Poštarina plačana. Štev. 50. Ljubljani, dne 9. decemiiri 192&. Posamezna ttev. urin 1« h Leto IX. Upravnistvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva cesta 16, Telefon 72 Izhaja vsak četrtek laročnlu u tazeattf«: fctrdetio J M Dia. polletao K Ola, ceMrfa* M Ma; ta liozeaitro! ietrtletaa II Ma, polletao H M*. celoleCM 48 Dli. — Rafnn poJtat tiraaHalce, podrafnice f IJnblJul. it M.m. Kaj hočemo poudarjati v volilnem boju za oblastne skupščine SDS gre v te volitve z zavestjo, da je ustvaritev oblasti kot naslednic bivših dežel v gospodarskem oziru neobhodno potrebna, v prvi vrsti našemu kmetu in vsem delovnim stanovom. Klerikalci in Radič so krivi, da nismo dobili oblasti že pred tremi leti, ker so oni hujskali, da naj se naša Jugoslavija deli v tri države, to je v Veliko Srbijo, manjšo Hrvatsko in najmanjšo Slovenijo, da bi tako V Srbiji vladali radikali, v Hrvatski radičevci, v Sloveniji pa škofje. . Potrebna so nam oblastna ln okrajna zastopstva za rešitev naših cest, za uravnavo Vodotokov, za povzdigo kmetijstva in obrti, za ureditev bolnic ln sploh za gospodarsko samopomoč (vodovodi, elektrarne, izsuše-vanje, uravnava planin itd.). Naše geslo je, da so oblastne skupščine manj za politiko kakor za gospodarsko delo. SLS že napoveduje, da se bo preko oblastnih skupščin borila za njihovo ukinjenje in zopet Za jalovo avtonomijo Slovenije, ki jo je pretekli mesec sama priznala za mrliča. Radič tudi pripoveduje, da oblasti ne smejo ostati. Ne SLS ne radičevci nočejo resno delati, ampak oblasti odpraviti in razbiti. ■t V -š* Torej politiko hočejo zopet zanesti v oblasti in jih s tem uničiti. Kam bi prišli, če bi po občinskih odborih in okrajnih zastopih vlačili politiko, ki je je še v Beogradu v Narodni skupščini preveč! Oblast je veliko gospodarsko zastopstvo in bo brezplodna, če jo bo pretresala politika. Zato gremo proti klerikalni avtonomiji in radičevskim spletkam proti oblastem mi v boj za depolitizacijo delovanja oblastne skupščine. za mirno gospodarsko delo v njih in za omejitev političnih pravd tja, kamor spadajo, to je v Narodno skupščino. Vsaka minuta, izgubljena v oblastni skupščini za avtonomijo in za prazno prerekanje o reviziji ustave gre na škodo naših cest in melioracij. Razume se, da bo SDS dosledno zastopala koristi naših krajev in ljudstva napram državi in njeni upravi, a brezplodnih prepirov ne bo iskala z nikomer, najmanj z državo, pa tudi ne s političnimi nasprotniki, če ne bo izzvana. Naši napredni kandidati gredo v boj z geslom stvarnega gospodarskega dela in iz-ključenja velike politike iz oblastne skupščine. Narodni poslanec d r. G r e g o r Z e r j a v. Osemletnica zavrnitve Italijanov P o 1 j a n s k a d o 1 i n a, v decembru. V kaki nevarnosti smo bili pred osmimi leti, tega v tedanji pijanosti veselja po dobljenem osvobojenju niti slutili nismo. Sele danes po tolikih letih se nam odpirajo oči in izpregledavamo, da ni dosti manjkalo in godilo bi se nam, kakor se godi našim zasužnjenim bratom tam preko pod bahavostjo dvatisočletne kulture. Zatorej je čisto prav in umestno, da se hvaležno spomnimo mož, ki so se prostovoljno stavili domovini na razpolago v njeno obrambo kljub toliko let naporne vojne službe in večletnega avstrijskega ujetništva, kjer se jim ni dobro godilo. V «Domovini» ste že opisali zasluge poveljnika te naše male hrabre .vojske Švabiča, ki je zavrnil Italijane pri Vrhniki. Toda ne samo proti Ljubljani so silili Italijani, temveč se jim je tudi drugod skominah) po naši zemlji. Zato ni odveč in hvaležnost nas veže, da se spomnimo mož, srbskih oficirjev, ki so drugod vršili to povelje svojega poveljnika Švabiča. Bilo je mračnega, snežnega novembrskega dne leta 1918., ko se je hitro pomikala skozi Poljansko dolino proti Žirem konjeniška četa kakih 80 mqž ood oovelistv.onv mladega, velikega in odločnega srbskega podporočnika. Četa, ki je bila v polni vojni opremi, je obstojala večinoma iz Srbov in nekaj Slovencev prostovoljcev. Njihov cilj so bile Žiri, odnosno meja, da Italijane na tej poti zavrnejo za primer njihovega daljnega prodiranja. Komaj so došli na cilj, že se je zvedelo, da koraka cela italijanska brigada iz Idrije in Cerknega na Žiri, toda nadaljevanje italijanskega pohoda je zaustavil s svojo majhno četo odločni inladi oficir. Italijani so kar ostrmeli in obstali tam, kjer so, žal, še danes. Kmalu smo zvedeli, da je ta odločni, mladi oficir podporočnik kraljeve konjeniške garde Mišic, danes kapetan I. klase in komandir kraljevih hlevov v Beogradu. Pri prvem po-setu našega kralja, tedanjega prestolonaslednika, v 1.1920. smo ga videli v Ljubljani pri konjeniški gardi. Kakor podpolkovnik Švabič in tu opisani sedanji kapetan Mišič, tako so tudi vsi drugi v našo službo tedaj stopivši srbski oficirji ter drugi vojniki z vso odločnostjo in največjimi napori vršili svojo službo. Tem se imamo zahvaliti, da smo rešili tedaj vsaj toJcar imamo. Politični pregled Dasi se bližamo volitvam v oblastne skupščine, je vendar zanimanje zanje stopilo za nekaj dni skoro v ozadje zaradi ^ V. 3 zahrbtne politike Italije. ki je kljub prijateljski pogodbi z našo državo sklenila za našim hrbtom nam sovražno pogodbo z Albanijo. Ta italijansko-albanska pogodba je vzbudila po vsej državi ostro kritiko o nespretni politiki našega zunanjega ministra dr. Ninčiča. Stara politika Italije je, da si hoče zasi-gurati čim večji vpliv v Albaniij in potoni Albanije na ostali Balkan. Zaradi te pogodbe se je položaj naše vlade zaostril, tako da je moral najprej odstopiti zunanji minister dr. Ninčič, nato pa vsa vlada. Tako nenaden odstop celokupne vlade je prišel vendar le nepričakovano. Podrobnosti nam ta hip, ko to pišemo, še niso znane. Italijansko-albanska pogodba enako ni všeč Franciji in bržčas tudi ne Angliji, ki jima ne prija italijanska želja po nadvladju na Jadranu. Inozemstvo se tudi prav nič ne čudi, da je nastal pri nas enodušen odpor proti takšni zahrbtni politiki Italije, ki si neprestano prizadeva, da bi nas oškodovala, kjer se ji le nudi možnost, dasi na drugi strani Italija uradno vedno zagotavlja svoje prijateljstvo z Jugoslavijo. Po deželi so se zadnje dni že začele vlagati kandidatne liste za oblastne volitve. Pri deželnem sodišču v Ljubljani je bilo prvi dan v soboto vloženih 12 kandidatnih list, med temi tri SDS, in sicer za sreze Kamnik, Kranj in Logatec. SDS stopa v volilno borbo s samozavestjo, da se je njen položaj izza volitev v Narodno skupščino močno okrepil, saj je bila njena politika, odkar obstoja stranka, vedno ravna in brez kravjih kupčij. SDS se je vezala vedno le s strankami, ki so se strinjale z njenimi glavnimi načeli, ki se lahko v kratkem izrazijo: edinstvo naroda, enakost, bratstvo in svoboda. Naša slovenska v oditelja SDS dr. Žerjav in dr. Pivko sta vedno neumorno na delu za ljudske koristi in tudi sedaj v opoziciji ne vodita brezplodne demagogije, kakor to delajo naši klerikalci, ki v opoziciji povzročajo velik in prazen ropot, kadar pa so v vladi, molče kakor grobovi. Klerikalcem enaki so radičevci s slovenskim priveskom vred. Kaj pa je storil g. Pucelj za Slovenijo, dasi je že precej časa v vladi? Na eni strani radikali ne puste radičevcem do prave besede, na drugi strani pa se tudi Radič sam malo briga za Slovenijo in za eventuelne želje svojega slovenskega somišljenika g. Puclja. Radiču so Hrvatje vse, Slovenija z g. Pucljem pa ga malo briga. Mislimo, da bo g. Pucelj še bridko obžaloval, da se je za ministrski stolček pri- družil radičevcem, s katerimi mora sedaj pie- i , ki je prav dobro uspela. Obisk je bil sati tako. kakor si želi muhasti Stepan Radič, UtevSei, kar je e®ili edov 88, a ca naprej | upamo, tla jib bo še več, ker ljudje polagoma uvidevajo, da Vodnikove knjige niso ne tarez-verske ne pohujšljive, kakor jih slika klerikalni strah. — Zadnje čase smo dobili na mejo še graničarje. Čujemo, do hočejo ludi Lahi poslati na mejo svoje cbrabre* fašiste, no, pa naših obmejnih organov pred njimi ne bo -strah. &RANJ. Te dni je'paeruiaula gospa I Je rta ivohunanova iz, rodbine Skarjevp. .