fzhaja razen nedelj in praznikov *=	vsak dan opoldne.	■«
Oredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, J. nadstr., ic=-	Učiteljska tiskarna. --------—
Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije :*= za list so poštnine proste. ==
Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke
Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 3U‘—, za pol leta K 15'—, za četrt teta K 7 50, za mesec K 2‘50. Za Nemčijo celo leto K 33*60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v.
Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust.
Štev. 132.
V Ljubljani, sreda tiue 19. decembra 1917.
Leto i.
Zanimiva priznanja.
•II.
Prelat Andrej Kalan je ‘napisal v imenu začasnega vodstva S .L. S. pismo na »S 1 o-vence« v kterem poroča o razkolu med Slani S. L. S. — Iz tepa gisma razvidi vtsak, kako in koliko je biia S. L. S. res »ljudska« s^nanka. Prelat A. Kalan pravi:
»Ves ustroj strankinega statuta in strankinega vodstva je bil prikrojen misli, da samo dr. Šušteršič in edino dr. Šusterji vse more in «me . . . Trpeli smo, da je načelnik idr. Šušteršič Prvi dve leti vojske vbadal v stranki popolnoma ■samovoljno, trpeli smo, da kljub i-zrečnemu pozivu ni skazi štiri leta niti enkrat sklical poslancev S. L. S. na razgovor, trpeli smo. da ni' smel o ^petdesetletnici dr. Kreka na nasilno zahtevo dr. Šušteršiča noben izmed listov, ki izhajajo v Katoliški tiskarni niti z besedo omeniti itega slovesnega dogodka, trpeli smo, da je hoitel dr. Šušteršič celo dr. Kreka iz stranke odstraniti, ftrpeli smo . . . itd.«
Zanimiva priznanja! Dr. Šušteršič je gospodoval kot despot, hujše nego tiran ... In — ali otu niso »Slovenec«, »Domoljub« ,in »Naša Moč« vedno in vedno zatrjevali, da je ni bolj Mudske 'in bolj demokratične stranke kot
—	S. L. S. pod priznano vestnim in nad vse modrim vodstvom velezaslužnega dr. Ivana Šušteršiča . . .
»Naša Moč« je majhen listič, ki nosi na-sloiv »Glasilo slovenskega delavstva«. Odgovoren je zanj Mihael Moškerc, ki se podpisuje rad kot zastopnik »slovenske krščanske demokracije«. Ta list piše v št. od 7. dec. 1.1. v članku »Delavci pravimo« med dru-gerrf to-le:
»Znano nam je čisto natančno, da misel ustanovitve nove kmečke stranke ni izšla 'z kmečkih krogov, ampak iz krogov, ki gospodarijo in bogate pri Ljudski posojilnici v Ljubljani, pri kapitalistčnem denarnem zavodu, ki je znan po tem, da je razkosal ogromno kmečkih posestev v deželi«.	>
Zanimivo priznanje! Kaj, če bi nekaj mesecev popreje mi to zapisali? Bljuvali bi ogenj in žveplo na nas. Ali to priznanje je zanimivo še z druge strani.
»Krogi« pri Ljudski posojilnici bogate in -ffot>nwlncijQ ie dolgo. Kako je te kroge popisovala »Nasa Moč« »,glasilo slov. delavstva« svojim čitaiteljem, dokler ni velezaslužerai načelnik S. L. S. z mogočno gesto razpustil — ljudsko in demokratično S. L. S. . . —
»Domoljub« se imenuje list, ki izhaja 'tedensko v Ljubljani »v pouk in zabavo slovenskemu ljudstvu«. Župniki in kaplani so ga razširili po slovenskih tleh. Mnogo tisoč ga razpošiljajo 'teden za tednom. »Domoljub« je bil ves čas u m a z a n nasprotnik. Po domače je obljuval nasprotnika. Zlasti socialne demokrate Hi mogel. Kako smo bili vsi, ki delujemo za socializem na slovenskih 'tleh, v tem listu »za Pouk in zabavo« orisani:, kako naslikani!! Če si Prišel z bralcem tega lista v dotiko in ite je spoznal — no, ta se je res zabaval! »Domoljub« je bil prvi in najčislanejši list »S. L. S.« Dr. Krek je pisal vanj uvodnike do — svoje smrti. Prelat Kalan ga je pred 30. leti ustanovil. Danes je »Domoljub« v sporu S. L. S. na strani — idr. Šušteršiča. »Naša Moč« zato piše o »Domoljubu« kot o — cajtengah iz devete dežele, kotjiih nehvaležnost je tako grda, da ji ni podobne, razven med napuhnjenlmi starinarji zacoprane devete dežele, od katerih nas nobena grdobija več ne preseneti.
Zanimiva priznanja! Prelat A. Kalan poživlja »Slovence« v gori omejenem pismu: ravnajmo se po navodilu našega kneza in škofa ... Prav! Omenil bi samo, da so se člani Slovenske Ljudske Stranke vendar vedno ravnali po navodilu našega škofa in kneza; ta škof
LISTEK.
DR. H. TUMA:
tv
Internacijonala.
(Dalje.)
