List 27.
Glasi za napravo vrtnarske družbe
na Kranjskem.
Kdor pogleda tržne dni na sejm v Ljubljani, čudi se, koliko in dobre zelenjadi in druzih vrtnarskih pridelkov je na prodaj vsak letni čas. Vendar še več bi se dalo storiti.
poglejmo, kaj in kako.
Pri tukajšnjem vrtnarstvu je to gotovo napačno, da skor vsak prijatel vrtnarstva samotež za-se dela in da še rad skriva, kar ima, le da nimajo drugi. Drugod se take reči že prav pogostoma nahajaja in niso nobene posebnosti več.
Posebno hvalo zaslužijo Krakovcanke in Tr-novčanke, ki se nevtrudljivo gibljejo na svojih vrtih od zora do mraka; one pridelajo na majhnih prostorčkih sila veliko. O krakovskem in trnovskem vrtnarstvu moremo reči, da jih ne prekosi nobena dežela v obilnem pridelku. In to je vzrok, da je navadna zelenjad v Ljubljani tako po ceni, in se prodaja tudi na doljno Stajarsko in na Tržaško. Na istem prostoru, z istim gnojem in z isto skrbjo bi pa se dale še druge več vredne reči pridelati, ktere v Ljubljano od drugod dobivamo in drag6. Naj spomnimo tu le semen žlahne povrtnine za prikuho, iz kterih mesto Bamberg na Bavarskem toliko skupi, da se živi od te kupčije čez 800 vrtnarskih družin, in Bamberg je veliko manjše mesto memo Ljubljane in kraj ni nič bolj ugoden vrtnarstvu kakor pri nas.
Dajmo premisliti: ali bi se na Kranjskem, kjer je svet na tako male kosce razdeljen, iz mnozih zemljišč ne dalo veliko več dobička vleči, ako bi se obdelovala kakor vrti in se pridelovale žlahna povrtnina in tako imenovane kupčij ske rastline? Ali nam ne kaže detelj no naše seme, kterega se veliko proda v tuje dežele, da bi se dala taka kupčija še odpreti drugim pridelkom, ako bi jih imeli?
Poglejmo na špargelj. Se le malo let je, kar so na kmetih začeli špargelj pridelovati in to z dobičkom, za kterega se nekdaj še nobeden zmenil ni. Ljubljanski mah (morast) je kaj ugoden špargeljnu; če pa nekteri mislijo, da je to že dosti, da pridelajo le veliko špargelj na in jim ni mar, da bi ravnali tudi lep in dober špargelj, v malo letih se bojo prepričali, da bo njih špargelj tako slab, da kupci ne bojo marali za-nj.
Ker sta v Ljubljani zemlja in podnebje ugodna za vsako povrtnino, pač bi jo tukajšnji vrtnarji dobro opra-
-----   212   -----
vili, da bi se poprijeli žlahnejših sort zelenjadi ali povrtnine kakor so karvijol, brokole itd. Žlahne gobe, šampinjon imenovane, skor nobeden še ne prideluje pri nas, in kako lahko bi se prodajala. Gomoljika (Truffel) je gotovo na kupe v kranjskih gozdih; ko je bil Francoz gospodar naše dežele, snedel je na kupe te žlahne gobe, — zdaj se je malo prinese na sejm.
Kaj pa s cvetlicami? Cvetlice bi morale biti več kot le za zabavo ali kratek čas. Kdor se s cvetlicami peča, požlahnuje si svoje srce, lepša si svoje bivališče, in vzlasti ženstvo si z umetnostjo prisluži mar-sikak goldinar. Pri nas se premalo še obrajtajo cvetlice , ktere kinčajo ravno tako kmetov vrt in okolico kočice njegove, kakor okraj velike palače. Saj ima Kranjec rad lepo okinčane cerkve in oltarje, in to je lepo in prav, pa cvetlice lepšajo tudi vrt, in posebno šolske vrte, pa tudi okolico hiš itd. Al tudi dobiček iz prodanih žlahnih cvetlic naj se nikar ne prezre. Kar gospoda potrato uganja, da si za veselice, plese itd. tudi pozimi kupuje cvetlice, gre veliko denarja iz dežele v Trst in druga mesta za kamelije in druge žlahne cvetlice.