-Pokojuca je bila dolga lela, upravitelja tukajšnje pošte, i Njen pogreb. je vrš-il ob veliki udeležbi prebivalstvu vseh sfoje^l 'jfe prival, da je biki pokujnica priljubljena daleč ua okoli i zaradi svojega uiuiuega značaja in blagega sroa. Zapušča soproga uglednega meščana v Kranju in sina davčnega uradnika. Bodi ji ohranjen blag spomin! ROVA ŠTIFTA TIH GORNJEM GKADIJ. Na-I nnaniti vam moramo čtdoeteo vest, da Bas je £6. novembra t. L za vedno zapustila Elizabeta Černevškova, stara 29 JeL Zapušča očeta, mater in sestro Marico. Obitelj Čeraevškova je tekom razmeroma kratkega časa, izgubila s pokojnico že svojega tretjega člana. Eden sinov je umrl okraj v oblastni skupščini. H koncu smo poslušali] slavnega tajnika SDS g. dr. Rape ta iz Ljubljane/ Njegovo poročilo o političnem položaju je bH6 izčrpno in jasno. Tudi za strankin fond smo nabrali primeren znesek (370 Din). JtOVTE NAD LOGATCEM. Tukajšnje gradbeno društvo je priredilo 2L novembra t. L; igro S. 1911., drugega pa .pogrešajo ©d L 1915., ko se je nahajal na franti vKaiipatih. Težko prizadeti ohitelji naše iskreno-soial je* Pokojnici, ki je; bila zvesta naročnica «Domovine*y bodi ohranjen blag spomin! BIRČNA VAS PRI NOVEM MESTU- V ožjem domačem krogu sta 30. novembra t. 1. prazrto- Ijudi in med njimi mnogu naših gospodarjev. Krasne besede izvrstnega predavatelja so priklicale marsikatero solzo, in je vsakdo pritrdil izvajanjem gospoda Pnliarja. Zvezi kulturnih društev priporočamo, naj pošlje imenovanega predavatelja v vsak večji kraj žirom Slovenije, kla bo delo človekoijuJ^a'odvrnilo narod od raz-fnih uavad in razvad, katerih se ne more otresti zaradi nepmrčenosti. Gospodu predavatelju izreka prosvetno društvo Bela Krajina v Podzemlja ^aji.skreaejšo zalivajo in mu k G če Na svidenje! TALČJl VRH V \BEL1 KRAJINI. Praznik ujedinjenja še le oblrajal tudi tu na svečan način. Po nagovoru se , vršile /aziie deklaoiacije. .Spomnili- srno se neotlrašenih bratov. Zaključili smo proslavo z narodno binmo. HRASTNIK. Pri nas imamo društvo či: «Janez, nikar tako! Misliš, da smo ženske res take? Ne rečem, gotovo so tudi take med nami, ki jim je ljubezen samo prazna beseda ali pa pretveza, s kakršno si pomagajo kadar jim gre za njih lastni blagor, toda vse nismo take. Ti še ne poznaš naših src... Janez, veruj: ako bi jaz imela koga rada, pa bi ga zadela nesreča, bi ga imela potem Se tem. rajši. Prej bi pri njem iskala opore, potem pa bi se zavedala, da moram biti jaz edina njegova opora. To bi mi podesetorilo mojo moč in očistilo mojo ljubezen!... Ali ne verjameš, Janez?® «Tebi verjamem,« je odvrnil brat. -T «No, pomisli: Ančka je boljša od mene.® i> Janez se je razvnel: «Tak še vedno misli name?» se je razveselil Janez, a že v naslednjem trenutku je bil njegov obraz živa podoba brezmejne žalosti. «Sirota», je nadaljeval z obupom v glasu, «kako strašno je kaznovana za svojo zvestobo!... Seve. nihče noče misliti nanjo, ko vedo, da jo je Skalar nagnal, ker jo je ljubil Skalarjev sin —» « Motiš se. Janez,® ga je hlastno prekinila Francka, »motiš se in krivico ji delaš. Dosti se jih je oglasilo in se jih še oglaša. Njena spretnost in njena pridnost privabita marsikoga, njena ljubezniva skromnost pa prav vsakogar omami, toda Ančka ne sliši in ne vidi. Vsaka beseda in vsaka ponudba gre brez sledu mimo nje. ,Je škoda govorjenja/ pravi, pa mora vsak oditi, kakor je prišel —» «Kako pa veš ti vse to tako natanko?* se je zdajci začudil Janez. «Zakaj mi nisi doslej nikoli nič omenila?« «Ker nisem vedela.» je nekoliko plaho pripomnila Francka. «In zdaj veš?® «Seveda —» »Francka?!» «Kaj?» «Nekaj ml prikrivaš -—» Nekaj časa molčita oba. potc-m vzdihne ona: «Janez?1» «Ali nt res?® «Saj nisi hud?» i «Niscm —» «Tako rada bi ti poved^ki «No?» «Pa se bojim in —» «Kaj?» 'f »Sram me je —» W »Sram? — Zakaj?» ^ «Oh, Janez, ti ne veš, kako ga imam rada...» Janezove misli so se motale kakor v megli. i «Joj,» ga je obšlo, «saj Francka ni več otrok, saj ne hodi več v šolo in se ne zahava z igračami! Francka je vendar že dekle, zrela mladenka ...» Sam sebi se je čudil, kako je mogel čisto pozabiti na to. Mehko je vprašal: «Koga si si izbrala?® Francka se je nasmehnila: «Ali naj ti res povem ?» Kaj nisem vreden tvojega zaupanja?« je prijazno silil brat. •»In res ne boš potem hud?» se je še enkrat izmaknila sestra. «Ne bodi otročja!® «Tako mu je ime kot tebi —» je potem dahnila sestra. «Janez? — Čigav?® . «Ali si nič ne misliš?® «Pa ne — Pergačev?® je poskusil brat. «No, glej, kako hitro si uganil,® je priznala Francka in še hitro vprašala: «No, kako misliš?® Ker ni dobila takoj odgovora, jo je zaskrbelo : »Zakaj molčiš, Janez?® ^ Brat je vzdihnil: «Hudo mi je, dvakrat hudo, ko vidim, i kako se moje gorje opleta čisto nedolžni'.! ljudi. Ni dovolj, da trpi Ančka, zdaj bo trpel še Janez... Včasih je oče rad modroval, uikrat med vojno, da živimo v objemu deroče groze. Še jaz sam sem večkrat sove."! o tem, pa niti nisem vedel, kaj govorim. Zvltj šele občutim. Gorje se sproži kakor plaz i rt potem dere groza in zajema in objema vse brez izbire. Niso nesrečni tisti, ki se jih je usmilila smrt... Blagor jim! Pokoj njihovim dušam, blagoslov njihovemu spominu!... O, da bi smel biti med njimi! — > •„ «DOMOVINA« i vlada mišljenje, naj si ceste popravljajo davkoplačevalci sami, kakor se da to sklepati iz dopisa v «Slovenskem gospodarju*. Zakaj pa? Plačevati moramo velike davke in bi morali nazadnje še eeste popravljati sami. Kuluka ne bomo opravljali. Dopisniku bi priporočali, naj nikar ne očita lenobe drugim, ker ta očitek pade nazaj nanj, in naj misli enkrat na stvarno delo v občini, ne pa na politiko in dopisovanje v klerikalno časopisje. Šiba res raste, kakor pravi dopisnik ^Slovenskega gospodarja*, toda za tiste, ki danes vodijo občino. BREZJE NAD BLANCO. V nedeljo 28. t. m. se je vršil članski sestanek krajevne organizacije SDS za občino Brezje. Udeležba je bila izredno dobra. Razpravljalo se je o političnem položaju splošno, posebno pa še o bodočih volitvah za oblastne skupščine ter občinske volitve. Celotno delo vodijo možje kmetje, v katere imajo vsi občani popolno zaupanje, da bodo v bodočnosti delovali za blagostanje vseh. Volja in želja občanov se bo pokazala pri občinskih volitvah, ko se bo uvidelo, da brez vednosti ljudstva ne sme nikdo ničesar ukreniti. Ta članski sestanek je pokazal, da so ljudje siti dosedanjega prikimavanja ter hočejo resnega dela. Sestanek je vodil predsednik krajevne organizacije Senovo. KONJICE. Podružnici Čebelarskega društva ter Sadjarskega in vrtnarskega društva za tukajšnji srez bosta imeli v nedeljo 12. t. m. ob 9., odnosno 10. uri v deški šoli svoja letna občna zbora. Poleg običajnih točk so na dnevnem redu predavanja gg. Miloša Levstika iz Celja in Josipa Zdovca iz Žič iz raznih panog umnega sadjarstva (zimsko oskrbovanje, važnost sadjarstva, pomen sadjarskih organizacij in drugo). Kmetovalci, čebelarji, sadjarji, vrtnarji in drugi, udeležite se občnih zborov, oziroma predavanj v čim obilnejšem številu! SV. EMA-PRISTAVA. Po kratki otroški predstavi je «Miklavž» na tukajšnji šoli v Pristavi lepo obdaril naše otroke, nekatere z obleko in obutvijo. Hvala gre vzornemu učiteljstvu, g. župniku in županstvu, ki so imeli skrb za to. — V nedeljo 12. t. m. se bo uprizorila na tukajšnjem «Janez!» je streslo Francko. Brat je pomolčal, pa spet začel: «Nič se ne boj, saj nič ne očitam, ker vem, da nisi kriva ti. Saj tudi jaz nisem bil kriv... Le pomisli, pa poglej, kako je prišlo... Pomisli zdaj nase!... Minka pojde, ne bo nikoli Skalarica. Jaz tudi ne. Kaj če slepcu grunt?! — No, nič ne oporekaj, Francka! Kar govoriva odkrito! Edina ti si namenjena, da boš nekoč prevzela kmetijo. Kako pač moreš misliti, da bi oče kdaj priznal za mladega Skalarja — Pergačevega Janeza!? ... O, že vem, Janez je dober fant, priden, pošten, vse to vem. draga moja, vem pa tudi to, da oče vseh teh lepih lastnosti prav nič ne ceni. Nekdaj ni bil tak, vojna ga je pa vsega zmedla. On hoče zemlje in denarja, zase in za svoj rod, vse ostalo ni v njegovih očeh nič ... Vidiš, samo zato mi je hudo zdaj, ko vem, kako je s teboj in s Per-gačevim, ker tudi vem, da vama oče ne bo nikoli pustil vživati vajine sreče ...» Mladenka je drhtela: «Janez, brat moj edini, tudi na to sem že mislila in tudi povedala Pergačevemu. Sam se je nekaj časa bal, potem pa mi je dejal: «Saj ne vprašam po Skalarjevem gruntu!« «In kaj si rekla ti?» «Jaz sem mu dejala, da se tudi sama ne menim za grunt, če le smem živeti ob njegovi strani. Mlada sva, zdrava sva. bova že delala in prislužila toliko, da se preživiva.« «Potem bi se oče moral ženiti,« je zaskrbelo Janeza. < :«'Če je res tak. nai se! Jaz mu ne morem pomagati,« Št. 50 . šolskem odru žaloigra ^Razvalina življenja«, ki je zajeta iz kmetskega življenja. Igra je vredna, da si jo vsakdo ogleda. — H koncu še vprašamo, ali ima naš g. organist dovoljenje za bero koruze. SV. JURIJ OB PESNICI. Dne 6. novembra t. 1. smo položili k večnemu počitku tukajšnjega posestnika g. Ivana Piirstnerja. Lep pogreb je pričal o njegovi priljubljenosti, Zal, so morali potrebno cerkveno osobje iskati po dveh sosednih župnijah. Bodi mu ohranjen blag spomin! VERŽEJ. Tukajšnji klerikalci so začeli veliko propagando za razširjenje «Slovenskega gospodarja*. Uspeh te propagande pa je prav majhen, ker se je «Domovina» pri nas zelo razširila in jo povsod rajši čitajo kakor ^Slovenskega gospodarja*, ki je vrhu vsega še zelo oseben. MURSKA SOBOTA. Nedavno sem prispel v Prekmurje. Obsežna polja, lepe vasi in prijazni ljudje so napravili name prijeten vtis. Toda ob prihodu v Mursko Soboto me je neprijetno dirnil smrad, ki je prihajal iz potoka, kamor se steka gnojnica in druga nemarščina s posestva tamoš-njega g. župnika. Pričakujemo, da bo g. župan, ki ima že mnogo zaslug za olepšavo Murske Sobote, skrbel tudi za njeno zdravstvo ter napravil v tem pogledu red. Priporočljivo bi bilo tudi, da bi posamezni gospodarji, ki izvažajo v odprtih sodih gnojnico na polje, te sode zabili tako, da bi njihova vsebina ne izločala smradu. GOSPODARSTVO I Hidroelektrična centrala v Zireh Domača obrt in pohištvena industrija je v Žireh razvita kakor v malokaterem drugem podeželskem kraju. V vsaki hiši se zlasti pozimi izdelujejo čipke. V ravnini so številni posesti niki čevljarski mojstri, katerih vsak zaposluje več ali manj vajencev ali pomočnikov. Izdeluje se trpežna obutev, ki se razpošilja v vse