NOVI TEDNIK
ŠT. 44  LETO XLVII  CELJE 4.11.93
Bom dočakala?
KotfiasileMicanafotografijizastavilatovprak^^
nBgradnjoavtocestpoSlomiiL^telstevillaben^
(ioliniphielaiezktodni,dBmminHingewnprotiBvtM^
kl(Brlobir8jo,tepmbose(kžDndbe2aizgra6nloBvtoces^
StFani20in21. i
Najprej štalca,
potem pa...
KolikostBnovanjjeodkupl^nihna(^ljskem?Herek^^
lasopo(imratorfieirim(iidemhnBlizacijeJemt^^^^
Šport in denar
VCelfu vsBkem po tisočak. Stran 17.
IZ VSEBINE:
Rokomet
San^postaleresniHnost. Stran 16.      i
Reportaža
UtMapreteklostizasedanjost. Stran 14.   J
-i
Socialdemokrati      \
Mmafi^trBn3.
Ekologija
Celjska Mna naprava fco podHifengozdon). Stran 3. j
Zimskaslužba
Bodobrezdenarja7Stran3. \
Dobrnf9 i
Dve resnici zdravHišta. Stran 6.       i
Nesreča ne pride
nikoli sama
Zlobni jezikienako bolečikoteksplozlja vpizzerijiimbo. Stran 18.
2
komentiramo
Pustite nas na miru!
Nacionalizem v Velenju, da
ali ne? To vprašanje je vse več-
krat zaslediti v javnosti, saj se
v Velenju menda dogajajo
stvari, ki jih nekateri brez-
kompromisno povezujejo s so-
vraštvom do Neslovencev.
Takšna so razna pisma, ki
krožijo po občini, nacionali-
stična strast naj bi podstavlja-
la bombe, govorice o etično či-
stih lokalih, in ne nazadnje,
v Velenju se ustanavljajo
stranke z izrazitim nacional-
nim programom.
Toda zanimivo, ko greš po
Velenju in se pogovarjaš
z ljudmi, ne vodilnimi v raznih
strankah, temveč z navadnimi
ljudmi, dobiš drugačno sliko.
Ljudje namreč pravijo, naj za
božjo voljo nehajo o občini so-
diti izven nje in - če o Šaleški
dolini ne najdejo nič dobrega
- naj vsaj ljudi pustijo pri miru.
Prebivalci, tisti navadni, ki se
ne ukvarjajo s politiko ali kri-
minalom, so se namreč nava-
dili živeti drug z drugim. Iska-
ti dlako v jajcu oziroma naci-
onalizem v Velenju je sedaj ne-
smiselno. Večji problem je bil
v času slovenskih osamosvoji-
tvenih teženj, toda takrat so
ljudje sami ukrepali, brez po-
litike. »Bodi tiho, če hočeš ži-
veti z nami, drugače pojdi.«
Danes pa naj bi bil naciona-
lizem najbolj izrazit ravno
v Velenju. Zakaj ne v Celju, na
Jesenicah ali v Rogaški Slati-
ni? Saj povsod živijo in delajo
Neslovenci, pa vendar bolj
redko iščejo nacionalizem.
Nekaj je res. Pisma lahko
piše in bombe lahko podstav-
Ija kdor koli. Ni treba, da je to
Srb, Hrvat ali Musliman, lah-
ko je čisto navaden nevoščljiv
ali zamerljiv Slovenec. Zakaj
dokazano podtaknjenega po-
žara v Šport centru Prodnik
v mozirski občini ni nihče po-
vezoval z nacionalizmom?
Lahko kdo reče, da je Mozirje
etično čisto? Poleg tega takšna
pisma ne krožijo le po velenj-
ski občini, najdemo jih tudi
drugod po Sloveniji.
Vse bolj se zdi, da gre »ve-
lenjski nacionalizem« povezo-
vati predvsem z nekaterimi
posamezniki. In vse bolj dobi-
vaš občutek, da posamezniki
nacionalistična čustva dobe-
sedno vsiljujejo in tiščijo v Ša-
leško dolino ter tako s prstom
kažejo na Velenje kot mesto,
kjer bo počilo. Toda, počilo za-
kaj? Zaradi nekaterih, ki ima-
jo dovolj močan glas, da po-
skušajo prepričevati?
Seveda je tudi res, da je
v mnogih ljudeh nekaj »tiste-
ga« proti Neslovencem. Pogo-
sto, ne samo v Velenju, slišimo,
češ da nam tujci kradejo de-
lovna mesta, da dobivajo sta-
novanja in socialno pomoč
prej kot Slovenci... Toda ali
lahko temu res rečemo naci-
onalizem? Če bi bilo temu ta-
ko, potem Slovenijo drži sku-
paj le sovraštvo proti tujcem.
V Velenju je na primer delo-
vala izpostava ambasade Bos-
ne in Hercegovine. Kot pomoč
ljudem, da jim ne bi bilo treba
hoditi v Ljubljano. In takoj se
pojavi protest s slovenske
strani, češ da občina Neslo-
vencem vse omogoči. Čigav
nacionalizem je to?
Če le malo zasledujemo črne
strani v časopisih, vidimo, da
so na teh omenjani Slovenci in
Neslovenci. Je prekršek, ki ga
naredi Slovenec, kriminal ali
nesreča, prekršek Neslovenca
pa nacionalizem? Ali je obrat-
no? In kaj je prekršek Neslo-
venca v katerem drugem slo-
venskem mestu ? Lahko grafitu
ali zmerljivki rečemo naciona-
lizem?
Približno takšna so razmi-
šljanja ljudi na ulici. Uradna
politika velenjske občine pravi
približno isto, kolikor sploh
hoče govoriti o nacionalizmu,
ki ga niti ne občuti. In kaj je
potem sploh tako pomembne-
ga in bolečega, da bi morali na
široko razpredati?
Še en utrinek se ti poraja
v Velenju. Kadarkoli in ka-
morkoli greš, ti postrežejo.
Nikjer te nihče ne nažene, vsaj
mene še ni. Vem pa, da so me
pred leti odslovili v Ljubljani
v gostilni, ki je bila na celj-
skem sejmu nabito polna Slo-
vencev.
In še to. Po zadnjih podatkih
je v Velenju 42 tisoč 809 prebi-
valcev, od tega 539 tujcev.
URŠKA SELIŠNIK
Branili so Koziansico
Taktična vaja slovenske vojske
Slovenska vojska preverja
svojo trenutno usposobljenost,
zato so pretekli teden organi-
zirali tudi zaključno taktično
vajo 82. brigade. Priprave in
usposabljanje enot, večinoma
pripadnikov bojne sestave, so
izvajali že v poletnih mesecih,
na vaji pa so svojo usposoblje-
nost preverjali tudi vojaki, ki
končujejo služenje vojaškega
roka.
Usposabljanje je potekalo
zelo dinamično, enote so se po-
mikale s Koroškega na Koz-
jansko. Zaključno taktično va-
jo »Zibika 93« so izvedU minu-
li petek v širši okolici zibiške
doline. Med vajo so preverili
različne elemente usposoblje-
nosti, diverzantsko in protio-
klepno borbo, oviranje komu-
nikacij in podobno. Sodelova-
la je tudi civilna obramba iz
šmarske in šentjurske občine.
V vojaških krogih temeljitejšo
analizo še pripravljajo, po prvi
oceni pa je znano, da je pote-
kala v skladu z načrti ter da so
namen dosegli.
V 8. pokrajinskem štabu za
teritorialno obrambo Celje že-
lijo svoje delo predstaviti širši
javnosti, zato so na vajo na
vzhodni meji povabili tudi no-
vinarje.
BRANE JERANKO
Begunci brez
hrane?
v Velenju se je v poseben
seznam doslej vpisalo tisoč
200 beguncev iz Bosne in
Hercegovine. Begunci živi-
jo v zbirnem centru ali pri
sorodnikih, prijateljih in
znancih. V zadnjem času
dobrodelnim organizaci-
jam povzroča velike skrbi
pomanjkanje hrane, saj so
zaloge prehrambenih pa-
ketov pošle, novih pa ne
dobijo.
US
Potrditev za Cellslie ieliarne
v Celju so pred tedni sredi
burne razprave o tem, ali naj
Celjske lekarne (p)ostanejo
javni zavod v zdajšnjem sesta-
vu poslovnih enot, ki pokriva-
jo šest občin celjskega območ-
ja, zaradi nesklepčnosti preki-
nili skupščinsko zasedanje.
Minuli četrtek pa so z 32 gla-
sovi za poslanci vendarle spre-
jeli odlok o ustanovitvi Javne-
ga zavoda Celjske lekarne, ki
tudi formalno-pravno uzako-
nja obstoječe lekarniško po-
slovanje na našem območju.
Jedro polemike je že pred
tedni najbolje povzela poslan-
ka Socialistične stranke Anka
Aškerc, ki se je vprašala, zakaj
so bili Celjani za ustanovitev
javnega zavoda takrat, ko naj
bi bila ustanovitelj le celjska
občina, njegovi ustanovitvi pa
nasprotujejo zdaj, ko predlog
gradiva prinaša soustanovi-
teljstvo celjske, laške, žalske,
konjiške, šentjurske in šmar-
ske občine. Če ustanovitve
enotnega javnega zavoda po-
slanci ne bi podprli, potem bi
namreč morale strokovne
službe pripraviti predlog za
razformiranje obstoječe lekar-
niške mreže po posameznih
poslovnih enotah.
Celjski župan Anton Roječ
je v uvodu zadnjega zasedanja
pojasnil, da so se s problemom
srečali tudi na seji skupščin-
skega predsedstva, ki je po
dolgi razpravi večinsko pod-
prlo ustanovitev javnega zavo-
da, takšno odločitev pa so
s potrebno večino podprli tudi
celjski poslanci. V razpravi pa
je bilo vendarle slišati kopico
pomislekov o tem, da gre
z ustanovitvijo tako velikega
zavoda za svojevrsten mono-
pol v opravljanju lekarniške
dejavnosti in da se bodo za-
sebne lekarne le s težavami
uveljavile na našem območju.
Da ne gre za monopol, ampak
prej za zdravo konkurenco je
svoje kolege prepričeval soci-
aldemokrat Mirko Fric
Krajnc, ki je v imenu svoje
Podobno kot šmarski poslanci,
ki so ob obravnavi osnutka od-
loka o ustanovitvi Javnega za-
voda Celjske lekarne terjali
zagotovila o razširitvi lekarni-
ške mreže v občini, so tudi
v celjskem parlamentu opo-
zarjali, da bi morali v zavodu
poskrbeti za dežurno lekarni-
ško službo v manjših krajih.
Krajani Dobrne, ki so zdaj
v dnevnem času odvisni od
preskrbe z zdravili vojniške
lekarne, pa so zahtevali uredi-
tev manjšega depoja z zdravili
v svojem kraju.
stranke ustanovitev javnega
zavoda podprl, pristojne v ob-
čini pa opomnil, da je treba
misUti tudi na oživljanje za-
sebne prakse na tem področju.
IS
Posianci za samostojnost
v šmarski občini se nadalju-
jejo prizadevanja za ustanovi-
tev samostojnega upravnega
okraja s sedežem v Šmarju pri
Jelšah, ki naj bi bil na območ-
ju sedanje občine. Pred dnevi
so zamisel podprli še v domači
občinski skupščini. Poudarja-
jo predvsem posebnosti svoje
obmejne občine ter veliko od-
daljenost od predvidenega se-
deža v Celju.
Po vseh treh aktualnih za-
mislih o organiziranosti slo-
venskih upravnih okrajev je
sedanja šmarska občina vklju-
čena v okraj s sedežem v Celju
(po različnih variantah je
predvidenih 25, 19 ali 11
upravnih okrajev). V občini
zato opozarjajo, da bi tako po-
samezne kraje tudi 60 kilome-
trov in več oddaljili od sedeža
okraja, kar bi vplivalo na de-
mografsko in gospodarsko na-
zadovanje Kozjanskega in Ob-
sotelja. V Šmarju o predlagani
rešitvi razmišljajo tudi posle-
dično: pomenila bi zmanjševa-
nje delovnih mest ter s tem še
večje pomanjkanje strokovnih
kadrov. Posebej pa opozarjajo
na novo državno mejo na Sotli,
na bistveno drugačen položaj,
ki terja drugačno reševanje te-
žav. Poslanci prav tako ome-
njajo preteklost, saj je bil
v Šmarju vedno sedež sodnega
in upravnega okraja.
Vse to je bilo mogoče slišati
tudi med živahno poslansko
razpravo, ki se je končala
z enotno podporo prizadeva-
njem, da bi moral biti sedež
upravnega okraja v Šmarju.
V primeru, da bi v državi spre-
jeli zanje ugodnejšo odločitev
za 11 upravnih okrajev, pa ter-
jajo močne izpostave obstoje-
čih služb. Šmarčani so s svojo
zahtevo seznanili predsednika
komisij za lokalno samoupra-
vo pri državnem zboru in sve-
tu, predsednika državnega
zbora in sveta, nekatere po-
slance, ki bodo o tem odločali.
ter predlagatelja zakona, mi-
nistrstvo za pravosodje.
Pri tem opozarjajo, da nji-
hove kritike na račun nove
ureditve niso osamljene, saj
imajo pripombe kar v petnaj-
stih slovenskih občinah. Po
novem naj bi imeli v državi
nad 40 sedežev sodnih okrajev,
zato so na Šmarskem za iden-
tičnost sodnih in upravnih
okrajev (za Šmarje je sedež
sodnega okraja že predviden).
BRANE JERANKO
Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje za četrtek, dne 4.
novembra 1993 ob 8. uri v veliki dvorani Narodnega doma
v Celju
NADALJEVANJE PREKINJENE 36. SKUPNE SEJE ZBO-
ROV OBČINSKE SKUPŠČINE CEUE.
Poslanci bodo obravnavali predlog odloka o spremembah in
dopolnitvah prostorskih sestavin družbenega plana občine
Celje za obdobje 1986-90 po hitrem postopku; predlog odloka
o lokacijskem načrtu za zgraditev magistralnega plinovoda
štore-Laško, za odsek na območju občine Celje po hitrem
postopku; predlog odloka o povprečni gradbeni ceni stano-
vanjske površine, povprečnih stroških komunalnega urejanja
stavbnih zemljišč in vrednosti m^ stavbnega zemljišča v občini
Celje po hitrem postopku; osnutek odloka o prostorskih uredi-
tvenih pogojih za del ureditvenega območja Gaberje in za
območje na sotočju Voglajne s Savinjo; predlog sklepa o ukini-
tvi statusa zemljišča v splošni rabi ter vprašanja in pobude
poslancev.
Predlagana je tudi razširitev dnevnega reda s točko Imenova-
nje treh poslancev v skupino za ugotavljanje statusa Zdravi-
lišča Dobrna.
NSZS zahteva odškodnino
Nacionalsocialna zveza
Slovenije, ustanovljena v za-
četku leta v Velenju, zahteva
od državnega zbora četrt mi-
lijona mark za stroške zbira-
nja podpisov.
V NSZS so zbrali 46 tisoč
podpisov za razpis referen-
duma, s katerim bi razvelja-
vili zakon o državljanstvu.
Podpise so vložili v državni
zbor, ki naj bi bil po nekate-
rih prejšnjih razlagah obve-
zen razpisati referendum.
Vendar pa je pravna služba
državnega zbora obrazložila,
da je razpis referenduma ne-
mogoč, ker novi zakon o re-
ferendumu še ni sprejet, sta-
ri pa je neuporaben.
Strokovnjaki ocenjujejo,
da NSZS ne bo uspela z od-
škodninsko tožbo, ker dr-
žavni zbor ni pravna oseba,
torej ga je nemogoče tožiti.
Poleg tega zveze nihče ni za-
dolžil za zbiranje podpisov.
O tožbi bo odločalo Temelj-
no sodišče v Ljubljani.
US
Lastninjenje
v SiovenijB
LJUBLJANA, 2. novem-
bra (Večer) - Vlada je
obravnavala poročilo
o lastninskem preoblikova-
nju podjetij in ugotovila,
da so lastninski procesi za-
jeli že skoraj vsa podjetja
z družbenim kapitalom.
Večji val pripravljenih pro-
gramov lastninjenja priča-
kujejo konec leta. Govorili
so tudi o oškodovanju
družbene lastnine po doslej
zbranih podatkih in o mož-
nih ukrepih za odpravo po-
sledic tega oškodovanja.
Sindiicaini stiod
LJUBLJANA, 2. novem-
bra (Večer) - ZSSS pri-
pravlja v soboto protestni
shod pred Metalko v Ljub-
ljani. Namen shoda naj bi
bil resno opozoriti oblastno
strukturo, da se mora
v Sloveniji spremeniti eko-
nomska in socialna poli-
tika.
Izvozne spodbude
za vino
LJUBLJANA, 2. novem-
bra (Delo) - Ministrstvo za
kmetijstvo bo izvoznikom
kakovostnega slovenskega
vina primaknilo k vsakemu
litru po 30 tolarjev izvoz-
nega nadomestila, s čimer
naj bi zmanjšali velike za-
loge vina zaradi nadpov-
prečnih trgatev.
Razstavijeni
znanstveni dosežifi
LJUBLJANA, 2. novem-
bra (Delo) - v Svetovnem
trgovinskem centru se je
pričel teden slovenskih
znanstveno-raziskovalnih
dosežkov. Gre zlasti za
predstavitev poslovno za-
nimivih dosežkov, pri če-
mer sodelujejo inštituti,
obe univerzi in 35 razisko-
valno uspešnih podjetij.
Vaja Pivka 93
PIVKA, 29. oktobra
(Dnevnik) - Ob 75-letnici
bojev za severno mejo in
drugi obletnici odhoda
zadnjih vojakov JLA iz
Slovenije sta ministrstvo
za obrambo in RŠTO jpri-
pravila skupno taktično
vajo Pivka 93, na kateri je
sodelovalo več kot 1400 vo-
jakov.
25 upravnili
oicrajev
LJUBLJANA, 28. okto-
bra (Delo) - Državni zbor je
končal prvo branje predlo-
ga zakona o območjih
upravnih okrajev, ki pred-
videva, da bi Slovenija pri-
hodnje leto dobila 25
okrajev.
■NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo:   Marjeta   Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja  Intihar,  Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič,   Željko   Zlile.   Tehnični
urednik: Franjo Bogadi. Obli-
kovanje: Minja Bajagič. Tajni-
ca uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
Št. 44 - 04. november 1993
3
Socialdemokrati proti mafili
Janez Janša na srečanju območne stranke ¥ Cellu
Socialdemokrati si bodo morali priza-
devati, da v svoje vrste vključijo vse tiste,
ki živijo od lastnega dela in znanja. Na ta
način se bo stranka lažje postavila po
robu mafijskim metodam v družbi, je
med drugim dejal Janez Janša, predsed-
nik SDSS, ki se je v soboto v Celju udele-
žil srečanja občinske organizacije stran-
ke s svojimi poslanci.
Večino svojega govora je Janša name-
nil trem reformam v družbi, od katerih se
je nacionalna zaključila z osamosvojitvi-
jo, medtem ko so pri politični in gospo-
darski reformi številne ovire. V letu 1990
je prišlo do sprememb samo v ozkem
krogu političnega vodstva, državna
uprava je ostala ista, pravosodje in go-
spodarski sistem sta ostala nedotaknje-
na. Jasno je bilo, da je bila celotna zame-
njava struktur fizično neizvedljiva in da
je moralo do reform prihajati postopo-
ma. Vendar danes ugotavljamo, da je bila
počasnost prevelika in da bo na primer
v pravosodju šele sedaj prišlo do spre-
memb. Dokler ta veja oblasti ne deluje
kot neodvisna od nekdanjih pohtičnih
struktur, tako dolgo ni mogoče govoriti
o pravni državi, je poudaril Janša.
Tudi gospodarska reforma z denaci-
onalizacijo in privatizacijo po Janševem
mnenju ne napreduje dovolj hitro in brez
težav. Zlasti lastninjenje po Markoviče-
vem modelu je ustvarilo nov bogat sloj,
ki je izkoristil zakonodajo.
V nadaljevanju se je Janša dotaknil
socialne politike, ki je ostala nespreme-
njena. Še vedno se socialne pravice fi-
nancirajo iz proračuna, nikjer pa se soci-
alna politika ne povezuje z razvojno. Na
ta način se bodo morala sredstva iz pro-
računa za brezposelne nenehno poveča-;
vati, rešitve problema pa to ne bo prine-
slo. Po mnenju Janeza Janše bi morali
sredstva za nadomestila brezposelnim
raje vložili v odprtje perspektivnih de-
lovnih mest.
In kje so po Janševih besedah še rezer-
ve za hitrejši razvoj Slovenije? Med dru-
gim je treba odpraviti privilegije, ki jih je
prinesel poseben zakon o republiških
priznavalninah. Če bi te ukinili, bi po
njegovem takoj zagotovili sredstva za
otroške dodatke za vse otroke. Z lastno
vojsko pa je Slovenija že bistveno pri-
hranila, saj so se stroški zmanjšali za dve
tretjim glede na jugoslovanske čase. Po
njegovem je treba rezerve iskati še
v spremenjeni davčni politiki, ki bo bolj
obdavčila najbogatejše, in v ukinitvi po-
krivanja izgub neperspektivnim podjet-
jem, ki so nastala kot politični projekti.
T.CVIRN
Zimska služba bila brez prave zime
Bolezen, Ha bo leiošnia zima pokazala zobe
Zadnjih šest let zimska služ-
ba v Celju in okolici ni imela
pravega dela, zato v poslovni
enoti Ceste-kanalizacije Ko-
munale Celje tudi niso vlagali
v nakup nove opreme. Samo
upajo lahko, da bo tudi letoš-
nja zima mila, sicer se bodo
morali spoprijeti s precejšnji-
mi težavami, so med drugim
ugotavljali na usklajevalnem
pogovoru o letošnji zimski
službi.
Mila zima pa bi bila dobro-
došla tudi za investitorje zim-
ske službe, to je občinski pro-
račun, kjer že sedaj ugotavlja-
jo 12 odstotkov ali 4 milijone
tolarjev primanjkljaja in bodo
zato okrnjena predvsem ko-
mimalna dela.Sicer pa so po-
godbo z izvajalci del že podpi-
sali, oblikovali pa so tudi po-
seben štab za zimsko službo.
V enoti Ceste-kanaUzacije bo-
do imeli poleg pripravljenosti
na domu stalno dežurno ekipo,
ki bo stopila v akcijo, kadar bo
zapadlo 7 centimetrov snega
in bo ta še kar naprej padal.
Takrat bodo očistili vse po-
membnejše ceste, pločnike in
javna parkirišča ter glavne do-
vozne ceste v naseljih ne glede
na čas. Vse ostale ulice v dolži-
ni do 300 metrov so v drugi
prednostni skupini, ko zapade
15 centimetrov snega, vendar
bodo te čistili samo podnevi.
Za ročno čiščenje pa so pred-
videne    avtobusne    postaje
v Celju, medtem ko bodo de-
lavci Javnih naprav poskrbeli
za prehode za pešce.
Ker v preteklosti ni bila po-
sebej določena deponija, ka-
mor bi odvažaU sneg, so ga ne-
kaj čeksa odvažali na območje
ob Kidričevi cesti blizu svinj-
skega sejma ali pa na Griček
in od tam v Savinjo. Temu na-
sprotuje Nivo, pa tudi ribiči,
zato so se dogovorili, da bi le-
tošnjo zimo deponijo uredili
na avtoportu, ki ga upravlja
Kostra.
Poseben problem v Celju pa
bodo verjetno tudi to zimo
p>odhodi. Zaradi nevarnosti
zmrzali so v prejšnjih letih po
stopnicah podhodov posipava-
li ogromne količine soli, ki pa^
je imičila stopnice, vendar
druge rešitve tudi letos ne bo,
dokler stopnic ne bodo pokrili.
Tako kot vsako leto pa se bo
ponovno pojavil problem čiš-
čenja pločnikov pred stano-
vanjskhni hišami, kjer bi mo-
rali za to poskrbeti lastniki
oziroma upravljalci stavb.Ker
je bilo to področje že v prete-
klosti neurejeno, bo letos še
slabše, saj je mestno jedro
v postopku denacionalizacije
in s tem brez upravljalca. Proti
komu ukrepati v primeru, da
si bo občan na neočiščenem
pločniku zlomil nogo ali pa mu
bo na glavo padel sneg z ne-
očiščene strehe, bo velikokrat
zelo težko ugotoviti.
T.CVIRN
Volničanl
hočejo
dr. Prazniifa
Po zapletih na zadnjem,
zaradi nesklepčnosti preki-
njenem zasedanju celjske
občinske skupščine, so
v krajevni skupnosti Voj-
nik tudi za zadnje skupš-
činsko zasedanje pripravili
predlog, da bi poslanci po-
trdili za predstojnika nji-
hove zdravstvene postaje
dr. Igorja Praznika.
Pisali smo že o tem, da je
direktor celjskega Zdrav-
stvenega doma dr. Brane
Mežnar ugodil želji Vojni-
čanov in spremenil svojo
odločitev o premestitvi dr-
. Praznika iz Vojnika na
delovno mesto vodje sploš-
nih ambulant v Celje. Dr-
. Praznik tako ostaja še na-
prej splošni zdravnik
v Vojniku, s tem pa tudi
osebni zdravnik kakšnih
1.200 krajanov. Poslanec
Rudolf Čebule pa je v ime-
nu Vojničanov za tokratno
zasedanje občinske skupš-
čine predlagal v potrditev
še imenovanje dr. Praznika
za predstojnika zdravstve-
ne postaje.
Glede na to, da so odlo-
čitve o imenovanju pred-
stojnikov posameznih
zdravstvenih postaj po ob-
stoječi zakonodaji v izk-
ljučni pristojnosti direk-
torja Zdravstvenega doma
Celje, poslanci o predlogu
niso razpravljali. Sprejeli
pa so informacijo o željah
krajanov Vojnika in vod-
stvu celjskega Zdravstve-
nega doma priporočili, da
v svojih odločitvah upošte-
va legitimne interese kra-
janov.
IS
imenovanje Pianinšicove
Celjska skupščinska komisi-
ja za volitve, imenovanja in
kadrovske zadeve je poslan-
cem predlagala ponovno ime-
novanje Zdenke Planinšek za
namestnico javne pravobra-
nilke v Celju. Soglasje za nje-
no ponovno imenovanje so do
minulega četrtka, ko je po do-
kaj >vroči razpravi z imenova-
njem soglašala tudi celjska
skupščina, že podali tudi iz-
vršni sveti vseh 11 občin celj-
skega območja in Posavja, ki
so ustanoviteljice Javnega
pravobranilstva.
Namestnica javne pravo-
branilke Zdenka Planinšek je
to delo opravljala vse od leta
1977, z letošnjim 1. novem-
brom pa ji je iztekel mandat.
Skupščinska komisija za voli-
tve, imenovanja in kadrovske
zadeve je njeno ponovno ime-
novanje poslancem priporoči-
la zaradi njene strokovnosti in
vestnosti, predvsem pa zaradi
tega, ker mora »zlasti v seda-
njem času, ko se zakonodaja
nenehno spreminja, takšno
funkcijo opravljati človek, ki
ima veliko znanja - zlasti poz-
navanja tudi stare zakonodaje,
veliko izkušenj in volje do de-
la, ugled med ljudmi, odgovor-
nimi delavci in sodelavci kot
strokovnjak in človek.«
Ponovnemu imenovanju
Planinškove je nasprotoval
Silvester Drevenšek, ki je svo-
je oporekanje utemeljeval
zgolj s tem, da gre spet za »sta-
rega« kandidata. Njegovo tr-
ditev, da javno pravobranil-
stvo v Celju svojega dela ne
opravlja dobro, je podprl Sil-
van Božič, ki pa je odločno za-
vrnil namigovanja, da bi lahko
bila za to odgovorna Planin-
škova kot namestnica javne
pravobranilke. Marko Brezi-
gar pa se je v nadaljevanju
razprave ponovno zavzel, da
poslanci v diskusijah ob posa-
meznih imenovanjih ne bi raz-
pravljali na splošno, ampak
navajali zgolj konkretne argu-
mente zoper posamezne kan-
didate, če le-te seveda sploh
imajo. Za nekaj smeha
v skupščinski dvorani je po-
skrbel še Miro Gradič, ki je
svoje kolege opozoril na stro-
kovno delo Planinškove in po
ugotovitvi, da »tudi, če je bila
v partiji, je bila še najmanj ne-
varna« so poslanci z večino
glasov potrdili njeno imeno-
vanje.
IS
Zavrnjena
sprememba
proračuna
Velenjski poslanci so zavr-
nili predlagano spremembo
občinskega proračuna. Občin-
ska vlada je s spremembo po-
skušala pridobiti sredstva za
delovanje skupščinskega siste-
ma, šolstvo in socialno skrb-
stvo.
Poslanci se po burni razpra-
vi s predlogom niso strinjali,
na koncu pa so ga kot infor-
macijo vrnili občinskemu iz-
vršnemu svetu, ki mora v treh
tednih pripraviti nove izraču-
ne za spremembo proračuna.
Obenem so se poslanci zaveza-
li, da bodo tudi na prihodnjem
skupščinskem zasedanju go-
vorili o predlogu. V razpravah
je bilo slišati veliko kritik na
račun države, saj je od obljub-
ljenih 281 milijonov tolarjev
velenjski občini doslej name-
nila le tretjino sredstev. Menili
so, da je treba republiškemu
ministrstvu za finance poslati
ostro protestno noto.
US
Piše: Erika Bepovž
Je na poliodu
nova levica?
To vprašanje si je verjet-
no zastavila večina opazo-
valcev vzhodnoevropskih
držav p)o septembrskih vo-
litvah na Poljskem. Za to
državo namreč mnogi me-
nijo, da napoveduje poli-
tično klimo Vzhoda. Polja-
ki so pred leti s Solidar-
nostjo in Lechom Walenso
stopili na barikade, ki so
pod seboj pokopale vzhod-
noevropski komunizem. Je
torej leva revitalizacija
najbolj aristokratske ko-
mimistične dežele znak, da
žene zgodovino centrifu-
galna sila?
Mane je še v sredini
prejšnjega stoletja verjel,
da bodo socialistične revo-
lucije izbruhnile tam, kjer
je bil kapitalizem najbolj
razvit, torej na Zahodu.
Zgodilo pa se je popolnoma
drugače. Revolucionarna
vrenja so razdirala perife-
rijo, medtem ko se je na
Zahodu izkazalo dejstvo,
ki se potrjuje še danes, da
je revolucionarna praksa
evropskemu zahodu tuja in
v današnjem času več ali
manj v neskladju z real-
nostjo razvitih demokracij,
ki so si namesto vojaškega
poligona izmislile parla-
ment. Komunizem, ki so ga
naplavile revolucije, je
z revolucijami spet potonil.
Malo drugače se je v prete-
klem desetletju godilo s ta-
ko imenovanim evrokomu-
nizmom, ki je nastal na te-
meljih razvitega kapitaUz-
ma in zgradil svojo identi-
teto znotraj plvu-alističnih
sistemov, Id jim je Marx
prerokoval konec že pred
stotimi leti. Po krizi poli-
tične levice s konca sedem-
desetih in začetka osemde-
setih let se kaže danes njen
antagonizem predvsem na
pogorišču realsocializma.
S klasičnimi modeli ko-
mimističnih vladavin je bi-
lo konec pred leti in ni po-
membno, ali so jih odplavi-
le revolucije, ali so se preo-
brazili in preimenovali sa-
mi. Nove družbene sisteme
so preplavih različni mo-
deli »demosokracij«, ki so
zahtevah reforme, reforme
in še enkrat reforme. Ven-
dar se je nekako izkazalo,
da človeka, ki je petdeset
let stal na nogah ni zdravo
preveč na hitro postaviti na
glavo. Če nič drugega zgubi
orientacijo.
V političnem prostoru
Vzhoda je marsikje zavla-
dala kaotična praznina.
Toda, kot je umetnost
uspela rešiti ustvarjalno
krizo in občutek deja vu-ja
s postmodemizmom, bo
politika verjetno to storila
z novo levico. Nekje prej,
drugod pozneje. V vahlnici
te ideje, Rusiji, pravijo, da
so oktobra le obračunaU
z revizionisti. Torej si lah-
ko razlagamo, da se nova
levica šele tvori, kar pa se
je na Poljskem očitno že
zgodilo.
Poljski hitri zasuk v levo
se je lahko zgodil predvsem
zato, ker je ta država prej,
kot ostali sovjetski sateliti,
opravila s komimizmom.
Že od rojstva Solidarnosti
v začetku prejšnjega deset-
letja Poljska ni bila več
prava komimistična drža-
va, kar resnici na ljubo
pravzaprav nikoli ni bila.
Toda največji poraz na ne-
davnih volitvah je doživela
prav sila, ki je v minulih
letih zato najbolj zaslužna.
PoUtizacija cerkve in agre-
sivnost Narodno krščanske
zveze, ki se je vse glasneje
zavzemala za obrambo krš-
čanskih vrednot, je na voli-
tvah doživela najhujši po-
raz. Svoje moči je očitno
precenila tudi desnica, ki je
igrala na poljsko nacional-
no zavest in prepričanje, da
volivci levico še vedno
identificirajo s komuniz-
mom. V glavah Poljakov pa
je revanšizem zamenjal
pragmatizem. Namesto 20
odstotne stopnje brezpo-
selnosti, ki je trenutno en
najvišjih v Evropi in nego-
tovega socialnega položaja
so izbrali tiste, ki so v pre-
teklosti sicer promovirali
načelo enakosti v revščini.
Le ščepec novlli štipendistov
Konec septembra je bil zadnji rok za oddajo vlog za pridobi-
tev repubUških štipendij tudi na velenjski enoti Republiškega
zavoda za zaposlovanje. Starim štipendistom, septembra jih je
bilo 940, naj bi se v prihodnje pridružilo še približno 250 novih.
Za republiške štipendije je v velenjski enoti letos zaprosilo
650 dijakov in študentov. Izredno zahtevnim razpisnim pogo-
jem, predvsem cenzusu, je zadostilo manj kot 40 odstotkov
prosilcev. Podatek še ni dokončen, saj v zavodu za zaposlovanje
še sprejemajo pritožbe. US
Čistilna naprava pod Bifengozdom
Cellskl poslanci sprelell lokacilski načrt - O poročilu gleHe porabe namenskega
tlenarla za celisko čistilno napravo prlboUnllč
Lokacijo za centralno čistilno napravo
(CČN) Celje so poslanci celjske občinske
skupščine s sprejemom lokacijskega na-
črta minuli četrtek potrdili na območju
levega brega Savinje pod Rifengozdom,
kakšne 4 kilometre od sotočja Savinje in
Voglajne severovzhodno od naselja Tre-
merje. O uresničevanju drugega sklepa,
ki so ga sočasno z osnutkom odloka o lo-
kacijskem načrtu sprejeli poleti in z njim
zahtevali od pristojnih strokovnih služb
poročilo o porabi namenskega denarja za
gradnjo CCN, pa bodo govorili najverjet-
neje prihodnjič.
Ureditveno območje, ki ga opredeljuje
lokacijski načrt, zajema približno 4 hek-
tare površin, na njem pa bodo objekti
CČN s primarnim zbiralnikom za tranzit
odpadne vode. Lokacijski načrt, skladno
s poslanskimi pripombami, opredeljuje
tudi vse pogoje za rekonstrukcijo lokalne
ceste od izliva Pečovnice do občinske
meje Celje-Laško, izgradnjo brvi v Koš-
nici in Tremerju ter rekonstrukcije cest-
nega križišča v Košnici, vključno z avto-
busnima postajališčema.
Edina pripomba na vsebino lokacij-
skega načrta je prišla iz vrst Slovenskega
ekološkega gibanja, v imenu katerega je
Peter Kavalar predlagal amandma o na-
činu ravnanja z muljem, ki ga bodo v ča-
su delovanja CČN kar precejšnje količi-
ne. Tako so poslanci podprli amandma,
ki določa, da bo moral upravljalec CČN
poskrbeti tudi za morebitno predelavo
oziroma uničevanje mulja, ki bo nastajal
z obratovcmjem čistilne naprave.
Glede zahtevanega poročila Strokovne
službe za komunalno gospodarstvo o po-
rabi namenskega denarja za izgradnjo
CČN, ki se v Celju zbira od leta 1978, pa
poslanci tokrat niso govorili. Sekretar za
urejanje prostora in varstvo okolja Dam-
jan Vrečko je pojasnil, da so iz Javnega
podjetja Komunala Celje v prvi polovici
oktobra le prejeU zahtevano, dopolnjeno
poročilo, ki ga bo najprej obravnaval IS,
poslanci pa naj bi o njem spregovorili
predvidoma prihodnjič. Omenil pa je še,
da bo IS ob obravnavi finančnega poro-
čila najverjetneje naročil kontrolni po-
stopek za omenjeno 15-letno časovno ob-
dobje pri celjski SDK.
I. STAMEJČIČ
Št. 44 - 04. november 1993
4
Kaznovani za dobro delo?
Priprave na lastninjenje v ceUskem Remontu
v številnih podjetjih, kjer se
pripravljajo na lastninsko pre-
oblikovanje, ugotavljajo, da
zaradi vlaganj v preteklosti
cenilci danes določajo visoke
vrednosti premoženja in da so
najpametneje ravnali tam,
kjer se niso odločali za investi-
cije. Z gospodarskega vidika
in razvoja podjetja je to vseka-
kor skregano z vsako logiko,
resnici na ljubo pa bodo imeli
v takšnih podjetjih pri lastni-
njenju veliko manj težav.
V Obrtnem gradbenem podjet-
ju Remont imajo svoje iz-
kušnje.
Zaradi krize v gradbeništvu
tudi v tem kolektivu, ki zapo-
sluje 180 ljudi, razmere niso
rožnate. Kot pravi direktor
Drago Čuček, poslujejo na me-
ji rentabilnosti, vendar še
zmeraj bolje kot nekatera dru-
ga sorodna podjetja. Pesti jih
predvsem likvidnost, saj so
normalni plačilni roki 45 do 90
dni.
Tudi konkurenca je huda,
še hujšo pričakujejo po lastni-
njenju in nastanku novih po-
djetij. Še najmanj težav imajo,
spet v primerjavi z drugimi
gradbenimi podjetji, z delavci,
saj zaposlujejo v glavnem do-
mačo delovno silo. »Vseskozi
smo vodili politiko zaposlova-
nja z domačimi ljudmi, ki pri-
hajajo iz Frankolovega, Dobr-
ne, Nove Cerkve, Lemberga in
Vojnika. Tujih delavcev nima-
mo, zato tudi ni težav s takšni-
mi in drugačnimi dovoljenji.
Pred leti smo v sezoni sicer
imeli kooperante iz Makedoni-
je, danes tudi z njimi zaradi
objektivnih razlogov ne sode-
lujemo več.«
V Remontu se v zadnjem ča-
su ukvarjajo seveda z lastnin-
skim preoblikovanjem. »Tre-
nutno smo v obdobju ocenje-
vanja in otvoritvene bilance,
ta del naj bi bil zaključen do
15. novembra,« načrtuje direk-
tor. Po sprejetju otvoritvene
bilance pa bodo začeli pri-
pravljati program lastninske-
ga preoblikovanja. V podjetju
so anketirali delavce in jih
povprašali za njihova mnenje,
kam bodo vložili certifikate.
Odziv je dober, večina ljudi in
tudi upokojencev bo certifika-
te vložila v Remont. Drago Ču-
ček pravi, da nikogar ne silijo,
stvar vsakega delavca je, kako
se bo odločil. »Če podjetju za-
upa, potem ne bi smelo biti
težav. Če pa podjetju, kjer so
zaposleni, ne zaupajo, potem
verjetno ni človeka, ki bi certi-
fikat vložil v svoje podjetje. Se
pa ne strinjam z mnenji neka-
terih vodilnih v državi, da je
treba certifikate vlagati na
primer v Petrol oziroma v po-
djetja, ki imajo velik mono-
pol.« Za Draga Čučka ni spor-
no, kam bo vložil svoj certifi-
kat. V Remont.
Precej problemov pa imajo
v podjetju zaradi ocenjevanja
vrednosti premoženja. »Po
stari revalorizacijski vredno-
sti, torej 31.12.1992 smo vred-
ni približno 130 milijonov to-
larjev. To je poštena vrednost,
vedno smo delali na tem, da
smo vse amortizacijske faktor-
je izkoristili v največji možni
meri, se trudili, da je ostal de-
nar za razvoj podjetja in da
smo denar pametno obračali.
Čudi pa nas nova zakonodaja,
po kateri so cenilci izračunali,
da naj bi bili vredni skoraj tri-
krat več.« Drago Čuček pravi,
da jih najbolj boli to, da so se
po letu 1980 na pobudo občine
začeli pripravljati na izprazni-
tev lokacije na Oblakovi, to
področje naj bi bilo namenje-
no v celoti za šolstvo, in se
začeli preseljavati na področje
drobnega gospodarstva v Ko-
sovi ulici. Tam so zgradili av-
tostrojni park in sodobno mi-
zarsko delavnico za obnovo
starih oken, starega mestnega
jedra in druge mizarske stori-
tve. »Ravno pri otvoritveni bi-
lanci nas je zakon prizadel,
ker so to novi objekti, cenijo se
po vrednosti tisoč mark po
kvadratnem metru. Tudi zem-
lja, ki se danes prodaja, najbrž
ni vredna 100 ali 150 mark za
kvadratni meter, kot jo cenijo
cenilci. Vrednosti niso tržne,
niti pravične,« je prepričan di-
rektor celjskega Remonta.
IRENA BAŠA
V podjetju Remont so se v zadnjih letih uveljavili predvsem kot
specialisti za fasade. Narodni dom. Celjski dom, Mestna posojil-
nica in pošta v Celju, vila IIygiea na Dobrni - to je samo nekaj
objektov, ki so jih obnovili Remontovi delavci ter jim vrnili
nekdanji zunanji blišč, nad njihovim delom so presenečeni celo
tujci. V teh dneh so začeli obnavljati tudi fasado na železniški
postaji v Celju, prenavljali so prostore LB Splošne banke
v Laškem, eno največjih del je trenutno tudi gradnja kurilnice
LI Savinja v Celju, ki bo končana do kenca novembra. Njihovi
delavci so se lotili tudi obnove fasade cerkve v Novi Cerkvi,
prenavljajo cerkev v Laškem, vseskozi so prisotni pri obnovi
Spodnjega gradu v Celju...
Denar za malo gospodarstvo
¥ Šmarju ustanovitev posebnega sklaUa
Med številnimi prizadeva-
nji za odpiranje novih delov-
nih mest so v šmarski občini
pretekli teden ustanovili ob-
činski Sklad za razvoj obrti
in podjetništva.
S pomočjo občinskega
proračuna so lani začeli do-
deljevati ugodne podjetniške
kredite za nove zaposlitve.
Nekateri obrtniki in podjet-
niki jih že vračajo, zato se je
občinska vlada odločila, da
bodo vrnjeni denar zbirali
v posebnem občinskem skla-
du za razvoj obrti in podjet-
ništva in z njim financirali
program gospodarskega raz-
voja. Postopek za ustanovi-
tev sklada je stekel v polet-
nih mesecih, pripravili so
javno razpravo, pretekli te-
den pa so odlok o ustanovitvi
sprejeli še poslanci občinske
skupščine. V skladu, ki je
pravna oseba, nameravajo
zbirati namenski denar iz
občinskega proračuna, iz do-
hodkov poslovanja sklada,
različnih kreditov, vrednost-
nih papirjev  in podobno.
Sklad bo vodil upravni od-
bor, ki ga bo imenovala ob-
činska vlada, pri tem pa ne
gre za dodatne zaposlitve.
Številne podrobnosti bodo
uredili v statutu, ki ga name-
ravajo sprejeti že na prihod-
njem zasedanju občinske
skupščine.
BRANE JERANKO
Mednarodno priznano podjetje vam ponuja možnost, da si z lastnim delom
zagotovite stalen vir dohodka in s tem stabilno finančno stanje. Nudimo
vam brezplačno izobraževanje, možnost napredovanja in s tem zadovolji-
tev vaših pričakovanj in osebnega zadovoljstva. Od vas pričakujemo naj-
manj 5. stopnjo izobrazbe, aktivno znanje slovenskega jezika, predvsem pa
voljo do dela. Za pridobitev zaposlitve, ki vam jo ponujamo, je potrebno
dvomesečno poskusno delo, vključno z usposabljanjem. Če ste pripravljeni
sprejeti izziv, vas prosimo, da pošljete prošnjo na nastov:
PARNAD d.0.0., p.p. 20, 62110 MARIBOR.
Upoštevali bomo vse prošnje, ki bodo prispele na naš naslov do 15.11.1993.
Sejmi v novembru
Prvi mednarodni sejem in-
formatike in integralnih reši-
tev, komunikacije, biroopre-
me, opreme za informatiko in
interier bo v Celju od 10. do
13. novembra.
V Ljubljani bo odprt od 9.
do 14. novembra četrti sloven-
ski pohištveni sejem z medna-
rodno udeležbo.
18. novembra bodo odprli
v Kranju — kranjski zimsko-
športni sejem, ki bo odprt do
21. novembra.
Italijani bodo v Bologni od-
prli vrata mednarodni razstavi
proizvajalcev kmetijskih stro-
jev. Odprta bo od 6. do 10. no-
vembra.
Na Dunaju bodo novembra
naslednje prireditve:
Od 6. do 14. novembra — du-
najski jesenski trg/novo in le-
po z vsega sveta, od 8. do
14. novembra - avstrijski
knjižni teden, od 9. do 12. no-
vembra mednarodni strokovni
sejem za bolnišnice, laborato-
rije in prakse, in od 10. do
13. novembra - mednarodni
kongresni sejem za naložbe
kapitala.
V Budimpešti na Madžar-
skem bo od 3. do 5. novembra
odprta mednarodna razstava
in konferenca za varstveno
tehniko in varstvo objektov.
Od 3. do 7. novembra medna-
rodna razstava zabavne elek-
tronike in od 17. do 26. novem-
bra mednarodna razstava tr-
govine in gostinstva.
Poljaki bodo v mestu Poz-
nan 23. novembra odprli med-
narodni sejem ekologije. Od-
prt bo do 26. novembra.
V Hamburgu bo od 14. do
16. novembra odprta srednjee-
vropska mesarska razstava,
v Dortmundu pa od 4. do 7. no-
vembra Nemška borza orožja.
K.J.
ponudba in povpraševanje
Ponudba:
- Podjetje Montroprema
d.o.o. Ljubljana nudi sloven-
skemu tržišču nov izdelek za
zavarovanje avtomobilov proti
kraji - varnostno ključavnico
Krooklok (jekleni material,
prevlečen s plastiko, enosta-
ven za montažo in demontažo,
atestiran v Ameriki). Informa-
cije: tel. 061/301-243 in fax
061/317-158 (Erika Susman).
- Splošno ključavničarstvo
Ciguza Maribor nudi investi-
cijsko in splošno vzdržavanje,
konstenkcijsko ključavničar-
stvo, storitve in izdelki široke
potrošnje (neserijsko - po na-
ročilu). Informacije: tel. 062/
31-205 (Anton Ciguza).
- PodjetjeNikosavne, Lesar-
stvo NikoEreš - Simona, Mari-
bor nudi v sklopu savn in rege-
neracijskih centrov izvajanje
nabave in montaže vseh tipov
in velikosti solarijev, ki se ko-
ristijo v kozmetičnih in frizer-
skih salonih, gostinskih loka-
lih, hotelih, zdraviliščih in fit-
ness centrih. Izvajajo tudi
montažo in nabavo kadi za
podvodno masažo (Wirpul),
velikosti do šest oseb z vsemi
potrebnimi pripomočki (čistil-
na naprava in grelec za vodo,
dozator kemikalij). Izdelajo,
projekt, ki je prilagojen pro-
storu. Informacije: tel. in fax
062/38-705 (Niko Ereš).
- Podjetje    Gumal    d.o.o.
Ljubljana - Moste polje nudi
proste kapacitete na avtomatu
za krivljenje žice fi 0,5 do 4,5.
Informacije: tel. in fax 061/
487-492 (Marina Sluga).
- Hrvaško podjetje Kontex-
port Rijeka nudi vžigalnike
(cca 850.000 komadov) fco Ri-
jeka. Informacije: tel. 00385/
51-212-449 in fax 00385/51-
256-816 Željko Mihelič.
Povpraševanje:
- Belgijsko podjetje povpra-
šuje po lesu za zvočnike. Kata-
log je na voljo v Informacijski
pisarni CIS GZS. Informacije:
Informacijska pisarna CIS
GZS, tel. 061/150-122 in fax
061/219-536.
-Italijansko podjetje Deca
SRL - proizvajalec električnih
dvigal za vozila, išče v Slove-
niji zastopnika. Informacije:
tel. 0039/59-366-544 in fax
0039/59-280-814 (Andrea
Lucchi.
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ali direktno 215-631.
Premoženje
v bivši Jugosiavlji
v celjski podružnici SDK so
pripravili informacijo o pre-
moženju gospodarskih in ne-
gospodarskih podjetij v re-
publikah nekdanje Jugosla-
vije. Skupno premoženje po-
djetij iz šestih občin celjske-
ga območja je konec leta
1990 znašalo približno 358
milijonov mark, dve leti kas-
neje je vrednost znašala 77
odstotkov oziroma 277 mili-
jonov. Dve tretjini celotnega
premoženja predstavljajo
terjatve do poslovnih part-
nerjev. Premoženje v poslov-
nih enotah je vredno dobrih
51 milijonov mark, gre za 71
poslovnih enot v drugih re-
publikah, v katerih so leta
1991 zaplenih za dobre 4 mi-
lijone mark premoženja, leto
kasneje pa še za 500 tisoč
mark. Večino tega premože-
nja so si prilastili v Srbiji.
Podjetja s celjskega območja
imajo v drugih republikah
tudi 451 drugih objektov,
predvsem so to počitniški
domovi, največ tega premo-
ženja pa so jim zaplenili na
Hrvaškem.
Nemšifi
sindii(aiisti
v Gorenju
Minuli teden sta bila v Slo-
veniji predsednik Nemške
zveze sindikatov DGB Fritz
Schosser in predsednik sin-
dikata kovinarjev DGB Wer-
ner Neugebauer, oba iz Svo-
bodne dežele Bavarske. Po-
govarjala sta se s predstavni-
ki slovenskih Svobodnih sin-
dikatov ter obiskala več po-
djetij. Med drugim sta se mu-
dila v Koncernu Gorenje
v Velenju in v Malih gospo-
dinjskih aparatih v Nazar-
jah. V nazarskem podjetju so
si skupaj s predstavniki sin-
dikata in vodstvom podjetja
ogledali proizvodnjo, se po-
govorili o načrtih ter pred-
stavili delovanje sindikata in
sodelovanje z vodstvom.
Privatizacija na
Ceijsicem
Po zadnjih podatkih je Agen-
cija za privatizacijo sprejela
20 programov lastninskega
preoblikovanja slovenskih
družbenih podjetij. Poleg
Brivnice in česalnice Velenje
so program lastninjenja z na-
šega območja potrdili še Tr-
govskem podjetju Moda Ce-
lje ter velenjskem M Clubu.
Na Agencijo je sicer doslej
prispelo 50 programov, 44 je
predvidenih preoblikovanj
z notranjim odkupom, 2 pre-
oblikovanji s prodajo vseh
sredstev podjetja, v 4 prime-
rih pa so se odločili za preo-
blikovanje z notranjim od-
kupom in dokapitalizacijo.
Uvajanje
poicllcnega
izobraževanja
Celjska gospodarska zborni-
ca pripravlja jutri, v petek,
na Dobrni posvet o ponov-
nem uvajanju poklicnega
izobraževanja. Na pogovor
so povabili predstavnike po-
sameznih podjetij, celjskega
zavoda za šolstvo in šport,
zavoda za zaposlovanje ter
predstavnike poklicnih šol
s celjskega območja. Za
skupno mizo bodo razprav-
ljali o sistemskem urejanju
poklicnega izobraževanja ter
predstavili projekt z naslo-
vom: Analiza splošnega sta-
nja izobraževalne funkcije
v gospodarstvu ter ugotav-
ljanje možnosti za sodelova-
nje podjetij v sistemu poklic-
nega izobraževanja.
IB, US
Št. 44 - 04. november 1993
5
Gospodarstvo mora
priti v parlament
Srečanje celjskih In velenjskih gospoilarstvenikov
Kakšne so, kakšne bodo,
predvsem pa, kakšne naj bi bi-
la vloga in funkcije Gospodar-
ske zbornice Slovenije? O tem
so se pogovarjali predstavniki
območnih zbornic Celja in Ve-
lenja na skupnem sestanku na
Dobrni.
Osnovne naloge slovenske
zbornice naj bi bile, po gene-
ralnem sekretarju Janezu Be-
dini, promocija slovenskega
gospodarstva, dialog z vlado
in parlamentom, informatika,
izobraževanje, kakovost in
varstva okolja. »Pomemben je
dialog gospodarstva z vlado in
parlamentom, pri tem zborni-
ca še ni uspešna. Veliko je po-
litizacije, nimajo časa za go-
spodarstvo. Pri sodelovanju
obeh strokovnih služb se čuti
ohladitev odnosov, nekje zadaj
je prepoved komimiciranja
z GZ. Tako vemo le, da se pri-
pravlja zakon o zbornicah, ni-
mamo pa dostopov do osnut-
kov,« je v uvodni predstavitvi
aktualnih nalog GZS omenil
Bedina ter pozval gospodar-
stvenike, naj pripravijo dodat-
ne predloge za delo zbornice.
Mrtvičenje
zborničnega dela
Kakšna naj bi bila torej
GZS v očeh regijskih gospo-
darstvenikov?  Po  razpravah
sodeč republiška GZ naredi
dosti premalo, predvsem je ve-
liko težav, s katerimi se uba-
dajo gospodarstveniki, na re-
publiški ravni pa ni prave zav-
zetosti in reakcij.
»GZS je v sedanji organizi-
ranosti in opremljenosti spo-
sobna nuditi več, kot dobimo,«
je dejal Božo Lednik, direktor
Območne zbornice Velenje.
Vzrok je iskal v preslabem
marketinškem delovanju. Tudi
na področju izobraževanja je
bilo premalo narejenega, naj-
večjo težavo pa Lednik vidi
v tem, ker ni neposrednega po-
vratnega efekta, kar mrtviči
delo območnih zbornic.
Direktor Območne zbornice
Celje Franc Knafelc meni, da
GZS naredi premalo na po-
dročju turizma, neustrezen je
sistem internega informiranja
med zbornico in člani. Kot pri-
mer je Knafelc omenil nek ra-
čunalniki program, ki ga lah-
ko na zbornici dobiš zastonj,
gospodarstveniki pa so si ga
ponujali za 3 tisoč mark. Po
mnenju Franja Koruna, pred-
sednika UO velenjske zborni-
ce, mora GZS obvezno vzpo-
staviti odnos z vlado, ne le
strokovnega, zbornica bi mo-
rala sodelovati tudi v politiki.
»Zbornica mora vedeti, kaj se
bo s slovenskim gospodar-
stvom dogajalo jutri,« je bil
odločen Korun.
