Published and distributed under permit No. 728) authw. by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A, S. Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO
THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S., CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva
"WE PLEDGE ALLEGL\NCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
/OLIJME IV.—LETO IV.	cleveland, 0., četrtek (thursday), july 7, 1921.	št. (no.) 157.
Sm^e Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th 1918, at the Post Office at Cleveland, O., under the Act of Congress of March 3rd, 1879	Posamezna številka 3c.
POLK. NAČaNIK VLMWMIE KnVISKO.
ON IN SEDEM DRUGIH POLICAJEV KRADLI KONFISCIRANO OPOJNO PIJAČO. ZDAJ SO POLOŽILI RESIGNACI-JO.
Peter S. Chrisitensen, načelnik policije v Laikewoodu predmestju Clevelanda, in Šest drugih policistov, je si-nolči na zahtevo župana Mr. Lou'i's E Hill-a položilo re-signacijo.
V zvezi s temi resignaci-jamd so prišle na dan reči, , ki .postavljajo la'kewoodsko policijo v kaj čudlio luč.
Dognano je namreč, da so ti varuhi zakona, vstevši samega policijskega načelnika kradli visiko, katera je bila 'Zaplenjena dne 13. junija na MiotOrnem čoilnu. ki je bil zajet v Ročkev river ju blizu tam, kjer se iz'teka v jezero.
Zupan je včeraj dbenem naznanil da se bo danes zahtevalo šest nadailjnih resig-nacij. _ Toda vtsi prizadeti policaji kolt tudi sam policijski načelnik Chriigtensen, bodo ostali v službi toliko časa, da se izvede v ta slučaj temeljita preiidkava^
i^olici.ieiki' na'cdm'k Chri-'?ten'8en, ki je včeraj podal •lavno izjavo, v kateri pri-%ava, da je imel dva zaboja ^ske v svoji kleti, je podpisa)! svojo resignaeijo včeraj popoldne po konferenci v županovem ura'du^ Da^ kateri so bili navzoči župan, testni pravdnik, Christen-sen in pa njegov_o'dvetn}k-_ Na naročilo župana je policijski načelnik ChTiBten'sen ■nesel resignacijsfke odredbe tudi policijigkemu poročniku Howardu AmStusu, saržen-tu John H. He'nnie, detdkti-
Cestno - železniški u-službenci v Daytonu štrajkajo.
Dayton. O., 6. julija. — Danes zjutraj so zaštrajkali cestng.-železnrški uslužbenci v Daytonu. Delavci pravijo, da je družba ponovno kršila svojo pogodbo z njimi, ko je, ne da bi zahtevo za znižanje plač predložila razsodišču, docela samovoljno odredila, da naj maksimalna plača cestno-železniških uslužbencev znaša 45 centov od ure.
Delavci pravijo poleg tega, da si družba prizadeva uničiti unijo, in uvesti odprto delavnico.
Ko je mestni upravitelj W. E. Bafber zvedel o strajku, je dejal, da bo mesto prevzelo obratovanje cestne železnice z uinijskimi ali pa neunijakimi delavci, in da se bo pristojbine za vožnjo znižalo od 7c Tia 5 C.
To je tretji strajk na poulični železnici v Daytonu v teku štirih let.
Družba si dozdaj še ni prizadevala uvesti pocestno vožnjo s pomočjo staVkokazov.
-o-
— V petek dne 8. julija ob 8. uri zvečer se vrši redna seja društva "Slovenski Sokol" v navadnih lokalnih SI. Nar. Doma, soba št. 3.
iidsitov ,ni napravil druzega kot popil neikaj dkrald^ne vlake. tedaj 'se bo m'ieg'ov slučaj o'bravmalo kot -vsii sTični sflučaji, če je kak ipolicaj obtožen pitja tekom službenega časa.
Policijski poročnik je včeraj, ko je podpisali svojo resignaeijo, podal naslednjo izjavo;
"Na dan, se je zaplenjeni čoln izpraznilo ali en daoi pozneje, me je policijski načelnik Christensen vprašal, če sem dobil ina čolnu kaj vi'^e za sebe, in jaz sem mu povedal, da imam dva zaboja. Mislim, da sem mu
Soc. pisateljici se je grozilo s smrtjo.
ARETIRANIH JE DEVET ČLANOV AMERIŠKE LEGIJE.
Girard, Kans., 3. julija — (Zakasnelo) — Socijalistična pisateljica in govornica, Kate R. O'Hare, je danes dospela v Po-catello, Idaho, hudo oslabljena od grozovitih skušenj, katerim je bila podrejena, ko jo je tolpa podivjanih članov Ameriške legije zalotilo v popelji, ter jo napol oblečeno, brez hrane ali vode, odpeljalo preko pusče od
U. s. jeklarska kor-por^ija bo znižala • plače in cene.
New York, 6. julija. — Kot se vidi, delujejo jeklarski interesi docela soglasno. Pred par dnevi /je naznanila Betlehem Steel korporacija, da se bo znižalo za nekoliko cene jekla, vsled česar se je seveda tajcoj tudi uvidelo potreba znižati že itak dovolj nizke plače delavstva, danes pa prihaja s sličniin naznaiHlom že Elbert H. Gary, predsednik direk-tdrija U. S. jeklarslke korporaci-
Twin Falls, Idaho, v Montello, i je.
Nevada.	j Istotako kot 'btetlehemska je-
Mrs, O'are se nahaja zdaj pod Iklarska korporacije, bo tudi U. S. oskrbo zdravnika, in izraža se j jeklarska korporacija znižala ce-
Pogon za davčnimi izogibalci.
Grajske, policistu Chas. povedal, da smo dobili vifeke Braunu, Avgustu Grasttyju vsi tisti, kar nas je 'bilo zra-in Franku Kane.	ven pri zapleriitvi-
"To je začetek moje "pre- "Ne spominjam se, če mi
iskave." je sinoči izjavil žu-Pan Hill. "Dokler ne pro-'^la'jd'em resničnosti obdolžb, ki so naperjene proti obtoženim. toliko ča'sa se od n jih % bo zahtevalo, da bi se re-^gnacije izvajale. Medtem caSom bodo vsi prizadeti o-stali v ^užbi, kajti, ako bi se •lih odslovilo, bi bila policijska sila prehudo prizadeta, kati ista ne šteje več kot 26 niož.
Zupan Hill se bo danes (^ebno obrnil na zveznega ^ohibičijskega agenta v ^ievdandu, Fred Couritsa, ?a sporoča, kaj da je prona-v svoji lasthi preiskavi-Counts je včeraj izjavil, ima naročila od zvezne-?a pravdnika, (^a na'j na svo-•lo roko preišče izg'iinjenje ^'I'Ske, ki je imela biti izro-^®na zveznemu prohibicij-®kemu uradu, ki se mahaj a Klavni pošti, toda da mo-^T>a, da mu bo pri pre-j^kavi pomagal tudi župan
, V'si oibtoženi polici'sifci bo-0 kaznovani, je včeraj de-,^^T>an Hiil, toda ne vsi ^ako istrogo. "Vsak slučai o<iločilo na svoji l^tni gkd''. je dBial HiH. Ce izmed Obtožeinih po-
bojazen, da bo kot posledica zbolela na pljučnici.
Njena hči Kathleen jo je pričakovala v Pocatello.
Vsa predavanja, katera je i-mela držati po raznih mestih Ne-braAe in South Dakote, so preklicana, in v družbi svoje hčere se je nemudoma podala proti svojemu domu v Girard, Kan.
Časopisi v Twin Falls, odkoder se je odpeljalo Mrs. O'Hare, so javno hujakali proti sohijali-stični pisateljici, akoravno je Frank O'Hare istim že naprej poslal besedilo njenega predavanja, v katerem je nameravala obravnavati vzroke kriminalnosti in kriminalcev. (SI ion o predavanje je obdržavala pred kratkim Mrs. O'^re tudi v Clevelandu, in sicer v Engineers avditoriju.)
Ob njenem povratku v Girard se bo napravile načrte za sodnij sko akcijo proti podivjaivcem, ki so se vdeležili odpeljave Mrs. O* are.
Ona je apelirala na governer-ja države Idaho, Davisa, da se ju poda zakonito protekcijo, da gre v Twin Falls, in da vloži tožbo proti devetim aretirancem, katere je prijela policija v Montello.
Governer Davis je odgovoril, da bo država Idaho vedno varovala državljane, katerih namen je zakonit, in da oni, ki želijo biti idealni državljani, ne bodo pomagali vzbujati strasti v katerikoli občini."
Mrs. O'Hare je poslala new-yorSkemu socijalističnemu dnevniku "The Call" naslednje sporočilo o brutalni odpeljatvi iz Twin Falls:
"Imela sem obdržavati govor v Twin Falls, Idaho. Ameriška legija je shodu nasprotovala.
"Druhal moških, ki so izjavili, da so,^člani Legije, so vdrli na stanovanje, kjer sem se ustavila, me zbudili iz spanja, ter me; za-n«*8li na avtomobil, ne da bi mi preje dali dovolj časa, da bi se obleikla.
"Peljali so me deset milj skozi najbolj divje gorske in pustinj ske pokrajine, pri čemur sem bila podrejena resnemu trpljenju od žeje in mraza.
"Druhal me je ikončno pripeljala v bližino Montefllo, Nev.
no raznovrstnemu jeklu od $4 do $10 pri tonii obenem pa se naznanja, da se bo plače delavstva znižalo, in jicer na ta način, da se bo odpraVilo vso izredno plačo, ki je bila uvedena za časa vojne, za prekourno delo.
Znižanja so pričele naznanjati tudi druge neodvisne jeklarske družbe, kot Lackawanna Steel Co. in pa Republic Steel and Iron Co.
V izgovor za nadaljno znižanje plač pravi naznanilo Garyja, da bodo plače delavcev še na-
Washington, 6. julija. — Zvezni davčni urad v Washingtonu je danes odredil, da se 250 posebno izvežbanih davčnih uradnikov po da v 14 večjih ameriških mest, med katerimi je tudi Cleveland,
da najdejo vse tiste osebe oziroma podjetja, ki so se na protizakonit način izognila plačitvi do-hodninafkega davka.
Ti uradniki, ki so poznani pod imenom "leteči škadron'', bodo pomagali rednim davčnim	j državnikov,
nikom najti poslednji cent, ki bi moral biti vplačan zvezni vladi,
in pričakuje se, da se bo na ta način povečalo zvezno blagajno za več milJjonov dolarjev.
Posebni davčni. preiskovalci bodo ibiskali naslednja mesta:
New York, Boston, Pittsburg,
Baltimore, Atlanta, New Orleans,
Cleveland, Chicago, St. Paul,
Minneapolis, St. Louis, Dallas,
Denver in San Francisco.
