43 1–2006  in Bojan Pollak V okviru ve~ kot ~etrtstoletnega sodelovan- ja med PZS in NMA je bil v Nepalu med 15. avgustom in 19. septembrom 2005 te~aj osnovnih planinskih ve{~in za Nepalce. Te~aj se je odvijal od 15. do 25. avgusta v Kat- manduju, nato pa v Langtangu. Udele`ilo se ga je 35 te~ajnikov in dve te~ajnici, ki so tudi vsi uspe{no opravili izpite. Vodilo ga je 7 ne- palskih (Lam Babu [erpa, Gelbu [erpa, Dor`i Lama, Iman Gurung /tehni~ni vodja te~aja, ki ga je letos oktobra zasul sne`ni plaz pod Kang Gurujem/, Ngavang Nima [erpa, Da Gombu [erpa/ predstavnik NMA in glavni koordina- tor/ in Pasang [erpa) in trije slovenski in{truk- torji (Damijan Me{ko, zdravnik te~aja, Bojan Pollak, vodja te~aja in Tadej Pu{avec iz SV). Vsi nepalski in{truktorji so bili v prej{njih letih vsaj enkrat na najmanj trimese~nem usposab- ljanju v Chamonixu v okviru ENSA. To je bil `e dvaindvajseti skupni te~aj oziroma ~etrti te~aj osnovnih planinskih ve{~in. Prej{nji te~aji so bili namenjeni predvsem usposabl- janju za vodnike, zadnji {tirje pa dajejo osnov- na planinska znanja, ustrezna nepalskim razmeram, ki so nujno potrebna. Tako za var- nej{o hojo in plezanje, kot tudi za poznej{e usposabljanje za vodni{ko delo, saj je ta te~aj osnova za nadaljnje usposabljanje. Na vseh skupnih te~ajih (vklju~no z leto{njim) je ve~ kot 600 Nepalcev pridobilo najmanj osnovno znanje za varnej{e gibanje po visokih plani- nah. Program je obsegal 18 tem: priprava na tu- ro, vzpon, nevarnosti v planinah, plazovi, vre- me, oprema, taborjenje in bivakiranje, varstvo okolja, planinsko izrazje, opis in ocena ture, planinska orientacija, prva pomo~, vi{inska bo- lezen, utrujenost, prehrana v planinah, vrvi in vozli, skalno plezanje, sne`no in ledno plezan- je, re{evalna tehnika. Teme so bile teoreti~no obdelane na kratko, glavni poudarek je bil na prakti~nem delu. Tako so bili tudi izpiti pred- vsem prakti~ni. Kjer se je le dalo, je bilo po- trebno dolo~eno ve{~ino »narediti«, ne »gov- oriti«. Te~ajniki so imeli zelo razli~no predz- nanje in izku{nje, vendar je bila velika ve~ina `e precej ~asa v planinskem oziroma vod- ni{kem delu. Dva sta bila celo `e po {tirikrat na vrhu Sagarmate, nekaj pa je bilo tudi takih, ki {e nikoli niso bili v planinah. Dva sta bila povsem nepismena, vsaj polovica pa je znala angle{ko vsaj toliko, da so lahko prevajali dru- gim, ki jim je angle{~ina delala te`ave, ~eprav naj bi bila »uradni« jezik te~aja. In{truktorji so svoje delo usklajevali tako, da je vse potekalo nemoteno. Pri tem je bilo velikokrat potrebno zmanj{ati obseg prenosa znanja, da ne bi med te~ajniki prihajalo do zmede zaradi ve~ razli~nih mo`nosti. Posa- mezni in{truktor je bil nosilec teme, prakti~no delo pa je potekalo po skupinah, ki so jih vodili vsi in{truktorji – vsak svojo. V Katmanduju je bil prakti~ni del skalnega plezanja izveden v Balad`uju, ki se je tokrat pokazal kot manj primeren za za~etni te~aj. Tamkaj{nje smeri so za za~etnike prete`ke, v mokrem preve~ spolzke, preve~ zara{~ene, poleg tega pa je bilo veliko pijavk in komarjev. V Langtangu je bil kopni del izve- den pri samostanu Kjangd`ing, sne`ni oziroma predvsem ledni del (snega je bilo samo za vzorec) pa na vi{ini okoli 5000 m pod Najakango oziroma pod Urgjenmo. Bilo je pre- cej toplo, saj temperatura na 5000 m ni nikoli padla pod – 