Kakor je Marks zametaval vsako utopijo, ^ i- n‘ jzvajal, kaj in kako naj zmagujoči socmizem uredii novo organično skupnost človeštva, pokaizal pa je jasno, da ste prvini nove organizacije narod, kot konkretna skupina ljud, ta dežela In priroda kot temelj gospodarstvu. Zveza narodov z ozirom na dežele in gospodarstvo bo morala toiraj biti podlaga novii državnr organizacij} človeštva. Marksizem našel je dejans e'ga izraza ravno1 v ustanovitvi Posebnih narodnih skupin socialne demokracije Po posameznih državah. Delavstvo pričelo je boj po strokovnih organizacijah zoper kapita-jieeun od države do države in zbujalo delavstvo k samozavesti od naroda do naroda. Vse zmedene kosmopolitične ideje prve internacionale ?ipejo in delavstvo se jame zavedati, da je napredek delavstva odvisen od napredka delavcev vsakega naroda posebej, da pa je obenem napredek delavstva odvisen od napredka vseih narodov. Delavstvo najde le eno zvezo v ^eteebojnem napredku. Razvoj iz nejasnega
NAPREJ, it 132 \$. decembra 1917.
in knez je seve kakor pravi »Jugoslovan« od 15. dec. v vrstah našega plemstva, kajti »naši •knezi so naši vladike: Anton Martin, Anton Alojzij, Jakob in Anton Bonaventura.
Tudi zanimivo priznanje!	V.
Politični pregled.
= Iz državnega zbora. V proračunskem odseku poslanske zbornioe je poslanec Biankini o tisko'vnem izjemnem stanju v Dalmaciji, kjer se ne smejo objavljati stvari, ki se svobodno objavljajo v Zagrebu, na Dunaju in v Gradcu. Poslanec dr. Laginja je razpravljal o kazenskem postopanju proti odvetniku dr. Cervarju v Vo-icsiki, proti dr. Trinkoviču v Sarajevu in proti poslancu dr. Tresiču, kateri so bili vsled nepravilne uporabe zakona hudo oškodovani. Kritikova! je nadalje sodne razmere v Istri in Trstu. Justični minister dr. Schauer je omenil, da so se dogodki, o katerih je govoril Biankini, dogodili najbrže pred nastopom sedanje vlade, ter je zagotavljal, da se v prihodnje kaj, takega ne bo več primerilo. Premestitev okrožnega sodišča iz Rovinja v Pulj smatra tudi vlada za potrebno. Minister želi, da se politika ne zanaša v sodno dvorano. Glasovanje o proračunu ju« stičnega ministrstva se vrši v prihodnji seji.
—	Razdelitev italijanskega plena. V ministrstvu za vnanje zadeve se je vršila konferenca, katere so se udeležili avstrijski, ogrski in -nemški delegati. Doseglo se je popolno spo-razumljenje glede razdelitve plena v Furlaniji in Benečiji.
= Volilna reforma na Ogrskem. V prihodnji seji ogrske poslanske zbornice predloži vlada zakonsko osnovo volilne reforme. Prihodnja seja je sklicana na dan 21. decembra.
= Nemški državni kancler o Lloyd Gnor-gejevem govoru. Nemški državni -kancler grof Hertling je sprejel ravnatelja Wolffovega urada dr. Mastttlerja, s katerim se je .raztovarjal o zadnjem govoru angleškega 'ministrskega predsednika L!oyid George j a. Državni kancler je izjavil : Lloyd George nas v svojem govoru na-zivlje hudodelce in bandite. Po takih psovkah angleškega ministrskega predsednika je jasno: za nas so pogajanja z možmi takega naziranja izključena. Za pozornega opazovalca je bilo že dolgo jasno, da je angleška vlada pod vodstvom Lloyda Geiorgeja. popolnoma nepristopna za sporazumen mir. Kot državnik in zgodovinar lahko .izjavim: Nemška vest je čista. Mi niisimo bili tisti, 'ki so uprizorili sarajevski umor. Proces Suhomlinov v Petrogradu je to, kar smo vedeli že od konca julija 1914, celemu svetu absolutno jasno dokazal: vzrok svetovne vojne je bila caru Nikolaju II. od brezvestnih svetovalcev izsiljena splošna mobilizacija, ki nam je usilila boj na dveh frontah. V trenotku. ko sem prejel poročilo, da se je z našim vzhodnim sosedom sklenilo premirje, se mi je predložil tudi govor angleškega ministrskega predsednika. Ta govor je odgovor na papeževo mirovno noto. Naša pot na zapadu je torej jasna. Ne Llovd George, ampak zgodovina je svetovni sodniik. Njeno razsodbo smemo, kakor 2. avgusta 1914 tako -tudi danes popolnoma mirno pričakovati.
—	Scheidemann je odpotoval v Stockholm. Vsenemška »Deutsche Zeitung« ga ostro napada, češ, da je odpotoval Scheidemann zato v Stockholm, da bi deloval proti separatnemu miru z Rusi jo.
= Poljski socialisti proti okupaciji Poljske. Zadnje dneve so razširjali po Varšavi zopet več socialističnih letakov s protesti proti okupaciji Poljske. Letaiki proklamirajo poljsko demokratično republiko in zahtevajo od vladarskega sveta, da ukrene potrebno za osvoboditev interniranih 'legionarjev.
= Vesti iz Poljske. Vojni ujetniki iz lublin-skega okrožja, katerih družine imajo najmanj
4 orale polja, so dobili dovoljenje za vrnitev v domovino. — »Nova Reforma« poroča, da so se pričeli v Lublinu nabori prostovoljcev za poljsko armado. Priglasilo se je pa le okolo 100 prostovoljcev.
= kumunija za mir. Nevtralni listi poročajo, da je rumunska vlada svojega poslanika v Parizu obvestila, da se pridružuje mirovnim pogajanjem Rusije.