Pozneje bodo prišla na vrsto še mesta Philadelphia, Birmingham, Louisville, Cincinnati, Milwaukee, Forth Worth} Houston in Salt Lake City.
Ti uradniki bodo pregledali koliko davka so plačale razne tovarne, izdelovalci mehikih pijač,
zlatarji, gledališčni lastniki in za-
Avstralski delavci proti angleškemu imperijalizmu.
Sidney, Avstralija. — (Fed. Press.) Avstralsko delavstvo je demonu militarizma, ki je zopet na delu z ustvarjanjem ozračja, ugodnega za novo vojno, poslalo ultimatum, v katerem se odprto izjavlja, da ne bo dovolilo, da bi se avstralsko delavstvo ponovno žrtvovalo za izpolnitev ambicij imperijalistov in junkerskih
Blaznost je glavni zagovor advokata Mrs. Kaber.
NJEN ODVETNIK TRDI, da JE MRS. KABER BLAZNA ŽE OD ROJSTVA. ^POROTA. KI BO ODLOČILA NJENO USODO, SESTOJI IZ SAMIH MOŠKIH.
vzlic sedanjemu znižanju	} varovalninske družbe. Ako
je (pcse'bej inaropil, da dobim viške tudi zanj, toda vem toliko, da sem mu dejal, da bom dal poslati dva zaboja viške tudi na njegov dom,
nakar on odgovoril: "Ze dobro".
Pozneje istega dne sem jaz in Baum nal'OŽi'la na "Baumov avtomdbil dva zaboja. in pozneje sem slišal,
da je Baum odpeljal zaboja v klet policijskega inačelni-ka.
"Zvedel sem tudi, da se je vi'Ao iz njegove Melti zOpet pripeljalo nazaj na policijsko postajo. Ne vem natan-,
Čno kdaj je to bilo, tdda zdi se mi, da ni bilo dolgo potem, ko je poiicisit na mdtor-j Avtomobila. katera se je rabilo nem kolesu, poročnik Lang pri odpeljatvi, sta se n&aj po-
obvestil vse policiste, ki so imeli na domeh konfisdra-
kot pa so bile v letu 19)9. Tega seveda ne pove, če so tudi živ-Ijenski stroški padli na tisto stopnjo, ki je bila v veljavi v letu
1915.
-o-
MATI UI^TA VPRICO OTROK.
Tan-ytcwn, N. Y., 6. jul. — Tu je bila povožena< danes od vlaka pred očmi svojega devet-lenega sina in desetletne hčere Mrs. Nichola Koenig. Mati je bila povožena, ko je skočila proti otrokoma, da ju reši, toda strah za otroke jo je tako prevzel, da ni mogla zadosti hitro odskočiti ter se umakniti drvečemu vlaku.	,fV
--o-
— Ženska v zvezi z avttmobil-skimi tatovi. Prva ženska, Ob-dolžena sodelovanja pri tatvini avtomobilov, be prišla ipred sodnika v sredo, Ženska se piše Mrs. Blanche Viona, stara 27 let, stanujoča na 2172 El. 97 St. Z njo vred je bil aretirain tudi Harry Beard, star 24 let, iz 2175 E. 9G St. Oba sta bila prijeta, ko je bil ukraden avtomobil F. R. Ed-mundsa, E. 6 St. in Euclid Ave. Policija pravi, da je Beard peljal ukradeni avtomobil par blokov nakar se mu je pridružila se Mrs. Viona, da bi na ta način ne vzbudil suma.
poloble^ena in brez vsakega denarja. Železničarji so mi dali jesti, me peljali v hotel, ter zbrali dovolj denarja, da sem imela za vožnjo v Pocatello, Iddho.
'Zdaj Sem na varnem, toda nevarnost pred pljučnico še ni minula.
"Meščani v Twin Falls zahte-
se
bo pronašlo, da se ni plačalo dovolj davka, ;e bo nemudoma obvestilo okrajnega zveznega pravnika. in pričelo^se bo takoj s pro-sekucijp.
■-o- ,
zakladnicar mellon proti bonusu za vojake.
Avstralsko delavstvo se v polni meri zaveda, da je bila impe-rijalna konferenca v Londonu, na kateri so navzoči ministrski predsedniki vseh angleških kolonij, sklicana z namenom, da se svobod ščine, ki jih je uživalo delavstvo do sedaj, izpremene v verige in zasmehovalce svobode. Avstralski delavci vedo, da se bo na tej konferenci posikuSalo privezati Avstralijo in druge angleške kolonije zunanji pplit/ki Anglije, ki bi peljala direktno v vojno, in ki bi naložila na njihove roke okove militarizma in tiranije.
Ze sedaj se v Avstraliji armado izredno viša, prisilna pojaška služba za domačo obrambo se strogo vsiljuje, in poskuša se u-peljati prisilno vojaško službo* v njenih najslabših oblikah. Skupno s tem pa se po časopisih in na javnih odrih širi propagando im-perijalizma ter s tem pripravlja pot, da «e angleške prekmorske kolonije upreže v voz angleškega imperijalizma.
Začelo se je z delom na načrtih, da se obdavči avstralsko ljudstvo za vzdrževanje angleške mornarice, katero se misli tran'sferirati iz Severnega morja v PaoiBčni ocean. Pri tem pa se avstralsko ljudstvo na ciničen način poučuje, da bo prvi namen te mornarice Varovati intereise avstralskega ljudstva. Deluje se na načr^tih, da bi avstralsko ljudstvo dslcrbo-valo krmo za topove v vojnah za tuje imperijaliste. Že «e govori, da se misli mobilizirati veliko armado za službo v Indiji,
ki naj bi pomagala za'tretri revol-to indijskega ljudstva, ki se želi oprostiti angleškega kapitalizma, ki stiska iz indijskega naroda številne milijone, medtem pa dopušča, da stotisoči Indijcev poginja v lakoti.
Najhujši je pa še posilcus, da bi se Avstralijo vpletlo v amgle-
ta'ko da
kvarila, in medtem ko so ju popravljali, se mi je posVečilo utiti j vajo, da pridem tjakaj in da vlo-lio visko, da i^to pripeljajo na kolodvor v Montello, kjer so | žim tožbo proti članom tolpe, nazaj na postajo. Pozneje I mi železničarji dali pr6tekcijo. jod katerih sta mi dva zagrozila istega dne mi je policijski "Mestni maršal v Montello je.s smrtjo, ako bi si prizadevala načelnik Ch'riWtensen povedal, da je dal viako pripeljati nazaj na postajo." _
Policijski načdlnik in drugi policaji so pripeljali ukradeno visko nazaj na postajo, ko se je zvedelo, da so zvezne prohibieijske oblasti prišle na sled njihovemu početju-
aretiral devet članov druhali ijn j?h je odpeljal naza^ v Twin Falls, Dognalo se je, da so a-retiranci najbolj prominentni trgovci mesta Twin Falls, ki so rabili druge člane Ameriške lige kot orodje za svoje namene.
"Ko sem dospela v kolodvor v Montello, sem bila vsa pre-mrazena, do smrti žejna, le na-
vrniti in voditi proti njim sodnij-sko proseikucijo.
Socijalistični komitej za državo New York je sprejel resolucijo, v ikateH se silno obsoja surovost in podivjanost članov Ameriške L.egije, ki so odgovorni za ta najnovejši čin brutalnosti, uprizorjen na poznani zagovornici delavskih pravic.
Washington, 6. julija. — Vz-pričo akcije senata, ki je včeraj glasoval s 46 glasovi proti 4, da se takoj začne razmotrivatj sprejem predloge, glasom katere naj bi se izplačalo vsem bivšim vojakom nekaj, odškodnine za njih službeno dobo, je zakladniški tajnik Mellon danes objavil pismo, v katerem silno svari pred sprejemom tozadevne predloge,
in pravi, da bi sprejem iste prinesel neizogibne finančne posledice, da bi se draginja zopet zvišala, in da bi se trgovski položaj še bolj poslabšal.
'--o--—
RUSKA naroČila v evropi
znašajo 90 milijonov dolarjev.
London. 6. julija. — Ruska trgovska delegacija je danes naznanila, dst ima sovjetska Ru- ^
sija v raznih evropskih deželah ^kojaponsko pogodbo, za gOTnilijonov	naroai, *=,1^ "= JapomAu ru&ega dne
v Ameriki pa za 10 milijonov, ki""''"''	vo,no kak™u
Londona je odšlo pretekli mesec '"'»T	'
vojaki prisiljeni iti v boj za Japonsko in klicati "Bog obvaruj japonskega mikadal"
Avstralsko delavstvo vidi vse te nevarnosti pred aeiboj, in je odločeno, da se bori proti tem sovražnikom demoikracjje.
Vsled tega se je slovesno zavzelo, da ae ne bo avstralsko delavstvo vdeležilo ndbene vojne izven slučstja, da je Avstralija napadena od vzunaj.
Avstralska delavska stranka bo stopila v ta namen v zvezo tudi z delavci ostalih dežela, ter bo z njimi vred razmotrivala načrte za »kupno akcijo proti zarotam junkerjev in militaristov. Sprejet je že predlog, da ste živahno sodeluje z vsemi pacifističnimi skupinami ostalih dežela, bodi'si industrijalnimi ali političnimi, da se napravi »kupen načft za po polno odpravo vojaških priprav
WilliaTp J. Corrigan, ki je odvetnik za Mrs. Evo Kaber, ki je obtožena umora svojega moža Dan Kaber j a, je podal včeraj svojo otvoritveno izjavo, ki se glasi:
"Mrs. Kaber je bila fclazna od rojstva, in je bila za časa, ko je bil umorjen njen soprog, nezmožna razločevati, kaj je prav in kaj ni prav."
Corrigova izjava, v kateri je rečeno, da je več trditev, ki jih navaja državna prosekucija, ža-libo'g resničnih, je bila podana malo prej, predno je bil poklican na zasliševanje oče umorjenega Dan Karberja, Moses Kaber, ki je bil prva priča za državno pro-sekucijo.
Odvetnik za Mrs. Kaber je zmagal v tem, da v poroti, ki bo odločila usodo Mrs. Kaber, ne bo nobene ženske. Porota, sestoječa iiz 12 mož, je bila izbrana iz 107 oseb.
V poroti so sledeči:
Edwin L. Ford, 32 let, 1709 Wayside rd„ pisar, oženj en; Mark Chapel, 6540 -Lederer Ave., navaden delavec, neoženjen; Frank W. Evans, 5594 E, 107 St., fclektričar, oženj en; Louis Faber, 1217 E. 114 St., trgovec, oženj en; William Warner, 22, 2165 E. 79 St. pisar, samec; William Beall, B&)grad, električar. samec ; J. M. van Passel, 50, 14722 Shaw Ave., mašinist, oiženjen; Walter Bisler, 22, 3594 E. 140 St., trgovski zastopnik, samec; John C. Murtha, 6824 Edna Ave., maSinist, oženjen; Thomas Burke, 37,1036 E. 149 St., mašinist, oženj en; Jos. Haipin, 7111 Star Ave., stimfiter. oženjen.
