7
0
(3LR5ILO SloVm^KKR
DELRVSTvR-
Bil fiannniin n d n d n n n n D mn iun m
=ž/vL=
Izhaja vsak :	petek.	:
Uredništvo in upravništvo v Kopitarjevih ulicah št. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 3 -poluletna . . „ 150 četrtletna . . „ 0 75 Posam. štev. „ 010
Štev. 12. sa sa ssi V LJUBLJANI, dnč 19. februarja 1909. se> se* ^ Leto IV.
V torek dne 2. marca k javnemu predavanju v veliko dvorano »Uniona«! »Slovenska krščansko socialna zveza v Ljubljani« je pričela prirejati javna predavanja v veliki »Unionovi dvorani. Prvo predavanje dr. Grudnovo »Francozi na Slovenskem« je obiskalo 3000 oseb. Prihodnje javno predavanje v veliki dvorani »Uniona« se vrši v torek dne 2. marca točne ob pol osmi uri zvečer, na kar opozarjamo že sedaj vse'somišljenike in soniišljenice v Ljubljani in bližnji okolici. Predaval bo tajnik Slov. Ljudske Stranke dr. V. Rožič o Bosni in Hercegovini, ki je ravno sedaj predmet avstrijsko - srbskega spora. Skioptične slike bodo kazale najvažnejše točke, na katerih se bodo morda razvili v kratkem velezanimivi dogodki. Vstop je za vsakega prost. Vsak čitatelj ..Naše Moči" naj pohiti na to javno predavanje. Agitirajte za obilno udelež o tudi med svojimi znanci!
v
Zensko socialno vprašanje.
Kakor so nezdrave razmere za posle na deželi, ravno tako in še bolj so nezdrave po mestih. Vzemimo si na primer ljubljanske služkinje. ki morajo delati dan za dnem od 12 do 15 ur na dan, in to brez razločka letnih časov, poleti kakor pozimi. Če pomislimo, kako naporno delo imajo sobarice, ko morajo dostikrat celo težke preproge iz drugega ali tretjega nadstropja nositi na dvorišče stepat, to delo je za
moške postreščeke, kakor je v Zagrebu že vpeljano. Ali na primer svetlenje sob, pri katerem dobi marsikatera šibka sobarica dolgotrajno bolezen, a premetene gospe jih znajo dobro pogovoriti, češ: saj zdravniki pravijo, da je to dobro, da se telo ukrepi in živci bolj močni postanejo. Prosim, naj blagovole blagorodne gospe odgovoriti, čemu si same svoje telo po telovadnicah in kopališčih vtrjajo, ho je doma tako lepa in cena priložnost. Zdaj pa še ko so perice nekoliko dražje postale, seveda mora še perilo doma ostati, da le ni mogoče se malo oddahniti, in če se to zgodi, je hitro opomin tu: »Ali že zopet stojiš? Ali nimaš nič dela?« itd. In mnogokrat je za praze nič robantanje. Ba bi vsaj k temu bila še zadostna in povoljna hrana; a prepogosto se sliši, da posel vedno preveč stič in premalo dela.
Koliko zboljšanja je tu potreba, a me smo preslabe, da bi si mogle same kaj zboljšati, me potrebujemo postavnega varstva. Zatorej drage mi tovarišice, vse v organizacijo, z združenimi močmi bomo mogle kaj doseči. Tu imamo »zavod sv. Marte«, ki je združen z S. K. S. Z. Pa to še ni vse, želeti bi bilo, da bi se osnoval en odsek posebej za služkinje, kjer bi se njih socialno vprašanje razmotrivalo, na katerih shodih bi se stavile resolucije, ki bi se potem izročile našim gg. poslancem, ki bi jih potem obdelane predložili državni zbornici. Tudi vam priporočam: naročajte si list »Naša Moč«, podpirajte ga gmotno in tudi z vašimi dopisi, da se tako nekoliko spoznajo naše težnje, in tako tudi ena drugo podpiramo. Vsaj upam, da nam bo slavno uredništvo dovolilo en prostorček v svojem cenjenem listu, da sc borno mogle tudi me kaj pogovoriti, podučiti in okrepiti, da bi mogle tako skupno nastopati proti našim zatiralcem.	Služkinja	Radoslava.
XXX
Kakor so gnili poselski redi na deželi in v glavnem mestu Kranjske, [stotaki, če ne še sla-beii so v I rstu. 1 u pride še slabi čas na vrsto. Slabi čas, to je poletje. Vsa boljša gospoda gre v poletnih mesecih na počitnice. Res, da je nekaj tacih, ki poleg mesečne plače plačajo* služkinji tudi hrano, a vsi niso taki. Ko pride spomlad, je dekle na cesti, če ima kam domov, je
že še dobro, in tudi če je doma, gledajo domači, da kaj dobijo in tako gredo še tisti krajcarji, kar si jih je prej prihranila. Tako mora čakati jeseni, ko se gospoda zopet vrne. Tudi tu bi postava morala poseči vmes. Zakaj postavljajo ubogega človeka kar tako na cesto, da sami laglje bolj v razkošju žive. Uboga, služkinja mora mnogokrat trpeti pomanjkanje radi gosposke nenasitnosti, razkošja ali tudi radi njih lakomnosti. Ni še dolgo, ko sem imela priložnost govoriti z neko služkinjo, ki je prišla iz Prage (opomnim, da ravno najslabejše obitelji iščejo služkinje v tujini, ker te si navadno ne vedo kam pomagati, in tako lahko ž njimi delajo kar hočejo); pravila je, da mora vsako jutro vstali ob štirih, cel dan mora zelo pridno delati in pred jednajsto uro zvečer ne more k počitku; na vprašanje, koliko ima plače, mi je odgovorila: 20 kron na mesec in 4 krone za večerjo. Torej ubogo dekle, če dela dan za dnem po 19 ur na dan, potem pa za večerjo niti 14 vinarjev ne dobi, dočiin pol litra mleka stane 16 vinarjev, s čim naj se potem nasiti? Rekla mi je, da si le malo kruha kupi. Pristaviti moram, da ni pri nobeni ubožni obitelji, temveč pri nekem zdravniku, ki je brez otrok in ima stanovanje z več sobami, za katerega plačuje skoro do 2000 kron. Neka druga zopet, ki je pri milijonarjih in imajo pet čisto novih lepih hiš, ena poleg druge; služkinje morajo pa stradati; pravijo, da je od nedelje do nedelje vsak dan krompir. No, to bi še bilo, saj to je kranjska »košta«, da bi le bii vsak dan sproti kuhan. Po deželi dajo navadno ostanke psom ali onim, ki v hlevu krulijo, tu jih pa za posle pogrevajo, ravno primerno za želodčni krč. Koliko jih je zopet, ki jim plačo od-trgujejo in drugače krivico< delajo, kar bomo še pozneje slišali.