Tudi Muharem Bolič z ve-
lenjskega Vegrada je omenil
dialog GZS z vlado ter se
hkrati vprašal, če je to sploh
sposobna storiti. »Gospodar-
ski problemi morajo postati
del politike, ki jo ustvarja dr-
žava, o problemih pa mora
razpravljati parlament.« V ko-
likor GZS tega ni sposobna
storiti, Bolič predlaga ustano-
vitev Gospodarske stranke, ki
bo v parlamentu zastopala in-
terese članov, saj zaenkrat
v »parlamentu več razpravlja-
jo o kravah kot o gospodar-
stvu«. Marjan Prelog iz RTC
Golte je omenil, da bi morala
GZS več narediti na promociji
turizma in sodelovati pri obli-
kovanju turističnega proizvo-
da. »Da je vlada v predlogu
proračuna upoštevala tudi tu-
ristično infrastrukturo, pred-
vsem zasneževalne sisteme,
smo zaslužni zlasti žičničarji,
manj zbornica. Če GZS ne bo
sodelovala pri pripravi zako-
nov, bo postala nezanimiva, za
nas ne bo obstajala.«
Predsednik UO celjske
zbornice Franc Ban je zatrdil,
da mora GZS menjati stil in
način dela ter tudi pristope, če
hoče biti partner z vlado in
dobivati bitke. »Zbornice niso
zapustili pravi ljudje, v tem vi-
dim največjo napako. Nemo-
goče je, da drugi pišejo zakon
o zbornici! Mi bi morali imeti
pet različic zakona, ki ga sedaj
pišejo na treh krajih, igro pa bi
morali voditi gospodarstveni-
ki. Predsednik GZS Dagmar
Šuster je na pravi poti. Skupaj
bi morali zelo na hitro napisati
nekaj  osnutkov in jih dati
Na srečanju so si gospodar-
stveniki zadali skupno nalogo:
pripravo regijskega turistične-
ga prospekta. K sodelovanju
bodo pritegnili tudi Korošce.
v parlamentarno proceduro.«
Tudi Jože Korber, direktor
Glina, je omenil, da zbornici
ne bo nihče verjel, da bo po-
skrbela za druge, če ne bo zna-
la poskrbeti zase.
Korže na zagovor
Na srečanju na Dobrni so
predstavniki celjskih in ve-
lenjskih gospodarstvenikov
spregovorili tudi o Koržeto-
vem skladu. Ob tem vprašanju
je Franc Ban omenil, da se je
tudi GZS premalo ukvarjala
s podjetji. »V zbornici bi mo-
rali vedeti, kaj je narobe, kako
naj bi se delalo, predvsem pa
bi morali sami pripraviti spi-
sek strokovnjakov.« Tudi Jože
Korber, ki ima kot direktor
Koržetovega podjetja največ
izkušenj s skladom, je ocenil.
da je to prava katastrofa.
»Čudno je, da pri takšnem rav-
nanju Sklada ni še več brezpo-
selnih. Ne upoštevajo strokov-
nosti, iz firm poskušajo poteg-
niti čim več, v podjetje pa ne bi
vložili niti tolarja.« Tako so
člani območnih zbornic za eno
prednostnih nalog GZS dolo-
čili'pogovor med Urošem Kor-
žetom in Dagmarjem Šu-
sterjem.
Še o enem problemu je bilo
slišati med gospodarstveniki,
o problemu žigosanja ljudi iz
prejšnjega režima. »Danes je
podjetnik človek, ki odgovarja
za svoje podjetje. Odgovarjaš
le sebi in kolektivu, zato je ne-
smiselno žigosati ljudi. Prav-
zaprav si skoraj ne upaš niče-
sar več javno reči, razen če nisi
v stranki. Dejstvo pa je, da ni
vse slabo, kar je bilo narejeno
nekdaj. Preteklost bi morali
nadgrajevati, predvsem izko-
ristiti danosti,« je menil Fra-
njo Korun. Franc Ban pa se je
vprašal, kdo bo v prihodnje
branil gospodarsko strukturo
in direktorje, saj jim doslej
obešajo le etikete.
Poleg tega so območni go-
spodarstveniki spregovorili še
o zakonu o denacionalizaciji.
Nekateri menijo, da bo zaradi
tega zakona ostala brez dela
tretjina delavcev, pol podjetij
pa bo propadlo. Niso proti de-
nacionalizaciji, vendar ne sme
zaradi politike propasti proiz-
vodnja. Veliko je namreč po-
djetij, ki se ukvarjajo le z od-
pravljanjem delavcev na Za-
vod za zaposlovanje ali v upo-
kojitev.
Iz dokaj ostrih razprav celj-
skih in velenjskih gospodar-
stvenikov na Dobrni bodo pri-
pravili povzetke in jih vključi-
li v program dela Gospodarske
zbornice Slovenije in območ-
nih zbornic«
URŠKA SELIŠNIK
novo na borzi
Delnice presegle
obveznice
Piše Bojan Gradišnik
Na torkovem borznem se-
stanku je bilo prometa za 5,4
mio DEM. Od tega za 1,1 mio
DEM z obveznicami in za 4,3
mio DEM z delnicami. Poda-
tek, da so delnice po prometu
tako presegle obveznice je za-
nimiv. Vprašanje pa je, če se
bo takšen trend nadaljeval.
Zaradi relativno malega števi-
la delnic na borzi trenutno ne,
v prihodnosti (npr. čez dve le-
ti) pa je takšen trend pričako-
vati. Na področju obveznic je
bilo z republiško obveznico
prve emisije prometa za
700.000 DEM, z republiško
obveznico druge emisije pa za
348.000 DEM. Pregreto ozrač-
je z republiškima obveznica-
ma se ohlaja. To je videti tako
po prometu kot po tečaju, ki so
padli pri obeh obveznicah. Te-
čaj RSLl je padel za 2,5% in-
deksne točke, RSL2 pa za
0,9% indeksne točke. Ko bo
tečaj še padel, bodo republiške
obveznice zopet zanimive za
nakup. Tečaja obveznic sta
padla tudi zaradi objave veli-
kega R - 2,9%.
Zaradi objave v časopisu
Delo še naprej pada tečaj ob-
veznice občine Zagorje. Obči-
na Zagorje je sporočila, da za-
radi izrednega zmanjšanja
prelivov v občinski proračun
ne bo sposobna poravnati ob-
veznosti iz naslova izdanih ob-
veznic. »Servisiranje« obvez-
nic zagotavljajo le v primeru,
če se obdobje »servisiranja«
Ustrezno podaljša. Tako SER-
VISIRANJE pa za lastnike ob-
veznic ni posebej zanimivo.
Večina investitorjev kupi ob-
veznico zaradi tega, da jo
dražje prodajo ali pa točno po
amortizacijskem načrtu vnov-
čujejo. Tečaj obveznice občine
Zagorje je padel na 44,3% in je
trgovanje zaradi že opisanih
ukrepov zaustavljeno. Ko bo
občina Zagorje obvestila jav-
nost o novostih v zvezi s svojo
obveznico se bo trgovanje na-
daljevalo. Upam, da ne do te-
čaja, po katerem je nekdo ku-
poval celotno emisijo obveznic
Lesnine.
Uspešnica delniškega dela
sestanka je bila delnica Pro-
banke, s katero je bilo prometa
za 3 mio DEM. Tečaj je porasel
za 1,013 SIT za delnico. Druga
delnica po prometu (550.000
DEM) je bila delnica SKBR.
Tečaj je padel za 552 SIT. Še
vedno pada tečaj delnic Terme
Čatež, ki je padel za 718 SIT za
delnico, se pravi pod nominal-
no vrednostjo, ki znaša 10
DEM. Pri teh padcih se po-
stavlja vprašanje ali mora del-
niška družba, katere delnice
kotirajo na borzi, skrbeti za
tečaj svoje delnice. Odgovori
so različni. Nekateri posredni-
ki pravijo da ne, drugi pa smo
mnenja, da če delniška družba
daje svoje delnice na borzo,
zasleduje nek cilj. Zato je po-
trebno na tečaj do določene
meje in znotraj realnih okvi-
rov vplivati. Nikakor ni pa-
metno imeti delnico na borzi
in samo gledati, ali pa še to ne,
kaj se z njo dogaja.
BOJAN GRADIŠNIK
Gospodarsicl forum
ni nova zbornica
Jutri in v soboto bo v Porto-
rožu kongres slovenskega go-
spodarskega foruma. Gre za
organizacijo, ki povezuje po-
djetnike, obrtnike, managerje
in gospodarske strokovnjake,
ki se zavzemajo za čimprejšnjo
in korenito uveljavitev social-
no tržnega gospodarstva
v Sloveniji. Na kongresu bodo
sodelovali tudi predstavniki
celjskega gospodarskega foru-
ma, ki je bil ustanovljen konec
oktobra. O njegovi vlogi smo
se pogovarjali s predsednikom
iniciativnega odbora Lojzetom
Osetom.
Slovenski gospodarski fo-
rum je bil ustanovljen lani no-
vembra na pobudo SKD kot
združenje slovenskih gospo-
darstvenikov. Po ustanovitvi
smo ugotovili, da to ne more
biti strankarska organizacija,
ker bi pritegnila preozek krog
sodelujočih. Zato smo forum
zastavili nestrankarsko, na
kongresu v Portorožu bomo
njegov status spremenili v sa-
mostojno gospodarsko organi-
zacijo. Forum temelji na regi-
onalizmu, enako naj bi bile za-
stopane vse slovenske regije.
Doslej je bilo ustanovljenih 11
regionalnih forumov, s čimer
je pokrita celotna Slovenija.
Celjski fonmi, ki je bil usta-
novljen 22. oktobra, pokriva
8 občin, zanimanje za sodelo-
vanje pa je izredno veliko.
Imenovali smo izvršilni odbor,
v njem so predstavniki vseh
osmih občin, da se ne bi vse
koncentriralo v Celju in da so
zastopani ljudje, ki bodo vodi-
li posamezne sekcije. Znotraj
foruma namreč deluje obrtno
podjetniška, managerska, dr-
žavno upravna, znanstveno
tehnološka sekcija ter tako
imenovana podjetniška po-
buda.
Kakšno vlogo naj bi imel
celjski gospodarski forum?
Predvsem naj bi forum skr-
bel za informiranje svojega
članstva, pridobivanje pravih
informacij za sklepanje poslov
doma in v tujini. Zato imamo
predstavništva v Rimu, na Du-
naju in v Nemčiji. Poleg tega
bomo sodelovaU z bankami,
obenem želimo vplivati na go-
spodarske tokove v državi in
sodelovati pri sprejemanju
prijaznejše zakonodaje za po-
djetja.
Kako se forum financira?
Financiramo se sami in sicer
s članarino ter piidobivanjem
denarja s pomočjo podpornih
članov, to pa so pravne osebe.
K sodelovanju želimo priteg-
niti predvsem banke. Dogo-
varjamo se s Krekovo banko,
ki je pristopila h gospodarske-
mu forumu, da bi vzpostavili
prave relacije med gospodar-
stvom in banko. Banke danes
nimajo prave vloge pri razvoju
gospodarstva, zato želimo pre-
ko bank dobiti ugodnejše kre-
dite za razvoj podjetništva in
vplivati na višino obrestnih
mer.
Ali gospodarski forum po-
meni v bistvu še eno gospodar-
sko zbornico?
To nas pogosto sprašujejo.
Gospodarski forum ne pomeni
še ene zboi^ce, niti nimamo
takšnih ambicij, res pa je, da si
želimo povezovanja z zborni-
cami in tudi vplivati na njiho-
vo boljše delovanje.
O čem se boste pogovarjali
na kongresu v Portorožu?
Na tem kongresu naj bi
sprejeli jasne smernice za delo
v prihodnje. Poleg tega bomo
govorili o lastninjenju, pre-
strukturiranju in privatizaciji,
sanaciji bank ter proračunu za
prihodnje leto.
IB
SVETUJEJO BROKERJI
CELJSKE BORZNE HIŠE
Oktobrska inflacila
2,9-odstotna
LJUBLJANA, 29. okto-
bra (Dnevnik) - Letošnja
oktobrska inflacija je po
podatkih državnega zavo-
da za statistiko znašala 2,9
odstotka. Od januarja do
oktobra so se cene v pri-
merjavi z istim lanskim ob-
dobjem povečale za nekaj
več kot 34 odstotkov.
O orožju za
zaprtimi vrati
LJUBLJANA, 29. okto-
bra (Delo) - V državnem
zboru so brez navzočnosti
javnosti razpravljali o po-
ročilu vlade o najdbi orožja
na mariborskem letališču
in o odgovorih na zastav-
ljena vprašanja poslancev
o domnevni trgovini
z orožjem pred maribor-
skim odkritjem. Zbor je
naložil vladi, naj pripravi
novo poročilo in izvolil čla-
ne parlamentarne komisije
za raziskavo vpletenosti
nosilcev javnih funkcij
v zvezi z najdbo orožja in
trgovino z orožjem.
Dražil kruh
LJUBLJANA, 29. okto-
bra (Delo) - Večina sloven-
skih pekov je začela proda-
jati kruh, ki je za 5 do 7 od-
stotkov dražji. S podraži-
tvijo so upoštevali uredbo
vlade o najvišjih cenah
kruha, ki pa ni zajela pe-
todstotnega davka na
promet.
Odstop državnega
sekretarja
LJUBLJANA, 1. novem-
bra (Republika) — Državni
sekretar v ministrstvu za
notranje zadeve Bogo Br-
var je pojasnil razloge za
svoj odstop. Poudarja, da
ne odhaja zaradi morebitne
vpletenosti v orožarsko
afero, pač pa zaradi števil-
nih zadev, ki nižajo ugled
slovenske policije,
Obljubljenega
denarja ni
KRŠKO, 1. novembra
(Delo) - Kljub obljubam iz
Hrvaške ni denarja, ki ga
dolgujejo JE Krško. Gre za
2,5 milijarde tolarjev dol-
ga, zaradi česar so v Kr-
škem prisiljeni najemati
drage kratkoročne kredite,
kar draži proizvodnjo nu-
klearke.
Ubranili tretjino
Slovenije
MARIBOR, 1. novembra
(Delo) - Rudolfu Maistru
gre zahvala, da Slovenija
leta 1918 ni ostala brez ve-
likih delov Štajerske, Ko-
roške in Prekmurja, je med
drugim dejal predsednik
Milan Kučan,slavnostni
govornik na akademiji
v počastitev 75-letnice bo-
jev za severno mejo. Pro-
slave se je udeležilo tudi
trinajst od 40 še živečih
Maistrovih borcev.
Borštnikove
nagrade
MARIBOR, 1. novembra
(Večer) - S podelitvijo več
kot ducata nagrad se je
končalo Borštnikovo sreča-
nje. Borštnikov prstan je
prejela igralka Milena Mu-
hič, medtem ko je umetni-
ški vodja drame SNG Ma-
ribor Tomaž Pandur odklo-
nil Borštnikovo nagrado za
režijo.
Št. 44 - 04. november 1993
6
Dve resnici
Zdravilišča
Dobrna
Predlog statusnega preoblikovanja bo pripravila 0-članska
ekspertna skupina, tripartitno sestavljena Iz predstavnikov
celjske občinske skupščine, njenega IS In Zdravilišča Dobrna
Kakšna bo pot statusnega
preoblikovanja Zdravilišča
Dobrna po zadnjem zasedanju
celjske občinske skupščine ni
prav nič bolj jasno kot zadnjih
nekaj mesecev, kar se bije boj
med diametralno nasprotnima
stališčema občinskega IS in
vodstva zdravilišča. IS zasto-
pa občinske interese in v pri-
zadevanjih za zaščito občin-
skega premoženja vztraja pri
postopnem preoblikovanju
zdravilišča iz javnega zavoda
v najprimernejšo kapitalsko
družbo, v zdra\'ilišču pa se že-
lijo preoblikovati skladno
z Zakonom o lastninjenju in
preskočiti prehodno organizi-
ranost v javni zavod.
Poslanci celjske občinske
skupščine se minuli četrtek ni-
so postavili ne na eno ne na
drugo stran. Iz vseh razprav
pa je bilo še najbolj jasno ra-
zumeti, da poslance najbolj
moti zagotavljanje obeh stra-
ni, da gre v obeh primerih za
zakonito pot preoblikovanja,
čeprav se zavedajo, da je treba
zdajšnji pat-položaj v zdravi-
lišču prekiniti.
Na odgovor kako, pa bo tre-
ba počakati najverjetneje dg
prihodnjega rednega skupš-
činskega zasedanja, ko bo 9-
članska ekspertna skupina
predstavila svoj predlog sta-
tusnega preoblikovanja. Po-
slanci so namreč minuli četr-
tek kot edini obvezujoči sklep
v zvezi z Zdraviliščem Dobrna
podprli predlog IS, da se do
10. novembra imenuje delovna
skupina, sestavljena iz po treh
predstavnikov skupščine, nje-
nega IS in zdravilišča, katere
naloga bo pripraviti predlog
za preoblikovanje javnega za-
voda Zdravilišče Dobrna
v najprimernejšo obliko po-
djetja oziroma gospodarske
družbe.
Za zaščito
oličinsicega
premoženia
Predsednik celjskega IS Jo-
že Zimšek je poslancem ob si-
cer obsežnem gradivu, v kate-
rem je natančno pojasnjeno
stališče občinske vlade do sta-
tusnega preoblikovanja zdra-
vilišča, še dodatno razložil, da
predlog IS ni v nasprotju
z lanskim skupščinskim skle-
pom o postopnem preobliko-
vanju zdravilišča v delniško
družbo, saj so oziroma bi po
obstoječi zakonodaji na Dobr-
ni takrat morali poslovati kot
javni zavod.
Povedal je, da je zdaj občini
onemogočeno sodelovati pri
določanju kapitalskih deležev,
na tem, da ima v Zdravilišču
Dobrna svoj lastninski delež,
pa mora občina kot dober go-
spodar vsekakor vztrajati.
V interesu občine ni, da bi ško-
dovala delavcem zdravilišča,
saj si želi še naprej čim boljše-
ga poslovanja. Dodal pa je še,
da se bo v primeru, če bo Do-
brna samostojna občina, last-
ninski delež v zdravilišču pre-
nesel nanjo.
»Če naj torej celjska občina
zaščiti svoje interese, potem IS
drugačnega predloga status-
nega preoblikovanja ne more
pripraviti,« je pojasnil Zimšek
in vodstvo zdravilišča pozval,
naj sodeluje pri postopnem
preoblikovanju.
Takšen predlog je po dolgo-
trajnem tehtanju argumentov
podprlo tudi skupščinsko
predsedstvo, v razpravi pa ga
je v imenu socialdemokratov
v celoti podprl Mirko Fric
Krajnc in kot je bilo razumeti
iz razprave liberalnega demo-
krata Zdeneta Podlesnika tudi
ta stranka.
»Politične igre
občinsifega iS«
Poslanci so predstavnike
Zdravilišča Dobrna pozvali,
naj predstavijo svojo pot sta-
tusnega preoblikovanja.
V imenu več deset delavcev
zdravilišča, ki so se tudi tokrat
udeležili skupščinskega zase-
danja, so tako govorili vodja
splošno kadrovskega sektorja
Vanja Strniša, ki je do nedav-
na kot v.d. direktorja tudi vo-
dila zdravilišče, direktor Dare
UrbancI in v imenu vseh treh
sindikatov dr. Vladimir Ma-
ganja.
Stmiševa se je sklicevala na
2. odstavek 63. člena, ki dolo-
ča, da ustanovitelj lahko de-
lovni organizaciji (kar zdravi-
lišče zdaj je) dopusti preobli-
kovanje v kakršnokoli kapi-
talsko družbo, nujnost postop-
nega preoblikovanja preko
javnega zavoda pa je označila
kot konstrukt Danice Dober-
šek in Aleša Vrečka. Pojasnila
je še, da v zdravilišču zdaj do-
bro poslujejo - po devetih mili-
jonih tolarjev izgube v letu 91
ter lanski 20 milijonski izgubi
so letos ob devetmesečju bele-
žili 27 milijonov tolarjev do-
bička. Uspešno poslovanje
zdravilišča ni plod minulega
dela - konec koncev so proti
bivšemu direktorju Stanetu
Bizjaku sprožili sodni posto-
pek zaradi gospodarskega kri-
minala - čeprav takšne ocene
»sugerirajo tudi sodniku, ki jih
kljub nasprotnim dejstvom
enostransko upošteva pri svo-
jih odločitvah.« Menila je še,
da IS brez posledic krši zako-
ne, izrablja politično moč in
manipulira z že sprejetim
skupščinskim sklepom o preo-
blikovanju v delniško družbo.
Preoblikovanje v delniško
družbo je v imenu vseh treh
sindikatov podprl tudi dr. Vla-
dimir Maganja, direktor Dare
UrbancI pa je pojasnjeval, da
zdravilišče nikakor ne posluje
kot javni zavod, ampak kot
dobro podjetje.
Odioči naj eicspertna
si(upina
stališča poslancev so bila
dokaj različna - nekateri so na-
čelno podpirali predlog IS,
drugi so se zavzeli za statusno
preoblikovanje, kakršnega že-
lijo izpeljati v zdravilišču
- prevladala pa je pobuda soci-
alista Marka Brezigarja, na-
rodnega demokrata Mira Gra-
diča in krščanskega demokra-
ta Matjaža Železnika, naj
o statusnem preoblikovanju
odloči ekspertna skupina.
Tako so sklenili, naj se do
10. novembra imenuje 9-član-
ska ekspertna skupina, sestav-
ljena iz po treh predstavnikov
občinske skupščine, njenega
IS in Zdravilišča Dobrna, ki
bo »pripravila predlog za pre-
oblikovanje javnega zavoda
Zdravilišče Dobrna v najpri-
mernejšo obliko podjetja ozi-
roma gospodarske dnižbe.«
Skupščinski poslanci pa bodo
svoje 3 predstavnike vTlelovno
skupino imenovali že danes,
v četrtek, v nadaljevanju zara-
di nesklepčnosti prekinjenega
36. zasedanja.
ivana .<;tamrj(^t^.
DELO
vedno
v središču
dogajanj
komentiramo
Nova diplomacila
Le nekaj tednov nas še loči
do obletnic referendumske od-
ločitve Slovencev za samostoj-
nost in suverenost lastne drža-
ve ter mednarodnega prizna-
nja, ki je Slovenijo ustoličilo
kot polnopravno članico med-
narodne skupnosti držav. Od
prvega dogodka minevajo tri,
od drugega pa dve leti.
Kaže, da z uradno diploma-
cijo državne suverenosti Slo-
venije doslej še nismo uspeli
bog vedi kako dobro promovi-
rati.  S promocijo Slovenije
- dokler smo se z njo poskušali
na organizirani državni ravni
- so bili sploh križi in težave,
vse kar je povprečnemu držav-
ljanu ostalo v glavi, pa so bile
posplošene ocene, da je šlo
v pretežni meri za zapravlja-
nje denarja.
A promocija nove države je
potrebna! Dokaz je tudi zadnji
obisk 14-članske delegacije
partnerskega mesta Greven-
broich, ki jo je v Celju gostila
Srednja ekonomska šola. De-
legacija 12 študentov smeri in-
dustrijskega komercialista ter
dveh profesorjev je namreč
v Celje prišla na lastno odgo-
vornost. Vsi gostje so bili pol-
noletni, torej so v Celje, na ob-
močje Slovenije, ki tudi
v partnerskem mestu velja še
vedno za del Jugoslavije in za-
torej vojno območje, potovali
na lastno odgovornost.
Da gre za nevarno pot, so
bili prepričani tudi v dveh
nemških avtoprevozniških po-
djetjih, kjer so zavrnili najetje
avtobusa, pa tudi v zavaroval-
nici, saj so avtobus potniki iz
Grevenbroicha lahko zavaro-
vali le za pot do avstrijsko-
slovenske meje. In kaže, da so
si tudi mladi, ki so spomladi
v svojem mestu gostili dijake
Srednje ekonomske šole in jim
zdaj vsekakor želeli vrniti
obisk, bivanje v Sloveniji
predstavljali drugače. Po-
membno je to, da so bili med
enotedenskim obiskom prijet-
no presenečeni, saj se je nela-
godnost mednje vrinila le ob
obisku Obsotelja, ko so bili od
»vojnega območja« sosednje
Hrvaške velikokrat oddaljeni
le nekaj metrov.
Da ni šlo za avanturističen
obisk vojnega območja, ampak
zgolj za delovno srečanje
z vrstniki iz Celja (le-ti bodo
Grevenbroich ponovno obi-
skali prihodnjo pomlad, ko
bodo spoznavali delo v posa-
meznih podjetjih), je bila
skupna ugotovitev ob zaključ-
ku obiska. Nemški gostje bodo
v svojem domačem okolju lah-
ko povedali, da so se z vojno
srečali le posredno ob obisku
celjskega zbirnega centra za
begunce, kjer so predali hu-
manitarno pomoč.
In morda je prav takšno tka-
nje stikov in negovanje obsto-
ječih partnerskih odnosov za
promocijo Slovenije kot suve-
rene in vame države najpo-
membenjše! Veliko bolj kot
zanašanje na to, da bo uradna
diplomacija na državni ravni',
poskrbela za uveljavitev drža-
ve in predvsem predstavitev]
dejanskih razmer v Sloveniji. \
Po izkušnjah iz Celja sodeč, \
kljub partnerskim  odnosom,
med obema mestoma to ne'
uspeva niti obema mestnima
oziroma občinskima vodstvo-
ma, saj poznavanje razmer,
krajev m ljudi žal ostaja le
v ozkih krogih.
rVANA STAMEJČIČ
Mladost in drugačnost
En teden skupaj z nemški-
mi dijaki je minil bliskovito
hitro, prehitro. Zdaj je čas za
razmislek, povzetek, ocenje-
vanje druženja in medseboj-
nih stikov.
Nabiti z energijo zahodne-
ga sistema, svobodni, samo-
zavestni, zahtevni in prosto-
dušni, tako bi lahko na krat-
ko označili dijake Poklicne-
ga izobraževalnega centra iz
Grevenbroicha.
Drugačni? Da, pa vendar
ne toliko, da ne bi našli stika
z našimi dijaki. Drugačnost
privlači. Stkala so se nova
prijateljstva, bogatejši smo
za nova spoznanja.
Nemški dijaki so bili prvič
v Sloveniji, ki je za njih še
vedno del Jugoslavije in na
pot so se podali z nelagodni-
mi občutki. Prepričali so se,
da je Slovenija mirna dežela,
čudovit košček narave, vre-
den ogleda. Rekli so, da so
ljudje pri nas prijazni in go-
stoljubni, a malce zadržani.
Pritoževali so se le nad naši-
mi cestami in modro ugoto-
vili, da s pretiranim obiskom
tujih turistov na moremo ra-
čunati, dokler ne bomo imeli
boljših prometnih poti.
Kakorkoli že, Slovenijo in
njene ljudi so v svojih občut-
jih in na kameri odnesli do-
mov, v 1200 km oddaljeni
Grevenbroich. Upamo, da jo
bodo svojim vrstnikom, star-
šem in znancem predstavili
v kar najlepši luči.
Naj se ob tej priložnosti
zahvalim družinam, ki so
sprejele goste. Zdravilišču
Atomske Toplice, Zdraviliš-
ču Rogaška Slatina, Steklar-
ski šoli, Pivovarni Laško,
Cetisu, Skupščini občine Ce-
lje in vsem, ki so kakorkoli
pomagali pri organizaciji in
izvedbi izmenjave dijakov.
prof. MARIJA
SODIN-TIHLE
Uradna
otvoritev
v Tremerlu
v ponedeljek, 8. novem-
bra bodo v Tremerju urad-
no odprli nov odsek magi-
stralne ceste med Celjem in
Laškim. Cestni odsek, ki je
že več kot mesec dni odprt
za promet, bo odprl pod-
predsednik slovenske vlade
Lojze Peterle.
TC
Za paril spomina
Teliarje v republiico
Po predlogu, ki so ga izdela-
li v Zavodu za planiranje in
izgradnjo občine Celje, naj bi
v letu 1994 namenili za uredi-
tev Parka spomina Teharje ne-
kaj več kot 160 milijonov to-
larjev. Pri tem pa gre zgolj za
izvedbo prve etape del, saj naj
bi celotna ureditev spomin-
skega območja veljala nekaj
več kot 700 milijonov tolarjev.
Sofinanciranje ureditve
spominskega območja na Te-
harjah je že pred časom oblju-
bila država Slovenija, zato je
celjski ZPI Vladi RepubUke
Slovenije posredoval predlog,
naj v proračun za leto 1994
vključi tudi stroške za izvedbo
prve faze ureditvenih del. Ve-
čino, dobrih 100 od predvide-
nih 160 milijonov tolarjev, naj
bi namenili za prestavitev ob-
jektov komunalnega odlaga-
lišča, nekaj več kot 40 milijo-
nov pa bi šlo za izdelavo pro-
jektne dokumentacije. Preo-
stanek do 160 milijonov bi
v prihodnjem letu namenili za
odkup zemljišča in izdelavo
prostorske dokumentacije.
Teharska komisija, ki deluje
v okviru celjske občinske
skupščine, je že pred časom od
občinskega IS oziroma sekre-
tariata za urejanje prostora in
varstvo okolja zahtevala, naj
prioritetno poskrbita za pri-
pravo potrebne dokumentacije
za ureditev prve faze Parka
spomina Teharje. V zadnjih
tednih je tako v Celju prišlo do
vrste strokovnih razgovorov,
na katerih so bili opredeljeni
dokumenti, določeni roki in
nosilci za pripravo teh doku-
mentov. Med drugim je bil na-
rejen tudi stroškovnik izgrad-
nje spominskega parka, ki tudi
zaradi višine naložbe, ki pre-
sega 700 milijonov tolarjev,
predvideva etapno izgradnjo.
Kljub temu, da so predlog
sofinanciranja ureditve Parka
spomina Teharje republiški
vladi za prihodnje leto že po-
slali iz Zavoda za planiranje in
izgradnjo, pa so se v Teharski
komisiji obrnili še na občinske
poslance. Menili so namreč, da
bi skupščinski sklep podpore
njihovim prizadevanjem za
ureditev spominskega območ-
ja dal še dodatno težo.       jg
Še letos o loicaini
samoupravi
LJUBLJANA. 27. okto-
bra (Delo) - Poslanske sku-
pine so soglašale, da bi
sklicali izredno sejo, na ka-
teri bi obravnavali samo
zakonodajo s področja dr-
žavne uprave in lokalne sa-
mouprave. Po sklepih ko-
misije za lokalno samou-
pravo naj bi se postopek
nadaljeval še letos. Niso pa
govorili o času udejanjanja
lokalne samouprave.
Več olajšav pri
dohodnini
LJUBLJANA, 27. okto-
bra (Delo) - Po predlogu
novega dohodninskega za-
kona, ki ga bo v drugo
obravnaval parlament, naj
bi povečali neobdavčljivi
del osnove za odmero do-
hodnine z 10 na 11 odstot-
kov povprečne plače v Slo-
veniji. Večjih olajšav pa naj
bi bili deležni študenti ter
vzdrževani družinski člani
in otroci.
Poslanci o zalconu
o RTV
LJUBLJANA, 27. okto-
bra (Delo) - Državni zbor je
opravil prvo obravnavo za-
kona o RTV, vendar brez
sklepov in stališč. Največ
pripomb so imeli na račun
naročnine, sestave sveta
RTV in programskega dele-
ža za manjšine v Sloveniji.
Sveblilci o loicaini
samoupravi
LJUBLJANA, 27. okto-
bra (Delo) - Tudi državni
svet se je ukvarjal z lokalno
samoupravo in ugotavljal,
da bi bilo nujno vzporedno
sprejemanje zakonov o lo-
kalni in državni upravi. Po
eni možnosti bi lahko spo-
mladi opravili lokalne voli-
tve v nove enodomne
skupščine, po drugi pa bi
sedanjim skupščinam po-
daljšali mandat in volitve
razpisali jeseni 1994 v novo
oblikovanih občinah.
Merila za plače
direktorjev
LJUBLJANA, 27. okto-
bra (Večer) - Gospodarska
zbornica Slovenije in
Združenje Manager sta
podpisala kriterije in pri-
poročila za individualne
pogodbe o zaposlitvi poslo-
vodnih delavcev v gospo-
darstvu. Plača je odvisna
od veUkosti podjetja in si-
cer naj bi v malem podjetju
direktorju pripadala izho-
diščna neto plača v višini
trikratnika neto plače nje-
gove firme, v srednji štiri-
kratnika in v veliki pet-
kratnika.
Ponarejeni
dolcumenti
LJUBLJANA. 29. okto-
bra (Delo) - Drago Ferš,
v. d. direktorja Sove je
predstavil ugotovitve o de-
lu dokumentov, ki naj bi
jih srbska policija zasegla
upokojenemu delavcu nek-
danje SDV Božidarju Spa-
siču. Sova je te dokumente,
ki bremenijo Kučana, Dr-
novška, Janšo in Bavčarja,
dobila po »operativni poti«
in z analizo ugotovila, da
gre za ponaredke.
Št. 44 - 04. november 1993

Najprej štalca, potlej pa...
Na Celjskem otIkupUenih približno polovica stanovanj v občinski lasti - Natančni podatki botlo znani decembra - Nerešena
ostajajo še vprašanja odkupa stanovanj, za katera velja moratorij zaradi denacionalizacije
Dveletni rok za ugoden
odkup družbenih stanovanj,
ki ga je oktobra 1991 uzako-
nil slovenski parlament, je
potekel 19. oktobra. V občin-
skih strokovnih službah za
stanovanjsko gospodarstvo
oziroma pristojnih upravnih
organih so imeli predvsem
zadnje tedne polne roke dela
s sprejemanjem zahtevkov
za odkup, saj se je po podat-
kih iz občin celjskega ob-
močja veliko najemnikov od-
ločalo za nakup šele tik pred
zaključkom zakonskega ro-
ka. Del zahtevkov za odkup
ostaja še nerešenih, a čas za
podpis kupoprodajnih po-
godb poteče šele 19. de-
cembra.
Povprečje prodanih občin-
skih stanovanj na celjskem
območju se giblje okoli polo-
vice celotnega fonda, največ-
je zanimanje za odkup pa je
bilo takoj ob uveljavitvi za-
kona in v zadnjih tednih
dveletnega roka. V občinah
ostaja še del neobdelanih
vlog, ki so jih prejeli v zad-
njih dneh veljavnosti ugod-
nega zakonsko določenega
odkupa, prav tako pa čakajo
na rešitev svojih vlog za od-
kup še najemniki v hišniških
in nacionaliziranih stanova-
njih.
Za najemnike v nacionali-
ziranih stanovanjih pravza-
prav še ni ničesar zamujene-
ga, saj po obstoječi zakono-
daji začne teči enoletni rok
za odkup teh stanovanj po
6. decembru, ko naj bi bili
vloženi vsi denacionalizacij-
ski zahtevki. Za stanovanj-
ske hiše, za katere upravi-
čenci ne bodo vložili zahtev-
ka za vrnitev odvzetega pre-
moženja, bo tako rok za od-
kup stanovanj po določilih
stanovanjskega zakona začel
teči letošnjega decembra,
zaključil pa se bo decembra
prihodnje leto. Povsem ne-
jasna pa so glede možnosti
odkupa še razmerja med na-
jemniki v nacionaliziranih
stanovanjih, ki so bila oziro-
ma bodo vrnjena, ter lastniki
teh stanovanj, saj potem, ko
je bil dopolnjen drugi pred-
log zakonskih sprememb,
državni zbor besedila še ved-
no ni obravnaval. O njem so
se prejšnji teden izrekali čla-
ni Komisije Državnega zbo-
ra za spremljanje in nadzor
lastninskega preoblikovanja
družbene lastnine ter Zdru-
ženje najemnikov denaci-
onaliziranih stanovanj
- s predlaganim besedilom pa
nihče, vključno z denaciona-
lizacijskimi upravičenci, ni
Zadovoljen.
Po v državi zbranih podat-
kih trenutno ni nobenih te-
žav z odkupom nekdanjih
Vojaških stanovanj, rok za
odkup teh stanovanjskih
enot pa poteče januarja
1995.
Kupnine spet za
stanovanja
Po podatkih, ki smo jih
zbrali v osmih občinah celj-
skega območja, so skorajda
brez izjem ves preostanek
kupnin od prodanih občinskih
stanovanj namenili za nakup
Socialnih stanovanj oziroma
Za ugodna stanovanjska poso-
jila. Precejšen delež denarja so
Seveda porabili tudi za porav-
•lavo zakonsko določenih ob-
veznosti, saj petino kupnin
(fazen od solidarnostnih sta-
•lovanj) pobere republiški sta-
novanjski sklad, desetino od-
i^kodninski sklad, občine pa
plačujejo tudi 2-odstotni pro-
metni davek.
V celjski občini so od pri-
bližno 5 tisoč občinskih stano-
vanj do konca avgusta prodali
1.523 stanovanjskih enot, od
tega jih je 930 odkupljenih
z gotovino (priznan 60-odstot-
ni popust), 593 pa na obroke.
V Strokovni službi za stano-
vanjsko gospodarstvo pa je bi-
lo minuli teden še 1.241 nere-
šenih zahtevkov, kar priča
o velikem zanimanju za odkup
prav v zadnjih dneh veljavno-
sti odkupnega roka.
Glede na to, da se je v sep-
tembru in oktobru za odplači-
lo v enkratnem znesku odloči-
la le petina kupcev, njihov de-
lež pa je upadal tudi v celot-
nem letošnjem letu, je bilo lani
s prodajo občinskih stanovanj
zbranih 365 milijonov, letos pa
dobrih 144 milijonov tolarjev.
Za odpravnine najemnikom,
ki so izpraznili občinska sta-
novanja (115 stanovanj) so po-
rabili 24 milijonov tolarjev,
137 milijonov so namenili za
odplačilo kredita za Emova
stanovanja, lani pa je šlo za
subvencije najemnin socialno
šibkim najemnikom še 7 mili-
jonov tolarjev. Ob tem so v Ce-
lju lani za nakup 12 socialnih
stanovanj odšteli 27, letos pa
namenjajo za nakup 40 stano-
vanj 128 milijonov tolarjev. Iz
fonda kupnin je bilo lani za
ugodna občinska stanovanjska
posojila namenjenih 27, letos
pa 85 milijonov tolarjev.
Z januarjem 1994 bo v Celju
začel delovati občinski stano-
vanjski sklad, v katerega bodo
prenesli preostalih 2.500 ob-
činskih stanovanj. V Strokov-
ni službi za stanovanjsko go-
spodarstvo pričakujejo, da se
bodo z brezplačnim prenosom
stanovanjskega fonda odzvali
tudi v podjetjih, kjer stanova-
nja še niso odkupljena, osred-
nja naloga sklada pa bo gospo-
darjenje z obstoječim stano-
vanjskim fondom in plemeni-
tenje denarja, namenjenega za
njegovo širitev.
V laški občini je bilo pred
uveljavitvijo nove zakonodaje
v občinskem stanovanjskem
fondu 556 stanovanj, za odkup
pa se je odločilo 270 najemni-
kov. V občini ugotavljajo, da je
trenutno še kalnih 30 nereše-
nih vlog, ves denar, zbran
s kupninami, pa so uporabljali
skladno z zakonom in namen-
ska sredstva vlagali nazaj
v stanovanjski fond.
Kot zanimivost velja omeni-
ti, da so v laški občini kar ne-
kajkrat morali ponovno oceni-
ti starejša stanovanja, kajti
najenrmiki so menili, da so po
metodologiji stanovanjskega
zakona ovrednotena stanova-
nja previsoko ocenjena. V ve-
čini primerov so ponovne ceni-
tve pokazale, da so imeli na-
jemniki kar prav, tako da so
pri odkupu stanovanja prihra-
nili nekaj denarja.
V mozirski občini so prodali
154 stanovanj in 2 garaži,
ostalo pa jim je 152 najenmih
stanovanj. Od prodanih stano-
vanj imajo 12 pogodb še v pri-
pravi, ker so bili zahtevki vlo-
ženi zadnji dan. S prodajo so
zbrali nekaj več kot 33,5 mili-
jonov tolarjev. Občinski IS je
lani iz poplavnega denarja po-
djetju Glin posodil precej
sredstev, a jih podjetje ni mo-
glo vrniti. Zato so se med dru-
gimi ukrepi za vrnitev posojila
odločili tudi za odvzem njiho-
vih stanovanj, tako da so pre-
šla v občinsko last. Najemniki
so odkupili 41 stanovanj, kup-
nino od tega pa bodo v občin-
skih upravnih organih vrnili
v »poplavni fond«, zato je
skupno zbrana vsota od pro-
daje stanovanj zmanjšana za
ta denar.
Ob tem Mozirjani po zakonu
odvajajo še obveznih 10 od-
stotkov v odškodninski sklad
in 20 odstotkov (razen od kup-
nin solidarnostnih stanovanj)
v republiški stanovanjski
sklad. Preostanek naj bi vložili
v investicijski sklad ali pa bo-
do ustanovili lasten stano-
vanjski sklad, ki bo lahko na-
jemal kredite v republiki. Ne-
kaj zbranega denarja so že po-
rabili za plačilo odpravnin in
vračilo lastne udeležbe. V po-
datke o prodaji stanovanj je
vključena tudi kupnina, pri-
bližno 300 tisoč tolarjev me-
sečno, ki še priteka. V občin-
skih upravnih organih bodo
pripravili točen razrez prodaje
stanovanj in tudi predlog, kam
z zbranimi sredstvi, nato pa bo
o tem razpravljal najprej ob-
činski IS, nato pa še skupš-
čina.
V konjiški  občini  so  od
skupno 496 odprodali 172 ob-
činskih stanovanj, s kupnina-
mi pa so lani zbrali 26 in letos
22 milijonov tolarjev. Potem
ko so poravnali zakonsko do-
ločene obveznosti, so lani in
letos preostali denar namenili
za nakup socialnih stanovanj,
ki jih gradi konjiški Ingrad,
a še niso vseljiva.
V šmarski občini so imeli
pred odkupom skupaj z zavodi
566 občinskih stanovanj. V za-
četku je bilo za odkup malo
zanimanja, v zadnjem času pa
zelo veliko, tako je se je občina
približala slovenskemu pov-
prečju - ugotavljajo, da bo pro-
danih blizu 60 odstotkov ob-
činskih stanovanj. V zadnjih
treh dneh odkupnega roka so
prejeli kar 56 vlog, večina ku-
pcev pa se je odločila za obroč-
no odplačevanje. Prejeti denar
sproti vlagajo v pridobivanje
novih stanovanj ali ga name-
njajo za izplačilo odpravnin
ob izselitvi iz družbenih sta-
novanj. V občini so izplačali
30 odpravnin ter na ta način
najceneje pridobili prazna sta-
novanja.
V šentjurski občini so imeli
pred začetkom privatizacije
420 občinskih stanovanj, pro-
dali so jih 177, povečano zani-
manje pa se je pokazalo zadnji
mesec. V zadnjih štirinajstih
dneh so sklenili 35 pogodb, iz-
plačali pa so 69 odpravnin ti-
stim, ki so se izselili iz družbe-
nih stanovanj. Veliko večino
denarja, ki so ga zbrali od pro-
daje občinskih stanovanj, so
namenili za omenjene odprav-
nine, za preostanek pa so ku-
pili nekaj praznih stanovanj.
Gre za stanovanja, ki so jih
prodala šentjurska podjetja.
V občinskem upravnem orga-
nu so povedali, da so se navo-
dil ministrstva držali bolj na-
tančno kot v nekaterih drugih
občinah. Pri tem so upoštevali,
da je odkup stanovanja en-
kratna pravica, zato so ponov-
ne sklenitve pogodb odklanja-
li. Prav tako niso omogočili
nakupa stanovanj občanom, ki
gradijo stanovanjske hiše.
V žalski občini so do 19. ok-
tobra letos prodali 533 občin-
skih stanovanj. Zanimanje za
odkup se je močno povečalo
tik pred zaključkom roka, saj
se je samo v zadnjih dveh dneh
za nakup odločilo približno 60
občanov. V žalski občini so bi-
la na voljo 1.104 občinska sta-
novanja, v sklad so dala stano-
vanja tudi nekatera podjetja,
na primer Ferralit, Tovarna
krmU ter Hmezad Kmetijstvo.
Približno 100 občanov je po-
ravnalo kupnino v enkratnem
znesku, večina pa se je odloči-
la za obročno odplačevanje.
Z zbranim denarjem so v obči-
ni izplačali odpravnine tistim,
ki so se odločili za izpraznitev
stanovanj, "takšnih primerov
so imeli približno 100, del de-
narja pa so porabili za nakup
socialnih stanovanj.
V velenjski občini so imeli
pred prodajo 1.010 občinskih
stanovanj, od tega so jih več
kot 500 odprodali. Zaenkrat,
v skladu z zakonom, niso pro-
dajali nacionaliziranih stano-
vanj. Največ so odprodali soci-
alnih stanovanj, zato že v na-
prej ocenjujejo, da bo to v bo-
doče zagotovo predstavljalo
svojevrsten problem.
V velenjskih upravnih orga-
nih pričakujejo, da bodo s pro-
dajo stanovanj zbrali 70 do 80
milijonov tolarjev. Nekaj teh
sredstev so že porabili za na-
kup socialnih stanovanj, pla-
čilo odpravnin, vračilo lastne
udeležbe in dajatve, določene
z zakonom. Preostanek sred-
stev nameravajo v velenjski
občini vezati, saj se bodo z Re-
publiko Slovenijo dogovorili
za kredit za nakup novih sta-
novanj. Kot zanimivost še po-
datek, da so imeli v velenjski
občini pred uveljavitvijo nove-
ga stanovanjskega zakona
7.800 stanovanj v družbeni la-
sti, od tega pa so jih več kot 80
odstotkov odprodali.
Po privatizaciji
sledi...
Približno polovica občin-
skih stanovanj je zadnji dve
leti prešla v zasebno last, prve
težave pri gospodarjenju s te-
mi stanovanjskimi enotami pa
se že pojavljajo.
Največ pritožb je slišati na
račun upravnikov stanovanj-
skih hiš, ki med drugim skrbi-
jo tudi za redno vzdrževanje in
načrtujejo večja investicijsko-
vzdrževalna dela na objektih.
Sorazmerno s solastniškim de-
ležem na objektu dobivajo
etažni lastniki tudi račune za
vsa opravljena dela, le-ti pa
nemalokrat presegajo plačilno
sposobnost oziroma tisto ra-
ven, ki so jo novi lastniki še
pripravljeni plačevati za vzdr-
ževanje svojega premoženja.
Res je tudi, da je bil fond ob-
činskih oziroma družbenih
stanovanj zaradi nerealno niz-
kih najemnin zadnja leta
izredno slabo vzdrževan, kar
še dodatno vpliva na višino
mesečnih račimov.
Svojevrsten problem - vsaj
v nekaterih okoljih — so tudi
najemniki, ki se za red v sta-
novanjskih objektih oziroma
normalno delovanje skupnih
delov in naprav kaj malo bri-
gajo. Vzroke za takšno malo-
marno in brezbrižno obnaša-
nje gre verjetno iskati tudi
v tem, da jih popravila nepo-
sredno ne udarijo po žepu, saj
je škodo - če jih seveda pri sa-
mem »delu« ne zalotijo - po
zakonu dolžan plačevati last-
nik stanovanja.
Pri vsem skupaj pa ne gre
pozabljati še na nekaj — nova
stanovanjska zakonodaja je
z vidika bivalnih pogojev in
stanovanjskega standarda, ki
pritiče najemniku, sicer precej
bolj razkošna kot prejšnja, za-
to pa je že iz najemnih pogodb,
ki so jih pred meseci lastniki
stanovanj sklepali z najemni-
ki, razvidno, da obstaja kar
precej možnosti za izselitev
najemnika iz krivdnih razlo-
gov. Starega mehanizma zago-
tavljanja nadomestnih stano-
vanjskih prostorov zakonoda-
ja ne pozna več, izselitvenih
razlogov pa je kar nekaj.
V opozorilo velja omeniti le
nekatere - najemnik mora sta-
novanje uporabljati skladno
s predpisi, za vsak poseg v ob-
stoječo podobo stanovanja
mora zaprositi lastnika za so-
glasje; neredno plačevanje na-
jemnine (dva mesečna obroka
v enem letu), če seveda svojega
gmotno močno poslabšanega
položaja najemnik ne utemelji
s potrdilom Centra za socialno
delo, ter povečanje števila čla-
nov, ki živijo z najenmikom
v skupnem gospodinjstvu,
a jih ne prijavi lastniku stano-
vanja, sta že zadostna razloga
za izselitev.
Pa bodo lastniki stanovanj
te določbe tudi zares upošte-
vali? Kakor koli že, v Celju bo-
do sredi novembra potekli
zadnji opomini pred izselitvijo
iz občinskih stanovanj za na-
jemnike, ki občini kot lastniku
stanovanj niso redno poravna-
vali mesečnih najemnin - s po-
trdilom Centra za socialno de-
lo pa tudi niso dokazali svoje-
ga močno poslabšanega social-
nega položaja — pa bomo vi-
deli!
IVANA STAMEJCIČ
Foto: EDI MASNEC
Št. 44 - 04. november 1993
8
Menjava oblasti po teharsko
Vodstvu KS očitajo finančne malvetzacUe
Pred tednom so v krajevni
skupnosti Teharje izglasovali
nezaupnico dosedanjemu sve-
tu s predsednikom Emilom
Hedžetom na čelu in ga razre-
šili. Večina od 80 krajanov, ki
so bili na zboru, je menila, naj
do novih volitev delo krajevne
skupnosti vodi delovno pred-
sedstvo, ki so ga imenovali na
zboru. Njegovi člani so pred
dne\i sklicali no\inarsko kon-
ferenco in pojasnili razloge za
krajevno zamenjavo oblasti.
Do razrešitve sveta KS in
njegovega predsednika Emila
Hedžeta je prišlo na zboru
krajanov, ki vsaj po dnevnem
redu ni dajal tega vtisa. Kraja-
ni so se namreč zbrali, da bi
sprejeli statut KS, ki ga do se-
daj ni imela. V nadaljevanju
naj bi razpravljali o lokalni
samoupravi, zazidalnem načr-
tu za Teharje in odlagališču
odpadkov. O vsem tem so sicer
govorili, vmes pa so po hitrem
postopku razrešili dosedanje
vodstvo krajevne skupnosti in
sklenili, naj jo do novih volitev
vodi delovno predsedstvo v se-
stavi Ferdo Ježovnik, Alja Šte-
fančič in Marko Zidanšek.
Starim podpisnikom so prepo-
vedaU podpisovati finančne li-
stine, predsednik sveta pa je
moral vrniti ključe prostorov
krajevne skupnosti. Do preda-
je dokumentacije še ni prišlo,
saj je stari predsednik sveta
odklonil sodelovanje in za po-
sredovanje zaprosil predsed-
nika občinske skupščine Anto-
na Rojca. ________
Začasno vodstvo krajevne
skupnosti pojasnjuje, da je bi-
lo vse to nujno, da se zaščiti
premoženje krajevne skupno-
sti in da se uredijo finančne
razmere. Emilu Hedžetu na-
mreč očitajo samovoljno rav-
nanje   s   sredstvi   krajevne
skupnosti. Po besedah začas-
nega vodstva je nekdanji pred-
sednik sveta leta 1990 del
sredstev KS posodil svoji ma-
tični firmi Mene, denar pa naj
bi bil še vedno tam, vendar ne
vedo točno, kje. Zadevo so od-
krili po naključju v poročilu
SDK, kjer je pisalo, da Mene
dolguje krajevni skupnosti Te-
harje sredstva v takratni višini
32 tisoč DEM. Večkrat so zah-
tevali pojasnila, vendar v kra-
jevni skupnosti niso izdelali
bilance za preteklo leto niti za
letošnje polletje. Simii o ne-
pravilnostih pa so se pojavljali
že prej, tudi v zvezi s financi-
ranjem lokalnega vodovoda,
ko se je za oddanim denarjem
izgubila vsakršna sled. Posku-
si, da bi leta 1990 razrešili za-
deve prek policije in sodišča,
so bili neuspešni.
Podobnih očitkov na račim
vodstva KS je še več. Začasno
vodstvo, ki mora v desetih
dneh opraviti volitve za nov
svet, je z zadevo seznanilo tudi
izvršni svet občine in zaprosilo
za ogled dosedanjega admini-
striranja v KS. Pripravljeno
pa je tudi na revizijo SDK, če
bo to potrebno. Zadeva bo to-
rej še burila duhove Teharča-
nov, zato nova afera gotovo še
nima svojega epiloga.
TATJANA CVIRN
Spremembe zazidalnih načrtov
Poslanci celjske občinske skupščine so minuli četrtek
sprejeli odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega
načrta za območje stanovanjske cone Spodnja Hudinja.
Ob tem pa so kot osnutka odloka potrdili še spremembe
zazidalnih načrtov za Ostrožno in Glazijo.
Prve pobude o spremembi obstoječega zazidalnega na-
črta stanovanjske cone Spodnja Hudinja so iz Sklada
stavbnih zemljišč občine Celje prišle že v letu 1989. Gre za
predlagane pozidave na kompleksu severozahodno od kri-
žišča Mariborske in Podjavorškove ulice, ob prodajnem
centru Mercatorja ter trgovinah z avtomobilskimi deli
Škorjanec in Mik-Matic. S sprejemom sprememb in
dopolnitev zazidalnega načrta je tako omogočena gradnja
poslovno-stanovanjskih objektov.
IS
Pelo je dobil iiivo
Del čistilne naprave v Rogaški Slatini
V šmarski občini si že dolgo
prizadevajo za izgradnjo či-
stilne naprave v Rogaški Slati-
ni. Trenutno imajo projekt za
del izgradnje njene prve faze,
kjer bi čistili tudi odpadne vo-
de iz Rogatca ter dela hrvaške
strani Sotle. Pretekli teden so
za najugodnejšega ponudnika
izbrali celjski Nivo - podjetje
za urejanje voda.
V mesecu dni bo investitor,
občina in slatinsko Obrtno ko-
mvmalno podjetje, podpisal
z njimi pogodbo, po termin-
skem planu pa bi zgradili
omenjeni del prve faze (do-
končanje kolektorja in najnuj-
nejša gradbena dela) v šestih
mesecih. Vrednost omenjenih
del v sedanji fazi ocenjujejo na
1,3 milijona DEM. Del denarja
bo prispeval investitor, priča-
kujejo tudi pomoč ministrstva
za okolje in prostor in za de-
mografsko ogrožene, nekaj pa
bi zbrali s plačevanjem ka-
nalščine. ^
Izgradnja čistilne naprave
bo trajala več let, vrednost ce-
lotnega projekta pa znaša pri-
bližno 7 miUjonov DEM. V ob-
čini poudarjajo izjemni pomen
projekta za razvoj zdraviliško-
turistične Rogaške Slatine.
Tam nameravajo zgraditi nov
hotel, kar pa brez čistilne na-
prave ni mogoče. Pomemben
vidik pa je prav tako zmanjša-
nje onesnaženosti reke Sotle.
Z Nivojem pa so se pred časom
začeli pogovarjati tudi o pora-
slem dnu bodočega Sotelskega
jezera v dolini med Rogaško
ter Atomskimi Toplicami. Ta-
ko bi prihodnje leto opravili še
sanacijo z grmovjem porašče-
nega dna.
V občini pa začenjajo tudi
z uvodnimi pogovori glede
dolgoročnega, globalnega pro-
jekta čiščenja odplak za ostale
kraje občine. O tem so se pogo-
varjali s predstavniki sveto-
valnih podjetij iz nemškega
Mannheima ter švicarskega
Frauenfelda.
BRANE JERANKO
Slovenščino v bolnišnico
»Kdo in do kdaj bo del oseb-
ja v bolnišnici naučil znanja
slovenskega jezika,« se je že
pred meseci, natančneje v za-
četku maja, vprašal poslanec
Slovenske nacionalne stranke
(SNS) v celjski občinski
skupščini Bojan Ekselenski.
Minuli četrtek pa so se z odgo-
vorom, ki ga je pripravil di-
rektor celjske bolnišnice dr. A-
leš Demšar, seznanili tudi
ostali poslanci.
V poslanskem vprašanju je
Bojan Ekselenski opozarjal,
da del bolnišničnega osebja,
od strežnic oziroma pomožne-
ga osebja do zdravnikov, kljub
temu, da se vsakodnevno sre-
čuje s pacienti, z njimi ne ko-
mimicira v slovenščini. Menil
je, da bi morali slovenski jezik
obvladati vsaj vsi tisti, ki pri-
hajajo v neposreden stik s pa-
cienti.