3° C. Poleg osnovnega namena - dati te~ajnikom ustrezna znanja in jih nau~iti dolo~enih ve{~in - je imel ta te~aj tudi namen dolo~iti ustrezne vsebine za prihodnje osnovne te~aje. Nepalci so sicer `e sami sposobni izpeljati kvaliteten osnovni te~aj, vendar po skupni oceni {e vedno potrebujejo na{o pomo~ - predvsem za- radi doslednosti in ve~jih izku{enj. Zato sku- paj nameravamo na osnovi izku{enj iz tega in treh predhodnih te~ajev napisati ustrezen u~benik, saj so se dosedanji u~beniki za os- novni (ne pa tudi za vodni{ki) te~aj izkazali za preobse`ne (slovenski) oziroma ne povsem ustrezne (nepalski). To pomeni, da bo potreb- no {e veliko skupnega dela v prihodnje, saj Nepalci spet prosijo za pomo~ in sodelovanje v naslednjem letu in nato {e naprej. Nas je te~aj stal nekaj ~ez 2 milijona tolar- jev, NMA pa tudi okoli 2 milijona NPR, kar je okoli 6 milijonov tolarjev. Ve~ji del na{ih stro{- kov je bil krit iz prispevka SV, ve~ji ali manj{i prispevek pa so dali {e BAYER PHARMA iz Ljubljane, BV&S d.o.o iz Stopi~, CALCIT iz Stahovice, KRKA iz Novega Mesta, Du{ica KUNAVER, LEK iz Ljubljane, Bojan POL- LAK, PZS, TEHNOMAT iz Kranja, TI- SKARNA SCHWARZ iz Ljubljane, TITAN iz Kamnika, TOSAMA iz Dom`al in ZAVARO- VALNICA TRIGLAV iz Ljubljane. V Nepalu nismo sami Nikakor si ne domi{ljamo, da samo mi po- magamo Nepalcem pri usposabljanju. Po tre- nutno znanih podatkih so tu zelo aktivni Francozi, ki vodijo nadaljevalne te~aje in red- no gostijo po ve~ mesecev po nekaj Nepalcev v Franciji. V ~asu, ko smo bili v Nepalu mi, jih je bilo v Chamonixu kar sedem Nepalcev. V zadnjih letih so aktivni tudi Avstrijci, ki so preko organizacije ECO HIMAL organizirali nekaj te~ajev v Thameju, sedaj pa bo avstrijs- ki parlament izglasoval novo ve~letno pomo~. Lani so imeli v Avstriji na ve~tedenskem usposabljanju nekaj [erp, o ~emer je pisal celo dopisnik nekega ameri{kega ~asopisa. Tudi Italijani ne stojijo ob strani. V novembru 2005 poteka z njihovo pomo~jo poseben ve~teden- ski te~aj za gorske re{evalce. Vendar je dejstvo, da smo bili mi prvi (Ale{ Kunaver), ki smo sto- rili nekaj konkretnega. Vsi ostali so pri{li na pomo~ za nami. In pri tem jim mo~no pomaga- jo njihove dr`ave. @al na{a dr`ava {e ni dojela tega, da je to tudi v njenem interesu. Osnovni te~aj planinskih ve{~in za Nepalce VESTNIK-1.qxp 5.1.2006 19:56 Page 42 43 1–2006  in Bojan Pollak V okviru ve~ kot ~etrtstoletnega sodelovan- ja med PZS in NMA je bil v Nepalu med 15. avgustom in 19. septembrom 2005 te~aj osnovnih planinskih ve{~in za Nepalce. Te~aj se je odvijal od 15. do 25. avgusta v Kat- manduju, nato pa v Langtangu. Udele`ilo se ga je 35 te~ajnikov in dve te~ajnici, ki so tudi vsi uspe{no opravili izpite. Vodilo ga je 7 ne- palskih (Lam Babu [erpa, Gelbu [erpa, Dor`i Lama, Iman Gurung /tehni~ni vodja te~aja, ki ga je letos oktobra zasul sne`ni plaz pod Kang Gurujem/, Ngavang Nima [erpa, Da Gombu [erpa/ predstavnik NMA in glavni koordina- tor/ in Pasang [erpa) in trije slovenski in{truk- torji (Damijan Me{ko, zdravnik te~aja, Bojan Pollak, vodja te~aja in Tadej Pu{avec iz SV). Vsi nepalski in{truktorji so bili v prej{njih letih vsaj enkrat na najmanj trimese~nem usposab- ljanju v Chamonixu v okviru ENSA. To je bil `e dvaindvajseti skupni te~aj oziroma ~etrti te~aj osnovnih planinskih ve{~in. Prej{nji te~aji so bili namenjeni