Zatorej dekleta, drage mi Slovenke, proč s tihimi tožbami, proč z zahrbtnim godrnjanjem, s tem ni nič pomagano, le nevolja je še večja; skup vse v organizacijo v slovensko krščanskosocialno zvezo, da se tam združimo, če mogoče v lastnem odseku, podpirajte in čitajte list »Naša Moč«, da se navzamemo vse enega duha in delamo za naš blagor kakor ena sama. Vse za eno, ena za vse!	Radoslava.
Spoštuj starše!
Izvirna povest.
(Dalje-)
Ob deseti uri je prišel zdravnik. Zelo ga
je razveselilo, da se je bolni ženi zboljšalo, pa
vendai se je ulose bati, da se je mrzlica zopet ne loti, toraj je svetoval, da naj se bolnici do-tra hrana pred la a in da naj se jej prav skrb-no streže. Zakaj le pri skrbni postrežbi in pri dobri hrani bo okrevala vsaj toliko; da bo za-mogla domača dela opravljati.
Tako sta živela nesrečnika dan za dnevom v skrbeh in težavah, vendar sta^ bila v njuni nesreči in revščini mnogo bolj srečna in vesela, nego marsikedo, kateri v bogastvu in obilici živi, pri vsem tem pa vendar nikoli prav vesel in zadovoljen^ ni. Najboljše hladilo za pekoče rane, najslabšo tolažbo za raznovrstne skrbi zajemala de mati v goreči, velikodušni ljubezni
do svojega edinega sinu; sjn je pa v ljubezni do mile matere dobival moč in pogum, težave
zmagovati, kajti pri vseh mukah in skrbeh mislil je vedno na brezštevilne bolečine in težave
drage mate e,'Katere jc ona že od njegovega rojstva radi njega prestati morala.
Slovenski pregovor pravi: Človek sklepa. Bog pa sklene! Ravno tako se je tudi tej družini godilo. Nebeški Oče hotel ju je še huje skušati, zatorej jima je naložil še težji križ, zakaj kogar Bog ljubi, tega tudi tepe!
Nekega dne pride Leopold domov in pove materi s solznimi očmi, da je njegov gospod, od mrtvouda zadet, nenadoma umrl. »Zgubljeni smo, ljuba mati! Kedo mi bo dal sedaj kaj zaslužka, glada moramo poginiti.« Akoravno je bila ta novica za bolno vdovo jako grenka, je vendar trdno v Boga zaupala in nesrečnega sina tolažila.
Črez nekaj dni misli si Leopold druge službe poiskati, vprašuje in prosi pri vseh znanih odvetnikih, pa ves njegov trud bil je zaman. Ni dobil gospoda, ki bi bil pokojnemu enak, medli in slabo opravljeni mladenič ni nikomur ugajal, povsod so ga s prijaznim obetanhjem odpravili. Le pri nekem kupčevalcu dobil je nekaj dela, izdeloval mu je kupčijske račune, pa dobil je le malo plačila. Mati je potrebovala zdrave in tečne hrane, potrebovala je zdravil, pa vsega tega je primanjkovalo, zakaj kjer m denarja, obilnosti ne išči. Dobrodušni zdravnik je rad pomagal po svoji moči, pa kakor rečeno, njemu se je samemu slabo godilo. Leopold jc
plakal in tarnal, prosil Boga za pomoč, iskal si zaslužka, pa ni ga bilo človeka, kateri bi mu bil pomagal. Vsaj ni potreboval pomoči toliko zase, marveč za svojo bonlo mater. Slednja ga je sicer tolažila z resnicami svete vere, mnogokrat mu je djala: »Dragi sin, zaupaj v Boga, o-n nam bo gotovo pomagal, zakaj kedar je stiska največja, takrat je božja pomoč najbližja!«
II.	»
Šest tednov po teh dogodkih se pripelje neki prijazni pomladanski dan, prav lep voz po tržaški cesti v mesto. V vozu sta sedela dva čedno opravljena možaka; eden izmed njiju bil je že sivolas, drugi je bil videti mlajši. Bila sta prav trdne in krepke postave, govorila sta domači jezik, sploh se jima je na prvi vid poznalo da sta Kranjca.
Spoznal je pa tudi lahko vsakdo, da je starejši, gospod, mlajši pa služabnik. Akoravno sta se prav prijateljsko pomenjkovala, vendar se je mlajši proti drugemu nekako spoštljivo obnašal. Bil je ta gospod rojen Ljubljančan z imenom Janez Trank in njegov sluga Miha.
(Dalje prih.)
Nova vlada.