—	Premirje na ruski in rumunski bojni črti Med zastopniki centralnih držav Nemčije, Av-stro-Ogrske, Bulgarije in Turčije se je sklenilo 28anevno premirje na celi ruski, bojni črti, ki bo trajalo od 17. t. m. do 14. januarja 1918 in če ga strankine odpovesta na en 'teden, velja avtomatično ualje. Osreunje države se torej prič-no pogajati o miru z Rusijo. Mirovna pogajanja se prično. Premirje so podpisali v Brest-Litovsku vojaški poveljniki udeleženih držav. In sedaj prevzamejo delo diplomati. Ruska demokratična vlada je v hudem boju premagala doma vojno stranko, premagala .meščansko odpornost proti sklenitvi miru. Imela bo večino mirovnih strank v ustavnem zboru. Zato smo tudi prepričani, da bosta Lenjin in Trockij oziroma bodo združene socialistične revolucionarne stranke z vso doslednostjo skušale privesti ne le Rusijo, marveč vse druge države do častnega miru. Ruska vlada ne trdi, da hoče mir za vsako ceno; mir hoče, pošten mir, časten mir za vse! In če hočejo osrednje države tudi tak mir, potem ne bo poteklo štiritedensko premirje neplodno. Premirje je nekakšen odpoči-tek orožja; premirje še ni mir, a je silno važen trenutek. Med premirjem imajo vojni hujskači najlepšo priliko, da spletkarijo dalje, vplivajo na javnost, na diplomate, na drugi strani imajo pa tudi prijatelji miru priliko, da pospešujejo agitacijo za mir. Ruskemu oklicu na delavstvo se odzivi jejo v prvi vrsti angleški delavci. Strokovne organizacije angleške so odločno zahtevale, da Lloyd Georges pove vojne smotre; zakaj delavci res ne vedo, zakaj naj bi se še nadaljevala vojna. Enako je tudi na Franooskem in v Italiji. In če se ta odziv izrazi v odločnem protestu proti nadaljevanju svetovne vojne, potem se smemo nadejati, da bodo imela mirovna podajanja uspeli. Mir ne bo prinesel rešitve socialnih, narodnih, mednarodnih vprašanj, toda ustvariti mora podlago, na kateri se bodo izvršile reforme in skleniti mednarodni dogovori, ki bodo omogočali bolj svoboden razvoj, več svobode družabnih razredov. Podlaga miru mora torej tvoriti garancije, da se izvedo zahteve ruskega demokratizma, ki ga pravzaprav izraža v imenu vsega proletariata sedanja ruska vlada.
= Brest-Litovsk, kjer se je sklenilo v soboto premirje, je trdnjava, kjer so bili v avgustu 1915 ljuti boji. Brest-Litovsk je bila edina trdnjava, ki so jo imeli Rusi ob Bugtu. V mestu se steka pet železniških prog. Trdnjava je padla v noči od 25. na 26. avgusta 1915. Nemške in avstro-egrske čete so zavzele utrdbe.’V mirnem času je imel Brest-Litovsk 100.000 prebivalcev. Mesto je vsled obstreljevanja mnogo trpelo. Ko so morali Rusi zapustiti trdnjavo, so zažgali mesto.
= Ustavodajni zbor odgoden. Petrograška »Večernaja Pošta« poroča, da so boljševiki potegnili s severne fronte 30.000 mož v Petrograd. Otvoritev konstituante je odgodena. Vsako zborovanje je pod kaznijo prepovedano.
■= Vlada boljševikov. Reuterjev urad poroča iz Petrograda: Ko je 15. decembra nastopil v Petrogradu novi maksimalistični župan, je uradništvo metsne uprave zapustilo mestno hišo ter protestiralo proti nezakonitosti ar-.madne uprave. — Ljudski komisarji izdajo v kiratkem odredbo glede ločitve cerkve od države. Premoženje cerkva in samostanov se konfiskuje, zlato in srebro ter razne dragocenosti se zasežejo. Duhovni se pritegnejo vojaški službi brez orožja. — Poveljnik severne
fronte general Novickij je bil aretovan ter odveden v petropavlovsko trdnjavo. Kerjenskij, ki se nahaja že več tednov v Arhangelsku pod varstvom Angležev, se prepelje v Anglijo.
= Caiilaux izročen sodišču. V parlamentarnem odseku, 'ki preiskuje zadevo poslanca Cailiauxa, je ministrski predsednik Clemenceau izjavil, da je bila italijanska vlada vznemirjena vsled navzočnosti Caillauxove v Rimu. Vlada bi morala odstopiti, če bi zbornica odklonila sodno postopanje proti Caillauxu. Preiskovalni odsek je potem sklenil, da se razveljavi 'imuniteta poslancev Cailiauxa in Loustelota.
= Gioiitti obtožen. Enako kakor je obtožila francoska vlada Gaillauxa, obtoži italijanska vlada Giolittija.
= Francozi pričakujejo velikansko ofenzivo Nemcev. Francoski listi poročajo, da so zbrali Nemci zadnje dni na zapadni fronti silno veliko čet, ki so jih deloma pripeljali z vzhodne fronte. Francozi pričakujejo neizmerno ljut napad od nemške strani, napad, kakršnega doslej še ni bilo. Baje so pripravili Nemci 110 divizij, »ttavas« poroča, da nameravajo uprizoriti Nemci skoraj gotovo sunek proti Verdenu.