Direktor celjske bolnišnice
dr, Aleš Demšar je v odgovoru
na poslansko vprašanje pojas-
nil, da je lanskega 1. marca za-
čel veljati Zakon o zdravstveni
dejavnosti, ki med drugim do-
loča tudi to, da mora zdrav-
stveno osebje s pacienti komu-
nicirati v slovenščini, na na-
rodnostno mešanih območjih
pa tudi v madžarskem oziroma
italijanskem jeziku. Od mini-
strstva za zdravstvo pa so
v bolnišnici prejeli še dodatno
tolmačenje, da je po črki zako-
na potrebno zahtevati pozna-
vanje slovenskega jezikE le od
novozaposlenih, od ostahh
bolnišničnih uslužbencev ne-
slovenskega rodu pa potrdil
o znanju slovenščine predpo-
stavljeni ne smejo zahtevati.
V celjski bolnišnici je po
zadnjih podatkih zaposlenih
8,5 odstotka oziroma nekaj več
kot 120 uslužbencev nesloven-
skega rodu, čez njihovo spora-
zumevanje s pacienti pa vod-
stvo bolnišnice ni dobilo še no-
bene pritožbe. Kljub temu se
v bolnišnici zavedajo, da je
znanje slovenščine pri nekate-
rih uslužbencih pomanjkljivo
zaradi tega, ker so se sloven-
skega jezika lotili kot samo-
uki, pri drugih spet pa zaradi
tega, ker se v slovenščini pre-1
prosto nočejo oziroma ne želi-
jo sporazumevati, čeprav nji-
hovi sodelavci vedo, da jezik
kar dobro obvladajo.
IS
Razburjenje šmarsicih icmetilcev
V šmarski občini, ki jo je
letos prizadela katastrofalna
suša, še vedno pričakujejo od-
govor ministrstva za kmetij-
stvo. »V občini zato ne vemo,
kaj planira država za sanacijo
škode,« se pritožujejo v občin-
ski vladi.
Občinska skupščina je takoj
po poletni suši imenovala po-
sebno komisijo za oceno ško-
de, opravila prve ocene na
lastno pobudo, po poznejših
navodilih kmetijskega mini-
strstva pa so obiskali vsakega
prizadetega kmetovalca. Tako
so zabeležili približno dva ti-
soč individualnih škod, zbrane
podatke pa so v roku poslali
v Ljubljano.
V občini pa je po drugi stra-
ni vse več pritožb kmetijcev, ki
jim ponekod zmanjkuje živil-
ske krme (suša je najbolj pri-
zadela prav krmne rastline),
po drugi strani pa narašča bo-
jazen zaradi zmanjševanja os-
novne črede. O tem so pred
dnevi govorili tudi na zaseda-
nju šmarske občinske skupšči-
ne. V občinskem vodstvu do-
kazujejo, da je občinski prora-
čun prenizek za omilitev po-
sledic suše. Vse več podobnih
pritožb prihaja tudi iz drugih
slovenskih občin, na primer iz
Prekmurja.
BRANE JERANKO
glosa
Pradavne tradicije
Celjski župan Anton Roječ
svoje svečane nagovore rad
pričenja s starimi Kelti ali vsaj
knezi Celjskimi (kot se menda
po novem reče celjskim gro-
fom) in spretno najde kakšno
bizarno povezavo med takrat-
nimi prebivalci krajev ob Sa-
vinji z današnjim početjem
Celjanov. Tako smo ob različ-
nih prilikah lahko izvedeli, da
so ljudje tukaj vedno radi tr-
govali, potem pa je Celje dobi-
lo obrtniški sejem, slišali smo,
da so si tukajšnji prebivalci od
vekomaj želeli strehe nad gla-
vo, pa smo otvorili pokrito dr-
sališče. ..
Zdaj pa so pred županom, ki
nespretno sestavlja govore in
se spretno izogiba celjskim
strankam, ki mu že dve leti
spodnašajo stolček - vmes pa
mu je uspelo izposlovati celo
odločitev državnega zbora, da
bo sedež družbe za gradnjo av-
tocest v Celju - nove, neznan-
sko zahtevne naloge. Moral bo
ugotoviti, kaj imajo Kelti in
Celjski knezi skupnega z odlo-
čitvami nekaterih slovenskih
strokovnih društev, da svoja
zborovanja sklicujejo v celjski
občini. Pa šalo na stran. Celja-
ni se prav zares sprašujejo, kaj
se je naenkrat zgodilo, da so
bili v minulih dneh v Celju in
na Dobrni večdnevni posvet
slovenskega slavističnega dru-
štva in tridnevno zborovanje
slovenskih muzealcev, ob kon-
cu meseca pa v Celju še trid-
nevno zborovanje slovenskih
geografov. Treh tako po-
membnih strokovnih posvetov
v enem samem mesecu namreč
Celje v vsej svoji zgodovini še
ni imelo.
Morda so odločitve muzeal-
cev, slavistov in geografov
zgolj naključje, morda so do-
slej dosledno skrivani plod
prizadevanj človeka, ki je na
občinskem plačilnem seznamu
zadolžen za promocijo Celja in
je celjsko javno mnenje, da do-
slej od sebe ni dal niti navadne
fige, zgolj hudobno natolceva-
nja. Morda pa bo imel župan
Anton Roječ še enkrat prav
- tukajšnji ljudje so od veko-
maj radi posedali ob jamskem
ognju, debatirali pozno v noč,
nato pa še malo žurirali. Pa so
to odkrila slovenska strokovna
društva in evo nam nove celj-
ske tradicije.. BRANE PIANO
Nadomestiio
za dve ieti
Poslanci velenjske
skupščine so se na zadnjem
zasedanju odločili, da letos
odmerjeno nadomestilo za
uporabo stavbnega zem-
ljišča šteje za letošnje in
prihodnje leto.
Torej v letu 1994 zave-
zancem iz gospodarstva,
družbenih dejavnosti in
gospodinjstev nadomestila
ne bo treba plačati. Poviša-
nje vrednosti točke za izra-
čun nadomestila, ki so ga
poslanci sprejeli že v prvi
polovici leta, je sprožilo
burne reakcije med gospo-
darstveniki, obrtniki in
malimi podjetniki, saj je
pomenilo hudo breme in
denarja ni bilo kje vzeti.
Do konca septembra je
v velenjski občini nadome-
stilo plačalo le 12 odstot-
kov vseh upravičencev.
US
Uvajanje reda v parlament
Tile poslanci v slovenskem
parlamentu so si pa res dobro
postlali. Vlečejo visoke plače
in potne stroške, se dobro hra-
nijo ter se potikajo po bifejih
na naš račun. Takšne in po-
dobne kritike je slišati med
ljudstvom na račun dela slo-
venskih poslancev. In ker glas
ljudstva daleč seže, je Komisi-
ja državnega zbora za volitve,
imenovanja in administrativ-
ne zadeve sklenila narediti red
v slovenskem parlamentu.
V mesecu oktobru so v slo-
venskem parlamentu pričela
veljati nova delovna pravila.
Komisija državnega zbora za
volitve, imenovanja in admini-
strativne zadeve, ki jo bomo
v nadaljevanju imenovali
kratko Komisija, je sprejela
kriterije o udeležbi, odsotnosti
in denarnih kaznih za poslan-
ce državnega zbora in njego-
vih delovnih teles. Osnovno
pravilo je, da se je poslanec
dolžan udeleževati sej držav-
nega zbora ter sodelovati pri
delu in odločanju v državnem
zboru.
Poslanec je lahko odsoten
zaradi rednega dopusta izven
parlamentarnih počitnic, ki
mu ga odobri predsednik dr-
žavnega zbora. O svoji odsot-
nosti mora poslanec obvestiti
predsednika državnega zbora
pred pričetkom seje. Komisiji
pa mora predložiti obrazec
o koriščenju rednega dopusta.
Enako velja za študijski do-
pust. Ce poslanec zboli, mora
o tem obvestiti predsednika
državnega zbora do začetka
seje. Takoj po zaključku bolni-
škega staleža pa mora komisiji
predložiti zdravniško potrdilo.
Nekateri poslanci so v času
zasedanja parlamenta službe-
no odsotni. Odsotnost jim odo-
bri predsednik državnega zbo-
ra. O službeni odsotnosti mo-
rajo poslanci obvestiti sekre-
tarja državnega zbora. Komi-
siji pa predložiti nalog za služ-
beno potovanje.
Prav tako imajo poslanci
pravico do izrednega dopusta.
V tem primeru morajo pred-
sedniku državnega zbora spo-
ročiti datum uporabe izredne-
ga dopusta. Pred koriščenjem
pa Komisiji še predložiti obra-
zec o dattunu in času uporabe
izrednega dopusta.
Tako kot vse ostale ljudi
lahko tudi poslance zadrži viš-
ja sila. Tukaj so mišljeni po-
žar, poplava, potres in drugo.
Kadar je poslanec odsoten za-
radi višje sile, sporoči to pred-
sedniku državnega zbora
v najkrajšem možnem času.
Komisija pa potem ugotavlja
upravičenost takšne odsotno-
sti na podlagi javno znanih
dejstev in obvestil poslanca.
Enaka pravila o odsotnosti
v državnem zboru veljajo tudi
za odsotnost v delovnih telesih
državnega zbora. Lahko pa se
zgodi, da se poslanec ne more
udeležiti seje enega delovnega
telesa, ker istočasno sodeluje
na seji drugega delovnega te-
lesa, katerega član je. Tudi
v tem primeru mora svojo od-
sotnost upravičiti pri predsed-
niku delovnega telesa, katere-
ga seje se ne more udeležiti.
Pri vsem tem so sekretar dr-
žavnega zbora in sekretarji
delovnih teles zadolženi, da
tekoče pisno obveščajo Komi-
sijo o opravičeni in neopravi-
čeni odsotnosti poslancev, pri
čemer morajo navesti tudi ra-
zloge teh odsotnosti. Torej je
obveščanje o odsotnosti po-
slancev večstransko, poleg te-
ga pa se pred sejo državnega
zbora, lahko pa tudi med sejo,
ugotavlja prisotnost poslancev
na podlagi račimalniških izpi-
skov.
Kaj pa kazni? Te so za bral-
ce verjetno zelo zanimive. Ta-
kole je. Za dneve neupravičene
odsotnosti poslanca, takrat ko
na seji državni zbor odloča,
poslancu ne pripada plača, re-
gres za prehrano med delom in
potni stroški. Za dneve neu-
pravičene odsotnosti s seje dr-
žavnega zbora v drugih prime-
rih in za dneve neupravičene
odsotnosti s seje delovnega te-
lesa, pa se poslancu odvzame
polovica plače, regrts za pre-
hrano med delom in potni
stroški.
Torej dvoumnosti o udeležbi
poslancev na sejah naj ne bi
bilo več. Komisija državnega
zbora za volitve, imenovanja
in administrativne zadeve naj
bi sprejete kriterije tudi uve-
ljavljala. Kriteriji so na prvi
pogled internega značaja, ven-
dar če prisluhnemo pripom-
bam državljanov in pogleda-
mo pisanja v časopisih, je ob-
veščenost o načinu dela slo-
venskih poslancev nujna. C(
pa bo delovna disciplina po-
slancev kaj pripomogla
k ohladitvi pregretih stran-
karskih interesov in s tein
k sozvočju pri odločanju par-
lamenta o nadaljnji usodi slo-
venskega naroda, bomo vseka-
kor občutili vsak na svoji kožJ-
JANKO KOŠTOMAJ
Št. 44 - 04. november 1993
9
Pol leta ilemokraclje
v tisočletni zgoilovinl
Letošnji oktober je bil na mednarodnem prizorišču zaznamovan z dogodki v Rusiji. Boris
Jelcin je dokončno obračunal s svojimi političnimi nasprotniki, kar mu nekateri očitajo kot
nedemokratično dejanje, ki je zahtevalo mnogo človeških žrtev in nasilja. Za analizo dogodkov
smo povprašali Janez Staniča, poznavalca razmer v Vzhodni Evropi in državah nekdanje
Sovjetske zveze.
Po prvih podporah mednarodne skupnosti
Jelcinu, je vse več tistih, ki so do ravnanja
ruskega predstavnika postali bolj kritični.
Kakšna je vaša ocena njegovega ravnanja
v minulih dogodkih?
Moje mnenje vsekakor ni enostransko. For-
malno je namreč Jelcin kršil nekatera demo-
kratična pravila, vendar je treba upoštevati
okoliščine. Demokracija je učinkovita takrat,
kadar vse strani, ki so vpletene vanjo, spoštu-
jejo demokratična pravila. Kadar pa ena ali
več strani teh pravil ne spoštujejo, takrat de-
mokracija ne more funkcionirati. Pri nas in
tudi drugod po svetu obstaja dogma, da se
demokracija vedno brani le z demokratičnimi
sredstvi. To je idealno načelo, ki pa ni realno in
ni resnično. Demokracija se pogosto brani
z nasiljem. Vse revolucije so nedemokratične,
izvedene z nedemokratičnimi sredstvi, toda
mnoge med njimi so pomenile velik demokra-
tični napredek. Francoska revolucija je bila
v svojih metodah vse prej kot demokratična.
Konec koncev je bila odprava suženjstva
v Ameriki opravljena z najbolj nedemokratič-
nimi sredstvi, z državljansko vojno. Razpad
kolonializma in osvoboditev kolonialnih naro-
dov je bila v mnogih primerih dosežena
s skrajno nedemokratičnimi metodami: z voj-
no, z nasiljem. Navsezadnje se je demokracija
fašizmu zoperstavila z vojno...
Drži, da se je demokracija v mnogih prime-
rih ubranila z nasilnimi sredstvi, vendar je bil
kasneje v vseh primerih, ki ste jih navedli,
vzpostavljen nek politični red, ki je temeljil na
demokratičnih načelih. V Rusiji pa Jelcin zdaj
uvaja precej avtokratični model vladavine, ki
se kaže v strogi cenzuri, obračunavanju s poli-
tičnimi nasprotniki, ipd.
Koliko časa po začetku francoske revolucije
je prišlo do vzpostavitve demokracije? To je
trajalo kar nekaj desetletij. Od Jelcina pa to
pričakujejo v 14 dneh. Jasno je, da to kar se
zdaj v Rusiji, dogaja ni še nobena zgodovina,
dogodkov še ni mogoče ocenjevati z zgodovin-
sko distanco. Vsi demokratični procesi rabijo
svoj čas. Druga stvar, ki se mi zdi še pomemb-
nejša pa je dejstvo, da celotnemu svetu ni mo-
goče vsiliti enega samega modela demokracije,
ne glede na različno zgodovino, tradicijo in
nacionalne posebnosti posameznih držav. De-
mokracija, ki jo danes postavljamo za vzorec,
je demokracija ZDA in dela Zahodne Evrope.
To je demokracija izredno bogatih in razvitih
družb, ki je ne morete enostavno preseliti tudi
v Južno Ameriko, Afriko, Azijo itd., ker v takš-
nih okvirih tam ne fimkcionira. Popolnoma
iluzomo si je predstavljati, da bo v Rusiji čez
dvanajst let vladala enaka demokracija kot
danes v ZDA. Ne bo, ker je to dežela z drugač-
nimi materialnimi možnostmi in z drugačno
kultviro in politično zgodovino ter različnimi
nacionalnimi koreninami. Demokracija v Ru-
siji bo primerljiva kot napredek z diktaturami,
ki so doslej tam obstajale. Ne verjamem, da bo
v bližnji prihodnosti podobna zahodni demo-
kraciji. Konec koncev so tudi slednje rabile od
100 do 150 let, da so našle primerljivo raven.
Rusija je poznala zahodno demokracijo le šest
mesecev, od pomladi leta 1917 do oktobrske
revolucije istega leta. Sicer je ta država, ki je
stara tisoč let poznala le totalitarizem in
oblast, ki je bila skoncentrirana okrog ene
karizmatične osebnosti. Ni slučaj, da so se
prav v Rusiji pojavljali voditelji tipa Lenin,
Stalin, da so tudi manj pomembni voditelji
Brežnjev, Gorbačov in zdaj Jelcin, gradili kult
osebnosti, kar je posledica tradicije te dežele.
Tudi v prihodnje bo demokracija v Rusiji dol-
go časa zaznamovana z močno osebnostjo, de-
nimo z neko obliko pros vetij enega absolutiz-
ma. To je v tem trenutku verjetno doza demo-
kracije, ki jo Rusija lahko prenese.
Ali Zahod v primeru postsocialističnih dr-
žav morda namenoma zatisne eno oko pred
»nasilno demokracijo«, če se ta brani pred
ostanki komunizma?
To je res. Zahod zamiži na eno oko, ne sicer
v vseh primerih enako. Mislim, da ne bi storil
enako v primeru npr. Češke ali Poljske, kajti ti
dve državi sta primerljivi z zahodno demokra-
cijo, medtem ko Rusija ni primerljiva. V Rusiji
podpirajo Jelcina zato, ker ni boljše alternati-
ve. Ne vidim namreč druge možnosti, ki bi
ponujala več sprememb, več demokracije, kot
jo ponuja Jelcin. To ni popolna demokracija,
daleč od tega. To je zelo avtoritarna vrsta
demokracije, vendar trenutno žal ni boljše po-
nudbe. To kar sta ponujala Ruckoj in Hasbula-
tov, je povedano v stari terminologiji, kontra-
revolucija oziroma retrogardizem, ki pomeni
obnavljanje SZ in je oplojeno s skrajnim ru-
skim nacionalizmom. To bi šele bila diktatvu-a,
ki bi lahko pripeljala do podobnih razmer kot
v bivši Jugoslaviji. Svet po mojem mnenju še
dolgo ne bo imel boljše izbire od Jelcina, kajti
uspelo mu je nekaj, kar je za Rusijo zelo po-
membno: ustvaril je kult voditelja. Resno bo
ogrožen šele takrat, ko se mu bo zoperstavila
enako močna politična osebnost.
Pričakovati je bilo, da bo evropska levica
bolj ostro obsodila razvoj dogodkov, vendar se
ni zgodilo nič takega. Kako to?
Meni se zdi logično. V imenu česa pa bi
lahko podprli Hasbulatova in Ruckoja? Neum-
no je podpirati človeka, ki poziva na nasilje
v imenu neke abstraktne demokracije. Ali naj
podpirajo Hasbulatova, ki se zavzema za ob-
novitev prejšnjega sistema? V primeru Rusije
so res lahko le podprli Jelcina, ali pa molčali.
Del ruske hvunanistične inteligence, med kate-
ro so najbolj glasni pisatelji, kot denimo Ra-
sputin ali Solženicin so ponujali neko alterna-
tivo, ki pa je po mojem nmenju najbolj utopič-
na. Gre za znano temo, če bi bili vsi ljudje
dobri, pošteni, če bi vsi delali za skupnost bi se
lahko o vsem dogovorili. To namreč ni realno.
Nikdar vsi ljudje ne bodo takšni. Njihova al-
ternativa je obnoviti moralo, zavest o poseb-
nem poslanstvu itd. Vendar to ni konkretni
politični model. To je po eni strani abstrakcija,
ki smrdi na nacionalizem, po drugi strani pa
neizvedljiva utopija.
Jelcin je po tem, kar se je zgodilo, nase
prevzel vso odgovornost za vse, kar se bo zgo-
dilo v prihodnje. Ali je to začetek konca njego-
ve politične kariere?
Mislim, da v Rusiji zdaj sledijo volitve, ki
bodo privedle v sfero oblasti širok krog ljudi,
ki podpirajo reforme in spremembo sistema.
Med njimi bodo tudi velike razlike. Mislim
namreč, da v Rusiji ne bo prišlo do imifikacije
pogledov, prišlo pa je do izločitve skrajne levi-
ce oziroma formalnih predstavnikov prejšnje-
ga sistema. Znotraj tistega, kar je ostalo, boido
seveda spori, konflikti in različne dileme, kar
pa je normalno. Določen procent teh sporov se
bo po vsej verjetnosti reševal na avtoritaren
način, s predsedniško oblastjo. Kar zadeva Jel-
cinovo osebno usodo, je začetek konca že tisti
trenutek, ko je prišel na oblast. V tem smislu je
to začetek konca. Jelcin ima nekaj hudih so-
vražnikov, kot so starost, pijača, zdravje. Ti
sovražniki ga trenutno veliko bolj ogrožajo kot
morebitni politični tekmeci. Menim, da ga ča-
ka še en politični mandat, potem pa bi ravnal
modro, če bi odstopil. Kajti po logiki stvari, ga
čaka konflikt s tistimi, ki prihajajo za njim.
Ljudje v takšnih revolucionarnih situacijah
namreč odpirajo nove procese in nove prosto-
re, vendar relativno hitro postanejo ovira za
tisto, kar skozi te nove prostore prodira
v ospredje. Zaenkrat pa je Jelcin še tista sUa,
ki prebija stare zidove.
Je na obzorju že mogoče spoznati njegovega
naslednika? O Gorbačovu se je denimo zelo
zgodaj začelo govoriti, da utegne postati pred-
sednik.
Jaz takšnega človeka danes v Rusiji ne vi-
dim. Obstaja skupina ljudi, ki je trenutno
v ospredju, npr. Gajdarov, vendar med njimi
ne vidim liderja, ki bi lahko nadomestil ali
izpodrinil Jelcina.
ERIKA REPOVŽ
Načrti novi, napake stare?
Slivniško jezero, šentjurski
Zgornji trg, del mestnega je-
dra in industrijska cona ter so-
seska v Gorici pri Slivnici so
področja, za katere so na zad-
njem zasedanju šentjurske ob-
činske skupščine sprejeli bolj
ali manj pomembne dokumen-
te glede urejanja prostora.
Poslanci so tej temi posvetili
veliko pozornosti, povprašali
pa so tudi o smotrnosti lokaci-
je nove zasebne stanovanjsko-
poslovne zgradbe v pobočju na
koncu mesta (tik ob cesti), ob
magistralni cesti proti Celju.
Najprej so sprejeli osnutek
odloka o prostorskih ureditve-
nih pogojih območja jezera,
kar sprejemajo skupaj s šmar-
sko občino, ki ima sicer le
manjši del jezera. Marija Ra-
taj, ki v Šentjurju ureja pro-
storsko problematiko, je pove-
dala, da z omenjenim odlokom
preprečujejo na tem območju
večje posege, hkrati pa omogo-
čajo domačinom primemo živ-
ljenje. Upoštevali so tudi turi-
stične načrte ter varstvo vode.
ki bo v drugem kakovostnem
razredu (trenutno niha med
drugim in tretjim). Med raz-
pravo so opozorili še na pro-
blem lastništva tega umetnega
jezera, od nekdanje lastnine
štorske železarne do občinske
ali državne.
Pri prostorskih ureditvenih
pogojih Zgornjega trga pa gre
za zgodovinsko okolje, kjer so
pozorni do vsake stavbe pose-
bej. Pri tem omogočajo posa-
mezne »plombe«, vendar s so-
delovanjem spomeniškega
varstva. Za osnutki o PUP
Slivniškega jezera ter Zgor-
njega trga pa so poslanci spre-
jeli še nekatere osnutke odlo-
kov o spremembah ali dopol-
nitvah zazidalnih načrtov - de-
la novejšega mestnega jedra,
kjer bodo premestili bencin-
sko črpalko in bo namenjen za
različno poslovno dejavnost.
Za južni del industrijske cene
so predvideli tudi širitev za
načrtovano klavnico kuncev,
v zazidalnem načrtu Gorice pa
spremembe       stanovanjskih
prostorov v poslovne v omeje-
nem obsegu.
Ko so poslanci opozorili na
neprimerno lego omenjene no-
ve obcestne gradnje v smeri
proti Štoram, je Ratajeva od-
govorila, da gre za nadomest-
no gradnjo bivše kmetije. Po-
tem ko bo magistralna cesta
prestavljena, naj bi tam nasta-
la ulica. Posamezni poslanci so
vztrajali, da je gradnja na tej
lokaciji neprimerna.
BRANE JERANKO
Statut prehodnega obdobja
Kljub temu, da je nova lokalna samouprava vse bližje, so
v šmarski občini sprejeli nov občinski statut. Obstoječega iz leta
1975 so v poznejših letih dopolnjevali, nato pa ugotovili, da je za
današnje razmere zastarel. Po odločitvi občinske skupščine pre-
tekli teden, ki je statut dokončno sprejela, je ta namenjen za
Sedanje prehodno obdobje. V besedilu ostaja najvišji organ
oblasti v občini občinska skupščina, položaja izvršnega sveta
niso spremenili, posebno pozornost pa so namenili gospodarski
vlogi občine ter občinskemu premoženju.
BJ
Panterji na Vinskem Vrhu
Prihodnjo nedeljo, 7. novembra, bodo na Vinskem Vrhu usta-
novili pododbor stranke Sivih panterjev - upokojencev Slove-
nije.
Pobudnika sta občinski odbor iz Šmarja pri Jelšah, ki mu
predseduje Leopold Čemoša, in Franc Rožanc z Vinskega Vrha.
Sestanek se bo začel ob 8. uri, ob tej priliki pa bodo predstavili
tako delo politične stranke Sivih panterjev kot Liberalno-
demokratske stranke, kamor so vključeni. Zbora se bosta udele-
žila tudi glavni sekretar mariborskega odbora Milan Podkrižnik
ter predsednik občinskega odbora LDS Marjan Aralica, sicer
predsednik šmarske vlade. Posebej bodo počastili Cecilijo
Tojnko, eno najstarejših občank.
BJ
Pozor pred tatovi!
Da v Rimu kradejo kot sra-
ke, je že splošno znano. Na to
so nas opozarjali tudi naši go-
stitelji in nam priporočali, naj
s sabo ne nosimo preveč de-
narja. Kvečjemu za kakšno pi-
jačo ali kaj za pod zob.
Ko smo čakali na avtobus,
ki nas je peljal v Vatikan, nas
je profesor Krasič znova opo-
zoril na to. Prav v tistem tre-
nutku je na postaji ustavil av-
tobus. Vrata so se odprla, go-
spod srednjih let, seveda lepo
urejen in z obvezno kravato, je
hotel izstopiti. Nekaj ljudi na
avtobusu ga je pričelo vleči
nazaj, vendar mu je uspelo, da
se jim je iztrgal, še pred tem pa
sem opazil, da je odvrgel de-
narnico in jo z nogo brcnil pod
avtobus. Ivan Arzenšek je hi-
tro reagiral, stekel po denarni-
co in jo dal ženski na avtobu-
su, ki je bila že čisto obupana.
Tat pa je meni nič in tebi nič
elegantno in niti ne preveč hi-
tro odšel po rimskih ulicah.
Naslednjega dne, ko sem
imel s svojima spremljevalce-
ma nekaj ur prostega časa,
smo se sprehajali okrog zna-
menitega španskega trga. Na-
enkrat je neka ženska zavpUa
in pokazala name, okrog mene
pa so bile tri smrklje, verjetno
ciganke. Segel sem v hlačni
žep in ugotovil, da v njem ni
več 220 tisoč lir, ki sem jih
imel še pred kakšno minuto.
Množica sprehajalcev je obko-
lila frklje, te pa so se v trenut-
ku slekle do golega. S tem so
verjetno hotele dokazati, da
denarja nimajo pri sebi in da
niso tatice. Šele ko je eden iz-
med trgovcev, ki je prihitel iz
trgovine, zagrozil, da bo pokli-
cal policijo, je ena izmed tatic
dvignila levo roko. Moj ukra-
deni denar, vizitko in telefon-
ske račune - vse je imela skrito
pod pazduho.
Nasploh imajo v Rimu veli-
ko težav z raznoraznimi tato-
vi. Večina jih živi v predmest-
jih, med njimi je največ ciga-
nov, ki so po bolj kot ne ilegal-
nih poteh v Rim. Že najmlajše
gospodarji naučijo vseh umet-
nosti kraje. Sam sploh nisem
občutil, da mi je kdo segel glo-
boko v hlačni žep in ukradel
denar. Ukradeni denar in še
druge stvari morajo mladolet-
ni otroci izročiti svojim šefom.
Vedno operirajo po trije ali
štirje v skupini. Eden izmed
tatov je šefov ljubljenček, ki je
dobro plačan in gorje, če si
kdo od prestale skupine pri-
vošči in šefu ne odda vsega de-
narja. Italijanska policija je
nemočna, ker kradejo mlado-
letniki in jih je težko kaznova-
ti. Prebivalci Rima so zaradi
nenehnih kraj, ki jih doživljajo
tako rekoč vsak dan, že pošte-
no razjarjeni, toda zaenkrat
jim to ne pomaga kaj dosti.
Ostane jim le to, da se, lahko
bi rekel samozaščitno obnaša-
jo in po pravici povedano, tudi
tujcem radi pomagajo, ko vidi-
jo, da so zašli v težave. Pravijo,
da je kraj vedno več. Tudi za-
radi vse večje socialne stiske
in vedno večje brezposelnosti,
ki se ji ni mogla izogniti niti
Italija.
JANEZ VEDENIK
Prihodnjič: Rimske znameni-
tosti
Št. 44 - 04. november 1993
10
Nagrada tudi Celjanom
Borštnikovo nagraHo za sceno tloblla ustvarjalca Odrske utvare
28. Borštnikovo srečanje, ki
se je s podelitvijo številnih na-
grad zaključilo prejšnjo sobo-
to pred polnim avditorijem
mariborskega gledališča, se bo
najverjetneje zapisalo v zgo-
dovino nacionalnih gledali-
ških manifestacij po svoji
predhodni, konceptualno (zla-
sti pa izvedbeno) še vedno ne-
izčiščeni podobi.
Za letošnje srečanje je bil
brez dvoma značilen ponovno
preobsežen (premalo selekti-
ven) tekmovalni program (kot
da bi se izbirna komisija v se-
stavi Vasja Predan, Dalibor
Foretič in Jernej Novak želela
z enajstimi izbranimi uprizo-
ritvami izogniti lanskim pole-
mikam - ko je nami-eč prvič po
ostri selekciji izven uradne
konkurence ostala kar polovi-
ca naših repertoamih gleda-
lišč), preštevilne in mestoma
neprepričljivo utemeljene
Borštnikove nagrade (od 11
tekmovalnih uprizoritev je
strokovna žirija nagradila so-
ustvarjalce kar devet uprizori-
tev) ter le izjemoma kakovo-
sten in vznemirljiv spremlje-
valni program, v katerem so
žal ostale mnoge ponujene pri-
ložnosti za nujno potreben di-
alog med gledališkimi teoreti-
ki, praktiki in najbolj zainte-
resiranim delom občinstva
praktično neizrabljene.
Žirija (predsedoval ji je gle-
dališki režiser Jože Babic, so-
delovala pa sta še lutkarski re-
žiser Edi Majaron in kritičar-
ka Ignacija Fridl) je v svojem
sklepnem poročilu ugotovila,
da »trinajst predstav (tri dele
Pandurjevega gledališkega
triptiha je štela vsaj količinsko
za tri samostojne uprizoritve)
v tekmovalnem sporedu BS
kaže izjemno raznolikost slo-
venskega teatra«. Takoj za tem
pa je dodala, da »letošnji pro-
eram sicer ne prinaša estet-
skih presenečenj, zato pa izra-
zita prizadevanja avtorjev, da
izgradijo vsak svoj prepozna-
ven rokopis kot opredelitev do
sveta in vloge gledališča
v njem«.
Nagrado za najboljšo pred-
stavo v celoti je žirija dodelila
Žabam Gregorja Strniše in
Damirja Zlatarja Freya v ko-
produkciji Koreodrame in
Cankarjevega doma iz Ljub-
ljane ter za vlogo Evice v tej
uprizoritvi (ob vlogi Edgarja
v Shakespearovem Kralju Le-
aru) nagradila še igralca Bori-
sa Ostana. Štiri posamične na-
grade, ki jih je namenila sode-
lavcem La divine commedie
v izvedbi mariborske Drame
(namreč Tomažu Pandurju za
režijo, Branetu Štvu-beju in
Matjažu Tribušonu za vlogi
Danteja in Vergila, Svetlani
Visintin in Leu Kulašu za ko-
stume ter Halidu Redžebašiču
in Mirjani Djordjevič za ma-
sko), pa očitno režiserju To-
mažu Pandurju niso bile za-
dostno zadoščenje, zato je do-
deljeno nagrado za režijo »iz
moralnih razlogov« javno za-
vrnil. S tem je v javnosti obu-
dil stara vprašanja mnogih fe-
stivalov, kot so npr.: kako je
mogoče ustvariti najboljšo
uprizoritev festivala, a ob tem
ne biti najboljši režiser; in na-
robe: ali je mogoče biti naj-
boljši režiser, ne da bi ustvaril
najboljšo uprizoritev?
Med enajstimi nagradami je
žirija Borštnikovo diplomo in
nagrado za scenografijo dode-
lila Bojanu Jablanovcu in Du-
šanu Milavcu za sceno Come-
illove Odrske utvare v izvedbi
celjskega SLG. Uvrstitev te
uprizoritve v tekmovalni pro-
gram seveda ni bila naključna,
saj jo je po premieri visoko
oceidla že sprotna kritika,
z nagrado za (v »gledališču po-
dob« izjemno poudarjeno in
pomembno) likovno kompo-
nento pa se ji je uspelo zdaj
umestiti kar med najizrazitej-
še umetniške dosežke pretekle
sezone. Brez dvoma je nagrada
nova dragocena spodbuda ta-
ko za oba ustvarjalca kot za
celjski gledališki kolektiv, ki
se trudi zdržati v nadvse ostri
konkurenci med slovenskimi
gledališči in morda ponovno
približati časom, ko ni le sledil
večjim, vplivnejšim, bogatej-
šim in močnejšim, ampak je
sam utiral nova pota in doživ-
ljal za svoje zgledne dosežke
tudi najvišje festivalske na-
grade.       SLAVKO PEZDIR
Zadnii del Grajskih stavb
Peta In zaključna knjiga opusa dr. Stoparja
Založba Vihamik je izdelala
peti, zadnji del iz serije knjig
Grajske stavbe v vzhodni Slo-
veniji avtorja Ivana Stoparja,
v kateri so zajeti objekti na
področju med Kozjanskim in
porečjem Save.
Opisani dvorci in graščine
se nahajajo na območju petih
občin: Brežice, Krško, Sevni-
ca, Šentjur pri Celju in Šmarje
pri Jelšah. Stavbe so na geo-
grafskem prostoru, ki je bil
v preteklih stoletjih v lasti
salzburške nadškofije in kr-
ških škofov, lastništvo nmogih
gradov, pa je bilo v rokah tuje-
ga plemstva, med katerimi so
še posebej znani Attemsi, Win-
dischgratzi in druge bolj ali
manj znamenite rodbine. Sam
avtor v uvodu omenja, da gre
za območje, ki je še posebej
bogato s tovrstnimi spomeni-
ki. Ne le, da jih je precejšnje
število, ampak gre tudi za
mnoge primerke vrhunske
vrednosti, ki so še sorazmerno
dobro ohranjeni in predstav-
ljajo avtentičen dokument
svojega časa.
Med zanimivejšimi velja
omeniti gradove Bizeljsko,
Rajhenburg, Podsreda, Podče-
trtek in mlajše iz Brežic, Jelšo,
Sevnice. Tem zgradbam Sto-
par namenja tudi nekoliko več
prostora, predstavi pa tudi
druge zanimivosti, ki jih je
mogoče najti v njih npr. freske,
pogled v interiere, sicer pa so
v tem topografskem pregledu
omenjene praktično vse sred-
njeveške in novoveške grašči-
ne s tega prostora, pa tudi
takšne, ki so porušene in o njih
obstajajo le pisna ali slikovna
gradiva. Tekstu so dodane fo-
tografije objektov gradov,
v stanju v kakršnem se nam
kažejo danes, če pa je le mogo-
če so vključene reprodukcije
slik, risb ali grafik, ki so bile
narejene v preteklosti in nam
prikazujejo gradove, kot so bi-
li videti pred stoletji ali celo
v času, ko so bili narejeni, to-
rej v čimbolj verodostojni in
originalni obliki.
BORIS GORUPIČ
Nakit skozi tisočletja
Razstava v Pokrajinskem muzeju v Celju
v pritličju celjskega Pokra-
jinskega muzeja javnosti pred-
stavljajo razstavo v Ljubljan-
'ci so pa take, ki imajo rinčke
zlate, gre pa za predstavitev
nakita iz obdobja šestih tiso-
čletij, ki so ga našli pri arhe-
oloških izkopavanjih.
Prve tovrstne izdelke so
poznali že prebivalci, ki so ži-
veli na ljubljanskem barju
v kameni dobi oz. v prihajajo-
čem času razvitejše tehnologi-
je. Od takrat so našli dele
ovratnih ogrlic, amulete in po-
dobno iz gline ali živalskih zo-
bov. Kultura žamih grobišč in
obdobje starejše železne dobe
med 13. in 4.st.pr.n. štetjem
prinese že izdelke na višji
stopnji, pri materialih prevla-
dujeta bron in železo, forme
nakita so bolj sestavljene,
predmeti pa imajo tudi vse
bolj uporabno funkcijo, npr-
.spenjalo za lase ali fibula za
oblačila.
Obdobje halštata, mlajše
kamene dobe pozna že več or-
namenta na posameznih izdel-
kih, ki so nasploh bogatejši in
bolj razkošni. Antično Emono,
ki je obstajala med leti 14.n.št.
in 452 so v največji meri obli-
kovali Rimljani, vendar je
v celotni kulturi mogoče raz-
poznati opazne prvine staro-
selcev. Emona je bila sicer na
obrobju velikega imperija,
a vendarle je imela nekaj nje-
govega blišča in v zvezi z naki-
tom velja omeniti, da gre za
bogate primerke iz plemenitih
kovin, zlata, srebra, ki poleg
svoje namembnosti vse bolj
preraščajo v predmete s pre-
stižnim značajem, s katerim
posamezniki   izražajo   svoj
družbeni položaj. V obdobju
preseljevanja ljudstev po raz-
padu rimskega cesarstva, ple-
mena z vzhoda prinesejo neka-
tere specifične oblike okrasja,
zlasti pogosti so predmeti
z vdelanimi dragimi ali pol-
dragimi kamni in živalskim
omamentom. Iz staroslovan-
ske dobe 9. in 10. stoletja poz-
namo zelo različne izdelke,
namenjene predvsem žen-
skam. Tudi visoki in pozni
srednji vek razvije obrtniško
in umetniško kvaliteten nakit,
njegov razvoj pa skokovito na-
preduje v poznejših stoletjih še
posebej v času novodobne teh-
nologije.
Razstava seveda prikazuje
le del nakita, ki je bil najden
na naših tleh. Vsak predmet
vsebuje svojo zgodbo, pred-
vsem pa nam mnogo pove
o kulturi vsakdanjega življe-
nja naših prednikov, ki so si
tudi z dekorativnim nakitom
poskušali olepšati svoje bi-
vanje.        BORIS GORUPIC
Dve koionili na Dobrni
Prejšnjo soboto so v Zdravilišču Dobrna odprli razstavo, na kateri se predstavljajo Ukovniki iz
Velenja, Celja, Slovenskih Konjic, Mozirja, Polzele in Žalca ter mladi likovniki iz OŠ Dobrna.
Razstavljena likovna dela so nastala na likovnih kolonijah v Štanjelu na Primorskem in v Zdravi-
lišču Dobrna. Odprtje razstave so s kulturnim programom popestrili pevci iz OŠ Dobrna, vse
prisotne pa je pozdravil organizator likovnih kolonij Mihailo Lišanin.
LOJZE OJSTERŠEK
OJ Triglav, moj dom
Piše: Tadej Čater
Tisti, ki si bo ogledal oba
slovenska »povojna« filma,
Morano režiserja Aleša Verbi-
ča in Halgata režiserja Andre-
ja Mlakarja, katerega snema-
nje tačas ravno končujejo, si
bo zagotovo mislil, da je s slo-
venskim filmom nekaj hudo
narobe. Pa ne zato, ker bi bila
tako zelo slaba, ker bi bil nivo
kvalitete tako pritlehen oziro-
ma ničen, daleč od tega, prva
slovenska »povojna« filma na-
mreč zanikata tako sama sebe
kot vso razmeroma kratko
zgodovino slovenskega filma.
Naključni gledalec bi celo
utegnil pomisliti, da gleda ne-
slovenski film, da gleda film,
ki mu nacionalno pripadnost
omogoča le denar, s katerim je
bil posnet. Pravzaprav je do
neke mere to celo res. Ameri-
ški film je - samo za ilustracijo
- samo tisti film, ki je bil pos-
net z ameriškim denarjem. Še
več, ameriški film kategorizira
tudi izbira lokacije; če je kraj
dogajanja Amerika, potem
lahko govorimo o ameriškem
filmu, če je kraj dogajanja de-
nimo Velika Britanija in če je
film posnet z ameriškim fi-
nančnim deležem, potem to ni
nujno tudi ameriški film.
Ameriški film je skratka tisti
film, ki pozablja?? Američane.
Zato so tudi vse vietnamke, ki
se jasno ne dogajajo kje v Ka-
liforniji, označene z ameriško
nacionalno pripadnostjo. Zato
je tudi zadnji film Emirja Ku-
sturice povsem ameriški film.
In še; zato tudi Morana in zato
tudi Halgato ne moreta biti
povsem in čisto slovenska
filma.
Morano Aleša Verbiča mo-
ramo obvezno gledati v kon-
tekstu prvih dveh slovenskih
filmov: V kraljestvu zlatoroga
in Triglavske strmine. V obeh
omenjenih poldokumentarnih
- poligranih filmih nastopa
v glavni vlogi Triglav. Seveda
ne kot igralec, temveč kot mi-
tološko ozadje, ki simbolizira
in označuje slovensko naci-
onalno identiteto. Osvojiti vrh
Triglava je tako rekoč ekviva-
lentno osvojitvi slovenskega
nacionalnega prostora oziro-
ma drugače, osvojimo vrh Tri-
glava, pa bomo dobili svojo
državo. Mimogrede, oba filma,
ki zakoličujeta temelje sloven-
ske filmografije, sta bila pos-
neta še v časih, ko je bila Slo-
venija zgolj banovina. V času,
ko se ponašamo s svojo držav-
nostjo, o takem mitološkem
ozadju seveda več ne moremo
govoriti. Triglav ima danes
povsem drug pomen. Triglav
ni več Slovenija. Marsikdo ob
besedici Triglav danes pomisli
recimo na treking. In ravno to
nam želi povedati Aleš Verbič;
vzpenjanje na Triglav ni več
vojna za Slovenijo, marveč hu-
do in naporno dejanje, ob ka-
terem mnogi izgubijo celo svo-
je življenje. Triglav torej ni več
tista gora, ki bi življenje zgolj
omogočala, marveč gora, ki
življenje tudi jemlje. Triglav je
skratka le še ena navadna go-
ra. Podobno velja za Mlakar-
jev Halgato. To ni film o slo-
venskem življenju v Prekmur-
ju, temveč film o življenju ne-
slovenskega življa v sloven-
skem delu Prekmurja. Izhodiš-
če take zgodbe je razmeroma
preprosto; Prekmurje je del
Slovenije, česar ni treba več
posebej poudarjati in lahko se
končno gremo zgodbice, ki
pripovedujejo tudi o tistem,
kar tam ni dobesedno in tipič-
no slovenskega.
Tako Morana kot Halgato
sta torej filma, ki sta nastala
v Sloveniji kot državi in se ta-^
ko tudi »obnašata«. Zanikata
zgodovinski kontekst, zanika-
ta slovensko filmsko predzgo-
dovino in zgodovino, postav-
ljata temelj novemu sloven-
skemu filmu in hkrati napove-
dujeta, da slovenski film ne bo
meril po tistem, kar bi lahko
imenovali Slovenica, marveč
po deležu finančnih uslug in
po izbiri dogajalne lokacije.
Kar pomeni, da slovenski film
ni in ne bo ameriški, temveč
tipično evropski. Z državo smo
tako rekoč dobili tudi svoi
film. Končno!
NOVEMBRSKE PREMIERE:
4.11. FIRMA (The Firm), akcijska drama
(Režija: Sydney Pollack; Igrajo: Tom Cruise, Gene Hackman,
Jeanne Triplehom«)
11.11. NAKUUČNI JUNAK (Accidental Hero), kom.
(Režija: Stephen Frears; Igrajo: Dustin Hoftman, Andy Garda,
Geena Davis^
19.11. SLIVER, erotični thriller
(Režija: Philip Noyce; Igrajo: Sharon Stone, VVilliam Baklwin,
Tom Berenger)
25.11. ZADNJA VELIKA AVANTURA
(The 1^ Action Hero), akcijski
(Režija: John McTiernan; V gl. vlogi: AmoW Schvvarzenegger)
Tehtno izbran program
28. oktobra je v dvorani Na-
rodnega doma zazvenel letni
koncert Akademskega pevske-
ga zbora Celje, ki ga že sedmo
leto vodi zborovodkinja Adri-
jana Požun -Pavlovič.
Vsebinsko je prvi del kon-
certa zborovodkinja zasnovala
s sporedom skladb v glasbe-
nem izrazu novejšega časa
(E.Elgar, E.Grieg, H.M.Go-
recki, M. Kogoj, J. Jež in L. Le-
bič), zelo podoben izbor pa je
sledil tudi v drugem delu
(P. Hindemith, A. Banchieri,
H. L. Hassler, J. P. Gallus,
R. Genee, H.Badings, L.Bar-
dos ter dve priredbi E. Jittla in
M. Haysa). Vsaj v drugem delu
koncerta bi si želeli večje pro-
gramske popestritve, četudi
z zahtevnejšimi priredbami
slovenskih ljudskih, id bi v iz-
vajanju in poslušanju omogo-
čale več sproščenosti in užitka.
Previdno in skrbno, brez
večjih intonančnih spodrslja-
jev so bile izpeljane zahtevne
melodične linije in k temu je
bila usmerjena tudi vsa pozor-
nost izvajalcev. Izrazito lirič-
no obarvan zborovski zvok ne
daje širokih možnosti dina-
mičnih razponov. Tako smo
v celotnem programu občutili,
pomanjkanje ognjevitosti, ak-
centov, skratka več izvajalske-
ga žara.
Res sproščeno in polno je
zbor zapel šele v Banchierijevi
skladbi Contraponto bestiale
alla mente. Pri poslušalcih je
bila z navdušenjem sprejeta
tudi parodična Insalata Itali-
ana, ki jo je zbor izvajal s tre-
mi zunanjimi solisti. Sicer pa
je tehtno izbran program dajal
občutek, da je za dokončno
dodelavo zmanjkalo energij«
(ali časa?). Predvidevam, da j«
zgoden jesenski termin po dol-
gem poletnem odmoru tudi za
tako renominiran zbor, kot j«
celjski APZ, prezgoden.
Verjetno je bilo vezno bese-
dilo za koncert skrbno izbrano
in pripravljeno, žal ga je pove-
zovalka brala tako tiho, da je
v dvorani nismo slišali.       i
Vsekakor menim, da je lettv
koncert zbora lahko zelo usp^
šen začetek nove zborove letn«
delovne sezone, zato želim,
bi se tako uspešno nadaljeval^
in da bomo ob koncu te sezon^
ponovno lahko prisluhnili na'
šim apezejevcem.
D.ŽVM
Št. 44 - 04. november 1993
11
Evropski
slikarji
V Pokrajinskem muzeju
v Mariboru so v sodelova-
nju z Narodno galerijo iz
Ljubljane pripravili obsež-
no razstavo Evropski sli-
karji, na kateri so zbrana
dela iz različnih domačih
zbirk.
Avtorja razstave sta
dr. Ksenija Rozman ter
mednarodno priznan itali-
janski ekspert za starejše
slikarstvo prof. Federico
Zeri.
Ogledati si je mogoče iz-
bor najkvalitetnejših del,
ki jih je moč najti v doma-
čih javnih in zasebnih zbir-
kah in katera so bila nare-
jena v času od 14. pa do
začetkov našega stoletja.
Morda bo kdo pogrešal
znamenita imena kot so
Tintoretto ali Carpaccio,
katerih vunetnine so prav
tako pri nas, vendar so se
prireditelji odločili, da teh
del zaradi izjemne drago-
cenosti a tudi monumen-
talnosti ne bodo prenašali
z mesta stalne postavitve.
Sicer pa je med razstavlja-
jočimi avtorji mogoče najti
Nemca Johanna Heinricha
Schonfelda, Hansa Adama
Weissenkircherja, Franco-
za Huberta Roberta, čigar
Fantazijska veduta Lazia
je last celjskega Pokrajin-
skega muzeja, nekaj slik je
iz flamske šole, največ del
pa so naredili severno itali-
janski umetniki, hkrati pa
ne moremo prezreti Franca
Kavčiča. Projekt Evropski
slikarji, ki je bil pred raz-
stavo v Mariboru v nekoli-
ko obširnejši obliki na
ogled v ljubljanski Narodni
galeriji, pomeni enega od
vrhov raziskovanja domače
imietnostno zgodovinske
stroke v zadnjih letih. Kot
rezultat teh naporov je na-
stala pričujoča razstava, ki
prikazuje bogati del naci-
onalne dediščine.
BORIS GORUPIČ
Oblikovanje za
sožitje s prostorom
v Celjskem Likovnem salo-
nu se je v mesecu oktobru
predstavilo s svojim delom se-
dem krajinskih arhitektov in
v spodbudo njim kot tudi or-
ganizatorju razstave je po-
trebno zapisati, da je razstava
bila primemo obiskana, kar
daje misliti, da zavest bivanja
v odnosu do narave postaja vse
bolj kritična in razmišljanja
vredna postavka mnogim Ce-
ljanom.
Avtorji razstave so v uvod-
nem tekstu kataloga zapisali:
»Več kot desetletje je že mimo,
odkar so pri nas diplomirali
prvi krajinski arhitekti, a nas
kljub temu sogovorniki še ved-
no pogostokrat sprašujejo, kaj
je to krajinska arhitektura.
Kljub temu še tako obširnim
razlagam našega poklica, se
nam velikokrat zdi, da marsi-
česa nismo uspeli pojasniti.
Pravzaprav je tako z vsemi po-
klici - zelo težko jih je opisati
v nekaj stavkih in vedno osta-
ne kaj nedorečenega. Ko smo
razmišljali o tem, kako najlaž-
je prikazati svoje znanje, smo
ugotovili, da bi brez razstave
naših del zaman poizkušali ra-
zlagati karkoli o krajinski ar-
hitekturi. Naš poklic je zelo
specifičen in temelji na inter-
chsciplinamosti znanj, v kate-
ra so zajete tako naravoslovne,
tehnične in družbene vede, kot
tudi imietnost...«
Izhodiščni pomen krajinske
arhitekture postaja (in vsa sre-
ča, da je tako) vse pogosteje
predmet proučevanja vizual-
nega okolja z različnih vidikov
gledanja s hotenjem po višji
likovni kvaliteti življenja in
s tem tudi kvaliteti življenja
samega. Čeprav Slovenija šele
odpira zastor svoje zakonoda-
je oblikovni kvaliteti okolja
(Ameriška zakonodaja govori
o potrebi ljudi po estetsko in
kulturno primernem okolju že
leta 1969, in da je Japonska
Bela knjiga uzakonila estetiko
okolja tako v smislu ohranje-
vanja kot tudi restavriranja že
leta 1979), se veja te stroke pri
nas aktivno odvija na katedri
za prostorsko planiranje Fa-
kultete za arhitekturo, grad-
beništvo in geodezijo že od le-
ta 1974 dalje.
Dejstvo je, kot pravi Vincent
Scully, da vsa človeška grad-
bena dejavnost zaobsega tudi
odnos med naravnim in artifi-
cialnim. Ta odnos določa kon-
kretno človeško okolje, kar
zgodovinsko gledano pomeni,
da je značaj tega odnosa naj-
pomembnejši napotek na zna-
čaj kake kulture. In brez dvo-
ma je vsa gradbena dejavnost
vezana na zemljo in prav ta
»zemeljskost« arhitekture je
ena njenih elementarnih last-
nosti. Utemeljujemo jo lahko
tudi filozofsko, s fikcijo člove-
ške eksistence med nebom in
zemljo, torej na površju zem-
lje, ki je človeku zavetje, je
dom. Vedno torej obstoji od-
nos med zemeljsko vezano ar-
hitekturo in krajem, pokrajino
in s tem naravo. Se več, kraji-
na kot primarna nosilka obli-
ke vpliva tudi na arhitekturo,
na mesto in na urejenost oko-
lja v katerem živimo. Način te-
ga vpliva pa je odvisen od drže
človeka nasproti naravi. Pri
tem je še posebno relevanten
človekov odnos do narave, ki
hkrati tudi opredeljuje odnos
narave do človeka. Pri tem mi-
slim predvsem na vpliv pokra-
jine na človekovo ravnanje in
duševnost, njen vpUv na kre-
ativnost in razvijanje formal-
nih in prostorskih konceptov.
Če je narava neodvisna, sama
sebi zadostna in s seboj popol-
noma uravnotežena celota
s samoregulativnimi mehaniz-
mi, smo mi vpeti vanjo. »Lju-
dje so vsi v njej in ona je
v vseh«, pravi Gk»ethe v svojem
fragmentu o naravi, ki je da-
nes prav gotovo vreden premi-
sleka. Od nje smo odvisni
v vseh svojih temeljnih potre-
bah: prehrani, bivanju, potre-
bah po surovinah, materialni
in duhovni energiji. Kljub te-
mu pa je človek vedno posku-
šal posegati vanjo in jo spre-
minjati v skladu s svojimi
predstavami in idejami o oko-
lju, ne da bi pretehtal ravno-
vesja med njo in samim seboj.
Toda pokazalo se je, da vedno
kadar se nismo ck^li njenih
pravil, so nam katastrofalne
posledice samo še bolj drastič-
no predočile našo odvisnost od
nje. Človek se na razmere
v svojem okolju, kot so pod-
nebje, plodnost tal ali oblika
krajine odziva s prilagajanjem
svojega lastnega ravnanja,
značaja in miselnostjo. Poseb-
no oblika krajine, njena mono-
tonost ali raznolikost zelo
močno vpliva na njegov tem-
perament in imaginacijo, na
njegovo zmožnost koncentra-
cije, kar velja tudi v smislu
prekvalifikacije določenega
okolja v odzivnosti prijaznega
ali neprijaznega do človeka, ki
biva v njem. Naravi in še pose-
bej topografiji gre zasluga, da
je človeka naučila likovnega
gledanja, kreativnosti in obli-
kovnega besednjaka. Z opazo-
vanjem narave je človek razvil
koncept mase in prostora, dal
pomen pojmoma kraj, mesto in
smer ter se naučil misliti in
ravnati v velikih razsežnostih.
In prav gotovo je, da vpliv po-
krajinske oblike na človeka,
kot tudi obratno (odnos člove-
ka do narave) v vsem svojem
spoštovanju goji prav mlada
veda Krajinska arhitektura.
Insert pogledov in del mla-
dih krajinskih arhitektov smo
predstavili v Likovnem salo-
nu. Sodelovali so: Janez Doli-
nar. Romana Kačič, Arabela
Križ Mrdakovič, Darja Marin-
ček, Alenka Kocuvan Polut-
nik, Radovan Romih in Irena
Fattori. Predočili so nam že
realizirane kot tudi idejne
projekte v obsegu območij ur-
banističnega spomenika (trgi,
varovalni pasovi, mestne ve-
dute), ureditev individualnih
vrtov in javnih parkov, sanaci-
jo krajine in oblikovanje po-
slovnih infrastruktur v kon-
tekstu zgodovinskih izkušenj,
predvsem pa v odvisnosti do
krajine, v kateri se spočenja
zarodek vsake naselbine.