Ministrski predsednik baron Binertsi ni posebno ubijal glave, kako da sestavi, novo ministrstvo. Nemški minister Schreiner je'človek, ima znancev in prijateljev v izobilju in zato je bilo Binertu lahko dobiti potrebnih oseb za ministre. Seveda, 'kako je ministrstvo, ki zadovoljuje Schreinerja, si lahko mislimo. Slovani to ministrstvo po pravici imenujemo »predpustno«, ker se brez dvojbe v resnem času ne bode moglo vzdržati.
Sicer je navada, da se v ustavnih državah sestavlja vlada iz parlamentarcev, ki imajo zaupanje večine zbornice in ki jamčijo, da vladajo ustavno. Pri nas v ljubi Avstriji, je to nekoliko drugače. Stari ponemčevalui način vladanja, je vstvaril v državi razmere, s katerimi ni nihče zadovoljen. Nemcem se vzbuja čimdalje večje poželjenje, da ponemčujejo kolikor mogoče slovanske zemlje. V Slovanih pa se je vzbudila čimdalje močnejša narodna zavest in prepričanje, da brez njih ni Avtrije. Vsled tega ne puste Nemcem gospodovati v svojih zemljah. V tem obstoji narodni prepir, ki zavira skoro vsako socijalno delo v državi.
Baron Binert je kot uradnik brezdvojbe pristaš ponemčevalne birokracije. Zato se mu tudi ni zdelo potrebno, da se resno razgovori s parlamentarnimi strankami in vpliva nanje, v smislu enakopravnosti Slovanov. Velike bolj zložno je bilo nikogar nič vprašati in poklicati v minstrstvo ljudi, kakršne so nasvetovali Schreiner in tovariši. Kako se je gledalo na enakopravnost, se zrcali v tem, da je v sedanjem kalbinetu devet izrecno narodnih Nemcev in le štirje Slovani, med katerimi ni nikogar, 'ki bi se o narodnostni stvari mogel meriti z najpoiiižnejšim Nemcem.
Da tako ministrstvo ne more zbuditi slovanskega zaupanja je jasno in to tembolj, ker hoče veljati kot močna roka. katera bi tudi poklicala v življenje § 14. in ž njim absolutno vladanje, seveda v prilog Nemcem.
§ 14. naše ustave je tudi grozna ovira parlamentarizma. Vsled določbe tega paragrafa je državni zbor obsojen v samozatajevanjc. sicer visi nad njim obsodba zaključenja. Stranke, ki hočejo, da se vlada s parlamentom, morajo služiti tudi neljubim vladam in glasovati za protivne zadeve. Slaba stran našega parlamenta pa krepi' birokratizem, ki od časa do časa vskipeva v svoji mogočnosti, in pomilovalno zasmehujoče gleda na ljudsko zastopstvo.
V takem položaju imamo posebno delavci malo pričakovati od »zgoraj«. Vse na kar se moramo zanašati je naša lastna moč, ki se osredotočuje v organizaciji. Skrbimo za to, da bode ta sila zbrana v kršč. soc. taboru. Dolžnost izvrševalnega odbora slovenskega kršč. socijalnega delavstva je, da še bolj, kakor do-zdaj dela na probujo in tesno spojitev slovensko krščansko socialnega delavstva.
Na tisoče in tisoče slovenskih delavcev in tudi delavk čaka, da se mu reže krščan.'socialni kruh. A ker ga ni, ki bi jim ga nudil, pa se topo in obupno vržejo rdeči mednarodni organizaciji v roke. Priznamo, dela se, a ne dela se načrtoma, po zistemu. Preveč govorjenja marsikje, premalo sistematične praktiške organizacije od delavca do delavca, od delavke do delavke. Za izobrazbo se v naši krščansko socialni delavski organizaciji stori veliko, dasi izobrazbe ni nikdar preveč. Premalo se pa stori za tisto malo, vztrajno, požrtvovalno, mučno delo, da se vsak nalš somišljenik, vsaka naša somišljcnica ne le pouči teoretično o naših načelih' in o pomenu organizacije, marveč da se tudi vspodbudi in navduši za praktiško razširjanje krščansko socialne delavske organizacije. To se mora izpremeniti. V ta namen pa ne zadostuje, da delajo le nekaterniki, marveč piav vsi, ki jim je pri srcu, da ne zamre med slovenskim krščansko socialnim delavstvom krščansko socialna delavska zavest, ki povsod drugod napreduje in sijajno napreduje, med tern ko se pri nas o posebnem napredku ne more govoriti, ker se zanemarja podrobno delo, ne sicer povsod, a marsikje!
Z veseljem pa priznamo, da se s takim veseljem posvečajo osobito mlajše inteligentne delovne moči org. kršč. socialnega delavstva. Imena dr. Benkoviča, dež. odbornika profesorja Jarca, dež. odbornika dr. 'Pegana, deželnega poslanca dr. Zajca, Frana Trsoglava in Ivana Podlesnika, večkrat zadenemo poleg veteranov govornikov kršč. soc. delavske organizacije. Tudi med delavstvom samim imamo že krepak inteligenten delavski naraščaj, ki sc ne boji tudi nastopa.
Vse to nam dokazuje, da imamo dovolj moči in tudi sil, da se lahko v kratkem času izvede popolna zistematično izpeljana podrobna organizacija krščansko socialnega delavstva.
i obačno delavstvo.
KRŠČANSKO SOCIALNO TOBAČNO DELAVSTVO LJUBLJANSKO!
Te dni boste zopet volili svoje zastopnike in zastopnice v bolniški odbor. Važnost vo.itve Vam je znana.
Krščansko socialne tobačne delavke in delavci rno/ate ob teh volitvah izpolniti svojo dolžnost v polni meri. Skrbeti morate, da dobe kandidatinje naše krščansko socialne tobačne delavske organizacije ogromno število glasov, ker le tako jim bo mogoče, da bodo uspešno zastopali Vaše koristi.