— LIoyd George odstopi? »Daily Tele-graph« javlja: Ni izključeno, da se izvrši izpre-mernba v vodstvu angleške vlade. Mogoče je celo, da se izpremeimba po gotovih dogodkih prihodnjega tedna izvrši prej, kakor se danes domneva.
= Zmaga socialnih demokratov pri volitvah v mestni svet v Bernu. Pri dopolnilnih volitvah za mestni svet v Bernu so dobili socialni demokrati dva mandata nad polovico vseh dopolnilnih mandatov. Mestni svet, ki šteje 80 članov, je po teh volitvah sestavljen sledeče: 42 socialnih demokratov, 28 svobodnjakov, 9 konservativcev in 1 krščanski socialec.
= Vojna napoved Združenih držav. Z Dunaja se dne 17. decembra poroča: Glasom danes prispelega oficielnega poročila je vlada ameriških Združenih držav dne 7. decembra napovedala vojno avstro-ogrski monarhiji.
Dnevne beležke.
— Z včerajšnje seje ljubljanskega občinskega sveta. V poročilu aprovizačnega odseka je omenjal podžupan g. dr. Triller, da se v zadnjem času ap-ovizačne razmere niso izboljšale pač pa poslabšale. Vsi napori aprovizačnega odseka in župana niso imeli zaželjenega uspeha. Najobčutneje primanjkuje kuriva masti, krompirja in mleka4 seveda tudi drugih stvari. Petrolej so odvzeli občini; sladkorja ni. Zasluga podružnice za promet z žiti.m je, da imamo zaenkrat vsaj moko za kruh in kuho; bele moke za bolnike, matere in otroke pa ni biio mogoče dobiti. Zgodovina preskrbe s krompirjem je kaj čudna: septembra meseca so dognali, da je na Kranjskem 3260 vagonov krompirja. Od te množine je dobilo vojaštvo 400 vagonov. Ljubljana potrebuje 600 vagonov krompirja. Dne 5. no-vttnbra je pa viada naznanila, da je v deželi le še 180 vagonov krompirja. Ker ga ostane po računu še 2200 vagonov, od tega kar ga je dobilo mesto in vojaštvo, nastane vprašanje, kje je ostali pridelek. Gotovo je, da se je rekvizicija in popisovanje vršilo popustljivo, a je še drug razlog. Cena korenju in repi je višja nego krompirju, zato so kmetje, kar je popolnoma naravno, prodali repo in korenje, krompir pa porabili za krmo. Od druge rekvi-zicije je dobila Ljubljana le 124 vagonov krompirja. Velik križ je z mastjo. Na Ogrskem je naročila družba za nad en milijon kron Špeha. Kar je prišlo je bilo pokvarjeno, zadnji čas pa sploh ne pride nič. Najprej Ogri prodajo blago naj maksimalnimi cenami, potem pa zaplenijo blago, čeprav je opremljeno z izvoznim in uvoznim dovoljenjem. Tako ravna Ogrska v gospodarskem oziru slabeje z Avstrijo nego. vsaka nevtralna država. Masti torej ne bo; fižola
internacionaliizma delavstva, da si .mora delavstvo celega sveta ne glede na čas in prostor izvedeva# zmago, vršil se je ne potem teoretičnega spoznanja in dogmatičnega formuliranja, marveč v konkretnem boju po narodih in državah in šefe j iz tega je nastopila skupna misel in skupna zavest proletarijata v novem in-temacionalizmu. /Ta razvoj tega novega inter-nacionalizma so močno vplivale narodnostne razmere med delavci v . Avstriji. Temu je dal 'izraza Daszynski pri obravnavah avstrijske socialne demokracije rekoč: »Sem Poljak in sem internacionalni socialdemokrat, t. j. kul-turnotvorni element moje narodnosti mi je nedotakljiv, skupnost pa iščem v boju delavstva za gospodarstvo osamosvojitvev in politično svobodo«. Dokler so le delavci ene nacionali-tete nositelji socialdemokratične -stranke, toliko časa sploh ni 'mogoče govoriti o' .internacionali!! Internacionala nastane šelej takrat, kadar se zavedo delavci svoje narodnosti in kadar svoje posebne narodih cilje podrede skupnemu razrednemu interesu celega proletar ijata. Ta intennacionalizem zahteva ocenjevanje vjseh nacionalnih bojev z merilom skupnega interesa proletarcev vseh dežela. To načelo prihajalo je polagoma na dan za druge internacionale. Na zboru socialistov v Genfu leta 1877, v Chur-u 1881, v Parizu 1886, v Londonu 1888 in konečno na internacionalnem shodu socia-
listov in strokovnih organizacij v Parizu 1889, »tvorila se je druga internacionala t. j. kot zveza posameznih državnih skupin socialne demokracije celega sveta.
Na kongresu v Londonu leta 1888 ponovil se je sklep Bruselskega kongresa 1868 t. j. da za slučaj vojne delavstvo izvede splošno stavko in da dela proletarijat na internacionalno sredništvo (Schiedsgericht). Na drugem Pariškem kongresu zahtevalo se je ponovno odstranitev stalnih vojsk ter uvedbo cpolčenja (Volksmiliiz) po zgledu Švice. Le z odpravo sedanjih pogojev gospodarstva s polno oprostitvijo dela in s polno zmago internacionalnega socializma se konečno odpravi vsaka nevarnost svetovne vojne.
Iz prve internacionale razvile so se toraj šelej nacionalne skupine socialne demokracije po posameznih državah in v drugi internacionali skušalo so te posamezne skupine dobiti taktiko in skupne cilje v boju proti svetovnem kapitalizmu.