ALENKA DOMJAN
NACEUSKIH PlATNiH
Firma, ZDA, 1993
akcijska drama
Režija: Sydney PoUack; Scenarij po romanu Johna Gris-
hama: David Rabe, Robert Towne, David Rayfield; Igrajo:
Tom Cruise, Jeanne Tripplehome, Gene Hackman, Hal
Holbrook, Ed Harris, Holly Hunter in drugi.
Pravniki firme Bendini,
Lambert & Locke so izve-
denci za davke - naj bolj ši in
najbolj bistri, ki so se ji
pridružili v dolgih letih
prizadevanj, da bi ustvarili
legitimno fasado nečesa,
kar je v resnici pravniška
firma za organizirani kri-
minal.
Kronika Firme je mla-
dostniška zagnanost ujeta
v blodnjak intrig. Zapeljan
z obljubami o bogastvu in
moči, se nadarjeni novope-
čeni odvetnik Mitch McDe-
ere (Tom Cruise) z začetni-
škim poletom vrže na delo
v svoji prvi službi, da bi
potem odkril, da mu ni bilo
nič podarjenega.
Tom Cruise opisuje
Mitcha kot nadarjenega
študenta - predanega delu,
garaškega in ambiciozne-
ga. Za mnogo firm pravza-
prav velja enako: hočejo
mladega, uspeha lačnega
zagnanca, ki je voljan vlo-
žiti veliko svojega dela.
Firma nalašč izbere Mitc-
ha, ker prihaja iz revne
družine. Vanj brez pomi-
šljanja vložijo veliko de-
narja in mu za ugoden kre-
dit ponudijo hišo in avto.
Mitch je prepričan, da mu
je uspelo, toda počasi se za-
ve, da stvari niso takšne,
kot so videti in postavljen
je pred vprašanje, kaj sto-
riti. Vse, kar si je vedno že-
lel - in mislil, da je zdaj
končno dobil - preprosto iz-
gine.
Producenta Scott Rudin
in John Davies sta v še ne-
izdanem rokopisu romana
Firma odkrila velik poten-
cial dobre zgodbe za veliko
platno. Avtor romana John
Grisham je roman dokon-
čal leta 1989 in takoj po-
tem, ko je Paramount od-
kupil pravice za film, je ro-
man postal hudo iskano
blago med izdajatelji. Po
izdaji leta 1990 so prodah
več kot 7 milijonov izvodov
in roman je postal številka
ena med knjižnimi uspeš-
nicami 1.1991 (kar 47 ted-
nov je bil na prvem mestu
lestvice New York Timesa
najbolj prodajanih).
Producenti so bili pre-
pričani, da je pravi igralec
Tom Cruise, ki je igral
v dramah kot so Zadnji do-
bri možje, Rojen 4. julija in
Rain man; in da je idealni
režiser Sydney Pollack, do-
bitnik Oskarja za film Mo-
ja Afrika. Mnogi soustvar-
jalci Firme so Pollackovi
dolgoletni sodelavci. Tako
tudi avtor glasbe Dave
Grusin, ki je bil nominiran
za Oskarja za glasbo v Ha-
vani in The fabulous Baker
boys, za glasbo v Redfordo-
vem filmu Milagro pa ga je
tudi dobil.
Likovna icoionija Poizeia 93
Likovna sekcija pri DPD Svoboda na Polzeli je tudi letos
pripravila likovno kolonijo, ki se jo je udeležilo 15 likovnikov iz
Velenja, Polzele in Celja. Na razstavi, ki so jo odprli v soboto
zvečer v mali dvorani doma Svobode na Polzeli, se predstavljajo
Marjan Dečman, Anica Tamše, Anja Maček-Ključar, Regina
Martinkovič, Aleš Volf, Viktorija Meh, Oskar Svinc, Stanislav
Stojanovič, Jure Godec, Štefka Kordež, Alica Jevšek, Zoran
Josič in Vesna Kajtna. O razstavi je na otvoritvi najprej sprego-
vorila Jožica Ocvirk, tajnica ZKO Žalec, nato predsednik ZKO
Žalec Janez Meglic in predsednik skupščine KS Polzela Stanko
Novak. Likovno kolonijo so pripravili v počastitev praznika KS
Polzela. Razstava bo odprta do 13.novembra. Na sliki: Del
razstave na Polzeli.
T. TAVČAR
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo v nedeljo, 7. novem-
bra ob 16. uri krstno uprizorili mladinsko predstavo Bogomira
Verasa Zelena kapica, v režiji Katje Pegan. Premiera bo za izven.
V ponedeljek bodo isto predstavo pono\dh ob 10. uri zaključeno za
VVO Zarja Celje, ob 15.30 pa še za 1. šolski in izven, v sredo ob
10. uri pa bo predstava še zaključena za osnovno šolo Vitanje.
ONCERTI
V Zdravilišču Atomske Toplice v Podčetrtku bo jutri ob 20. uri
koncert ansambla Pro musica. Sopranistka bo Svetlana Čursina,
klaviaturist pa bo Simon Robinson.
A.ZSTAVE
Osrednja knjižnica Celje bo v sredo ob 19. uri odprla novo razstavo
z naslovom Zgodovina v slovenski prozi, ki jo je pripravila prof. Bo-
žena Orožen. Na ogled bo v čitalnici študijskega oddelka na Muzej-
skem trgu 1 a.
V avli hotela na Dobrni bo do jutri, petka na ogled razstava del 25
slikarjev in učencev iz 12 šol, ki so nastala v likovnih delavnicah
v Štanjelu na Primorskem in v Zdravilišču Dobrna. Organizator je
Mihajlo Lišanin iz Limita v Štorah.
V Laškem zdravilišču bo do konca leta na ogled razstava akvarelov
akademskega slikarja Albina Lugariča iz Ptuja.
V galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega
gradu je na ogled razstava iz izbora slovenskega slikarstva in
kiparstva. Galerija je odprta od torka do sobote od 10. do 12. ure,
popoldan pa od 16. do 18. ure, ob nedeljah in ponedeljkih je zaprta.
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini je do 29. novembra
na ogled razstava Mrtvaški ples, originalnih lesorezov iz 15. stoletja.
V Laškem dvorcu bodo jutri, v petek ob 17. uri odprU razstavo ob
100-letnici slovenskega planinskega društva in ob 140-letnici roj-
stva prof. Frana Orožna. Razstavo bo odprl dr. Tomo Korošec, v kul-
turnem programu bo sodeloval Moški pevski zbor Laško, ki ga vodi
Lojze Švec. Razstava bo na ogled vsak dan od 9. do 11. in od 16. do
18. ure.
V Razstavnem salonu Pivnice v Rogaški Slatini si lahko ogledate
razstavo kiparskih slik in objektov avtorice Tanje Špenko iz Ljub-
ljane. Razstava njenih del bo na ogled do 12. novembra.
V Pokrajinskem muzeju v Celju si lahko ogledate razstavo Mestnega
muzeja Ljubljana z naslovom V Ljubljane! so pa take, ki imajo
rinčke zlate, to je razstava, ki prikazuje nakit iz arheoloških obdobij
Ljubljane, star tudi do šest tisoč let. Na ogled bo do 11. novembra,
vsak dan, razen ponedeljka od 9. do 12. in od 14. do 16. ure, ob
sobotah pa od 9. do 12. lu-e.
i     M    O
Celje: Union 4.11 ob 16, in 18.15 ameriški film Sommersby, ob 20.30
bo premiera ameriškega filma Firma, od 5.11 dalje pa bodo ameriški
film Firma vrteli vsak dan; Mali Union do 10.11. bodo ob 19. uri
vrteU francoski film Vrnitev Casanove; Metropol do 10.11 ob 16.,
18. in 20. uri ameriški film Prosti pad.
Kino Dobrna 7.11. ob 17. uri ameriški film Ubežnik.
STALO
V Občinski matični knjižnici v Žalcu bo drevi ob 18. lui predstavitev
knjige dr. Boruta Koruna Kača in jaguar. Znan potopisec in doma-
čin bo slušatelje popeljal bo sledovih azteških in majevskih božan-
stev in jih seznanil z že izginulimi narodi in kulturami Srednje in
Južne Amerike. Svojo pot bo prikazal tudi z diapozitivi, pogovor
z njim pa bo vodU Mare Cestnik.
V Zdravilišču Laško bo drevi ob 19. uri nastop otroške folklorne
skupina Lipa iz Rečice, ob 20. uri pa še odrasle, prav tako iz Rečice.
V Kristalni dvorani Zdravilišča v Rogaški Slatini bo drevi ob 20. uri
večer slovenske folklore v izvedbi Akademske folklorne skupine
Študent iz Maribora.
Št. 44 - 04. november 1993
Za okolje, dostopno vsem
Celjska predstavitev na sejmu Zdravje-Rehateh
Na nedavnem sejmu Zdrav-
je-Rehateh v Ljubljani je so-
delovala tudi strokovna skupi-
na celjskega Centra za rehabi-
litacijo invalidov. Predstavila
je program javnih del o od-
pravljanju arhitekturnih ovir,
tej temi pa je bila posvečena
tudi okrogla miza.
Na razstavnem prostoru
Centra so si obiskovalci sejma
lahko ogledali gradivo, ki
predstavlja idejne rešitve od-
prave arhitekturnih ovir na 30
objektih v ožjem središču Ce-
lja. Gre za delo skupine enaj-
stih brezposelnih, ki se je v ok-
viru javnih del lotila te proble-
matike. Pod vodstvom Zdenka
Grila so najprej evidentirali
vse ovire, ki ne pestijo le inva-
lidov, pač pa tudi ostarele.
matere z majhnimi otroki in
druge. Nato so izdelali projek-
te in predloge rešitev. Pri delu
so se povezah z vsemi društvi
invalidov, upokojencev in
ostalimi, ki so izrazili svoje že-
lje, predloge in potrebe. Sku-
pini je spomladi že potekel
enoletni rok delovanja, vendar
so ji ga podaljšali zaradi resno
zastavljenega dela, ki še ni bi-
lo končano. Konec leta pa bo
njeno delo zaključeno, čeprav
ima skupina še veliko načrtov
za nadaljevanje projekta.
Na sejmu v Ljubljani so ta-
ko predstavili celotni projekt
skupine, hkrati z maketo celj-
skega sodišča, kjer so prikaza-
li tri načine reševanja vstopa
za invalide. Na razstavnem
prostoru se je vrtel tudi video
posnetek stanja pred letom dni
v Celju in rešitve v zadnjem
času, ki so prijaznejše za inva-
lide. Gre za križišče pri banki
na Vodnikovi, ki je primemo
tako za slepe kot za invalide
na vozičkih. V tej ulici so ure-
dili štiri parkirna mesta za in-
valide, po dve pa v Gledališki,
v Prešernovi ulici in pri SPIZ,
kjer imajo tudi poševno stop-
niščno dvigalo. Pri zasebni le-
karni v Gledališki ulici je na
pločniku klančina, stranišča
za invalide pa so v zadnjem
letu uredili na sejmu v Golov-
cu, na bencinskih črpalkah na
Mariborski cesti in v Šempe-
tru ter v gostilni Majolka. Po-
leg vseh teh premikov, ki so
pomembni,žal pa le kaplja
v morje, so predstavniki celj-
skega Centra za rehabilitacijo
invalidov na sejmu pokazali
tudi posebne nalepke z inva-
lidskimi znaki, ki so novost pri
nas.
Tudi okrogla miza z naslo-
vom Okolje - dostopno vsem
ljudem, je na sejmu zbudila
precej pozornosti. Udeleženci
so pohvalili celjski projekt
javnih del, vendar so v razpra-
vi sodelovali predvsem tisti, ki
se z invalidsko problematiko
že sicer ukvarjajo in jo dobro
poznajo. Manjkali pa so pred-
stavniki zakonodajalca, saj na
primer ni krovnega zakona, ki
bi zajemal celotno problemati-
ko. Tisto, kar zakonodaja že
določa, na primer gradnjo brez
arhitekturnih ovir, pa največ-
krat arhitekti niti ne poznajo.
T. CVIRN
Pravilna raba zdravil
Zdravstveni delavci laškega Zdravstvenega doma nas več-
krat opozarjajo na velik problem domačih lekarn pri ljudeh.
Te so vse prej kot primemo opremljene. Ponavadi so polne
zdravil, ki jim je potekel rok trajanja in ki jih občani ob
bolezni niso porabili po navodilih. Tako se kopičijo nepo-
trebne in lahko celo nevarne zaloge.
Pri Občinski organizaciji Rdečega križa Laško so z dobrim
sodelovanjem z Zdravstvenim domom v program predavanj
po krajevnih skupnostih, šolah ter podjetjih uvrstili tudi temo
Pravilna raba zdravil.
Krajevna organizacija Rdečega križa Rečica se je med prvi-
mi odločila za tovrstno predavanje in zato v nedeljo, 7. novem-
bra ob 15. uri v Sindikalnem domu Huda jama medse vabijo
vse krajane, da prisluhnejo predavanju, ki ga je pripravil
dr. Niko Borič. VLADO MAROT
»Poglej in zadeni« se seii
čeprav je bilo rečeno, da bo
Vinska gora do konca leta sko-
raj vse sobote organizator po-
pularne tv oddaje Poglej in za-
deni, pa vse kaže, da ne bo
tako. Doslej so pripravili štiri
oddaje, peta (menda zadnja)
pa bo v soboto, 6. novembra
s pričetkom ob 21. uri. O tem je
predsednik Turističnega dru-
štva Vinska gora Franc Špegel
povedal: »Za oddajo je po Slo-
veniji vedno večje zanimanje.
Z Vinske gore se za dvakrat
seli v Hrastnik, potem naj bi
šla v Novo mesto. Upamo, da
se bo še kdaj vrnila k nam, vsaj
tista za Silvestrovo. Čeprav
takšna oddaja stane od 40 do
60 tisoč mark, pa je zanjo veli-
ko zanimanje. Scena je na
evropskem nivoju in vsako
prestavljanje je drago. Zaradi
Poglej in zadeni smo se odpo-
vedali nočnemu Videomehu, ki
ga bomo organizirali oktobra
prihodnje leto, vsaj tako je že
dogovorjeno s televizijo Slove-
nije. Za novoletni Videomeh
pa je kar prav, da se po nekaj
letih seli v drug kraj. Letos bo
18. decembra v Kamniku.«
V soboto (6. november) bodo
v Poglej in zadeni v Vinski gori
nastopili Oto Pestner, New
Swing Quartet, Irena Vrčkov-
nik in Don Juan. Kdor želi en-
krat v živo videti nastajanje tv
oddaje, ima enkratno prilož-
nost.
T.VRABL
Obnovili Maricet na Uubijanslci
v Trgovskem podjetju Potrošnik so pred kratkim temeljito
posodobUi in polepšali Market na Ljubljanski cesti v Celju. Kot
je povedal direktor Potrošnika Maks Maček, je naložba veljala
25 milijonov tolarjev. Med drugim so zamenjali hladilno teh-
niko in kupili nove vitrine za meso in delikatese, vsa oprema je
iz uvoza, z novo opremo so izboljšali ponudbo kruha in zele-
njave, naredili so nov strop, obnoviU centralno napeljavo, trgo-
vino pa opremili s sodobno kamero. Razen tega so zamenjali
celotno prednjo steno, za kupce pa bosta še zlasti dobrodošla
nov vetrolov ter avtomatska vrata v trgovino. Market so
v Potrošniku zunaj in znotraj opremili še z reklamnimi napisi,
tako da je resnično privlačen za številne kupce.
IB
Program za samoprispeveic
Krajevna skupnost Rečica ob Savinji je edina, ki v mozirski
občini v poletnih mesecih ni izvedla referenduma o uvedbi
samoprispevka. Rečički samoprispevek bo namreč končan šel«
s 1. januarjem prihodnje leto. Vendar se v KS že pripravljajo m
uvedbo novega samoprispevka, seveda če se bodo krajani take
odločili. Ustanovili so komisijo za pripravo programa, ki g;
bodo krajanom predstavili na zborih. Če se bodo krajani izreki
pozitivno o programu, bodo še pred koncem leta razpisali refe
rendum.
V spomin
IVIagdalena -
Majdka Žgur
v polnem razcvetu žen-
ske bi letos ob Božiču do-
polnila petintrideset let.
Kako hitro je za njene star-
še in vse nas, ki smo jo poz-
nali, minil čas od takrat ko
je Mirnikova Majdka še kot
deklica z debelimi kitami,
skupaj z bratom Tončkom,
hodila v vrtec Anice Čeme-
jeve, do dne, ko se je po
šolanju vrnila vanj kot
strokovnjakinja. V celjskih
vrtcih je z znanjem defek-
tologije in logopedije, ki jo
je na visoki stopnji z izo-
braževanjem ob delu
uspešno zaključila v Za-
grebu, pomagala otrokom
z motnjami in težavami
v govornem razvoju. Star-
šem in vzgojiteljem pa je
svetovala, kako oblikujemo
dragoceni človekov zaklad
- govor in materin jezik od
zibelke dalje. Kaj nam je
vsem pomenilo njeno delo
smo občutili, ko nam jo je
bolezen odtegovala košček
za koščkom in to jesen po-
vsem ohromila. Z vedrim
nasmehom in svetlobo
v očeh je nam, družini in
celo sebi dolgo prikrivala
zle slutnje, ki so jo težile.
Harmonična ljubezen in
trdne družinske vezi so ji
do konca vlivale magično
moč in upanje. Še bolj je
cenila in uživala vsak lepi
trenutek, ko sta se z možem
razdajala drug drugemu in
trem čudovitim otrokom,
ki so jima pomenili največ-
jo vrednoto in smisel njune
skupnosti.
Razum ne zmore najti
odgovora, zakaj je moral
tako zgodaj presahniti
Majdkin izvir življenja.
Brskamo po spominu in
sestavljamo žlahtne drobce
v mozaične podobe, ki jih
je zapustila v nas in mi
v njej. Dobivajo povsem
nove razsežnosti v razmi-
šljanju, kaj je pravzaprav
smisel življenja in s čim se
potrjuje njegova večnost.
Bolečina žalosti se spremi-
nja. Majdkin glas, ki ga je
poklicno neštetokrat arti-
kulirala, da bi ga otroci
pravilno posnemali, je sicer
u tihnil. Vendar njene pra v-
Ijice in zgodbice, ki jih je
tenkočutno pripovedovala
kot mama svojim otrokom,
in logopedinja malčkom
v vrtcih, niso povsem izz-
venele v tišino pozabe.
Z njimi je na svoj način
obogatila njihov domišljij-
ski, stvarni in duhovni
svet, da bodo lahko sami
dalje odkrivali njegove
skrivnosti in vrednote,
mnogokrat, žal, tudi kruto
resničnost.
Skoraj tako kot v žalosti
ni pravljici je srečen dom
Žgurjevih, na griču pri
Dramljah, ob Majdkinem
odhodu rasla jesen z vso
svojo lepoto in žalostjo
hkrati. Ona pa nekje za-
maknjeno kot Trnjulčica
sanja svoje neizpolnjene
želje.
ANA
ČETKOVIČ- VO DOVNIK
Naiboijše
turistične
icmetije
Prihodnji ponedeljek, 8. no-
vembra bo v Križevcu nad
Stranicami proglasitev in
predstavitev najboljših slo-
venskih tiuističnih kmetij.
Gre za tiskovno konferenco
Zadružne turistične agencije
Vas in Turistične zveze Slove-
nije ter rezultate letošnjega
ocenjevanja obiskovalcev turi-
stičnih kmetij. Ob tej priliki
bodo posebej predstavili gosti-
telja, turistično kmetijo Urška
v Križevcu nad Stranicami, le
dva kilometra od zreških
Term.
BJ
Kaseta o Rečici
Jutri, v petek ob 19. uri bodo
v Osnovni šoli Rečica ob Savi-
nji člani krajevnega Turistič-
nega društva predstavili video
kaseto o Rečici, delu turistič-
nega društva in zgomjesavinj-
skem želodcu. Video kaseta bo
služila za promocijo kraja in
zgomjesavinjskega turizma.
Drugačen
sprebod po Celju
Marko Pogačnik, ki se na iz-
viren način loteva ekoloških
problemov slovenske krajine
in njenega zdravljenja, bo
v soboto, 6. novembra obiskal
Celje. Pripravil bo delavnico
drugačnega spoznavanja celj-
ske krajine, ki se bo pričela ob
9.30 uri pred tovarno Toper.
Avtor namreč izhaja iz ideje,
da je krajina prepredena
z energetskimi tokovi, ki jih je
človek v stoletjih porušil in iz
tega izhajajo tudi vse sedanje
ekološke težave.
Dan prej, to je v petek, 5. no-
vembra ob 19. uri pa bo Marko
Pogačnik, ki se med drugim
•ukvarja tudi s kiparstvom,
gost Likovnega salona Celje,
kjer bo predaval o energijski
moči vmietniškega dela.
TC
Nagrada 10. tisočeinu naročniku
Spoštovani bralci!
AKCIJA" IŠČEMO 10. tisočega naročnika" se že hitro bliža koncu. 10. tisoči
naročnik bo dobil barvni TV z videorekorderjem, eden od naročnikov bo tudi
imel možnost postati dosmrten naročnik Novega tednika.
Tisti, ki se boste naročili na Novi tednik, boste imeli tudi možnost, da pridete
v finale žrebanja za veliko nagradno igro Nissan Micra, ki bo v sredo, 8.
decembra. Kar 100 naročnikov bo imelo možnost, da pridejo v ožji izbor za
bogate nagrade - ena izmed njih je tudi osebni avto Nissan micra.
Noben tednik vam ne nudi tolilio ugodnosti Icot NOVI TEDNIK:
- mesečno plačevanje naročnine s položnicami, ki jih pošljemo na
dom
- letno izide 52 šfevilk Novega tednika, naročniki jih plačajo le 47
- naročniki brezplačno prejemajo mesečnik Tednikova petica, torej še 12
časopisov, namenjenih domu, družini, prostemu času, nabijem in razvedrilu
- naročniki brezplačno prejmejo vse posebne izdaje Novega tednika,
namenjene posebnim akcijam, kot so šport, kultura, sejmi, itd., kar je v
povprečju še 6 dodatnih časopisov letno
- naročniki imajo pravico do enega brezplačnega malega oglasa letno in
50% popust za čestitko po željah na Radiu Celje
Smo Vas prepričali? Če je tako, izpolnite priloženo naročilnico in jo pošljite
na naslov:
NT&RC, Prešernova 19, naročniški oddelek, 63000 Celje
Št. 44 - 04. november 1993
13
Čebele, kaktusi in še kaj
FegeševI Iz Zagraaa so naročniki že več kot štM desetleUa_
Fegeševe iz Zagrada pri Ce-
lju marsikdo pozna predvsem
po čebelarstvu. Več desetletij
se je namreč Ivan Fegeš ukvar-
jal s to dejavnostjo, bil z vsem
srcem pri svojih čebelah, zra-
ven pa počel še vrsto zanimi-
vih stvari, povezanih z naravo
in živalmi. Danes je vse to le še
spomin. 80-letni Ivan, ki je bil
že nekaj časa težje bolan, je te
dni v celjski bolnišnici, pet let
mlajšo ženo Ano pa smo ob
našem obisku našli v postelji.
Srce ji je spet ponagajalo.
Kljub temu je pokramljala
z nami in bila vesela TednUto-
vega darila zvestim naroč-
.nikom.
Iz Velike Nedelje pri Ptuju
sta doma Ana in Ivan, tam sta
se spoznala in se pred 55 leti
poročila. Že mesec dni po po-
roki sta šla za delom v Celje in
tu ostala vse do danes. Vmes se
je družina za kratek čas selila
na Hrvaško, kjer je Ivan delal
v vrtnarstvu, pa so kaj kmalu
ugotovili, da je v domačem
okolju bolje. Vmih so se v Ce-
lje in Ivan je našel službo
v Cinkarni, Ana pa je doma
skrbela za družino. Hčerki
Anica in Zalika ter sin Ivan so
se jima rodili v zakonu. Vsi
imajo danes že svoje otroke in
vnuke. Ana pravi, da imata
z Ivanom 8 vnukov in prav to-
liko pravnukov in večino jih je
sama pazila, ko so bili njihovi
starši v službah.
Leta 1954 je Ivan zbolel na
ledvicah in dotedanje težaško
delo je po prekvalifikaciji za-
menjal za lažje, postal je soci-
alni delavec v Cinkarni. V ti-
stem času jim je celjska čebe-
larska družina, kjer je bil Ivan
vseskozi aktiven, dala v najem
hišico v Zagradu. Družina je
tako dobila svoj dom, Ivan pa
prostor, kjer se je lahko nemo-
teno ukvarjal s svojim konjič-
kom. Včasih je skrbel tudi za
petdeset panjev, ki so bili last
čebelarske družine, pa še za
svojih dvajset. Veliko truda je
vložil v čebelarstvo, vendar
mu je to delo prinašalo poseb-
no veselje. »Ko pa so začele
čebele poginjati zaradi bolez-
ni, je tudi njega bolezen zlomi-
la,« pravi žena Ana. Težko ji
je, ko se spnjminja preteklosti.
»Ni nama bilo lahko v življe-
nju, sedaj, ko bi lahko tiživala,
pa je prišla bolezen,« pravi
s solzami v očeh.
Danes je v Zagradu ostalo le
še pet ali šest panjev, za katere
skrbi sin Ivan. Njegov oče pa
ni bil znan le po čebelarstvu in
odličnem medu, pač pa je veli-
ko časa posvetil tudi vzgoji
kaktusov. Več kot 500 jih je še
vedno pri hiši, čeprav je z nji-
mi precej dela. Različnim pti-
čem, ki jih je imel vse polno na
podstrešju, pa se je moral Ivan
odpovedati, ko zaradi bolezni
ni mogel več skrbeti zanje.
Ana mu je pri vsem tem ves
čas stala ob strani, pred leti pa
je našla dejavnost, ki je zani-
mala samo njo. Začela je zbi-
rati obeske za ključe in sedaj
jih ima že prek 500. V poseb-
nih steklenih vitrinah so raz-
stavljeni na steni v sobi, ven-
dar zadnje čase zbirka same-
va, saj Ana zanjo nima časa,
preveč je drugih skrbi.
Pogovor seveda nanese tudi
na Novi tednik. Ana se ne spo-
minja več natančno, kdaj so
poštah naročniki, pravi, da
nekje v petdesetih letih. Naj-
starejši izvod časopisa, ki so
ga našli na podstrešju, sega
v leto 1954 in takrat se je ime-
noval še Savinjski vestnik.
»Prav gotovo bi našli še kak-
šen starejši izvod, če bi iskali
med kupi revij, knjig in časo-
pisov, Id jih je naročal Ivan«,
pravi Ana. Verjetno so kje tudi
izrezana nadaljevanja roma-
na, ki je pred desetletji izhajal
v Novem tedniku in ki so ga
posebej shranjevaU.
Ana Fegeš je vedno rada
prebirala Novi tednik in to kar
vse po vrsti. Ko je bil Ivan še
doma, ga je prvi bral on, ker je
bil v zadnjem času priklenjen
na posteljo in mu je časopis
prinesel vsaj malo razvedrila.
V prejšnjih letih pa sta z Ano
kar tekmovala, kdo ga bo prvi
dobil v roke, saj ga potem tisti
ni izpustil, dokler ni vsega
prebral. Ana zadnje čase sama
prebira časopis. Nihče je ne
priganja naj pohiti, v miru
lahko prebere vse, kar jo zani-
ma. Toda v mislih je drugje,
pri Ivanu, ki se tako zelo raz-
veseli vsakega njenega obiska.
Jutri ga bo šla spet obiskat.
TATJANA CVIRN
Foto: EDO EINSPIELER
Modra modra cona?
Kai o modri coni v središču Cella
menilo pobiralci parkirnine?
Miro Kersnik iz Šentjurja:
»Tu in tam se kakšen voznik
malo >buni<, drugače pa kar
gre. Zaenkrat me še ni še nihče
fizično napadel; če kdo uide,
pa zapišem registrsko številko
njegovega avtomobila in ga
potem prijavim. Tukaj sem de-
lal že prej, ko smo parkirnino
pobirali samo na Trgu V. kon-
gresa, sedaj, ko smo začeli
2 modro cono, pa delžun pred
SDK-jem. Mislim, da modra
cona zaenkrat še ni takšna, kot
bi morala biti; nad vsem sku-
paj bi morali imeti malo več
kontrole.«
Danijel Selih s Frankolove-
ga: »Kakšnih večjih proble-
mov še ni bilo. Mislim, da se je
iftodra cona kar dobro obne-
sla. Vozniki se niti ne razbur-
jajo preveč. Mislim, da je mo-
"ira cona dobro organizirana.
Sem sem prišel z borze; zato,
ker pač ni bilo drugega dela.«
Boštjan Vetemik iz Slivni-
ce: »Ljudje se zaradi modre
cone dosti razbtujajo, ampak
fizično me ni napadel še nihče.
Največkrat pravijo, da sploh
ne bodo parkirali, da ne bodo
plačali. Marsikdo res noče pla-
čati in kar odpelje. Mislim, da
modra cona še ni najbolje ure-
jena; nad parkirišči bi morali
imeti večji pregled, tako da bi
vedeli, kje je kaj prostora.«
Boštjan Ovtar iz Slivnice:
»Tole delo ni fizično in sam
sem tako z delom kot s plačo
zadovoljen. Nekaj drugega pa
je to, kako se z modro cono
strinjajo vozniki. Velika veči-
na se jih strinja, nekaj pa jih
je, ki zanjo nočejo slišati. Tisti,
ki se s to cono ne strinjajo,
pravijo, da je previsoka cena,
da je vse skupaj oslarija... Tu-
di fizično so mi že grozili, am-
pak kljub vsemu me ni še ni-
koli nihče napadel.
N.-M. SEDLAR
Foto: E. EINSPIELER
Več kot 4 km
asfaltirane ceste
Krajanom Dobrovelj v KS
Braslovče, ki ležijo na več kot
700 m nadmorske višine, se je
prejšnji teden izpolnila velika
želja. Delavci Cestnega po-
djetja Celje so namreč asfalti-
rali odsek ceste na Dobrovljah
v dolžini nekaj več kot 4 km.
Na modernizacijo ceste so
krajani čakali več deset let.
Predsednik KS Braslovče, Du-
šan Goričar, je ob tem pove-
dal: »Vesel sem, da so v Do-
brovljah končno dobiU del as-
faltirane ceste. Seveda se je ob
tem treba zahvaliti vsem ti-
stim, ki so prispevali denar.
V prvi vrsti velja zahvala Re-
publiki Sloveniji, kjer smo iz
sklada za demografsko ogro-
žena območja dobili kar precej
sredstev, prav tako Ministr-
stvu za kmetijstvo in gozdar-
stvo, sektorju za celovit razvoj
podeželja, občini Žalec, goz-
darjem iz Žalca in Vranskega
ter seveda tudi krajanom Do-
brovelj in KS Braslovče, ki je
prav tako prispevala določena
sredstva. Vrednost del ocenju-
jemo na 18 milijonov tolarjev.«
Marjan Macuh, delovodja za
asfaltiranje pri Cestnem po-
djetju, je dejal, da so v minu-
lem tednu na Dobrovlje pripe-
ljali več kot 2000 ton asfalta,
kar je v tem časih redkost.
Preostali del ceste do Letuša
v dolžini 3 km, bi naj moderni-
zirali drugo leto. Na sliki: Ko
so delavci Cestnega podjetja
asfaltirali cesto, je bilo megle-
no in turobno vreme.
T.TAVČAR
Za prometno varnost
otrok Je poskriiijeno
Svet za preventivo in vzgojo
v cestnem prometu občine La-
ško je v tednu prometne var-
nosti pripravil vrsto aktivnosti
za najmlajše udeležence v pro-
metu.
V začetku minulega meseca
so poslanci šol skupaj z men-
torji oblikovali otroški parla-
ment in 5.e sestali pri predsed-
niku občine Milošu Veršecu
s sodelavci, ki so prisluhnili
razpravam o prometni proble-
matiki otrok, zlasti na poteh
v šolo. Splošna ocena je, da je
prometna varnost otrok v laški
občini sorazmerno dobra, za
kar gre velika zasluga tudi
mentorjem, ki negujejo in
vzgajajo otroke v tej smeri.
Na nekaj pomanjkljivosti, ki
bi lahko oceno še izboljšale, pa
so otroci vendarle op<)zorili.
Pri šolah v Laškem, Zidanem
Mostu in Radečah otroci opo-
zarjajo, da vozniki hitrosti
kljub opozorilom ne zmanjša-
jo, zato naj bi na teh mestih
bili nameščeni »ležeči polica-
ji«, p)otrebno pa bi bilo name-
stiti kar nekaj znakov za ome-
jitev hitrosti. Nekaj kritičnih
besed so namenili laški Komu-
nali, ki tem vprašanjem ne po-
sveča pozornosti, tudi v pove-
zavi s parkiranjem vozil po la-
ških ulicah, ko ta ogrožajo
prometno varnost in onemogo-
čajo pešcem hojo po za to do-
ločenih površinah, razmišljali
pa so tudi o postavitvi javne
straže. Tudi na čisto okolje ni-
so pozabiU, na proizvajalce če-
lad pa so se obrnili s prošnjo,
da bi le-te na šolah prodajali
po znatno nižji ceni, saj si je
marsikdo ne more kupiti.
V Laškem in Radečah pa si
otroci želijo poligon za učenje
cestno prometnih predpisov in
tehnike vožnje.
VLADO MAROT
Darulte kri!
Kri je življenje, vaša daro-
vana kri je dragoceno darilo
ob pravem času, opozarjajo na
Rdečem križu Slovenije in va-
bijo občane na novembrske
krvodajalske akcije. V Velenju
bodo štiridnevno akcijo zak-
ljučili jutri, v petek, 5. novem-
bra, v Kozjem pa boste lahko
darovali kri 18.in 25. no-
vembra.
Delavni gasilci iz Andraža
Gasilska društva so pravilo-
ma zelo delavna in so ponava-
di gibalo društvenega in kul-
turnega življenja. Tudi andra-
ški gasilci so zelo pridni in
največji dokaz je nov gasilski
dom, ki so ga zgradili. Letos so
v njem uredili sejno sobo, zu-
naj fasado, uredili so okolico,
asfaltirali parkirišče in dovoz-
no cesto. V soboto so bila dela
končana in tako so, brez veli-
kega pompa, vendar zelo za-
dovoljni, zaključili tudi mesec
požarne varnosti. Kot je pove-
dal predsednik društva, Lud-
vik Meklav, so člani društva in
drugi krajani opravili več kot
2500 udarniških ur. Društvo
ima še nekaj dolga, zato bodo
ob koncu leta po hišah nosili
svoje koledarje in ob tem zbi-
rali prispevke krajanov. Seve-
da pa je vse opravljeno že pre-
teklost in njihovi načrti že se-
gajo naprej, v nabavo nove av-
tocisteme. Na sliki: Z zadnje
sobotne akcije, ko so posprav-
IjaU zidarske odre.
T.TAVČAR
Št. 44 - 04. november 1993
14
Utrinki iz pretekiosti za priiiodndst
Janez Mairrlč Iz Gornjega Grada le lastnik pravega tiogastva
»Zgodovina me je vedno za-
nimala, v šoli je bila moj naj-
ljubši predmet. Poleg tega rad
ugotavljam, kako so ljudje ži-
veli nekdaj, s čim so se ukvar-
jali. Predvsem pa me zanima
zgodovina Gornjega Grada,
nekdanjega cvetočega središča
življenja,« pojasnjuje Janez
Mavric, zakaj se je odločil za
malce nenavaden bobi.
Janez Mavric iz središča ob
Dreti je namreč strasten zbira-
lec starih predmetov, starih
razglednic, raznih podobic...
skratka vsega, kar je povezano
s pisano preteklostjo. »Najbrž
sem se za zbiranje navdušil
pred dolgimi leti, ko sem prvič
obiskal Češko. Tam sem videl
razglednice z motivi iz prete-
klih let, spravljene v lep ovoj.
Spomnim se, da sem takrat
pomislil, kako lepo bi bilo, če
bi tudi Gornji Grad imel po-
dobne razglednice.« Ta želja se
Janezu Mavriču počasi uresni-
čuje. Nekaj razglednic z moti-
vi nekdaj cvetočega kraja ob
Dreti je že izdal, pripravlja pa
še nekaj novih.
Prejšnji teden je predvsem
zaradi Janezove strasti izšla
prekrasna knjiga Zgornja Sa-
vinjska dolina na starih raz-
glednicah. V knjigi je 150 foto-
grafij, velika večina so iz Ma-
vričeve zbirke. Fotografije, ki
prikazujejo življenje in kraje
v Zgornji Savinjski dolini
s preloma tega stoletja, nekaj
jih je še starejšega datuma, so
večinoma izdelane v obUki
razglednic. Uvodne misli
v knjigi je prispeval Aleksan-
der Videčnik, ki se prav tako
ukvarja z ohranjanjem prete-
klosti zgomjesavinjskega člo-
veka. Pri knjigi je sodeloval še
Anton Venek, ki je zbral tek-
ste, izdalo pa jo je pqdjetje Ep-
si iz Nazarij.
»S knjigo smo želeli pred-
vsem prikazati, kako so se
kraji v Zgornji Savinjski doli-
ni spreminjali skozi čas. Sam
sem si želel izdati takšno knji-
go, o tem sem razmišljal že ob
100-letnici planinstva. No, se-
daj nam je končno uspelo, ven-
dar knjiga gotovo ni za to, da
bi z njo kaj zaslužili. Še sreča,
če bomo pokrili vse stroške. Je
pa res lepa knjiga, ki jo je uži-
tek vzeti v roke, prelistati in se
marsikje ustaviti ob spominih
preteklosti,« je menil Janez
Mavric.
Ogledalo preteklosti
Janez Mavric v svoji zbira-
teljski strasti na prvo mesto
postavlja Gornji Grad. »O kra-
ju imam vse dokimiente, ki so
bili kjerkoli in kadarkoli izda-
ni, nekaj je originalov, nekaj
pa fotokopij. Praktično sem
z zbiranjem pričel pred nekaj
več kot 10 leti, takrat je bilo še
sorazmerno dosti gradiva
z nizko ceno. Danes se krog
zbiralcev vse bolj širi, stvari iz
preteklosti dobivajo takšno
materialno ceno, da se kar
zgroziš. Sicer je zanimivo
spoznavati, kakšen je bU Gor-
nji Grad nekdaj, po vojni pa je
izgubil svojo veljavo. Nikjer
pa ni v enem kosu napisana
zgodovina kraja, takšen doku-
ment ali knjiga ne obstaja.
Razmišljamo nekaj o tem, ven-
dar vzame to delo ogromno ča-
sa. Veseli me, da si zadnje čase
nekateri prizadevajo, da bi
kraj ponovno zaživel in da bi
bil vreden ogleda.«
Tako so pred leti v »štekl-
nu«, ob gomjegrajski katedra-
li uredili stalno razstavo, pravi
muzej, v katerem so razstav-
ljeni predmeti iz bogate za-
kladnice Janeza Mavrica.
V muzeju so prikazani nekdaj
uporabni predmeti, po temah
je razstavljenih 667 podobic
z nabožno vsebino ter tudi ne-
kaj slik. »Te podobice so silno
zanimive, večkrat naletim na
kakšno posebne vrednosti.
Prejšnji teden sem bil v Brnu
in tam v nekem antikvariatu
kupil šest podobic za svojo
zbirko. Navadno zbiram pred-
vsem takšne, ki so zanimive
tudi za oči.«
Sicer ima Janez Mavric ve-
čino svoje preteklosti shranje-
ne v albimiih. Stare razgledni-
ce so ena tema, dmga je Gornji
Grad, tretja pa so ljudje na
fotografijah. »Vedno menim,
da ima svojo vrednost vse, kar
je staro. Iz teh dokazov se vidi,
kakšno je bilo življenje nek-
daj. Tako lahko dobim popol-
no sliko o nekdanjih časih. Za-
me je zanimiva tudi vstopnica
ali karta. Čeprav je majhna,
ima v mozaiku življenja ravno
V nazarskem podjetju Epsi,
podjetju za turizem, propa-
gando in fotografijo, so pri-
pravili že več knjig in drugega
materiala, ki predstavlja
Zgornjo Sa\injsko dolino. Do-
slej so predstavili že foto mo-
nografijo, vodnik, informator,
serijo 13 razglednic, 2 plakata
in prospekt, knjiga Zgornja
Savinjska dolina na starih
razglednicah pa je zaenkrat
zadnja v promocijskem nizu.
takšno veljavo kot kakšen več-
ji dokument. Nekdo zbira le
lepo izrezljane umetniške
predmete, manj lepih pa ne.
Vendar so ljudje nekdaj upo-
rabljali tudi takšne.«
Utrinke iz preteklosti je moč
najti na različnih krajih. Še
največ gradiva najde Janez
Mavric v celjski Osrednji
knjižnici, razglednice pa dobi-
va od drugih zbiralcev. »Lju-
dje, predvsem izletniki, so te
razglednice kupili tukaj in jih
nato pisali domov. Tako je lo-
gično, da je treba >naše< raz-
glednice iskati v drugih krajih.
V sami Zgornji Savinjski doli-
ni sem našel bolj malo tovrst-
nih pričevanj preteklosti. Se-
daj jih dobivam od raznih zbi-
ralcev, ki mi navadno postavi-
jo tudi ceno. Dogaja se, da
imam več popolnoma enakih
razglednic, vendar to sodi
v način zbiranja, nikoli ni ni-
česar odveč. Včasih se zgodi,
da za eno razglednico dam ce-
lodnevni zaslužek. Vendar če
želiš nekaj imeti, moraš pač
tudi nekaj dati. Stare predme-
te pa seveda zbiram v domačih
krajih.«
Človek ni sam na
svetu
Zbirateljstvo je lep, toda
včasih kar naporen konjiček.
Pri tem gre predvsem za goli
entuziazem posameznika,
v širši družbi je z redkimi izje-
mami težko najti posluh in
predvsem denar. »Do zbira-
teljstva res vlada nek mače-
hovski odnos, še marsikaj bi
lahko k temu dodal. Vendar,
če bi imel svoj hobi za breme,
potem tega ne bi mogel več
početi. V veliko uteho so mi
razne razstave, v Celju sem
predstavljal stare razglednice
Gornjega Grada, prav tako na
večih krajih v mozirski občini.
No, sedaj bo tudi knjiga Zgor-
nja Savinjska dolina na starih
razglednica lepa vzpodbuda.«
Pri tem spoznavanju prete-
klosti dela Janez Mavric tudi
primerjave z današnjim ča-
som. »Ljudje smo danes neod-
govorni do narave in okolja.
Ta odnos nas bo pokopal, sami
se bomo uničili. Že zato zaslu-
žijo ljudje preteklosti več spo-
štovanja. Sedaj gledamo le za
nekim orožjem. Osebno sem
strašno razočaran nad današ-
njim časom, mogoče se ravno
zato še bolj ukvarjam s prete-
klostjo. Recimo, ljudje ne zna-
jo spoštovati niti starih
zgradb, da bi jih ohranili, kot
so bile nekdaj. V občinah bi
morali sprejeti tak odlok, da
ne bi mogel vsak spreminjati
vsega, kakor se mu zahoče.
Človek le ne živi sam na tem
svetu, upoštevati je treba tudi
druge ljudi.«
Janezu se v zbiratelj ski vne-
mi večkrat zgodi, da zastonj
obišče hišo, kjer so mu oblju-
bili delček preteklosti. Šele na
koncu se namreč izkaže, da ni-
majo ničesar. Vendar ga to ne
potre, to menda spada k hobi-
ju. Najbolj je razočaran, če iz-
ve, da nekateri predmete iz
preteklosti preprosto zažgejo
ali vržejo stran. Vendar obsto-
jajo tudi drugačni ljudje, takš-
ni, ki z veseljem prispevajo
svoj delež k ohranjanju kultu-
re, življa in spoznanj iz prete-
klosti. Za naš danes in njihov
jutri.
Tako razmišlja 42-letni Ja-
nez Mavric iz Gornjega Grada
v dolini ob reki Dreti. Po po-
klicu je mizar, redno je zapo-
slen na Smreki v Gornjem
Gradu, tako da je njegov hobi
še bolj vreden spoštovanja. In'
kaj počne z nabranim boga-
stvom? »Včasih, vendar redko,
prelistam svoje albume. Po-
polnoma vse, kar sem zbral,
imam shranjeno tudi v spomi-
nu. Za vsako podobico, čeprav
jih imam ogronmo, vem, ali jo
imam ali ne. To je tisto boga-
stvo, ki bo za vedno pripadalo
meni.«
URŠKA SELIŠNIK
Zakaj Martin nI vedno vesel?
v teh dneh nas številni pla-
kati in ponudbe turističnih
agencij vabijo na vesela marti-
novanja, predvsem v Sloven-
ske gorice in na Dolenjsko.
Prav je tako, saj je to čas, ko iz
mošta nastane vino in vsak vi-
nogradnik hoče pokazati svoj
pridelek, do katerega ni prišel
na lahek način.
Toda prav bi bilo, če bi se ob
tem spomnili, kaj pomeni mar-
tinovanje in zakaj je dogajanje
v tem letnem času povezano
s starim svetnikom Martinom.
Tudi zaradi tega, da bi temu
dogodku vrnili prvotno žlaht-
nost in lepoto, saj so se pone-
kod martinovanja sprevrgla
v maškarado in pijančevanje
- oboje pa seveda nima nič
skupnega s poslanstvom do-
brega svetnika.
Ljudje so se veselili svojega
pridelka od tedaj, ko so ga pri-
delali. Torej že pred pojavom
krščanstva, tudi na naših tleh.
S krščanstvom pa je tudi Cer-
kev povzela mnoge že ustalje-
ne praznike, le da jih je »opre-
mila« s svojo ikonografijo. Ta-
ko je tudi sv. Martin, eden naj-
starejših in najbolj dobrohot-
nih svetnikov, ki je bil sicer
doma iz Szombatheya v Po-
rabju, zaradi svojega goda na
11. november »dobil zadolži-
tev«, da poskrbi za vino. Tega
je seveda naravni ciklus v tem
času vedno spreminjal iz mo-
šta v vino. In zakaj sv. Martina
spremlja gos? Tega dobrega
svetnika spremlja mnogo le-
gend. Ena najbolj znanih je ti-
sta, kako je z mečem prepolo-
vil svoj plašč in dal polovico
revežu, da le ta ne bi zmrzoval.
Z gosjo pa je povezano njegovo
škofovsko imenovanje v Tour-
su v Franciji. Bilo je to v prvi
polovici 4. stoletja, ko so mu
prišli sporočit, da je bil imeno-
van za škofa. Skromen kot je
bil, se je skril pred glasniki,
izdale pa so ga gosi in odslej se
tudi mi na Martinovo mastimo
z odličjo gosjo pečenko.
Tako je Martin postal eden
najpomembnejših vinskih
svetnikov. Na njegov god so
nekdaj gospodarji povabili vso
dmžino in vse delavce, ki so
pomagali preko celega leta
v vinogradu in jih je pogostil.
Martinovo je bil pravzaprav
dmžinski praznik. Sele pozne-
je se je spremenil v veliko ve-
selico. Kar je najbolj žalostno,
pa tudi v vzrok in izgovor za
popivanje. In v posledico mno-
gih nesreč in težav, ki pa seve-
da s plemenitim Martinovim
poslanstvom ne bi smele imeti
nobenega opravka.
Kdor časti Martina, pred-
vsem pa dober pridelek vino-
gradnika in vinarja in pleme-
nito vino samo, ta se ne bo
nikoli spozabil in zlorabil
žlahtni dar narave. Poveselil
se bo v zbranem krogu, se
v kakšni zdravici spomnil pri-
delovalca in v družbi delil ob
vinu dobre misli na vse tiste po
svetu, ki znajo pridelovati ple-
menito pijačo. Tudi misel na
Martina ne bo manjkala, druž-
ba pa naj poskrbi za duhovito
ozračje, kakršnega si takšen
vinski praznik tudi zasluži. ID
ko je najbolj prijetno, se je tre-
ba od vina posloviti. Da ohra-
nita vsak svoje dostojanstvo:
vino in človek. Tudi zato, da b|
lahko praznoval še veliki
Martinov. Zdrav in vesel.     '
DRAGO MEDVED
Slovesno v Šmartnem I
Pretekla sobota je bila praznična za krajane Šmartnega ot
Paki, saj so predali namenu novo nu-liško vežico in most v Slati'
nah. Izgradnjo mrliške vežice so predvidevali že v dveh refereH'
dumih, vendar doslej niso zbrali potrebnih 9 milijonov tolarjev
Krajši kulturni program so pripravili člani domačega pevskeg*
zbora. Betonski most v Slatinah so krajani zgradili z udarni'
škim delom v rekordnem času, za postavitev so potrebovali 1^
šest dni. ^
Št. 44 - 04. november 1993
15
Južno sadje iz centra Celja
Bogata letina manHarln In limon pri Ani Vogrinc
Gospa Ana Vogrinc iz celj-
ske Cankarjeve ulice je letos
pridelala približno petdeset
okusnih mandarin ter še pet-
deset limon. To ji je uspelo
v strogem centru Celja in če se
ne bi prepričali, bi komaj ver-
jeli.
Ko govori o svojih lončnicah
ter vrtičku, se Celjanka kar
razneži. Odkar je v pokoju, se
jim lahko bolj posveča, saj ta-
krat, ko je bila kurirka celjske
gimnazije, ni bilo vehko časa.
Pred šestimi leti jo je znanka
razveselila s pol metra visoko
mandarino z dvema sadežema.
Drevescu iz tople Dalmacije je
■ v Celju kar zaprijalo, pri tem
pa seveda pomagajo skrbne
roke Ane Vogrinc.
Košata mandarina je visoka
že približno osemdeset centi-
metrov in na najtežjem koncu
veje je trenutno nič manj kot
štirinajst sadežev, na drugem
koncu šest... Veliko jih dozo-
reva, nekateri se čudovito zla-
tijo. Gospa Vogrinčeva eno
mandarino utrga zame, lepo se
lupi in nima koščic. Resnično,
na tržnici pogosto ne premore-
jo tako okusnih. In kako ji to
uspe? Lonec z lepo rastlino je
v toplejših mesecih na vrtu,
pozimi pa v hiši. Njena letoš-
nja letina je najbogatejša. La-
ni je pridelala osemnajst slad-
kih' sadežev. Vedno brez
koščic.
Podobno veselje ima gospa
s svojo deset let staro limono,
ki jo že prezimuje. Obe, limona
in mandarina, sta bili pred
dnevi še na vrtu. Limonino sa-
diko je dobila od sestre, ki živi
v Slavoniji, danes pa je večja
kot mandarina. Letošnja leti-
na v strogem centru mesta,
s 53 dozorelimi limonami, je
bila posebej obilna, lani pa jih
je naštela nad trideset. Gospa
jih posebej občuduje tudi ta-
krat, ko drevesce zacveti. Cve-
tovi so bolj prijetnega vonja
kot najboljši parfum. Limone
potem koristno uporabi v go-
spodinjstvu, ko njihov sok iz-
tisne za ledene kocke. Zato
imajo pri hiši dovolj limon za
vse leto. Ima tudi tri male li-
monine potaknjence. Teh, za
razliko od posajenih koščic, ni
potrebno cepiti.
Nedaleč od Cankarjeve ulice
sta trgovina z zelenjavo in
mestna tržnica, kjer je pona-
vadi južnega sadja izobilju.
Toda doma pridelano je vedno
boljše, okusnejše, kar velja tu-
di za mandarine in limone Ane
Vogrinc.
BRANE JERANKO
Foto: EDO EINSPIELER
Jesenske fige!
Fige, pa ne tiste v žepu, bo Bernard Sešel v bližini Velenja kaj
kmalu že drugič obral. »Obe letini sta bili obilni, jesenska bo
sicer malce slabša, pa vendarle sladka,« je povedal Bernard.
Figovo di"evo je prava stvar, nikoli ne pozebe in ne potrebuje
zaščite pred mrazom. Sicer je res, da drevo raste tik ob stano-
vanjski hiši na sončni legi tako poleti kot pozimi, pa vendarle
smo Bernardu kar malce nevoščljivi. Posnetek je nastal v sredini
oktobra, in to pred pričami, da ne bo pomote.
LOJZE OJSTERŠEK
planinski kotiček
Na Slavkov dom, in Cmi vrh
Planinsko društvo Zlatarne Celje vas v prvi polovici meseca
novembra vabi na dva izleta. Prvi bo že to soboto, 6. novembra
z odhodom ob 6. uri zjutraj s posebnim avtobusom s parkirišča
na Glaziji. Pot bo vodila do Slavkovega doma, čez Topol, Tošč in
od tam na Črni vrh, od koder bo pozno popoldne tudi sestop.
Naslednjo soboto, 13. novembra pa organizirajo Pohod po
Levstikovi poti od Litije do Čateža. Odhod bo ob 6.25 uri
z železniške postaje v Celju.
Za oba izleta se lahko prijavite in dobite vse dodatne infor-
macije na telefonski številki 35-359. MOJCA MAROT

Barvne fotografije, ki jih večinoma pošiljate na naš nate-
čaj, običajno v črno-beli tehniki tiska Novega tednika niso
tako izrazite kot sicer. Nekaj lepih posnetkov, na katerih
prevladujejo temnejše barve, nam je poslal tudi Miro Vrečko
iz Šentjurja, za objavo pa smo izbrali tisto fotografijo, na
kateri je več življenja.
Najstarejša Laščanka je Urška Sirk
v teh dneh je praznovala svoj i
97. rojstni dan Urška Sirk, ki že i
vrsto let preživlja jesen svojega i
življenja na Tovstem pri La-i
škem.
Sicer je Urška ena od enajstih ;
otrok številne, trdne Gorišekove
družine iz Male Breze nad La-;
škim, kjer je tudi preživljala 1
svojo mladost. Ko so jo pred ča-
som obiskali predstavniki Rde-'
čega križa Laško in Jure Krašo-
vec, se je pogovor o tem in onem!
iz njenega življenja raztegnil:
v pozno popoldne. Ob tej prilož-,
nosti so ji izročili tudi tretji zve-
zek Marije Makarovič - Kozjan-,
sko, v katerem so zabeleženi ne-i
kateri podatki o oblačilni kul-j
turi na Slovenskem, ki jih je po-i
sredovala prav Urška Sirk.       ;
Urško Sirk kljub temu, da jo-
zdravje sicer nekoliko zapušča,'
še vedno odlikujejo vsaj tri vrli-
ne - izredno dober spomin, du-
hovitost in spretne roke, s kate-
rimi je doslej ustvarila in še
ustvarja preštevilne pustne ma-
ske, maketo laškega gradu Ta-
bor, oblačila in še mnogo drugih
izdelkov. Njen hiša je kot iz
pravljice. Druščino ji delajo
palčki in drugi pravljični liki iz
mavca, ki te pozdravijo že pri
vhodu, še zlasti pa so ji v ponos
božične jaslice, ki jih vsako leto
znova na svojem vrtu pripravi
za božični čas.
Kljub tragičnim trenutkom
v življenju je klena. Volje za de-
lo je še veliko. S tem tudi prega-
nja svoj dolgčas in bolezen, do-
kler njena, edina še živeča hčer-
ka Cilka, ki iz Laškega dnevno
prihaja k njej, ne potrka na nje-
na vrata.
VLADO MAROT,
Za nego na domu vse več uporabnikov
v laški občini že poldrugo
leto izvajajo javna dela preko
Centra za socialno delo in Za-
voda za zaposlovanje za oskr-
bo občanov, ki so potrebni po-
moči in nege na domu in jih je
razpisal Izvršni svet SO
Laško.