Kranjec ima marsiktere cvetlice, ki samo v njegovi domovini rastejo, kakor kranjsko lilijo, kranjsko brkon-čico itd., namesti da bi se izrejale take cvetlice v domačih vrtih in seme njih prodajalo, kupovati se mora v tujih deželah.
Za sadjerejo seje poslednja leta veliko storilo, pa še premalo; dosti je še zemlje, kjer bi se dalo rediti prav žiahno sadje, pa se redi le navadno malo-vredno. Češpelj (sliv), ki se suhe tako lahko prodajo, še imamo premalo. Ob potih bi se dalo zasaditi veliko drevja, ki bi donašalo korist in bi lepšalo kraj — pa kaj, da se ne manjka hudobnih rok, ki ne prizanašajo cestnemu drevju!
Na Kranjskem bi se moralo gledati, da bi se vzre-jevaio drevje in grmovje, ktero divje raste, pa je vredno obdelovanja. Tako na pr. se divje rešeljike (Mahaleb), na ktero se da dobro cepiti višnja, dokaj nahaja na ostrem Krasu. Nismo slišali, da bi reseljiko v teh krajih za kaj rabili, okoli Baden-a pri Dunaji pa jo nalašč sade, da prideljujejo tiste dolge cevke za tobačne pipe, po kterih tudi Turek rad tobak pije. In če pri nas kdo višnje izreja, mora si iz druge dežele naroČevati rešeljik, da cepi višnje na-nje, čeravno jih imamo blizo doma — na Krasu. — Tudi ruja (roga, bojca, Sumach, Perukenbaum) se v kamnatih dolinah kranjskih dobi; njegovo perje cenijo barvarji in stro-jarji. V Siciliji SKupijo sila veliko denarja za ruj, in v bližnjem našem Primorskem porabijo vsak grmiček, pri nasipa se nobeden ne zmeni za-nj.
Iz S tange dobivamo veliko in lepih češinj, pa še žlahnejših bi se dalo izrediti in ž njimi kupčija odpreti tudi v tuje dežele. Tudi kostanja imamo veliko, ki bi se^dal požlahniti po laškem marunu.
Ce si kdo hoče sadni vrt napraviti in si nakupuje drevesa, mora večkrat mačko v žaklji kupiti, ker pro-dajavec ne ve imena svojega sadja ali pa je napačno. Živa potreba bi tedaj bila, da bi se napravila drevesnica, iz ktere bi se zanesljivo dobivala taka drevesa, kakoršnih želimo. In kako nam manjka dobro podu-čenih vrtnarjev in vrtnarskih pomočnikov.
Vsemu temu bi se dalo v okom priti, ako bi možje, kteri imajo znanost in ljubezen do vrtnarstva, stopili vkupaj in bi osnovali vrtnarsko družbo. Ona bi gotovo povzdignila vrtnarstvo in s tem koristila deželi, pa tudi dobiček naklonila tistim, kteri bi obdelovali to ali uno, kar bi se lahko v denar spravilo. Poglejmo le v Trst: pred 15 leti v ondašnjih kampanijah ni bilo druzega kot revno trsje s krevljastimi sadnimi drevesi,
kakimi smokvami in murbami; kako pa so zdaj drugače! Osnovala se je družba, in zdaj so tam že 3 veliki trgovci z vrtnarstvom, povzdiguje se reja sadja in cvetlic, in tudi nekteri mandrijani se dobro počutijo s kupčijo krasnih cvetlic itd.
Po izgledu druzih vrtnarskih družeb bi se dala taka tudi napraviti v Ljubljani, ki bi se pečala samo s povrtnino, sadnim drevjem in cvetlicami brez kmetijstva.