Intennaaionalni kongresi strokovnih organizacij in političnih vršili so se odtlej ločeni. Politični leta 1891 v Bruselu, 1893 v Zurihu, 1896 v Londonu, 1900 v Parizu, kjer je bil ustanovljen mednarodni sekretarijat, V njem je internacionala dobila svojo trajno na zunaj vidno organizacijo.
Na kongresu v Bruselu izreklo je delavstvo, da je edino internacionalna stranka, stranka miru, ter se je delavstvu v posameznih narodnih strankah naložilo, naj neumorno agitira proti vojnim nameram. V Zurihu se je priporočalo socialni demokraciji, da po vseh parlamentih odklanjajo vojaške kredite. V Londonu izreklo se je, da pride proletarijat le do veljave, kadar doseže odločujoč vpliv pri zakonodaji, le 'tedaj je mogoče zasigurati svetovni njir in brat stvo narodov. Na Pariškem kongresu se je konkretiziralo antimilitaristično gibanje ter ponovno naložilo socialdemokratičnim frakcijam v parlamentih, naj odklanjajo vsak strošek za vojno, mornarico in vojaške kolonije. Za slučaj preteče vojne organizirati bi bilo po vsej Evropi an ti militaristično gibanje. Na kongresu v Amsterdamu 1904 se je skušalo določiti enotno ■mednarodno politično taktiko delavstva. Na kongresu v Stuttgartu 1907 je delavstvo priznalo, da internacionala 'ni v stanu podrobno predpisavati taktike proletarijatu posameznih držav, ki se mora ravnati po dobi in različno-stni državnih razmer. Priporočalo se je pa socialdemokraciji, da naj razvija vso svojo silo in naj se poslužuje vseh mogočih sredstev, da prepreči vojno. V Kopenhagnu 1910 so se prejšnji sklepi obnovili in precizirali.
(Dalje prih.)
ni in mleka tudi ne bo, dasi so organizirali dobavo mleka več mesecev. Popolnoma nezadostno prihaja tudi premog. Ljubljana je dobila komaj tretjino premoga, ki ji pripada po razdelitveni kvoti, in če se dovoz ne pomnoži, nam preti nevarnost, da bomo morali ustaviti plinarno in omejili porabo premoga. Drv je občina nakupila mnogo, toda dobaviti jih ne more, ker ni ljudi ne priprege; založena je le za najnujnejo silo z drvmi. Glavna krivda tiči pri centralah, ki izkoriščajo, ne poznajo pa nobenega sistema v razdelitvi in so grozovito biro-kratične. Tako je neki vojaški dostojanstvenik rekel, da se Italijanov ne boji, pač pa se boji centrale za krmila, ki ne bo pravočasno preskrbela njegovega trena s krmo. Aprovizacija ne more funkcionirati, ker je organizacija central preokorna. Nanje niti vlada ne more vplivali. — Vse gre svojo okostenelo pot, to smo že večkrat povedali in le prejasno se vidi iz vsega, da aprovizaoijske uredbe niso dobre, niso precizne in so pa navidez kakor nalašč tako prikrojene, da siromašno prebivalstvo trpi glad in bedo.
— Čevlji in usnje. V trgovskopnlitični sekciji na Dunaju so razpravljali o čevljih. Dr Ho-dač je sporočil: Vojno ministerstvo je za celo državo dalo 400.000 parov čevljev s pravimi pod plati. Poleg tega jev še 100 000 parov čevljev za vojno industrijo. Čevlje bodo razdala deželna mesta po razmetu irebivalstva. Za popravo je na razpolago 250.000 kg usnja oziroma podplatov — tako, da 1 Kg zadostuje za popravo štirih do pet h parov čevljev, torej vse blago za . popravo poldrugega miijona parov čevljev. Vse to je za potrebne. Doije je pa 150.000 kg podplatov za one, ki niso »potrebni" — ki se bodo , razdelila med čevljarske mojstre in tovarne. (No — smo radovedni, koliko bodo cenejše potem reparature! Op. ur.) Podplatov ni dovoL, da bi se vsem ustreglo, zato se mora dobiti nadomestila, glavno les ... — Tako torej! Prav prijetna bodočnost se bliža.
— Za nadaljevanje vojne? Piše nam invalid: Kakor posnemam iz poročil, so nekateri gospodje okolo »Siov N.“ še navdušeni za nadaljevanje vojne. Ti torej delajo tako, kakor je delal dr. Šušteršič. Privoščili bi gospodom, da bi bili taki kakor smo mi. Berglje bi bile tudi zanje najboljša šola. Mislim, da je žrtev dovolj in dolžnost vseh ljudi je, da se zavzamejo za pošten mir.
— Koncert vlrtuozlnje na gosllh gdč Angeline Svobode v Ljubljan*. Odlično hčerko našega juga bomo pozdravili v petek 21. t. m. ob pol 9. zvečer v deželnem gledališču. Takrat bomo občudovali eno prvih zvezd na koncertnem nebu, mlado, lepo virtuozinjo na goslih, katero nam je dala naša Primorska. Umetnica je učenka mojstra Sevčika. Povsod, kier nastopi, pridobi bliskoma občinstvo zase. Kdor tako igra adagio kot ta umetnica, pripada k izvoljencem umetnosti. Njen zadnji uspeh v Gradcu je bil uprav senzacijonalen. Na podlagi tega uspeha je določeno, da svira v velikem koncertu skupno z velikimi mojstri Willi Burmestrom, B onislavom Hubermannom, Karel Flešem in Fr. pl. Veczeyiem. Predprodaja vstopnic vsak dan od 3. popoldne do poi 9. zvečer pri blagajni v deželnem gledališču.