Vsak naš član, vsaka naša članica naj zato v polni meri izpolni svojo dolžnost. Ni dovolj, da voliš kandidata naše organizacije. Storiti moraš več in moraš agitirati med onimi svojmi tovarišicami in tovariši, ki jim morebiti važnost volitev ni znana, da volijo z nami.
Takoj pričeti z agitacijo v najširšem smislu za volitev v bolniški odbor! Vsako priliko porabiti za agitacijo, ie sveta dolžnost in skrb vsake naše somišijenice, vsakega našega somišljenika!
VERBIČ IVAN,
SAVENZ JOSIP,
BUČAR FRANC II.,
KOPRIVC HELENA.
ROJC MARIJA,
JUVANC FRANČIŠKA,
zapišite ali pa prilepite na volivne listke, ko jih dobite v roke, da volite tiste svoje somišijenice in somišljenike v bolniški odbor, ki vam jih pri-porčata odbora naše krščanske socialne delavske organizacije. Gre se, da pokažemo socijai-nim demokratom svojo moč in zato mora prav vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljcnica storiti svojo dolžnost. Ni dovolj, da voliš prav, tvoja sveta strankarska dolžnost ti nalaga, da agitiraš za to, da volijo tudi tvoje sodelavke, tvoii sodelavci prav. Navdušeno v volivni boj za krščansko socialne delavske kandidatinje in kandidate. V slogi je moč!
Zaupni shod krščansko socialnega tobačnega delavstva.
Dne 17. t. m. se je prvič vršil zaupni sestanek zaupnikov in zaupnic krščansko socialnega tobačnega delavstva na zahtevo delavk samih, da sc razgovori predvsem o razširjenju »Naše Moči« in pa o drugih važnih zadevah, ki se tičejo delavstva. Sestanek je bil nad vse dobro obiskan po zaupnikih in zaupnicah tobačnega krščansko socialnega delavstva. Obiskali so sestanek med drugimi drž. in dež. poslanec dr. Krek, dež. odbornik dr. V. Pegan, državni poslanec Jožef Gostinčar, zbornični svetnik Ivan Kregar, zastopnik »Z. T. O.« Frančišek Terseglav. Moškerc govori o namenu sestanka.
Drž. poslanec dr. Krek govori o prihodnjih volitvah v bolniški odbor, kjer mora vsak in vsaka storiti svojo dolžnost. Upam, da bo v prihodnje vodstvo objektivno. Priporočal je tesno združitev delavstva in edini slovenski k. s. delavski list »Našo Moč«. Zavrnil je tudi znane social - demokraške laži o starostnem zavarovanju. Priporočal je še, da vsak pazno prečita uvodni članek v 37. številki »Slovenca« od 16. t. m., da bo spoznal kako dela socijalna demokracija.
K besedi se^oglasi deželni poslanec dr. Zajc, ki izvaja: 2e zadnjič sem omenjal nekaterih stvari, ki so važne za tobačno delavstvo, ter vam priporočal, da se zanimljete zanje po svojih društvih. Ker je danes vas tu zbranih lepo število, naj omenim še danes nove odredbe generalne direkcije. To je odredba v varstvo mater, ki je vam že znana. Nekateri so si prilaščali, kakor čujem, poesbne zasluge za to odredbo. To ni resnično, ker je generalna direkcija, kakor dobro vem, sama od sebe izdala to odločbo. Ta je sama na sebi dobra in plemenita in potrebna. Vendar pa taka, kakoršna je, ne odgovarja potrebam. Vsaka delavska mati je brez izjeme ravno ob času poroda potrebna posebnega varstva. O tem ni dvoma. Ali taka skrb bi morala biti splošna. Splošnost in enakost je princip, katerega se je držati, kedar napravljamo socijalno reforme. Zato bo dolžnost naših poslancev, da se potegnejo z vso silo za to, da se ta odredba popravi tako, da bo vsaka mati dobila po štirih tednih še štiritedenski dopust, ki naj bo plačan. To bo pravilno in dobro, financijelno bo pa za tovarno prav malo razločka. Govornik priporoča organizacije, ker le močna organizacija more ustanoviti delavstvu ugodne razmere in odredbe delavstvu v korist,
Na predlog Catarja se sklene sledeča resolucija: Sestanek naroča odboroma »Podpornega društva« in »Krajne skupine«, da vložita pri ravnateljstvu spomenico, ki zahteva:
1. Naj se izpremene določila glede na do-nust norodnicam.
-• v rede na) se razmere v kuhinji, ki naj se predvsem poveča.
3. Vredi in razširi naj se ordinacijska soba po načelih moderne higiene.
Navzoča državna poslanca se naprošata, da v tem smislu delujeta. Za tem govori drž. poslanec Jožef Gostinčar. Pravi, da je že zadnji čas, da nehajo naši somišljeniki polniti social-demokraške shode in tam poslušati neumnosti raznih tajnikov itd. (Pritrjevanje.) Pobija laži socijev in dokaže, da socialna demokracija ni delavska, ampak politična stranka, ki io vodijo m® r?™' .ampak judi - kapitalisti. Svari pred N. 1). O ki v teh hudih časih na ljubo par gospodom le cepi delavske moči. Konečno priporoča organizacijo in pripomni: ' »Ce ne dela parlament, naj pa toliko bolj delujejo naše organizacije«.