Takoj po.zaprisegi porotnikov o bili isti oidpeljani na bivši dom
15 pdšiljatev najrazličnejšega blaga proti Petrogradu, Boljše-viki nakupujejo potom vae-ruske zadrulžne zveze. Sovjetska vlada je določila posebno rezervo zlata, ki se ga bo rabilo izključno za nakup v inozemstvu.
-o-
brez otrok ni lepote za ženske.
New York, <6. julija, — Dr. Brettman, slavni pariški zdravnik, katerega posebnost je študiran je žensk, pravi, da ženska, ki nima nobenega otroka, ne mora nikdar doseči višek fizične lepote. On tudi pravi, da ameriške ženske naipravlja veliko napako, ko otrok ne dojijo, ker žleze, ki funcijonirajo pri materinstvu, 80 v zvezi z oniipi v vratu, ki odločajo lepoto obraza, in tako je lepota obraza po porodu brez dojenja nemogoča.
Mrs. Kaber, kjer jo bil umor izvršen, namreč na 12537 Lake Ave,, Lakewood, kjer si je ogle. dala prostor, kjer je bfl poklican na izpričevan je še profesor zdravilstva ha Western Reserve univerzi, Chas. F. Hoover.
Mrs. Kaber ni ves čas, ko je iržavni pravdnik čital obtožbo, ko je njen odvetnik podal svojfi otvoritveno izjavo, ali sta bila na izpričevanju Moses Kaber in dr. Hoover, niti enkrat odmaknila robca, s katerim sije zakrivala del svojega obraza.
Znake eanutja je bilo opaziti le ko je državni pravdnik opisoval podrobnosti o izvršitvi Zločina, in Pa tekom zasliševanja Mo. ses Kalberja, in tudi takrat ni bilo opaziti druzega kot da je sklonila glavo, in da so se ji prsi naglo dvigale in padale.
Izjava advokata Corrigana, da je Mrs. Kaber blazna že od rojstva, in da je blazna tudi sedaj, je pomročila precej in presenečenja.
»-o-
— V soboto dne 9. julija se
vrši seja kluba SND. in sicer ob 7:30 večer. Prošeni so vsi člani kluba kot zastopniki društev, da ae iste vdeleže.
•r
valo kri po Gallipoli, po Flandrih Avstralsko delavstvo je odlo-jin Franciji, kot je delalo v zadnji da n«t bo nikdar več pre!!-1 svetovni vojni.
ceno,
STRAN 2.
"ENAKOPRAVNOST"
JULY ?, 1021.
"Enakopravnost"
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV.
ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Owned and Published by: THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
Bnainese Place of the Corporation	— _6418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50. 6. mo. $3.00, 3 mo.	$2.00
Cleveland, CoUinwood, Newburgh.by mail.......1 year $6.00. 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States ......................1 year $4.50, 6 mo. 2.75. 3 mo. $2.00
Europe and Canada ..........................1 year $7.00. 6 mo.	$4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3._ SINGLE COPY 3c.
Lastuie in izdaja ga
Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE.	Princeton 551._6418 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oKlasov ni odgovorno ne uredništvo, ne upravniStvo._
csveland, O., Četrtek (Thursday), july 7, 1921.
Ko je bil predsednik Harding samo še kandidat republikanske franke za predsedniško mesto, je v svojih govorih posebno povdarjal, da ako bo on izvoljen, tedaj da bo gledal, da se bo dežela "potv^nila v "normaltie" raz-mere. V podrobnosti onih mormaWh razmer tee ni dteti ■spuščal, kajti politični kandidatje meščanskih strank sploh niso poznani kot prijatelji defiinitivnih izjav.
Ljudje so si njegove izjave o "normaln'oBti" tolma čili na različne načine. Nekaiteri so bili mnenja, da se bo pod republikansko administracijo začelo zopet nekoliko bolj upoštevati ti'sti stari dokument, kateremu^ se pravi ustava Z edin j enih držav, katerega pa se je tekom zadnjih par let gledalo s sumljivim očesdm. kot izdajalski dokument prekocuškega značaja.
Ti ljudje so upali, da bo pod rubriko "normalnost prišel tirdi slučaj starega bojevnika za delaivake pravice, Evgen G. D^bsa in drugih takozvanih politic. ka%njen cev, toda do zdaj se njih upanja žalibog še niso udejstvi la.
Kaj pa je pestem mislil Harding s svojo toll pnda-govano "normaln-ostjo''?
Pretekli teddn je Harding napravil neikaj, kar nam daije nekoliko pojasnila, kaj da je imel pravzaprav v mi-slih, ko je govoril o povratku k normalnosti.
Imenoval je namreč bivšega predsednika Wiiliama H. T.afta predsednikom vrhovnega sodišča. Z^injenih držav. S tem imenovanjem je Harding na docela jasen način pokazal, na kakšno normalnost, da je mMil ves ta čas.
Taft ima za seboj nepretrgan refkord zve^ga ^uz-
bovanja za interese onega razreda, ki kontrolira indu-^ strijalno in finančno življenje naroda, in ki so poitom te konWle v .stanu kontrolirati vedno in ob vsaki priliki tudi Vse zakonodajne in zakonoizvrševalne obla'siti.
Svoje službovanje za te interese je pričel zgodaj v življenju. Pod vplivom mogočne grupe vladujoČega raz-refda j g postal sodnik, pozneje pa je bil p'dslajn koit prvi ameriški governer na Filipinsko otočje, ki je bilo pod-jarmijeno bre% ozira na želje prebivalstva, M i$i še da; nes zaman prizadeva izprositi svojo neodvisnoisit-
Pbcmeje je bil član Rooseveltovega kabineta, ko pa 66 je slednji skregal z republfkaoici, in je i#^ovi'l svojo stranko, so ga republikanci izvolili predsednikom Zdru-
ženih dišav,
Taft ni mkak umetnik v demagogiji, in je vefdno in povsod pokazal z dejanjem in besedo, da mona'j'o biti zadeve dežele urejevane v interesu, onih, ki posedajo v njej največ lastinine. On vidi Združene države kot veliko ikorporacijo, ki mora izplačevati najvišje diyidende onim ki lastujejo največ njenih delnic.
On veruje, da morajo ti delničarji,.'ki so si prilastili največji del bogastev dežele, iste obdržati in vleči profile, vse obveznosti, vštevši delo, pa 'naj izvršuje navadna delavska para. Taft je bil vedno iskreno prepričan, da je tako stanje v interesu večine ljudstva, ki je nevoljno ali nezmožno 'brigati se za industrijalne in politične in-erese dežele.
Njegovo stališče napram organiziranemu delavstvu je bilo Z' izjemo vojnega časa, ko je bil član vojnega delavskega oidbora stališče, katero zavzema gospodar napram svojemu sužnju. To jasno izpričuje vse njegove BOdnijSke odločitve in vse njegove izjave, podane za časa njegovega predsedovanja.
Ge je bil za Časa vojne nekoliko bo'lj širokomiSleč z ozirom na po'stopainje z delavstvom, se mdre to tolmačiti le na ta način, da je nekoliko bolj, razsoden, kot nekateri' njegovi kolegi, in da je videl, da je uspešna protsekucija vpjine v največji meri odvisna od sodeiova'nja organiziranega delavstva-
Povtadignjen k predsedništvu najsilnejše grupe vladarjev na svetu, k predsedništvu najvišjega sodišča Ze-dinjenih držav, sestoječe iz devetih mož, ki so odločilni faktor v vseh najvažnejših zakonskih ddiočitvah, ki se tičejo 100 milijonov človeških bitij, se lahko pričakuer da bo Taft, ki je za časa svojega predsedovanja tako trd' no stal za Ballingerjem, ki je bil takrat tajnik za noitra nje zadeve, in ki; je bil poznan kot eden najtrdovratnej-ših zagovornikov privilegiranega razreda, tudi v bodoče stali na strani lastninskih pravic, kadar bddo prišle v konflikt s človeškimi pravicami.
Talka bo torej one 'normalnost, katero je obijuboVal predsednik Harding ameriškemu delavstvu. Ce z njo ni zadovoljno, naj se vgrizne v nos; druge pomioči »ni, ker izvolito si jo je samo.
Za socijjalizacijo produkcije in distribucije.
Za gospodarsko demokratizacijo.
Iz ciklusa govorov Et. Kristana.
Za nas je naj važnejši ekonomski in socijalni del ustave. Na jasnem si moramo biti, da ne vodi politika ekonomijo, temveč da politiki sledi ekonomija.
Od tega, kaka bo naša država ekonomsko, socijalno urejena, je odvisno tudi vprašanje, kalta bo njena politika v notranjščini kakor tudi na zunaj. Nastane vpra, šanje kakšen cilj mora država imeti v tem pravcu. Da-li more bi ti naloga države* da ščiti tistega, ki je močan, dobro vedoč, da je to mogoče, le na škodo tistega, ki jo danes ekonomsko slab.
Do, danes so faktično vse države tako po'stopale in vse današnje v njih vladajo tisti razredi, ki so
države so razredne države, ker ie ekonomsko povapeli na, vrhunec. Mi pa mislimo, gospodje da država, ki je organizacija naroda, ne bi smela biti organizacija lega ali onega razreda Izginejo. (Mihajlo Avramovič; To je nemogoče, če bi v resnici ne bilo potov, ki bi vodili do tega in ki jih morete vi sami spoznati. V današnji družbi mora biti razredni
boji in tu celo smo že čuli, naj
eliminirano, da ne bo razrednega boja. To je, kakor bi vi rekli, naj ne bo solnca in noči.
Tam, kjer razredi oi^stoje in 30 si interesi posameznih razredov nasprotni ne more biti ničesar drugega, kakor boj. Razredni bej je in želeti je,, gospodje da se ta boj odpravi. Razredi pa bodo prenehali, ne morda če vi uničite enaka politična prava, temveč če izvedete enake pravice tako v ekonomiji kakor tudi v so-ci j alnem'življenju.
Vem doibro,, da to ne gre preko poči, temveč edino na ta način, da se ljudstvo prepriča, da je v resnici celota ne le v pravu in patriotizmu, nego tudi v svojih in-tere'sih, in, da se bo tako organiziralo, da bodo ljudski interesi stalno na prvem mestu, ali z drugo besedo, da,ljudstvo samo prevzame v svoje roke produkcijo in distribucijo.