predvsem usposabl- janju za vodnike, zadnji {tirje pa dajejo osnov- na planinska znanja, ustrezna nepalskim razmeram, ki so nujno potrebna. Tako za var- nej{o hojo in plezanje, kot tudi za poznej{e usposabljanje za vodni{ko delo, saj je ta te~aj osnova za nadaljnje usposabljanje. Na vseh skupnih te~ajih (vklju~no z leto{njim) je ve~ kot 600 Nepalcev pridobilo najmanj osnovno znanje za varnej{e gibanje po visokih plani- nah. Program je obsegal 18 tem: priprava na tu- ro, vzpon, nevarnosti v planinah, plazovi, vre- me, oprema, taborjenje in bivakiranje, varstvo okolja, planinsko izrazje, opis in ocena ture, planinska orientacija, prva pomo~, vi{inska bo- lezen, utrujenost, prehrana v planinah, vrvi in vozli, skalno plezanje, sne`no in ledno plezan- je, re{evalna tehnika. Teme so bile teoreti~no obdelane na kratko, glavni poudarek je bil na prakti~nem delu. Tako so bili tudi izpiti pred- vsem prakti~ni. Kjer se je le dalo, je bilo po- trebno dolo~eno ve{~ino »narediti«, ne »gov- oriti«. Te~ajniki so imeli zelo razli~no predz- nanje in izku{nje, vendar je bila velika ve~ina `e precej ~asa v planinskem oziroma vod- ni{kem delu. Dva sta bila celo `e po {tirikrat na vrhu Sagarmate, nekaj pa je bilo tudi takih, ki {e nikoli niso bili v planinah. Dva sta bila povsem nepismena, vsaj polovica pa je znala angle{ko vsaj toliko, da so lahko prevajali dru- gim, ki jim je angle{~ina delala te`ave, ~eprav naj bi bila »uradni« jezik te~aja. In{truktorji so svoje delo usklajevali tako, da je vse potekalo nemoteno. Pri tem je bilo velikokrat potrebno zmanj{ati obseg prenosa znanja, da ne bi med te~ajniki prihajalo do zmede zaradi ve~ razli~nih mo`nosti. Posa- mezni in{truktor je bil nosilec teme, prakti~no delo pa je potekalo po skupinah, ki so jih vodili vsi in{truktorji – vsak svojo. V Katmanduju je bil prakti~ni del skalnega plezanja izveden v Balad`uju, ki se je tokrat pokazal kot manj primeren za za~etni te~aj. Tamkaj{nje smeri so za za~etnike prete`ke, v mokrem preve~ spolzke, preve~ zara{~ene, poleg tega pa je bilo veliko pijavk in komarjev. V Langtangu je bil kopni del izve- den pri samostanu Kjangd`ing, sne`ni oziroma predvsem ledni del (snega je bilo samo za vzorec) pa na vi{ini okoli 5000 m pod Najakango oziroma pod Urgjenmo. Bilo je pre- cej toplo, saj temperatura na 5000 m ni nikoli padla pod – 3° C. Poleg osnovnega namena - dati te~ajnikom ustrezna znanja in jih nau~iti dolo~enih ve{~in - je imel ta te~aj tudi namen dolo~iti ustrezne vsebine za prihodnje osnovne te~aje. Nepalci so sicer `e sami sposobni izpeljati kvaliteten osnovni te~aj, vendar po skupni oceni {e vedno potrebujejo na{o pomo~ - predvsem za- radi doslednosti in ve~jih izku{enj. Zato sku- paj nameravamo na osnovi izku{enj iz tega in treh predhodnih te~ajev napisati ustrezen u~benik, saj so se dosedanji u~beniki za os- novni (ne pa tudi za vodni{ki) te~aj izkazali za preobse`ne (slovenski) oziroma ne povsem ustrezne (nepalski). To pomeni, da bo potreb- no {e veliko skupnega dela v prihodnje, saj Nepalci spet prosijo za pomo~ in sodelovanje v naslednjem letu in nato {e naprej. Nas je te~aj stal nekaj ~ez 2 milijona tolar- jev, NMA pa tudi okoli 2 milijona NPR, kar je okoli 6 milijonov tolarjev. Ve~ji del na{ih stro{- kov je bil krit iz prispevka SV, ve~ji ali manj{i prispevek pa so dali {e BAYER PHARMA iz