— Mesečni shod podružnice kovinarjev na Jesenicah, ki se je vršil v nedeljo je bil dobro obiskan. Predsedoval je s. Gabrijel, poročal pa s. Zore. Shod je obravnaval vprašanja strokovne organizacije, mednarodnih razmer in nove odredbo vojnega ministrstva glede odškodnino za brezposelne in o Vojni zvezi. — Popoldan se je vršilo posvetovanje o aprovizaciji. Bavila se je seja tudi s pieskrbo jeseniški ga delavstva z mlekom.	i
— Občni zbor bratovske skladnlce na Je Senicah se bo vi šil v n del,o dn • 23 i m. ob 9. dopoldne Ker je treba, da smo v posameznih točkah na jasnem, vab mo vse dehgdte. da se udeleže sesianka pri Jelenu v nedeljo točno ob 8. dopoldne
— Silvestrovo zabavo na Jesenicah pr redi jeseniško deiavstvo na Silve trov večer ob 8 zvečer v dvorani prt Jelenu na Sayi proti primerni vstopnini Vzpi red: petje, godba, nagovor in prosta zabava Čuti dob ček je namenjen v podporo potrebnim delavcem Upamo na najlepšo u leležbo.
— Prodajalna rudarskega konsumnega društva v Hcstnlku je ob nedeljah m , laznuih zatvorjena. Čiam naj se potem iavnajo in se os-kibe s potreoščinami piejšnji dan.	^
— Božič in novo leto U adno se razglaša: 25. dtCember 1917 in 1. januar 1918 padeta ^ba na torek, t->rej na brezmesni dan. Ker sta oba dneva visoka praznika in razun teg^ 24 in 31. december katoliška postna dneva, je urad za ljudsko prehrano dovolil, da je ta d*a dneva, namreč na božič in na novega leta dan, dovoljeno ne le uživanje ovčjega mesa, ampak tudi uživanje drugih vrst mesa. Prodaja mesa pa je ta dva dneva piepovedana.	%
Državni zbor.
Vojna.
Na Dunaju, 18. decembra.
Kontrolna komisija za državne dolgove podaja poročijo glede kfintrasignacije dogovora med finančnim ministrstvom in generalnim svetom avstro-ogrske banke v zadevi posojila 954 miljonoiv kron. — Justični minister podaja zakonski načrt za izboljšanje varstva časti. — Finančni minister podaja zakonski načrt o uporabi carinskih dohodkov. — Ministrski predsednik podaja poročilo kvotne deputacije. — Minister za notranje zadeve grof Toggen-burg poroča obširno o napadih na praško policijsko ravnateljstvo in zavrača napade. Zbornica je sprejela nato s poimenskim glasovanjem s 140 proti 132 glasovom predlog za nujno obravnavo interpelacije Cehov in Ukrajinoev glede zahteve, da se izvolijo ljudski zastopniki, ki naj se udeleže mirovnih pogajanj z Kusijo, predlog za nujno obravnavo interpelacije socialnih demokratov, da se izvede načelo »brez aneksij in kontribucij« pri mirovnih pogajanjih in predlog, da naj se s posredovanjem ruske vlade prično splošna pogajanja za mir. Pri utemeljevanju interpelacij je poudarjal poslanec Stančk iznova stališče Cehov glede samo-cdločevanja avstrijskih narodov in zahteva, da se vodijo mirovna pogajanja od naroda do naroda.
Sodrug dr. Adler izjavlja, da je narekovala socialno demokratično interpelacijo najbolj vroča želja za splošni mir. Govornik čestita ruskim revolucionarjem, katerem se je posrečilo, da so izkrčili pot k mini. Mnogo je k temu pripomogel grof Czerniin, čigar zasluga je, da so se posrečila natančna pogajanja. Govornik želi, da bi bili ruski posredovatelji za mir tudi tisti, ki sporoče mirovno željo centralnih držav po miru ententnim državam. Pni tem sporočilu naj se naglasa, da centralne države ne žele ničesar drugega nego to, kar je bil povedal minister za zunanje zadeve v svojem ekspozeju glede miru brez prisilnega razširjanja ozemelj, brez gospodarskega nasilja in glede razorožitve. Takšno sporočilo bi imelo ta uspeh, da bi postajala vsak dan naraščajoča mirovna stremljenja po ententnih državah nepremagljiva.
V debati' govori dr. Korošec. Izjavi, da nimajo Jugoslovani z eno samo izjemo v ministrstvu za zunanje zadeve nobenega zastopstva, to ministrstvo ni informirano o jugoslovanskih zahtevah, zato Jugoslovani nimajo na-pram grofu Czerninu nobenega zaupanja. Zahtevajo, kakor so-storili to že skupino s Čehi v delegacijah, da se pritegnejo zastopniki ljudstva k mirovnim pogajanjem. Govornik zavrača sumničenje, kakor da bi hoteli Jugoslovani motiti mirovna pogajanja in zavrača predba-civanje, da bi bili prevzeli Jugoslovani pojem o samoodločevanju narodov od entente. Namena ministrskega predsednika, da izvajajo zastopniki ljudstva lehko v parlamentih pravico samoodločevanja narodov, ne priznavajo Jugoslovani z ozirom na sestavo obeh parlamentov, zlasti z ozirom na sestavo ogrskega parlamenta. Zastopniki Jugoslovanov zahtevajo tudi zato, naj se pritegnejo ljudski zastopniki k mirovnim pogajanjem, da se lehko prepričajo, da se stori pri pogajanjih res vse, kar je potrebno za omejitev militarizma.