pokrajine naše države. Zlasti v jeseni je naročil to- = Stran 3 ===■ liko, da kljub čezurnemu delu večina mojstrov ne more zadostiti obilnim naroČilom. Dela se daleč preko normalnega delavnika tako pri čevljarjih kakor pri čipkaricah, ki kljub pičlemu zaslužku sede pri delu največkrat celo do polnoči. Ako se sprehajaš po Žireh v zgodnjih jutranjih urah, zapaziš, da se v marsikaterem obratu prične z delom že ob 5. uri. V takih razmerah je eden glavnih pogojev dobra razsvetljava, zaradi česar ni čudno, da se je porodila pri Zirovcih želja po napravi električne centrale. Že leta 1910. se je zgradila mala hidroelektrična centrala na Dobračevi, ki pa v kratkem času ni več zadostovala vedno večjim krajevnim zahtevam. Med vojno je stvar seveda počivala. Takoj po vojni pa se je pričelo misliti na večjo centralo, najprej v Sopovtu, pozneje pa na Fužinah. Delali so se različni načrti. Pričelo se je z delom, pa zopet prekinilo, ker so se interesenti ustrašili vedno bolj rastoče draginje. Prišel je inženjer in se pogodil za razmeroma nizko pavšalno vsoto, garantiral odjem toka in dobavo kredita. Pričelo se je z delom. Družba je naročila stroje in podjetni občani so živeli v dobri veri, da bodo to lahko zmogli in s tem ustvarili nekaj splošnokoristnega. Z Vrhnike so se čuli glasovi, da bo centrala samo za tamkajšnjo industrijo premajhna. Sploh je vse kazalo, da je treba samo podjetje dograditi in zadeva bo rešena. Medtem pa pride prvo razočaranje: podjetnik, ki je prevzel gradbo, je pričel z delom zaostajati, ker ni imel denarnih sredstev in je zbog rastoče draginje uvidel, da ne bo nikak-šnega zaslužka. Družba je uvidela, da mu ne more ničesar napraviti, ker nima sredstev za jamstvo ter ga je zaradi tega oprostila vseh obveznosti pogodbe. S tem pa se je postavila pred težko vprašanje, ali izgubiti vse, kar je že bilo investiranega ali pa poiskati novega kredita in napravo rešiti. Položaj je bil tak, da je bila družba prisiljena odločiti se za nadaljevanje dela, kajti stroji so bili že naročeni in dano nanje delno naplačilo, a tudi jez je bil deloma že dovršen. Draginja pa je rasla z rapidno naglico in enako tudi obrestna mera. Možnost dobave kredita je bila vedno manjša. Komaj je Francka izgovorila, je spoznala na bratovem obrazu novo skrb. Ne da bi čakala njegovih vprašanj, je pojasnila sama: «Veš, z Janezom sva že vse razmislila čisto natanko. Res je, da on ne bo mladi Skalar, Čisto lahko je pa mladi Pergač. To sicer ni nobena posebnost, toliko je pa le, da dva pridna človeka živita. — In še to: Če bi se oče po vsem, kar so doživeli, res še hoteli ženiti, jim ne bo nihče branil. Če mislijo, da je tako prav, pa naj! — Zate bi bilo to seve težko. Doma ne bi mogel imeti pravega obstanka, to vem. ker ne bi prenesel tega, da bi ti tuja roka rezala kruh. O, predobro te poznam in sem mislila na to in tudi svojemu Janezu sem povedala. No, on je hitro vedel, kako bi bilo treba. Veš, kaj je dejal?« «Kaj?» je z brezbrižnim glasom vprašal brat. «K nama naj bo prišel. Kjer bo za dva dovolj kraja, najdemo še za tretjega prostorček!« Janez je skomignil z rameni, sestra pa je nadaljevala: «In Ančka, Ančka, kako je ona blažena, ko vidi, da sva z Janezom srečna!« Skalarjev jo je prekinil: «A zato veš vse tako natanko, kako in kaj je ž njo!« «Seve! Saj mi je sama vse povedala. Kaj mi bo pa prikrivala!?« Potem sta še dolgo govorila. Francka se je bolj in bolj razživljala, da se ji je moral brat prav res čuditi. Še nikoli je ni bil občutil take kot v nedeljo. Slikala mu je bodočnost v takih besedah, da je kar vzkipe-Ivalo v niem. Bil ie ..čisto v območju njenih čuvstev. kakor igračka v kipenju nevidnih valov, ki so božali in blažili. «Kaj je res še mogoče drugačno življenje?« se je včasih oglasil dvom. a sestrina beseda ga je takoj pregnala in njena mlada vera zamorila. «Veruj!» «Verujem ... Tebi verujem,« je pritrdil brat in bil po mnogem trpljenju spet enkrat srečen. VII. Ančka je sedela na vrtu in pela: «Vsi so prihajali, njega ni b'lo, ko bi on vedel, kak' men' je hudo.» Ej, pa ji ni bilo zdaj prav nič več hudo. Saj se je sredi pesmi morala zasmejati. Poravnala si je blago, ki ga je vezla, ter zapela drugo: «Znam kuhati, znam prati, znam hišico pomesti.» Pri ponavljanju je popravila: »Znam šivati, znam presti znam hišico pomesti.® Kakor za stavo je venomer ponavljala oba verza, ko pa se je naveličala, je začela še bolj razposajeno: «Čuite me. čujte, mamica vi, kaj se v mojem srčku godi: možila bi se rada, sem deklica še mlada —- «Oho,» jo je prekinil brat, ki je bil prišel po klancu semkaj s ceste, «komu pa tako ginljivo prepevaš?« Ančka se je zasmeiala: •Ali ne smem?« Z 'občudovanja vredno požrtvovalnostjo so Žirovci doprinašali žrtve za to podjetje. Dali so, kolikor so sami zmogli, zadolžili se sami in dajali za podjetje. Kljub temu pa vsi U skrajni napori podjetnih občanov niso zadostovali Treba je bilo podpisati menke in zastaviti vsa svoja posestva in ostale nepremičnine za nova posojila. Vedno večje in večje vsote je požirala naprava. Kljubovalo pa se je vsemu, ker se je na vsak način bolel doseči cilj, kar se je končno posrečilo 12. oktobra 1924. Centrala je funkcijonirala in vse je bilo v redu, kar prihrumi IS. junija 1925. povodenj, . kakršne ne pomnijo niti najstarejši ljudje, in j razruši dej jezu ter cevovoda. Treba je bilo zopet novih naporov in žrtev. A s krepko voljo se je posrečilo v teku 5 mesecev postaviti napravo zopet v obrat. Iskali so se odjemaki za tok, ker istih na Vrhniki ni bito zadosti, kakor se je prej vedno in vedno zagotavljalo in na kar se je največ računalo. Vzrok temu je iskati predvsem v pešanju tamošnje industrije. Iskali so se odjemaki tudi drugje, a se je končno prišlo do zaključka, da 'm bil tu edini resen in stalen od-r jemalec mesto Ljubljana. Medtem pa je prišla zopet katastrofa, mnogo hujša od ene prejšnjega leta in je podjetje zopet poškodovala kakor v letu 1925. Napake, ki so se sedaj pokazale in zakrivile letošnjo katastrofo, se bode pri sedanjem popravilu odstranile, tako da bo v bodoče naprava zmožna zdržati tudi najhujši vodni naval. Občani ne obupa vajo, temveč gradijo nazaj in posredujejo za oddajo toka w Ljubljano. Po dolgem in temeljitem proučnvanju se je sklenilo, da je stvar tehnično in gospodarsko izvedljiva in priporočljiva, ker s tem, da mestna občina vzame električni tok, je cela zadeva gospodarsko rešena, na stotine prizadetih občanov.pa bi bito tudi rešeno morečih skrbi. Mesto Ljubljana bi imelo poleg parne tudi vodno centralo, ki proi&vazja tok mnogo cenejše kljub 450 do 460 Din za 100 kg na debelo. ŽIVINA. V glavnem so ostale cene nespremenjene. Izvaža se po malem. Se?mi 10. decembra: Sv Jurij ob južni železnici. 13. decembia: Sv. Peter {brežiški okraj), Žalec, Jurhlošter, Mengeš, Kostanjevica, Litija, Mišji dol, Višnja gora, Sv. Duh pri ijMtomeru, Gornji Logatec, Radovljica. 15. decembra: Zerovnica {za živino). Iti. decembra: Videm. 18. decembra. Brežice. 20. decembra: Teharje. Cene tujemu denarju Na zageebski borzi se je dobilo 6. t rn. v devizah: 100 avstrijskih šilingov za 798 Din 66 p do 801 Din 50 p; 100 nemških mark za. 1348 Din 50 p 1351 Din 50 p; 1000 madžarskih kron za nad «6 par; 100 italijanskih lir za 2*3 Din 6e p 247 Din 68 p; 1 dolar za 56 Din 51 p do 56 Din 74 p; 100 francoskih frankov za 232 do 234 Din; 100 češkoslovaških kron za 167 Din 78 p do 168 Din 58 p; 100 švicarskih frankov za 1092 Din 75 p do 1095 Din 75 p. do do Kratke vesti i= Poprimite se reje zajeev! Marsikomu je dara možnost, da tako rekoč mimogrede in deloma tudi v zabavo redi kokoši, gosi in domače cajce. Kokoši m gosi, to še gre, a rejo z-ijcev vidimo žal zelo malo. In vendar je zajčje meso zelo fino, lahko, okusno, tečno in ceneno. Pripravljati se da na mnogo načinov, tudi kot divjačina. Z rejo zajcev ni nobenih posebnih stroškov, pa tudi n^ posebnega truda. Predvsem je gledati na snago. Mnogi, ki ne stanujejo prav sredi mesta, bi si sami in pvceni lahko pridelovali imenitno pečenko, po katero ne bi bilo v «Brblja,» jo je podražil brat. Ko je obstal pred njo v vsem svojem mladeniškem zanosu, se ni mogla premagati, da ga ne bi bila pohvalila: «Šment, Janez, lahko te je Francka vesela! s S tem je bil pogovor takoj na pravem tiru. Začela sta se pomenkovati, kako hočeta urediti, da bo za vse prav. Janez je povedal, da sta zdaj s Francko zmenjena čisto natančno. Dotlej, da pride Metiar snubit, ne bosta omenila nikomur nič, čim pa so z metlarjem zmenjeni za Minko, pojde Janez vprašat za Francko. Skalar bo seveda hud in ga bo nagnal, Francka pa pove očetu, da ne rabi ne dote ne grunta, ker je lahko brez tega rnlada Pergačka. Potem sc oglasi še Skalarjev Janez in zaprosi sestro, naj ga spremi k Pergačevim, da bo izpolnjena beseda, ki jo je dal, ko je drugič odhajal na bojišče ... Ali bo tudi pri Janezu ostal Skalar trd in ga pustil od hiše, to pokaže čas. «Da bi vsaj,« je menila Ančka. «Sicer mi ga še priklenejo tako, da bom spet morala samevati brez njega!« *Kaj ga imaš res še vedno rada?» «Še vprašaš?