Konečno se oglasi k besedi dež. odbornik dr. Pegan, ki govori o neumnostih zadnjega social - demokraškega shoda. Priporoča delavstvu, da spravi v tobačno tovarno 1500 izvodov »Naše Moči«. (Pritrjevanje.) Zadnji čas je, da se tudi za delavski tisk kaj napravi. Omeni tudi kakšen »rešpekt« imajo nekatere visoke glave pred »Našo Močjo«. Cim več pa bo naročnikov, tem večji bo ta »rešpekt« in uspeh pri stvareh, ki jih bo zahtevala, bo bolj gotov. Zato pa pokažimo, da je »Naša Moč« res naša moč in skrbimo, da bo v tovarni kmalu 1500 naročnikov.
Predno predsednik Čatar zaključi sestanek še omeni, kako je potrebno, da zahaja delavstvo na naše shode, zlasti glede raznih resolucij in zahtev. Upa, da bodo v bodoče shodi, zlasti tobačnega delavstva vedno dobro obiskani in če je treba bo polna velika dvorana hotela »Uniona«.
Sestanek se ob pol osmi uri zaključi s klicem: »Živela agitacija! Na delo!«
Z lastnimi močmi.
Trboveljsko krščansko socialno delavstvo pozor!
V nedeljo na shod, ki se vrši ob. treh popoldne pri g. Jagru. Poročata: Deželni poslanec dr. Zajc o starostnem zavarovanju z ozirom na delavstvo in M. Moškerc o zgodovini delavskega zavarovanja.
Delavski sestanek še'je vršil v nedeljo dne 14. t. m. v Bistrici v Rožu na Koroškem. Razpravljale so se organizacijske zadeve. Čebulj z Jesenic je razlagal računski zaključek strokovnega društva. Gostinčar pa je govoril o so-cijalnern zavarovanju.
Socialno demokraškega poslanca Lud. Au-sta je pozvalo praško deželno sodišče na odgovor, ker je dne 2. decembra pri nekem pogubnem govoru, pod varstvom imunitete žalil verski čut in napravil hudodelstvo motenja vere, zaradi česar se mora sedaj zagovarjati. Soci-jalni demokrati protestujejo proti tozadevnemu postopanju sodišča v Pragi. — Res škoda, dp< veljajo zakoni tudi za rdečkarje!
Shod bolniških blagajn. Pod predsedstvom socijalno demokratiškega poslanca Beera se je vršil na Dunaju shod zastopnikov bolniških blagajn, na katerem so ugovarjali novemu zakonskemu načrtu glede uprave in bremen. Mi čisto dobro vemo da upravni načrt socialnega zavarovanja rdečkarjem ni všeč. Kje 'bodo pa dobili še zavode kjer bi na račun delavstva vzgajali in vzdrževali strankarske agitatorje, kakor se to godi sedaj. Nam se zdi, da imajo bolniške blagajne služiti bolnim delavcem in se morajo upravljati popolnoma nepristransko, kar ravno določa novi načrt zakona.
Iz Preske. Občni zbor delavskega društva smo imeli 31. januarja. Na občnem zboru je govoril gosp. Evgen Jarc, c. kr. profesor. Društvo je napredovalo v gmotnem oziru za nekaj kron. Ali je pa napredovalo v številu udov? Nekaj je vzrok, da ni napredovalo v številu udov, ker se ni akrodno delo zboljšalo; ko se akordno delo zboljša, bo tudi število članov se pomnožilo. Novi udje še pristopajo. Vsled prahu tudi delo v tovarni ne gre naprej, kakor bi moralo. Odborniki so večinoma ostali stari.
Jeza rdečili petelinov. Socialnodentukraški listi se jeze nad »klerikalci«, da ne puste delavstvu se združiti. Ubogi tepčeki! Kaj menite, da mi res smatramo socialno-demokraško stranko za delavsko. Tega sami ne verujete. Nikjer ne stoji, da mora biti delavstvo socialno-demo-kraško. Delavstvo se lahko organizira kjer hoče in brani svoje interese. Koiikor *se pri nas opazuje delo socialnih demokratov, smemo trditi, da ni za delavca slabše organizacije kot je socialno-demokratična, za katero se vleče posoruvelost pristašev.
JeseniSKa kršč. soc. delavska organizacija.
Sava. V nedeljo, 4. svečana je imelo 1. delavsko konsumno društvo svoj 11. občni zbor. Poročila načelništva so se odobrila. Revizor Pelc je poročal o zadružništvu; razprave so se .živahno udeleževali člani. Pri slučajnostih je predlagal revizor, naj dobe nadzorniki nagrado. Nekaj jih je ugovarjalo. Večina se je izjavila za njo, ker če hočemo vestno nadzorstvo, mu moramo tudi poplačati trud. Nadzorstvo, če hoče vršiti v polni meri svoje dolžnosti, nosi veliko •odgovornost, zato pa tudi zasiuži nagrado, da bolj natančno in vestno nadzoruje članom v korist društveno delovanje. Društvo je lani napredovalo. Prometa je imelo 215.953 K 14 vin., čisti dobiček je znašal 7.386 K 23 vin., člani •dobe 6 odstotkov dividende. Poviša se tudi re-:zervni zaklad. V nadzorstvo so bili izvoljeni: Jožef Tavčar, Frančišek Torkar in Frančišek Čebulj. Nasprotniki vedno upijejo in kriče\ da ničesar ne store za jeseniško delavstvo krščanski socialci. Ali je ustanovil Kristan naše konsumno društvo? Ali je dal Kristan kak vinai, ko je delavstvo pred leti stavkalo pri nas? Ali so dali socialni demokratje kak vinar brezposelnemu delavstvu, ko je pogorela naša tvor-nica? Socialni demokratje so tisti hinavci in delavski sleparji, ki niso še ničesar storili za jeseniško delavstvo, razven da vedno stegujejo svoje dolge jezike, da lažejo, veliko kriče, da vpijejo in pa da pobirajo od svojih backov denar. Storili pa niso in dali tudi niso jeseniškemu •delavstvu niti vinarja ne, ne ob štrajku in tudi ne, ko je pogorela savška tvornica. To-le povejte lažujivim. hinavskim socialno-deinokraš-kim delavskim sleparjem in lažujivim kljukcem. kadar bodo zopet lajnali svojo lažnjivo lajno. A ne samo to-le prečitati in morebiti reči, da je povedala »Naša- Moč« resnico, to morate povečati rdečim hinavcem in lažnjivcem v obraz, da jim že enkrat zavežete njihove nesramne, hinavske, lažnjive, dolge jezike.