Ne mislim na državni monopol niti na tkzv. državni socijalizem, t. j. ne mislim, da je vse rešeno s tem, če država prevzame toliko in toliko podjetij v svoje roke in jih birokratsko vodi. To mi že zdavnaj: vemo, da je državna u-prava v industrijskih in prometnih podjetij čestokrat mnogo slabša od drugih podjetij, ter da birokracija ni dosti prida. Mi marveč smatramo za potrebno, da takim podjetjem zavladajo tisti, ki so na njih interesirani; to so tisti, ki producirajo in konsumi-rajo. Za to zahtevamo socijaliza, cijo v tem smislu, da pač država dobi industrijo v svoje roke kot, lastnino, toda da bodi to pravna korporacija, v kateri bo« do zastopani producenti in kpn-sumenti, pa tudi državni zastopniki,
Moralni interes je, da se v resnici dela in da, se dobro dela, toda da se tudi producira tisto, kar, je splošno in stvarno potrebno, a ne samo tisto, kar služi za špekulacijo.
1 Potem je mogoče, da. se stopi njema uredi država, ki je v eko-. nomskem oziru takorekoč ena sama velika-kooperativa; In če ni-mogoče, da se takoj danes že stvar tako uredi, vendar dajo delavcem pravice, da trdi nekaj zna jo v tistem podjetju kjer delajo; da niso slepi sužnji, nego tudi oni dobivajo vpogled v to, kako se producira, kaka, se nabavlja, si-rovine, kako ge vodijo knjige, deli dobiček itd, skratka da imajo, tudi oni besedo v upravi.
Dalje moremo danes pospeševati organizacije produktivnih zadrug in konsumnih zadrug: le-gistrativno moremo delati na tem, da se ustvari zveza med produktivnimi in konsumnimi zadrugami kajti, gospodje, nihče od nas ne misli na sindikalizem v tem smislu, da železničarji dobe v svoje roke železnic,e, rudarji rudarska podjetja, kovinarji kovinarski, itd. temveč mi smatramo in zahtevamo, da se soci-jalna.vprašanja rešujejo ne.; v interesu; samo ene strani, temveč v interesu,vsega na,roda.
Gospodje, kadar govorimo o delavcih, bi želel, da se razumemo. Delavec ni le tisti, ki pometa ceste ali dela s kladivom v roki, temveč je delavec vsakdo, ki nekaj producira, pa četudi se ta produkt nevidi. Tudi zdravnik, ki zdravi človeka producira njegovo zdravje, je delavec. Tudi u-metnik, ki je izdelal kip, sliko, na kateri se potem naslajajo tisoče ljudi. Toda delavec ne more biti tisti, ki si je nabral milijone
—	pravijo, da na pošten način
—	in kako bi preiskali, bi vedno našli, da se na pošten način nikdar ne morejo nakupičiti milijoni. Ako tak človek more, da nažene ,g temi milijoni tisoče delavcev, da Za njega delajo, on pa mora uživati življenje, ne da bi se malo dotaknil dela, potem ne moremo reči, da je delavec. Pravijo: kapital ima! Toda ako tudi bi njega ne bilo, ta kapital bi bil vseeno organiziraj; celota, narod, mogel bi ga ta ali tam bolje uipravljati kakor posameznik.
Imamo ne samo politične monarhije, temveč imanio tudi prav mnogo ekonomskih industrijal-nih monarhij, ki so enako škodi j i va kakor politične.
Ce hočemo imeti politično demokracijo, mora ta eksistirati le tam, kjer bo ekonomska in industrij alna demokracija. In mi vam predlagamo ustavni načrt, ki je izdelan v tem pravcu in katerega — ako imate dobro voljo — morete vsi g prejet i.
Načrt vsebuje seveda posameznosti, o katerih se da debatirati. In mi nismo nikakor mislili, da smo nekaj najvišjega, da smo papeži, ki delamo brez pogreš-kov. Izdelali smo le nekaj, kar je za današnje razmere in položaj mogoče. In če smo vam rekli, da to. ni nekaj, o Čemiur bi vi z vaše strani ne mogli govoriti, yen-dar so v našem ustavnem naČr tu nekatere stvari, ki se jih prezreti ne sme.
Socijalizem in lastnina.
Govori se tu o laf^tnini. In ne^ kateri so v tem priznali že nekakšne koncesije. Mnogokrat, kadar .se govori o lastnini v zve-zi s socijalizmom, ge govori samo o tem, kako da bo socijalizem odpravil vsakršno zasebno lastnino : Rekel bi pa,, da to ni prav. Socijalizem, v kolikor je znanstven, gre baš v drugi smeri. In jak mislim, da bo realizacija tega, socijali^ma ustvarila mnogo več zasebne lastnine, kakor jo je danes. In da bodo ro lastnino i-meli je dane« nimajo .nič.
Kadar se govori z našega sta, lišča o zasebni lastnini in o tem,
kako je treba lastnino konfisci-rati ali eksprolprirjati, potem ne gre tu toliko za izgotoviljene produkte, marv^ v prvi vrsti zU produktivna in distributivna sredstva !
; Milijonar mi ni nevaren zaradi tega, ker ima milijone in ker more boljše živeti kot jaz. Ce i-ma on svojo palačo, svojo jahto to ni zame nevarno. Ako si ,more on izbrati najfijnejso jed, to mi ne škoduje mnogo.Toda v tem leži nesreča, da mu današnji družabni red dovoljuje, da kupuje zemljo, da ustavlja tovarne, da monopolizira produkcijo, ter da je potem na tisoče in tisoče lju, di odvisnih od njega. Socijalizem hoče socijalizirati tisto lastnino, ki je v produktivnih in distributivnih sredstvih. Ako je človek za svoje delo kaj dobil, da uživa, tega mu .socjj^listična družba ; nikakor ne misli od jemati. Enakopravnost v socajalizmu nikakor ne pomeni tega, da socijalizem povleči v globino, temveč namerava tisto, kar je v globini, dvigati višje in višje, in da se potem izenačujemo tam gori in ne tam doli.
Vsled tega lastnine že danes : postavimo predvsem na to stališče, da,stoje interesi celote pred interesi posameznika.
Za zadružno, agrarno politiko.
Med produktivna sredstva spada Pa tudi zemlja. In zato zahtevamo, da ustava iz/pregovori tudi o agrarni reformi, ne pa, da se to vprašanje kratkomalo prepušča dobri volji tistih, ki pridejo za nam,i. (Odobravanje.) In mi delamo tu še razlike med lastnino in posestjo! Po našem mnenju more biti zemlja samo last vsega naroda! In ta narod more dati zemlja v posest onim. ki jo obdelujejo, dotlej, dokler je obdelujejo. To pa še nikakor ne pomeni, da se mora vse razdrobiti n,a. najpaanjaa posestva. Ne, nasiprotno! Želeli bi,; da, bi bilo velikih posestev, posebno tam, kjer je ^emlja,taka, da,je njeno_ obdeloVaiije mnogo produktivne j še v velikem posestvu, kakor pa v malem. Nočemo, da se velepo-sestva abolirajo in da bi se zemlja razdelila v parcele, temveč želimo, da se poljedelstvo organizira in da se tudi tu pospešujejo zadruge, ki bodo mogle obdelovati tudi velike kose zemlje. Dovoljujem, da im,ej tudi drža-Va, pokrajine, okraji in občine svoja zemljišča. Zahtevamo tudi to, da se država pridrži pravico kontrole nad poljedelstvom. Državi pripisujemo dolžnost, da (Nadaljevanje na 4. str.)

MavricriLi ptiS
ROMAJN
ČEŠKI NAPISAL JULIUS ZEYER.
Y5 —.. ....... ....................
Kaka dva meseca pozneje je sedel gospod; Henrik Ribinjski s svojim prijateljem pri laškem kaminu majhne, z izbranim okusom opremljene sobe ene onih starih hiš na Mali »Strani, ki so iz posesti davnega češkega plemstva prešle v meščanske roke. D a si je bilo pročer Ije že zelo obnovljeno, je bil o notri vendar še najti ostanke prav tako gotike kakor renaissance, in na širokih hodnikih pod križastimi oboki bi te niti ne bil presenetil pojav viteza s plapolajočo perjanico na čeladi, in v globokih izdolbinah, kjfr so sem pa tja se stali bogato izrezljani naslonjači s svojimi visokimi opirali, je oko nehote iskalo ponosnih dam in nežnih deklic, ki so pač pred veki sedole tukaj pri kolovratu ali igrali na lutnjo.	.
Toda gospod Ribinjski zdaj ni rnislil na nič podobnega; da, zdelo se je, da sploh ne misli, in globoke, krasne njegove oči so leno in brezbrižno blodile po pestrih cvetiib mehkih preprog na tleh. Gospod Ribinjski se je zelo mlad oženil, in sicer iz zmote; mislil je tedaj, da svojo ženo ljubi, in ona jW živela žalibog v isti zmoti, ki pa je bila pri njej bljžja resničnosti. Toda kmalu sta spoznala svojo zmoto in se drug drugega ogibala kar največ mogoče. Gospa Ribinjska, sentimentalna blon-dinka, je bila hči posestnikova: dolgo je plakala nad svojo usodno zmoto, poskusila je tudi vzbudi,ti v soprogu zopet prejšnjo naklonjenost iii samo sebe vlagati vljubezen; toda ko je spoznala neuspešnost svojega •prizadevanja, se je omejila na ljubezen svoje hčerke ter živela odslej kakpr nuna, puščaj e Henriku proste stike 3! onim svetom, kateremu se je ona popolnoma.odrekla-Ko je to leto nevarno zbolel njen oče, se je s hčerko
odpeljala k njemu na deželo, da bi mu stregla; bil je namreč vdovec od onega časa, ko se mu je ona rodila. Bila ,je tam že celo jesen in celp zimo in ta čas je pisala soprog« redno Vsake tri tedne ljubeznjivo, toda hladno pismo, na katero je gospod Ribinjski vselej prav tako hladno ljubeznjivo odgovoril. Več si tudi ni želela. Gospod Henrik pa se je zelo dolgočasil, kajti kljub krasnim in navidezno globokim očem je bil praznega srca.
"Da ti odkrito priznam, Robert," je pripovedoval zdaj svojemu prijatelju, "ta stvar me začenja nad mero dplgočasilti, in neprestano premišljam, kako bi se te msile pur4'tanike zopet iznebil."
"Ti se norčuješ!" odvrne Robert. "Pustolovstvo s tako romantičinim začetkom I Mimogrede rečeno si mi obljubil, da mi celo historijo svojega novega poznanja natanko poveš, toda obljube nisi izpolnil."
"Ali torej hočeš, naj pripovedujem?" pravi Henrik zaspano. 'Baš ne veseli me to ne, toda končno je pogovor enak pogovoru. Kako daleČ si torej že posvečen v moj roman?"
