—    234    —
O zadevah deržavnega zajema.
Odperto pismice našim kmetom.
Preljubi! Znano Vam je že, da in zakaj so naš presvitli cesar novo veliko posojilo razpisali in gospod poglavar naše dežele so poduk v njem razglasili« Tudi 55Novicea razjasnujejo to važno zadevo v vsakem svojih listov prav po domače. Pa vendar mislim, da Vam ne bo od več, če Vam tudi jez v kratkem razložim, kako bi Vam bilo mogoče, se novega posojila v svoj največji prid vdeležiti. Poslušajte tedaj, kaj Vam hočem povedati.
Naš presvitli cesar so po izgledu svojih slavnih »prednikov, ki so navado imeli, o nastopu cesarjevanja si izrek ali pregovor izvoliti, pregovor ?)z zedinje-nimi močmi" izvolili« To je kaj lep izrek; zakaj malokdaj zamore en sam človek s svojo posamno močjo kaj le količkaj bolj težavnega doseči. Ce se pa več ljudi zedini, jim je mogoče mnogokrat kaj doseči, da se je čuditi.
Tako nas uči skušnja, da so, na priliko, marši-ktere fare z „zedinjenimi močmi*' najlepše cerkve sozi-dale, ker so vsi farmani skozi več let, slednji vsaki teden, kaj malega na stran pokladali in si tako s časom lepo število dnarjev nabrali.
Fara je imela na priliko 3000 duš ali 300 hiš, in vsaka hiša je mogla v tednu dvajsetico dati, ktero si je kdo iz družine na tergu ali, z delom zaslužil« To je dalo vsak teden 300 dvajsetic ali 100 gold., kar v leta ali v 52 tednih 5200 gold.  izda.    V  dveh letih je že
10.400 gold., v treh 15.600, v štirih 20.800 in v 5 letih že 26 000 gold. S temi dnarji se da že kaj lepa cerkev na deželi sozidati.
Ali vidite, kaj se da s stanovitnostjo in z zedinje-uimi močmi" opraviti?
Ravno tako, mislim jez, bi imeli Vi z novim posojilom storiti.
Ce bi bilo posameznemu prepušeno, se z 20 gold. ali tudi s 50 gold. posojila vdeležiti, jih je pač malo, kteri imajo gotovega doarja koj pri roki (ker je za podpis za 20 gold. desetice, in za 50 gold. pa dvajsetice skozi tri leta treba), ali pa nimajo toliko stanovitnosti, da bi skozi več časa po malem večje število pristranjali. Tudi je dobiček, ki tacega posamnega doleti, premajhen, da bi mu veselje delal, ker 20 gold. samo en goldinar, in 50 gold. posojenih le 2x/2 gold. letne obresti daje.
Ce se pa cela soseska ali fara, ali v krajih, kjer so te majhne, več njih zbere in koga postavijo, kteri vsako nedeljo natanko pobera, kar zamore slednji dati in to potem vsačih pet tednov davkni gosposki izroči, se zamore že v treh letih toliko dnarjev nabrati, da se bodete čudili, če Vam jih v tem-Ie izgledu prerajtam.
Vzeti hočemo:
1.   da ima fara 2000 duš ali kakih 200 hiš;
2.  da upa, da bo samo tri leta vplačevati treba;
3.  da sklep stori,   eden   za vse — vsi za   enega   50 deržavnih   dolžnih   pisem  ali   obligacionov   po   100
gold. vzeti, kar bi jo 4750 gold. stalo, ker vsako taka pismo 95 gold. velja.
Ti dnarji se s tem naberejo, da vsaka teh 200 hiš vsak teden 9y2 kraje, v občno dnarnico odrajta. Ker pa hiše navadno nimajo enacega premoženja, bi bilo najbolje, če bi gospod fajmošter, župan ali kdo drug že pred pravičen prevdark naredil, po kterem se ravnati bi pa vsak primoran bil. Zakaj najpervo je tu, da vsako nedeljo 31 gold. 40 kr. vkup pride, da je mogoče vsačih 5 tednov (to so predpisani obroki ali brišti za plačevanje)  158 gold. 20 kr. davkni gosposki oddati.
Iz tega previdite, da se po takem v 30 obrokih ali v treh letih ravno potrebnih 4750 gold. nabere, da smo tedaj prav rajtali.     (Konec sledi.)
—   238    —
O zadevah deržavnega zajema,
Odperto pismice našim kmetom.
(Konec.)
Teh z majhnim trudom nabranih 4750 gold. bo fari vsako leto 250 gold. obresti dajalo, s kterimi se že marsikaj oskerbeti da, za kar bi se mogli dnarji med farmam z velikimi težavami iskati. Ta fara bi pa imela po takem tudi se dobro zavarovano premoženje 5000 gold., ktero pa še takole dobiček daje.
