatera žival bo tako lahko
ostala v hlevu.
JB
osebna hronika
rodu i: so:
Sonja Pongračič, Lahonci 101 —
Petro; Jožefa Šeliga, Stogovci 18
— Marka; Marija Beranič, Župečja
vas 4 — deklico; Marta Žiher, Bre-
snica 22 — dečka; Ema Mihorič,
Plešivica 13 — Mihaela; Zvezdana
Kovačec, Majšperk 53 — deklico;
Danica Krabonja, Podgorci 70 —
dečka; Marica Mar, Predava 18 —
dečka; Danica Malek, Strmec 13 —
Simono; Marija Travnikar, Ptuj-
ska gora 91 — dečka; Milena Mari-
nič, Vičanci 3 — deklico; Milenka
Hor\at, Podvinci 66/b — dečka;
Jožefa Duh, Placar 38 — deklico;
Marija Ules, Vičanci 68 — Boštja-
na.
porok K:
Darko Erhatič, Hvaletinci 47 in
Slavica Šket, Barižoni 14; Ivan Zu-
panič, Prepolje 106/c in Cvetka
Kurbus, Kungota pri Ptuju 98; Vla-
dimir Štagar, Zamušani 21/a in
Marija Kosi, Zamušani 51; Edvard
Jugovec, Krčevina pri Vurberku
174 in Marija Vidovič, Orešje 11;
Marjan Šmid, Kicar 88 in Slavica
Šcgula, Podvinci 55; Franc Duh,
Dravinjski vrh 44 in Julijana
Smolinger, Dravinjski vrh 44; Mi-
lan Velenšek, Lokrovec 33 in .Mari-
ja Tomažič, Gorišnica 42.
i mrli so:
Ivan Mernik, Strezetina 17, roj.
1911, umrl 23. avgusta 1983; Jože
Klemenčič, Mihovci 94, Vel. Nede-
lja, roj. 1930, umrl 23. avgusta
1983; Marija Vidovič, Spuhlja 85,
roj. 1907, umrla 22. avgusta 1983.
TEDNIK
zdaja zavod za časopisno in radij-
sko dejavnost RADIO-TEDNIK
62250 Ruj, Vošnjakova 5, poštni
oredal 99. Ureja uredniški kolegij, ki
ga sestavljajo vsi novinarji zavoda,
direktor in glavni urednik FRANC
LAČEN, odgovorni urednik
FRANC FIDERSEK, tehnični ure-
dnik ŠTEFAN PUŠNIK, novinarji:
Jože Bračič, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Ludvik Kotar, Martin
Ozmec m Marjan Šneberger. Ure-
dništvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-261 in 771-226.
CeloietJia na-očpjoa ^oaša 450 di-
narjev, za tujino 1.125 dinar-
lev. Žiro račun SDK Ruj
52400-603-31023. Hska ČGP
Večer Maribor. Na podlagi zakona o
obdavčevanju proizvodov in stori-
tev v prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od prometa
proizvodov.
ČRNA KRONIKA
L tednu od 22. do vključno 29. avgusta so miličniki postaje milice
Ptuj in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah. Pri tem so
zabeležili tri hujše in dve lažji telesni poškodbi, materialna škoda na
vozilih pa znaša okoli 435.()()0 din. Vzroki nesreč so bili neprimerna
hitrost. Izsiljevanje prednosti in v enem primeru tudi vinjenost voznika.
Ker se je že pričelo novo šolsko leto. opozarjamo vse voznike motor-
nih vozil na previdnejšo in obzirnejšo vožnjo do vseh pešcev, še posebej
.šolarjev. Raje vozimo počasneje, tako bo bolje za nas in za vse ostale
udeležence v cestnem prometu.
IZSILIL PREDNOST
V petek. 26. avgusta okrog 22.
ure se je zunaj Hajdine zgodila
huda prometna nesreča, do kate-
re je prišlo zaradi neupoštevanja
prednosti. Trčila sta voznik oseb-
nega avtomobila Ciril Majcen iz
Zgornje Hajdine in voznik tovor-
njaka Alija Hačimič iz Ribcev pri
Prozoiju. Voznik Majcen je v
nesreči dobil težje telesne po-
škodbe.
NEPREVIDNO PREHITE-
VAL
V soboto. 27. avgusta okoli 11.
ure se je na magistralni cesti
zunaj naselja Podlehnik zgodila
huda. prometna nesreča zaradi
neprevidnega in nepravilnega
prehitevanja. V nesreči sla dobila
hujše poškodbe naša zdomca
Zain   Sulejman   in   Miroljuba
Murič iz Rožaja. Huje je bil
poškodovan tudi Rudolf Kunster
iz Zakla pri Podlehniku. Mate-
rialna škoda znaša okoli 400
tisočakov. — OM
Nadaljevanje ptujskih kulturnih srečanj
NA FASADI MOTIV IZ NALEPKE