« se je zavzela Ančka. Brat se je skoro v zadregi oprostil, pa sta spet nadaljevala razgovor. Bila je lepa septemberska nedelja. Medtem ko je bila šla Ančka k rani maši, so šli oče, Janez in Metka k deseti. Janez je bil prvi doma, ker sc je podvizal, da bi lahko govoril s sestro brez prič. Bilo jc prijetno na vrtu. Po drevju je še zorelo sadje, medtem ko se je tu, tam žc oglasila ptička, ki prihaja sicer le na zimo k nam. Ko je zavil Pergač % Metko po klancu, ie vprašala Ančka • «Ali oče že vedo, kako misliš?® «Še nič!» «Ali ne misliš nič povedati?» «0, j)ovem! Saj je še čas!« «Cas?! — Kako pa misliš? Saj pride vendar Metiar jutri snubit?« se je zavzela Ančka. «Glej ga spaka, saj res,« se je zasmejal brat »Vedno sem pravil in čakal konca septembra, zdaj, ko je pri kraju, sem pa čisto prezrl...» Ko je prišel Pergač na vrt, se je odkašljal in se veščaško ozrl po obzorju. «Nič prav ne kaže danes,« je dejal. «Se mi zdi, da bo spet konec lepega vremena.« «Če ne bo več lepega vremena, bomo morali pa kaj drugega lepega poiskati,« se je z razigrano lokavostjo nasmehnil sin. «Boš menda dolgo iskal,» se je pošalil stari. „ «Pa če najdem ?« «Če najdeš? Poberi in nesi s seboj, če je kaj prida,« je menil Pergač tjavendan. Ančki je bilo govorjenja v takih zagonetnih prispodobah kmalu dovolj. ♦ Raje povej naravnost in zares,» je opomnila brata. «Beži, beži.* jo je podražil oče, «saj ni pepelnična src® ♦Danes sc vam pa pozna nedelja,« ga je podražila Ančka, ki je sodila, da je oče pri iari morda pogledal malo pregloboko v kozarec. Metka ga jc brž branila: «0 ne, od maše sva šla naravnost domov.« Janez jc prekinil: *l?es. oče. morava govoriti.* «Šment,» se je še vedno šalil stari. «saj dozdaj tudi nisva meketala. Pa povej, če veš kaj dobrega!« ^Oženil se bom.« «Prav imaš;« ry «Res, res.« #Saj pravim, da se daj. «Ali mi boste dali?« Pergač je pomislil: , «Kaj pa dekleti?« Janez je pogledal Ančko, potem očeta. «Ančka se bo tudi omožila.« Zdaj se je v Pergaču spet vzbudil smeh: «In Meta pojde k nunam, jaz pa k svetemu Petru pred nebeški tron.« Vsi štirje so se smejali, dokler se ni spet zresnila Ančka in začela pripovedovati, kako sta zmenjena Skalarjeva Francka in Janez ter ona in Skalarjev Janez. Pergač je poslušal, prikimaval in odkimava!, a nazadnje je dejal: . • / i «Vam štirim Že verjamem, samo to pravim, da zidate gradove v pesek. Ali ie kdo kaj vprašal Skalarja?® «Ne,» sta potrdila Ančka in Janez Skalar hkratu. •Potem jc škoda govorjenja.« je dejal Pergač in sc zagledal v daljo, kjer se je sumljivo mrežifo in preprezalo nebo z oblaki. Ančka je uporabila vso svojo zgovornost, da je pojasnila, kako so si mladi vse to zamislili. Ko je povedala vse natanko, je moral priznati celo Pergač sam, da potemtakem Skalar nc bo mogel braniti. «Pa si pomislila, kaj se pravi imeti slepega moža?« . ,, , I «Oee vse sem premislila,« je moško ou-i vrnila Ančka. -Rada ga imam in me ni prav uič strah.* danem primeru treba šele tekati k mesarju, nego se nam lepo doma ponuja. Poleg tega pa tudi ni sametavati zajčjega krzna. DežeLanom v bližini mest pa zajčjereja nudi lep vir dohodkov in se imenitno izplača. Na ljubljanskem trgu je malokdaj videti domače zajce; kadar pa jih kdo prinese, se ljudje stepo zanje in razmeroma dobro plačajo. Povprečna teža enoletnega zajca je okoli 5 kg. Za kuhinjo so najboljši pol leta stari komadi. Kdor reji domačih zajcev ni vešč, so lahko hitro pouči iz knjig, ki jih imamo tudi v slovenskem jeziku. Meso. domačega zajca jo pri večjih n ar, dih že »Javno prava ljudska brana. = Škodljivost živinske soli. Končno je sedaj zopet pripuščena živinska sol v promet. Pri tej priliki opozarjamo, da se je večkrat* zlasti pa med vojno, opažalo, da je živinska sol škodljiva, zlasti svinjam, ako se jim poklada v preveliki količini. Svinjam jo je pokladati dnevno med krmo kvečjemu po 4 do 6 gramov. = Plemenski merjušeki in srinjice gorenjskega črnopasastega plemena z dolgimi visečimi uhlji in dolgega života, priznano dobra sorta za slanino in meso, odporne narave, se dobe v radovljiškem okraju. Naročene živali se odbe-rejo v svinjerejskih središčih od najboljših svinj, opleinenjenih od odbranih merjascev, in se odpošljejo v starosti 8 do 10 tednov. Interesentom, posebno kmetijskim organizacijam se prioproča, da naroce mrjaščke skupno in čimprej, da se jim spomladanci pravočasno rezervirajo. Pojasnila daje Tajništvo okrajnih živinorejskih odborov v Radovljici. veliko kupujte pri domačem zavodu Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 10, ali pa v oglasnem oddelku ..Domovine". Naročenih je velika množina, tako, da ni dvoma, da bo med njimi število velikih dobitkov. Kjer je največ srečk, je tudi največ dobitkov. i uničiti vso Slovenijo. Tako* pisanje bo pač le dobrodošlo slovenskim in beograjskim krojite- j ljem našega plačevanja davkov. Izjava g. Lebin-gerja lahko povzroči, da bo padlo v vodo vse pri-; zadevanje naših preobremenjenih davkoplačevalcev, ki prosijo za plačilo v obrokih in za odloge eksekucij. Po našem mišljenja je lahkomiselnost, odnosno nepremišljenost to, kar je napisal g. Lebinger, a druga lahkomiselnost je v tem, da je cSloveneo ta članek priobčil. nila ustanovitev 5 Din, a za ostale 8 iDn;. poštnina 1 Din 50 p. Naroča se pri upravi (Gospodarskih novln>, Zagreb,. Gundu-ličeva ulica 24. Oče je pritrdil: cKakor veš. Dovolj si pametna in ne rabiš mojega sveta. Bog ti daj srečo, tebi in njemu!» Potem so odšli polagoma v hišo. Tako' srečnih ljudi, kakor sta bila ta dan Perga-' čeva Ančka in Janez, Pergačeva hiša že j davno ni imela pod svojo streho. Še Metka je i bila vesela. «Jaz bom pa kar za teto pri hiši,» se je smejala, medtem ko je Janez venomer prepeval: »MoJ očka imajo konička dva, oba sta lepa šimelna —» Zunaj je jelo polagoma rositi. Bolj in bolj se je temnilo nebo, medtem ko so jasno gorele v mladih srcih tople zarje novega življenja. (Dalje prih.) (Pripomnja uredništva: Povest še ni končana, kakor smo zadnjič pomotoma napovedali, temveč se nadaljuje.) Dobro delo. Zabarjeva obitelj se je zbrala pri zajtrku in inali sinko je ponosno pripomnil, da je danes izvršil že dobro delo. «Kaj dobrega si pa napravil tako zgodaj?) je vprašal oče. gostilna pri Slaparju. Vedno so se tamkaj ustavljali razni popotniki, ker so bili postreženi z dobro pijačo. Razumljivo je torej, zakaj je Tomažek tako rad tja zahajal. Nekega zimskega večera je bil znova tamkaj Tomažek s svojimi tovariši. Vse goste je tisti večer najbolj zabaval voznik Urh, ki se je štel za sila premetenega človeka. Ko mu je stopilo vino malo v glavo, je običajno tudi znal dobro zabavljati, kar je storil tudi ta večer. Tomažek je Urha vprašal, kako je kaj v Trstu, nakar je Urh odgovoril: «Veš, fant, v Trstu je prav tako kakor v deželi Koromandiji, ki je v daljnji Indiji. Vse hiše so pokrite s flancati. Po veliki cesti hodi sem in tja pečen vol, ki ima v bedro zasajen velik nož. Kdor gre mimo, si ga lahko odreže en kos. Vrag je le, da tistega vola manjka. Na velikem trgu pa stoji velik vodnjak. Pomisli. fant moj, iz njega vedno teče sladko vince; če pa pride mimo kak tak mlad fant, kakor si ti, pa začne takoj teči lepo belo mleko.* Vsi vozniki so se smejali Urhovemu pripovedovanju, le Tomažek je bil zelo užaljen. Sklenil je prav pošteno se osvetitl Urhu. To je Tomažek s pomočjo svojih tovarišev izvrstno izvršil. Odšel je s svojimi tovariši na prostorno Slaparjevo dvorišče ter z njihovo pomočjo obrnil Urhov voz nazaj proti Ljubljani, odkoder je Urh privozil. Kmalu nato je prikrevsal tudi Urh na dvorišče, zapregel konje in odpeljal. Ker je imel že precej vina pod svojo kosmato kapo polhovko in ker je bila gosta magla. jo je Urh s svojim vozom mahnil nazaj proti Ljubljani namesto proti Celju. Blizu Domžal se je »furman » Urh srečal s starim znancem Oombačevim Pavletom. «No. no. dober večer, Urh! Kako pa je to, da si obrpil j»pet jiazju prpti Ljubljani. Sai Si p «Mladi junak». Zabavni in poučni list za našo abstineUtsko mladino. Dobijo se še vse izišle številke. Uredništvo in uprava na Poljanskem nasipu 10, Ljubljana. Vsebina četrte številke za december: Kaj bomo delali v decembru? — Albin Čebular: Biseri (nadaljevanje). — Albin Čebular: Polžek in Pikapolončica (nadaljevanje). — Albin Čebular: Slutnje. — Mirko Kunčič: Jaka, zakaj si bil tak! (pesem). — Theofontes: Delo hudobnega Furiobibe (nadaljevanje). — Limbarski: Najlepša noč (pesem). — Albin Čebular: Mladi junak (pesem). — Delo malih. — Zbrana zrnca. — Po svetu. — Tebi na pot. List je opremljen z lepimi barvanimi sličicami in ga našim družinam za deco toplo priporočamo. Doslej vložene kandidatne liste SDS za ljubljansko oblast Naši kandidati za volilni srez Kamnik so naslednji: 1. Dr. Rihard Karba, župan, Kamnik. 2. Anton Skok, župan, posestnik in trgovec, Domžale. 3. Franc Kokalj, kovač in posestnik, Vrhpolje pri Moravčah. Namestniki: 1. Franc Ropret, tovarnar, Pristava pri Mengšu. 2. Franc Klopčič, posestnik, Spodnje Loke pri Krašnji. 3. Franc Ziherl, posestnik, Vodice. . NAŠA SKRINJICA JE PRVA. Naši kandidati za volilni srez Kranj so naslednji: 1. Dr. Albert Kramer, novinar, Ljubljana. 2. Ivan Lončar, župan in posestnik, Tržič. 3. Anton Križnar, posestnik in gostilničar, Stražišče. 4. Ivan Podlipnik, tkalski mojster, Kranj. 5. Anton Štefe, čevljar, Kranj. Namestniki: 1. Ciril Pire, župan, Kranj. 2. Avgust Primožič, mizarski mojster, Tržič. 3. Ivo Šorli, pekovski mojster, Gorenja vas. 4. Anton Markelj, sedlar, Tržič. 