Sava. Minuli torek smo pokopali delavca Jožefa Novaka; bil je odbornik konsumnega društva ter član strokovnega društva. Imel je kraset^ pogreb. Blag mu spomin!
Sava. Marija Novak se zahvaljuje vsem. ki :so se udeležili pogreba njenega moža v tako obilnem številu, osobito njegovim sodelavcem, članom in članicam konsumneg adruštva in strokovnega društva, predvsem pa »Strokovnemu društvu«, ki je izplačalo 50 kron pogrebne podpore.
tla, na katerih so neovirano
Prometna zveza.
t Anton Beberič. Dne 3. iebr uarja t. I. je ■u url na Dunaju Anton Beberič, ki je ustanovil »Prometno zvezo«, kakor tudi list »Osterreich-Ungarische Eisenbahner - Zeitung«. Rajnik je bil eden tistih neustrašenih mož, ki so umeli čas in se niso hoteli upogniti rdeči socialni demokraciji. Doma je bil iz Radgone v slovenskem Spodnjem Stajerju. Služboval je na Dunaju kot Werkmann na zahodnem kolodvoru •(VVestbalmhof). Leta 1899. je s peščico svojih prijateljev ustanovil železničarsko društvo, ki ‘e imelo le protisocialno demokraški prog am. A že leta 1900 je postalo društvo odločno kršč. •socialno. Takoj na to leta 1899. je pričel izdajati tudi nemški kršč. soc. železničarski list. Kot predsednik društva je bil izredno marljiv in neutruden. Poleg svoje težavne službe je imel ■dan na dan shode, pa ne samo na Dunaju, ampak tudi drugod. Tudi v Ljubljani je imel tri shode. Pokojni pa je bil tudi večletni predsednik enega največjih dunajskih pevskih društev, t. j. kršč. soc. železničarsko pevsko društvo »Stephensohn«, kjer je prav požrtvovalno deloval v prid društva, da ga je povzdignil do stopinje, ki je ena na j višjih med dunajskimi pevskimi društvi. Ponosni smo lahko Slovenci nanj, a se je rodil na naši zemlji ustanovitelj danes /e tako močne organizacije krščanskih železni-cai jev. Seveda so ga socialni demokratje zelo preganjali in zasramovali, ker jim je izpodnesel
Iz rdečega cvetljičnjaka.
Svoboda v bodoči »socialni državi« se zrcali iz sledečega slučaja, ki ga priobčajo »Leipz. N. Nachrichten«; »Ker bermburški »sodrugi« ne morejo in nočejo opuščati obiskovanja meščanskih pivnic (najbrže jih v socialno-demo-kraških gostilnah v znamenju »dobre stvari« preveč »pumpajo«), zato se je izdal od karteli-ranih strokovnih društev letak, ki obsega med drugim sledeče: »Sodrugom se prepovedo i e ( o sveta svoboda, zjokaj se nad rdečimi bratci) obiskovanje meščanskih pivnic . . . itd. Istočasno sc postavim pazniki (otroci ubogat!), ki bodo pregledovali meščanske prostore in naznanili vodstvu vse tovariše, ki se tam zalotijo . . .« Živelo denunciianstvo! Živela »svoboda«! Rdeči bratci ali Vas ni sram? Res lepo se že sedai kaže rdeča svoboda v Vaši prismojeni državi s prismojeno rdečo vlado. Nam sc že kar sline cedijo.
Somišljeniki in scmiSljenice, razSirjajte »NaSo moč«.
in samovoljno go-
spodarili. Njegov trud pa je bil tudi obilno poplačan s tem, ko jc videl, da raste organizacija, ki jo je ustanovil, od dne do dne in da je ta organizacija storila že mnogo dobrega v korist železničarjev. Spomin na Beberiča pa naj živi v naših hvaležnih srcih. Naj počiva v miru!
.Javni železničarski in delavski shod v Radečah (Narodni dom) priredi »Prometna zveza« v nedeljo, dne 21. t. m., popoludne ob 2. uri. (tovorita državna poslanca dr. Benkovič in dr. Krek (eventuelno državni poslanec (lostin-čar). Ce hočejo sociji hujše naleteti, kot zadnjič g. Čohal, naj pridejo motit shod; dostojni zborovalci pa so dobrodošli. Posebno je želeti, da se društveniki »Prometne zveze« shoda polnoštevilno udeleže. Na shod pride tudi predsednik Prcmehie zveze« Sclnvab z Dunaja.
M
Dobroznana deželna lekarna
pri
Mariji pomagaj
((
Ljubljana, Resljeva cesta št. 1
poleg jubilejnega mostu
Mr. Ph. Milan Leusteka
priporoča:
Antiseptična Melousine-ustna in zobna
voda....................................—-50
Tannochinin-tinktnra za lase .	.	.	.	—-50
Zeleznato Cliina-vino, velika steklenica 1*20 Želodec krepčujoče vino, velika steklenica ........................................— 80
Planinski zeliščni sok, steklenica	.	.	.	— 50
Odvajalne krogljice, Škatljica .	.	.	.	—21
Želodčna esenca, steklenica .... —‘10 Melousine-raazilo in milo za lica . a —'35
G.avih oLč.il ztior »Prometne zveze« je J" preložen na 5. april 1909.