Nemški nacioinaJec W a 1 d n b r nastopa proti zahtevi, da bi se odposlali zastopniki ljudstva k mirovnim pogajanjem, ker bi zlasti Jugoslovani in Čehi motili mirovna pogajanja, da jih celo onemogočili. Glede gesla »brez aneksij in kontribucij« zastopa govornik načelo, naj se sklene mir brez teritorialnih in gospodarskih naisilstev.
Češki separatist H a b e r m a n n nastopa proti temu, da bi sklenili mir diplomatje, mir morajo skleniti narodi. Socialni demokratje nočejo separatnega miru, zahtevajo splošen mir.
Prihodnja seja jutri.
Zadnje vesti.
Dunaj, 18. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: Na ruski fronti premirje. — Na italijanskem bojišču med Brento in Piavo uspešno delovanje. — Šef generalnega štaba.
Berlin, 18. decembra. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: V-sled burje in snežnega meteža le slabotno artilerijsko delovanje, le na Flanderskem in zapadno Cambraia proti večeru živahnejši ar ti 1 j e rij ski ogenj. Naši iz-vidni oddelki so na francoski fronti dovedli nekoliko ujetnikov. — Na ruski fronti nič novega. — Nia italijanski fronfii med Brento in Piavo artilerijski ogenj. Vzhodno od Monte Solarolo smo vzeli nekoliko sovražnikovih pozicij. —
Ludendorff.	,
*
Dunaj, 18. decembra. Med Gardskim jezerom in jezerom Ledro so Italijani, ko so razstrelili most v dolini Ledro ter razrušili tudi elektrarno ob Tonalskem vodopadu, izprazniti svoje pozicije ob severni strani doline. Zapuščene pozicije so naše čete zasedle.
Armade ostanejo na fronti.
Rotterdam 18 decembra. „Dai'y Tele graph“ poroča, da so ruski delegati pri sklepa nju premirja vztrajali pri zahtevi, da centralne države ne smejo potegniti svojih čet od ruske fronte. Centralne države so tej zahtevi pritrdile. V Petrogradu ne dvomi mkdo, da se v kratkem sklene mir. Pričakuje se celo splošen mir.
Položaj v Italiji.
Gene ve 19. decembra. Poročilo o sklepu premirja je napravilo v Italiji senzacionalen utis. Splošno prevladuje bojazen, da bodo centralne države ofenzivo proti Italiji sedaj energično nadaljevale. Z napetostjo se pdčakuie razprave v zborn-ci, kjer bodo socialisti napadali vlado zaradi njene vnanje politike.
Aprovizacija.
Prodaja premoga za IL okraj. Na izkaznice za II. okraj se dobi premog pri gosp. Richterju Trnovska ulica in sicer: Na št. 5 dne 21. decembra, na št. 6 dne 22. in na št. 7 dne 24. decembra.
Prodaja petroleja na sive Izkaznice se
razpiše na dan 21., 22. in 24. decembra. Natančni spored sledi. Na vsako savo izkaznico se dobi V: litra petroleja.
Meso na rumene izkaznice C št. 1 do 1400 dobe stranke v cerkvi sv. Jožefa, v četrtek, 20. it. m. popoldne. Določen je ta-le red: Od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 ■oseb 1 kg, 7 in 8 oseb l in četrt kg, več oseb l in pol kg. Kilogram stane 2 K.
Tiskovni sklad za »Naprej".
So nabrali sodrugi na R-ikeku K 27 62, vojak Avg Paulin K 10’—; skupaj K 37"62.
Izdajatelj in odgovorni urednik:
Josip P e t e j a n.
Tisk »Učiteljske tiskarne" v Ljubljani.
prodaja založba „Napreja*‘ knjige in brošure 30°/o ceneje. Naročila sprejema uprava „Napreja“ v Ljub.
in i mulil 1«
3EE3CZ3E:
H
3E
3 E] ESE
Razno.
MOJZES ali DARVIN?
SOLSKO VPRAŠANJE SPISAL DR. A. D O D E L CENA 70 VINARJEV DOBI SE V ZALOŽBI „NAPREJA* V LJUBLJANI
Trst brez plina.
Trst 18. decembra. Vodstvo tržaške plinarne naznanja, da je vsled pomanjkanja prem' ga primorano obrat pl narne danes popolnoma ustaviti. Ukiep plin.me je za pri bivalstvo tem huiši udarec ki r se v Trstu \ečinoma plin rabi tudi za kurjavo. Pn bivabtvo nima sedaj sre i hude zime niti premoga in drva, niti plina na razpolago.	N
Centralne države in Rusija.
Dunaj 18 decembra. (Kor. urad.) Povodom sklepa premirja v Brestu L tov-.kem se je med Avstro Ogisko. Nemčijo, Bo garijo in Turčijo na eni strani in Rusijo na drugi strani sklenil dogovor, da se čim prej i'menjajo v pr droč|u fronte se nahajajoči obojesiranski civilni ujetniki in invalidni vojm ujetnik', da se č m prej izboljša položaj ot ojesiranskih vojnih ujetnikov in da se brez odloga potrebno ukrene glede začasnega poštnega in trgO'Skega prometa v okviriu s premirji m u< ločenih mej. V serho natančnejših določil naj se takoj sestane post b a komisija vseh prizadetih strank. V to s-, iho odidejo v srt do v Peto grad pod vodstvom deitgala našega vnanjega nuni trst'a generalnega konzula pl Hernptla za st' pniki vnanjega ministrstva vojnega ministrstva, vrhovnega armadnega poveljstva, centralnega transportnega vodstva, poštne uprave obeh držav inonaihije in vodstvo „R tečega križa*.