To, iz zgolj posamnih deržavnih dolžnih pisem po 1000 gold. obstoječe premoženje da soseski pomočke v roko, si v nenavadnih potrebah koj gotovih dnarjev pri-akerbeti, ker se zamorejo deržavne dolžne pisma vsaki dan prodati ali zastaviti, ker so kakor gotov dnar.
Mislimo si, soseska, ki nam je tukaj izgled, nima hiše za šolo, ali ima pa tako slabo in nedostojno, da bi ee mogla na vsako vižo nova in bolj pripravna sozidati. Iz prevdarkov in rajting, ktere gosposka o tem naredi, 0e pa pokaže, da bi bilo za zidanje šolske hiše še gotovih 2000 gold. treba, če bi sosedje potrebnega sveta, potem vožnjo in delovce zapstonj dali.
Da toliko dnarjev dobi, ni treba soseski nič dm-zega, kakor samo 20 deržavnih dolžnih pisem zastaviti in obresti, ki jih dajejo, posodniku prepustiti; po takem ji ostane še 30 dolžnih pisem, ktere 150 gold. obrestujejo.
Ker mora pa soseski na tem ležeče biti, sposojenih 2000 gold. berž ko je mogoče verniti, bi bilo prav, 150 gold. obresti, ki ji vsako leto ostanejo, tako v ta namen oberniti, da jih vselej v hranilnico (šparkaso) pošlje in obresti h kapitalu prideva. Vso hranilnice so tako osnovane, da se to zgoditi more in da 150 vloženih gold. v 10 letih 2000 gold. da. Tako bo soseska v 10 letih svoje zastavljene obligacijone spet rešila in Bvojih celih 5000 gold. spet imela, vsako leto 250 gold. obresti dobivala, šolo lahko s tem dobro obravnovala in še učenika plačevati zamogla.
Vse to je soseska s svojo krepko voljo, s svojo enovoljnostjo in s svojo domoljubnostjo dosegla. To vse je stalo vsako hišo samo 9l/2 kraje, na teden, in to priča jasno, kaj se da „z zedinjenimi močan1,4 storiti.
Še nekaj! Postavimo: da je v celem cesarstvu, ki ima blizo 40 milionov ljudi, tacih sosesk z 2000 pre-bivavci kakih 18 000. Če se vsaka teh s 5000 gold. novega posojila vdeleži, bi izdale celih 90 milionov gold. (Soseske pa, ktere imajo manj kot 2000 duš, se lahko po svoji moči vendar s 4000, 3000, 2000, in naj manj premožne vsaj s 1000 gold. vdeležiti zamorejo.
Ne smete tedej misliti, da to malo, kar Vi pri-daste, nič ne izda, in da naj samo bogatini pripomorejo. Timveč naj se soseska s sosesko skuša, da se bo ena od druge bolj krepko tega velicega djanja vdeležila.
Ne dajte se tedaj na nobeno vižo odverniti, da bi o tej priliki mlačni ostali in se s svojo nepremožnostjo in s tim izgovarjali, da nimate gotovega dnarja.
Naj gre le od vsake hiše en priden delavec na dni delati, ali vsaki dan kak drug, ali vsaki teden dva ali trije, in kmalo bodete imeli par grošičev, kterih vsaka
hiša v tednu potrebuje. — Zedinite se in prosite svojega župana ali gospod fajmoštra, da bo dnarje vsaki teden natanko poberal,— da poskerbi, da se soseska na toliko deržavnih dolžnih pisem podpiše, kolikor je po prevdar-jenju mogoče, kakor tudi, da nabrane dnarje vsacih 5 tednov davkni gosposki odrajta in sploh vse gosposki v varstvo izroči, — in šlo bo in iti mora.
Kako se bodete mogli ponašati, ko se bo v vsili časnikih bralo: „Ta in ta soseska se je s 5, 6 ali tudi več tavženti goldinarjev na novo posojilo podpisala". Ia kako bo zadnjič Njih veličanstvo veselilo, ko bo zredilo, kako so kmetiške soseske bolj domoljubne se ska-zale, kakor marsikter bogat stiskačl
Tudi Vi bodete potem pripomogli in veliko veliko bodete pripomogli, da se nadloga vsih dežel, vsih stanov: „sre-bra nadavek ali ažioa odpravi, da se kupčija in obertnost spet oživi, da dragina živeža in družin potrebnih reči mine, in cesarstvo spet sebi spodobno mogočnost zadobi.
Na noge tedaj! Ročno se poprimite in nič ne mudite, ker je le do 20. prihodnjega mesca mogoče, se novega posojila vdeležiti. Ročno na klic cesarjev .jz zedinjenimi močmi! —
V zadnjem listu prosim na str. 2. tega odpertega pismica, kjer je plačilo na desetice in dvajsetice za 3 leta prerajtano, pristaviti vsak teden.                   M«