Za mesec februar jc vplačati za sledeče slučaje smrti:	1. Franc Vanik, Sarajevo.
2. Marija Ločniškar, Ljubljana. —	3.	Julija
Lassingleitner, Dunaj. 4. Friderik Bratač, Bosanski Brod. 5. Terezija Zele, St. Peter na Kranjskem. 6. Katarina Thalinger, Lain-bach. 7. Marija Maihart, Dunaj. — 8. Anton Beberič, Dunaj. 9. Rosina Lehner. Wels. --10. Emanuel Seifert, Dunaj. — Plačati je torej meseca marca za februar za 10 smrtnih slučajev po 5 vinarjev, skupaj 50 vinarjev.
Kaj je prineslo jubilejno leto 1908. čuvajem državne železnice ? Trudu in delu krščanskosocialnih poslancev se je zahvaliti, da so prišli čuvaji državne železnice v IH. kategorijo služabnikov. Več se ni dalo naiediti m prav gotova je, da je to za enkrat prav veliko. Da pa drevo previsoko ne zraste, ga vedno obrezujejo in tako se godi tudi tistim starim čuvajem, ki služijo že 20 do 25 let. Ti stan čuvaji so imeli že jmeje 800 K plače in 100 K doklade, torej skupaj 900 K in sedaj imajo celo 1000 K. Mnogi izmed teh starih čuvajev ne bodo doživeli več prihodnjega avanzma in mnogo jih bo prišlo preje v starostno provizijsko oskrbo, tako da imajo le mlajši upanje na najvišji plačilni razred. Zakaj pa vendar niso uvrščeni stari čuvaji v najvišji plačilni razred, kai bi bilo gotovo pravično in pošteno? Saj so se ti stari, v službi osiveli možje celo svoje življenje borili z revščino in potrebo. Življenje je od dne do dne dražje, služba mesto lažja, od dne do dne napornejša; promet od dne do dne večji, ali službeni čas in čas počitka sta ostala pri starem. Obžalovanja vredno in naravnost krivično je, da so čuvaji izključeni od nočnih doklad. Ali je nočna služba čuvajev morda tako lahka, ali ne čuva čuvaj po noči, ali pa jc morda čuvajsko osobje sestavljeno iz takih subjektov, da sc mu ne sme zaupati nočnih doklad? Kolikor je znano, so bili čuvaji po večini vojaki in nekateri ccio v vojski in so torej zvesti služabniki. Ali pa morda zato ne pristoja čuvajem nočna doklada, ker sloni varnost prometa na njihovih ramah in ker ima vsak čuvaj vsako noč bodisi v lepem ali grdem vremenu dvakrat prehoditi progo štirih kilometrov, da varuje vlake pred nevarnostjo. Zato kličemo poslancem: Pomagajte nam, da se bo z nami pošteno postopalo in se nam bode dalo, česar so tudi drugi deležni.
A. Lukič
tr£Vc6
fbS	,ve
, n 9	i*
Vv0 „6®’
g<>sf	Ljubljana
^	Pred škofijo 19
J
A. Žibert
priporoča
I
domačega izdelka.
aaaaaaaaaaaaaaanaaaaaaaaaaaaaaaaaaa
a a a a u a a a a a a a a u u. a a u a □ a a a a u □ u a 3
□aauuaaaaaaaa-iaaaaaaaaaauaaaaaaaaaaE
SL.03ČIHSTVU SE VbJUDHO PRIPOR PCB
ŠPECERIJSKA TRSOVIH A
IVBHH TOMICH
TRŽAŠKA CESTA ŠT. 4.
e.fpuutf
Bolni nn želodcu
inčejo in najdejo tolažbo in zdravje z vži-vanjera pravih Bmdy-jevih želodičnih kapljic. ker se po kratkem uporabljanju tega staroznanrgn sredstva odstranjajo vse slabosti in nepnje ne posledice kakor vrtoglav. gt. slabost, glavobol, slaba prebavljat ja, /apr ost in po tej povzročena utrujenost in onemoglost. K*?r se pogosto prodaj' por a H-anja, /.ulito vaj te vedno le pristne Brady jeve želodčne kapljice, ki imajo ta zunuiijnu ovitku in nuvidilu razen Marijine podobe s cerkvijo kot varstveno -/numko tudi podpis Najvarnejši pred ponareja- ^JZftGU&J* njfin ste. če naročite na-	*
ravnmi i ri izdelova cu C. Brady-ju, lekarna, Dunaj 1. Fleiscli" arkt i/462, kjer muiii* 6 steklenic K 6 — ali 3 dvojne stek.enice K 4 50 franko in popolno brez vsakih siror-kov.	2745	6—la
© 0
g 0
0
-.0 0
R
§ ®
®
0
®
®
0
dl dl d) dl dl dl dl d)
0 dl 0 © dl d)
®
Q) Q Q Q E) Q Q tQ Q (Q (Q Q QQ Q
. ,Mn mot“ i
izhaja vsak petek.
Cena na eto 3 krone.
Cene inseratom so:
|za male 6stopne oglase: 6 vrstic 70 v.,j 12 vrstic 130 v., '8 vrstic 180 v., 24 vrstic 220 v. 3stopne oglase računamo:
1 krat 9 v. petit vrsta, 2 krat 7 v. petit vrsta, 3 krat 5 v. petit vrsta.
Uredništvo in upravništvo „Naše moči“
Kopitarjeve ulice štev. 2
fsmm
Angleško skladišče oblek
. Bernotovič
Ljubljana, Glavni trg 5.
Največja Iii najlepša zaloga konfekcije za gospode in dečke kakor tudi vedno zadnje novosti za dame in deklice. — — Cene jako nizke.