Vsak teden bi se shajali družbeniki in pogovarjali; napravljala bi družba razstave, skrbela bi za poduk dobrih vrtnarjev; ako bi si omislila svoj vrt, skušalo bi se v njem to in uno; pomagala bi trgovstvu z vrtnimi pridelki na noge. — Da bi se to moglo zgoditi, treba bi bilo denarnih doneskov. V Ljubljani in na deželi je veliko vrtnih prijatlov; naj bi jih te vrstice navdušile, da ta glas ne ostane glas vpijočega v puščavi!
Tako se glasijo „Glasi za napravo vrtnarske družbe na Kranjskem", kterim tudi mi želimo, da ne ostanejo glasi vpijočega v puščavi. Pisatelj teh „Glasov" kaže izvednost o naših vrtnarskih razmerah; on pa tudi vč, kaj se drugod godi, in ker je resnica to, da le združena moč kaj zmore, očitno je, da nasvet „vrtnarske družbe" je ravno tako moder kakor deželi dobrovoljen. Pa tudi nemogoče ni, da se osnuje taka družba, kajti prijatlov vrtnarstva in cvetličarstva se nam ne manjka, pa tudi tacih ne, ki imajo premoženje, in — kar tudi ni prezreti — tudi tacih ne, ki imajo lep čas se poprijeti stvari, ktera ne bode brez truda in dela.
O dobro voljnih „Glasih", kteri na mnoge strani daj6 prav dobre svete, in kteri naj bi se ne prezrli ne v Ljubljani ne po deželi, le to opomnimo, da se o nek-terih rečeh preveč tirja in se ,,Glasi" sem ter tje preveč zibljejo v idealih, nego se držijo djanskega življenja. To nočemo dokazati, in to posebno po tem principu, da p r o d u cen t (pridelovalec) hoče imeti konsu-menta (vživalca).
Naše Krakovčanke in Trnovčanke se prav po pravici hvalijo in „Novice" so že davno rekle: „če ve kdo še za drug tak kraj, kjer se na tako majhnem prostoru toliko m dobre povrtnine pridela, naj reče k j e je ta kraj"? Zato mislimo, naj vrle naše krakovske in trnovske gospodinje ostanejo pri tem, kakor so zdaj delale, ker s tem vstrezajo Ljubljani in drugim krajem, kteri iz Ljubljane dobivajo zelenjavo itd., pa tudi sebi najbolj ; mi dobivamo od njih dobro zelenjavo tako dober kup, da nikjer tako, in one imajo od nje gotov zaslužek. Ali bi pa imele toliko prislužka ako bi se vrgle na majhnem prostoru na pridelovanje ar t ič6 k, b rok olj, cuKitd? Res, da se štejejo te reči med žlahnejše, al vprašamo: koliko pa je v Ljubljani ust za ta „gosposka" jedila? ali bi ne sedele brez zdatne prodaje na trgu, ko bi v svojih jerbasah imele artičoke namesti kolorab itd? Skušnja nam kaže, da iz Trsta privaževana ta povrtnina najde le malo kupca. — V Trstu na pr., snedo angurij (vodene dinje) na cente, v Ljubljani bi se jih celo poletje prodalo morebiti par funtov.
Tudi z „žlahnimi" cvetlicami je taka; izreje-vanje tacih cvetlic se ne more na srce pokladati občinstvu; take stvari so le priljubljenke (Liebhaberei) m a lokterih, ki imajo premoženje zato. Sicer pa moramo reči, da že tudi naši vrtnarji izrejajo pozimi za plese in druge veselice gosposke dokaj cvetlic; al če bi tudi še krasnejih in žlahnejših imeli naprodaj, ne bojo taki gosposki štrkovci, ki ne vejo, kako težko se denar služi, šopkov (buketov) kupovali v Ljubljani, ker samo zato, da niso iz Trsta, Gradca itd., nimajo pri potratni gospodi prave veljave. Saj je znano, da klobuk ženski, če ni iz Pariza, nima vrednosti, in več tacega.
Al vse to se ve, da bo prevdarila vrtnarska družba sama   po  principu  praktičnem,   da  ni vse  za vsako
------    213------
deželo, vzlasti kadar gre za trgovstvo, ktero ne dela na veselje in kratek čas drugim , ampak le sebi na dobiček.