Trgovina z Rusijo.
Dunaj 18. decembra, .Neues Wiener Tag-blatt* poroča, da so bolgar-ke in turške ladje že na potu, da pr ipel jejo iz Odese rusko "žito in moko v domača pristan šča. Tudi v Kowelu v Voliniji se je baje trgovina že pričela. — .Cor-riere deila sera* poroča iz Petrograda, d» so dospeli tje nemški podaniki, ki naj ugladijo pot tigovskemu prometu. Tudi nemški žurnalisti dospejo v kratkem v Petrograd.
* Kako uporabljajo državni denar V proračunskem odseku poslanske zbornice je pripovedoval poslanec Steii wender prav zanimive stvari, kako uporablja vlada znesek pol miijona kron, ki je namenjen za subvenciie tujskega prometa: Lloyd dobiva še vedno 41.500 kron, čeprav nima v prometu niti ene ladje; mtdnarodna družba za spalne vozove je dobivala znesek 18 132 kron, ki ga sedaj res ne d biva vtč, a zato dobiva južna železnica neko »malenkost*; slediča zdravilišča so dobila darove od vlade: Kurh ve vari 5000, Luh^čovic 10.000 Grafanberg 2000 kron. Da pride denar tudi med male ljudi, je dobilo stielsko društvo v Eisenerzu 2< 0, mesarska za druga v Hebu 800. Komična, a vsekakor ljubka je pa denarna premija, ki jo daje vlada lepim Slovakinjam, čeprav je majhna, znaša le po 150 kron.
* Tatvine na železnicah. Na progi od Wčrgla do Saalfeldna so izvršili preiskavo o tatvnah na
. železnici. Na podlagi preiskave je bilo 40 vlako-spremljevalcev odpuščenih iz službe.
* Iz Prage poročajo: Porotne razprave pri praškem kazenskem sodišču prično s procesom proti 45 krojačem in trgovcem z blage m. Obdolženi so, da so od novembra 1914 do junija 1915 poneverili za 100000 K vojaškega blaga, ki so ga debili od armadne uprave za izdelovanje montur
* Samoumor ruskega g-nerala Ruski general Skalon. ki se je v Brestu Litovskem i f ci-elno udeleževal pogajanj za premirje se je v svoji sobi ustrelil Vzrok samoumora ni znan. Ruska mirovna delegacija je o dogodku puiočala v Petrograd.
Roman
RIM ali H ATI
dobi v dar
vsak zaupnik, ki pridobi „Napreju“ deset novih naročnikov. =—■.......—
F. BAT JEL
Prej v Gorici.
Ljubljana, Stari trg 28
Hoška In ženska dvokolesa
Se i atare pnevmatike
šivalni in pisalni stroji, gramofoni, električne žepne svetilke.
Najboljše baterije.
Posebno nizka cena za preprodajalce.
Mehanična delavnica
na Starem trgu št. 11.
mmmnmmmmmmmmmmmmm
BOŽIČ, krasni praznik požrtovalne ljubezni, je tu! Težki čas, ki postavlja vsako posamezno življenje v službo za celokupnost, naj da tudi naši ljubezni in darežljivosti pravo smer.	.
Naše veselje in naša žalost je tesno spojena z usodo domovine, oreco in bodočnost naših otrok pa zagotovi sijajni uspeh.
VII. vojnega posojila.
Le-to naj premisli vsakdo pri izbiranju
= božičnih daril.
Na božični dan izpolnimo svojo dolžnost napram domovini, poskrbimo za svoje drage
z zavarovanjem na vojno pospjilo.
Da zagotovite svojim otrokom brez vsakega daljnjega plačevanja stroske za učenje ali oskrbo, plačate enkrat za vselej za vsakih K 100 — nomm VII. vojnega posojila
za zavarovanje na 10 let..................K	59T3,
x	12	   53	73,
* 15 * ‘ *	'.......................b	46 34,
;	>	;	le;.....................  4376,
*	18	..........„	39-71,
”, 0	"S)**’;.............”	35-67-
b	»	n	" . • * *
To je p ic najboljše in najumestnejše božično darilo, ki ga mor® požrtovalno&t	in	skrb	za	bodočnost. -	Časi	so resni	in	veliki !	Dnevi odločitve
se bližajo	Skozi	oblake	težke sedanjosti	se	blišči	toli	zaželjeni	mir. Naj	prineso
božični Unevi vsem srečo in blagostanje, naj užgo v srcih otros, za katerih bodočnost in svobodo se bojujemo, ljubezen do domovine za vse case C. k:r. avstr, vojački zaklad za vdove in sirote, zavarovalni oddelek. / Zavarovanja se sklepajo na temelju pogodbe pri c. kr. priv. življensKi zavaro valnici AVSTRIJSKI FENIKS na Dunaju.
Pojasnila dajejo in predloge sprejemajo: deželna poslovalnica c. kr- avstr, vojaškega zaklada za vdove m sirote, zavarovalni oddelek, Ljubljana, rancevo nabrežje 1, vse okrajne poslovalnice in njih pooblaščenci.
|pgr Na pismeno zahtevo Vas obišče pooblaščeni zastopnik nagega zavoda.