Zastonj
torej brezplačno dobi vsak človek
v lekarni Trnkoczy zraven rotovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje.
Tudi po pošti se brezplačno razpošiljajo.
Ivan Podlesnik ml.
Ljubljana, Stari trg it. 10
priporoča svojo
trgovino s klobuki in čeulji
Velika zaloga Solidno blago.	Zmerne	cene
Ljudska posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje
lastna glavnica K 354.645*15
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 ure zjutraj do 1. ure popoldne, ter jih obrestuje po
4 VI.
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 v na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilne položnice na razpolago
Velika zaloga. Nizke cene!
i
Radi velike zaloge znutllO ZUlZUne tetie!!!
Ugodna prilika za nakupi vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaža itd.
Velika izbira drobnega in mednega blcga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat itd. Predtisk in vezenje monogramov ter drugih risb. Primerna darila za godove In druge prilike.
W	Priporoča	se	velespoštovanjem
j F. MetiOl, Ljubljana. Mestni trg ttev. 18.
Velika zaloga. Nizke cene!
\
Fotografski umetni zavod
Avg. Berthold
Ljubljana, Sodnijske ulice št. 15.
Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil, kakor' povečavanje,reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov,
■;	interierjev	itd	.:
Vsa dela se izvršjejo točno tudi v ::	največji	množini.
M
Kdor hoče varno, mirno in hitro v
AMERIKO
potovati, naj se obrne na od visoke c kr. deželne vlade potrjenega glavnega zastopnik i
Fr. Seunig, Ljubljana
Kolodvorske ulice štev. 28.
Odprava potnikov samo z najnnvejšmi parniki velikani: Kaiserin Auguste Viktoria nosi 25 000	ton
Amerika. ...	„	24000	„
President Lincoln .	20.000	„
President Grant ...	,	20.0( 0	,
Vožnja LJubljana-Hamburg traja z na novo uvedenimi direktnimi voznimi kartami, brez vsake menjave, okroglo samo IV2 dneva ter ima potnik prav co porabe brzovlakov po celi črii od avstrijske meje Eger, naprej.
I
Mr k Mejač f
Ljubljana, PreSernoae ulice 9
priporočata
svojo največjo zalogo zgotov= Ijenih oblek za gospode, dečke in otroke in -----------
novosti v
konfekciji za dame
Poznr, s^tfpnskn rtelmKhn rfrnštunj
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni ::	trgovini:	::
Janino C«5nil(
(pri Česniku)
Stritarjeve ulice LJUBLJANA Llngarjeve ulice v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena ln zanesljiva. Cene najnlžje.
|ooo|	|ooo| |ooo|	|ooo]	|ooo|	loool	|ooo|	|ooo| |ooo|	l°00ll
mo društvo v Ljubljani
KoM trs št. 19 reg, zadruga z om. por. KoflMtrj|ši.l9
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 43/,o/0, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	50	vinarjev na leto. =====
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje ■ - ■	—	prekinilo.	—__________________
Rentni davek plača hranilnica sama. Najsiotirnejfa prilika za Medenje.
r.,
Kanonik R. Kalan 1. r„
predsednik.
Kanonik H. Sušnik podpredsednik.
jloooj |ooo| |ooo| |ooo| |ooo| |oo°l [j
Ustanovljeno leta
1862.
Milko Krapeš ur ar-
Podružnica	f ■ ki* •	Podružnica
Resljeva cesta St. aV 14 11 tj 11 RTI 1 Resljeva cesta St. 2 prej g. Jos. Černe.	J	prej	g. Jos. Černe.
Jurčičev trg štev. 3, pri železnem mostu
priporoča svojo bogato zalogo zlatih, srebrnih, tula* in nikclnastih
ur,verižic,stensRibinnibalnihur,uhanov in prstanov
Kupuje in zamenjava staro zlato (n srebro.
Gosp. urarjem v mestu in na deželi priporočam svojo izredno veliko zalogo fournitur. —	— Glavno za-
stopstvo za Kranjsko z?log* strun za nihalne ure v vseh dolžinah in debelostih Slovenske plošče za gramofone, kakor tudi gramofone in igre.
Pivovarna J. PERLES
Ljubljana, Prešernove ulice 7, Ljubljana
 	■ ■— priporoča	—--
izvrstno marčno pivo
Najstarejša svečarska tvrdka. — Ustan. pred 100 leti.
FR. ŠUPEVC
priporoča veleč, duhovščini ter slavnemu občinstvu
zajamčeno pristne čebelno-voščene \vm
za cerkev, pogrebe in procesije,
voščene zvitke, izborni med-pitanec
koji se dobiva v steklenicah, Skatljah in škafih v poljubni velikosti ter poceni. — Z a obila naročila se toplo priporoča in zagotavlja točno in pošteno postreči.
Ljubljana. Prešernove (Slotnve) ulice št. 7. Perlesova IiISj.
■ ■
Prva slovenska
   modna trgovina
Engelbert Skušek
Ljubljana, Mestni trg št. 19
se najtopleje priporoča. Blago in cene brez konkurence.
444444444 $"4 44,t>444 4444 444444 444*4444444
X	-X
4*
t
f
f
f
f
4*
4
4
4
4
4
4
4
Na drobno!
Glavna trgovina: Zaloška oesta I
A. Šarabon
Ljubljana
Na debelo!
Filijalka: Martinova cesta 24
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Velika zolosa špecerllskesa Masa, žganja, moke in deželnih pridelkov.
Novourejena pražarna za kavo z električnim obratom. Vsak dan sveže žgana kava.
Glavna zaloga rudninske vode. ~w§
♦^4	T
^.^.^44^.44444444444444444444444
Tisk Katoliške Tiskarne,
-4
4
4
.4.
i
4
4
4
4
4
4
♦
4