5. Dr. Fran Jerala, odvetnik, Škofja Loka. NAŠA SKRINJICA JE DRUGA. Naši kandidati za srez Logatec so naslednji: 1. Poljanšek Valentin, posestnik, Dobračeva pri Žireh. 2. Kovač Kari, lesni trgovec, Stari trg pri Rakeku. 3. Pire Andrej, posestnik, Rakek. Namestniki: 1. Baje Anton, posestnik in delavec, Logatec. 2. Turšič Leopold, mizar, Cerknica. 3. Ošaben Franc, kovač. Martinjak. NAŠA SKRINJICA JE DRUGA. Lepe nagrade* za naf-marljivejše nabiralce novih naročnikov na besedo ne bo verjel, temu posodite list, da ga prečita in se sam prepriča o Vaši trditvi. Da čim bolj razvnamemo tekmo za pridobivanje novih naročnikov, smo sklenili, da pet najmarljivejših nabiralcev obdarimo i nagradami, ki obstoje v doslej izišlih romanih, in sicer dobi prvo nagrado (12 knjig) oni naš prijatelj, ki nam bo priboril največ novih . Naslednje nagrade (drugo z 10, tretjo z 8, četrto s 6 in peto nagrado s 4 knjigami) dobe po visokosti števila nabranih novih naročnikov nadaljnji marljivi nabiralci. Pogoji za pridobitev nagrad so naslednji: Od vsakega pridobljenega novega naročnika je treba dobiti tudi naročnino vsaj za dve tretjini leta (to je po 20 Din) in jo obenem z natančnim naslovom novega naročnika poslati na upravo •rDomovino v Ljubljani do 10. januarja 1927. Torej le plačujofi novi naročniki štejejo pri tekmi za nagrade. Kdor dobi tudi le enega novega naročnika, naj nam ga javi in poš^e obenem naročnino. Dne 10. januarja prihodnjega leta bomo pregledali uspehe nabiralne akcije in petim najmarljivejšim nabiralcem takoj odposlali nagrade. Prijatelji in prijateljice, ue stiasite se dela i za dobro in pošteno stvar! rz DOMAČE NOVOSTI * V Ljubljani se bo postavil spomenik kralju Po vsej Sloveniji gre glas: «Le .Domovina' je za nas!» Kateri naših prijateljev ali prijateljic ne bo pritrdd temu geslu! Z mirno vestjo trdimo, da so z našo «Domovino> vse leto morali biti zadovoljni vsi naši naročniki in naročnice, ki so za petru. Ljubljanski pododbor Udruženja rezerv -neznatno naročnino prejemali teden za tednom ! mh oficirjev je započel akcijo za postavitev spo-najraznovrstnejše štivo poučne, informativne in | menika kralju Petru I. Velikemu Osvoboditelju I zabavne vsebine. Zato ne bo nikomur težko, j v Ljubljani Na~a častna dolžnost je, da se od-' delati propagando za splošno priljubljeni list dolžimo velikemu vladarju, bojevniku za našo med svojimi prijatelji, znanci, sorodniki, ki se j svobodo s tem, da mu postavimo spomenik tudi doslej še ne nahajajo v krogu «Domovinarjev>. v središču Slovenije. Naše prijatelje in prijateljice prosimo, da se * Osmo obletnico proglasitve ujedinjenja »o posebno sedaj ob koncu letošnjega in v začetku proslavili po vsej državi i velikimi svečanostmi, prihodnjega leta žrtvujejo za dobro stvar ter se V Ljubljani so se v ta namen vršile službe božje z vnemo lotijo pridobivanja novih naročnikov, j v stolnici sv. Nikolaja, v pravoslavni kapeli in v Lahko bo Vam hvaliti dobro blago. Kdor Vam! protestiantovski cerkvi. Zastopniki tujih držav, mi pravil danes v mestu, da potuješ proti Celju.» Urh se je popraskal za ušesi, se pazljivo ozrl naokoli in se zdramil. Najprej se je ne-kolikokrat prav po »furmanski» pridušil, potem pa menil: »Kateri vrag pa mi je to naredil? Veš, Pavle, sedaj pa voziva kar skupaj, da me kdo ponovnno ne ,zacopra'!» Praznoverni tovariš Pavle se je od strahu lcar križal, kajti zatrdno je verjel, da je kak Lukovčan to «naredil» Urhu ter ga tako čudno zmešal. To je bilo smeha v Slaparjev i gostilni, ko sta privozila nazaj Urli in Pavle. Pretkani gostilničar je kmalu prišel do pravega zaključka : «.Veš, kaj ti povem, Urh, tebe ni nihče ,zacopral', ampak škocijanskega mežnarja sin Tomažek te je prav pošteno izplačal. To ti rečem!» Tudi Urhu se je začelo svitati: «Sapramiš, zdaj pa vem, kako se mi je »teredilo. Ta potepin mi je voz obrnil. No, kaj takega se mi pa še ni pripetilo.« «Veš, Urli,» jc nadaljeval gostilničar, «ta fant te je izplačal za tvoje pripovedovanje o imenitnem mestu Trstu.» Vsi pivci so se smejali prav od srca Urho-vi nezgodi. Voznik Urli se ni odpeljal ponoči dalje, *mpak je prenočeval pri Slaparju. Preden se ■ e poslovil od tovarišev pivcev, jim je še nikel: «To ni nič hudega. Sva pač drug drugega izplačala.® «Pa ti ie Tomažek bolje vrnil, kakor si mu ti posodil,» je še dostavi) gostilničar Sla-nar. Sloveči vedež in zagovornik. Škocijanski mežnar Primož se je tekom let postaral. Umrla mu je tudi njegova ljubljena ženica. Zatorej ni kazalo našemu Tomažku drugega kakor oženiti se. Prav s težkim srcem se je poredni Tomažek poslovil od fantovskega življenja. «Kaj hočem,» se je poslavljal od svojih tovarišev, «vsake stvari je enkrat konec. Tudi vi, drugi fantje, se boste prej ali slej podali pod zakonski jarem.» Ko se je Tomažek oženil, ni več pohajkoval s fanti, toda kadar je le utegnil, je obiskal Diineževega Andrejčeta v vasi. Ta možak se je pečal z vsemi mogočimi čarovnijami. S tajnimi sredstvi je poravnaval prepire med ženami in možmi ter zdravil razne bolezni pri ljudeh in živalih. Splošno so govorili, da I je imel Dimežev Atidrejče tudi «Kolomanov jžegen* in pa znane «Črne bukve». Vaščani in okoličani so kmalu izsledili, kam hodi Tomažek, ter govorili: «No, Tomažek bo dober naslednik Andrejčetov. Še leto dni ni minulo, ko se je vedež Andrejče poslovil iz te solzne doline na drugi svet, kjer se menda živi brez vseh vedežev. Tomažek se je že takoj v pričetku izkazal za vrednega naslednika. Preden nadaljujem to zgodbo, moram omeniti še eno važno skrivnost umrlega ve-deža Andrejčeta, kateri se je priučil, odnosno katero je podedoval po umrlem tudi Tomažek. K vedežu Andrejčetu so hodili tudi vsi nesrečni zaljubljenci obojega spola. Vsak tak nesrečnik je dobil tam pomoč. Andrejče je imel namreč čudodelni lonec; ljudje so rekli, da ima Andrejče «pisker, v katerem so gvišni lušti za hitro možitev». Neko nesrečno dekle, k, se je zateklo k Andrejčetu, je vso ove-seljeno pripovedovalo svoji znanki? «Veš, kar treslo me je, ko sem bila pri tem .coper-niku'. Na mizo je ta človek prinesel črn lonec, velel mi je križem držati roke nad njim, sam pa je dedec govoril meni nerazumljive besede. Cez čas pa mi .ie dal iz lonca piti neko rdečo, tekočino, bolj grenko od pelina. Ko sem izpila, mi je rekel: .Sedaj se bo pa vse po sreči izteklo, če si ie resnico govorila.' Ker sem govorila resnico, sem tudi dobila moža, čeprav se mi je prej žc kujai.» Zatorej al nič čudnega, da je oriši kmalu : o Aiuirijčtlovi si.ni ti, k n iademu mež-tar.iu Tomažku neko nesrečno dekle iz moravških hribov iskat pimoči radr ne^ečns ljubezni. To dekle iz moravških hribov je bilo prvo, ki je daleč naokoli razneslo novico in slavo, da ima škocljanski mežnar čudovit črn. lonec, ki pomaga v nesrečni ljubezni. Grmovčeva Katrica iz moravških hribov blizu Sv. Trojice je bila že v osemnajstem letu do ušes zaljubljena. Skoro sleherni večer je prišel k njej v vas Jeklenovčev Jernejček. Pa je bila Katrica tudi zala deklica, srednje postave, precej krepka in rdeča kakor čreš-nja. Jernejček je hodil k svoji ljubici Katrici toliko časa v vas. da ji je zapravil največjo čast in ponos dekliški. Kdo bi si mogel misliti, da bi ta ljubka Katrica mogla imeti kakega sovražnika! Pa ga je imela! To je bila njena navidezna prijateljica Koprivčeva Rezika. Ko je ta zvedela, da bo Katrica že v nekaj mesecih mamica, je poskusila premotiti njenega Jer-nejčka. civilnih in vojaških oblastev ter številnih korpo-racij so osebno izročili velikemu županu gospodu dr. Baltiču čestitke. Zvečer pa se je vršila po mestu vojaška bakljada z godbo in lampijončki. Med drugimi večernimi prireditvami omenjamo samo koncertno prireditev Jugoslovanskega novinarskega udruženja s pomočjo ljubljanskih pevskih zborov novinarskega pokojninskega fonda. Prireditev je bila izredno dobro obiskana od vseh slojev ljubljanskega prebivalstva brez razlike stanu in strank. Enako je zelo slovesno proslavil osmo obletnico ujedinjenja Maribor, kjer je bila zvečer v gledališču istotako novinarska koncertna prireditev. V Beogradu je bilo na državni praznik posebno živahno. Službi božji v saborni cerkvi so prisostvovali ministrski predsednik z vsemi ministri, predsednik Narodne skupščine s številnimi poslanci, zastopniki zunanjih držav, visoki vojaški dostojanstveniki in drugi. Ob 11. dopoldne je prišel tudi kralj Aleksander v spremstvu kneza Pavla. Zahvalne službe božje so se vršile tudi v katoliški cerkvi, v židovski sinagogi in mohanjedanski džamiji. * Imenovanje Tržiča za mesto in Trbovelj za trg. Na državni praznik je podpisal kralj ukaz o j imenovanju Tržiča za mesto in Trbovelj za trg. j Tržič okrog 2000 prebivalcev) v dolini Bistrice, na Gorenjskem je eden najvažnejših industrij- j skih krajev Slovenije, znan posebno po svoji j industriji čevljev. V Tržiču se nahaja velika pre- I dilnica in je tamkaj zelo razvita tudi lesna trgo- i vina. Dalje je v mestu tvornica za izdelovanje ; pohištva. Novi trg Trbovlje pa je največje indu- ' strijsko središče Slovenije in šteje občina okrog j 20.000 prebivalcev. Razen premogovnika imajo j Trbovlje še cementarno, več elektrarn, denarnih , zavodov, potem kemično tovarno in steklarno v j Hrastniku. Tržiško občino vodi SDS z županom i g. Lončarjem