Ljubljane, BV&S d.o.o iz Stopi~, CALCIT iz Stahovice, KRKA iz Novega Mesta, Du{ica KUNAVER, LEK iz Ljubljane, Bojan POL- LAK, PZS, TEHNOMAT iz Kranja, TI- SKARNA SCHWARZ iz Ljubljane, TITAN iz Kamnika, TOSAMA iz Dom`al in ZAVARO- VALNICA TRIGLAV iz Ljubljane. V Nepalu nismo sami Nikakor si ne domi{ljamo, da samo mi po- magamo Nepalcem pri usposabljanju. Po tre- nutno znanih podatkih so tu zelo aktivni Francozi, ki vodijo nadaljevalne te~aje in red- no gostijo po ve~ mesecev po nekaj Nepalcev v Franciji. V ~asu, ko smo bili v Nepalu mi, jih je bilo v Chamonixu kar sedem Nepalcev. V zadnjih letih so aktivni tudi Avstrijci, ki so preko organizacije ECO HIMAL organizirali nekaj te~ajev v Thameju, sedaj pa bo avstrijs- ki parlament izglasoval novo ve~letno pomo~. Lani so imeli v Avstriji na ve~tedenskem usposabljanju nekaj [erp, o ~emer je pisal celo dopisnik nekega ameri{kega ~asopisa. Tudi Italijani ne stojijo ob strani. V novembru 2005 poteka z njihovo pomo~jo poseben ve~teden- ski te~aj za gorske re{evalce. Vendar je dejstvo, da smo bili mi prvi (Ale{ Kunaver), ki smo sto- rili nekaj konkretnega. Vsi ostali so pri{li na pomo~ za nami. In pri tem jim mo~no pomaga- jo njihove dr`ave. @al na{a dr`ava {e ni dojela tega, da je to tudi v njenem interesu. Osnovni te~aj planinskih ve{~in za Nepalce VESTNIK-1.qxp 5.1.2006 19:56 Page 42 1–2006  Ale{ Tacer Kako letni ~asi be`ijo! Posebno letos se mi zdi, da se je pomlad v nekaj kratkih trenutkih prevesila v de`evno poletje. Pa tudi to ni traja- lo bog ve kako dolgo. ^eprav ljudje pravijo, da se de`evni dnevi radi dolgo~asno vle~ejo v nedogled. Z `eno sva se sredi septembra vrnila z oba- le ^rnega morja, na kateri sva prav ~ude`no ujela teden dni zelo lepega vremena. @e tam me je nekje znotraj prav potihoma grizlo in ~rvi~ilo in nekaj mi ni dalo miru. Ob~utek je bil pribli`no takle: ti pole`ava{ tule na tej zdol- go~aseni mivki in si na skrivaj ogleduje{ mladenke v bikinijih (ve se, zakaj na skrivaj! – pozorno preberi za~etek odstavka), tam gori v vi{avah pa kot no~ ~rne kavke z rumenimi kljuni in rde~imi no`icami ~akajo na tvoje drobtinice! Ta ob~utek je bil vsak dan mo~- nej{i, razra{~al se je in na koncu sem `e komaj ~akal, da nas razdrapano letalo Boeing 737 dru`be Bulgaria Air ponese ~ez Rodope in Karpate v na{o zeleno de`elico. Ko sva se z `eno le sre~no vrnila domov, sem jo `e drugi dan kar jadrno ucvrl v gozd, da bi videl, ali so mi prijatelji gobarji pustili {e kak{no lisi~ko za spomin. Po nekaj urah sem se vrnil z ni~ kaj veliko bero, bolj poklapan kot ne. Seveda, tudi pri nas je bil su{ni teden in tako sem na{el le prgi{~e na pol posu{enih, `e starej{ih lisi~k. No ja, malo krompir~ka in koren~ka, pa 44 1–2006 Pomembno je delo, ne zgradba Zanimivo je to, da se osnovni te~aji odvija- jo na dveh krajih: v Manangu, kjer stoji stavba {ole in se je vse skupaj pravzaprav za~elo in v Langtangu, ki so si ga pravzaprav "izbrali" Francozi. Tako eden kot drugi kraj imata svoje prednosti in slabosti. Glavna prednost Lang- tanga je predvsem njegova bli`ina – en dan vo`nje in nato tri dni hoje, kar pomeni dolo~en prihranek, tako na ~asu kot tudi v denarju. Poleg tega je tam tudi precej velikih balvanov, ki omogo~ajo dolo~eno prakti~no delo. Glavna slabost Langtanga pa je, da je te~aj sredi nase- lja, kar onemogo~a ustrezno disciplino, pa