Na teh delih, ki so se razširi-
la po številu uporabnikov od
35 na sedanjih 90 oseb, sedaj
dela 21 delavk. Na Centru za
socialno delo občine Laško,
kjer poteka koordinacija del
pravijo, da je prosilcev za to-
vrstno pomoč iz dneva v dan
več, kajti dela pri oskrbi sta-
rejših na domu so se že dodo-
bra uveljavila pri vse več lju-
deh. Veliko več se jih tudi raje
odloči za to obliko oskrbe, ka-
kor za domsko namestitev.
Dela obsegajo čiščenje in
urejanje prostorov, nego bol-
nika, pa tudi kuhanje ali pri-
našanje hrane starejšim. Med
oskrbovanci je kar 22 oseb, ki
bi sicer morale v zavodsko
varstvo, kar predstavlja zanje
velik pozitiven psihološki uči-
nek na njihovo počutje. Javna
dela so bila ponovno podaljša-
na in bodo trajala do 18. maja
prihodnje leto. Občane, ki še
niso seznanjeni s tovrstno de-
javnostjo in uslugami pa pro-
sijo, da se obrnejo na Center za
socialno delo občine Laško ali
pokhčejo na telefon 731-122.
Pred dnevi se je pri Rdečem
križu v sodelovanju z Zavo-
dom za zaposlovanje usposab-
ljala že tretja skupina nego-
valk za nego bolnika in poško-
dovanca na domu, pod vod-
stvom višje medicinske sestre
Hedvike Cemoša, ki jih tokrat
predstavljamo tudi v sliki.
VLADO MAROT
Št. 44 - 04. november 1993
16
Sanje postale resničnost
Cellskl rokometaši že preti povratno tekmo osmine finala v evropski llgl osmerice - ¥ pol ure delni IzlH 16:0
— ¥ nedello formalnost v Luzernu
»Niti sami ne vemo, kako
močni smo«, je pred sobotno
tekmo pokala prvakov z Borbo
govoril trener Celja Pivovarne
Laško Josip Šojat, po tekmi pa
se je vpraševal: »Kje se bomo
sploh ustavili?« Njegov na-
smeh je ob teh besedah nekaj
skrival, vendarle pa je bil na-
mig jasen. V evro-ligi (dve
skupini s po štirimi moštvi)
Celjani ne bodo igrali stranske
vloge, ugoden žreb (16. novem-
bra na Dunaju) pa bi jih lahko
porinil celo v ospredje.
Pri Švicarjih ni bilo poško-
dovanega Perkovca, a so z re-
prezentanti Hiirlimannom,
Christenom in Limo v 11. mi-
nuti vodili s 5:3. V naslednjih
29 minutah in 41 sekundah
fantastična igra Celjanov: do-
segli so 16 golov, Piišnik pa je
bil nepremagan. Šerbec je dal
zapored štiri gole v dobrii šti-
rih minutah, Jeršič je bil za
goste neulovljiv v protinapa-
dih, Pungartnik pa je »moril«
z levico. Pušnik je pri 32-ih
letih eden najboljših vratarjev
na svetu (12 obramb), a je
spretni Šojat opazni vlogi na-
menil tudi Strašku in Anžiču.
Borba je izgubila 18 žog, kar
pove vse o celjski obrambi,
v kateri nobeden od členov
v verigi ne sme počiti. Veriga
je močna toliko, kot njen naj-
šibkejši člen, in tega kot kaže
pri formaciji 3-2-1 ni.
Tone Tumšek je kar sijal od
sreče, na tiskovni konferenci
je poudaril: »Radi bi ostali
skromni pri izjavah, a to sedaj
ni več možno. Uvrstili smo se
med najboljših osem evrop-
skih ekip. Prej so fantje igrali
pod obremenitvijo, odslej bo-
do povsem sproščeni.« Švicarji
si hitrega kapetana Celjanov
Ostali rezultati prvih tekem
osmine-finala: Iskra (Pol)-
Wallau (Nem) 23:34, Braga
(Por)-Hapoel (Izr) 28:22, Fotex
(Mad)-Teka (Spa) 29:26,
Drumso (Fin)-Zagreb (Hrv)
26:24, West Wien (Av)-Med-
veščak (Hr\') 23:20, Valur (Isl)-
Sandefjord (Nor) obe tekmi
bosta na Norveškem, SKA
Minsk (Bel):Nimes (Fra) obe
tekmi bosta v Franciji.
Tomaža Jeršiča pravzaprav
dobro sploh niso mogli ogleda-
ti, tako je brzel mimo njih:
»Izredno sem zadovoljen. Vsak
je imel več svojih motivov,
skupni nam je bU glede obveze
do pokrovitelja, ki nam je
omogočil takšne podvige.«
DEAN ŠUSTER
Foto: EDI MASNEC
Šerbec je dosegel rekordnih deset golov, kar doslej v pokalu
prvakov ju uspelo še nobenemu »pivovarju*.
Za najboljšega igralca tekma sta trenerja izbrala Alvara Nači-
noviča.
Celie Pivovarna LaškoiBorba 27:11 (15:5)
CELJE - Dvorana Ckilovec, gledalcev 3000, sodnika Guter-
man in Malasinskas (Litva).
CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Pušnik, Šafarič, Anžič, Šerbec
10 (4), Načinovič 3, Ivandija, Franc, Jeršič 4, Čater 1 (1), Pun-
gartnik 6, Leve 3, Strašek.
BORBA: Hiirlimann, Matter 1, Haggenmller, Gysin, Lima 4,;
Nevič 2, Heinzer, Aellen 1, Hotz, Werren 1, Christen 2, Marty. j
IZKLJUČITVE: Pivovarna Laško 10 (Načinovič, Leve 4, Jer- ,
šič 2). Borba 6 (Christen 4, Lima 2). j
SEDEMMETROVKE: Pivovarna Laško 7 (5); Šerbec 4 (4), j
Ivandija 1 (0), Čater 2 (1); Borba 3 (0); Christen 2 (0), Lima 1 (0).
STRELI NA GOL (iz igre): Pivovarna Laško 22:34 (Pušnik
0:1, Šerbec 6:7, Načinovič 3:5, Jeršič 4:5, Pungartnik 6:11, Leve'
3:5), Borba 11:27 (Matter 1:2, Haggenmviller 0:1, Gysin 0:1,
Lima 4:7, Nevič 2:8, Aellen 1:2, Hotz 0:1, Werren 1:2, Christen
2:3).
PRIDOBLJENE ŽOGE: Pivovarna Laško 12 (Ivandija, Pun-
gartnik 4, Načinovič 2, Šerbec, Jeršič 1), Borba 0.
IZGUBLJENE ŽOGE: Pivovarna Laško 4 (Načinovič 2, Ivan-
dija, Pungartnik 1), Borba 18 (Aellen 5, Lima, Nevič, Christen 3,
Werren 2, Heinzer, Hotz 1).
ran^rama
Nogometa
Slovenska liga
11. kolo: Koper-Publikum
0:0, Rudar-Istragas 1:1; po go-
lu Vidoviča (21) so domači vo-
dili do 87. minute. Vrstni red:
Olimpija 20, Naklo 19, Koper
17, Mura, Publiktmi 15, Mari-
bor 14, Potrošnik, Gorica 12,
Izola, Optimizem II, Ljublja-
na, Rudar 7, Primorje 6, Istra-
gas 5, Mavrica 4, Krka 1.
II. Slovenska liga
11. kolo: Dravinja-Triglav
4:0 (3:0), Piran-Era Šmartno
1:1 (1:1), Steklar-Zagorje 3:1.
Vrstni red: Avtobmn 17, Koro-
tan 16, Nafta 15, Tumišče, Pi-
ran 14, Steklar 13, Era Šmart-
no 12, Dravinja, Domžale,
Vevče 11, Rudar (T) 10, Bel-
trans, Zagorje 9, Železničar 7,
Triglav 5, Medvode 2.
III. Slovenska liga
10. kolo: Pohorje-Žalec 1:3,
Papimičar-Svoboda 3:0. Vrst-
ni red: Kovinar (M), Žalec 14,
Drava 13, Papimičar 12, Alu-
minij, SI. Gradec 11, Rače,
Svoboda, Pohorje, Kungota
10, Dravograd 9, Impol 7, Iža-
kovci, Pobrežje 5.
MNZ Celje
9. kolo: KTV Vransko-Unior
0:3, Hrastnik-Šentjur 1:3,
Ljubno-Kovinar (Š) 3:2, El-
kroj-Usnjar 0:5, Tim Lsiško
prost. Vrstni red: Šentjur 13,
Ljubno, Unior 10, Usnjar 9,
Kovinar 6, KIV Vransko,
Ljubno 5, Tim Laško, Elkroj 3.
Pokal Slovenije
Osmina-finala: Steklar-Za-
gorje 2:1 (1:1); vodstvo gostov
sta v zmago spremenila Kukič
(71) in Vickovič (90), ki se ju
klub želi v najkrajšem času
znebiti. Mura-Publikum 2:0
(1:0); najslabša predstava Ce-
ljanov, Pranjič pa je celo za-
streljal enajstmetrovko. Ru-
dar-Maribor 1:3 (0:2); strelec
spet Spasojevič (56, 11-m).
Košarka
Pokal Ronchettl
Ženske - prva tekma 3. kola:
Rogaška-Vallenciennes 65:95
(26:47); domače so bile enako-
vredne le nekaj minut, po zao-
stanku 44:59 pa doživele kata-
strofo: Čupahin 23, C. Jezov-
šek 14, Pešič, Kokolj 10, Vida-
kovič 7 A. Jezovšek 1.
Slovenska liga
Moški - 10. kolo: Polzela-
Helios 76:90 (41:42), Slovan-
Rogaška 86:63 (41:24), Tinex-
Comet 83:80; 12.kolo: Helios-
Comet 73:75 (37:38), Polzela-
Rogaška 80:67 (34:41). Vrstni
red: Helios 19, Triglav, Polze-
la, Rogaška 18, Slovan 17, Co-
met 15, Jezica, Tinex 12.
Ženske - 6. kolo: Rogaška-
Odeja 92:86 (48:38), Celje-
Kranj (39:28), Comet-Slovan
75:65 (35:24). Vrstni red: Ro-
gaška 12, Jezica ml 11, Odeja
10, Comet 9, Celje, Slovan 8,
Ilirija, Kranj 7.
11. Slovenska liga
Moški - 9. kolo: Slivnica-Pi-
vovama Laško 71:76 (67:67,
44:41); v derbiju neporaženih
so domači s trojko v zadnji se-
kundi izsilili podaljšek; MIK
Prebold-Bistrica 68:55 (31:32),
Elektra-Starše 128:79 (68:33),
SI. Gradec-Celje 84:68 (36:44).
10. kolo: Elektra-Pivovama
Laško 87:91, Bistrica-Celje
87:81, Slivnica-MIK Prebold
92:61. Vrstni red: P. Laško 20,
Slivnica 19, Elektra, Radgona
17, Starše 14, Bistrica, Ruše,
SI. Gradec, MIK Prebold 13,
Celje 11.
Rokomet
Slovenska liga
Moški - 5. kolo: Litija-Gore-
nje 23:22 (14:10), Ribnica-Pi-
vovama Laško odigrano sino-
či. Vrstni red: Slovan 10, Pivo-
varna Laško (s tekmo manj) 8,
Gorenje, Litija, Drava 6, Ja-
dran, Ajdovščina 4, V. Nedelja
3, Ribnica (s tekmo manj) 2,
Šešir 1.
Ženske: 3. kolo - bela skupi-
na: Drava-Zalec 15:29. Vrstni
red: Burja 8, Kranj, Žalec 6,
Piran 4, N. mesto, Drava 0.
Kegljanje
Slovenska liga
Moški - 7. kolo: Fužinar-
MDL 7:1 (5304:5019); zmagal:
Cene 851; izgubili: Salobir
908, Sivka 764, Brglez 855,
Klinar 783, Lešnik 858; Ru-
dar-Žalec 6:2 (5277:5171);
zmagala: Kompan 882, Mileč
909; izgubili: Dobrajc 853,
Krajšek 836, Podkrajšek 851,
JakofHJvič 840. Vrstni red:
Konstruktor 14, Gradiš 13,
Tekstina 10, Triglav 8, Donit
6, Rudar, MDL, Brest, Žalec 4,
Fužinar 3.
Ženske - 7. kolo: Fužinar-
Emo 1:7 (2250:2507); zmagale:
Šeško 416, Zupane 411, Petak
427, Tkalčič 456, Kardinar
425; izgubila: Grobelnik 372.
Vrstni red: Emo 14, Ljubljana
12, Triglav 10, Konstruktor 9,
Adria 7, Gorica 6, SI. Gradec
5, Korotan 4, Rudar 3, Fužinar
0.
11. Slovenska liga
Ženske - 7. kolo: EmoII-Ko-
čevje 6:2 (2316:2277); zmaga-
le: Kmeta 367, Grivič 386,
Lesjak 422, Ledinek 379; izgu-
bile:Zimšek+Špoljarl85 + 178,
Razlag 399. Vrstni red: Ljub-
ljana n, Emo II, MTT 10 itd.
Judo
Slovenska liga
2. .kolo - Celje: Ivo Reya-
Sankaku 12:2 (50:5); Šekora-
nja-Mimik 5:0, Rudolf-Lipov-
šek 10:0, Cuk-Džakovič 10:0,
Sadžak-Bevc 0:5, Imamovič-
Kačičnik 5:0, Spasovič-Kna-
felc 10:0, Anderle-Burda 10:0;
Branik-Sankaku 8:6 (30:17),
Ivo Reya-Branik 12:2 (55:10).
Ivo Reya se je uvrstil v finalni
del, ki se bo začel 27. novem-
bra. Preostala finalista sta
Olimpija in Impol, ekipa San-
kaku se bo borila za uvrstitev
od 7. do 9. mesta.
Odbojka
Slovenska liga
Moški - 3. kolo: Fužinar-To-
polšica 3:1. Vrstni red: Pomur-
je, Olimpija 6, Kamnik 4, Lju-
tomer, Fužinar, Žirovnica,
Bled, Pionir, Granit 2, Topol-
šica 0.
Ženske - 2. kolo: Gomjii
grad-Tabor 3:0 (12, O, 4). Vrst-
ni red: Gornji grad. Hit Časi--
no, Cimos, Bled 4, Tilia, Krimi
2, N. mesto. Tabor, Branik,,
Mislinja 0.
II. Slovenska liga
Moški - 4. kolo: Šempeter-
Braslovče 3:0 (12, 2, 13). Vrstni
red: Šempeter, Kovinar, Bre-
zovica 8, Izola 6, Črnuče, Pi-
onir ml, Braslovče 4, Beltinci,
Vileda ml, Mežica 2, Salonit
ml, Mislinja 0.
Ženske - 4. kolo: Topolšica-
Ptuj 3:0 (7, 7, 13). Vrstni red:
Vital 8, Prevalje, Triglav 6, Ci-
mos ml. Kropa, Mežica 4, Ro-
goza ml, Topolšica, Tabor ml,
Pomurje 2, Ptuj 0.
III. Slovenska liga
Moški, vzhod - 4. kolo: Celje-
Šempeter ml. 3:2, Topolšica
ml-Fužinar ml. 0:3. Vrstni red:
Turbina 8, Vuzenica, Fužinar
ml, Domžale 6, Radenci, Šem-
peter ml, Vileda III, Celje, Po-
murje ml. 4, Kranjc, Topolšica
ml, Ptuj 0.
Mali nogomet
Prvenstvo Celja
Končni vrstni red - I. liga:
Penal Zvezdaš 33, Klateži 28,
Ščurek 27, Triglav, Pelikani
24, Miroteks 23, Umetniki 22,
Mlekarčki 19, Aškerčeva,
Skavti 18, Marquise, Eskimo
14. n. liga: Zagrad 29, Sokoli
28, Policija Celje 26, Risto 25,
Pingo 23, Medlog 22, Telsim,
Izletnik 21, Cetis 20, Azzuri
19, Črički 14, Škorpioni 12;
in. liga: Petriček 35, Šmartno
34, Veltins 27, Sehnar 26, Ko-
renček 25 itd; IV. liga: Viva La
Musica 36, Šport Billv 35, Or-
kan 30, Freddy 23, Remont 22
itd; V. liga: Črni baron 14, Di-
no. Albatros 11, Zam 10, Bri-
gadirji 8 itd; VI. liga: Občina
Celje 14, Elektro, Kozorog 12,
Flamengo 9 AŠ Kranjc 8 itd;
pokalno prvenstvo - finale: Ce-
tis-Pelikani 0:3, Pelikani-La-
guna 6:0, Cetis-Lagvma 4:4.
Veterani - I. liga: Aškerčeva
23, Penal 16, Azzuri 15, Sipro
11, Kovinotehna 8, Pikapolon-
ca 7, Ostrožno 4; II. liga: Kole-
gi 13, Meggle 12, Mandragola
10, J. naprave 9, Sokoli 8, PTT
7.
Tenis
Prvenstvo Celja
Končni vrstni red: moški - I.
liga: Klima A 18, Klima B 17,
Štore 16, Cinkarna, Nivo 14,
Pink šport 12, Alpos 10, Cetis
8; n. liga: STŠ 24, Ljudska
banka 20, Grad 18, SDK 16
itd; ra. liga: Oris 24, IB Grafi-
ka 20, STŠ 18, LB 16 itd; IV.
liga: KGM 20. Komunala,
Trim 18, Video 17 itd; V. Uga:
Match point, Emo ERC 24,
Haritrans 15, PTT 14 itd; žen-
ske: RC IRI 24, Tehniška šola,
Štore 20, SB Celje 1,6, Sugros,
Cinkarna 10, Triglav 8, LB 2.
Namizni tenis
Prvenstvo Celja
Končni vrstni red - moški:
Cetis 32, Obrtnik A 24, Obrt-
nik B 20, Kovinotehna 18, Cin-
karna 16, Nivo 14, Gradiš 12,
Euroturs 6, ŠTT 2.
Ribiška družina
Ceije
obvešča vse ljubitelje
ribolova, da vpisuje
nove člane do
15. novembra
Informacije dobite v pisarni
ribiške družine Celje, Čopova
ulica 19, tel.: 25-276.
št. 44 - 04. november 1993
17
Razširjeno, a neznano
Ifale razgibavanja Cstreiching) se veliko uporaUUaJo, a Je o njih malo napisanega
- Eno prvih raziskav Je opravil Ur. Dušan Pollmac
Celje je brez dvoma vodilni
slovenski center športne medi-
cine (dispanzer medicine dela,
prometa in športa vodi dr. Ru-
di Čajevec, ki je tudi vodja slo-
venske sekcije za športno me-
dicino), na nedavnem kongre-
su na Cipru pa je bil edini za-
stopnik naše države dr. Dušan
Polimac z raziskavo o najbolj
učinkoviti metodi vaj razgiba-
vanja — stretchinga.
»Mednarodno združenje
športne medicine FIMS je naj-
večje specializirano zdravni-
ško združenje na svetu. Člani
• so večinoma univerzitetni pro-
fesorji in se ukvarjajo z znan-
stvenimi raziskavami, v Celju
pa smo eni redkih praktikov in
za kolegi v nobenem pogledu
ne zaostajamo. V dveh letih
smo na igriščih narediU okoli
3000 preiskav, med drugim pa
so bili pri nas na rednih pre-
gledih in merjenjih reprezen-
tanti v atletiki, biatlonu, ko-
šarki, rokometu, smučanju in
drugi, za potrebe TO pa smo
razvili poseben program evro-
fit,« je uvodoma pojasnil celj-
ski zdravnik.
Razgibavanje se je v zadnjih
letih zelo uveljavilo, kakšni pa
so znanstveni parametri?
Tovrstnih študij ni veliko,
čeprav se stretching ogromno
uporablja. Učinek se začne ta-
koj pri izvajanju vaj in v pri-
bližno enakem obsegu traja,
dokler je telo v gibanju. Nika-
kor pa se ga ne more natreni-
rati:   samo   s   stretchingom
športnik ni boljši, marveč je
lahko le slabši. Pri ogrevanju
deluje kot preventiva in iz-
boljšuje fleksibilnost telesa.
Primeren in učinkovit je tako
za vrhunske športnike kot re-
kreativce, spodnja starostna
meja pa naj bi bila 13 ali 14
let.
In raziskava?
Razširjenih je okoli 15 me-
tod, primerjali pa smo tri naj-
bolj znane: osnovno balistično
(zibanje), statično in švedsko,
ki je povsem nova. Poldrugi
mesec je 145 celjskih osnovno
in srednješolcev delalo vaje
razgibavanja za šest mišičnih
skupin in vmes smo opravili
tri testiranja. Glede na rezul-
tate je najbolj učinkovita me-
toda sistema napni-sprosti-iz-
tegni, čeprav je treba upošte^
vati tudi specifičnosti posa-
meznih športnih panog.
Kako pa je z razgibavanji
pri naših trenerjih?
Vsi se zavedajo pomena vaj
razgibavanja, vendar ga le ne-
kateri izvajajo stoodstotno. Še
vedno je preveč razširjena ba-
listična metoda z zibanjem
v bokih ter predkloni in odklo-
ni, redki pa tudi prakticirajo
izteke; prvi so jih sprejeli celj-
ski rokometaši. Stretching ima
odločilno vlogo v fitness cen-
trih in bi moral biti obvezen.
Že samo zaradi podatka, da na
enem treningu posameznik
dvigne tudi do 20 ton.
Preskok v ligaških tekmova-
njih bi moral za vse klube nuj-
no pomeniti tudi boljšo zdrav-
niško službo. Mar je tako tudi
vjraksi?_____^ ^____^
Klubi so v zadnjih dveh le-
tih ob bistveno povečanem ob-
segu treningov resnično dov-
zetni tudi za to področje. Vsi
so se obrnili na naš dispanzer,
čeprav je na samih tekmova-
liščih še veliko improvizacije.
Toda osnovni namen je že do-
sežen: poškodovani športniki
prihajajo v naš dispanzer, bolj
sistematično jih evidentiramo
in bili smo pobudniki zakono-
daje zdravstva v športu.
Načrtujete kakšno novo ra-
ziskavo?
Naslednji teden bomo začeli
s primerjavo treh športov: ko-
šarke, nogometa in rokometa.
Na tekmah za trening bomo
vsakih 15 sekund spremljali
aktivnosti po peterice igralcev
Cometa, Publikvuna in Celja
Pivovarne Laško. Na osnovi
njihove aktivnosti - parametri
so stoji, hodi, počasen tek,
sprint in kroženje - ter srčnih
funkcij in stopnji laktatov bo-
mo dobili rezultate o zahtev-
nosti treh najbolj sodobnih
iger z žogo, raziskavo pa bi
radi predstavili na naslednjem
kongresu v Helsinkih.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Bauer-Glinšek
bronasta na SP
Na svetovnem prvenstvu
v aerorallyu v Čilu je celjsko-
velenjska posadka Leona Bau-
er-Damjan Glinšek zasedla
7. mesto, v ekipnem delu pa je
skupaj z Verbančičema osvoji-
la bronasto kolajno - prvo
v zgodovini slovenskega mo-
tornega letalstva.
Zupančeva v elitni
družbi
Jutri se bo na kegljišču Gr-
moščica v Zagrebu začel sve-
tovni pokal za posameznike,
na katerem bo našo državo za-
stopala Marta Zupane (Emo).
Prijavljeni so prvaki devetih
držav (zaradi nevarnosti vojne
so se zahodne države odpove-
dale nastopu), prvi dan pa bo-
do samo kvalifikacije za raz-
delitev v skupine. V soboto bo-
do neposredni dvoboji 2 x 15 lu-
čajev, v nedeljo pa še finali.
Burno v Steklarju
Po seriji slabih iger so nogo-
metaši Steklarja odslovili Lu-
kačeviča, kapetan Koražija pa
je vrnil opremo. Vprašljiva sta
bila tudi Kukič in Vickovič,
a sta se s skupaj petimi goli
Zagorju rešila.
Prvi spodrsljaj na ledu
Celjski hokejisti so v petek na domačem ledu z Jesenicami doživeli prvi prvenstveni poraz in
morajo za osvojitev naslova pokalnega prvaka in sodelovanje v bodočem pokalu Pokalu Federa-
tion dobiti preostali tekmi z Olimpijo in Bledom v gosteh.
Prvenstvo bo zaradi reprezentančnih nastopov prekinjeno do 12. novembra, počitek pa bo
najbolj prav prišel Celjanom, ki so zadnji derbi končali s številnimi poškodbami. Najhuje jo je
skupil Boris Pajič v dvoboju z bratom Murajico in je moral sredi druge tretjine v bolnišnico na
šivanje rane na obrazu. V zelo borbenem srečanju je bilo veliko ostrih dvobojev (na sliki),
domačim pa se je najbolj maščevala slaba igra z igralcem več, saj v nobenem od osmih primerov
niso izkoristili številčne premoči.
Foto: EDI MASNEC
Dva nagrajenca
Med 109 kuponi sta bili v 11. kolu športne
stavnice le dve pravilni napovedi: Pivovarna
Laško-Borba 1, Tinex-Comet 1, Elektra-Pivo-
vama Laško 2, Koper-Publikum O, Piran-Era
Šmartno 0.
Nagrajenca: Danilo Tumšek iz Polzele (5000
tolarjev) in Ivan Šmarčan iz Škofje vasi (3000
tolarjev). Nagradi bosta dobila po pošti, v na-
slednjem kolu pa bo nagradni sklad 12.000
tolarjev.
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri na-
stopu Marte Zupane napovedujete njeno uvr-
stitev na SP) bomo upoštevali kupone s pošt-
nim žigom sobote, 6 novembra, ali če bodo
v soboto najkasneje do 12. ure oddani v nabi-
ralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi
tednik, Prešernova 19, 63000 Celje, s pripisom
Golding loto.
1. Rokomet (m): Borba-Pivovarna Laško 1     O     2
2. Nogomet: Publikum-Olimpija 1     O     2
3. Nogomet: Steklar-Rudar (T) 1     O     2
4. Nogomet: Žalec-Drava 1     O     2
5. Kegljanje (ž): Marta Zupane na SP 1.-3. 4.-6. 7.-9.
Ime in priimek:
Naslov:_
IMA KRATKO
V četrtfinalu nogometnega
pokala bo Steklar igral s Krko.
Prva tekma bo 10. novembra
v Rogaški Slatini, povratna pa
čez dva tedna v Novem mestu.
Na ekipnem DP v karateju
je v Žalcu domače zastopstvo
osvojilo komplet kolajn. Zlato
mlajši mladinci, srebrno sta-
rejši in bronasto ekipa dečkov.
HOKEJSKI KLUB
CEUE
vzame v najem za
dobo štirih mesecev
eno dvosobno ter eno
enosobno stanovanje
za svoja igralca
Povečerovskegain
Šubinova.
Prosimo svoje
pristaše za pomoč.
Informacije na tel.:
24-840 in 34-509
V Celju vsakemu za
šport po tisočak
v Celju so letos za šport
namenili 64 milijonov to-
larjev proračunskih sred-
stev (tisočak na prebival-
ca), s katerimi so zadostili
približno šestini potreb
klubov, ki imajo dodatno
na voljo brezplačne stori-
tve finančno-računovod-
skega servisa občinske
športne zveze. Višina sred-
stev je na približno lanski
ravni, le da v klubih ob
močnih sponzorjih in lastni
marketinški dejavnosti
opazno upada delež prora-
čunskega denarja.
Približno tretjina prora-
čunskih sredstev je name-
njena tekmovalnemu špor-
tu, ki prvič obsega samo
članske ekipe. Naslednja
postavka (slaba četrtina) je
šport mladih, ki obsega fi-
nanciranje predšolskega
športa, dodatne programe
v osnovnih in srednjih šo-
lah (plavalni tečaji, počit-
niški programi, medšolska
prvenstva, športni razred
gimnazije), športne šole in
klubskih selekcij od pi-
onirjev do vključno mla-
dincev. Šestino sredstev je
namenjenih za vzdrževanje
športnih objektov, približ-
no sedemodstotna deleža
sta odmerjena društvom za
športno rekreacijo in kritju
funkcionalnih stroškov (za
delo ŠZ in finančno-raču-
novodske storitve), nekaj
pa še za zdravstveno var-
stvo športnikov, organiza-
cijo prireditev, mednarod-
no sodelovanje in kadre ter
sofinanciranje udeležbe na
velikih tekmovanjih.
Delitev denarja je pote-
kala na osnovi meril za
vrednotenje panog iz leta
1989, ki so vmes doživela
dva temeljita popravka,
vendar s slovenskimi dr-
žavnimi prvenstvi in repre-
zentancami še zdaleč niso
najbolj primerna. V na-
slednjih dneh bo dokončno
pripravljen pravilnik o so-
financiranju programov
športne dejavnosti z merili
in normativi, ki bo s poo-
strenimi kriteriji pri tek-
movalnem športu še bolj
kot doslej upošteval dose-
ženo kvaliteto rezultatov
(doma in v tujini) ter tudi
tradicijo panog in splošne
pogoje za njihov nadaljnji
razvoj.
V Celju so tudi upošteva-
li zadnjo kategorizacijo
Športne zveze Slovenije in
kljub ukinitvi športnega
dodatka s slabima dvema
milijonoma sofinancirali
programe 91 (lani 52) kate-
goriziranih športnikov.
Znesek je zaradi omejenih
možnosti sicer simboličen
- za vsakega posameznika
mesečno v povprečju po
2500 tolarjev - a je tudi raz-
pon med posameznimi sta-
tusi med tisoč in šest to-
larji.
Celje je brez dvoma
z obuditvijo tradicionalne-
ga prestižnega rivalstva
z Ljubljano in Mariborom
veliko pridobilo. Primerja-
nja z drugimi centri so bila
za športno mesto ob Savi-
nji drugorazrednega pome-
na, zato tudi zadnji vzponi
posameznih panog. Poleg
kegljavk so ekipa svetov-
nega razreda tudi rokome-
taši, Celje pa ima prvič po
letu 1968 tudi potencialne-
ga kandidata za nastop na
zimskih olimpijskih igrah.
Že naslednja delitev pro-
računskih sredstev bo po
novih kriterijih, potem pa
naj bi bile prednostne na-
loge izdelava dveletnega
olimpijskega programa,
uveljavitev športnega mar-
ketinga in zbirnik prostih
kapacitet pokritih športnih
objektov.
ŽELJKO ZULE
Prihodnjič: Šport po-
membnejši od denarja
Sobota, 6,11,
Košarka
Ljubljana: Ilirija-Celje,
Škofja Loka: Odeja-Comet (7.
kolo ženske SKL, obe 18); La-
ško: Pivovarna Laško-Ruše
(18.30), Prebold: MIK Pre-
bold-Elektra, Radenci: Rad-
gona-Celje (U. kolo II. moške
SKL, obe 19); Slovenske Ko-
njice: Comet B-Feniks (6. kolo
III. moške SKL, 19).
Nogomet
Ljubljana: Ljubljana-Rudar
(12.kolo SNL); Žalec: Žalec-
Drava, Kidričevo: Aluminij-
Papimičar (11. kolo HI. SNL);
Zreče: Unior-Elkroj, Šoštanj:
Usnjar-Ljubno, Rečica: Tim
Laško-Hrastnik, Šmarje:
Šentjur-KIV Vransko (8. kolo
MNZ Celje, vse 13.30).
Odbolka
Ljubljana: Krim-Gomji
Grad (3. kolo ženske SOL);
Braslovče: Braslovče-Mežica,
Novo mesto: Pionir ml-Šem-
peter (5. kolo II. moške SOL);
Kropa: Kropa-Topolšica (5.
kolo II. ženske SOL); Šemepe-
ter: Šempeter ml-Vileda III,
Domžale: Domžale-Topolšica
ml, Ptuj: Ptuj-Celje (5. kolo
III. moške SOL); Braslovče:
Vitanc-Čma, Ruše: Ruše-Celje
(5. kolo m. ženske SOL).
Rokomet
Žalec: Žalec-Kranj (5. kolo
ženske SRL, 18).
Nedelja, 7.11.
Košarka
Podčetrtek: Podčetrtek-Ro-
gla (6. kolo III. moške SKL,
16).
Nogomet
Celje: Publikum-Olimpija
(12. kolo SNL); Šmartno ob
Paki: Era Šmartno-Medvode,
Rogaška Slatina: Steklar-Ru-
dar, Maribor: Železničar-Dra-
vinja (12. kolo II. SNL, vse
13.30).
Sreda, 10,11,
Košarka
Kranj: Kranj-Rogaška (7.
kolo ženske SKL, 19); Šoštanj:
Elektra-Slivnica (18), Celje:
Celje-Starše (19.45), Slovenj
Gradec: SI. Gradec-Pivovama
Laško (17), Ruše: Ruše-MIK
Prebold (12. kolo II. moške
SKL, 19).
Rokomet
Celje: Pivovarna Laško-Li-
tija, Velenje: Gorenje-Nova
Oprema (6. kolo moške SRL,
obe 19).
Št. 44 - 04. november 1993
18
Nesreča ne pride nikoli sama
z n/o so tuai zlobni Jeziki, enako boleči kot eksplozija
v sredo, 27. oktobra ob eni
uri in petnajst minut, so speči
občani v Tmovljah in delu
Ljubečne pri Celju slišali mo-
čan pok. Nekaj ur za tem je
bilo že vsem, pa tudi širši celj-
ski javnosti, znano, da je bila
to eksplozija, ki je razdejala
priljubljeno pizzerijo Limbo
na Cesti v Trnovlje, last Jožeta
Smodeja.
Na kraj dogodka so nemu-
doma prispeli strokovnjaki
urada kriminalistične službe
UNZ Celje in pozneje še kri-
minalistične službe Ministr-
stva za notranje zadeve. Ti so
ugotovili, da je eksplozijo pov-
zročilo eksplozivno telo z vži-
galno vrvico, ki ga je nekdo
nastavil v objekt. Za katere
vrste eksploziv gre, bo poka-
zala preiskava v laboratorijih
MNZ Ljubljana. Takoj po eks-
ploziji pa je bilo vsem jasno,
da gre za veliko materialno
škodo, vredno okoli poltretji
milijon tolarjev. Lokal je po-
polnoma razdejan in imičen,
poškodovan je nadstrešek
pred lokalom, precej škode pa
je tudi v zgodnji etaži, kjer so
stanovanjski prostori petčlan-
ske družine Smodej: obeh za-
koncev Smodej, dveh njunih
otrok, starih tri in pol in osem
in pol let ter njune stare mate-
re oziroma Jožetove tašče.
Tako kot vedno doslej, so
tudi v noči pred eksplozijo,
brezskrbno legli k počitku, saj
ni bilo prav nobenega razloga
za strah. Zdaj je vse drugače.
»Otroka sta zdaj na varnem
pri sorodnikih, tam bosta lažje
prebolela strah, ki sta ga mo-
rala doživeti, ko je počilo in se
je vsa hiša tresla. Midva z ženo
pa greva vsako noč v posteljo
s strahom, negotovostjo. Hudo
je, ko veš, da je nekje nekdo, ki
Jože Smodej: »O sebi sem te
dni slišal toliko laži in natol-
cevanj, da kar ne morem verje-
ti, kako morejo ljudje tujo ne-
srečo zlorabljati. Le komu to
koristi...?«
te tako zelo sovraži, da ti hoče
vse, kar si ustvaril, uničiti, in
ki ti celo streže po življenju.
Kar naprej tuhtaš, kdo bi to
lahko bil, brskaš po preteklo-
sti in se sprašuješ, če si komu
kdaj kaj zalega storil, pa nič.
Odgovora ne najdem. Kakšne
manjše zamere so že kdaj bile,
a da bi bil kdo zaradi tega pri-
pravljen uničevati, ubijati...«
razmišlja Jože Smodej, ki se je
ob svoji nesreči tudi krepko
zamislil nad nekimi drugimi
poslediceuni, ki prav tako bo-
lijo.
O dogodku dobro obveščena
celjska javnost je namreč za-
čela spletati svoje zgodbe in
razlage okoU eksplozije oziro-
ma povoda, ki naj bi ga imel
storilec za to svoje dejanje. Ta-
ko so se po celjskih kuloarjih
začele širiti neverjetne zgodbe
in natolcevanja, grde laži o Jo-
žetu Smodeju in njegovi druži-
ni. Po teh virih »dežurnih in-
formatorjev celjske javnosti«
naj bi bil Jože Smodej poln
denarja, ki si ga je prigrabil
z nečednimi posli in z vplete-
nostjo s sumljivimi ljudmi, ce-
lo s celjsko mafijo. Bil naj bi
vsepovsod zadolžen in ker dol-
gov ni vračal, je čisto logično,
da je nekdo vzel pravico v svo-
je roke in se mu maščeval. Jože
Smodej naj bi se vozil okoli
z dragimi avtomobili in ker si
je ob svojem lokalu sezidal no-
vo, veliko hišo, je logično, da
se je zapletel v kriminal. Tako
mlad človek si po normalnih
poteh ne bi mogel ustvariti
takšnega bogastva, kot ga ima.
Sicer pa bi bil moral vedeti, da
ga nekaj takega čaka, saj je že
pred to eksplozijo dobival gro-
zilna pisma. No, in ker ga je
bilo strah pred upniki, ali pa
samo zato, da bi si prigrabil še
več denarja, si je v svoj lokal
kar sam nastavil bombo in ga
razstrelil. Limbo je bil namreč
bajno visoko zavarovan pri za-
varovalnici ...
Ko človek sliši takšne neres-
nične zgodbe, ki jih spletajo
strupeni jeziki, postane še bolj
žalosten. Ko je Jože Smodej
slišal zanje, je moral povedati
resnico, ki se jo da zlahka pre-
veriti. Ko nam je govoril o dej-
stvih, ki izpodbijajo natolce-
vanja javnosti, je imel solzne
oči.
Jože Smodej je imel edino ta
materialni »privilegij«, da je
objekt na Cesti v Trnovlje po-
dedoval. To je bila stopetdeset
let stara hiša, ki je bila pred
štiridesetimi leti gostilna.
Pred petimi leti je Jože sklenil,
da objekt obnovi, v spodnjem
delu odpre pizzerijo, zgoraj pa
uredi stanovanje za svojo dru-
žino. Pet let je trdo delal, pri
gradnji pa so mu pK)magali šte-
vilni prijatelji, sorodniki. Lani
junija je bil lokal Limbo odprt,
gostov pa je bilo iz meseca
v mesec več. Limbo je postal
priljubljeno shajališče mladih,
vse bolj pa je p>ostajal poznan
tudi kot lokal motoristov, ka-
mor so prihajali v glavnem
stalni gostje, pa tudi domačini.
Ko je odprl pizzerijo, je Smo-
dej izvedel, da so v bližiiji oko-
lici padale stave, da bo lokal
v kratkem času propadel. Pa
se to ni zgodilo. Stanovanje
dnižine Smodej v gornjem de-
lu objekta pa je več kot skrom-
no: s kuhinjo in dnevno sobo,
kjer spita zakonca, in s pod-
strešno sobico kjer, skupaj
s taščo, spita oba otroka. Za-
radi takšne utesnjenosti sta .s(
Smodejeva odločila, da k ob-
jektu zgradita prizidek za spo-
dobno družinsko bivanje. Le-
tos sta ga uspela sezidati, pre-
kriti s streho - in nič več. Za
gradnjo lokala in kasneje pri-
zidka je Jože Smodej dobil dva
bančna kredita in še nekaj de-
narja, ki si ga je sposodil od
prijatelja in ta dolg tudi že po-
ravnal. Na njegovo (dodatno)
nesrečo lokal Limbo sploh ni
bil zavarovan, niti za tolar ne.
Ves dobiček od lokala je Smo-
dej vlagal v razne drobne po-
sodobitve in za odplačevanje
bančnih posojil. S tem, kar je
ostalo, je družila lahko solidno
živela. Še pred nekaj tedni se
je Jože vozil v deset let starem
fordu, ki ga je zdaj zamenjal
s štiri leta mlajšim golfom. »Z
nikomer nisem bil v sporu,
lastništvo objekta ni bilo niko-
li sporno, vsi zaposleni v loka-
lu smo se lepo razvuneli, bili
smo kot družina, nikoli nisem
z nikomer sklepal kakšnih
sumljivih poslov pa tudi gro-
zilnih pisem, kot se zdaj govo-
ri, nisem dobival. Zato res ne
vem, komu je bil, lokal aU pa
jaz, napoti. Ne glede na to, kar
se je zgodilo, bo treba naprej:
lokal in stanovanjski del ob-
noviti, da bomo imeli od česa
živeti. V vsej tej nesreči pa me
tolaži dejstvo, da mi ob strani
stoji veliko prijateljev, gostov,
krajanov, pomoč so mi ponu-
dili domači gasilci...«je pove-
dal Jože Smodej, ena od žrtev
nasilja, ki do danes še nima
pravega imena. Kriminalistič-
na preiskava je namreč še v te-
ku, v interesu preiskave pa je,
da se njeni izsledki še ne obja-
vijo v javnosti.
MARJELA AGREŽ
Foto: EDI MASNEO
• V ponedeljek, 25. oktobra po-
poldne, se je v resnih težavah
znašla Marija iz Bukovžlaka, ki
je policistom povedala, da jo je
pred hišo pretepel njen bivši
mož. Da bi revo čimprej rešiU
nevarnosti, so možje postave od-
hiteli v Bukovžlak, a so tam iz-
vedeli, da je bil tejjen tudi Mari-
jin ex-soprog. Kjer se tepeta dva,
gresta k sodniku za prekrške
oba.
• Iz hudinjske osnovne šole so
v torek, 26. oktobra popoldne,
sporočili, da je tja prišel učence
tepst dečko iz Milčinskega idice.
Ko pa je njegove udarce hotela
prestreči vzgojiteljica, jih je do-
bila še ona. Pretepaškega prišle-
ka so poUcisti menda že izpra-
šali.
• Policiste je v sredo popoldne
nekdo obvestil, da je v lokalu
Miami pretep. Pa se tam niso te-
pli, ampak le obmetavali z nele-
pimi besedami, ki so letele iz ust
lastnika lokala, natakarice in
osmih mladoletnikov. Ti se men-
da niso strinjali z računom, ki
jim ga je ponudila natakarica.
• Prejšnji četrtek je Marija spo-
ročila, da je prejšnji dan njena
soimenjakinja in soseda fizično
napadla njenega sina. Celo z no-
žem naj bi mu grozila, je poveda-
la mama Marija, zakaj je soseda
Marija na Marijinega sinka tako
zelo jezna, pa nismo izvohali.
• Za poUcijsko intervencijo so
minuli petek popoldne zaprosili
iz srednje šole Boris Kidrič. Tam
naj bi bila ena od učenk pretepe-
na. Sporočilo je bilo resnično,
resnica pa žalostna. Tamkajšnja
učenka, Celjanka Lidija, je tepla
sošolko Polono iz Zreč.
• V petek ponoči je Ljudmila
sporočila, da jo je doma tepel
mož, pa bi jo, nesrečnico, pre-
mlatil še bolj, če mu ne bi ušla iz
sovražnega objema, je povedala.
A ker še vedno velja tista resni-
ca, da sta za takšne reči potreb-
na vsaj dva, bosta k sodniku za
prekrške stopila oba: Ljudmila
in njen zakonski sopotnik.
• Gospod z Babnega, ki je mi-
nulo soboto zvečer prijavil, da
nima miru, ker njegov sosed do-
ma razgraja, je pa res slabega
zdravja. PoUcisti so nanu-eč iz-
vedeU, da je »razgrajaški« sosed
Tone le parkrat pretrdo zaprl
hišna vrata. Za kakšno pretirano
sosedsko ljubezen pa v tem pri-
meru zagotovo ne gre.
• Iz bifeja Ostržek so prejšnjo
soboto zvečer sporočiM, da tam
sknmijo javni red in mir. Kršite-
lja, Romana L. in Aleksandra Z.,
ki sta razbijala po lokalu, so po-
Ucisti našli še na kraju dejanja,
k sodniku za prekrške pa bodo
morali trije. Tisti tretji je Ostr-
žek, ki očitno ne ve, da se pija-
nim gostom ne sme dotakati.
• V nedeljo zjutraj so iz Turške
mačke sporočili, da so imeli
v gosteh neznane osebe, ki so
tam naredile pravo razdejanje.
Ko so si policisti prišli lokal
ogledat, so imeli kaj videti: raz-
bite pepelnike in drugo steklovi-
no na tleh in poškodovana apa-
rat za espresso kavo in kavni
mlinček. Razdejanje pa naj bi
povzročili trije neznanci, dve
ženski in en moški, ki so po »ak-
ciji« zbežali neznano kam.
• Še ena hotelska. V nedeljo
zvečer so poklicali iz hotela Do-
brna in povedali, da tam nezna-
na moška oseba razgraja. Polici-
sti pa so se potem srečah s hotel-
skim gostom Mirkom iz Radov-
ljice, ki je hodil od mize do mize,
včasih tudi prisedel in šel s tem
na živce ostalim gostom.
• V nedeljo zvečer so bUi polici-
sti obveščeni, da na pokopaUšču
na Golovcu razgraja skupina
mladoletnikov. Pokopališki mir
je res skrunilo dvanajst frkoli-
nov in frkelj, doma iz neposred-
ne bližine pokopaUšča. PoUcisti,
ki so jih tam našli, so jih peljali
na policijsko postajo, po razgo-
voru pa so jih, drugega za dru-
gim, predali staršem. Po Golov-
cu je bilo potem menda slišati
petje šib.
M.A.
PROMETNE N£ZGODE
Peška obležala
mrtva
Smrtna prometna nezgoda
se je pripetila tudi v ponede-
ljek, 1. novembra popoldne, na
regionalni cesti v kraju Steni-
ca na Konjiškem.
Ivan Kremar (35) iz Ljubni-
ce je vozil osebni avtomobil iz
smeri Vitanja proti Stranicam.
Ko je pripeljal do stanovanj-
ske hiše Stenica 27, je zapeljal
na levi vozni pas in s spred-
njim delom vozila trčil v pe-
ško, 69-letno Marijo Grobin iz
Ljubnice. Grobinovo je pri tr-
čenju vrglo na p>okrov motorja,
od tam pa v obcestni jarek kjer
je obležala mrtva.
M.A.
Omrla na kraju
nesreče
Na magistralni cesti, izven
naselja Ločica pri Vranskem,
se je, v petek, 29. oktobra po-
poldne, pripetila nezgoda
s smrtnim izidom.
Jože Martinsek (43) iz Ljub-
ljane je vozil osebni avtomobil
iz smeri Vranskega proti Tro-
janam. Ko je v Ločici pripeljal
v bližino gostišča Bašek, je
z njegove leve strani prečkala
vozišča 59-letna Martina Pe-
klar z Vranskega, ki jo je vozi-
lo zadelo in zbilo po vozišču.
Peška je unru-la na kraju nez-
gode.
Nezgoda v Šempetru
Na magistralni cesti v nase-
lju Šempeter se je, v soboto,
30. oktobra okoli dveh zjutraj,
pripetila nezgoda, v kateri je
ena oseba utrpela hude telesne
poškodbe, na vozilu in objek-
tih pa je škode za okoli 1 mili-
jon 270 tisoč tolarjev.
Damjan Zupane (20) iz Tr-
nave je vozil osebni avtomobil
iz smeri Žalca proti Šenipetru.
Ko je v Dobrteši vasi pripeljal
v blagi levi ovinek, ga je priče-
lo zanašati v desno. Zapeljal je
na pločnik, kjer je trčil v tri
betonske stebre in jih podrl.
Tam je vozilo odbilo v levo in
trčilo v kovinski drog javTie
razsvetljave, potem pa ga je
odbilo nazaj v zidano beton-
sko ograjo. Po tem trčenju je
vozilo zanašalo po travnati
površini ob pločniku, se obrni-
lo za 180 stopinj in slednjič
trčilo še v vogal stanovanjske
hiše Dobrteša vas 19. V nezgo-
di se je hudo telesno poškodo-
val sopotnik, 27-letni Darko
Rančigaj iz Tmave.
Trčil v drug
Na Efenkovi ulici v Velenju
se je, v petek, 29. oktobra po-
noči, pripetila nezgoda, v ka-
teri je bila ena oseba hudo te-
lesno poškodovana, gmotna
škoda pa znaša približno 200
tisoč tolarjev.
Janez Šavor (18) iz Velenja
je vozil osebni avtomobil po
Efenkovi ulici, ko je pripeljal
do križišča s Šaleško cesto, je
zapeljal izven vozišča in trčil
v drog električne razsvetljave.
V nezgodi je hude telesne po-
škodbe utrpel sopotnik, 18-
letni Aleš Iršič iz Velenja.
Z mopedom
v priklopnik
Na regionalni cesti v Ločici
ob Savinji se je, minulo soboto
popoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je ena oseba utrpela
hude telesne poškodbe.
Janez Marolt (25) iz Ločice
je vozil traktor s priklopnikom
iz smeri Polzele proti Šempe-
tru. V Ločici je nameraval za-
viti v levo in pri tem pustU
mimo vozila, ki so prihajala iz
nasprotne smeri. V tem trenut-
ku pa je za njim pripeljal voz-
nik kolesa z motorjem, 25-let-
ni Ivan Oprešnik iz Brega pri
Polzeli, ki stoječega traktorja
ni opazil, zato je trčil v neo-
svetljen priklopnik in se pri
tem hudo telesno poškodoval.
Nezgoda pri
prehitevanju
Na regionalni cesti, izven
naselja Sveta Ema, se je, v po-
nedeljek, 1. novembra dopold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, materialna ško-
da na vozilih pa znaša okoli
120 tisoč tolarjev.
Janez Pišek (59) iz Spodnje-
ga Gabemika je vozil kolo
z motorjem iz smeri Mestinja
proti Podčetrtku. Ko je, izven
naselja Sveta Ema, pripeljal
v bližino železniškega postaja-
lišča, je zavil v levo proti sta-
novanjski hiši. V isti smeri je
takrat za njim pripeljal voznik
osebnega avtomobila, 50-letni
Maks Stopar iz Ljubljane, ki je
hotel Piska v času zavijanja
prehiteti. I*ri tem sta vozili tr-
čili, voznik kolesa z motorjem
pa je utrpel hude telesne po-
škodbe.
Trčenje v Zrečah
Na regionalni cesti v naselju
Zreče se je, v torek, 26. okto-
bra dopoldne, pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba utrpe-
la hude telesne poškodbe, ma-
terialna škoda pa znaša okoli
30 tisoč tolarjev.
Silvo Slatinek (19) iz Sko-
marij je vozil osebni avtomobil
po dovozni cesti pri stanovanj-
skih blokih na Cesti na Roglo.
Ko je pripeljal do križišča
s prednostno cesto, je zavijal
v levo in pri tem trčil v voznico
kolesa z motorjem, 41-letno
Dragico Orož iz Zreč, ki je pri-
peljala z njegove desne strani.
Voznica je padla po vozišču in
utrpela hude telesne po-
škodbe.
Trčil v vzpetino
Na lokalni cesti v naselju
Kompole se je, v sredo, 27. ok-
tobra ponoči, pripetila nezgo-
da, v kateri je ena oseba utrpe-
la hude telesne poškodbe.
Andrej Verhovšek (21) iz
Podgorja je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Opoke proti
Kompolam. V bližini stano-
vanjske hiše Kompole 50 je
pričel zavirati, pri tem pa je
zapeljal z vozišča in trčil
v vzpetino ob cesti. V nezgodi
se je hudo telesno poškodoval
sopotnik, 19-letni Zlatko Ko-
rošec iz Podgorja.
Srna pred avto
Na regionalni cesti Žice
— Poljčane se je, v četrtek, 28
oktobra popoldne, pripetil«
nezgoda, v kateri je bila ens
oseba hudo poškodovana, ma-
terialna škoda na vozilu pa
znaša okoli 200 tisoč tolarjev.
Robert Keblič (27) iz Slo-
venskih Konjic je vozil osebni
avtomobil iz Loč proti Žicam
Ko je pripeljal do odcepa ceste
za letališče, mu je z desne stra-
ni iznenada skočila pred vozi-
lo srna. Da bi trčenje prepre-
čil, je KebUč zapeljal na desno,
čez bankino, kjer se je vozil«
prevrnilo po nasipu. Voznik k
pri tem utrpel hude telesne p4
škodbe. 1
Št. 44 - 04. november 1993
19
Vaja ob koncu požarne varnosti
»Pred dnevi se je na križišču pri velenjski pošti zgodila huda prometna nesreča. Osebno vozilo
je zapeljalo pod avto cisterno, napolnjeno z nafto. Nastal je požar, v osebnem avtomobilu pa sta
bili dve osebi huje poškodovani.«
Takšno reševalno nalogo so si za zaključek meseca požarne varnosti zadali velenjski gasilci.
Nalogo so uspešno razrešili, saj so dobro opremljeni in obvladajo vse funkcije novega reševalnega
vozila, ki so ga še dodatno opremili z rezalnimi škarjami za pločevino. Tako v prihodnje ob
podobnih primerih reševanja ponesrečencev ne bodo več reševali z varilnimi rezalnimi orodji.
V reševalno akcijo so se poleg gasilcev iz PGD Velenje vključili osebje iz velenjskega zdravstve-
nega doma in policija. Pri zaključni analizi so tako republiški gasilski inšpektorji kot ostali
strokovni opazovalci vajo ocenili za zelo dobro izvedeno.
LOJZE OJSTERŠEK-
Dva sumijiva
požara
v soboto, 30. oktobra
okoli treh zjutraj, je zago-
relo na nenaseljenem sta-
novanjskem objektu na Te-
harski cesti 71 v Celju.
Ogenj je uničil tamkajšnjo
pisaino in ostrešje nad njo,
škode pa je za okoli 350
tisoč tolarjev.
Naslednji dan, okoli enih
zjutraj, pa je na istem ob-
jektu spet zagorelo. Tokrat
je zgorel ves mansardni del
in ostrešje, torej tisto, kar
je prejšnjo noč ostalo nepo-
škodovano, v drugem po-
žaru je bilo škode za okoli
1 milijon tolarjev, krimina-
listi UNZ Celje pa ocenju-
jejo, da bi šlo lahko v obeh
primerih za namerno deja-
nje, torej za požig.
Našii dve bombi
Pri izkopu kanalov na Mal-
gajevi ulici v Celju so delavci
PTT Celje minuli petek opold-
ne naleteli na dve ročni bombi,
nemškega in angleškega proiz-
vajalca, kmalu za tem pa so
našli še sedem nabojev cal. 7,9
mm. Ko so najdene predmete
izročili pirotehniku celjske
poklicne gasilske brigade, ki je
poskrbel za njih zavarovanje
in uničenje, je le-ta ocenil, da
so najdeni predmeti dediščina
še iz časa druge svetovne
vojne.
M.A.
Ribe preživeie
Zaradi napake na napravi
za predelovanje kisika za sob-
ni akvarij je prišlo v sredo, 27.
oktobra, do požara v dnevni
sobi stanovanjske hiše v Šent-
janžu 19 na Mozirskem. Ogenj,
ki so ga domači sami pogasili,
je zajel zavese in se razširil na
pohištvo, škoda pa znaša okoli
100 tisoč tolarjev.
mini KRIMIČI
Ukradeni in najdeni
v noči na ponedeljek, 25.
oktobra, je neznaijec odpeljal
osebni avtomobil VW golf, be-
le barve, ki je bil parkiran na
Prešernovi ulici v Velenju.
Lastnik vozila, vrednega okoli
490 tisoč tolarjev, je Ivan N. iz
Velenja.
Kasneje je bUo ugotovljeno,
da je omenjeni avtomobil
ukradel in odpeljal 21-letni
Miroslav K., ki je 21. oktobra
pobegnil iz KPD Dob in se ne-
kaj dni za tem z ukradenim
golfom odpeljal v Zagreb. Vo-
zilo je spet v rokah oškodo-
vanca oziroma lastnika.