na čelu. Akcijo za proglasitev Trbovelj v trg je vodil bivši dolgoletni župan in gerent g. Vodušek. * Smrt odlične slovenske slikariee. V soboto ' je v Ljubljani nenadoma preminula v 65. letu starosti slovenska slikarica Ivana Kobilčeva. Po-kojnica je bila zelo plodovita umetnica in se nahajajo njene slike raztresene \ Sloveniji, Nem- BaBSSSBSži;! ZATO, da boste sveži in zdravi, » 8 K. U P U J T E P1'v0 vr s*en Podatek ter h kavi 2S4 ZAHTEVAJTE POVSOD KOUNSKO CIKORIJO, ki daje kavi fin okus, barvo in izdatnost. Pri nakupu PAZITE, da dobite samo prave == takšne-le zavitke: -^ g I ■ ■ |a*aabm»" aanin^i- »*b»issssbj (••ncasetatafe« čiji, na Dunaju, Bosni in Hercegovini, Zagrebu i in Parizu. Več njenih slik ima tudi Narodna. galerija v Ljubljani. Bodi ji ohranjen časten 1 spomin! * Vojaštvo odpoklicano iz Žirov. Vojaško oblast vo je nenadoma od poklicalo iz Žirov pionirje in druge vojake, ki so delali na obnovi poplavljenih kiajev. Ta svoj čin opravičuje obiast-vo s tem, da nima vozov za transport živil za te vojake in da po predpisih vojska ni pozvana za druga dela kakor za prvo pomoč in za popravo tudi za vojno upravo važnih potov. To stališče oblastva je zelo ozkosrčno. Ker je obnova nujna in prebivalstvo siromašno, bi se moralo pokazati pač malo več širokogrudnosti. * Zamenjava pretiskanih znamk. Od 1. t. m. i se za poštne pošiljke uporabljajo zopet stare j znamke, ki so bile veljavne do 1. decembra t. 1. j Ako bi pošte po 1. decembru našle v nabiral- j nikih pošiljke, na katerih bi bile nalepljene pre-tiskane znamke, se morajo take pošiljke seveda [ tudi smatrati za pravilno frankirane, vendar se pretiskane znamke lahko zamenjajo za svojo prodajno vrednost do 31. decembra t. 1., toda samo za znamke in druge vrednotnice, ne pa za denar. * Železniški most pri Tacnu ogrožen. Kakor poročajo iz Tacna, je tamošnji železni most pieko Save v opasnosti, da se zruši. Most je na videz močno zgrajen, vendar mu je zadnja povodenj škodovala. Na tretjem stebru na vižmar-ski strani se je namreč pojavila močna razpoka, ki sega precej globoko. Nadalje so ugotovili, da se je železno ogrodje nekoliko nagnilo. Obveščena gradbena direkcija v Ljubljani je takoj poskiia v Tacen izvedence, da pregledajo most. Izvedenci so ugotovili, da mostu ne preti neposredna nevarnost, vednar je potrebna "previdnost. * Smrt najstareješga slovenskega lovca. Na Pokajišču pri Borovici je umrl g. Jakob D e -b e v c, znan daleč naokrog kot izvrsten lovec. To svojo zlobnost je Rezika izvršila na prav podel način. Nekega večera je pričakala Jernejčka za domačim lilevom, ki je bil baš ob poti, pa ga je ustavila in se mu začela lagati: «Jernejček, ne zameri mi, da te malo zadržujem!« Fant se je začuden ustavil. «Jernejček, nič mi ne taji, pa tudi ne sramuj se, ker jaz vem, da bo Katrica že v; kratkem času inati. Veš. kje sem to zvedela? j Predvčerašniim sem šla na večer proti studencu po vodo in sem slišala, ko sta se raz-govarjali Katrica in njena mati: ,Ti, Katrica, ali je res, da boš mati? Bog nam pomagaj!' Pa je odgovorila: ,Nič ne skrbite, mati, se bom že izvila: če me ne vzame Jernejček, me bo pa Levičarjev Matevže!'« Jernejčka so ob tej novici spreletavale barve. Stal je nekaj časa zamišljeno ita mestu, nato pa se je obrnil nazaj proti domu. «Kaj, Jernejček, ali ne greš h Grmovče-vim?» «Nak!» je zamolklo odgovoril fant. Nesrečna Katrica se je zelo čudila, ko ni bilo več k njej na obisk Jernejčka. Ubogo dekle je to trpelo cele štiri dni, peti dan ni moglo več vztrajati. Vedela je, kdaj hodi njen Jernejček iz gozda domov, kjer je pripravljal drva, pa ga je šla čakat k Rjavčevemu znamenju. Baš z mrakom se ji je bližal Jernejček, noseč preko rame sekiro. Dekle ga je pozdravilo z jokajočim glasom in vprašalo, kakšen je vzrok, da ga ni več v vas. Jernejček je bil tiste vrste človek, ki je vsakomur vse verjel, ker je sam vedno resnico govoril. Odgovoril je trpko: «Dekle, tudi ti moraš vedeti, zakaj me ni več blizu. Mar misliš, da jaz ne vem vsega ?» Začudeno je začelo dekle izpraševati Jernejčka, kaj slabega ve od nje. Toda fant je odhajal kar dalje in zamrmral Katrici: «Kar sem rekel, sem rekel, da veš!» Tisto noč je skoro vso prejokala Grniov-čeva Katrica. Zdaj pa zdaj je skozi okence pogledala v jasno mesečno noč, pa znova zajokala. Ah, kako je bilo še prav pred kratkim prijetno ob takih lepih nočeh, ko je va-soval pri njej Jernejček! Običajno je vselej pel, ko se je bližal njenemu okencu: Le čakaj, čakaj, ljubica, da pride gori krnica. Takrat pa pridem k tebi v vas, da ti ne bo predolgi čas ... Vse to je premišljevala nesrečna deklica, šele proti jutru je od utrujenosti zaspala. Drugega dne je bila nedelja. Ko je šla Katrica v Moravče k deseti maši, je došla Brunde-ževo tetko. Žalostno dekle je tetki kar od srca odkrilo vse svoje gorje. Ženici se je Katrica zasmilila, kajti tudi sama je v svojih mladih letih okusila tako gorje. Njen zapeljivec jo je zapustil, še preden je njen sinček zagledal luč sveta. «Veš kaj, dekle, danes je nedelja, pojdi po cerkvenem opravilu k mlademu škocjanskemu mežnarju. On ti bo pomagal, če ti nihče drug ne bo!» Katrici je nasvet ugajal in podala se je takoj po cerkvenem opravilu proti Škocijanu. Zelo potolažena se je v sredi popoldneva vračala Katrica proti domu. Venomer so ji po glavi brnele mežnarjeve besede: «Dekle, bodi brez skrbi,vse se ti bo v dobro obrnilo!« Kar je doživela Katrica pri tem mežnarju, ji kar ni šlo iz glave. Na mizo je Tomažek prinesel velik črn lonec. Iz njega je morala piti neko grenko pijačo, poprej pa držati roke križem nad loncem ter govoriti na mežnar-jev poziv tako po resnici kakor pri spovedi. Minili so po tej nedelji samo trije dnevi, pa jc prišel Jernejček, kakor poprejšnje čase k svoji Katrici vasovat. Strmeči deklici je Jernejček pripovedoval zelo čudno zgodbo. V ponedeljek po tisti nedelji, ko je Katrica ' iskala pomoči pri škocijanskem mežnarju, se je pozno ponoči vračal Jernejček z dobskega sejma. Ko je šel skozi Krtino, je bilo tamkaj že vse mirno. Ko pa je nadaljeval po samoti, se je naenkrat pojavila pred njim grozna prikazen, v belo rjuho ogrnjena in v eni roki držeča palico. Fant je od strahu obstal. Gro'zna prikazen je samo izpregovorila: «Nič se me ne boj, mladi fant, a opominjam te, ne zavrzi ubogega svojega dekleta,' ki ga sedaj po krivem sovražiš. Ona tebe ljubi v resnici. Če me ne boš ubogal, boš rte-1; srečen!» . Po teh besedah je prikazen izginila. Kratko potem je vse zvedela tudi Kopriv-čeva Rezika. Ker se je bala, da bo tudi njo obiskala ta grozna bela prikazen, je z jokajočim srcem prosila Katrico za odpuščanje. Bila je šele popolnoma pomirjena, ko sta ji obadva odpustila, Jernejček in Katrica, ki sta kmalu nato imela poroko. |j Na veselo svatbo so povabili tudi škoci-i janskega mežnarja, kateremu so nazdravljali: «Bog te živi, Tomažek! Sedaj vemo, kam se bomo zatekali v stiskah in težavah.« Od svojega 25 do 85. leta je bil v službi pri drznih vlomov, med njimi tudi vlom v ptujski j mado Elsa za lase, Elsa-milo zdravja m lepote, bistriški graščini. Zadela ga je kap. Pokojniku, davčni urad, ki se je izvršil meseca marca t 1.1 ki ne zadovoljuje svojih pristašev samo s pn-ki ie bil nedvomno najstarejši slovenski lovec, Oba vlomilca, rodom Madžara, je aretirala novo-! jetnim vonjem, temveč tudi s koristnimi sesta-bodi ohranjen blag spomin! ' sadska policija. Samo priznani vlomi obsegajo! vinami, ki lepšajo kožo; Elsa-mil se dobi sest * Telefon r Mokronogu Dne 23 novembra1 tatvine v vrednosti nad 870.000 Din. Zagovar-! vrst: lilijino mlečno, rumenjakovo glicerinsko, t 1 ie S Mi oošh v Moiono^ otvoSa jav i jala se bosta pred mariborsko poroto. ! boraksovo. katransko ter milo za britje. Za po- i^SiiffSSi♦ Aretacija leparja. V Ljubljani so aretirali ^ fJ^^JvSE E7&Z met z vso državo i nevarnega žeparja 381etnega Petra Lovšina, ro- 38 5 mV » L)mI.z zf\ojnino in po^nuno * l*w «* «' v Prek^Ju j fg, v J* prhtojneji pal S ^Zlčl^™** so nam poslali jabolčni cvet iz vrta gostilničarja Kočevju Lovsm ima za seboj ze zelo pisano živ-g. Aleksandra Jouaša. V decembru cvetoča ja-' ljenje. Zaradi številnih žepnih tatvin je bil pred blan je pa gotovo prav redek pojav. j ljubljansko poroto že obsojen na tri leta. * Neurja in snežni zameti. Koncem minulega * Kolesarski strokovnjak. Zaradi tatvin koles in v začetku toga tedna so bila skoro po vsoj je prijeta ljubljanska policija 201etnega Feliksa naši državi velika neurja, viharji in ponekod; Severja iz Male vasi pri Jezici. Zlikovee je kra-snežni zamett V Zagrebu in okolici je vihnr ! del kolesa na. naravnost predrzen način, ruval drevesa in metal s streh opeko. Zapadel * Klemenova torarišica t ljubljanskih zaje tudi sneg, ki pa je sproti kopnel. Posebno ! porih. Italijanska oblastva so te dni izročila velik sneg je zapadel v Gorskem kotaru, tako' našim oblastvom na Rakeku ljubico zloglasnega da je bil železniški promet proti Sušaku in Reki; vlomilca Franca Klemena, Augelo Podržajevo, začasno ustavljen. Deloma so bile prekinjene! ki so jo pred dobrim mesecem prijeli skupno tudi brzojavne in telefonske zveze. Podobne' s Klemenom pri pobegu čez našo mejo pri Po-1 Rudeš, občina Vrapce), Mar.ja Majeričeva (Sv. vesti Drihaiaio iz ostalih krajev države. V Slo-j stojnL Podržajeva se bo morala zagovarjati kot; Miklavž pri Ormožu), Milkica Lemaičeva (Banja ' - ..................Luka), Antonija Grosova (Debletina), Cecilija Dobajeva (Duplica pri Kamniku), Frančiška Za-krajškova (Nova vas pri Rakeku), Bara Simon-čičeva (Vinji vrh), Antonija Kordiševa (Retje št. 14 pri Orteneku). nja, Elsatrg 360, Hrvatska. * Zlatnike s« našli t milu c Gazela*: Franja Kraljeva (Breznik pri Skocijanu). Micka Belci-jauova (Lilija), Neža Breščakova (Polzela), Jana Gjurinova (Gravešina pri Zagrebu), Ana Sla<<.