"Povedal si mi samo, kako si se seznanil ž njo pri gospej z Rottenfelda, da si jo prvič videl ma^irano prav kakor "Jeanne" pri gospej G. Sand in dalje, kaiko ti je gospa z Rottenfelda nevede sama dala naslov te ob-skurdne. kraaotice."	^
Henrik začne pripovedovati. "Nikdar ne pozabim njenega radostnega strahu in, s težavo pritajenega vriska, ko sem prvjč stopil v njeno sobo. Hline radostno presenečenje, sem jej pripovedoval, da, sem iskal nekoga, ki bi izvršil umetno z zlatom in svilo vezeno zas^tavo za neko cerkev na deželi; ona da mi je bila priporočena, toda ker nisem vedel njenega imena, nisem slutil, kakšno prijetno presenečenje me čaka. Postajala je rdeča kakor rpža in se sladko smehljala. "Morate mi dovoliti gospodična, da pridem vaše delo večkrat pogledat, kajti barve mi tako, kakor sem jih sam sestavil za zastavo, ne ugajajo več, in nameravam jih izpremeniti."
"Jako dobro," ga pohvali prijatelj nehote. "Toda pripoveduj naiprej."
"Prihajal sem pogosto, zelo pogos^to, vsak dan, in postala sva prijatelja. Poln avl j al sem jej besedo "pri-jaitefljstvo" 'tako pogosto, da se jej je Vtisnila globoko v dušo; beseda "ljubezen" med nama ni bila izgovorjena. Morda bi vsak trenotek prisiegla, da me ne ljubi, da sem jej samo brat, prijatelj, d asi mi barva lic, Jiepresltano se izipreminjajoča, in. njeno krasno, sen;timen'talno oko, mnogo odkritosrčnejse kakor usta,, brez prentanka ponavljata, kaiko me ljubi."
"Ah, ti srečen človek I"
"Srečen) In kaj?" vpraša začudeno Henrik.
"Kakšno vprašanje!" se razgreje Robert.
"Nikdar me ni to . dekle razvnelo," se izgovorja Henrik. "To zaradi,česar sem jej dal ime "puritanka", me vedno naravnost ohladi, toda njena slepa strast napram meni\ ki pogostokrat švigne šz svojega skrivališča kaikor blisk in se nato skrije še globokeje, mi ugaja preveč, in me vabi vpdno nazaj k njej."
"No, kaj se je zgodilo naprej?"
"Nič, čisto nič. Toda pač, vendar neikaj—: ko je nekoč, tožila, da jej njena hišna gospodinja — mimogrede rečeno star zmaj —- zaradi moljih obiiskov prov-zroča vedne sitnosti, sem jej stavil predlog, da bi hodila skupaj na izprehode, in sicer, da bi ne trpelo njeno dobro ime, v času in na prostorih, kjer naju nihče ne sreča. Izprehajala sva se torej zvečer, in sicer največ ob reki. Sedaj imam teh izprehodov dovolj. Na njeni strani mi ni popolnoma dobro, ne vem zakaj; tudi ne vem, zakaj sem začel to "prijateljstvo" s puritanko, ki me zdaj vabi in odbija obenem. Mftd tvoje strasti, dragi Robert, spada tudi to, kar se imenuje duševno a-naliziranje; ali bi ne hotel poskusiti, razjasniti, moje razmerje ^ tej deklici?"
"Moral bi poznati tudi deklico," odvrne Robert z nasmehom; toda bilo je videti, da razmišlja. "Moral bi jo poznati ali vsaj slišati kak njen izrelk, kak njen po^ govor s teboj
"Ah, njeni pogovori frfotajo vedno med zemljo in nebom," pravi Hftnrik. "Često citira sveto pismo ali ka-
kega češkega pesnika, katerega imena od mojega sicer izmučenega spomina gotovo ne bodeš zahteval. Zelo pogosto mi pripoveduje tudi o- svojih roditeljih; res smrt njenega očeta je bila dovolj tragična! No,, in kar se tiče njene originalnosti,, jo gotovo spoznaš iz sledečega dogodka."
"Torej?" vpraša prijatelj, ki ga je devojkina osebnost očividno zanimala.
"Pozna nekega starega, Žida, kramarja, in v njem vidi Bog ve kakšen,ideal. Nekoč mi je čisto resno ponudila, da me s tem hebrejskim vzorom vseh človeških dobrih lastnostij seznani,
"Res?"
"Parole d'honneur!"
"In ti?"	" "
"Nisem 86 mogel zdržati smeha, dal sem jej nekoliko zbadljiv odgovor. Ozrla se je v me s svojim svi-tlim in vendar tako mehkim očesom in žalostno, zmajala / iglavo. "Ne- veste, kaj delate," je rekla. ' Ma-rtasse je veliko srce in jasen duh, iz njegovih ust se izliva božja resnica, in cela njegova prikazen me spominja prerokov, o katerih je mati tako rada čitala in pripovedovala." Odgovoril sem jej nekoliko neprevidno, da Vendar ne bo od mene zahtevala, naj bi,se sprijate-Ijil '% židovskim kramarjem. "Ro^bert, ali je mogoče, da imate tako . temne in nizke predsodke. Vi, ki ste tako dobri —r —" In zapela mi je slavospev, katerega ponavljanje mi odpustiš. Pri tej priliki, dragi prijatelj, te moram prositi tudi oproščenja, da sem si za to krasno puritanko izposodil tvoje ime — previdnost ni nikdar prevelika."	'
"Le posluži se ga — bnez strahu," od-VTne Robert v šali.
"Tolažil sem jo ves večer, toda ostala je žalostna. Ko sva.se poslavljala, me je skoro strastno prijela za roko. "Prošnjo imam do vas!" je vskliknila. Začudeno sem jo pogledal.	(Dalje piihodnj'.c.)
JULY 7, 1021.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.

NAZNANILO !
Vsem rojakom naznanjam, da sem kupil
SLADŠOlCARNO ali CANDY STORE, na 6128 St. Clair. Ave
V zalogi imam vsakovrstne hladilne pijače, sladoled, sladščice,, cigare, cigarete in tudi razne šolske po-trebščihe. Slovencem se prav toplo priporočam za obilen obisk.
JOE NOVAK
P ■
■
S D
i
i
ii
B
^	iH

VABILO NA
MKNIK
— katerega priredi —
IZ GOI.LINWOODA
V nedeljo^ dne 10. JULIJA, 1921
v JUGOSLOVANSKEM DOMU, V EUCLID, OHIO.
ZAČETEK OB 2. URI POPOLDNE.
Svirala bo Slovenska godba "Triglav"
PROGRAM:
Srečolov, žrebanje za zlato uro, licitacija, metanje žoge, itd. — Waterloo Klub je vstanovljen, da deluje z vsemi danimi sredstvi, da se v najkrajšem času postavi v naši naselbini stavba Slovenski Delavski Dom. Dolžnost slehernega je, da gotovo obišče naš piknik in nam gmotno pomaga, da se uresniči naša želja. Pripeljite seboj svoje prijatelje in znance, ker zabave bo dovolj. Tudi postreglo se bode z vsem najboljšim. Vsi na PIKNIK v, nedeljo 10. julija! Za veliko udelejbo se priporoča
ODBOR WATERLOO KLUBA.
■

'
'
SE
m
m
MARRY F. GLICK
SLOVENSKI ODVETNIK
naznanja, da je preselil svoje
ODVETNIŠKE PISARNE
IZ SOCIETY BUILDING
V 102 ENGINEERS BUILDING Cleveland, Ohio.
Prvega julija Devetnajst sto enoindvajsei
Central 812 Main 1865
The Graat Ship "3EEAWDBEE" — "CITY OP ERIE" — "CIJY OF BUFFALO" ? CUBVSEL^ND — Daily, May lot fo Nov. 15th—BtJFiFALQ
> i*!," Clbvkuwo . 9.00 P. M. ) Easttok. < Botfalo - S.OOP. M. T Arrire BuFPAto . ViSOA. M.) standard Tim* i Arrite Clkveland 7,80 A. M
Tba CIoTcIand & Buffalo
u:	The Croat ghlp
^ *8E£A1SDB1SE" ^ —the krgwt moe% cwUy, ' pMeeegerSleEtneroniaiend' waters of the world. Sleoplaa Mpacity, 1500
i^l ivllVi!« lo U yJuKi
® Zdaj je čas graditi stavbe ker cene so pa-jj' die. Zgla'site se za načrte in pogoje pri
• JOSEPH DEMSHAR
643 E. 108. ST.
I
Moje življenje.
Ivan Cankar.
(Dalje.)
SLOVENSKI STAVBENIK. • Bell Edy 9140 W.
i I'el. Main 2063	\ O. S. Gent. 1690
•Jolm^ L4. MiHelicH
I	SLOVENSKI ODVETNIK
I Engineers Bldg„ vogal St. Clair ulice in Ontario. I	PODRUŽNICA:
I ®127 St. Clair Ave., — Tel. O. S. Princeton 355.R. |jj
m
Sill
§|B
"Oj sinko moj, zakaj si pore zal mlada drevesa, nedolžna mla da drevesa ob poti? Kaj ne veš, sinko moj, da je smrten greh, porezali mlada drevesa ob poti, velik smrten greh zoper sedmo zapoved božjo?"
"Saj jih nisem I"
"Oj, sinko moj, zdaj pa se tajiš, da si bil porezal mlada drevesa ob poti! Kaj ne veš, sinko moj, da je laž smrten greh, velik smrten greh zoper otoio zapoved božjo?"
Saj ne lažem, saj jih res nisem!"
"Če jih ti nisi, kdo pa jih je, kdo je porezal mlada drpv^ca ob poti?"
"Jaz jih nisem; ne vem, kdo da jih je!"
"Glej, kako si zalkrkinij en I Če jih sam nisi, veš prav g6tovo, kdo da jih je! Kdor utaji resnico, je lažnjivecl Le poijdi, sinko moj!"
Iztegnil je belo foko in šel sem ihteč. Zakleinili so me samega čez poldne. Lačen nisem bil, toda hudo žalosten. Vedel sim, da so bili porezali drevesca ob poti kraj Lenaroičevega vrta; pravili so, da je bil Gašperinov, ali videl ga nisem; in da sem ga videli, bi ne bil povedal, za nalašč ne.
Ko je zvonilo poldan, zamolklo, počasi in dolgo, me je nenadoma minila mehkoibna žalost in vsega se me je polastil divji srd. Tresel šem se kakor v vročici, kričal, tepal z nogami, bil z drob nimi pestmi po klopeh, zalučil tablico ob tla, da se je irazletela na drobne kosce, razlomil pisal-nik, raztrgal ves papir, kolikor sem ga našel ■ in dosegel; nato sem begal brez uma po široki izbi vse do ene ure, nazadnje pa sem omahnil in zaspal.
Zaklenili so me čez poldne tudi drugi dan. ——
III.