tudi mo`nosti za vzpone so omejene in precej vezane na letni ~as. Do Mananga pa je en dan vo`nje in pet dni hoje. Stavba omogo~a bolj{i nadzor, vendar jo je potrebno temeljito preurediti. V okolici ni ravno ustreznega ple- zalnega vrtca, prvi je {ele kak{nih 1000 m vi{e. Toda mo`nosti za vzpone so relativno ugodne v vseh letnih ~asih. Glede na to, da smo za~eli v Manangu, kjer smo zgradili tudi {olo, so imeli Nepalci nekaj ~asa "slabo vest", ko je bil te~aj namesto tam v Langtangu. Vendar smo jih potola`ili. Sicer je res, da je {koda, da stoji stavba prazna, vendar je bistveno to, da te~aj je, da se usposabljanje nadaljuje. Bistvena je vsebina, ne oblika, po- membno je to, da se ideja uresni~uje, pomemb- no je delo, ne stavba. Tudi NMA je pri{la do spoznanja, da je Manang bolj{a lokacija. Ko bo cesta podalj{ana do Sjang, bo samo {e dva dni hoje ve~, ko pa bo pri{la {e vi{e, bo dol`ina poti skoraj izena~ena z Langtangom. Zato pripravl- jajo temeljito prenovo stavbe, ki je za dana{nje nepalske standarde `e mo~no zastarela. Kuhinjo, ki zaradi nepravilne izvedbe mo~no zadimljuje prostore, bodo preselili v novo stavbo, nad u~ilnico postavili streho, napeljali elektriko in {e kaj - ~e bo le kaj denarja. m Jesenski dan na Peci Sonce, ~udovita ko~a in kralj Matja` Zima je, zato ta mesec napisa nismo mogli prebrati … Pa~ pa smo dobili komentar decembrskega napisa Komentar decembrskih napisov na{ih gora V PV12/05 ste v rubriki Napisi na{ih gora zapisali, da naj bi markacisti svoje ~ustvene izlive packali po skalah, kar za ta napis gotovo ne dr`i. Ob~utek imam, da avtor ni vedel (ne ve), da je to obnovljen umotvor legendarne- ga oskrbnika Zaveti{~a pod [pi~kom Franceljna Ciuhe. Ko je bil dve leti oskrbnik Ko~e na Kamni{kem sedlu, je imel priliko videti tudi salonske "planince", druga~ne kot pod [pi~kom, zato se je kmalu vrnil tja. Tudi pod Jalovcem je malal podobne izreke, od vseh pa se mi zdi najbolj{i prav ta nad Pastirji pod Kamni{kim sedlom, katerega sem si tudi sposodil za svoj planinski moto. Morda me zato ve`e nanj globlje ~ustvo. Ko sem ga prvi~ videl v novi barvi, sem bil prijetno presene~en, ~eprav nekoliko odstopa od originala. Mislil sem, da je pa~ nekdo obnovil napis v spomin na Franceljna. To je najmanj, kar nas lahko spominja nanj in vem, da si vsaj nekaj "popackanih" skal zaslu`i. ^eprav napis ni ~isto originalen in brez tiste njegove znamenite pu{~ice na koncu, ki ponazarja elektrovleko - Francelj je bil namre~ `elezni~ar - me spominja nanj in na mladost. Ko sem ga davno neko~ obiskal v njegovem kraljestvu pod Jalov- cem, mi je dejal :"Ve{ kaj bom {e napisal, sem se spom- nil lepe misli, vem na katero skalo jo bom napisal - Hodi v gore dokler je ~as, kajti pri{el bo ~as, ko ne bo ve~ ~as in kmalu bo ta ~as." Res je napisal in verjetno ~as {e ni spral tega globokega izreka. Je pa ~as dohitel Fran- celjna, ki ga ni ve~ tam pod [pi~kom - in dohiteva tudi mene. Na vsak na~in mi je sli~ica vzbudila kar nekaj spominov in hvale`en sem vam za njeno objavo, pa ~e napis ostane ali ne. Barve namre~ ni posebno te`ko spraviti stran. V meni bo ostal - originalen! Pozdrav s planinskim Sre~no. Hkrati vam vo{~im zado- voljstvo za praznike v letu 2006 pa obilo uspeha in ~im ve~jo naklado. Ljubo Meden Vr{na planota Pece V id P og a~ ni k VESTNIK-1.qxp 5.1.2006 19:57 Page 44