Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sohoža 27. avgusta 1938 Stev. 29. Loto I. Cena 1 '50 din # Uiodniitvo in uprava: Maribor, Kopališka ul. 6 . Tol. 21-<7 . Uhaja vsako (ebolo Valja letno 5« din, polletno II din. iatrllalno » din, » Inozemstvo lolno M din Rokopld so na vračajo • Polt. te k. rafc 11.787 Mariborska tiskarna d. d. Maribor Oglasi po canlku Vrema od sobote do&oboSm (Napoved od 27. avgusta do 3. septambra) V severnem in južnem predelu Slovenije tud! naslednji teden nezanesljivo, oblačno in de ževno vreme ter spfemenljivo. Pričakovati je tudi vedrih in razmeroma še tODlIh dni. Precej hladnejše bo postalo. Izključene niso krajevne nevihte Pred novim Šolskim letom Skrb za mladino Pretresljivo dejstvo: večina ... , . slovenske šolske mladine gla- duje — Vsaj v pasivnih pokrajinah naj se osnujejo šolske kuhinje še nekoliko dni in odprla se bodo mnO' . žicam mladine šolska vrata. Stopili smo na prag novega šolskega leta. I otroci starši, ki jim je mladi drobiž dostikrat edino premoženje, a revnim kot bogatim dragocen zaklad, stopajo z različnimi čustvi v novo šolsko leto. Smatramo ta dan za tako važen, da hočemo spregovo riti ob tem pomembnem datumu nekoli ko več besedi. Pri nas Slovencih, ki imamo za sabo sicer prav lepo šolsko tradicijo, smo doslej šolska vprašanja zanemarjali, odnosno jih prepuščali zgol, šolnikom, šola je ostajala pri naši javnosti, ki se zanima sicer za različna gospodarska in socialna vprašanja, več ali Manj za zaprtimi vrati — z drugo besedo: za to plat slovenskega kulturnega Izživljanja smo se brigali le v toliko, kolikor smo šolske stvari mimogrede opa sili, t j. jih morali opaziti Na drugi stra ni pa moramo z zanimanjem in velikim priznanjem ugotoviti, da so se slovenski solniki v veliki meri za razvoj slovenskega (in zadnja leta tudi jugoslovanskega) šolstva žrtvovali mimo svojih stanovskih borb, a kar je pri tem najznačilnejše, da so v svojem stanovsko-strokovnem gibanju vprašanju šolstva, narodne (ljudske) prosvete, vzgoje in izobrazbe šoloobvez ne in šoli odrasle mladine, posvetili glav no pažnjo. Dejstvo je, da je pri SJoven cih šolstvo z učiteljstvom zraslo v tako homogeno celoto, da ne moremo govoriti o enem, ne da bi priznali iste vrednosti tudi drugemu šolskemu činlteliu. Kljub težkim časom, ki so šli preko učiteljske' ga stanu ob pomanjkanju gmotnih in življenjskih sredstev, ni padla niti pri posameznikih, niti pri celoti vera v končno zmago učiteljskega poslanstva, ki hoče narod ali ljudstvo dvigniti iz zla nazad-njaštva na umskem, socialnem in gospo' darskem polju. Ker postaja šolstvo iz le ta v leto važnejši ljudski činitelj, je pač že končno potrebno, da se pozanimamo za njega probleme in ž njim tesno povezanega učiteljstva vsi, ki nam je napredek slovenskega naroda pri srcu in ki želimo, da bi se našim otrokom godilo nekoč boljše, kot se godi nam, ki smo Šolskim klopem že davno odrasli. Ko se oziramo v novo šolsko leto, ki leži temno, negotovo pred nami, se nam je ozreti predvsem na otroka, širom naše domovine so razpredena drobna šolska poslopja, v katera se bo naš otrok >z dneva v dan vračal, da dobi potrebno umsko in srčno izobrazbo. Skrb, ki vstaja pred nami, je prehrana slovenskega ljudskošolskega otroka. Na tem mestu smo o tem vprašanju ze večkrat pisali. Neizpodbitno je dejstvo, ki so ga slovenski šolniki in sociologi še večkrat dokazali, da večina slovenske mladine strada. Zadevne statistike v tem pogledu so kakor obtožba družbe in ne moremo mimo, ne da bi tudi mi tega dejstva dovoljno ožigosali. Poročila ljudskošolsklh učiteljev, k! smo jih v našem listu že večkrat omenjali, so gorostasna, a življenjsko resnična. človeka pretrese, toda s'tem zadeve ne moremo rešiti. Treba je zagrabiti stvar Pri korenini. Čeprav nekateri trde, da naj gre lačni v šolo, je to vendarle sofizem. Telo, ki je v svoji rasti prikrajšano z nezadostno množino hrane, ne more uspevati. Glad ni rodil še ničesar pozitivnega, vsaj pri povprečnem človeku ne. Preden zato sploh o čemer koli drugem razmišljamo, je vzeti v pretres problem hrane. V mestih in večjih naselbinah z razvitejšo industrijo deluje zasebna Iniciativa, ttazna humanitarna in karitativna društva zbirajo milodare, s katerimi podpirajo revščino. Kakšna drobtina pade s te mize tudi m šolsko mladino. Drugod zopet se udejstvujejo pri pobiranju prispevkov pomladki Rdečega križa, ki jih vodi učiteljstvo. S prosjačenjem, dobrovoljnl-tni prispevki ter