Brcai v Sonce
v času od 24. do 25. oktobra
je neznani storilec vlomil v di-
skoteko Sonce v Rogaški Sla-
tini. Vlomil je tako, da je s silo
telesa in z udarci z nogo razbil
vrata v predelu ključavnice. Iz
diskoteke je odnesel nekaj ste-
klenic whyskija in drugih žga-
nih pijač ter 35 zavojev cigaret
marlboro. Materialna škoda
znaša okoli 35 tisoč tolariev.
Viamijai na begu
V Rimskih Toplicah je bilo
v ponedeljek, 25. oktobra
vlomljeno v dve stanovanjski
hiši, v obeh primerih pa je sto-
rilec uporabil silo telesa na
vhodnih vratih, da je lahko
prišel v notranjost objektov.
V dopoldanskem času je vlo-
mil v hišo na Zdraviliški cesti
38 v Rimskih Toplicah, kjer si
je ogledal in prebrskal vse
prostore, ukradel pa je moško
ročno uro in 50 nemških mark,
iz denarnice, ki jo je našel
v moških hlačah, pa je ukradel
5 domačih tisočakov. Lastni-
ka, Andreja A., je s tem oško-
doval za okoli 18 tisoč to-
larjev.
Drugič je bilo vlomljeno
v zgodnjem popoldnevu, v sta-
novanjsko hišo v Strenskem
pri Rimskih Toplicah. Tudi tu
si je storilec vzel čas za ogled
hiše, ki pa je bila očitno zanj
manj zanimiva kot prva,
z vlamljanjem pa je na vratih
naredil škode za okoli 10 tiso-
čakov.
Čez dobre pol ure po dru-
gem vlomu je bil v Marija
Gradcu prijet 22-letm Darko
S. iz Stržišča, ki je zbežal iz
zapora in si med begom pri-
voščil novo avanturo ter si
s tem podaljšal domovanje
v zaporu.
Viomii v vikend
v dneh od 24. do 27. oktobra
je neznani storilec vlomil v vi-
kend v Rožnem vrhu v Celju.
Ukradel je krožno žago znam-
ke black and decker, Iskrin
električni vrtalni stroj, elek-
trični brivnik in dva steklenici
alkoholne pijače. Lastnik je
oškodovan za okoli 80 tisoč to-
larjev.
Okradeni se je
zdravii...
Za zdaj še neznani storilec
je prejšnji četrtek (ali petek)
vlomil v stanovanjsko hišo
v Zagradu v Celju. Za dejanje
se je odločil v času, ko je bil
lastnik, Albin Z., na zdravlje-
nju v bolnišnici. V notranjost
hiše je prišel tako, da je razbil
steklo na verandi, iz miznega
predala pa je ukradel 520 tisoč
tolarjev gotovine.
Pienil v iViencu
Konec minulega tedna je
neznani storilec vlomil v Mer-
xov gostinski lokal na Hudinji
v Celju. Iz blagajne je pobral
123 tisoč tolarjev, s polic večjo
količino različnih znamk ciga-
ret, spotoma pa je vzel še dve
kaseti za denar. Gostinstvo
Merx je s tem dejanjem oško-
dovano za približno 250 tisoč
tolarjev.
iVliadoietnika kradla
otrokom
Prejšnjo nedeljo sta dva
mladoletnika vlomila v otroški
vrtec v Šmarju pri Jelšah, kjer
sta kradla predvsem jedačo in
pijačo. Pa ju je med delom uje-
lo budno oko neke občanke, ki
je o tem obvestila policiste in
avanture je bilo kmalu konec.
Fanta sta s kraja dejanja sicer
zbežala še pred prihodom pa-
trulje, a so ju kmalu prijeli.
Vloma in tatvine sta osumlje-
na Štefan F., gojenec vzgojne-
ga zavoda v Veržeju in Jože A.,
doma iz Šmarja pri Jelšah.
M.A.
Št. 44 - 04. november 1993
Cez leio se po prlčeia gn
Avtocestobrnafprič^^
»če bo šlo vse po načrtih, naj bi z gradnjo
avtoceste med Arjo vasjo in Vranskim pri-
čeli oktobra 1994, dela bodo končana v dveh
letih.« Tako je na tiskovni konferenci v Žal-
cu minulo sredo napovedal direktor Zavoda
Republike Slovenije za prostorsko planira-
nje Jože Novak.
Tiskovno konferenco o gradnji avtoceste
Ar j a vas-Vransko je v Žalcu skUcalo Mini-
strstvo za okolje in prostor, kljub napove-
dim pa v savinjsko prestolnico ni prišel mi-
nister Miha Jazbinšek. Jože Novak pa je
v Žalcu zagotovil, da so strokovnjaki storili
resnično vse, da bi se dokopali do najpri-
mernejše trase. Po številnih študijah in ana-
lizah so izbrali južno varianto, ki bo po
Novakovih zagotovilih imela najmanj nega-
tivnih učinkov tako za okolje kot tudi za
kmetijstvo v Savinjski dolini.
Predstavniki ministrstva in Republiške
cestne uprave so podrobneje predstavili os-
novne značilnosti izbrane variante. Na
vzhodu se odsek povezuje na avtocestni od-
sek Hoče-Arja vas in poteka v dolžini
20,251 km skozi žalsko občino do Vranske-
ga, kjer se priključi na obstoječo magistral-
no cesto Celje - Ljubljana. Trasa poteka od
zgrajenega dela avtoceste pri Mali Pirešici
proti zahodu po severnem obrobju Savinj-
ske doline med kvalitetnimi kmetijskimi
površinanM in gričevjem severno od vasi
Ložnica, Podlog in Zgornje Grušovlje, tako
da se po oceni strokovnjakov odmika stano-
vanjskim območjem, v največji meri ohra-
nja gozdni rob, kvalitetnejše kmetijske po-
vršine, vodotok Ložnica pa prečka brez re-
gulacij. Zatem se trasa obrne proti jugoza-
hodu in poteka po najkrajši poti čez kmetij-
ske površine in med naselji, tako da se izog-
ne dvema velikima kompleksoma hmeljišč
(severno od Šempetra in južno od Orle vasi),
v Ločici ob Savinji prečka železniško progo
in nato Savinjo. Preko dolinskega dela po-
teka proti zahodu južno od Orle vasi, Zakla
in Šmatevža in se zatem vzpne v gozdno
področje CJomilskih, Kapelskih in Prekop-
skih šum, tako da se izogne kmetijskim po-
vršinam, gozdnemu robu in vsem večjim
naseljem. Pri naselju Brode se trasa nada-
ljuje po trasi obstoječe magistralne ceste
Celje - Ljubljana do zahodnega dela naselja
Vransko. Na ta način je v območju Vranske-
Tako naj bi izgledala avtocesta po predlagani južni varianti.
Pri informiranju očitno šicriplje
Nemogoče je prešteti kopico
sestankov, na katerih so v ob-
čini premlevali o avtocesti.
Zagotovo jih je bilo veliko,
bolj malo pa vsaj prizadeti ve-
do, kakšna usoda jih čaka. Ta-
ko bi lahko sklepali po pogo-
vorih z nekaterimi, ki jih bo
zaradi gradnje avtoceste in če
bo resnično izbrana južna va-
rianta, doletelo rušenje objek-
tov ali pa odvzem zemljišč.
Po podatkih, s katerimi raz-
polagajo v žalskem sekretari-
atu za urejanje prostora in
varstvo okolja, bi južna vari-
anta pomenila med drugim ru-
šenje podružnične šole v Orli
vasi. Ravnatelj matične osnov-
ne šole Prebold Milan Jezemik
je povedal, da je doslej slišal le
govorice o rušenju šole, urad-
no o tem ne ve ničesar. Po-
družnično šolo v Orli vasi res
obiskuje le 8 otrok, to so učen-
ci prvega in drugega razreda,
se pa krajani že vseskozi bori-
jo za to šolo in odločno na-
sprotujejo njeni ukinitvi. Mi-
lan Jezemik dodaja, da bodo
v primem mšenja podmžnič-
ne šole zahtevali gradnjo no-
vega objekta oziroma nado-
mestno šolo, še zlasti, če bodo
njihovo zahtevo podprli kraja-
ni. V nasprotnem primeru bi
morali malčke najverjetneje
voziti v Prebold.
Da uradno ne vedo ničesar,
je povedala tudi Ana Podbre-
gar iz Čepelj, skupaj z Majdo
Brinovec solastnica gostilne
Grof. »Zavedam se,» je dejala
Podbregarjeva, »da je cesta
nujno potrebna, vendar zaen-
krat ne vemo ničesar, neurad-
no pa smo slišali, da je predvi-
deno rušenje našega objekta.
Za nas bi to pomenilo že drugo
selitev, prvič so mšili že zaradi
gradnje obstoječe ceste proti
Ljubljani. Dokler ne bomo
imeli natančnih informacij, se
s tem vprašanjem niti ne uk-
varjamo, če bo do rušenja res
prišlo, pa bomo verjetno zah-
tevali nadomesten objekt, par-
kirišče, skratka vse tako kot
imamo danes. Prvič je bilo ve-
liko problemov, upam samo,
da jih bo tokrat manj. To so
pravi šoki in zato se s tem,
dokler ne bodo stvari jasne,
sploh nočem obremenjevati.«
V Dobrteši vasi sta med dru-
gim za mšenje predvideni hiši
številka 47 in 47a. V pogovor
smo se zapletli s Frido in Bar-
baro Rozman. Hiši, ki se držita
skupaj, sta bili zgrajeni okoli
leta 1928, v vseh teh letih pa so
stavbo obnavljali in dograje-
vali. PovedaU sta, da se tudi
pri njih še nihče ni oglasil in
jim povedal, da naj bi avtoce-
sta šla preko hiše, kolikor so
lahko sami ugotovili, pa bi po-
leg hiš znišili še garažo in vmi-
čili vrt. Frida Rozman se spra-
šuje, kakšna usodo bo doletela
še hčerino hišo, ki stoji v nji-
hovi neposredni soseščini. Da
je cesta potrebna, se strinjata
obe sogovornici. »Vendar zah-
tevamo novo nadomestno hišo,
drugega nam ne preostane,«
sta menili. Kje in če bodo do-
bili nadomestno hišo, pa zaen-
krat ne vedo. Govori se, da naj
bi nadomestne hiše gradili
v ločički gmajni, nad čimer pa
sogovornici zaradi slabega in
menda močvimatega terena
nista najbolj navdušeni.
Med vsemi sogovorniki so
zaradi predvidene trase naj-
bolj zaskrbljeni Stepišnikovi
iz Tmave. Gre za domačijo, ki
bo verjetno ena najbolj priM-
detih zaradi odvzema zemljišč.
Gospodar Albin je povedal, da
kmetija obsega 9 hektarov, na
leto oddajo 7 ton hmelja in 40
tisoč litrov mleka. Če bo izbra-
na južna varianta, bodo zaradi
avtoceste in priključka izgubi-
li 1,30 hektarja hmeljišč, zasa-
jenih z goldingom, in 1,27 hek-
tarja njiv. Albin Stepišnik do-
daj a: »Ce bi avtocesta šla po
prvotni trasi, bi izgubili kakš-
nih 30 arov zemlje. Ta trasa 1
bila tudi za Tmavo ugodnejš
ker bi bilo na ta način s ces
ločeno od kmetij samo kakšn
5 hektarov, tako pa bo na dn
gi strani ceste ostalo 20 hekt)
rov zemlje. Sploh si ne znani
predstavljati, kje bomo hodi
do svojih njiv. Če nam bo^
vzeli zemljo, potem zahtevam
nadomestna zemljišča, saj srt
čista kmetija in živimo sanfl
od zemlje. Si pa ne znam pred
stavljati, kje bodo dobili nadc
mestna zemljišča. Odškodnin
ne pride v poštev, to je tato
kot če bi delavcu dali denar i
ga postavili na cesto.« Sicer I
je bilo tudi pri Stepišnikovi
Jože Novak: »Južna varianta je edina sprejemljiva.*
Frida in Barbara Rozman: »Uradno nam nihče ni povedal ni
česar.«
Gostilna Grof - žrtev sedanje magistralke in zdaj še avtoceste^
Koliico zamile in obleictov?
Strokovnjaki so pripravili podatke, po katerih bodo
posegi na gozdna in kmetijska zemljišča na celotni trasi
v primeru izbora južne variante uničili 21,930 hektarov
gozdov in 70,888 hektarov kmetijskih površin. Za rušenje
je po južni varianti predvideno 11 stanovanjskih objektov,
7 gospodarskih ter 11 pomožnih objektov. Za primerjavo:
če bi se odločili za tako imenovano daljnovodno varianto,
bi uničili 22,870 hektarov gozdov in 72,555 hektarov kme-
tijskih površin, porušiti pa bi bilo treba 24 stanovanjskih
objektov, 11 gospodarskih in 13 pomožnih objektov.
Št. 44 - 04. november 1993
20,21
ma
) strokovnjaki, zagotovljena
toječih naselij in poselitve,
Iske.
konferenci so nanizali še ne-
avtocesta bo široka 26 m, po
ožili s hitrostjo 120 km/h, na
vozov, 11 nadvozov, zgraditi
čez Savinjo in opraviti pri-
jna kubičnih metrov zemelj-
1 tega bo treba zgraditi ceste,
ale avtocesto, slcapno 10 km,
e in sicer v Arji vasi, Šempe-
tu ter v Čepljah. Naložba bo
kjonov dolarjev oziroma 4,35
jrjev za vsak kilometer. Grad-
ila predvidoma oktobra 1994,
esti pa naj bi se v državno
eili jeseni leta 1996.
bodo povedali
0 varinato odseka avtoce-
i-Ločica pri Vranskem sta
va dokumenta: osnutek
in dopolnitev prostorskih
Igoročnega in srednjeroč-
enega plana občine Žalec
lokacijskega načrta. Oba
ta javno razgrnjena v pro-
e občine ter na prizadetih
mpnostih. V času od 8. no-
8, decembra bo v občini
ava, ljudje si bodo doku-
1 ogledali in dali pripombe,
lodo v skupščinski dvorani
Sanizirane še posebne raz-
er po naslednjem razpore-
Babra za krajevne skupno-
, Žalec in Gotovi je, 24.no-
empeter in Polzelo, 25. no-
*rebold, Tmavo in Gomil-
Ovembra za krajevni skup-
in Vransko. Vse razprave
licu začele ob osemnajstih.
»Kako bomo
^0 kot drugod:
ni bilo blizu
^'^ informacija-
'^'tih niti stran-
]■ IRENA BAŠA
Edi MASNEC
v podružnični šoli Orla vas je poleg šolarjev tudi eno stanovanje in 21 otrok, ki
obiskujejo vrtec.
Samo tajnice
In fikusa nočejo
¥ Cellu bolezen. Ha bi ¥ Družbi za
IzgraHnlo avtocest še naprel lobirall
IlubllanskI cestarski krogi
S sprejemom Zakona
o Družbi za izgradnjo avto-
cest je Državni zbor v za-
četku oktobra določil, da
bo sedež družbe, ki bo za-
čela delati 1. januarja 1994,
v Celju. Glede na izkušnje
iz preteklosti in prve dogo-
vore o tem, kje in kako naj
bi družba delovala, je v Ce-
lju že čutiti bojazen, da bi
vsebinsko politiko avto-
cestne izgradnje še naprej
krojili v Ljubljani, mestu
ob Savinji pa bi ostali zgolj
pisarniški prostori s fiku-
som za okras.
Pred dnevi je Celje obi-
skal minister za promet in
zveze Igor Umek, ki so mu
vodilni občinski možje raz-
kazali prostore v Mestnem
gradu, kjer naj bi po celj-
skem predlogu družba ime-
la sedež. Odločitev o tem,
kje bodo družbini poslovni
prostori, zaenkrat še ni
sprejeta, prav tako pa še ni
nič dorečenega glede ka-
drovske zasedbe v njej. Ve
se le to, da naj bi družba
zaposlovala 10 do 15 ljudi,
kadrovsko zasedbo pa po-
trjuje Vlada Republike
Slovenije.
Dejstvo je, da je z orga-
niziranjem družbe in dolo-
čitvijo njenega sedeža
v Celju izpolnjen del celj-
skih prizadevanj za čim-
prejšnjo izgradnjo sloven-
skega avtocestnega omrež-
ja. V Sloveniji je izdelan,
a še ne potrjen program
gradnje avtocest, ki na
prednostni cesti Šentilj-
Nova Gorica (s krakoma
proti Kopru in Madžarski)
za leto 1994 predvideva za-
četek gradnje na 11 odse-
kih. Za Celjsko je najpo-
membnejši prav odsek Arja
vas-Vransko ter dograditev
drugega pjisu na odseku
Arja vas-Hoče.
Skladno z odločitvami
Državnega zbora ima druž-
ba nalogo pripravljati, or-
ganizirati in voditi grad-
njo, upravljati avtoceste in
skrbeti za njihovo vzdrže-
vanje. Družba bo razpola-
gala z lastnimi finančnimi
viri, med katerimi so naj-
pomembnejši bencinski to-
lar, cestnine, najeta posoji-
la in plačila za koncesije.
Po proračunskem memo-
randumu, ki je v Državnem
zboru še v razpravi, bo v le-
tu 1994 za izgradnjo avto-
cest predvidenih 12 mili-
jard tolarjev oziroma 170
miUjonov DEM, kar naj bi
zadostovalo za izgradnjo
34 km avtocest. Do leta
1997, ko naj bi bilo zgraje-
nih 165 km avtocest, naj bi
družba gospodarila z blizu
58 milijardami tolarjev
oziroma več kot 800 milijo-
ni DEM.
Najpomembnejše pa je
prav gotovo to, da je Druž-
ba za avtoceste delniška
družba trajnega značaja, ki
bo po končani izgradnji še
vedno obstojala in skrbela
za upravljanje ter vzdrže-
vanje avtocest. Določeno
je, da njeno finančno po-
slovanje spremlja SDK
z območja, kjer ima družba
sedež, finančni servis pa
naj bi praviloma opravljale
lokalne banke - torej banke
s celjskega območja. Posle-
dično je torej pričakovati
povečanje kapitalske moči
V teh dneh pripravljata
vodstvi območnih Gospo-
darskih zbornic Celje in
Velenje novinarsko konfe-
renco, na kateri bodo pred-
stavili s kolegi s Koroške
usklajen predlog kadrov-
ske zasedbe Družbe za av-
toceste. Predlagani spisek
bo kar obsežen, gospodar-
stveniki napovedujejo
kakšnih 50 imen, za najod-
govornejši funkciji v druž-
bi pa predlagajo dipl. grad-
benega inženirja Jožeta
Zimska, ki se že vrsto let
ukvarja s cestno problema-
tiko, ter mag. Franca Av-
berška, poslanca Državne-
ga zbora iz Velenja.
celjskega prostora, v samo
izgradnjo avtocest pa naj
bi se s konkretnimi naloga-
mi vključilo tudi domače
gospodarstvo.
Vendar pa je ob vsem
tem treba opozoriti, da so
v Sloveniji v krogih, ki se
z odločitvijo državnega
zbora glede sedeža družbe
niso strinjali, močno pri-
sotne težnje o nevtralizira-
nju te odločitve. Najele-
gantnejša pot za to je ka-
drovska in organizacijska
prikrojitev družbe, zato si
Celjani s podporo celotne-
ga območja in Koroške
močno prizadevajo, da bi
vlada dosledno spoštovala
in vsebinsko sledila odloči-
tvam državnega zbora ter
bi se v Celju tudi dejansko
izvajale vse tiste funkcije,
ki so vezane na sedež
družbe.
IVANA STAMEJCiC
IVIltlng za In
proti avtocesti
SavInIskI kmetle hočelo zemllo In cesto - Govorice
o poilkupninab
Novembra napovedujejo sa-
vinjski kmetijci protest proti
takšni gradnji avtoceste, ki bi
uničila najboljša kmetijska
zemljišča po dolini. Že zdaj
veljajo za dežurne krivce in
glavne agitatorje proti avtoce-
sti, poslušajo očitke, da jim je
več do hektarja zemlje kot pa
človeških življenj, ki dan za
dnem ugašajo na cesti proti
državni prestolnici. Se kmetje
res z vsemi štirimi upirajo
gradnji, kje bi sami zarisali
traso, koliko gre pri vsem sku-
paj za strankarske interese in
nabiranje volilnih pik - to je le
nekaj vprašanj, ki smo jih za-
stavili predsedniku po<faružni-
ce Slovenske ljudske stranke
in kmečke zveze v Savinjski
dolini Janiju Maroltu iz Lo-
čice.
Avtocesta da, toda
ne po najboljil
zemlji
Kadarkoli je v občini govora
o avtocesti, letijo kritike na
račun kmetijcev, ki da zavira-
te določitev trase in s tem pri-
četek izgradnje težko pričako-
vane avtoceste. Kako v kmečki
stranki komentirate takšne
očitke?
Naša stranka odločno na-
sprotuje zadnji predlagani
trasi, to je tako imenovaina
južna J4 varianta. Razlog je
preprost: ta trasa bi uničila
najboljša kmetijska zemljišča.
Pri tej zahtevi nismo osamlje-
ni, saj ohranitev najboljših
kmetijskih zemljišč podpirajo
tudi vse ostale stranke v žalski
občini. Strinjjimo se, da avto-
cesto morajo zgraditi, sicer se
bo dolina utopila v prometu,
vendar naj poiščejo primerna,
torej manj kakovostna zem-
ljišča. Na tej zadnji predlagani
trasi so bili v minulih letih
zgrajeni številni namakalni si-
stemi, bila je zgrajena infra-
struktura za potrebe kmetij-
stva. Na koridorju, ki je bil 20
let varovan za avtocesto, pa ni
bilo zgrajenega ničesar. Zgo-
varjajo se na rimski tabor pri
Ločici, obenem pa nam pred
našimi očmi propadajo veliko
pomembnejši spomeniki.
Zavračate celotno J4 vari-
anto ali bi se strinjali tudi
z morebitnimi popravki na tej
predlagani trasi?
Na J4 varianti ne pristajamo
na nobene popravke. S kmetij-
skega stališča je najbolj pri-
merna tako imenovana daljno-
vodna varianta, ki bi potekala
po samih nekmetijsldh zem-
ljiščih. Res bi s to traso razde-
lili Polzelo na dvoje, vendar bi
ohranili kmetijska zemljišča
od Arje vasi do Vranskega. Mi
smo dobili tudi študijo iz
Ljubljane, pripravljaU so jo
strokovnjaki, ki J4 varianto
prikazujejo kot najbolj nepri-
merno. Jazbinškovo ministr-
stvo pa J4 varianto zagovarja
kot najbolj ustrezno.
Imate natančne podatke,
koliko kmetij bi bilo prizade-
tih, če bi uveljavili J4 vari-
anto?
Prizadete so praktično vse
kmetije na tem območju, pred-
vsem vasi Grušovlje, Ločica,
močno bi bilo prizadeto kme-
tijstvo v Tmavi in na Gomil-
skem, v Zaklu ter na Vran-
skem. Uničena bi bila celotna
hmeljišča med Savinjo ter ce-
sto iz Zgornje Savinjske doli-
ne, kjer so tudi velika družbe-
na hmeljišča. Ni sporna samo
cesta, treba je upoštevati še
številne priključke. Na primer
deteljica v Ločici zavzema
4 hektare prvovrstne zemlje.
Naslednja deteljica je v Tma-
vi, spet bo šlo 10 hektarov, po-
tem pri gostilni Grof, uničenih
bi bilo 5 hektarov zemlje. Na-
dalje je predviden zahodni
priključek za Celje, spet se bo
posegalo po kvalitetni zemlji
na Ostrožnem in v Medlogu.
S tem se nikakor ne moremo
strinjati.
Gre nam za dolino,
ne politiko
V kmečki stranki pravite, da
govorite v imenu vseh prizade-
tih kmetovalcev. Po drugi
strani je slišati, da vso gonjo
proti avtocesti vodi nekaj
strankarskih prvakov. Ste se
pogovarjali s posameznimi
kmetovalci o tem, ali so pri-
pravljeni odstopiti zemljo za
izgradnjo avtoceste?
Slišal sem očitke, vendar ne
držijo. Tudi s kmetovalci smo
se pogovarjali. Največji pro-
blem J4 variante je po oceni
ljudi v tem, ker bi cesta razde-
lila kmetije. Direktno preko
kmetijskih objektov cesta
menda ne bi šla, bi pa šla pre-
ko zemljišč in oddvojila pose-
stva od posameznih kmetij. J4
varianti nasprotujemo še zara-
di ene stvari. Vlada predlaga
ukinitev nadomestila za spre-
membo namembnosti, če bo
plačilo res ukinjeno, bo vsak
investitor zainteresiran, da bo
posegal na tista zemljišča, kjer
bo najlažje gradil. Mi vemo,
kateri knjetje bi bili najbolj
prizadeti, vendar nikoU ne go-
vorimo o posameznikih, tem-
več o kmetijstvu kot celoti.
Zakaj ne gre avtocesta po toli-
kokrat omenjenem problema-
tičnem odlagališču odpadkov
ali porečju Ložnice? Zakaj ne
razmišljajo o gradnji določe-
nih delov ceste na stebrih?
Pravijo, da je tehnično to tež-
ko izvedljivo. Poglejte na pri-
mer Zidani Most. Gradili so ga
pred mnogimi leti, danes pa
z moderno tehnologijo ničesar
več ne znamo. Zavedajte se, da
bomo vse kredite, tudi tuje,
odplačevah Slovenci, nosili
bomo vsa bremena, zato se bo-
rimo, da bi bila cesta tam, kjer
bi povzročila najmanj škode.
Ste vi osebno tudi kaj priza-
deti pri J4 varianti?
Sam osebno sem pri J4 vari-
anti najmanj prizadet, trasa se
naše kmetije izogne. Nasprot-
no pa bi nam severna oziroma
prvotna varianta pobrala pri-
bližno 3 hektare zemljišč. Pa
kljub temu zagovarjam sever-
no varianto, ker vem, da so
hmeljišča na nekvalitetni
zemlji.
Kako pa komentirate govo-
rice, da ste vi sami in še nekaj
vodilnih ljudi v stranki dobili
denar zato, da nasprotujete J4
varianti, skratka, da ste po-
skrbeli zase, za ostale pa vam
ni nič mar?
Imel sem nekaj telefonskih
pozivov, nepoznani ljudje mi
očitajo, da sem poskrbel zase,
da sem dobil denar zato, da se
je prejšnja J2 varianta, ki je
potekala nekoliko višje zame-
njala z J4 varianto, ki nas
osebno ne prizadene. Tudi Jo-
žetu Četini očitajo, da se bori
samo zase. Pa to ni res. Nikoli
nisem dobil denarja in ga tudi
ne bi sprejel. Gre mi za dolino,
ne pa osebne koristi. Vsi kmet-
je in tudi drugi lastniki pravi-
jo, da bi zahtevali nadomestna
zemljišča iste kakovosti. Kje
bi jo pa dobili, če bi avtocesta
pobrala najt>olj kvalitetna
zemljišča? Zato še enkrat po-
navljam: cesto je treba izpelja-
ti, vendar na daljnovodni vari-
anti ali pa tam, kjer so varova-
li koridor vseh 20 let, pri če-
mer bi bili potrebni določeni
popravki na Vranskem in
v Zaklu.
Kasnejil rodovi nam
ne bodo očitali
Kaj se bo zgodilo v primeru,
če bo Savinjski dolini kljub
vašim protestom vsiljena J4
varianta?
Če nam bodo še naprej vsi-
ljevali južno varianto, bomo ta
mesec pripravili velik miting,
na kar smo že opozorih pred-
stavnike žalske občine. To va-
rianto bomo skušali v vsakem
primeru preprečiti.
Podobno kot vi lahko razmi-
šljajo denimo tudi na Polzeli,
dolina pa bo še vedno brez av-
toceste.
Od predstavnikov občine
sem slišal, da so na Polzeli
zbrali 5 tisoč podpisov proti
severni varianti, vendar to ne
more biti res. Skupno živi tam
5100 prebivalcev. Otroci do
18. leta starosti ne morejo pod-
pisovati takšnih stvari, na Lo-
čici takšnih dopisov tudi ni-
smo podpisovaU. Torej trditev,
da imajo 5 tisoč podpisov, ne
drži. Vse ostale krajevne skup-
nosti pa se zavzemajo za ohra-
njanje kmetijskih zemljišč.
Kljub vašim argumentom je
med ljudmi v Savinjski dolini
slišati, da boste kmetje nosili
vso odgovornost, če bo dolina
ostala brez avtoceste in da no-
ben hektar zemlje ni vreden
toliko kot človeško življenje.
To drži, kmečka zveza med
ljudmi velja za glavnega greš-
nega kozla. Nismo proti avto-
cesti, toda avtocesta naj se
gradi tam, kjer bo povzročena
najmanjša škoda. Ce se bomo
tako mačehovsko obnašali do
kmetijske zemlje in kmetij-
stva, bomo cesto sicer imeU,
ljudje pa bodo lačni. Radi se
primerjamo z zahodnimi drža-
vami, nobena izmed teh držav
pa zaradi cest ni uničila toliko
zemlje, kot je namerava uničiti
Slovenija.
Zemljo vam lahko konec
koncev odvzamejo s prisilo,
mar ne?
Lahko jo odvzamejo, toda
nikoli si sam in pa vsi drugi
kmetje po dolini ne bomo mo-
gli očitati, da nismo vsaj po-
skusili preprečiti gradnje in
čuvati zemlje za kasnejše ro-
dove. Ne le hmeljišč, temveč
tudi slovenske žitnice.
Potem ne verjamete, da se
bo prihodnje leto začela grad-
nja avtoceste po Savinjski do-
lini?
Želim si, da bi cesto začeli
čimprej graditi in da najdemo
kompromis. Zavedamo se, da
vsega ne bomo mogli ohraniti,
poskušamo pa lahko storiti
čimveč. Naj se zgradi tam, kjer
bo naredila najmanj škode. Ob
cesti bodo jutri živeli novi ro-
dovi, tega ne bi smeli pozabiti.
IRENA BAŠA
Št. 44 - 04. november 1993
22
Kdo se boji Lee
Eve Miiller II.
Ne, nisem imel slabega dne,
cenjeni prijatelj Miro Gradič,
niti nisem na levo nogo vstal.
Samo vreme je bilo slabo, hu-
do je deževalo. To je bil razlog,
da sem se tistega dne spravil
k pisanju. Sicer imam marsi-
kaj postoriti okoli hiše. Jabol-
ka že imam pospravljena,
hrušk pa tako nisem imel.
Imam pa še precej gnilega pa-
radižnika, ki ni hotel postati
rdeč. Podaril bi ga namreč, ta-
ko od daleč, našim politikom,
ko bi jih spuščal skozi »špa-
lir«. No, gospa Miiller jeva me
je poklicala in sva miroljubno
sortirala omenjeno sadje.
"Vzrok za pisanje sem vam
omenil, motiva pa ne. Komu-
nisti namreč mrzlično iščejo
nove padalce a la Jelinčič med
vplivnimi in spoštovanimi
ljudmi, kamor nedvomno sodi
gospa Mullerjeva. Pred to ne-
varnostjo bi pred volitvami
rad opozoril svoje ljudstvo.
MARJAN MANČEK,
Celje
Kdo se boji Lee
Eve Miiiler lil.
Kdo se boji Marjana
Mančka?
Takoj, ko sem prebrala vaš
napad name, objavljen v NT,
dne 21.10. 93, vas po telefonu
nisem poklicala zato, da bi se
z vami sporekla, ampak zgolj
zato, da se vam predstavim kaj
in kdo sem. Vse obsodbe vred-
no je, da ste moj intervju zlo-
rabiU in ga spolitizirali in me
nameravali javnosti predsta-
viti kot simpatizerko propad-
lega režima. Ker niste dobro
poučeni niti ne na tekočem, ste
mi podtaknili cel kup imen
nekdanjih politikov, s kateri-
mi niti jaz niti naše humano
gibanje za reševanje mučenih
živ ah nimamo nič skupnega.
Leta 1960 sem pričela s pr-
vimi pripravami za ustanovi-
tev prvega slovenskega Dru-
štva proti mučenju živali ter
ga 1963 tudi zakonito registri-
rala. V času tedanjega režima
je bilo to nekaj izrednega. Še
huje pa je bilo to, da ustanovi-
telj ni bil komunist, temveč
jaz, povprečna državljanka.
V DPMŽ smo dosegli zavidlji-
ve uspehe; ustanovili smo tudi
DPMZ v Beogradu in 1971 še
jugoslovan.sko zvezo s sedežem
v Ljubljani. Takoj za tem so se
začele šikane in delali smo vse
težje. Obsojali smo politike te-
danjega enoumja, ker so bili
najbolj krvoločni lovci na ži-
vali. Imeli so visoke funkcije
v lovskih organizacijah, da
o potrati državnega denarja za
trofeje v Afriki in še kje niti ne
govorim. Njihove žene niso
imele le po en krznen plašč,
temveč po več različnih, seve-
da iz najdragocenejšega, tudi
eksotičnega krzna pobitih ži-
vali. L. 1976 smo v društvu
razkrinkali zveznega politika,
ki je sklenil protizakonito dr-
žavno pogodbo z Libijo za iz-
voz na tone in na skrivaj za-
klanih živali na izredno krut
ritualni (košer) način. Tedanji
režim me je tudi preganjal, ker
sem kot ne-komunist bila čla-
nica upravnega odbora Sve-
tovne zveze za varstvo živali
London. V nekdanje društvo
so infiltrirah svoje zanesljive
politike ter me pričeli načrtno
šikanirati. Socialistična zveza
delovnega ljudstva kot tedaj
podaljšana roka CK-ja in UD-
BE mi ni hotela izdati soglasja
za opravljanje javne vodilne
fimkcije v društvu rekoč, da
nimam družbeno-političnih
kvalitet... Višek nesramnih
šikan je bilo dejstvo, da v dru-
štvu, ki sem ga sama ustanovi-
la, vodila in z najmanj 50 od-
stotki financirala, nisem smela
biti niti navadna podporna
članica. Zaradi neznosnih ši-
kan, katerih povzročitelji so
bih politiki, sem 19.9.1981
društvo zapečatila in ključe
poslala politikom, ki so dru-
štvo tudi uničili.
Niti za delo v društvu, kjer
sem opravila na desettisoče
delovnih ur, niti za vsa poto-
vanja in delo na terenu ter za
moje vsakodnevno garanje ni-
sem prejela niti prebite pare,
dala pa sem že skoraj vse, kar
sem zmogla.
Kot sem vas že po telefonu
prosila, g. Manček, ne vtikajte
politike v naše humano giba-
nje za dobrobit živali! Nasto-
pili so novi časi, ko pripravlja-
mo Zakon proti mučenju živa-
li. Prav tu pa je preizkusni
prag naših voditeliev in no-
slancev: bodo podprli in pre-
jeli naš osnutek zakona?! Ce tu
ne bomo dosegli soglasja, po-
tem pa resnično adijo Evropa!
LEA EVA MULLER,
Ljubljana
Kje je dvanajsta
števiiica? 11.
v zvezi s člankom v Novem
tedniku dne 21.10.1993 daje-
mo dodatna pojasnila v zvezi
s telefonskimi priključki v Lo-
kavcu:
Telefonske priključke v tem
zaselku je možno še vedno do-
deljevati, vendar pa moramo
pri tem direktne telefonske
priključke spreminjati
v dvojčkove. Tega pa dosedaj
nismo želeli oz. bomo seveda
v primeru, da bo to zahteva
krajanov, tudi radi storili.
Ribiška družina Laško v Lo-
kavcu ni imetnik telefonskega
priključka.
Na skupnem sestanku med
predstavniki občine Laško,
KS Rimske Toplice, PTT Celje
in krajanov Brodnic, dne
19.10.1993, je bilo dokončno
ugotovljeno, da KS Rimske
Toplice dejansko ni poravnala
obveznosti po pogodbi do PTT
Celje. Po izjavah predsednika
sveta KS so zbrana sredstva
telefonskih naročnikov šla
v druge namene, kar pa v sami
KS še raziskujejo. Čudi nas, da
s tem g. Podpečan (član sveta
KS) in g. Vrečar (tajnik KS)
nista seznanjena.
PTT podjetje Slovenije
Poslovna enota PTT Celje
Pomočnik generalnega direk-
torja,
JOŽE PALČNIK
Ponifovijan in
njegova pravica
»v krajevni skupnosti Po-
nikva pri Grobelnem sem brez
pravic«, je zapisal novinar
g. Brane Jeranko v članku
»Ponkovljan in njegova pravi-
ca«. Ta stavek bi rad malo šir-
.še obrazložil javnosti.
V mesecu aprilu sem obiskal
svojega zastopnika v svetu KS
Ponikva za vas Hotunje g. Jo-
žeta Koržeta, ki stanuje na Po-
nikvi (Hotunjčani namreč ni-
mamo sposobnega človeka, ki
bi lahko zastopal interese svo-
jih krajanov). Prosil sem ga, da
mi priskrbi seznam srečnežev,
ki so dobili telefonski priklju-
ček leta 1989 od gospoda taj-
nika Silva Gradišnika (je že
cca tri leta v zasluženem poko-
ju, vendar še vedno kraljuje
kot tajnik KS Ponikva). Na
mojo žalost g. Korže tega spi-
ska ni dobil. Pojasnilo: »Spi-
ska mi ne dajo«.
26.04.1993 sem napisal pi-
smo z naslovom Javno vpraša-
nje in ga poslal Svetu KS Po-
nikva (v vednost predsedniku
občine Šentjur).
V pismu sem med drugim
zapisal: »Preko člana sveta
krajavne skupnosti Ponikva za
vas Hotunje g. Jožeta Koržeta
sem prosil za spisek občanov,
ki so dobili telefonski priklju-
ček leta 1989, vendar spiska ni
moč dobiti.
Zahtevam, da me kot obča-
na povabita na prvo sejo sveta
KS; da na dnevi red uvrstita
točko Dodelitev telefonskih
številk od zadnje akcije po letu
1989 in da se na seji piše urad-
ni zapisnik. Zahtevam pismeni
odgovor v zakonskem roku«.
To pismo je g. tajnik prejel
29.4.1993. Odgovoril pa mi je
1. 6.1993 in piše: »Zadeva: vaš
dopis z dne 4.5.1993.« Javno
vprašam g. tajnika: »Kako si
dovolite pisati vaš dopis z dne
4.5., če pa ste lastnoročno
podpisali povratnico z datu-
mom 29.4.1993 (zlagah ste se
za pet dni, vprašam vas
zakaj?«).
Nadalje pišete: »Smatramo,
da smo z gornjo obrazložitvijo
zadostili vašim zahtevam...«
Zopet vas vprašam, g. tajnik,
s čigavo pravico pišete v mno-
žini, če člani sveta KS Ponikva
sploh ne vedo za to pismo. Kdo
vam dovoli pisati odgovore
v imenu sveta KS Ponikva?
ing. ANTON KUKOVIČ,
Ponikva
Kaifšna je cena
življenja
v prejšnji št. NT je bil ob-
javljen zanimiv intervju
s prim. dr. A. Žmavcem (pred-
stojnikom enote in vodjo os-
novne zdravstvene dejavnosti
v celjskem ZD), v katerem je
bilo tudi pojasnjeno neverjet-
no spoznanje in dejstvo, da
Zavod za zchravstveno zavaro-
vanje formalno ne priznava in
tudi ne plačuje storitev Službe
nujne medicinske pomoči (ur-
gentne pomoči). Kot pojasnju-
je dr. Žmavc deluje služba na
etični pogon in jo s skupnimi
močmi vzdržujejo tudi s »pa-
berkovanjem denarja« po ob-
činah celjske regije, ker zava-
rovalnica sploh noče slišati
o kakršnemkoli plačilu. To se
sUši katastrofalno!
Na tem mestu se ne bom
spuščal v analizo potrebnosti
in smiselnosti ne le osnovnega,
marveč celo dodatnega in sti-
mulativnega plačila storitev
celjske urgence. K pisanju te-
ga pisma me je navedlo pred-
vsem dogajanje v slovenskem
parlamentu v petek zvečer, ko
smo med drugim tudi izvedeli,
da so slovenske politične
stranke zopet »kupčkale«
s svojimi strankarskirni inte-
resi glede vprašanja imenova-
nja F.Koširja za generalnega
direktorja Zavoda za zdrav-
stveno zavarovanje. Po dokaj
burni razpravi ni bil sprejet na
to funkcijo, mediji pa so poro-
čali celo o rezultatu (33:37).
Proti imenovanju je bila nave-
za LDS in ZLSD s pridruženi-
mi Demokrati, za pa so bile
stranke desnega spektra poli-
tične scene (SKD, SLS, SPS).
Predvsem slednji so menili, da
F. Košir ni odgovoren za neza-
konito poslovanje Zavoda
v bližnji preteklosti (kot je
ugotovila SDK). Glavno kriv-
do nosi predvsem finančni mi-
nister Gaspari, ki pod krinko
integralnega proračuna spret-
no šari po masi 8 odstotkov
BNP, ki ga ustvarijo Slovenci
s svojimi prispevki v zdrav-
stveno zavarovanje. Vendar pa
je jasno, da so vsi finančni mi-
nistri že kar nagonsko osredo-
točeni na zdravstvene finance.
To je bilo evidentno tudi
v prejšnji vladi. Kakorkoli že,
dejstva so v nebo vpijoča, de-
narja za hitro reševanje člove-
škega življenja ni (od tam, kjer
bi moral priti), je pa očitno za
druge zadeve v tej dolini šent-
florjanski (za dolgovezne par-
lamentarne razprtije glede
primernih strankarskih apa-
ratčikov za to in ono pomemb-
no funkcijo).
GREGOR URANIČ,
Celje
(računajo 10 tolarjev po litru)
zbrali okrog 104,4 milijonon
dolarjev, v šestih letih pa 62j
milijonov dolarjev. Prispevek
je možno povečati do na pri
mer 20 tolarjev in tako pov(
čati lastno udeležbo.
Pri tem pa vešče zamolčim
zbrana sredstva direktne
v proračun. Pri ceni 55 tolar-
jev za liter bencina je bilo 3{
odstotkov aU 20 tolarjev za
davek ali preko 100 milijonom
dolarjev. Proračun bo v letv
1994 dobil najmanj 210 milijo,
nov dolarjev pri nizki ceni
nafte, ki se bo verjetno še zni.
žala (pri nabavi). Pri nas j(
bencin okrog 35-40 odstotko\
cenejši kot v Nemčiji, kjer j(
cena preračunano v tolarji
med 105-110 za liter. Čudi me
da stroka ni pripravila izved-
benih načrtov za nesporne od-
seke. Polovična avtocesta Ho-
če-Arja vas bo zadoščala dc
končanja vseh ostalih odse-
kov. Kot vidim, bodo tudi »za ,
leni« krepko izkoristili prd| I
blem cest za svojo politične
uveljavitev (primer Sav. doli-
ne). Upam, da bodo skupščini
občin, skozi katerih ozemlji
bodo načrtovali posamezn
odseki avtoceste, učinkovite
hitre in odločne pri izdajanji
ustreznih dovoljenj.
CIRIL KNEZ
Na Pristavi 14
Laški.
Iz kamna je mogoče narediti res veliko.
Ne samo okenske in druge police, talne in stenske
obloge, kopalniško opremo, nagrobne spomenike,
stopnice, pulte sanke...
Še marsikaj drugega!
Da boste izvedeli kaj,
obiščite       podjetje
PREJELI
Popraviti načrt
gradnje avtocest
Zakon o avtocestah je bil
v mesecu juliju sprejet
v skupščini samo z enim gla-
som večine, s tem, da je proti
glasovalo 33 poslancev. Sko-
da, da .smo ostali brez imen
poslancev in strank, katerim
pripadajo, da bi končno videli
njihov odnos do narodnih in-
teresov. Sprejet je bil tudi ča-
sovni razpored gradnje posa-
meznih odsekov. Pri prouče-
vanju skice, ki so jo časopisi
objavili 27. 7.93, so se mi poja-
vila naslednja vprašanja.
Pristanišče Koper bi morali
pospešeno povezati z Ljublja-
no in nato preko karavanškega
predora z Avstrijo ter preko
severovzhodnega odseka
z Mariborom in Madžarsko.
Preko luke Koper poteka letni
promet okrog 5 milijonov ion
blaga, od tega približno polo-
vica z Avstrijo. Menim, da bi
bilo smotrno odsek od Čebulo-
vice do Kopra zgraditi najpoz-
neje v letih 1993-1995, saj' bi ta
odsek takoj pričel koristiti.
Luka Koper mora ohraniti čim
boljše poslovanje s strankami,
Avstriji in tudi na severovzho-
du. Drug moteč pa je odsek
Lendava - Ormož - Ptuj s pred-
videno gradnjo 1997-1999. Mi-
slim, da bi že v letu 1994 mo-
rali zgraditi delni odsek od
mejnega prehoda do Lendave.
Ob tem bi morali dokončno
zgraditi mejni prehod, s kate-
rega stalno poročajo o za-
stojih.
Tudi konkurenco Hrvaške
in pristanišča Reka je treba
upoštevati. Vidimo, kako RH
pospešeno gradi cestno pove-
zavo med Reko in Zagrebom in
naprej do Madžarske. Ob tej
priložnosti je treba jasno dolo-
čiti, da koridorji preko na.šega
ozemlja nikakor ne pridejo
v poštev, kakor tudi ne lastni-
štvo cest tujcev. Veseli bomo
posojila, katerega pa bomo
v prihodnosti lahko vrnili.
Sploh se glede financiranja
strinjam z gospodom, ki je
izračunal, da bomo v šestih le-
tih z bencinskim tolarjem
zbrali preko 600 milijonov do-
larjev, ostalo pa s posojili. Pri
letni porabi najmanj 1,2 mili-
jarde ton naftnih derivatov
bomo s prispevkom za ceste
Protest
Naše nevladno ekološko gj
banje je predlagalo slovensH
vladi, da spelje akcijo, v kater
bi vsaki slovenski družini po
darili eno varčno žarnico Phil
lips. V ta namen smo zastop
stvu Eurodas d.o.o. v Celj\
predlagali, da skuša v tej akci
ji zagotoviti poseben popust
vladi R Slovenije pa, da s
odreče nekaterih uvoznih da
jatev in še zmanjša prometn
davek.
Našo akcijo je ostro napade
eden izmed slovenskih časni
kov (Delo). Zlasti so nam oči
tali, da propagiramo žarnic«
ki so škodljive zdravju. Pos4
bej smo se obrnili na Euroda
v Celju, da bi ta odgovoril n.'
našo pobudo, zlasti pa reagira
in pojasnil, kakšne so dejan
sko zdravstvene lastnost
varčne žarnice Phillips. Nismi
dobili nobenega odgovora
Zdaj imamo obljubo zastopni
ka konkurenčne firme Osram
da bomo dobili ustrezno p(
jasnilo o zdravstvenih lastn(
stih varčnih žarnic.
Gospod Perlič, Eurodas,
menda pojasnil, da z našim ^
banjem ne želi sodelovati, ke:
so v njem baje tudi novinarji
ki so ga pred leti nekulturni
napadali, ko je bil še direkto
socialističnega lesnega podje
ja v Celju, ki je šlo v stečaj.
Protestiramo proti takšni
mu odnosu Eurodasa iz Celj
saj gre za nesprejemljiv odnoi
do nevladnih gibanj, posebe
pa do ekologije in ni v skladi
s poslom, ki naj bi ga opravlja
li (propagiranje in prodaji
varčnih žarnic) in smo prepri
čani, da to ni stališče Phil
lipsa.
Pričakujemo   pojasnila
opravičilo Eurodasa.
Za lO SE
tajni
KAREL LIPI
Št. 44 - 04. november 1993
23
XVII. pohod Po
poteh brežiške
partizanske čete
v nedeljo 24. oktobra 1993
je bila v Sromljah na Bizelj-
5kem slovesnost v počastitev
ustanovitve Brežiške parti-
zanske čete, ustanovljene ok-
tobra 1941 leta pod vodstvom
komandirja Rudija Janhube in
komisarja Dušana Kvedra-To-
piaža.
Na slovesnosti je bil slav-
nostni govornik predsednik
društva izgnancev Slovenije.
Po proslavi je odšla skupina
pripadnikov TO, planincev in
tabornikov občine Brežice na
XVII. pohod po poteh brežiške
partizanske čete od Sromelj do
Gorjan pri Podsredi.
V šoU Sromlje pa sta zase-
dala Odbor skupnosti borcev
Kozjanskega odreda in Odbor
skupnosti OF Kozjanskega, ki
sta med drugim sklenila: da se
obe skupnosti združita v eno
- v Skupnost borcev in aktivi-
stov NOB Kozjanskega; da bo
proslava 50. obletnice ustano-
vitve Kozjanskega odreda
27. aprila 1994 na Dan upora;
da bo 50. obletnica osvobodi-
tve Jurkloštra in Srečanje ra-
njencev, zdravstvenega in teh-
ničnega osebja partizanskih
bolnic na Kozjanskem v mese-
cu juniju 1994 na Selah pod
Lisco; da bo proslava »Koz-
jansko v borbi 1941-1945«
v Zabukovju na Bohorju.
Izvoljen je bil 13-članski od-
bor Skupnosti borcev in akti-
vistov NOB za Kozjansko in 3-
članski nadzorni odbor.
LJUBO ZELIČ,
Celje
zahvale,
pohvale
Kostanjev piknik
Mislim, da se lahko v Dram-
ljah pohvalimo, da imamo zelo
delavno društvo prijateljev
mladine, ki po svojem planu
dela organizira različne aktiv-
nosti. Društvo pripravlja no-
voletno praznovanje, pustova-
nje in kostanjev piknik za šol-
ske in predšolske otroke.
Glavne zasluge ima predsed-
nik društva Stane Siter, ki mu
pomaga nekaj učiteljev, vzgo-
jiteljev in drugih pridnih kra-
janov. Vse delo opravijo ljubi-
teljsko, če pa bi imeli kaj sred-
stev, bi naredili še marsikaj.
Kostanjev piknik je v Dram-
ljah že tradicionalna priredi-
tev. Letos je bil v soboto 16.10.
ZamisUli so si ga nekoliko
drugače kot prejšnja leta.
Ker nimamo več toliko pro-
slav, kjer so nekoč sodelovali
vsi otroci, željni nastopanja, so
organizirali javno oddajo Po-
kaži, kaj znaš. Vsi učenci, ki so
se želeli pokazati prostovolj-
no, so se lahko prijavili. Bilo je
veliko pevcev, recitatorjev,
igralcev in instnunentalistov.
Vse je ocenjevala komisija. 10
najboljših bo odšlo na tekmo-
vanje na Ponikvo.
Medtem ko se je v polni avli
šole odvijala ta oddaja, pa so
že pekh in kuhali jesenske do-
brote.
Zunaj na stopnicah so bile
polne sklede kvdianega in pe-
čenega kostanja, bučnic, peče-
nega krompirja, kokic in soka.
Z jesenskimi dobrotami so se
lahko sladkali otroci in odra-
sli. Vsega je bilo dovolj. Čudo-
vit je bil pogled na šolsko zele-
nico, kjer so v prelepem sonč-
nemu dnevu uživali otroci in
njihovi starši.
Člani društva PM pa so naj-
brž bili najbolj srečni, saj so
vedeli, da so našim otrokom
zopet pripravili nepozaben je-
senski dan. Zato vabijo kraja-
ne Dramelj, ki bi se želeli pri-
družiti in pomagati pri delu
društva.
V imenu otrok in staršev se
društvu zahvaljujemo za nese-
bično delo.
L.BOŽNIK.
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšaU tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Pomagali so mi
Večino dni lani in letos sem
preživel na različnih oddelkih
celjske bolnišnice in v Zdravi-
lišču Laško, zato bi se na tem
mestu rad zahvaUl vsem, ki so
mi pomagali pozdraviti vse
bolezni. Tako velja moja iskre-
na in globoka zahvala g.dr-
.Pekanoviču in njegovi ekipi,
mavčarju g. Stanetu Hrastni-
ku,' vsem fizioterapevtkam
v Zdravilišču Laško, g. dr. Jur-
koviču, g.primariju dr.Žun-
tarju in njegovi ekipi zdravni-
kov urologov, g. dr. Bizjaku,
g. dr. Erklavcu, g. dr. Tislu in
g. dr. Poteku, g. dr. Osoletovi
in njeni ekipi, g. magistru dr-
.Vrhovcu in njegovi ekipi
zdravnikov okulistov, g. dr-
. Zeliču, g. dr. Janjiču, 7. dr-
. Hrušovarjevi, g. dr. Irmanu in
g. dr. M. Vrhovcu, nevrologinji
g. dr. Lipičnikovi in ortopedu
g. dr. Lovšinu. Zahvalo izre-
kam tudi zdravstvenemu oseb-
ju Zdravstvenega doma Žalec,
še posebej g. dr. Opačkovi ter
sestrama g. Storman in g. Hri-
bar. Vsem imenovanim in ne-
imenovanim še enkrat prisrč-
na hvala, da sem po vseh bole-
zenskih peripetijah zaradi nji-
hove pomoči ozdravel.
Hvaležni pacient
GREGOR ČULK,
Žalec
Darila ljudje
pozabijo,
dobrote nikdar!
Ko se je pred petimi meseci
v mladostni radoživosti hudo
ponesrečil naš sin Radoš, se je
za nas porušil svet. Naša živ-
ljenja, naša pričakovanja in
cilji naenkrat niso imeli več
smisla, dokler nismo dan za
dnem, kapljico po kapljici
spoznavali in dojemali, kako
vaše zlate roke in zlata srca
tkejo nitke, na katerih je viselo
življenje našega fanta.
Le malo ljudi zmore in pre-
more toliko potrpljenja in sr-
ca, da lahko vračajo življenje
tako težkemu ponesrečencu in
budijo upanje obupanim
staršem.
Vrnili ste v življenje Radoša,
nam staršem pa vrnili upanje,
da z novimi močmi, novimi iz-
kušnjami zastavljamo nove ci-
lje in gradimo smisel življenja.
Draga gospoda dr. Buhanec,
dr.Brilej, drage gospe iz od-
delka intenzivne nege moške-
ga poškodbenega oddelka bol-
nišnice Celje Marija Trajkov-
ska, Lidija, Metka, Eva, Mar-
jana, Karmen, Mateja T., Zin-
ka, Alenka, Angelika, Jasna,
Marcela, Stanka, Anita, Mate-
ja H., Marija in gospod Franci,
fizioterapevtke in vsi, ki ste se
ukvarjali z našim Radošem!
Z izjenmimi dejanji in nadčlo-
veškimi močmi ste pomagali
nam vsem. Le kako bi vam
lahko izkazali našo hvalež-
nost?
Bojimo se, da zato še svet ni
izumil besed in pravih dejanj,
zato vam lahko le želimo, da bi
imeli vedno dovolj moči, vere
v dobro, zaupanja vase in lju-
bezni do drugih, da boste lah-
ko svojo poslanstvo opravljali
tako, kot ste to dokazali nam.
Hvaležni oče
SLAVKO ROJHT z
MARINKO
Št. 44 - 04. november 1993
2-
Več kot besede
Je sploh še kaj, kar je več kot besede? To je najbrž
odvisno od vsakega posameznika, od tega, kaj komu
več pomeni... Ampak, kaj bi brez besed? Je kakšna
stvar, ki se je z besedami ne da narediti? Lahko jih
podarjaš, daješ, menjuješ, podarjaš, jemlješ, spreje-
maš. Lahko... z njimi se pač lahko izraziš.
Zdi se mi, da več pomenijo samo še čustva. Čustva so
v človeku, ne moreš jih kontrohrati, dostikrat jih ne
razumeš... Ko ugotoviš, za kaj gre, pa jih na koncu
vendarle preliješ v Besede. Resnično; je še kaj, kar je
več?
NINA M.

Razmišlja (in piše):
Igor Feketija_
l.del
V današnjih, vedno težjih
časih, živi večina ljudi za se-
danjost, saj zaradi različnih
skrbi (žal so le-te večkrat ma-
terialne) res ne utegnejo pomi-
sliti še na svojo prihodnost.