-čeva (Brežice pri Metliki), Reberšek (Cerknica), Suzana Černejeva (Brezna pri Rušah), Marija Varlova-Mihova (Kropa), Dragutin Špiranec (Karlovac), Matija Kozinčeva (Murska Sobota št 248), Marija Skrjančeva (Bizovik št. 41), Elizabeta Brlekova (Slivnica), Marija Bohinčeva (Župnišče Brezovica), Magda Šautekova (selo i »(„„.;„ Mu io,-1 So, o veniji je na več krajih zapadel sneg, ki pa se je j Klemenova pomočnica v Ljubljani, dočim so '----1—'Klemena, ki je italijanski državljan, italijanska obdržal le v višjih legah., * Sneg r Beli Krajini je zapadel v soboto ; oblastva pridržala. 4. t. m. zjutraj ter pobelil niže ležeče kraje, toda proti poldnevu je že izginil; ostal je še na gorah. V Miklarjih in pri Sv. Križu ga je naneslo pol metra visoko. V uodeljo zjutraj je pa pobelil vso Belo Krajino, zlasti Rodinska gorica je vsa zasnežena. * Požar t Loki pri Zidanem mostu. Pred nekaj dnevi je nastal na nepojasnjen način ogenj na skednju posestnika Rusa v Loki pri i takoj z zasledovanjem. * Vlom v poštni urad r Doba. Pred kratkim je bil ponoči izvršen v uradne prostore pošte v Dobu pri Domžalah predrzen vlom. Neznani ta ! tovi so odnesli blagajno v bližnji gozd, jo razbili, ter pobrali iz nje okrog 6000 Din gotovine, do-1 čim se znamk, ki so se nahajale v blagajni,j niso dotaknili. Kakor se sumi, so vlom izvršili j zlikovci iz bližnje okolice. Orožništvo je pričelo, IZ POPOTNIKOVE TORBE Zidanem mostu. Loški gasilci so ogenj omejili, da je pogorelo samo na podstrešju se nahajajoče seno. * Podtaknjen ogenj. Pred kratkim so zgorela * Žepni tatovi r vlakih. V osebnih vlakih med Zagrebom in Ljubljano, pa tudi na dolenjski progi so žepne tatvine skoro na dnevnem redu. Te dni je postal žrtev drznega žeparja v do- gospodarska poslopja graščine Brdo pri Pred- j lenjskem vlaku trgovski potnik Josip Kolman iz osljah, last družine barona Zoisa. Gasilci, ki so j Ljubljane, kateremu je tat izmaknil listnico z prispeli iz Predoselj, Kokrice, Kranja, Naklega, 2400 Din. in Šenčurja, so mogli rešiti samo graščino. Ško-! * Mnogi ne vedo, da je glavni vzrok mnogih da je ogromna, ker so bila poslopja zavarovana trpljenj in bolezni slabo negovano in zato oble za 125 000 Din. Ogenj je bil nedvomno pod- j čutljivo telo. Ni domišljavost, temveč le izpolnje-taknjen. I nje prirodnega zakona, če negujemo polt in * Aretacija rlomilcev t ptujski davčni urad. lase. Za racionalno nego telesa slišimo vedno V mariborske zapore so pripeljali te dni dva j zopet hvaliti Fellerjevo pravo kavkaško pomado nevarna vlomilca. k< ,ji»»t« n. \v--4i celo vrsto Elsa za obraz in kožo, Fellerjevo močno po- Ko je odhajji i ornožek c »svatbe*, domov, je sam pri sebi mislil: «Začetek je dober, ljudje naj si mislijo svoje, a jaz svoje!« 5. Škocijanski mežnar je izgnal hudiča iz Ma-tevžkove hiše. Največja nesreča v vsaki družini je prepir med ženo in možem. Taka grozna nesreča se je vselila tudi v Matevžkovo družino. «Kdor ne uboga, ga tepe nadloga!« Ta resničen slovenski pregovor se je v polni meri uresničil nad mladim gospodarjem. Na vse kriplje je stari Matevžek branil svojemu sinu Janezu, naj ne jemlje, v zakon ošabne Lesjakove Neže. A vse skupaj ni nič izdalo. Janez ni hotel poslušati svojega previdnega očeta, ampak mu je grobo odgovoril: cVeste, oče. kmetija je moja! Ako vam ni Neža všeč, je to pač vseeno, saj ne bo vaša žena. ampak moja!« Kaj si ie hotel pomagati Janezov oče. za kmetijo ga je sin že itak prevari!, ko mu je obetal, da se bo ženil po njegovi volji. Oče mu jc verjel in mu izročil grunt. Ko je oče uvidel, da mu je vsako govorjenje brez uspeha, jc samo odločno rekel: «Dobro, Janez, ti se oženi po svoji volji, jaz pa grem od hiše k hčerki Franci. Ce si še toliko poštenjaka, mi izplačaj, kot in kar sem si izgovoril, da ne bo potrebno sodišče!« Sin je bil zadovoljen z očetovo zahtevo, pa mu je vse izplačal. Ko se je trmoglavi sin poročil, ni bilo na svatbi ne očeta, pa tudi ne sestre France. Janezu je bila kmalu kazen za petami. Prej tako sladka Nežika je kmalu pokazala svojr skrite rožičke. Ni bilo pol leta po poroki. že so v vsej vasi vedeli, da se je pri Matevžkovih naselil v hišo prepir. Od jeze je začel mladi gospodar posedati po gostilnah. Ko pa se je pozno ponoči vračal domov, je sledil običajni prepir, ki se je končal navadno z lasanjem ali pretepom. Toda Janez se le fli hotel vdati svoji ženi, dasi ie sam bridko občutil, da ga to popivanje vodi z vso naglico v gospodarski propad. Spoznala je tudi trmoglava Nežika In okušala na koži od skelečih moževih udarcev, da tako ne more iti dalje. Premišljala je in premišljala, kje bi našla gotovo pomoč. Končno jo je le pogodila. Šla je k škocijanskemu mežnarju. Ta jo je najprej pošteno ozmerjal. Ko se mu je začela že smiliti, ji jc obljubil svojo pomoč, toda le pod trdim pogojem, ako opusti trmoglavost in jezikavost. Nežika mu je vse obljubila. (Dalje prlh.) x Pomota. Na vlaku pregleduje obmejni policijski uradnik potne liste m naleti na mlado gospodično, ki je imela črue lase, dočim so bili v potnem listu lasje označeni kot rjavi. Na zadevno uradnikov© pripombo je mladenka odgovorila: cNič ue d«- ali hočete besedo^popra vi ti vi ali jaz?> ZGODBA ZA KRATEK ČAS. Koprivnik v Bohinju, decembra. Potoval sem po Bohinju. Ker mi je čas dopuščal, sem se odločil, da grem še na Koprivnik. Bilo je deževno vreme, pa 3em ostal par dni tam. Malo od vasi Jereke sem dobil ob poti mo-žička, kakšnih sedemdeset let starega. Kar začudil sem se, da me sprašuje o ,oh-ceti', ter sem ga vprašal, kaj je, ali se mogoče ženi kakšen velik posestnik. Pa mi je odgovoril: pa, da je marsikateri krof zgubil življenje. Popotnik. Spreobrnjena skopuha ! (Dogodbica.) Na Gorilah so pobirali za nove zvonove. Ključarja sta obredia vso župnijo In trkala na vrata siromakov in bogatinov, ki so se več ali manj bogato odzvali. Samo skopuha Plesnik in Cehavec sta bila gluha za vsako nagovarjanje ter nista ničesar darovala. Pobiralca sla ju radi tega za tožila v žup-nišču. Župnik se je ugriznil v spodnjo ustnico in napenjal struno, na katero bo udaril v pripravnem časn. Naročil je skopuhoma, naj prideta k niermi v nedeljo po maši na važen razgovor. Plbkriik ib Cehavec sta živela v hudem sovraštvu. Pred leti ju ie razdrla pravda za mejo, ki se je končala z feidom, da sta morala poravnati vsak polovteo stroškov. Od takrat sta si bila smrtna nasprotnika. V Župnišče sta prišla točno ob določenem času. Prav nič nista slutila, da se bosta našla skupaj pred farnim nčetom. Plesnik je ostal pri vratih, dočim se ie Čehavec umaknil na drugi konec hodnika in gledal skozi okno, «Le noter, le noter, prijatelja!» ju je poklical župnik. «Prav tale trenutek sem vama namenil.« »Jaz pridem pozneje,* je zamrmral Cehavec. »Kar noter! Oba imata dovolj prostora.« Pripravil e stole in pomignil, naj stopita v sobo. »Sedita!« je zapovedal tako resno, da se nista upala ustavljnfi. ■•Čudaka sta, eden kakor drugi,« je začel du-liovnik. »Ne vem, kako bi vaju Dolje označil.* Skopuha sta se spogledala v divji jezi, kateri nista smela dati duška vpričo svojega dušnega ; aslirja. •Vest mi ničesar »e očita,» se je Plesnik prvi oglasil. «Ali ti še ni povedala, da si umazan skopuh? Jaz pa to že davno vem in ključarja tudi, ki sta Izbirala za zvonove ...» Možaku je zlezla glava globoko med kolena. Čutil se je prizadetega, zato ni imel poguma, se vzravna a. Cehavec pa se je natihem veselil, ker ga je župnik vpričo njega osramotil. •Tudi ti nisi boljši,« sc je duhovnik vrgel na Cchavca. »Za las si mu podoben. Radoveden' sem, kdo izmed vaju mi je»to napravil...? Ko je to izrekel, je odprl puščico za nabiranje milo-darov, iz katere je prinesel kovinast gumb. •Cerkovnik ga je našel v nabiralniku,* je rohnel in grmel. «Kdo izmed vaju je napravil to brezbožno šalo? V župniji ne poznam nikogar,1 ki bi tako nesramno skoparil.* •Jaz je nisem,* se jc izgovarjal Cehavec. »Ne mislite, da sem takšen, kakor tale tukaj zravfn mene.* »Nisemi spustil gumba v nabiralnik,* je Plesnik pjhnil proti sosedu. ' »Prepričan sem, da je bil nekdo izmed vaju. Sram ga bodi! In zasluženi kazni tudi ne ujiiv*., V pekel ga bom poslal .skoparit ža vso večnost!-.! »Jaz ne pojdem v pekel radi tega,* se je izvijal Cehavec. »Pošljite tegale tukaj!« « Jaz tudi ne grem,« je:javkal Plesnik. «Ver-j jemite, da nisem tak stiskač.» Globoko je segel v žep po teh besedah in položil pred župnika i nekaj kovačev. »To je za nove zvonove,* jej rekel ponosno. »Človek mora biti na mestu.! kadar gre za božjo čast.* •Aha, name bi rad zvrnil krivdo,» se je razjezil Cehavec. «Cakaj, ua sc pomeriva, boš videl, kdo sem!> Hitro je odpri denarnico in vrgel na ■mizo bankovec za IGO dinarjev. ;-' »Nekdo izined vaju je moral biti,» je trdil j župnik. »Meni nc bosta utajila.