Navsezgodaj sem dbčutil in izkusil žensko zaipeljivost in njeno izdajalsko hinavščino.
Mati je imela vrhan pehar suhih hrušek. Ali tisti pehar, posoda vseh sladkosti, je bil zaklenjen v ogromni omari. Če se spomnim nanjo, se mi zdi večja od marsikatere srednje visoke hiše.
Sama sva bila, v izbi s sestro Lino; pogledala me je z zamišljenimi očmi in je rekla:
Ko bi zdalje imela. tisti pehar!"
"Ko bi ga!" sem vzdihnil.
"Zakaj bi ga pač ne imela," je rekla tišje, kakor tja vendan.
"Saj je omara zaklenjena, mati pa imajo ključ!"
Pomislila je.	.
"Pa vendar bi ga/lahko imela, tudii brez ključa!"
Spreletelo me je čudno, kakor strah pired I grehom; hkrati pa me je ščegetalo sladko ob mislih na vrhani pehar. Skočil sem z za-pečka ter šel preiakavait omaro. Stala je počez v kotu in ni bila tesno prislonjena oib zid, tako da bi človek, če bi se "napravil majhnega", zlezel zarnjo; s težavo res, ali zlezel bi. Jaz pa sem bil droban, da sem komaj razločil svojo senco.
Sestra j^ ostala na zapeaku ter je gledala s sklonjeno glavo in j stisn jenimi, ustnicainii, rdke uprte ob kolena.
"Žlezi zad!" je svetovala tiho. "Napravi se majhnega in se splazi hrbtoma!"
Tako sem storil in bil sem v temi.; spreletel me je občutek, da sem strahotno eam.
"Potrpi malo, da.dzpregledai!" je svetovala dalje. AH še pred-no se mi je oko privadilo mraku, je šepnila strahoma:
"Beži!"
V trendtku. sem stal mrzel in trepetajoč sredi izbe. Ndkdo je hodil 8 težkimi koraki po veži, nazadnje je zakašljal ter šel.
"Zdaj pa naredi brž, kar mi-
sliš; zdaj je že vseeno! Žlezi zad; tam na oni strani, kjer je pehar, je en žebelj odnehal; potegni ga ven. pa odslonii desko!"
Storil sem brez misli in volje vse, kakor je ukazala. Če bi mi bila v tistem hipu rekla: "Pojdi na cesto in skoči pod voz!" ■— bi bil šel ter skočil.
Odslonii sem destko, otipal pehar, zgrabil pest, hrušek ter jih stlačil v žep; nato šp eno in še trejo, tako da sem imel obadva žepa nabasana. Ko sem spet prislonil desko ter se izvil izza omare, sem bil zasopel in poten. Šla sva s sestro za hišo, legla sva v travo kraj plota ter sva jedla. Ali nisva se spogledala ves čas in tudi smejala se nisva.
Tako sva se gostila dan za dnem, pod večer, ko so se drugi podili po "mesarjevih kladah", ko je bila mati pri sosedi, oče pa v krčmi. Občutek greha se je bil sikoro popolnoma izgubil; že sva se smejala ter govorila nebrzdano o svojem skritem početju.
Nekoč v nedeljo, po veliki maši, je odklenila mati omaro ter se je čudoma začudila.
"Sama ne vem, kaj bi to bilo! Saj je bil vrhan pehar, da so doli drčale, zdaj pa je že kar do roba vsahnil! Miši jih pač ne jedo, saj ni nobena dbglojena!"
Držala je pehar z olbema rokama ter se je ozrla po nas vseh. Drugi so strmeli z velikimi očmi in odprtimi ustmi, sestra Lina je gledala v tla in je podrsavala z nogo, meni je šel mraz od lic do nog in spet nazaj, počasi in težko; zdelo se mi je, da se izba maje in da je mati zelo velika.
"Kdor je storil, povej sam!"
Molčali smo; vseh nas je bilo strah, ne strah grožnje, palice še m^j, temveč nečesa neizreiklji-vega, daljnega, silnega.
Izpregovorila je sama Lina:
"Ta je bil!"
In pokazala s prstom name.
Mati je postavila pehar na mizo. V lastni omotici sem videl čisto, da je prebledela.
Še je vprašala:
"Kdo je bil?"
"Janez!" je rekla sestra Lina in mi je gledala naravnost v obraz.
je . Berač, ki nima, da bi si kupil kos črnega kruha, sanja o silnem, nedosegljivem bogastvu; ali tisto bogastvo nikakor niso prek-morsiki milijoni, temveč je svetla desetica. Popotnik, Idi gazi mrzlo žlomarico po cesarski cesti, sanja o prijaznem domu, o zalkur-jeni peči, o večerji na beli mizi; oj ne, on s^nja o pasji kolibi, o trdi slami, o skorji kruha.
Velikokrat sem bil zamišljen in žalosten, ko sem bral o "srečni mladosti", o "zlatih otroških dneh". Tudi meni se je že zgodilo, da so se mi ponevedoma orosile oči ob spominu na zdavnaj minole čase, na obraze, ki jih ni več, na kraije, kii so mi bili dragi.	,
Ali resnica je pač ta, da je svetla in hrepenenja vredna vsaka daljava, naj se ozre človek v preteklost ali i v prihodnj ost. Vsake sanje so porojene iz nezado voljnosti, iz bridkosti, iz bede in trpljenja; ne samo hrepenenje po jaboilkih in pomarančah, temveč tudi tisto po čisti lepoti in svetih nebesih.
Najlepše se je dalo pogovarjati pozimi, na veliki, topli peči. Zunaj je bila noč in mraz je škripal skpži okna, izba pa je bila polna sladkih pravljic, 'ki so nam šepetale na uho še tišje in milejše od samih naših besed.
Pa da smo tudi vsi molčali, pa da se niti spogledali nismo, razumeli bi se bili vse do kraja. Bilo je, kakor skupna molitev in kakor skupna pesem; če nas je sedem ali sedemdeset — molitev je ena in ena je prošnja, pesem in en sam je Bog, Nikoli si nismo bili tako blizu,^taiko bratje in sestre, kakor ob tistih svetih urah. Sredi med nami je sedel sam angel j božji ter nam je pripovedo-sestraj^®' o lepotah iz paradiža; nam ■ pa' se je zdelo, da govore naše j plahe ustnice.
Nikogar ni dbšla niti za treno-tek pregrešna misel, da bi ne verjel pripovedkam angel jskim. Pogovarjali smo se o Veliki noči. Blizu je že bila in veddji smo či-9to vsi, kakšna da bo naša Velika noč: prazniki brez praznikov, nedeljsko jutro brez piruhov in ^ pomaranč, v srce mukoma za-Kako da si naredil, se to po- klenjena bridkost, za pečjo pri-
vej!" je ukazala mati.
Noge so se mi treisle tako močno, da nisem mogel vstaiti. Odgovoril pa sem. razločno, da sera poslušal čudoma sam svoj glas.
Zlezel sem zad, potegriill žebelj ven, odslonii desko in otipal pehar. Že od torka vselej pod večer!''
Takrat .se je zgodiilo nekaj, kar me prešine z neznano grozo še ob spominu. Mati me ni u-darila, tudi ni rekla Žale besede; sedla je na klop, skrila je obraz v dlani ter je zajplkala, da so tekle solza /izza belih prstov. —
Sestra Lina. je brla natihoma smuknSla iz izbe; jaz edini sem

!9
oooo<x>ooooooooooooooooooooooo< eti ooooooooooooooooooooooooooooo< gž
A
POZOR!
Naznaniti želimo, da otvarjamo moderno
HOME SUPPE-Y TRGOVINO
kjer imamo v zalogi sledeče: hmelj, slad, ječmen, lončene posode, kapce zapiralne stroje, sodčke, ro'barjaste cevi, itd.	^
6003 ST. CLAR AVE.
EDWARD F. SOUHRADA, poslovodja
preje uposljen pri The Miller United Shoes.
><>0000000000000000000000000000 ooooooooooooooooooooooooooooo<
ta j ene solze.
Vedeli smo, da pride trda in neusmiljena, ali govorili nismo o nji, še mislili nismo nanjo. Pogovarjali smo se o drugi Veliki noči, o tisti, ki je bila poilna šumečega solnca, prešernega po'trka-vanja zvonov, dišečih, rumeno zapečenih kolačev, rdečih piruhov, svetlih pomaranč; mati ima na glavi belo ruto in pogrinja mizo; mi sedimo p o vrsti za pečjo in gledamo ^Aoče slorii ob oknu, baše si pipo in se smeje ... V to Veliko noč smo verjeli kakor v živega Boga; tik pred nami je bila v svojem sijaju. Re« je ni
jo videl, kljub omotici in od bo-l^''® "isto leto in tudi ne prihod-
lečine slepim očem. Šel sem za j njo počasi, ker so mi bile noge zelo težke. Napotil «em se naravnost za hišo; tam se je bila skrila pod jasminov grm za plotom; rdeča nedeljska ruta jo je izdala. Prišel sem do nje, zgrabil jo za dolgo kito ter jo vlačil za seiboj po vrtu. Ni kriknila ves čas, še zavzdihnila ne.
V poznejšem, prevar in brid-I kosti polnem življenju, me je go-i ljufala in izdala marsikatera žen? fs^ka; Bog jim greh odpusti, jaz jim ga vsem do zadnjega kraja. Toda vseh učenoslit najgrenkejša učenost je abecednik.
IV.
Ne vem, če se otroci po naših krajih še "pogovarjajo". Mi smo se. Nobena, še taiko bučna igra nam ni dala toliko, čiste, globoke, skrivnostno »vete radosti, ka« kor tisto poluglasno pogovarja-" nje v mraku.
Tako je bilo zmirom, da sanja človek toliko sijajneijso luč, kolikor temnejša je noč oikoli njega v njegovem srcu.
Ni treba, da bi sanjal o samem ndbeškem solncu — solnce mu je lojeva, sveča, mu je dremotna lučka pred podobo Matere Bož-
nje in tudi še tretje ne in nikoli ne; ali ni je Wlo moči na svetu, da bi omajala našo vero. Prav nič se nismo čudili in nič nismo bili užaljeni, da ni bila potrjena naša vera, da se niso doipdlnile naše sanje ;moTda 'bi se bili čudili, da se je zgodilo po besedah angeljevih.
Tam nekje v podlipskih hribih, visoko v samoti. Stoji pristava, ki ji pravijo Mavsarjev hrib. Le zdaleč mi je še ta hrib v spominu, troje pajčolanov je pred njim. Najrazločneijše ga vidim takega, o kakoršnem smo se pogovarjali. Sila razsežen, bogat kmečki dom; nizka, zelo dolga, sve=tlo pobeljena in s slamo krita hiša, skednja in kašče, hlevi in kozolci, sušilnica za sadje, pisan čebelnjak; in vrtovi, vseprpstra-ni, z brega v dolino, iz doline v breg, kolikor daleč je segel požel j i-vi pogled; jabolka bela in rumena, rdeča in pisana, gladka in kosmata . . . člove/k ni vediel, kam bi pogledal, kje bi ugriznil. Čebele so šumele v ajdi, na nebu so prepevaj e viseli škrjanci, solnce je sijalo; razsmejal in razjokal bi se človejc, da bi sam ne ved«l zakaj . . .