Kaj šele, da bi mislili na pri-
hodnost drugih... In ne more-
mo jih kriviti. A kljub temu,
da marsikomu razmere tega ne
dopuščajo, bomo morali pomi-
sliti tudi na to, kaj bo z nami
in kam sploh gremo.
Čeprav se tega večina ljudi
sploh ne zaveda kot bi se mo-
rala, je sedanji položaj zemlje
in vsega, kar je na njej (torej
tudi nas), skrajno resen; vedno
bliže smo popolnemu uničenju
vsega, kar smo gradili vsa sto-
letja našega obstoja.
Časovno najbližje nam je
ekološko uničenje; črnoglede
(a, žal, tudi dokaj realne) na-
povedi pravijo, da nam bo os-
novnega vira energije, nafte,
ob današnji porabi zmanjkalo
že čez trideset let! Kaj bomo
potem, mi, mislim, ni treba po-
drobno opisovati.
Ampak, brez nafte bi se še
mogoče znašli. Brez zraka, ki
je eden osnovnih življenjskih
pogojev pa dosti težje oziroma
- nikakor. Demonstrantom, ki
na ulicah s transparenti zahte-
vajo skrb za čistejše okolje,
pravimo »zeleni ekstremisti«,
politiki, ki se zavzemajo za
ekološke ukrepe, pa so za
mnoge sebičneži in snobi, češ,
»oni, ki živijo na naš račun si
to lahko privoščijo, mi pa si ne
moremo!« Pa to res ni prav.
Najbrž vsi poznamo legendo
o Atlantidi, starodavni civili-
zaciji, ki naj bi na vrhuncu
svojega razvoja propadla.
Dnevno pa lahko v časopisih
in znanstvenih revijah zasledi-
mo članke o ostankih nekih
nekdanjih civilizacij...; vse to
nam daje slutiti, da verjetno
ne bomo prva civilizacija, ki
bo izimirla prav na vrhuncu
svojega razvoja, ko smo si te-
žave, ki spremljajo naše življe-
nje, dobesedno podredili.
Za našim propadom spet ne-
kaj milijard let ne bo nič, nato
bo spet nastala nova civUiza-
cija, ki bo spet potrebovala ti-
sočletja, da se bo razvila do
vrhimca, potem pa bo spet vse
uničila... In tako se bo večno
začarana sklenjena veriga, ka-
tere člen smo tudi mi, nadalje-
vala ...
Se nadaljuje
»Kam pa greva?« sem
vprašal.
»Ne vem,« je rekel. »Na
vožnjo pač.«
»Toda, ta cesta ne vodi ni-
kamor!« sem mu povedal.
»To ni pomembno.«
»Kaj pa je?« sem vprašal
nekoliko pozneje.
»Samo to, da sva na njej,
frajer!« je rekel.
Bret Easton EUis,
Manj kot nič
iVe vem, kam pelje ta ce-
sta, ampak mudi se mi!
Extreme
More Than Words
Saying »I Love You«
Is not the vvords
I vvant to hear from you
It's not that I vvant you
Not to say
But if you only knew
Hovv easy
It yould be to
Show me hovv you feel
More than vvords
Is ali you have to do
To make it real
Then you wouldn't
Have to say
That you love me
I'd already knovv
What vvould you do?
If my heart
V/as tom in tvvo
More than vvords
To show you feel
That your love
For me is real
What would you say
If I took
Those vvords away
Then you couln't
Make things nevv,
J ust by saying
»I Love You«
More than vvords,
More than vvords.
Now that I've tried to
Talk to you
And make you understand
Ali you have to do
Is close your eyes
And just reach out your hands
And touch me
Hold me close
Don 't ever let me go
More than vvords
Is ali ever
Needed you to shovv
Then you wouldn't
Have to say
That you love me
Cause I'd already knovv
Smrt Alesie
Jaoliene
Piše: Damjana Bradač
V hotelski sobi pariškega ho-
tela je 20. oktobra 1970 premi-
nila nepozabna Alesia Jaqli-
ene. Tistega dne je snemala
svojo zadnjo ploščo »Liberte«,
v katero je vložila (vsaj tako je
sama trdila) ves svoj duh in
vso moč ljubezni do svobode.
S snemanja se je vrnila v ho-
tel in pred hotelom odslovila
taksista. Povzpela se je v sobo
in legla na posteljo. Počutila se
je slabo, zato si je v levo stegno
vzbrizgala ogromno dozo he-
roina. Spet je legla in občutila
olajšanje in nepopisno srečo.
Za trenutek je zatisnila oči in
postala nesmrtno žejna. Odšla
je v vežo hotela in si naročila
pijačo ter menjala denar za ci-
garete. Nato se je vrnila v svo-
jo sobo. Zaklenila je vrata in
prižgala radio. Plesala je in se
vrtela. Počutila se je svobodno
kot ptič na nebu. Zdelo se ji je,
da lebdi v zraku... V nasled-
njem trenutku pa se je zgrudi-
la na tla in v roki ji je ostal
denar za cigarete, ki ga je še
vedno stiskala. Radio je še
vedno igral in zdelo se je, da se
njeno telo dviguje in, da bo
zdaj zdaj zaplesala »poslednji
ples«. Ko so jo našli, je bUo
njeno telo krhko kot ptič...
Tako je Alesia J. umrla za-
radi mamil, čeprav je vedno
trdila, da jih ne uživa. Nekoč
je izjavila: »Mamil se niti do-
taknila nisem. Tisti, ki jih jem-
ljejo, so zares nori. Zakaj ne bi
raje kaj popUi; do pijače je
rmiogo lažje priti...«.
To je Alesia rekla še febru-
arja tistega leta, ko je umrla.
Včasih ji je tudi uspelo, da se
ni dotaknila mamil, vendar je
bila njena želja po svobodi
močnejša in zavedala se je, da
lahko dela, kar si sama želi.
Mamila so bila njene prijate-
ljice še preden je postala pev-
ka. Ko je na odru pela svoj
nori blues, je morala imeti pri
sebi steklenico viskija, ki ji je
dajal moč, da se je lahko pred
občinstvom izkazala, da je
lahko izrazila svoje telo in gi-
be, ki so bili za mnoge nekaj
nepozabnega.
Alesia je umrla v času, ko je
bila najbolj srečna. Imela je
dvaindvajset let. Zaljubila se
je v Jeana Grotesqueja, mlade-
ga bogatega fanta iz Pariza.
Hodil je z njo po barih in se
ljubil z njo, ji kupoval darila
in ji nosil rože, vendar pa se za
njeno glasbo ni zanimal in ni
je ljubil. Bil je »ugleden« fant
in z njo, »divjo« žensko sta se
zelo razlikovala. Spoznala ga
je julija 1966 in čez en teden že
govorila o poroki. Nihče ne ve,
ali je samo ona verjela v njuno
zvezo in si vse skupaj domi-
šljala. On je samo molčal.
Alesia je bila prva ženska, ki
je kot Francozinja znala opo-
našati črnski glas in na odru je
znala narediti strast in ljube-
zen. Ljubila je Mississipi, kraj,
v katerem se je rodil blues.
Ko je dopolnila dvajset let,
se je spet vrnila v Ameriko in
tam svobodno živela. Poročila
se je z nekim bogatašem, ki ji
je dajal mnogo denarja. Se
v letu, ko sta se poročila, je
umrl, in Alesia je bila prosta.
Z denarjem, ki ga je podedo-
vala, se je vpletla v mafijo.
Pozneje se je vdala mamilom.
Postala je bogata pevka.
Slavna in nesrečna. Ni imela
ljubezni. Želela se je ponovno
poročiti, vendar ni našla pra-
vega. Vračala se je k staršem
in jih prosila za pomoč.
Enaindvajseti rojstni dan je
s svojim bivšim učiteljem glas-
be (s katerim se je leta 1970
tudi poročila) proslavila v ho-
telski sobi v Monte Carlu.
Aprila je rodila mrtvega otro-
ka, kar jo je povsem potolklo.
Bila je brez moči. Začela je
pisati pesmi o smrti in o bole-
čini. Zadnjih sedem mesecev je
Aleisa živela v glasbi, alkoho-
lu in s seksom. Kljub temu, da
je imela moža, se je srečevala
z drugimi moškimi. Sovražila
je vse okoli sebe in kmalu je
zasovražila tudi sebe.
18. oktobra se je iz Monte
Carla napotila nazaj v Pariz in
se odločila, da posname ploščo
»Liberte«. Odšla je z možem.
19. oktobra se je mož vrnil in
na sodišču vložil vlogo za loči-
tev, česar pa Alesia ni nikoli
izvedela, saj je naslednji dan
umrla.
Njena zadnja želja je bila,
da bi njeno telo upepelili in
pepel raztrosili po obali, da 1
ga odnesli morski valovi.
Liberte je bil največji h
v zgodovini bluesa.
JJ
Svoboda (Liberte)
Mi, otroci svobode in miru,
otroci cvetočih palm in zelen
vrtov,
otroci greha, a ljubezni,
mi smo prihodnost.
Mi smo edini in zadnji rod, >
ki bo pokazal svetu, kako se ^
živi in upa, ,
mi bomo peli za svobodo,
samo mi.
Mi smo kot ptice na nebu,
ki znamo ljubiti opojnost , |
mir. ' I
Izza oblakov
čas škorpijonov je in rojstni
dnevi pri Teen-valu so vedno
bolj pogosti. Prvemu ste bili
priče vsi, ki poslušate naš pro-
gram. Ninin rojstni dan je bil
najbolj vroč in razuzdan. V pe-
tek je praznovala dolgo v ju-
tro, zaradi česar se je slavje
nadaljevalo še na Teen-valu.
Fotografij z žurke sicer niste
mogli videti, lahko pa ste jih
slišali, saj nas je Matej vključil
v eter ravno, ko smo debatirali
o f otkah (ki so bile razvite sko-
raj še pred koncem žurke...).
Alja in jaz se žura v Krpanovi
kleti nisva mogli udeležiti, za-
to sva se v soboto ob fotografi-
jah in pripovedovanju vseh
ostahh še petkrat bolj nasme-
jali.
Drugače pa je bil Teen-va
precej daljši kot ponavadi
Vsaj nam se je tako zdelo, kei
se nam ni nikamor mudilo
V naši oddaji ni več žrebanji
za v Gardaland, zato je imeli
Nina dovolj časa, da je popra
vila (oziroma poskusila popr^
viti) studijsko uro. Slednja ji
po popravilu tekla natanki
dve minuti, Tina pa je Nii
svetovala, naj se prične ukva
jati raje z vodovodnim inštalj
terstvom.
Simon in Jani sta (jasno: zj
radi žurke) v času Teen-va]
uživala v globokem snu. Sici
pa je v torek rojstni dan praj
noval že tudi Simon, ki je tah
natanko eno leto in štiri di
mlajši od Nine. Potem pa bor
že kmalu na vrsti jaz. Ah, mi
škorpijoni...
Medtem ko se mi veselimo ii
žuriramo, pa se nekateri drug
jezijo. Branka iz Žalca, na pri
mer, ki jo je ujezil Simono
zapis o tem, da ji je sonce za
galo možgane. Seveda vsi y
mo, da to ni čisto res, in v
tisti, ki poznajo Simona, bi, i
bi jim rekel kaj takšnega,
vzeli za kompliment. Brank
pa ni, zaradi česar se ji tak
Simon kot celotno uredništv
Teen-vala globoko opravičuj]
NEM
Št. 44 - 04. november 1993
25
Gorenjci med najboljšimi
fla 4. festivalu raHUsklh postal Slovenije v PoUlehnlku pri Ptuju Radio Celje
i samem vrhu
Nada Kumer prejema priznanje za 3. mesto v kategoriji komen-
tar iz rok predsednika žirije Igorja Savica, glavnega in odgovor-
nega urednika revije Stop.
Festival Združenja radij-
gl(ih postaj Slovenije ali 4. ra-
diodifuzne mreže kot se vanjo
vključene regionalne in lokal-
pe radijske postaje včasih ime-
pujejo, postaja vse bolj ugled-
pa in pomembna prireditev,
takšno pa želi biti tudi Zdru-
ženje kot organizacija. To je
dokazal tudi letošnji četrti fe-
stival, ki je bil konec minulega
tedna v motelu Podlehnik pri
ptuju. Dejstvo je, da na festi-
val prihaja vedno več kako-
vostnih izdelkov in da je vse
več radijskih postaj, ki se
uvrščajo v sam vrh. Pri tem
ima velik delež Radio Celje, ki
se je tudi letos izvrstno
odrezal.
Letos je na festivalu sodelo-
valo 14 slovenskih regionalnih
in lokalnih radijskih postaj,,
saj se »nacionalni« Radio Slo-
venija z vsemi svojimi podruž-
nicami, še vedno noče udeleži-
ti festivala (tako kot prejšnja
leta ga je Združenje tudi letos
povabilo). Žal tokrat niso so-
delovali dosedanji vsakokrat-
ni zmagovalci ELadio Murski
val iz Murske Sobote, iz prote-
sta, ker je Združenje spreme-
nilo pravilnik in na Ptuju ni
razglasilo skupnega zmago-
valca. Zanimivo je tudi, da na
festivalu ni sodeloval Štajer-
ski val Radia Šmarje pri Jel-
šah, čeprav sta glavni urednici
obeh radijev in novinarji Ra-
dia Šmarje obiskali festival.
Prav ta sporna odločitev,
namreč razglasitev skupnega
zmagovalca, je bila najbolj po-
lemična točka prvega dne fe-
stivala, ko se je sestala skupš-
čina Združenja. Na dan začet-
ka festivala seveda ni bilo mo-
goče spremeniti odločitve, saj
bi bilo to nepošteno do dose-
danjih zmagovalcev. Tako so
Se letos proglašali samo zma-
govalci v posameznih katego-
rijah.
Festival se je sicer začel
s pogovorom s predsednikom
slovenske vlade dr. Janezom
I^ovškom, ki se je potem ra-
dijcem pridružil tudi na spre-
jemu v gostišču Gorca v Ha-
lozah.
Radijske postaje so se pome-
^le v naslednjih kategorijah:
dnevno-informativni oddaji,
komentarju, kontaktni oddaji,
'^^portaži, glasbeni oddaji, epp
sporočilu in identifikacijskem
^Potu radijske postaje. Izdelke
ocenjevali dve tričlanski
^trokovni žiriji: Boris Dolni-
'^^f, glavni urednik Kmečkega
S^^sa, Igor Savič, glavni in od-
Sovorni urednik Stopa (oba
bila prej urednika na Ra-
'^^^ Slovenija) in Silvo Teršek,
■kovinar na Radiu Slovenija, so
'^^njevali reportažo, dnevno
^formativno oddajo in ko-
mentar, Tomo Pire, glasbeni
urednik na Radiu Slovenija,
Miran Sattler, upokojeni glav-
ni urednik Stopa in Andrej Ši-
frer, naš znani glasbenik, pa so
ocenjevali preostale katego-
rije.
Radio Celje se je tudi tokrat
odlično odrezal, saj se je v pe-
tih kategorijah od sedmih, kjer
so proglašali prvih pet uvršče-
nih, uvrstil od drugega do pe-
tega mesta in po neuradnem
seštevku točk bi se v skupni
uvrstitvi, če bi se proglašala.
uvrstil na tretje mesto. To po-
meni, da se je Radio Celje na
vseh festivalih, kjer je doslej
sodeloval, na prvem v Trbov-
ljah namreč ni, uvrstil med pr-
ve tri, (dvakrat tretje in lani
delitev drugega mesta). Letos
Radiu Celje sicer ni uspelo po-
brati nobenega prvega mesta
(na prvem festivalu je prvo
mesto osvojila glasbena odda-
ja Nataše Gerkeš, lani pa
dnevno-informativna oddaja),
zato pa je osvojil drugo mesto
(skupno s koroškim radijem
Slovenj Gradec) v dnevno-in-
formativni oddaji, tretje v ko-
mentarju Nade Kumer, prav
tako tretje mesto pa je osvojila
kontaktna oddaja Bojana
Kranjca Rumeni CE. Tone
Vrabl je osvojil nehvaležno če-
trto mesto za reportažo o Le-
onu Štuklju, prof. dr. Antonu
Trstenjaku in prof. Dragu Ula-
gi), prav tako četrto mesto pa
nam je pripadlo v kategoriji
samoreklamnih spotov.
Tokrat so se izredno izkaza-
le gorenjske radijske postaje:
najboljša radijska postaja v le-
tošnjem letu je presenetljivo
Radio Žiri, ki je dosegel kar
dve prvi mesti, eno drugo in
eno peto, zelo dobri pa so bili
tudi Radio Kranj in Radio Tri-
glav z Jesenic.
Zares pa je treba poudariti,
da je bUa konkvu-enca izredno
ostra in da je tudi s tega vidika
morda res neupravičeno, da se
za nacionalni program tretira
samo Radio Slovenija, kot to
pogosto poudarja predsednik
Združenja radijskih postaj
Slovenije Aleš Kardelj, sicer
glavni in odgovorni urednik
Radia Glas Ljubljane. VeUke-
ga dela produkcije slovenskih
regionalnih in lokalnih radij-
skih postaj, predstavljene na
festivalu, bi namreč lahko bili
veseli tudi na Radiu Slovenija.
V kateri smeri se bo razvijal
festival v prihodnjih letih?
Vsekakor je pričakovati, da si
bo skupščina Združenja priza-
devala, da festival še pridobi
na ugledu in da preraste v fe-
stival vse radijske produkcije
v Sloveniji, vldjučno z »naci-
onalno«. Zaradi tega se neka-
teri, kot na primer predsednik
Združenja Aleš Kardelj zavze-
majo, da bi se festival odslej
pripravljal po zgledu filmskih
in gledaliških festivalov ali pa
podobno kot marketinški fe-
stival Zlati boben v Portorožu,
se pravi vedno v enem kraju.
Radio Celje je sicer edini vložil
resno kandidaturo za pripravo
festivala prihodnje leto, ko bo-
mo, kot druga najstarejša regi-
onalna postaja v Sloveniji, sla-
vili 40-letnico delovanja. Od-
ločitev o tem ali Celje bo prire-
ditelj ali ne, bo najbrž padla že
na naslednji skupščini Zdru-
ženja, ki bi utegnila biti čez
nekaj dni.
Končni rezuitati:
Dnevno-informativna oddaja:
1. Radio Žiri, 2. Radio Celje in
Koroški radio Slovenj Gradec,
3. Radio   Sevnica,    4. Radio
Ptuj, 5. Radio Glas Ljubljane.
Komentar:
1. Koroški Radio Slovenj Gra-
dec, 2. Radio Glas Ljubljane,
3. Radio Celje, 4. Radio Ptuj,
5. Radio Marš Maribor, Radio
Trbovlje in Radio Velenje.
Reportaža:
1. Radio    Triglav    Jesenice,
2. Radio Sevnica, 3. Radio Glas
Ljubljana, 4. Radio Celje,
5. Koroški Radio Slovenj Gra-
dec, Radio Trbovlje in Radio
Žiri.
Glasbena oddaja:
1. Radio Žiri, 2. Radio Kranj,
3. Radio    Študent,    4. Radio
Sevnica, 5. Radio Ptuj.
Kontaktna oddaja:
1. Radio Ptuj, 2. Radio Kranj,
3. Radio Celje, 4. Radio Triglav
Jesenice, 5. Radio Velenje.
EPP:
1. Radio Kranj, Radio Žiri,
3. Radio Marš Maribor, 4. Ra-
dio Študent Ljubljana, 5. Ra-
dio Glas Ljubljane.
Samoreklamni spot:
1. Radio Jesenice, 2. Radio
Kranj, 3. Koroški radio Slo-
venj Gradec, 4. Radio Celje,
5. Radio Študent Ljubljana.
ROBERT GORJANC
Foto: EDO EINSPIELER
Festival nima samo tekmovalnega značaja, marveč je zelo intenziven tudi v družabnem smislu.
Tudi tu smo bili pri vrbu: v plesu na sliki, ki ga je podžgal kar sam član žirije Andrej Šifrer, po
zaslugi Nataše Gerkeš in tonskega tehnika Matjaža Marinčka.
Tof - 15 iet moped sliowa
»November je res mesec za
jubileje!« trdi avtor Moped
showa Tone Fomezzi Tof.
»Vsaj včasih je bilo tako. Začel
se je z dnevom mrtvih, končal
z dnevom republike, sedaj pa
oboje praznujemo 1. novem-
bra: dan mrtvih in dan Jugo-
slavije. In ker bi radi ostali
ostali zvesti tradiciji in ker so
se naši ljudje že kar navadili
na novembrske jubileje, smo
pri Moped showu odločili, da
bomo od konca novembra na
moč slavnostno praznovali
svojo prvo petnajstletnico. To
bo v četrtek 25. novembra
v dvorani Tivoli, vsem obisko-
valcem bomo na njihovo željo
izdali potrdila, da veleprosla-
va Moped show ni v nobeni
zvezi s proslulim 29. novem-
brom!«
Tako Tof, mi pa bomo našo
oddajo tokrat JBrecej mopeds-
howarsko pobarvali, navse-
zadnje je 15 let za takšno, sati-
rično oddajo vendar častitljiva
doba.
»Oblast se menja, režinru se
menjajo, barve se menjajo,«
pravi avtor »mi pa ostajamo.
Edino, kar me moti je dejstvo,
da se ob nas spotikajo kar na-
prej eni in isti, le raldo prefar-
bani!«
Takšna je pač usoda satire.
»Včasih smo imeli eno samo
stranko, pa so se vsi zadovolj-
no muzah, ko smo se kar na-
prej spotikali ob njo, sedaj jih
je pa toliko, da jih je cela kopi-
ca kar naprej užaljenih!«
Tof se bo tokrat predstavil
tudi kot pevec, saj se malo
hecno sliši, ampak tako je. Za-
gotavlja, da bo pel tudi na ve-
leproslavi, 25. novembra
v dvorani Tivoli.
Simona H2O
Predsednik druge žirije Tomo Pire, glasbeni urednik na Radiu
Slovenija, predaja glavnemu in odgovornemu uredniku Radia
Celje Mitji Umniku priznanje za 3. mesto v kontaktni oddaji,
kjer je Radio Celje deloval z oddajo Bojana Kranjca Rumeni
CE.
radijski spored
od 4. do 10. novembra
RADIO CELJE
četrtek, 4.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKO Celje,
6.30 Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila.
8.25 Poročilo OKO Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali O, 11.00 Glasbene
novosti, 12.00 Novice, 13.00 Začetek popoldanskega programa. 13,50
Jack pot, 14.00 Novice, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30
Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika
na i. 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25
Deutsche VVelle, 19.45 Zaključek sporeda.
Petek, 5.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Pn/a jutranja kronika
(RaS),6.00 Poročilo OKO Celje. 6.30 Poročilo OKO Maribor. 6.45 Horo-
skop, 7.00 Dnjga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska. 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam
danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski spre-
hodi, 12.00 Novtoe, 13.00 Začetek popoldanskega sporeda, 13.50 Jack
Pot. 14.00 Novice. 14.30 BBC -Pregled evropskega tiska, 15.00 Šport ob
koncu tedna. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika,
osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Rumeni CE. 19.00 Radijski dnevnik
(RaS). 19.25 Deutsche VVelle, 19.45 Zaključek sporeda.
Sobota, 6.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop. 7.00 Druga
jutranja kronika (prenos RaS). 7.20 Tečajnk;a. 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 Novice, 12.10 Teen - val,
13.00 Začetek popoldanskega sporeda, 13.50 Jack pot, 14.00 Novice,
14.05 Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00
čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 18.15 Vročih 20, 19.30
Večemi program, 23.15 Zaključek sporeda.
Nedelja, 7.1.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja - Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.00 Tim^out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novice, 13.05 čestitke in pozdravi.
Ponedeljek, 8.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maritx)r, 6.45
Horoskop, 7.00 Dmga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska 8.05 Poročila. 8.15 Obvestila. 8.25 Poročita OKC Celje. 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa. 10.00 Novice. 10.15 Za lepše
okolje, 10.30 Športno dopoldne, 12.00 Novtee, 12.10 Tečajnica, 13.00
Začetek popoldanskega sporeda, 13.50 Jack Pot, 14.00 Novtee, 14.30
BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS),
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Lestvica 3, tri. III. & AS.
19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS). 19.25 Deutsche VVelle. 19.30
Večemi program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone
Vrabl), 22.00 Zaključek sporeda.
Torek, 9.11.: 5.00 Po domače v novo jutro. 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje. 6.30 Poročilo OKC Maribor. 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS). 7.20 Tečajnica. 7.40 Pre-
gled tiska. 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročita OKC Celje. 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa. 10.00 Novice. 12.00 Novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Začetek popoldanskega sporeda. 13.30 Teko
vabi k nakupu, 13.50 Jack Pot. 14.00 Novice. 14.30 BBC-Pregled evrop-
skega tiska. 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.10 Inšpektor
Martinček, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene
melodije, 19.00 Radijski dnevnik (prenos RaS) 19.25 Deutsche VVelle,
19.45 Zaključek sporeda.
Sreda, 10.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročita OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.60 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska. 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročita OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž-
nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Začetek popoldanskega
sporeda, 13.50 Jack Pot, 14.00 Novice, 14.30 BBC-Pregled evropskega
tiska, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice,
17.30 Pika na i. 17.45 Pop loto, 18.05 Brane Rončel na RC. 19.00
Radijski dnevnik (RaS). 19.25 Deutsche VVelle. 19.45 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 19.45 od torka do petka, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sot}otah do 23.15 ure, ob nedeljah pa od
8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3
MHz   stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Unmik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJVfateja
Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešeiaiova 19, Celje.
Telefon: 29-431, Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Št. 44 - 04. november 1993
26
Bernard Perrv in Lisa Ger-
rard, edina še preostala člana
angleške kultne underground
zasedbe DEAD CAN DANCE,
se vse več ukvarjata z glasbo
21. stoletja ambiental music.
Na njunem zadnjem albumu ju
spoznamo le še po značilnih
alter-dance ritmih, drugače pa
prevladujejo (z)mešani zvoki
sitetizatorjev in sampliranih
glasov iz še neokrnjenih na-
ravnih prostorov. Ambiental-
na glasba ima po začetnem bu-
mu new-agea iz konca osem-
desetih spet vse več privržen-
cev,   glavni   protagonisti   te
glasbene zvrsti pa so Aphex
Twin (na sliki), The Orb,
G.O.L. in Mixmaster Morris.
Po štirih letih se na e\Top-
ske odre vračajo bostonski ve-
terani AEROSMITH. Na 26
nastopih v 15 mestih bodo
promovirali njihov več kot
uspešni zadnji album »Get The
Grip«. Na večini svetovnih le-
stvic trenutno visoko kotira
single »Cryin'«, po skladbah
»Eat The Rich« in »Livin' On
The Edge«, že tretji hit s tega
albuma. Večina nastopov je že
razprodanih, nam najbližji
koncert pa bo na Dunaju,
14. novembra. Nekaj vstopnic
je še na voljo v poslovalnicah
Kompasa.
DIANA ROSS, med leti
1963 in 1969 članica najuspeš-
nejše ženske zasedbe šestdese-
tih The Supremes, sedaj pa
ena izmed najuspešnejših pevk
vseh časov, bo še ta mesec iz-
dala knjigo spominov z naslo-
vom »Memoirs«, v kateri je
opisala svojo trideset let dolgo
glasbeno kariero.
Komaj 19-letni ANDREW
STRONG, bolj znan kot Decco
iz filma The Conunitments, je
posnel svoj samostojni album,
za prvi single pa je izbral več
kot trideset let staro pesem
Bobbya Blanda »Ain't Not-
hing ¥ou Can Do«.
V Dobrovljah pri Ajdovščini
bosta danes, 4.11.1993, ob
21:00, v organizaciji Kluba aj-
dovske mladine (K.A.M.), na-
stopili dve califomijski skupi-
ni; legende hard-core punka
7 SECONDS in predstavniki
melodičnega hard-corea BIG
DRILL CAR.
Brane Rončel in Cankarjev
dom pa sta nam za petek,
12. novembra, ob 22:00, pri-
pravila koncert odličnega sa-
xofonista BILLa EVANSa, ki
bo ob spremljavi kitarista
Adama Rogersa, klaviaturista
Roberta Ariesa, bas kiatrista
Ronalda Jenkinsa in bobnarja
Orrisa Wamerja, godel v Klu-
bu CD.
AMADEUS, skupina katere
jedro tvorijo pevec Sever Nuhi
in brata Brizani, deluje že od
druge polovice osemdesetih.
Po nekajletnem nastopanju
v tujini (predvsem v Avstriji),
so se letos vrnili v Slovenijo in
med junijem in septembrom
v studiu Metro posneli materi-
al za debitantsko kaseto »Po-
vej in prisluhni«. Na snemanju
je sodelovala vrsta zanih slo-
venskih glasbenikov; Petar
Ugrin, Tomaž Grintal, Lojze
Kranjčan, Nino Mureškič in
Aljoša Jurič. Vso glasbo za ka-
seto in CD je napisal Traja
Brizani, aranžmaji so delo Jo-
žeta Privška in Saše Fajona,
med sodelujočimi pa velja
omeniti tudi Alenko Godec, ki
je zapela eno skladbo in Ota
Pestnerja, ki je posodil svoj
glas za dve pesmi.
STANE ŠPEGEL
Banka in šansoni Vite Mavric
LB Splošna banka Celje je minulo sredo v koncertni dvorani Zdraviliškega doma na Dobn
organizirala zanimiv in nadvse prijeten večer poezije in šansonov Vite Mavric. Na ta način se j
bančna hiša zahvalila za dobro poslovno sodelovanje številnim podjetjem, srečanje pa je bil
gotovo tudi priložnost za pogovore med gospodarstveniki in predstavniki banke. Da ima Ll
Splošna banka Celje veliko dobrih poslovnih partnerjev, je dokazala nabito polna dvoran
ZdraviUškega doma, umetniški večer Vite Mavric pa bo marsikomu zagotovo še dolgo časa ostj
v prijetnem spominu. LB Splošna banka Celje, ki je obenem tudi sponzor turneje Vite TSavri,
v Nemčiji v okviru promocije Slovenije, je tokrat resnično poskrbela za umetniški dogodel
kakršnih si na Celjskem lahko samo želimo.
m, Foto: EDI MASNEi
Duo Goid se predstavlja
Jani Pirš (kitara in vokal) in
Bogdan Trupej (klaviature in
vokal) v zadnjem letu veliko
nastopata zlasti po zdraviliš-
čih in manjših gostinskih ob-
jektih, velikokrat pa ju pova-
bijo tudi na razne prireditve in
ohceti, saj s svojim progra-
mom znata navdušiti ljudi, ki
so radi dobre volje.
Da bi se lažje predstavila ti-
stim, ki ju še ne poznajo, sta
v samozaložbi izdala kaseto
z desetimi pesmicami v različ-
nih glasbenih stilih, takšnimi
pač, kakršen je tudi njun pro-
gram. »Igrava za vsakogar,« je
njun motto. »Skladbe morajo
biti prijetne za uho, pa naj bo-
do starejše viže ali najnovejše
uspešnice. In ko vidiva, kdo
naju posluša, se poskušava
prilagoditi. To nama zaenkrat
uspeva.«
Na kaseti, ki je bila posneta
v studiu Radia Maribor (pro-
ducent Danilo Ženko), so
skladbe Duo Gold vas zabava.
Na svidenje, Vroča sapa. Ti si
kot balzam, Moja solza je za-
man, Pri Štravsu, Najlepša
noč. Žena, si še doma. Ob svitu
in Lahko noč. Največ tekstov
je napisal Toni Gaberšek iz Zi-
bike.
Jani Pirš in Bogdan Trupej:
»Na najino veselje kaseto do-
bro prodajava in bova naročila
nove. Ljudem so všeč vse
skladbe, še posebej pa prired-
ba že znane Zena naj bo doma.
Preuredili smo jo v Zena, si še
doma?, z glasom pa nama po
maga odlična pevka Barbar;
Potrč.«
Jani Pirš je še dodal: »Kase
to sva izdala v samozaložbi
zato je ni mogoče kupiti v tr
govinah. Lahko pa jo vsak na
roči na moj naslov: Kristal
vrh 51, Podplat.«    T. VRABI
Za Miklavževo
po domače
Radio Celje pripravlja
glasbeni večer Za Miklav-
ževo po domače, kjer se bo-
do s svojimi najboljšimi
ansambli predstavile vse
slovenske glasbene založ-
be, štiri radijske postaje
(Celje, Štajerski val Šmar-
je, Velenje in Ptuj) ter revi-
ja Kaj. Prireditev bo 3. de-
cembra v kulturnem domu
v Žalcu in sodi v sklop pri-
reditev, ki jih v decembru
pripravljajo v tem mestu
od Miklavža do božiča in
novega leta. Obeta se iz-
jemno kvalitetna zasedba
domačih ansamblov, saj so
sodelovanje že potrdili Bo-
ris Kopitar z ansamblom
Nika Zajca, Alfi Nipičl
s svojimi muzikanti. Pri-
morski fantje, Natalija
Kolšek (zmagovalka Vesele
jesni) z ansamblom Ptuj-
skih 5, Zasavci, Igor in Zla-
ti zvoki. Bratje iz Oplotni-
ce, Edvin Flisar in Andreja
Zakonjšek z Makom, Fran-
ci Zeme in še kdo. Poseb-
nost tega glasbenega veče-
ra bo v tem, da bodo vsi
nastopajoči igrali in peli
v živo.
TV
PRED 5. LETI:
1. THE ONLY WAY IS UP..................................... YAZZ
2. THE LOCOMOTION...............................KYLIE MINOUGE
3. INEED YOU.............................................BVSMP
4. SUPERFLY GUY.....................................S-EXPRESS
5. NOTHINGS GONNA CHANGE MY LOVE FOR YOU .. GLENN MEDEIROS
6. THE EVIL THAT MAN DO.............................IRON MAIDEN
7. YOUCAME ..........................................KIMVVILDE
8. FINDMYLOVE ......................... FAIRGROUD AHRAOTION
09. RICH OUT IIL BE THERE .........................THEFOURTOPS
10. HUSTLE TO THE MUSIC ............................FUNKYWORM
PRED 10. LETI:
1. VVHEREVER I LAY MY HAT .......................... PAULYOUNG
2. GIVE IT UP..........................KC AND THE SUNSHINE BAND
3. lOU...................................................FREEZE i
4. DOUBLEDUTCH ..............................MALCOM MCLAREN
5. THECROVVN........................................ GARYBIRD i
6. VVHCSTHETGIRL................................. EURYTHMICS j
7. CLUB TROPICANA.......................................WHAM!
8. VVRAPPED AROUND FINGER ......................... THE POLICE '
9. CRUELSUMMER ..................................BANANARAMA '
10. BIG LOG........................................ ROBERT PLANT
PRED 15. LETI:
1. Y0U'RE THE ONE THAT I VVANT .... 0. NEVVTON JOHN - J. TRAVOLTA
2. SUBSTITUTE............................................CLOUT
3. BOOGIROOGIEOOGIE........................A TASTE OF HONEY
4. FOREVER AUTUMN .............................JUSTIN HAYWARD
5. THE KIDS ARE UNITED ................................. SHAM 69
6. THREE TIMES A LADY.............................COMMODORES
7. RIVERS OF BABYLON ..................................BONEYM
8. DANCING IN THE CITY.............................MARSHAL HAIN
9. SMURF SONG.................................FATHER ABRAHAM
10. 5-7-0-5..............................................CITY BOY
PRED 20. LETI:
1. TM A LEADER OF THE GANG .......................GARY GLITTER
2. YESTERDAYONCEMORE ......................THE CARPENTERS
3. 48 CRASH ........................................SUZIGUATRO
4. VVELCOME HOME................................. PETERS & LEE
5. ALRIGHTALRIGHTALRIGHT .......................MUNGOJERRY
6. SPANISH EYES.....................................AL MARTINO
7. YOU CAN DO MAGIC ....................LIMMIE & FAMILY COOKIN'
8. GOING HOME....................................THE OSMONDS
9. BAD BAD BOY....................................... NAZARETH
10. TOUCH ME IN THE MORNING.........................DIANA ROSS
PRED 25. LETI:
1. MONY MONY.................TOMMY JAMES AND THE SHONDELLS
2. HELP YOURSELF....................................TOM JONES
3. FIRE............................................ATHUR BROVVN
4. THIS GUY'S IN LOVE WITH YOU......................HERB ALPERT
5. IPRETEND .....................................DESOCONNOR
6. ICLOSEMYEYESANDCOUNTTOTEN.........DUSTY SPRINGFIELD
7. SUNSHINE GIRL.............................HERMANS HERMITS
8. MRS ROBINSON............................SIMON & GARFUNKEL
9. LAST NIGHT IN SOHO ..............DAVE, DEE, DOZY, BEAKY, MICK
10. DANCE TO THE MUSIC ..................SLY & THE FAMILY STONE
Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate v sobot-
nem večemem programu med 19.30 in 21.00 uro.
Št. 44 - 04. november 1993
27
Je pa res žalostno!
Piše Aleš Jošt
Čeprav je zunaj zoprn mraz
ju se ura bliža polnoči, so se
fantje odločili, da dan mrtvih
pričakajo pred blokom s kita-
jo v roki. Robi brenka Kuža
pazi, zgoraj nad nami pa škri-
pa sosedov zjahani kavč in ena
jamra kot, da bi jo iz kože vle-
juhuhu še so živi na svetu,
potem se oglasi še Buča, ki bo
vsak čas začela praznovati maj
- mesec ljubezni in jo podobno
^ot upokojenke v hiši grozno
fiervira, če se ljudje ne spravi-
jo spat ob mraku in potem
brkljajo po nočnem miru. So
se pač začele mrtvaške počit-
nice, kot so jih poimenovali
otroci v osnovni šoli in vsaj
kakšen teden bo veselo, če
druga ne, bomo vsaj imeli iz-
govor zakaj lajamo in se žoga-
mo ponoči. In tako kot sveče
dogorijo in rože uvenejo, se tu-
di živci počasi ohlade, revolu-
cija se stopi v zgodovinski po-
livki in dnevi se krajšajo
v slast škorpijonov. A kakor-
koli že obrnete nekaj prav go-
tovo drži: medtem ko bo tale
časopis nastajal v zobovju ti-
skarskih strojev se bodo zidovi
ilirskobistriškega kluba
MKNŽ hladili po prvo novem-
brskem koncertu nizozemskih
rok psihadeličarjev Distract
Vibes, da pa nekoliko pomirim
hladnoveme, pa naj pripom-
nim, da so v koprskem MKC
'biij ta dan dosledno zmerni in
v svojem rednem programu
zavrteli zgolj film Kozara. Ta-
ko pač naši dragi vragi, dru-
god pa vladajo sovragi?
Ja, hec mora bit', pa tudi če
ti sredi križišča z bicikla odleti
jedalo se ne smeš prepustiti
splošni zmedi in firbčnemu
buljenju mimo vozečih je treba
pokazati jezik, pobrati izgub-
ljeni del in se previdno uma-
kniti nazaj na rob vozišča, kjer
si lahko potem, če ste seveda
že polnoletni, v miru prižgete
cigareto in se malo zamislite.
Pri enih bo trajalo malo dlje
pri drugih pa malo manj časa,
tretji pa tako nikoli ne bodo
nič zaštekali in se s prezirom
obračali stran, kot to počnejo,
ko zagledajo kakšnega zopr-
nega fotoreporterja, ki jim ci-
lja v krožnik, ter se pri tem
počutili skrajno ogrožene in
kompromitirane. Veste tudi
kotlet je nekoč bil mlada žival
in tekal sem ter tja od seska do
seska, pa ga potem nihče ne
vpraša kako se počuti takole
na krožniku, saj, ali bi to sploh
imelo kakšen smisel? Seveda
ne, ma kaki! Zato glavo v za-
stavo, adijo bumbajči in pro-
sim nikar ne ostanite z nami!
Slava padlim za svobodo!
Poziv: Nocoj v Dobrovljah
pri Ajdovščini ameriški ceki-
ni: Big Drill Car in Seven Se-
conds, klub ajdovske mladine
importing.
Slaki se pripravllalo na lubilel
Pri založbi Heiidon je izšla CD plošča,
ki združuje kaseti ansambla Lojzeta Sla-
ka in Fantov s Praprotnega Srečno mla-
da Slovenija in To smo mi prijatelji.
Ansambel Lojzeta Slaka se tako počasi
pripravlja na 30-letnico delovanja.
V prihodnjem, jubilejnem letu bodo pri-
pravili več koncertov, na katerih bodo
predstavljali stare, že skoraj ponarodele
skladbe, in seveda nekaj novih. Lojze
Slak se s »svojimi« pesmimi najprej
spomni Kadar pa mim' hiš'ce grem, V do-
lini tihi in zadnje Srečno, mlada Sloveni-
ja. V zadnjem času v Slakovih skladbah
slišimo rog, s katerim je obogaten sound
v skladbi Raj pod Triglavom, precej no-
vejših skladb pa so popestrili tudi z zve-
nom kitare Milana Ferleža.
Ansambel Lojzeta Slaka si je med dru-
gimi odličji prislužil zlato plaketo Gasil-
ske zveze Slovenije, kar pomeni, da so za
podeželska gasilska društva v svoji kari-
eri največ nastopali. Seveda pa so razmi-
šljanja v ansamblu usmerjena predvsem
v prihodnost. Rojaki jih namreč vabijo
na večmesečno turnejo, vendar se še niso
dokončno odločili. V ansamblu pravijo,
da letos niso nastopali le ob koncih ted-
na, temveč so pričeli že ob četrtkih. Ni-
koli doslej si niso zastavljali velikih na-
črtov, vse stvari so nastajale spontano.
To lahko pričakujemo tudi v prihodnje,
saj jim idej nikoli ne zmanjka.
Vigred Je z nami tudi Jeseni
Med najbolj obetavnimi an-
sambli domače glasbe na Celj-
skem je v zadnjem času prav
gotovo ansambel Vigred iz La-
škega.
Skupina igra tri leta, v tem
času so pripravili več samo-
stojnih nastopov, predvsem na
veselicah in dobrodelnih pri-
reditvah, sodelovali pa so tudi
na festivalih v Ptuju, Števerja-
nu in dvakrat v Vurberku.
Pred mesecem je Vigred izdala
prvo kaseto Ob tvojem prazni-
ku, ki so jo posneli v studiu
Zlati zvoki v Kisovcu pri Za-
gorju pri Igorju Podpečanu.
Le-ta se je pred snemanjem
večkrat udeležil njihovih vaj,
tako da je bilo delo v studiu
potem lažje. Zdaj člani skupi-
ne obiskujejo slovenske radij-
ske postaje in predstavljajo
svoj prvi izdelek, na katerem
je deset skladb, ki so jih sami
tudi napisali.
Na A strani lahko posluša-
mo skladbe Ob tvojem prazni-
ku (zelo za čestitke), Slovenci
smo. Novi meh, Vigred (njiho-
va osebna izkaznica v pesmi)
in Hej, šofer. Na B strani so
Deževen dan. Laško pivo,
Svetli mesec (letos blizu na-
grade na Vurberku), Poročna
polka in Sanjarjenje. Melodije
so delo Draga Krajnca, Lovra
Skorje in Zvoneta Leskovška,
tekste pa je poleg Draga
Kj-ajnca in Lovra Skorje pri-
spevala še Vera Soline. Skupi-
no sestavljajo pevca Jelka
Bobnar in Brao* Bevc ( na sli-
ki spredaj), zadaj pa so (od le-
ve) Lovro Skorja, Drago
Krajnc in Zvone Leskovšek.
Ansambel si želi predvsem
čim več igrati in ugajati lju-
dem. Na veselicah igrajo tudi
zabavno glasbo, tako da ugo-
dijo vsem, ki jih poslušajo.
Upajo, da bodo zaigrali tudi
na silvestrovo. Ob vsej zaljub-
ljenosti v glasbo je razumljivo,
da imajo napisanih že nekaj
novih skladb.
TONE VRABL
Pop loto
Nihče ni napovedal pravil-
nega vrstnega reda skladb,
nagrada, ki jo podeljuje
sponzor oddaje Pop loto. Op-
tika Salobir, se tako podvoji
b je vredna 6000 SIT. Za
skladbe, ki jih je izbral Sta-
ne Špegel, lahko glasujete
v sredo, 10. novembra. Ku-
pone pošljite na naslov: Ra-
dio Celje, Prešernova 19,
Celje.
Št. 44 - 04. november 1993
28
Marca novi opei ornega
Sedaj pač ni nobenega dvo-
ma več: marca prihodnje leto
bo riisselsheimski Opel posta-
vil na svetlo povsem novo
omego, največje vozilo v seda-
njem programu (po upokojitvi
senatorja). Omega bo po no-
vem za dobrih 50 milimetrov
daljša, pa za bolj skromnih
šest milimetrov širša, pred-
vsem pa bo imela povsem novo
karoserijsko podobo. Prve, se-
veda na skrivaj posnete foto-
grafije, dokazujejo, da je nova
omega - takolenahitro - precej
podobna kakšnemu Mitsubis-
hijevemu galantu. Karoserija
je seveda nežno zaokrožena in
tudi klinasta, s precej dolgim
prednjim in krajšim zadnjim
delom. Na tem so opazne ne
preveč ozke, vsekakor veUke
in rahlo poševno vstavljene
zadnje luči ter pokrov prtljaž-
nika, ki se bo odpiral vse do
odbijača. Novi opel omega bo
na voljo kot limuzina s štirimi
vrati in kot karavan, slednji bo
imel 70 odstotkov delov, upo-
rabljenih pri limuzini.
Motorjev bo za začetek pet,
večinoma že preizkušenih in
uporabljenih pri drugih Oplih.
Osnovni bo dvolitrsŽ bencin-
ski agregat z močjo 115 KM,
najmočnejši pa trilitrski še-
stvaljmk z 210 KM. Zanimivo
je - pa tudi ni posebna skriv-
nost - da si bo Opel pri BMW
sposodil znani turbodizelski
motor, ki ga bavarska tovarna
vgrajuje v 325 tds/525 tds.
Gibna prostornina bo ostala
nespremenjena, pač pa bodo
moč s sedanjih 143 zmanjšali
na 130 KM, kar bo ustrezalo
filozofiji te tovarne - pri rela-
tivno veliki gibni prostornini
ponuditi nekaj manj motorne
moči, s tem pa doseči nekaj
skromnejšo porabo. Sicer pa
to sposojanje ni presenetljivo,
kajti stroški razvoja motorja
ali avtomobila segajo v nebo,
poleg tega drži, da je beemve-
jev tds skoraj izjemen dizelski
motor.
Opreme bodo tri. Začeli bo-
do z oznako GL, nato CD, za
konec pa še avto z najboljšo
opremo in domnevno oznako
3,0 24V (kar bo hkrati tudi do-
kaz motorne zmogljivosti). In
cene? Osnovna različica naj bi
bila naprodaj za dobrih 40 ti-
soč mark, kar je v sedanjih
censkih razmerjih ugodno. Na
sliki: novi opel omega.
Avto salon Brance
v novih prostorih
Prejšnji teden je v Servisu in
Avtu Brance iz Laškega prišlo
do pomembnega mejnika. Av-
to salon v Celju so preselih iz
manjšega in manj primernega
prostora na Kocbekovi ulici
v sodoben, veUk in fimkciona-
len prostor v Modro hišo na
križišču Mariborske in Kidri-
čeve ceste.
Tako imajo v podjetju Bran-
ce sedaj v Modrem salonu res-
nično odlične pogoje za proda-
jo vozil in njihovega programa
VW in Audi, ki jim jih dobav-
lja generalni uvoznik za Slo-
venijo Porsche interavto (PIA)
iz Ljubljane. Gre za najsodob-
nejša vozila golf, tudi v razli-
čicah cabrio in variant, za pa
sata limuzina in variant ^
več modelov Audija. Vozila i
v Modrem avto salonu Branj
na ogled in večino jih lahko o
vplačilu odpeljete. Za najzal
tevnejše modele je potreba
počakati največ od 4 do 6 te
nov. Prav tako so v novem s
Ionu zelo dobro založeni z ij
zervnimi deU za vsa vozila i
njihovega prodajnega pn
grama.
Podjetje Brance tako sedj
nudi res celovito in kakovos
no ponudbo: prodajo v mod«
nem avto salonu v Celju in sej
vis z 22 letno tradicijo na sedi
žu firme v Laškem. 1
Na otvoritvi so si mnogi obiskovalci napasli oči na čudovita
golfu cabrio, ki ga odlikujejo lepota, moč in funkcionalnos
Prav tako so seveda dovolj atraktivni tudi ostali modeli. N
promociji vseh teh modelov, ki je bila hkrati s preselitvijo, s
goste razvedrili celjski oktet Studenček in Karli Gradišnik.
Najbolje Je šel v promet AX
Koprski Cimos, ki je zaradi
dveh tovarn na Hrvaškem
hkrati tudi hrvaška avtomo-
bilska tovarna, je do 31. sep-
tembra prodal skupaj 4619 av-
tomobilov. Številka zajema ta-
ko osebne avtomobile kot do-
stavni oziroma kombijevski
program, pa seveda prodajo
v Sloveniji in na Hrvaškem.
Pri nas je za citroene našel
v tem času 4194 kupcev, v so-
sednji državi pa 425, kar je
seveda skromen rezultat in
ustreza kupni moči na Hrva-
škem. Najbolje je šel v tem ča-
su v promet AX, saj je doslej
prodal malo manj kot 3000 vo-
zil, sledi ZX, relativno dobro
pa teče kupčija tudi s xantio.
Letošnja prodaja je že prese-
gla lansko, kar je za koprsko
tovarno razveseljivo, manj
ugoden pa je podatek, da gre
Citroenu letos nekaj slabše in
so zaradi tega manjša tudi na-
ročila, hkrati pa kasnijo njiho-
ve dobave za slovenski trg. To
pa je tudi bistvo problema, ki
je pripeljal do tega, da so do-
bavni roki dokaj dolgi in da
ljudje zato izgubljajo potrplje-
nje. Sicer pa je znano, da Ci-
troen pripravlja enoprostor-
sko vozilo (kot renault espace),
ki naj bi se na trgu pojavilo
v drugi polovici leta. Na sliki:
Citroen AX, najbolje prodajani
avtomobil med vsemi citroeni.
Tolfota Je obnovila celico
Toyota, največja japonska
avtomobilska tovarna in tretja
največja na zemeljski obli, je
letos kljub vsemu v velikem
produkcijskem oziroma avto-
mobilsko-obnovitvenem za-
mahu. Po nedavni predstavitvi
super športne supre (na ogled
tudi na septembrskem avto-
mobilskem salonu v Frankfur-
tu) so postavili na oder še po-
vsem novo celico. Ta nekoliko
spominja na vehko večjo ter
motorno zmogljivejšo supro,
pri čemer so še posebej značil-
ni štirje okrogli prednji žaro-
meti. Avto je od predhodnika
nekoliko večji in prostornejši.
pa zaradi večje trdnosti karo-
serije za 90 kilogramov težji.
Motorji bodo za začetek trije,
in sicer 1,8 litrski STi, pa 2,0-
litrski GTi ter za konec dvoli-
trski tiu-bo agregat. Po napo-
vedih na nedavnem tokijskem
avtomobilskem salonu, kjer so
novo celico tudi predstavili,
naj bi se avto na evropskih tr-
gih pojavil spomladi prihodnje
leto. In prihodnja pomlad bo
avtomobilsko pestra, kljub
vseobsežni recesiji.
Leta 1995 tudi
nova alfa 164
Znan je Fiatov načrt, po ka-
terem naj bi italijanski avto-
mobilski koncem do leta 2000
obnovil ali predstavil kar 18
avtomobilov in za to porabil
fantastičnih 40 tisoč milijard
lir. Nova alfa 164 je sestavni
del tega načrta, avtomobil pa
se bo prvič pojavil leta 1995.
Navzven se bo spogledoval
z alfo 155, zanimiva pa bo
prednja maska, ki bo večja in
širša, predvsem pa v obhki
znanega Alfinega obrnjenega
trikotnika. Graški Steyr - Dai-
mler-F*uch bo ob drugem pri-
speval tudi stalen štirikolesni
pogon z viskozno sklopko, mo-
torji pa naj bi bili znani štiri in
šestvaljniki, slednji tudi
v kombinaciji s štiristopenjsko
avtomatiko ali ročnim šeststo-
penjskim menjalnikom.
Št. 44 - 04. november 1993
29
poraba alkohola
Odločilen vpliv na porabo alkohola je
imel namreč šele tehnološki in gospodarski
razvoj 18. in 19. stoletja. Kljub številnim vi-
rom o pijanskih izgredih moramo namreč
vedeti, da je bil alkohol v predindustrij-
skem času dobrina, ki ni bila dostopna vsa-
komur. To se kaže tudi v dejstvu, da so
alkoholni napitki v špitalskih in podobnih
redih vedno natančno odmerjeni. Medtem
ko se ob kruhu in zelenjavi operira z bese-
dami »dovolj« ali »bogato«, se poleg mesa
zlasti pri vinu in pivu operira v teh redih
z natančnimi količinami. Seveda pa je bil
alkohol namenjen predvsem višjim slojem:
plemstvu in meščanstvu. V mestih je bila
poraba alkohola višja tudi zaradi proble-
mov s pitno vodo.
Mesta
Okoli leta 1600 je bila v štajerskem
Gradcu poraba vina okoli pol litra na dan
na osebo. Vsak oskrbovanec v graškem špi-
talu je 1632 dobil zjutraj in zvečer kozarec
vina, skupaj 0,8 litra dnevno. V dunajskem
špitalu je leta 1666 zdravnik dobil 3,5 litre
vina na dan, župnik 2,8 litra, kaplan 2,1
litra. (Alkohol so seveda dajali tudi
otrokom.)
v 18. stoletju je poraba vina začela hitro
upadati. Če so na začetku 18. stoletja npr-
.na Dunaju popili okoli 160 litrov na glavo,
so ga ob koncu stoletja le še med 100 in 120
litrov. In to nazadovanje se je nadaljevalo
tudi v 19. stoletju, o čemer nam pričajo tudi
podatki za Ljubljano (leta 1834 okoli 100
litrov vina na prebivalca). Poročila o vzro-
kih so različna. Na eni strani se poudarja,
da se manjša poraba vina pri premožnejših
slojih, na drugi strani pa, da je vino predra-
go, da bi bilo dostopnejše nižjim slojem.
V tem času je vino v resnici vse bolj posta-
jalo pijača premožnejših, medtem ko so lju-
dje z repa družbene lestvice pili predvsem
pivo in žganje.
Pivo, ki ga že urbarji iz 12. in 13. stoletja
omenjajo kot pomemben proizvod kmečke-
ga gospodarstva, je z novim vekom postalo
skoraj izključno pijača meščanov. Popis
freisinške posesti v Loki iz okoli 1160 nava-
ja, da so morali Korošci, ki so bili naseljeni
po poljanskih hribih v okolici Škofje Loke,
poleg drugega dajati po modij (okrog 122
litrov) hmelja. Med dajatvami kmetij na
Godešču in v Ratečah je bilo po šest veder
piva, kar govori o tem, da je bilo v 13. in
14. stoletju na tem področju kmečko pivo-
vamištvo precej razvito. Razvito pa je bilo
tudi na slovenskem Koroškem, kajti med
podložniškimi dajatvami kmetov iz okolice
Podjune se med 11. in 14. stoletjem stalno
pojavljajo tudi pivo, hmelj in slad.
Vendar pa od konca srednjega veka pa
vse do 19. stoletja v virih ne zasledimo več
omemb kmečkega pivovamištva. Očitno je
hmeljarstvo na slovenskem podeželju po-
vsem propadlo; v omejenem obsegu se je
ohranilo le na Koroškem, kjer je bilo pivo
bolj razširjena in cenena pijača. O kmeč-
kem pivovamištvu na Koroškem poročajo
viri še v 18. stoletju.