* 235 Splošno priljubljen ttavni n a dom es/ek, €>l£usen i cenen. Doitlva sc v rselj dobro asorrironlg kojoiij/alni^ irottvinafr. «Jaz nisem bil. Tukaj je sto dinarjev — dekaz, da nisem skopuh,* se je Plesnik oveliko-dnšil «in da veste, tale me hoče očrniti.i •Vi torej niste bili,* je duhovnik nenadoma popustil. . V' •Jaz tudi ne,* je dostavil Cehavec. «V potrdilo dodam še sto dinarjev.* •Jaz dam še dvakrat toliko,* se je postavil Plesnik, kar je tudi izpolni!. , •Tu imate tri stotake,* jfc Cehavec. zapečatil svojo nedolžnost. «Pet je več kot tri,* je porasel Plesnik hi izbrisal svojo krivde s petimi stotaki. Župniku se je zdelo dovolj. »Zdaj verjamem, da ni nihče Izmed vaiu podaril gumba za zvonove,* je opustil prejšnjo trditev. «0 tem ni več dvoma, jasno sta dokazala svojo nedolžnost.* Hitro je pograbil denar ter ga je spravil v omaro; Skopuha sta otožno zrla za denarjem, na kar sta se poslovila Zunaj sta se strupeno pogledala in tedaj so se Plesniku široko odprla usta. «Pa si bil ti, da veš:» je požugal sosedu. «Ti si vrgel gumb v nabiralnik. Pripravil si me ob 800 dinarjev.* «Ti si bil, saj te poznam,* ga je napadel Cehavec. »Petsto dinarjev si mi požrl.* Župnik, ki je skrivoma gledal skozi Okno, je skoro počil od smeha. On sam je bil tisti, ki jima je podtaknil gumb z namenom, da ju ozdravi skopuštva, kar sc mu je tudi posrečilo. Soteščan. Izgubljeni vol (Smešna dogodbica.) Ginjen zaradi živalske ubogljivosti si je obrisal solze z rokavom- Jokal je Bigelj prav rad, kadar je bil v vinskem razpoloženju. Večerni mrak se je polagoma zgostil v nočno temo. Mož je zadel v vsak obcestni kamen, kljub temu pa je skrbno držal za vrvico meneč, da vodi žival. Njegov samogovor je bil kaj različne vsebine: hvalil je pridnega voliča, preklinjal kamenje ter se jezil nad cestno upravo. Došel ga je sosed Roglič. «Kdo pravi da ga nimam? Kaj Je pa to?> mu je pokazal vrvico. mu je ponosno obljubila. Katrica je hitela proti železniški postaji na vlak, ki jo je povedel v mesto, kjer se je ustavila ob izložbenem oknu, občudovaje samoveznice, kakršnih še ni videla v življenju. Izbrala je najlepšo — črno z belimi črticami. Cena jo je sicer nekoliko iznenadila, kar je popravila misel na to, da take razen Franceljna ne bo nosil nihče v okolici. • ' Tako je izvedla prvi del obljube s tem, da je kupila nekaj lepega. Misliti pa je morala še na drugo polovico, na nekaj dobrega, kar je dostavila ob slovesu. Tukaj je bilo težko izbirati: v mestu prodajajo toliko prijetnega za želodec. Poskušala je razne sladkorčke, pecivo in slad-čice, a za nobeno se ni mogla odločiti. Presenetil jo je voziček, ki ga je rinil po ulici pred sabo možak, kričeč: cSladoled, sladoled!* Še nikdar ni čula te besede in prav nič ni dvo mila, da pomeni okusno jed. «Ali je dober?* je vprašala možaka, ki se je ustavil z vozičkom. «Izvrsten,» ga je pohvalil na vsa usta. «Kava, čokolada, citrone, maline — vse ledeno! Izborno sredstvo proti žeji. Kaj takega nimate v domačem kraju!* «Dajte mi ga nekoliko za poskušnjo .. .* «Za en dinarček, kajneda?> Mož je odkril pločevinasto posodo, napolnil je zvitek iz oblate ter ji ga je dal v roko. «Kako hladi,* je hvalila sladčico. «Pa tudi okus je izboren.* «Angelci bi jo jedli, kaj ne, Marička?* Katrica mi je ime .. .* «No, Katrica, ali ga bova še kupila?* «Še kake pol kile.* Dekle je vzelo iz košare lonček s pokrovcem ter mu ga je nastavilo. Ko je bil napolnjen, ga je postavilo na dno in založilo z ruto, da se ni prevrnil. Nato je odhitela na vlak z mislijo, kako bo Francelj povrnil njeno ljubezen. Najprej mu je izročila samoveznico, da bodo videli, kdo je njen izvoljenec; nato mu je podala lonček — nekaj dobrega za usta in želodec. «To so odpustki za žejo,* ga je presenetila. e-bolej koristen, je kriiko tudi neprijeten, celo }*>-gubonosen, ako v. ujkm ne znamo ravnati. Paziti je zlasti, da .se \ posodah ne segreje preko 30 stopinj Celzija, ker pri tej toplini že obstoja nevarnost eksplozije. Nalivanje jo prelivanje petroleja ne izvršuj nikoli v goiečo svetiljko ali blizu luči, odnosno oghja, zlašti ga ne vlivaj v goreč« asitetiljku. 1'etroloj naj v svetiljki nikoli ne dogori do konca, negi) ga mora biti v sve-tiljki toliko, da se stenj dovoljno namaka. Odvijanje luči ne pomeni nobenega prihranka, pač pa povzroča smrad. Kadar hočeš luč ugasniti, najprej stenj odvij in nato pilmi preko cilindra, kajti pihanje naravnost v cilinder iuia lahko zle posledice zlasti za oči. Da dosežeš svetlejši plamen, moraš v petrolej vj-eči Jiošček kafre. Eksplozije pa preprečiš, ako na liter petroleja pri-deneš tri grame kuhinjske soli. Vrednost raznih drv. Najboljši les za kurjavo je bukov, potem gabrov, nato javorjev, brezov, akarijev in les zelo smolnatega bora. Za temi sledijo brestov, hrastov, nekoliko smolnati borov, niecesnov, jelov in smrekov le£. Slab je lipov, jelšev, topolov, vrhov iu kostanjev les. Hišne miši preženeš, če .liatreseš zelo dobro narezanih grenkih mandljev, pomešanih s sladkorjem in moko, po onih mestih, kamor prihajajo miš L Sladkor moraš na vsak način priložiti, ker je to slaščica, kateri se miši ne utonejo odreči. Varovanje lesa pred trohnobo. Les. ha prostem se dalje časa ustavlja frohnobi, ako ga večkrat namočiš z železno galieo, raztopljeno v vodi. ['zanimivosti X Ogromni plazovi pri Nhri. Poleg Roctjue-billieresa blizu Nizze v Franciji se pomika z gore velikanska množiria pršti in kamefija, ki obsega, kakor se cent, okrog tri milijone kubičnih metrov. Plaz se premakne vsak dan za okrog pet metrov naprej. V vsej ogroženi dolini so izpraznili hiše in so se ljudje izselili. X Mačka kot prerokinja. Neka gospa v Brigh-tonu, ki poseduje lepo zbirko porcelanaste posode, je nedavno v svoje največje začudenje doživela, da se je njena mačka z največjo odločnostjo branila iti spat na svoje običajno ležišče v sobi, kjer se je nahajala porcelanasta posoda. Ponoči je gospo zbudil silen ropot. Prestrašena se je gospa dvignila iz postelje in zapazila, da se je v sobi s porcelanasto posodo udri del stropa, ki je zdrobil dragoceno zbirko in pokopal pod seboj omenjen« mačje ležišče. Očividno je mačka slutila nesrečo naprej in se je zaradi tega branila zlesti v svoje običajno ležišče. X' Strašen samomor v grobu. Neka 221etna visokošolka bukareškega vseučilišča je izvršila ua bukareškem pokopališču strašen samomor. Mladenka še je vlegla v neki izkopani grob, se polila s špiritom in zažgala. Zgodilo se je to po-n<»či. Naslednjega dne so našli v grobu sežgano truplo. Samomor je dijakinja izvršila, kakor ie Listnica uredništva Trbovlje. Pošiljajte na uredništvo v Ljubljani. Hradtaifc. finega dopisov smo opustili, ker je i vrSKda: jee zakdsael. \'«vi fcot Dopis aa prav jasen. Jesenice. Mislimo, da je boije, če se ne priobči. Pišite kaj> splošno zanimivega iz Vašega kr«ia! Brezje pri Kajhenhurgu. Pride prihodnjič. Lodah. G. dopisnik, ali ui mogoče bolje, da se dopis ne objavi? Prosimo natančnejšega pojasuila. Gornji Logatee. Zal smo dopis prejeli pre-. kesn«. ker se« je redakcija zadnje številke zaradi državnega praznika zaključila en dan poprej kakor običajno. Kogakom v Franciji. Popolnoma enostavno. Vsak posameznik se priglasi kot naročnik knjige. K6 ' knjigo prejmete, odpošljite potreben denar! Ursoa s»Ia. Prihodnjič! 1 ZA SMEH IN KRATEK ČAS] Njegovo *pravičilo. Učitelj: Koliko reber imaš, Jurček?> Jurček: vem, gospod učitelj. Mene tako strašno žgačka. da jih ne morem prešteti.?. BOLNIM. Kaj pravijo tisti, ki «o okušali .. KAl.F.FI t i!' D. Kaleničenka: tiptotovaiii ^Mpaii! Smatram za svojo dolžnost izraziti V t« -.»j«, t•J.nun> hvaležnost za, rezultat, ki tem ga dosegel pri zdravljenju •9 „KALEFLUfDOM"; že-dre kti je odkar sem izgubil sposobnost svobodnega kretanja, kajti, tsled skleroze pri-vodnice in razširi« »rta uastop&jfl.pri meni pri najmanjši pospešitvi korakov ali ob razvnetju srčni napadi, ki jih jo čutiti po nepravilnem utripanju srca. Isti pojavi nastopa.}« tudi ved j »dom. Spanje mi je bilo tako težko iu ncioino, da s«n moral pogosto uttajati in okno odpreti, da sem »dihava! hladen zrak, samo da umirim srce. Sploh nisem bil v stanu opravljati katerikoli fizični posel. Zdaj po zdravljenju s „ K ALEFLUIDOM " so vsi ti pojavi pri meni izginili. Lahko zopet hodim in še dokaj hitro. Imam mirna spanje, živci so-se umirili, želodec v redu funkcionira, dokler sem trpel od zaprtosti, imam sploh tak občutek, da gotovo niti ne. opazujem, da imam ž® 68 'et; " Spoštovanjem 1. Astafjev, Igalo ištev. ■ ) (Boks Kotorska). .KALEFLUIL" zdravi od živčnih in protinskih bolezni. .jKALEFLUlD" se prodaja v vseh lekarnah in drogerijah. BREZPLAČNO se vsakemu pošilja detajlna literatura z zdravniškimi ocenami in pismi samih bolnikov. Obrniti se je na naslov: ileograd, Pop-Lukiua št. 1, Lit. D 1. Miloš Markovi«?. Otroška pamet. Nežica (ob zibelki brata novorojenčka): «Ma-mica, odkod se je pa ta vzel?> Mati: clz nebes smo ga dobili.* Nežica: Martin: Služkinja: «To pa je dejal naš šofer.* Tatvina. Jožek je vzel mamici veliko klobaso, ki je tehtala en kilogram, ter jo vso spravil pod streho. Ko je mamica iskala klobaso, je Jožek pokazal mt mačko. «Dobro», je menila mamica ter stehtala mačko, katere teža je znašala baš en kilogram.