(Dalje prih.)
KADAR STE BOLNI
V)
ie najvažneiše vDrasanie —
"Kje dobiti dobrega zdravnika"
AJco se napotite v urad zdravnika Kenealy-a, 647 Euclid Ave., Cleveland.
Ohio., boste našli zanesliiveira zdravnika kakoršnepra želite, brez da bi zgubljali čas.
Kadar boste obiskali doktorja Kenealy-a boste spoznali, da je on zelo skrben, da pronaide. pravi vzrok vaše bolezni; to je, da pronajde natančno kakšna je vaša bolezen. Njegovi uradi so opremljeni z modernimi znanstvenimi aparati. S pomočjo preiskuaenj in z njegovo široko znanostjo o boleznih se izogne vsake, nevarnosti, da bo napravil kako napako. Posvetovanja so zastonj.
Ob nedeliah. od 10 dopoldne do 2. popoldne

URADNE URE: od 9. dopoldne do 8. zvečer.
647 Euclid, Ave. Drugo nadstropje Cleveland, O:
od
Vrata zapadno od REPUBLIC	vzhodno
Star Kledališča	Bonds trgovine
>OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOC'OOOOOOOOOOOOOC»
<>00000000000000000000<>000>0<X>0000000<
I
HSI v
g 4 2^
ZA KUHANJE PIVA DOMA. IMAMO V ZALOGI:
SLAD - HMELJ - SLADKOR
in vse druse potrebščine.
poskusite in.se prepričajte, da je doma kuhani vedno le najboljši in najcenejši.
DOBITI je tudi zbirko sodov, steklenic, velikih lončenih posod, itd.
naroČila dostavimo no pošti točno it) v vse kraje.— Grocerijam, sladščičarnani, železnim trgovinam, primeren popust pri večjih naročilih. Pišite po informacije
FRANK OGLAR
6401 SUPERIOR AVE.	CLEVELAND. OHIO
*
Ii
o
o
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in koničnih bolezni je naia specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E, 9th SI.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.

ZA ZABAVO IN IPOUK
čitajte

V močvirju velemesta^^
Roman iz življenja prišel j enke v Ameriki
CENA 50*.
Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tisl^ovna Družba 6418 ST. CLAIR AVB.
w. w
m

Ravnokar je izšla
Razkrinkani Habsburžani
i
katero je izdala Ameriško-Jugoslovanska TiskovTia Družba.
Knjigo je spisala grofica Larich, bivša dvorna dama na Dunaju.
V knjigi opisuje vse podrobnosti vladajoče habsburske klike, kakor tudi smrt ceaarjeviča Rudolfa.
Knjiga, je jako iatei-esantna in priporočanje rojakom, da si jo takoj naroČijo.
Cena knjige je samo 60c
i
STRAN 4 "
••ENAKOPRAVNOST«
JULY 7, 1921.
Clevelandske novice.
—	Zapuščeno dete. Neka mati je pustila včeraj zgodaj zjutraj svoje pet tednov stare dete pred vrati stanovanja Mrs. Ganiere v tretjen nadstropju hiše št. 1C15 Prospect Ave. Poleg deteta je toil listek naslovljen na Mrs. Ganiere, v katerem se jo prosi naj skribi Za otroka do nedelje, ko ga ih-ide iskat. Otrok je moškega spola Mrs. Ganiere ga je dala v oskrbo St. Ann's bolnišnice.
—	Dve kari v kioJiziji. Dva motormana na Cleveland and Southwestern interurban karah sta si včeraj komaj rešila življenje, ko sta skočila s kare ravno trenotek predno sta kari trčili skupaj. Kolizija se je primerila v Elyriji na zapadni Broad St. kjer je samo ena proga. Kakih triindvajset potnikov je zaddbilo lahke poškodbe.
—	Žrtve vročine. Neznosna vročina, ki je zavladala po državi Ohio, je zahtevala že 1 1 žrtev. Spremembe se ne pričakuje še najmanj 24 ur, kot pforoča vremenski prerok Emery. Te vročine ne občutimo samo v O-hio, temveč po vseh sredoza-padnih državah. Včeraj je padlo v Grand Rapidis, Mich, kake pol palca dežja, toda to ni imelo nikakega upliva na ozračje v Clevelandu. Na vsak način mora pasti po mnenju Emery j a nekaj dežja v okolici peterih jezer, in to v teku prihodnjih 24 ur. Katera bo tista srečna okolica, nam vremenski prerok ni mogel poved^ati. Upajmo, da bo v Clevelatidu.
—	Tatvina alkohola. Pet oboroženih banditov je včeraj zgodaj zjutraj ukradlo iz skladišča 'International Transportation Co.' 1230 E. 55th St. dvajset sodov, alkohola. Malo pred dnevnim svitom so prišli v tovarno, zvezali nočnega čuvaja, naložili alkohol na čakajoči tovorni avtomobil in se odpeljali. Vrv, « katero so čuvaja zvezali, je bil pol inče
debela. Kake deset minut po odhodu banditov se je čuvaju E. McCarthneyu posrečilo odvezati se, nakar je pofklical policijo. Takoj sta se odzvala dva leteča škvadrona in v teku pol ure so našli tovorni avtomob^il na Lake Ct. in 55. cesti, a bil je prazen. Policija je prijela tri moške, ki so postopali okrog voza, da jih preišče in zasliši.
— Surovo postopanje polica* jev. Kakih dvajset mladih fantov od 14. do 20. leta se je pritožilo pri policistu Walterju Fife in pa pri nekemu poročevalcu lista "Plain Dealer", da sta jih sinoči dva policaja in dva ognje-gasca občine Shaker Heights spodila iz jezera, ko so s^ kopali v bližini Shaker Heights, jih tolkla s krepalci, ter jim pometala obleko v vodo. Par teh fantov je prišlo skoro čisto nagih v lekarno na E. 147. St. in Kinsman rd., kjer jim je lekarnar obvezal ranjene roke in noge, na)kar je poklical clevelandsko policijo. Nekako ob istem času je poklicala^ policaja Fife neka ženska, ki mu j je povedala, da se skriva okrog njene hiše med grmovjem nek skoro popolnoma nag fant. Ko je dospela policija na lice mesta, je našla v oikolici še več mlade-ničev, ki si niso upali na dan brez oblek. Fantje so prišli k jezeru nekako v mraku in vprašali tam stoječega policaja, če se gredo lahko kopat. Ko je ta rekel, da nima nič pyoti temu, so se slekli in podali v vodo. Niso pa še bili dolgo notri, ko zagledajo prihajati proti njim dva policaja in dva ognjegasca. Precej so se zbali in pričeli zapuščati vodo, nakar so hiteli proti kupu obleke, da se oblečejo. Kopalci so hiteli po obleko z vso naglico, toda policaja in ognjegasca sta o-brnila svojo pozornoalt na nje in jih začela tepsti in brcati. Spustili so se v beg, toda policaji so oddajali za njimi celo strele. Beg se je vil cele dve milje, ko so se pa približali mestu, so se dečki, ki niso dobili oblek, poafkrili med
grmičevje. Dečki pravijo da bi surove policaje poznali ako jih vidijo. Uvedla se bo preiskava, da se kaznuje surove potica je in ognjegasce.
—4 Pobiranje kuhinjskih ostankov v Clevelandu se zelo zanemarja. Trinajst družin na vzhodni strani mesta se je'pritožilo, da več tamkajšnjih ulic že sedem mesecev ni bilo otiskanoh od voza za pobiranje odpadkov.
—	Ko se je šel včeraj popoldne okrog 5. ure kopat v jezero na zapadni strani mesta 17-letni John Drews, 2809 Queens ate., se je nenadoma pojavilo kraj njega mrtvo truplo nekega dečka, kije utonil včeraj dopoldne. To ga je tako prestrašilo, da je zgulbil zavest, in je utonil. Ne dolgo nato go življenski rešlici našli obe trupli. Mlajši utopljenec je bil pozneje identificiran od njegove sestre kot Arthur Jordan, star 13 let, in stanujoč na 4209 Cloud ave. Kot poročajo obrežni stražniki, se je Jordan utopil nekoliko pred poldnem, in gorko vreme je prineslo njegovo truplo na površjo ravno, ko so se prišli kopat Drews in njegovi tovariši. Truplo se je pojavila ravno pred obrazom Drewsa, k'o je plaval v približno 7 čevljev globoki vodi. Njegovi tovariši pravijo, da je hudo zakričal, nato pa se je očividno onesvestil in izginil v vodi.
—	Iz C-jlumbusa je prišel včeraj v Cleveland governer Davis k svoji ženi, ki se nahaja v St. Alexis. Mislilo se je, da jo bo treba operirati, toda preiskava z X-žarkom je dognala, da tega ne bo treba, Mrs. Davis stanuje \ Clevelandu, akoravno živi njen mož kot governor v Columibusu.
-o-
ITALIJA SOCIJALIZIRA.
(Nadaljevanje iz 2. str.) se briga za povzdigo ekonomske, ka življenja in zahtevamo od nje, da z vso silo dela na to, da se razvija industrija in poljedelstvo toda enako zahtevamo zanjo pra-1 vico/ da mora oha odrejati n. pr; to-le: ako kdo misli, da bo sadil nekaj, kar mu bo neslo več pro-fita, naj država ima pravico, da mu zapove, da sadi to, kar potrebujemo in ne to, kar bi bilo dobro Za njefgov profit.
Država imej tudi dolžnost, da vzgaja mladino v tem ^mislu, da le-ta ne bo videla v državi samo ministrov itd., temveč da bo sposobna Za praktično ekonomsko in socijalno življenje. Le na ta način bo mladina tudi sposobna za politično življenje.
ganizacij beneški in napoljski ar-zenal ter tri tvornice za orožje, kjer bodo strokovne organizacije v lastni upravi izdelovale poljedelske stroje in potrebščine za že leznice.
Ce je ta vest resnična država, ki'bo izvedla socijalizacijo v petih tovarnah. V teh podjetjih bodo prevzele upravo strokovne organizacije, ki bodo na svojo odgovornost gosipodarile. Poročilo pa ne pove, v kakšnem razmerj u bode nova uprava do države, kar je za bistvenost socijalizacije prav posebno važno.
POŠLJANJE DENARJA
po pošti ali brzojavno hitro, poceni, zanesljivo.