Seveda pa je bilo od konca srednjega
veka pivo pomembna pijača v mestih. Prvo
poročilo o varjenju piva v Ljubljani izvira
šele iz leta 1592, sedem let kasneje pa se
omenja že pivovar Wirth, ki je prosil za
neko jamo ob mestnem obzidju, kjer je želel
segrevati kanrne za pivo (Steinbier). Prvi
pivovarnarji v Ljubljani in na Gorenjskem
so prišli s Koroškega, kjer je bil v Celovcu
njihov cehovski sedež, v naših deželah pa so
kaj kmalu našli krepke odjemalce.
V 17. stoletju je v Ljubljani delovalo že več
pivovarn. Poleg pivovarne na Žabjeku ob
vodnem stolpu je bila najbolj znana šišen-
ska pivovarna poleg gradu na Jami. Leta
1712 sta bila v Ljubljani le dva pivovarnar-
ja, na celem Kranjskem pa štirje. Leta 1763
je v Ljubljani delovalo že 7 manjših pivo-
vamarjev, v tridesetih letih prejšnjega sto-
letja pa jih je bilo 6.
»Kjer vina ni, ol ali pir kuhajo. Taka pija
je zdrava, ako je dobro napravljena«.
(Anton Martin Slomšek)
Ljubljanski pivovarji so hmelj kupovali na
Češkem. Bil je izredno drag, zato so z njim
varčevali, kar se je seveda poznalo pri ka-
kovosti piva, ki je bilo slabše kot v drugih
deželah. Pivovar Fran Jamnik se je 1769
ukvarjal z mislijo, da bi sam začel gojiti
hmelj pri Ljubljani. V tem letu je zaprosil
mestni magistrat, naj mu mesto prepusti
večje zemljišče od mlina v Koleziji proti
Glincam, da bi tam nasadil hmelj. Mestni
magistrat mu je ugodil, ker je imel domačo
proizvodnjo hmelja za koristno. Vendar pa
se zamisli o gojenju hmelja v Ljubljani niso
uresničile in tudi Josef Janesch, ki je po-
skušal s podobnim projektom v letih pred
prvo svetovni vojno, je že po nekaj letih
obupal (na njegove nasade spominja le še
aleja Med hmeljniki za Bežigradom).
Pivo se je v slovenskih mestih sicer dosti
pilo, vendar gotovo manj kot drugod po
Evropi. Vzrok za to leži tudi v njegovi slabi
kakovosti, o čemer nam poroča tudi Valva-
zor, ki pravi, da so v Ljubljani zaradi po-
manjkanja hmelja varili pivo predvsem iz
pšenice, v Kranju in Tržiču pa iz pšenice in
ovsa. Tudi ljubljanski zdravnik Vidmajer
poroča, da so varili pivo predvsem iz različ-
nih vrst žita. Lipič pa omenja, da je pivo
vsebovalo le malo slada in hmelja, pa da je
bilo zato malo redilno in zelo grenko.
Čeprav Vidmajer pravi, da je pivo pri-
pravna pijača, pa velja poudariti, da ta-
kratnega piva po kvaliteti ne moremo pri-
merjati z današnjim. Do štiridesetih let
prejšnjega stoletja je bilo namreč pivo za-
radi slabih možnosti skladiščenja tako čud-
nega okusa, da ima z današnjim skupno
kvečjemu ime. Šele načrtno gojenje hmelja,
zlasti na Spodnjem Štajerskem, in nova
tehnologija, sta sredi prejšnjega stoletja
okus piva približala današnjim standar-
dom. Tedanji »pivopivci« pa so seveda imeli
precej enake pivske trebuhe.

Piše Mojca Belak
Nekaj je v zvezi s pojmova-
njem družine ali vsaj staršev-
stva v Britaniji hudo narobe.
Morda je eden izmed razlogov
v tem, da so Otočani bolj odpr-
ti pri razglabljanju o teh stva-
reh in da nenavadni primeri
takoj pridejo tudi v javnost.
Nekaj tipičnih primerov raz-
meroma nenavadnega početja
je prinesel letošnji avgust, me-
sec, v katerem se je več kot
običajno govorilo o otrocih.
Bodoča mama
v leseni življenja
v začetku meseca se je raz-
vedelo, da je italijanski gine-
kolog, profesor doktor Severi-
no   Antinori,   z   oploditvijo
\t epruveti končno omogočil
neki Britanki zelo zaželeno
fiosečnost. Srečna bodoča ma-
"uca zdaj pričakuje dvojčke in
Vse bi bilo lepo in prav, če jav-
nost ne bi izvedela, koliko je
ženska stara - šteje namreč že
fiič manj kot 58 pomladi. Tako
je začela papirna bitka
^ tem, kaj je etično in kaj ni,
Vsi ki so aktivno sodelovali
v polemiki, pa so se razdelili
y dva tabora: eni so menili, da
prav, da ženska končno pri-
do tako težko pričakovane-
ga otroka in da bo prav zato
dobra mati, drugi - med njimi
predvsem ženske, tiste, ki
z načrtovanjem družine niso
imele težav - pa so jezno raču-
nali, koliko bo stara, ko bo
otrok prišel v puberteto (če bo
sploh dočakala najstniška leta
svojega naraščaja), in ji očitali
sebičnost. Veliko ostrih pri-
pomb je letelo tudi na dr. Anti-
norija, češ da starim mamam
ne bi smel dovoliti materin-
stva. Sprva je bilo slišati tudi,
da se kaj takega seveda lahko
zgodi samo v Italiji, toda kas-
neje se je izvedelo, da so tudi
londonski ginekologi pomaga-
li dvema petdesetletnicama do
dojenčkov.
Najstnišlca mama
Prav takrat, ko se je debata
najbolj razgrela, so na BBC-
jevem drugem televizijskem
programu prikazali dokumen-
tarno oddajo o simpatični pet-
najstletni Natalie, ki je pred
slabim letom rodila (seveda
nezaželenega in nenačrtova-
nega) otroka. Toda - ah je bila
to samo in edinole njena kriv-
da? Mati jo je pravočasno na-
potila h ginekologu, ki pa ji je
odrekel zaščito pred noseč-
nostjo, ker je bila »premlada«.
In tako je pač zanosila, je zapi-
sala ena izmed tukajšnjih ko-
mentatork Polly Toynbee in
tudi priznala, da mora biti
v britanski družbi nekaj naro-
be: »Vsepovsod je govora
o seksu, preprosta in učinkovi-
ta kontracepcija pa mladim ni
na voljo. Toda to ni edini ra-
zlog za neverjetno velik porast
najstniških mater. Materin-
stvo je privlačno in je tudi ne-
kaj odraslega, kar utegne biti
kompenzacija dekletu, ki nima
v šoli in v kasnejšem življenju
nobene   prave   perspektive.
V Britaniji so še vedno večino-
ma fantje tisti, ki jih od maUh
nog spodbujajo k učenju in po-
klicu in karieri, medtem ko
dekleta pred sabo ne vidijo ta-
ko točno določenega cilja. Vse
preveč jih še vedno pristane
v slabo plačanih službah v pi-
sarnah ali frizerskih salonih in
če ob to postavijo materinstvo,
se verjetno ni težko odločiti.
na dojenčka, ki ga bodo lahko
ljubkovale, ne pomislijo, da jih
bo prav ta dojenček pahnil
v osamljeno, izolirano življe-
nje, v katerem ne bo več Časa
za najstniško pohajanje s pri-
jateljicami, ampak bo dan za
dnem namenjen samo boju za
preživetje.«
Pobegla mama
Toda vse se niso pripravlje-
ne boriti tako, kot se je Natalie
iz omenjene oddaje. Sredi av-
gusta so ob treh ponoči pred
neko londonsko bolnišnico na-
šli dva do tri dni starega do-
jenčka, zavitega v odejo.
Zdravniki so malega junaka
pregledali in ugotovili, da je
bil po vsej verjetnosti rojen
doma - brez prisotnosti zdrav-
nika ali babice - zato so po
vseh informativnih oddajah
pozivali otrokovo mater, naj se
oglasi, ker verjetno potrebuje
zdravniško pomoč. Nekaj dni
kasneje je vse potihnilo in ne
ve se, ali se je fantkova mati
končno vendarle oglasila.
iVlama na dopustu
Konec avgusta je britansko
javnost spet razburila nova
vest: materi iz severnega dela
Londona sta za ves teden odšli
na počitnice in pustili v hiši
svojih sedem otrok, prepušče-
ne samim sebi. Najstarejši je
star štirinajst let, najrnlajša
devet mesecev. Po prvih poro-
čilih naj bi materi izjavili, da
sta imeli »vsega dovolj« in sta
zato »potrebovali oddih«. Oto-
čani so dva dni po televiziji in
radiu spremljali neverjetno
zgodbo o zapuščenih otrocih
(lokalne oblasti so jih dale
v začasno rejo), potem pa sta
se vendarle prikazali materi in
razjasnili nekaj nepravilnosti.
Zdoma sta šli po opravkih,
otroke sta zaupali nekemu de-
kletu iz soseske, ki pa je ta-
krat, ko je policija vdrla v hi-
šo, slučajno nakupovala hrano
zanje. Ko so policisti materi
temeljito zaslišali, so ju izpu-
stili, ker je postalo očitno, da
otrok nista pustili brez var-
stva, šlo je samo za »prijazno«
gesto nenaklonjene sosede, ki
je izjavila, da »ne trpi lezbijk
v svoji soseski«. Ali je bila nju-
na spolna naravnanost res ra-
zlog, da sta ločeni materi sku-
paj najeli hišo v zahodnem
Londonu, pa v dnevnoinfor-
mativnih oddajah niso pove-
daU.
Najstniška mama Natalie.
Tri dni star in čisto sam na svetu - dojenček, ki ga je mati
zapustila.
Št. 44 - 04. november 1993
št. 44 - 04. november 1993
št. 44 - 04. november 1993
32
MODNI KLEPET
Pripravlja
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
Za nami je oktober in v so-
botnem radijskem Modnem
klepetu je naša modna sveto-
valka Vlasta Cah-Žerovnik
z žrebanjem poskrbela, da bo-
sta v drugi polovici meseca
razdeljeni tudi oktobrski na-
gradi za naše najzvestejše
bralke oziroma poslušalke.
Med bralkami Novega ted-
nika, ki so sodelovale v našem
anketnem nagradnem vpraša-
nju meseca, je imela Vlasta
najsrečnejšo roko za Mihelo
Krulej, Kidričeva 55 iz Vele-
nja, med tistimi, ki so sodelo-
vali v radijski anketi, pa je bil
žreb naklonjen Saši Hacin,
Trubarjeva 26, Celje. Eriki bo
naša modna svetovalka Vlasta
Cah-Žerovnik v naslednjih
tednih spletla unikaten pulo-
ver oziroma jopico, Saša pa
naj se v drugi polovici meseca
oglasi v tajništvo našega ured-
ništva po ročno poslikano,
imikatno svileno ovratno ruto
oziroma šal.
Danes pa spet korak bližje
modnim smernicam za letoš-
njo jesen in zimo. Že bežen po-
gled na modno sceno prihod-
njih mesecev daje slutiti, da je
moda v tej sezoni resnično na-
klonjena brezrokavnikom. Kot
smo že večkrat poudarjaU, pa
je tudi pri tej modni odločitvi
zelo velikodušna. Dopušča na-
mreč izbor od najkrajšega, že
kar bolero-brezrokavnika, do
najdaljšega možnega, ki se za-
pleta med škornje, izbor mate-
rialov je povsem v vaših rokah
- tako kot vselej pa je treba
paziti le na pravšnjo mero
okusa, da bo oblačilo, ki je
nedvomno udobno, prijetno za
nošnjo ter elegantno na drugi
strani, delovalo tako, kot ste si
zamishli.
Uredništvo
Modni kraljevič
- brezrokavnik
Tudidanašnjamod-
na tema dokazuje
nič kolikokrat potr-
jeno dejstvo, da tisto
»pravo« modo pozo-
ren opazovalec bolj
poredkoma spozna
po spektakulamih
novostih, največkrat
se kaže v drobnih,
svežih poudarkih...
Kot zvezda na je-
sensko-zimskem
modnem nebu je na-
mreč zasijal dolgo
neopazen brezro-
kavnik ! Včera jšnj i
brezrokavnik si je
nadel usnjeno preo-
bleko, se skrajšal do
višine bolera, po-
daljšal skoraj do tal,
okinčal z zadrgo,
vezalkami, resicami,
ježki... in s tem
ustvaril enega naj-
bolj tipičnih novo-
modmh poudarkov.
Večkrat vsi ti de-
tajli kar odpadejo, saj se naj-
novejši brezrokavniki sploh ne
zapenjajo, kljub temu, da se
nosijo celo na golo kožo. Takš-
na izzivalna oprava, še pose-
bej, če je usnjena, je kot nalašč
tudi za samozavestne fante,
dekleta pa si bodo morda na-
dela spodaj prosojno srajco ali
z razkošnimi baročnimi volani
okrašetobluzo^_______________^.^
Če še vedno prisegate na je-
ans, si lahko imenitno pope-
strite tudi star brezrokavnik
— prišijte nanj nekaj žepkov
v kontrastnem materialu, kaj
originalnega prikovičite, nari-
šite, pripnite... in se veselite
velikodušnosti nove jesensko-
zimskemode!
VLASTA
Anketno nagradno vprašanje meseca novembra:
ČE BI IZBIRALI MED ŠTIRIMI PARI ČEVLJEV, KAKŠNE BI
SI IZBRALI:
a) šj)ortne čevlje z narebranim gumijastim podplatom,
b) zavezalkane »babičine« čevlje s 4 cm visoko peto,
c) mehke salonarje z 8 cm visoko peto,
d) čevlje s široko visoko peto in debelim podplatom?
kmetijski nasvet
Koliko lahko pridelamo
krme s strniščnimi posevki?
Letošnje (1993) leto je bilo
sušno, zato so bili pridelki raz-
nih posevkov bolj skromni.
Nekateri kraji so imeli srečo,
dobili so dovolj padavin ravno
v času, ko so jih posevki rabili.
Eden od takih krajev je Ljub-
no. Tam je bil izveden poskus
setve-različnih strniščnih po-
sevkov. Vsi so dobro rash in
zdaj poročamo o tem, kolikšen
je bil pridelek.
Zadnji dan v juliju je kmet
sejal na njivo, ki leži ob gozdu
in ima srednje težka tla. Pred
setvijo je pognojil s kokošjo
gnojevko. Po koUčini hranil je
kokošja gnojevka ustrezala
950 kilogiamom gnojila NPK
13 -10 - 12naha.Takakoličina
hranil je za strniščne posevke
nepotrebna, kmet jo je upora-
vil zato, ker ima preveč gno-
jevke.
Posevki so bili pokošeni 55
dni po setvi.
Kaj smo posejah?
Posebej so bili posejani tile
posevki: oves, mnogocvetna
ljuljka, sudanska trava, krmna
repica. V mešanicah so bili po-
sevki: oves z jaro grašico,
mnogocvetna ljuljka z ozinrno
grašico, mnogocvetna ljuljka
z aleksandrijsko deteljo, mno-
gocvetna ljuljka z ozimno gra-
šico in inlcamatko. Mešanici
mnogocvetne ljuljke, ozimne
grašice in inkamatke pravimo
grašljinka.
Ob košnji smo stehtali pri-
delek zelene mase in ugotovili,
da je bil najskromnejši pride-
lek mešanice mnogocvetne
ljuljke z aleksandrijsko dete-
ljo. Aleksandrijska detelja je
rastlina toplih krajev, naše
podnebje ji ne ustreza. Pride-
lali smo le 8 ton zelene mase
na hektar. Pridelek krmne
ogrščice pa je bil 45 ton na
hektar. To je za kratko rastno
dobo, ki ni trajala niti dva me-
seca, lep pridelek.
Zelena masa za proizvajalce
mleka ni pomembna. Zanje je
'pomembna količina mleka, ki
jo da krava, če poje pridelek
z enega hektarja površine, po-
sejane z določenim posevkom.
Znova se je potrdila stara
izkušnja. Ob ugodnem vreme-
nu dajo strniščni posevki veli-
ko količino zelene mase. Če to
maso preračunamo v litre mle-
ka, ugotovimo, da smo po
55 dnevih pridelali: z mešani-
co aleksandrijske in mnogo-'
cvetne ljuljke okrog 3.000 li-
trov mleka iz enega hekta^
posevka, z ovsem pa o
13.000 litrov mleka iz ene
samega hektarja strniščne
posevka.
Vsem, ki sejete žito in redi
živino, priporočamo setev st
niščnih posevkov za km
Kdor nima živine, naj jih s<
za podor. Strniščni posev
njivo varujejo pred spiranj«
in jo razplevijo. Pod njimi
tla spočijejo. Zmanjša se m<
napada bolezni in škodljivce
Edina nevarnost je, da zr
ste plevel prej kot posevek. 1
daj je potrebno plevel pokoj
ti, da ne naredi semena. Vis
ko kosimo zato, da ne pošk
dujemo mladih rastlin strniš
nega posevka.
dipl. ing. TATJANA PEVI
Služba za kmetijs
svetovat
Trgovina z bio kemijo
riATURA
Kocenova 4, Celje
Maslene omake
Surovo maslo je zelo pri-
ljubljeno v italijanski kuhinji
in ga uporabljajo v najrazlič-
nejših kulinaričnih oblikah.
Med njimi so tudi maslene
omake. Osnova zanje je sveže
surovo maslo, ki ga tako dolgo
mešamo, da postane čisto volj-
no in kremasto. Z dodatkom
ene ali več sestavin mu po želji
spremenimo okus. Tako pri-
pravljeno maslo nam je v veli-
ko pomoč, saj je hitro nareje-
no, lahko ga hranimo več dni
v hladilniku in ga lahko upo-
rabljamo na več načinov.
Na osebo vzamemo 15 g pr-
vovrstnega masla in k temu
dodamo še 5 g masla za skledi-
co. Obdelujemo ga lahko na
naslednje načine: mešamo ga
z leseno žlico ali z električnim
mešalnikom v skledici, dokler
ne postane rahlo kot pena, ra-
zrežemo ga na kocke in ga do-
damo k določeni sestavini, ki
smo jo že stolkli v možnarju,
nato tolčemo vse skupaj, do-
kler ne postane gladko; drobi-
mo ga z vilicami, dokler se ne
zmehča in ne postane krema-
sto. Sestavine, ki jih primeša-
mo v maslo, morajo biti skrb-
no pripravljene in stolčene ali
prav drobno sesekljane. Ko
vse skupaj dobro premešamo
v enakomerno zmes, napolni-
mo poljubne posodice in vse
skupaj damo v hladilnik, da se
masa strdi. Takšno maslo po-
strežemo k raznim jedem ali
pa samostojno z opečenimi
kruhki. Če je jed topla, doda-
mo maslo šele tedaj, ko je jed
na mizi.
Maslo s česnom
Potrebujemo: 4 stroke čes-
na, 50 g surovega masla, šče-
pec soli. Česen olupimo, ga da-
mo v mrzlo slano vodo, zavre-
mo in kuhamo približno deset
minut. Nato ga odcedimo in
stroke zmečkamo v kašo. Su-
rovo maslo razrežemo na koc-
ke in jih postopoma dodajamo
česnu. Med tem dobro meša-
mo, dosolimo po okusu in j
koncu zmes dobro pretlačim
napolnimo posodico in post
vimo v hladilnik, da se strdi,
Maslo s česnom ponudin
h kuhani ribi, mesu na žaru j
h kuhani topli zelenjavi.
Maslo z majhnimi
raki ^
Potrebujemo: 50 g rakcev
konzerve, 50 g masla, ščep
soli in popra.
Rakce iz konzerve operemj
jih v možnarju stolčemo v kaj
in nato pretlačimo skozi ced
lo. Med tem posebej mešam
maslo, dokler ne postane rahl
kot pena. V tako pripravljen
maslo vmešamo kašo iz ral
cev, rahlo posolimo in pop
pramo, vse skupaj še enki
dobro premešamo, napolnil
posodico in postavimo v hI
dilnik, da se strdi.
Šifra:
Nepričakovana
zailubljenost
Primerilo se mi je nekaj, za
kar sem bil prepričan, da se
meni ne more zgoditi. Nekate-
rim mojim kolegom v službi se
je nekaj podobnega že prime-
rilo in ko sem gledal in poslu-
šal njihove težave, si samega
sebe nisem mogel zamisliti
v isti vlogi. Zaljubil sem se
v svojo učenko, ki je že polno-
letna, vendar pa najbrž seveda
še daleč od zrele osebnosti.
Sam sem že dolgo poročen in
imam tudi otroke. Z ženo sicer
nimava več ravno idealnih ču-
stvenih kontaktov, pa vendar
bi ocenil, da je moj zakon ne-
koliko nad povprečjem. Moja
čustva do dekleta so zelo moč-
na, zelo težko jih že prikrivam
pred drugimi. Kaj mi lahko
poveste iz horoskopa o moji
prihodnosti iz priloženih po-
datkov? Hvala za nasvet!
IVANA: Življenje pač ni ta-
ko preprosto, da bi lahko en-
krat za vedno rekli tisti DA. In
vam se je pač zgodila ljubezen,
s katero že nekaj časa hodite
v službo in je ne morete skriti.
Iz vaših planetarnih vplivov je
razvidno, da je bila tudi vaša
sedanja soproga ob poroki
precej mlajša od vas. Vsekakor
vas bodo čustvene spremembe
držale še kar nekaj časa, mi-
slim, da gre za resne in po-
membne čustvene spremembe
v vašem življenju. Morda boste
morali še nekaj časa počakati,
da boste videli, kakšen bo od-
ziv vaše ljubezni na vaša ču-
stva. Vsekakor pa jih nikar ne
razkrivajte v šolskem okolju,
pa čeprav je vaš ideal že pol-
noleten! Glede na vaš natalni
horoskop je sicer možna nova
zveza, vendar pa resnejše pre-
mike kaže šele v drugi polovici
naslednjega leta. Prav tako pa
se morate pripraviti na to, da
boste svoje najbližje prizadeli
ali celo ranili, kajti take živ-
ljenjske spremembe so vedno
stresne! Cas vam bo najbolj
naklonjen od 12. julija pa do
konca decembra, zato takrat
urejajte formalnosti, do takrat
pa vse trikrat premislite!
Šifra: Marjetica
Sem srednješolka z veliko
težavami. Oče je alkoholik,
mati pa zaradi dela nima do-
volj časa za družino. Živimo
v precej neurejenih razmerah
in večkrat me je zaradi tega
malo sram. Nimam prave pri-
jateljice, zdi se mi, da se nUiče
noče družiti z mano. Nisem
oblečena po modi kakor moje
sošolke, tudi zato se mi zdi, da
me fantje ne opazijo. Grajena
sem še kar skladno, čeprav
imam nekaj kilogramov pre-
več. Zanima me umetnost, mi-
slim, da imam nekaj malega
talenta. Vendar pa me v teh
stvareh prav nihče ne vzpod-
buja, saj vsi čakajo, da bom
takoj začela služiti denar. Zdi
se mi, da se življenje iz mene
norčuje in da nimam za kaj
živeti. Ali sploh obstaja kako
upanje ali naj raje zaključim
življenje?
rVANA: Si izjemno razmi-
šljajoč človek, z izrazitim smi-
slom za pisanje, slikanje in vi-
zuelne umetnosti. Tvoje seda-
nje življenjske okoliščine te ne
bodo več dolgo blokirale. Tvo-
ja življenjska usmeritev bo ve-
zana na tujino, na mnoga po-
tovanja in popularnost. Do-
končaj šolo, potem pa se takoj
odseli, kajti s predolgim biva-
njem med prostaškimi in pri-
mitivnimi ljudmi boš sebi pov-
zročila več trpljenja, kot pa če
hitro odrasteš in poskrbiš za-
se. Neguj svoje zdravje, tako
fizično kot psihično. Odlično
bi ti pomagala joga. Pravo pri-
jateljstvo ti kaže po novem le-
tu. Spoznala boš nekoga, ki te
bo vzljubil in ti tudi pomagal.
Odvrzi svoj sram in komplekse
zaradi družine, saj TI nisi oni,
TI si individualno, svobodno
in zanimivo bitje, talentirano
in samostojno! V življenju ne-
guj to individualnost, poišči si
krog ustvarjalnih ljudi, poveži
se s sebi enakimi v duhovnem
pogledu, tiste po modi obleče-
ne, sveže popleskane in s pla-
stičnimi nasmeški na obrazih
pa pusti, da jih življenje odne-
se mimo, kajti prebanalni in
premalo pametni so, da bi te
razumeli! Zapomni si, da je
življenje samo tvoje, in uživaj!
Šifra: Težava
z izpitom
Moj problem je zelo vsakdt
nji. Že tretjič namreč opra^
Ijam vozniški izpit. Prvič sel
popustil, tako da sem mon
kasneje začeti vse znova. Dn
gič sem prišel v konflikt z ii
štruktorjem in se je slabo koi
čalo, zame seveda. Sedaj sel
zamenjal avtošolo in me zan
ma, ali zvezde tokrat kaj bolj
stojijo za ta moj cilj?
IVANA: Res stojijo preo
bolje kot pa pred leti. V va
tretji astrološki hiši natalnej
horoskopa je razvidno, da vai
Saturn povzroča težave z zve
z vožnjo, avtomobili in tu(
krajšimi potmi. Jupiter p
vam je letos naklonjen, tal
da boste te težave veliko lai.
premagovah. Poskusite naprt
viti zaključni izpit med 20. n<
vembrom ter 15.decembroi
v tem času boste še naj bo
uspešni. Nasploh pa moral
biti previdni z avtomobil
predvsem pri nakupih ali pr(
dajah. Pri vožnji bodite pazlj
vejši v pomladnih meseci
druga polovica leta pa vam \
bolj naklonjena.
Št. 44 - 04. november 1993
33
Alergijske reakcije na gumo in njene sestavine
frstni red dokazanih standardnih guma-alergenov glede na
ipol v obdobju 1987- 1991
Vse bolnike smo - poleg se-
tavin gume, uvrščene v stan-'
ardno serijo alergenov - testi-
ali še z gumijastimi rokavica-
li tiste barve, ki jih je bolnik
rinesel s seboj, ker jih je upo-
abljal, ali z drugimi gumija-
timi predmeti. Glede na to, da
e bil Carba-Mix, mešanica
reh substanc, ki se uporablja-
ti kot pospeševalci in antiok-
idanti v industriji gume in jih
logosto najdemo v različnih
lumijastih predmetih, kratko
ibdobje tudi v celjski stan-
lardni seriji, smo ga uvrstili
fto študijo. Carba-Mix je izlo-
en iz slovenske standardne
erije. Tudi nekateri tuji av-
orji (Chronin, Logan, White)
aradi njegove izločitve iz
tandardne serije ne vidijo
manjšane možnosti odkriva-
ija senzibilizacije na gumo. To
ipravičujejo z istočasno aler-
[ijsko preobčutljivostjo bolni-
ta na druge sestavine gume.
i& osnovi belgijskih avtorjev
tonga, Degeefa in drugi
1979), ki so dobiU pri 55 testi-
anih bolnikih pozitivni epi-
jutani test na Thiuram-Mix
L54 odstotkih, Carba-Mix
34,5  odstotkih,  PPD-Mijc,
v 23,6 odstotkih, Mercapto-
Mix v 18,6 odstotkih in na
Naftil-Mix v 7,2 odstotkih, ter
naših rezultatov, ki večinoma
kažejo monovalentno preob-
čutljivost na Carba-Mix, me-
nimo, da je potrebno pri sumu
na alergijsko preobčutljivost
na gumo misliti nanj vsaj pri
izbiri ciljanih alergenov.
Thiuram-Mix so sledeče se-
stavine giune: Tetramethylthi-
uranunondisulfid (TMTD), Te-
tramethylthiurammonosulfid
(TMTM), Tetraethylthiuram-
disulfid (TETD) m Dipento-
methylenthiuramtetradisulfid
(DPTT).
Iz vrstnega reda dokazane
kontaktne alergijske preob-
čutljivosti na gumo in njene
sestavine je razvidno, da je pri
moških na prvem mestu llii-
uram-Mix, pri ženskah pa je
gumijasta rokavica. Iz pogost-
nosti lahko sklepamo, da je po
Pertlu (1974) »gospodinjska
roka« ugodnejši teren za pene-
tracijo alergenov, da je ženska
roka pogosteje v kontaktu
z gumijasto rokavico in da
ženska pogosteje išče derma-
tološko pomoč kot moški. Ta-
bela 3 nam tudi narekuje, da
moramo bolnike obvezno te-
stirati s standardnimi sestavi-
nami gume in prinesenimi gu-
mijastimi rokavicami.
Leta 1979 je Nutter prvi pu-
bUciral kontaktno urtikarijo
na gumijaste rokavice. Za
njim so večlcrat opisane v lite-
raturi alergijske reakcije rane-
ga tipa na latex rokavice pri
kirurgih, ginekologih, zoboz-
dravnikih ali na latex vsebujo-
če inštrumente. V ospredju je
kontaktna urtikarija, opisane
so tudi sistemske reakcije, od
astme do anafilaktičnega šo-
ka. Geiger in Fuchs (1990) iz
nemške dermatološke khnike
navajata, da so potrjene mno-
žične tovrstne reakcije ranega
tipa pri ženskah, atopikih in
medicinskem osebju.
V svoje poročilo sta zajela
9 bolnikov: kirurga, aneste-
zistko, inštrumentarko, štu-
dentko medicine, otroški ne-
govalki, gospodinjo, pomožno
kuharico in prodajalko mesnih
izdelkov v starosti od 20 do 49
let. V skladu z anamnezo so
bili bolniki testirani s stan-
dardnimi sestavinami gume,
različnimi gumijastimi roka-
vicami, talkumom, koruznim
škrobom in drugimi alergeni.
Pri bolnici, prodajalki mesnih
izdelkov, kjer je med ginekolo-
ško operacijo prišlo v splošni
anesteziji do anafilaktičnega
šoka, pa je bil uporabljen za
testiranje tudi narkozni tubus
Latex avstrijske firme Sempe-
rit. Posamezno so sledili odpr-
ti in zaprti epikutani testi, test
abrazije, prick test, skarifika-
cijski testi in ekspozicijski te-
sti. Pri zaprtih epikutanih te-
stih so bile epikutane snovi
aplicirane 48 ur. Odčitanje je
sledilo do 144 ur. Pri ekspozi-
cijskih testih so nosili bolniki
rokavice Peha Taft 5 do 60 mi-
nut. Poleg tega je bil izveden
skarifikacijski test z vodo,
v kateri je bilo siunljiva gumi-
jasta rokavica 3,6,10 ali 20 ur
dolgo inkubirana. Na podlagi
dobljenih rezultatov vidita av-
torja v skarifikacijskem testu
z vodo, v kateri je bila inkubi-
rana sumljiva gumijasta roka-
vica, enostavno, zanesljivo in
poleg tega še ceneno metodo
testiranja z vodno raztopino
alergenov. Pri enem bolniku se
je razvila reakcija ranega tipa
po skarifikacijskem testu s Te-
tramethylthiuramdisulfidom
(2 odstotka v vazelinu), čeprav
vidijo avtorji v Latexu iz He-
vea brasiliensis, ki je glavna
sestavina gumijaste rokavice,
vzrok alergijskih reakcij rane-
ga tipa.
Njuno poročilo iz revije Ze-
itschrift fur Hautkrankheiten
65, Berlin 1990, predajamo v ce-
loti Univerzitetni dermatološki
kliniki Ljubljana. Ta naj preso-
di, ali ne bi kazalo diagnostike
za odkrivanje poznega tipa aler-
gijskih reakcij na gumo in njene
sestavine dopolniti še z navede-
no metodo Fuchsa in Geigerja za
odkrivanje ranega tipa teh reak-
cij. Kakor Čemelčeva (1988) me-
nimo tudi mi, da bi moral imeti
vsak bolnik alergik pri sebi aler-
gološko knjižico z vsemi dokaza-
nimi alergeni. Glede na vse večji
pomen tega problema pozdrav-
ljamo zaradi Fuchsa in Geigerja
v novejših publikacijah pogo-
stejša opozorila na širjenje late-
xa v vseh življenjskih okolišči-
nah. Po njimih izkušnjah tem
bolnikom priporočamo rokavico
iz sintetične gume: Elastyren''
(Styrol-Butadiene-Blockpolv-
mer) in Neolon'* (Neoprene").
mag. sci. KAROLINA
..Jj<žeiM.4r^ined
Industrija kovinskih izdelkov in
opreme
ALPOS p.o.
Šentjur
program kovinskega pohištva
vabi večje število delavcev z znanjem s področja
varjenja ter večje število delavcev z izobrazbo obli-
kovalca kovin.
Zaželene so večletne delovne izkušnje navedenih po-
dročij. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev
pošljite v roku 5. dni po objavi na naslov: ALPOS Šent-
jur, Cesta Leona Dobrotinška 2, Šentjur, Kadrovska
služba.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 8 dni po poteku
roka za prijavo.
Osnovna šola Šmarje pri Jelšah
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
učitelja razrednega pouka
za oddelek podaljšanega bivanja 1. in 2. razreda, za
določen čas do 30. 6. 1994
učitelja razrednega pouka
za nadomeščanje porodniškega dopusta do 15.4.1994
hišnika
za nadomeščanje bolniškega dopusta
Začetek dela za vsa tri delovna mesta je 15. 11. 1993.
Prijave z dokaz*ti o izobrazbi pošljite v 8. dneh po objavi
na naslov: Osnovna šola Šmarje pri Jelšah, 63240
Šmarje pri Jelšah.
DELO
v središču
dogajanj
§t.44 - 04. november 1993
34
-i
dežurstva trgovin
Celie
Potrošnikova samopostrež-
na trgovina Soča v Stanetovi
14 in diskont na Cankarjevi
1 sta ob sobotah odprta do
17. ure, slednji je odprt tudi ob
nedeljah od 8. do 12. ure. Ob
nedeljah so od Potrošnikovih
trgovin od 7.30 do 11. ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
vilski oddelek v blagovnici
Nova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti. Dolgem polju.
Zgornji Hudinji, Vojniku, Što-
rah in na Ostrožnem, samopo-
strežne trgovine v Gaberjah,
Pod gradom, Tmovljah, Te-
harjah, Frankolovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
v Šmartnem v Rožni dolini,
Škofji vasi in Novi cerkvi ter
stojnica na celjski tržnici. Ob
nedeljah je odprt tudi kiosk
pri celjski bolnišnici in sicer
od 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte pro-
dajalne kruha Štručko, Ado in
Pekarno v Štorah ob sobotah
od 7. do 13. ure, Štručka je od-
prta tudi od nedeljah od 7. do
11. ure, kiosk na Hudinji pa ob
sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
ki je odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ob nedeljah pa od
9. do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah odprte samopo-
strežne trgovine: Center od
7. do 13. ure, Voglajna in Lo-
garska od 7. do 13. ure, Rio od
7. do 14. ure, Sedmica od 7. do
15. ure. Otok, Solidarnost in
Ložnica od 7.30 do 15. ure,
Adut pa od 8. do 12. ure. Na-
kupni center Lava je odprt od
7. do 13. ure. Samopostrežna
trgovina Savica je odprta od
7. do 17. ure. Ob nedeljah pa je
delovni čas Centrovih proda-
jaln naslednji: od 8. do 11.30
ure so odprte samopostrežne
trgovine:  Otok,  Sedmica in
Solidarnost, medtem, ko je
prodajalna v Ložnici odprta
od 8.30 do 11.30 ure. Ob nede-
ljah od 7.do 11. ure vam je na
voljo celjska tržnica. Poleg
celjske tržnice v Rimljanki na
Savinovi 3 je vsako soboto od
6. do 13. ure in nedeljo, od 7. do
11. ure odprta Pekarna in Mes-
nica Prekoršek iz Vojnika.
V Vojniku pa je njihova Mes-
nica odprta od 7. do 12. ure.
Vsak dan je od 7.3do 23. ure
odprta trgovina Dragstor na
Mariborski 119, mini market
Gaj v Ozki ulici vsak dan od
8.30 do 22. ure, ob nedeljah in
praznikih od 8. do 22. ure, tr-
govina Plemič Teharje - sobote
od 7. do 14. ure, nedelje od
8. do 11. ure, trgovina Figec
Štore - sobote od 7.30 do
20. ure, ob nedeljah od 8. do
12., trgovina Mini shop Jereb
Teharje ob sobotah od 7. do
19. ure, ob nedeljah od 8. do
11. ure, mini market Čebelica
v Novi vasi ob sobotah in ne-
deljah od 8. do 21. ure, Skan
market na Mariborski 181
v Celju ob sobotah od 7. do
22. in ob nedeljah od 8. do
22. ure, trgovina Nadi v Šmar-
jeti pri Celju in vsak dan od
8. do 20. ure, odprta pa je tudi
trgovina Sne j a v Kocenovi 6,
od ponedeljka do petka od
6.30 do 21. ure, ob sobotah od
7.30 do 19. ob nedeljah in
praznikih pa od 7.30 do
16. ure.
Od 7.30 do 15. ure je ob so-
botah odprta tudi Mercatorje-
va trgovina na Hudinji, kupu-
jete pa lahko tudi v trgovskem
podjetju Ponudba na Dobojski
cesti v Celju in sicer ob sobo-
tah od 7. do 20. ure, ob nede-
ljah in praznikih pa od 8. do
12. ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprta je trgovi-
na Rogač pri železniški postaji
ob sobotah od 7. do 17. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure,
Market Zlatorog ob sobotah
od 7. do 15. ure in ob nedeljah
od 7.do 12. ure ter prodajalna
Ježek ob sobotah od 7. do
16. in ob nedeljah od 8. do
12. ure. Na Brezah nad Laškim
je ob sobotah od 7.30 do 13.30
in ob nedeljah od 8. do 11. ure
odprta trgovina z mešanim
blagom Kocman, na Vrhu tr-
govina Deželak ob sobotah od
8.30 do 12. ure, ob nedeljah pa
od 9.doli.ure, v Rimskih To-
plicah trgovina Marjeta in si-
cer ob sobotah od 7. do 19., ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 12. ure ter Market Brez-
nica na Breznem pri Laškem
ob sobotah od 7. do 20. ure, ob
nedeljah in praznikih pa od
7. do 13. ure.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12.ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanjšek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
Odprta je prodajalna Močnik
v Vrbnem pri Šentjurju v so-
boto od 8. do 17. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do 12.30.
Žalec
Trgovska družba Savinjski
magazin Žalec ima ob nede-
ljah od 8. do 12. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter,
Polzela in Prebold ter samopo-
strežbe Cankarjeva Žalec,
Vransko, Pirešica, Liboje in
Tabor. Trgovina RR je ob so-
botah in nedeljah odprta non-
stop od 7. do 22. ure, market
Eni ob sobotah od 8. do 17, ob
nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marelica v Prebol-
du ob nedeljah od 7.30 do
11. ure, Minimarket Špela
v ulici Florjana Pohlina
3 v Žalcu ob sobotah od 7. do
17.ure in ob nedeljah od 8. do
12., prodajalna Gala v Šempe-
tru v Savinjski dolini ob sobo-
tah od 8. do 13. ob nedeljah pa
od 9. do 12. ure. Ob sobotah od
7.30 do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure je odprta tudi sa-
mopostrežna trgovina in bife
Kmetijske zadruge Petrovče.
Mozirje
Ob sobotah od 7. do 14.ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
v tem mesecu je odprta tr-
govina Nežka in sicer ob sobo-
tah od 7. do 19. ure, ob nede-
ljah pa od 8. do U. ure. Odprta
je tudi samopostrežna trgovi-
na KK Ptuj na velenjski tržni-
ci, ki je ob sobotah odprta od
7. do 14., ob nedeljah pa od
8. do 11. ure.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah sta
odprta Merxov Market ob so-
botah od 7. do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12. ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in Atomska vas od 8. do
12. ure. Market Lipa Šmarje je
ob sobotah odprt od 7. do
19. ure, ob nedeljah pa od 8. do
12.. V Rogaški Slatini je vsako
nedeljo od 8. do 11. ure izme-
nično odprt Market Ratanska
vas ali Prehrana, prav tako pa
so odprti gostinski obrati
Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do ponedeljka,
1. novembra bo dežural dr. vet. med. Drago Zagožen, telefon
841-769, od 2. novembra dalje pa dr. vet. med. Marjan Lešnik,
telefon 831-219.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 15. ure vsak dan, od 15.ure
do 7.ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Danes, v četrtek, 4. novembra še dežura dr. vet. med. Janez Hro-
vat, telefon 27-695. Od petka 5. novembra dalje pa bo dežural
dr. vet. med. mag. Marjan Drešček, telefon 741-660.
Št. 44 - 04. november 1993
št. 44 - 04. november 1993
št. 44 - 04. november 1993
št. 44 - 04. november 1993
št. 44 - 04. november 1993
št. 44 - 04. november 1993
40
Kje ste, novi člani?
šef slovenskih socialde-
mokratov in abrambni mini-
ster Janez Janša v mislih
prešteva nove člane, ki so se
v zadnjem času pridružili
njegovi stranki. Če bo pri-
pravil še eno vajo teritorial-
cev, bo gotovo nabral novih
sto privržencev. Toliko naj
bi jih namreč samo v zad-
njem mesecu »samoiniciativ-
no« vstopilo v stranko!
Brez komplikacij ne
gre
v Velenju so iznašli dober
način za privabljanje obi-
skovalcev, ki hočejo mimo
mesta. Na cesti Celje-Šo-
štanj se je treba na prvem
križišču v Velenju (pri Rdeči
dvorani) za vožnjo naravnost
postaviti na levi vozni pas.
Če hočeš še vedno naravnost,
moraš pred naslednjim kri-
žiščem obvezno zaviti na
desni vozni pas. Vztrajnost
je seveda v obeh primerih
nagrajena s čakanjem, res pa
je, da je zapisano tudi
v praksi sila zakomplicirano.
Besede In
organizacija
Ko sta celjski izvršnik Jo-
že Zimšek in župan Anton
Roječ na kratko povzela po-
sledice statusnega preobli-
kovanja Zdravilišča Dobrna
glede na to, ali se bo preobli-
kovalo postopno preko jav-
nega zavoda (in bo zaščiten
del občinskega premoženja)
ali pa se bo lastninilo po Za-
konu o lastninjenju (in bo
del premoženja prenesen na
republiške sklade), si je vrni-
tev v stilu, ki ga poznamo
izpred slabega leta, privoščil
Silvester Drevenšek.
Kot človek, ki je študiral
organizacijo in zato pazi na
vsako besedo, je dejal, ne ra-
zume ničesar več. Pa sta bili
obe interpretaciji povsem
jasni, le to, da gre za dva
različna modela je Dreven-
šek preslišal. Pa saj ni čud-
no, če paziš na besede, ti
stavki zlahka uidejo.
Socialdemokratska
simbolika
Tistim, ki so se čudili, za-
kaj socialdemokrati zboruje-
jo vselej v prazničnih dneh,
je po zadnjem srečanju na
popoldne pred Dnevom mr-
tvih, že marsikaj bolj jasno.
Lani so namreč zborovali
v prazničnih decembrskih
dneh, kongres so pripravili
na pustno soboto, zdaj pa...
Ni kaj, časi so pač takšni.
Poslanska telovadba
Za svojevrstno poslansko
telovadbo je minuli četrtek
poskrbel celjski župan An-
ton Roječ.
O tem, ali smejo v razpravi
sodelovati vsi trije predstav-
niki Zdravilišča Dobrna, ki
so se priglasili k besedi in so
jih k temu povabili celo po-
slanci sami, so morali po-
slanci glasovati za vsakega
posebej, torej trikrat zapo-
red. Malce telovadbe niko-
mur ni, škodilo, najbrž pa bi
bilo precej drugače, če bi
v tej praksi župan vztrajal
tudi ob koncu razprave, ko
so poslanci glasovali tudi
o morebitni odstranitvi
zdraviliških delavcev iz
skupščinske dvorane v času
sprejemanja sklepov. Skupš-
činskemu zasedanju je na-
mreč prisostvovalo več deset
članov kolektiva Zdravilišča
Dobrna.
Milijoni tisočev In
Oobrna
če se je direktorju Zdravi-
lišča Dobrna Daretu Ur-
banclu zareklo, ko je razla-
gal, da je trenutna zadolžitev
zdravilišča, ki posluje kot
dobro podjetje, le 750 milijo-
nov tisočev mark na račun
delnic, bi od njega vendarle
smeli pričakovati, da pozna
razliko med obveznicami (ki
jih je zdravilišče v višini
750.000 DEM res razpisalo)
in delnicami, s katerimi (za-
enkrat) na Dobrni še ne po-
slujejo.
Komentator Uranič
V Pismih bralcev in drugih
mnenjskih rubrikah bomo
najbrž že v kratkem pogre-
šali redne prispevke Gregor-
ja Uraniča, ki je novopečeni
sodelavec časopisa Slovenec.
Takšna pričakovanja slonijo
na resni bojazni, saj je Ura-
nič že izjavil, da se bo zaradi
tega, ker zaradi časovne na-
trpanosti spremljanja šport-
nih dogodkov resnično ne
zmore, lotil kar komentira-
nja za matično uredništvo.
Pa veliko uspehov!
Lobiranje In
šepetanje
Ko je poslanec Miro Gra-
dič v celjski skupščini govo-
ril o »lobiranju spredaj in
zadaj, v katerega naj bi bili
vpleteni tudi ljudje iz občin-
skih vrhov« in se v zvezi
s statusnim preoblikovanjem
Zdravilišča Dobrna zavzel
za ustanovitev delovne sku-
pine, ki bi pripravila povsem
nov predlog, je za mizo de-
lovnega predsedstva z župa-
nom Antonom Rojcem šepe-
taje »lobiral« poslanec Mar-
ko Brezigar. Saj ne bi bilo
nič hudega, če bi klepetulji
izključili mikrofon in bi
ostali v dvorani lahko poslu-
šali Gradiča, tako pa je mo-
ral prizadeti svoj predlog
kar dvakrat ponoviti.
Zakaj so v Sloveniji začeli aJc.
cijo tisoč vodnjakov (med nji.
mi je tudi 50-metrski na ve-
lenjskem gradu)?
Prebirali so Tednikovo Peti.
co in »pogruntali« uporaben
sistem za ugotavljanje čarov,
nic. Kogar ne bo zalilo, se jt \
spajdašil s hudičem.
Zakaj hočejo v občinah pri no.
vi lokalni samoupravi točoo
dorečen sistem financiranja?
Zato, ker poznajo državno
učinkovitost pri igrah na sre.
čo. Dohodek od slednjih naj bi
bil sicer last tudi bodoče obči-
ne, vendar kaj ti pomaga, če
v igrah na srečo niso upošteva-
ni razni fair playi, catshi in se
kaj podobnega.
Imamo v celjskih podjetjih
sploh kakšno direktorico?
Sodeč po seji območnih go.
spodarskih zbornic Celja in
Velenja, ne. Z nalogami GZS,
lokalno samoupravo in skup.
nih projektih se ukvarjajo k
predstavniki močnejšega spo-
la. Direktorice (nekaj bi jih
kljub temu našli) se očitno uk-
varjajo s preživetjem podjetij.
Zakaj je pomembno, da je di-
rektor Zdravilišča Dobrna
Dare UrbancI po izobrazbi di-
plomiran inženir gradbeni-
štva?
Sam pravi, da zato, ker tudi
celjski izvršni svet vodi grad-
beni inženir.
Banke s plačilnimi karticami drvijo v Evropo. \
Občani pa še kar v vzvratni prestavi. \
Če stečajni upravitelji ne nosijo črnih kravat, \
to še ne pomeni, da niso grobarji. \
Več kot imamo bossov, bolj smo bosi.
Posadimo lipo pred parlamentom. Tako bomo]
vsaj lahko rekli, da imamo v času sej vaško ■
zborovanje. j
Vse, kar se pojavlja v medijih, je povezano \
s politiko. Kdaj bodo prišle na vrsto resne]
stvari?
Pri nakupu hlač je najpomembnejša globina \
žepa. ]
Prednost praznih dosjejev je v tem, da jih nii
mogoče brati med vrsticami. I
Če vas nihče več noče slikati, bo to za vas storil]
radar. \
Dajejo nam iger, kruha pa od nikoder. ]
FRANCI ČEČ j
Bernard Jovan iz Hramš pri Dobrni je
eden naših najstarejših članov in nam več-
krat pošlje kakšno šalo, ki je bralcem všeč.
V prejšnji številki Novega tednika je očitno
vžgala njegova šala z naslovom Gasilec, saj
ste zanjo poslali večino glasovnic.
Izžrebali pa smo tokrat Suzano Naglic,
Cerovec 26, Šentjur. Obema čestitamo!
Sala tedna
Gasilec
Sosed je napravil izpit za
poklicnega gasilca. Pride do-
mov in reče ženi: »Sedaj se
boš držala mojih povelj!
Ena, dve, tri... Ko rečem
ena, greš v sobo, ko rečem
dve, se boš slekla, na tri pa
začneva.« Mož reče ena, dve,
tri, žena pa se oglasi in reče-
:»Stiri!«
Mož: »To ni pravo povelje!«
Žena: »To je pravo povelje, pomeni po-
daljšaj cevi in zvišaj pritisk!«
Patrulja
Mlad policist patruljira po parku. Nena-
doma zagleda moškega, ki nadleguje žen-
sko. Novinec ne ve, kako naj ukrepa, zato
pokliče po telefonu šefa.
»Sem v parku, kjer hoče neki moški posi-
liti žensko. Kaj naj storim?«
»Ali jo hoče posiliti z organom,« vpraša
šef novinca.
»Ne, organ pri telefonu, gospod šef,« od-
govori mladi policaj v naglici.«
Bog
»Verjameš, da je bog ustvaril človeka iz
zemlje?«
»Ce pogledam tvoje umazane nohte na
roki, verjamem!«
Pri brivcu
»Upam, da me ne boste urezali?«
»Ne bodite smešni, s tako topo britvijo!«
Pri zdravniku
v zdravnikovo ordinacijo pride okost-
njak. Doktor pravi: »Vi ste pa zelo pozno
prišli na vrsto!«
¥ kotu
Mojca vpraša Petra: »Si ti res tako pore-
den, da moraš vedno stati v kotu, ko pride-
mo v vam na obisk?«
»Ne, sploh ne! Tjakaj me postavi oče, da
zakrijem luknjo v tapetah.«
Skrbni pilot
Avion leti nad oceanom. Naenkrat se za-
čuti dim, istočasno se oglasi po zvočniku
pilot: »Dragi potniki, v avionu je nastal
požar. Toda brez panike, že grem po ga-
silce.«
Steklenica
Učiteljica: Janezek, povej besedo, ki ima
v sredi črko >m<!«
Janezek: »Steklenica!«
Učiteljica: »Kje pa je tu črka >m<?«
Janezek: » V zamašku!«
Šale so prispevali: Stane ŠUME J iz Šentjurja,
Primož PERTINAČ iz Dobja, Štefka KRAJNC
iz Kozjega, Cvetka LESKOVŠEK iz Gorice pri
Slivnici, Jure GRAČNER iz Planine pri Sevni-
ci, Marinka VOŠNJAK s Polzele in Irena
KRAMPRŠEK iz Loke pri Žusmu.
Narobe muzikant
Ko je Matevž Hribar iz Prekorja pričel
leta 37 delati v takratni tovarni »piskrov«,
je dobro zaslužil. Tako dobro, da so se mu
v hipu uresničile sanje o harmoniki. Manj
kot mesečno plačo je odštel za ta redek
instrument, vendar pa ni šlo vse tako glad-
ko, vsaj kar se učenja tiče, ne. Šele po dol-
gem času je namreč ugotovil, da si harmoni-
ko niti ni znal pravilno »natakniti«. Obrnil
jo je namreč naokoli in tako so bili basi tam
kjer naj bi bile tipke. To je ugotovil prepoz-
no - šele takrat, ko je že zaigral Na planin-
cah. In tako se je učil naprej z narobe obr-
njeno harmoniko, dokler ga prijatelj ni po-
vabil na prvo ohcet.
»Samo tri komade sem po pol leta učenja
znal, ampak je šlo. Ko sem prišel s tremi
naokol, sem začel znova. S svojim stilom
igranja sem bil zanimiv, veliko smo peli in
še danes se spomnim, da sem zaslužil 300
dinarjev, za harmoniko pa sem odštel 200.
Potem pa so se igranja kar vrstila. Med
drugim sem dolga leta igral v gostilni Les-
jak pri zaloški graščini. S kolesom sem jo
vsak konec tedna mahnil v družbo in plesali
ter peli smo tako, da se je gostilna kar tre-
sla, tudi pili in enkrat sem jo tako rahlo
omotičen mahnil proti Petrovčam, kjer pa
nisem zvozil ovinka in sem odletel v jarek,
kolo pa je obstalo na cesti. Kako sem prekli-
njal.
>Ti prokleta kurba, zdaj me boš pa po
grabnu vlačla. A misliš, da bom po vseh
štirih hodil za tabo. Saj te bom. Le
počak.. .<
Veselje sem dobil takrat, ko sem videl, da
so se pričeli ljudje nabirati. Mislili so, da
imam katero spodaj in ko sem prilezel na
cesto ter izdahnil: >A tukaj si - zdaj te pa
imam!< ter planil na kolo. Ljudje pa v smeh
in zanimivo je bilo poslušati, kako da sem
jih potegnil.
Ohceti po starem so bile nekaj običajnega,
življenjsko pomembnega. Predvsem na po-
deželju. Spomnim se primera v okolici Bre-
žic, kjer sta bila starešine dva mladca in
nista znala >streči< stvari. Ni in ni bilo nago-
vora. To sem opozoril in jih poklical ven ter
jima obrazložil, da bo treba nevesto nago-
voriti k temu, da bo mater in očeta prosila
za odpuščanje, da se pripravi pručka in žeg-
nana voda, da bo potem mati dala blago-
slov. En del življenja se s tem zaključi, pri-
čenja se novo. Vsa vas je bila zbrana, nago-
vor je bil z mojo pomočjo opravljen, s kolesli
- konjsko vprego, smo se potem odpeljali
v cerkev. In ko smo prišli nazaj me je gospo-
dar poklical k sebi: >Hvala! Vi ste vse reši-
li.
>Zakaj?<
>Zaradi vaščanov. Če ne bi bilo tega, kar
ste naredili in kar bi moralo biti, bi šel
v gorco in ne bi prišel več nazaj.<
Včasih se je vse kuhalo v kmečki peči in
na neki kmetiji smo proti jutru malce zaleg-
nili. Peč se je ohladila, spati nisem mogel
več, pa sem legel v notranjost, kjer so kuha-
rice že prejšnji dan drva pripravile, da po-
novno zakurijo. Dal sem poslati po njih in
ko so videle, da se v peči nekaj premika, so
začele vreščati: >Hudič je, hudič !<
Ljudje pa v smeh. Pa ne za dolgo, kajti
kuharic ni bilo nazaj in za nič na svetu jih
nismo uspeli prepričati, da je bila le šala
Verjele so v hudiča in šele popoldne nam je
nekako uspelo pripeljati kuharice nazaj
v veselo družbo.«
Matevž še danes igra z narobe obrnjeno
harmoniko, vendar skladbe zvenijo čisto
normalno. Prenekateri tako ob pogledu
nanj začudeno vzdihne: »Kaj tale bo igral-
Saj še harmonike ne zna držati?«
Zna - in prav prijetno ga je poslušati.
EDI MASNEC
Ena Iz Matevževega rokava
Srečata se prijatelja in pogovor steče
o ženah.
»Ti, a imaš pridno ženo?«
»Zelo. Kadar pridem pozno domov, ima
vselej kaj v roki!«
Št. 44 - 04. november 1993