Na iiložke plačamo
po 4% obresti.
Prodajamo parobrodne listke. Javni notarski oddelek.
AMERICAN UNION BANK
Ivan Nemeth, predsednik GLAVNI URAD: 10 E. 22nd Street.
PODRUŽNICA: 1597 2nd Avenne. New York City
š''llllll!lllllll1l||||itl<lll|||II|lllllllllllllllllil||||l|||||)ll|lltll|||ll||||||||||!l|||lllll||||||||||||ll|||||||!l||||||||||||||||||]|iiii|||||i||||||||||i||||||||||||||||||i||||i||]i|||){||j]||||||||||||||[|iiiiiU{iiilllllllllinilltni1!^
MALI OGLASI

STANOVANJE 3 do 4 sobe s kopalnico; išče se v kakšni snažni hiši med 55. in 71. cesto; mlad zakonski par brez otrok. Ponudbe na upravo tega lista.
KADAR ŽELITE prevažati pohištvo, ali kaj slične-ga, oglasite se pri rojaku
JOE KOTNIK 1057 E. 61. ST.
Na razpolago imam dva tovorna avtomobila (troka) in pa touring avtomobil za sedeAi oseb.
Telefon; Rosedale 5466 M.
NAPRODAJ
hiša s 7. sobami na E. 78. St. blizu St. Clairja; predela se lahko za dve družini. Proda se poceni za gotov denar. Vprašajte pri Robert C. Brown, Garfield 8842 J. ali pa 1 1206 Ashbury Ave.
160
SLOVENKA IŠCE DELO.
Slovensko dekle došlo iz starega kraja želi dobiti službo v kaki restavraciji, gostilni ali,pri privatnih ljudeh za splošna hišna dela. Ponudbe se sprejemajo na 1558 E. 43rd St.
Rim, 6. junija. — Tajnik zveze italijanskih kovinskih delavcev je izjavil po pogovoru z ministrskim predsednikom, da too vlada izročila zvezi strokovnih or
KAKO LAHKO PREPREČITE DA ;^E DOBITE TRAKUUE ' V VAS SISTEM?
Tiskovna Družba
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
<
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsk^ podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene ia-ko primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
iyn
THE AMERiCAN-lUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE.
Imamo več odredb kako se izgoniti trakulji, koničasti, goveji, prašičji ali okrogli glisti, katere povzročajo moškim in 'ženskam posebno pa še otrokom mnogo ne-prilik.
Prva zapoved: Skuhajte vso pra-šičevino in govedino dobro.
Druga zapoved: Na jejte slabega mesa.
Tretja zapoved: Ne pustite da bi vam psi lizali roke in obraz. Ne gladite psov ali pa si vselej potom takoj umijte roke.
Četrta zapoved: Ne prijemajte je< di z rokami ako niso čiste.
Peta zapoved: Ne pijte za drugimi.
Marsikako žensko, moškega ali otroka se zdravi za kako drugo boleznijo, neuspešno, ko je njih resnična nadloga ali navadna trakulja, prašičja, goveja koničasta ali okrogla glista.	41
Gotov znak, da imata trakuljo Jfes ako vidite delce zajedalca v blatu. Sugestivni znaki so pa; zguba ape-tita, nenadna požrešnost,' bel jezik, gorčica, bolečine v želodcu, čut po drobovju kot bi nekaj lezlo, zagačeno grlo, neprestano pljuvanje, srbeč nos, neprebava, bolečine v hrbtu in po gli-dih, nemirnost, glavobol, oslabelost, udrte oči. V mnogih slučajih so že blazni ljudje ozdraveli, ko se je izgnalo iz njih sistema trakulje. Mnogokrat povzroči trakulja v črevesnem prehodu krčne in božjastne napade, blaznost in druge nenavadne pojave. Za onega ki ima glista ni potrebno, da bi trpel radi tega celo svoje živ. ijenje. Nemudoma se jih mora znebeti in pričeti zavživati Laxatodes, ona znano preparacijo za gliste. Potem ko ste pričeli zavživati Laxatodes morate bili zelo pazni, da vidite kdaj zapusti vaš sistem glava od trakulje kajti drugače lahko trakulja zopet zraste. Laxatodes se prodaja le pri Marvel Med. Co. Dept. SLV.-9 B-963 in poslalo se vam je bo kakor hitro prejmemo gotovino, deset dolarjev in 58 centov, za polovico zdravila šest dolarjev 75 centov.
LIBERTY BOND! IN VOJ NO VARČEVALNE ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi plačamc
v	gotovini takoj .Simon, zaneslji
vi	prekupčevalec, soba 216 Len noxBldg.,, drugo nadstropja. Vzemite Tzpejačo. Vogal deve ta cesta in Eucli dave., nad Sin ger Sewing Machine Co. Odp.. to do 6. tire zvečer.	>
Frank Zakrajšek
Najmodernejši pogrebni zavod v Clevelandu *
POGREBNIK IN EMBALMER
1105 Norwood Rd.
Tel. Princeton 1735—W. TEL. Rosedale: 4983 ' Avtomobili za krste, poroke in pogrebe in druge prilike.
v NAJEM se odda 5. gob; električna razsvetljava. Naslov se po-izve pri upravi tega lista.
Prilika za Slovenca!
Farma, 20 akrov obdelane zemlje, 7 milj od Clevelanda, 3 akre rodovitne vinske trte iW lep sadni vrt; hiša 6 sob, dober hlev, garaž, farmar»ko orodje, in 1 konj.
Se proda zelo poceni.
Oglasite se na
15813 WATERLOO RD. vogal 160. ceste.
C0LL1NWOOD,
OHIO.
MLAD SLOVENEC, star 17 let.
zmožen angleškega jezika želi dobiti službo v kaiki groceriji, sladščičarni ali pekarni. Ponudbe je pustiti pri upravi tega lista.
(159
POZOR!
Najboljši cementni bloki so naprodaj, delani doma iz najboljšega cementa. Vprašajte pri J os. Liko.vič, 6308 Car} Ave.
SLOVENCI SE VRAČAJO
v svoje prejšnje
KOPALIŠČE 921 ST. CLAIR AVE.
blizu vshodne 9. ceste.
(Advert.)
ŠTIRI SOBE V NAJEM
4 sobe, . elektrika; zgoraj, se oddajo v najem na 392 E. 160 Str.	(159
SLOVENKA IŠČE SLUŽBO v
kaki slovenski ali hrvaški restavraciji ali gostilni. Ponudbe je poslati na 1041 E. 69. St.
(159
PRIPOROČILO
POZOR! PLUMBARSKO DELO
Rojaki Slovenci, Hrvati in drugi Slovani kadar potrebujete dobrega plumbarja v vaši niši, pridite k meni za vsako delo, katero vam garantiram da bo izvršeno dobro.
Postavljam stranišča, bane, sinke, kotle za gorko vodo, vodne kanale, (sewer work) itd.
Zmerne cene
Nick Davidovich
6620 ST. CLAIR AVE.
Tel. Princ't. 1852-W. Randolph 1828
VABILO IN NAZNANILO
delničarjem Slovenskega Doma
v Collinwoody.
Občinstvu nazna-^ Tem pdtom naznanjam sklep njam, da poprav- i zadnje dardk'torske seje, katera 'Ijam in prodajam je sklenila, da se za naprpj vrse delničarske seje vsako drugo nedeljo zvečer ob 7. uri. Zatorej delničarji in delničarke «te vabljeni, dia se gotovo udeležite vsa-
vse vrste avtomobilske obroče — (tires) in tubes in se jim priporo-
čam.
ERIE
n
■ Največje, najhitrejše ladje na
svetu. S potniki se postopa I _ nadvse prijazno. V vašem me-B stu ie naš lokalen zastopnik. V Jugoslavijo, na Marzarsko
Romunsko in v Bulgarijo.
Najboljša popravljalnica
CALABRIA____ 27. julija
Listki za Dubrovnik, Trst ali Reko, $100.00 Davek $5.
Prekp Cherbourg in Southampton.
BERANGARIA ...... 4. julija
AQUITANIA ........5. julija
MAURETANIA .... 14. julija ■
ke seje kajti to je vaša narodna dolžnost, ki vas veže. Direktorij tudi ne more vse sam storiti brez sodelovanja vas delničarjev po-
Vulcanizing:®®^"® p® ^ slatlh časih. Raz-! pravi jati imamo o zelo važnih (jOmp#	j rečeh in obenem boste slišali pol
Ivan J. Marinovičl^®^"® poročilo o poslovanju.
lastnik	! Zatorej ste uljudno vabljeni,
3407 ST CLAIR i vsi udeležite prihodnje seje
Bell Phone 4055, Cleveland, O.

NAŠ POTOVALNI ZASTOPNIK ZA DRŽAVO PENNSYL. VANIA je pooblaščen gospod
mm


Čevlj
ev.
Naša delavnica le ppremiljena z modernimi stroji tako. da lahko vsem našim obiskovalcem postrežemo z dobrim delom 'za nizko ceno.
Se vam priporočam
John Strancar, 716 E. 159. Str.
,	"CoUinwood, O.
J®SXš)®®®®s)gXš^^
Naš zastopnik za BARBERTON in okolico je
g. Silvester Lavrič
kateri je upravičen pobirati zaostalo naročnino in dobivati nove naročnike. Rojakom ga toplo priporočamo.
UpravniStvo..
OGLAŠAJTE "ENAKOPRAVNOSTI'
159)
JOHN HUVCH,
tajnik.
THE W—K DRUG CO.
St. Clair, vogal Addiwon Rd.
Edina slovenska lekarna v Clevelandu.
Mi izpolnjujemo zdravniške recepte točno in natančno.
JOHN KOMIN, carnar.
L^ks
JOHN JAKUCH,
kateri bo obiskal vse tamošnje naselbine in agitiral za naš list. On je pooblaščen nabirati nove naročnike in pobirati zaostalo naročnino. Gospod J. Jaklich je zeyeden delavec, ter želi, da se naroči vsak zaveden rojak na naš list. Upravništvo tega lista ga toplo priporoča in želimo, da mu gredo tamošnji Slovenci na roko. Delavci moramo biti naročeni na delavske liste, to naj bo mnenje vsakega, ter se naj naroči na list "Enakopravnost", katerega ^%stujej o delavci.
UpravniStvo.
OGLAŠAJTE
v "ENAKOPRAVNOST^* ■■■■■■■■■■■■iiHHnnnu
Tel. Central 2373 R.
Gramofonske Plošče
zahtevajte novi cenik
Slovenske PLOŠČE preje $1.00' sedaj 85c
VELIKA ZALOGA UR IN ZLATNINE.
Wm. Sitter
1806 ST. CLAIB
AVENUE Cleveland, O.
UitBVit* me
pri tal uri ib
■t« oa pra-
vem Vroitoru