šolskimi prireditvami se zbere nekaj sredstev za mleko In kruh. Ponekod podpirajo mlečne in krušne akcije za šolsko mladino tudi oblasti. Kjer je takšna pomoč mogoča, za silo reveži otroci šolsko leto še pretolčejo. Toda drugod, kjer imamo ogromne predele pasivne zemlje, odnosno pasivna kmetska, bajtarska in delavska gospodarstva, še združena z brezposelnostjo, je v tem oziru neizmerno slabo in žalostno. Tu bi morali priskočiti na pomoč občina, banovina in država in predvsem težka industrija. Na vsaki šoli naj bi se osnovala šolska kuhinja, ki bi z obveznimi prispevki omenjenih oblasti in ustanov nudila ubožnim šolskim otrokom zadostno in tečno hrano zjutraj, opoldne in zvečer. Zasilno bi tako ta problem rešili, pozneje pa bi bilo to prehrano ljudskošolsklh otrok uzakoniti. Vse za otroka, slišimo tu in tam. žalostno je, da temu otroku ne moremo nuditi niti — kruha. Kakor otroku, je treba življenjski položaj izboljšati tudi učiteljstvu. Učiteljstvo, ki deluje daleč od središč, dostikrat v najsiromašnejših razmerah, bi moralo biti najboljše plačano ali dobivati tudi za svojo prehrano še posebne doklade. Saj vemo, kako tiče skoraj vsi do vratu v dolgovih! Pomoč je nujna! Dotaknili smo se ob začetku šolskega leta le enega problema, t. j. prehrane. Seveda bi lahko še o marsičem spregovorili. Materialna podlaga pa je vendarle prva! -ž- Boleia slovenska rana: Nedoslednost in neznafalnost Škodljivi pojavi v našem političnem življenju V Beogradu smo drugačnega lica ko doma - Ta dvojna igra silno škoduje skupnosti »Edinost« je že neštetokrat pokazala v smer, iz katere prihaja vse zlo v življenje slovenskega naroda. V mnogih članih in razpravah je bilo govora o strah karski mržnji, o »veselju« nad cepljenjem duhovnih in gmotnih sil, o frakarstvn, rovtarstvu in sličnih pojavih našega vaškega, trškega in malomeščanskega življenja. Objavo teh samoobtožb je narekovala potreba po vsestranskem razmo-trivanju našega splošnega položaja, ki kljub uresničenju narodnega in državnega ideala ni tako rožnat, kakor mislijo mnogi, zlasti pa tisti Slovenci, ki jim neka prirojena lahkomišljenost ne dopušča, da bi se malo zamislili v usodo malega naroda. Ena izmed največjih bolezni je brez dvoma nedoslednost v zvezi s površnostjo v vseh vprašanjih načelne prirode. Seveda: tudi to zlo le glede korenine iskat) v strankarstvu. Slovenci smo tako nedosledni, da niti svetovno-nazome podlage obeh glavnih smeri v Sloveniji ne jem-jemo resno. Naši »klerikalci« na primer so vzeli katolicizem v zakup, ne da bi se posluževali tudi morale, ki bi nujno morala Izhajati pri doslednem izvajanju versko-nravnih načel. Kaj hočete! Postal! so »politični katoličani«. Katolicizem je irma, ki »vleče«, glavno je zunanja obH-ka. Takile politični klerikalci so bili avstrijski krščanski socialisti. Razni Kien-bocki, Enderjl, Ahrerjl itd. so bili politični klerikalci in od pravega udejstovanja katoliških mož tako daleč kakor njih fra-masonski bratci iz liberalnega tabora. Te Sole so se — žal —navzeli tudi naši »klerikalci«. Iz Funderjeve šole okrog rajne »Reichspost« so se navzeli tistega licemerstva, ki ga je bičal že Cankar in ki e vtisnil kulturnim bojem zlasti na Kranj-ikem pred vojno svoj žalostni pečat. To e bil sad povampirjene črno-rumene Avstrije. Tega plevela ne spravimo zlepa z naše narodne njive, ki jo bo treba nekega dne temeljito očistiti. Ta šola je za-trivila, da smo postali žrtve naše nedoslednosti. Za drobtinice z beograjske vladne mize se izdajajo »politični klerikalci« doma za »Samoslovence«, v Beogradu pa pridno podpirajo politiko centralizma in jugoslovenskega narodnega in državnega edinstva. AH se je potem !uldlti, da se je polastila velikega dela poštenih vojflcev v vrstah te skupine ne-lca otopelost In resignacija? Brez greha pa seveda niso tudi naši brezkompromisni naprednjaki. V naprednem tisku vidimo vse polno ostankov tiste miselnosti, ki je bila merodajna v dobi avstrijskega liberalizma. Jedva se otepamo vseh tegob, toda naše meščanstvo naprednega kova še vedno misli, da ima nekak privilegij nad kmetom, delavcem, in se niti najmanj ne zaveda, da je liberalizem v političnem in gospodarskem oziru totalno skrahiral. Danes peščica meščanstva ne more igrati svoje posebne vloge; slovenskemu meščanu je mesto v slovenskem narodnem občestvu. Ker danes takega občestva ni, smo poklicani vsi, da najdemo tako osnovo, toda to se bo dalo uresničiti samo pod pogojem, da prenehamo v našem malem nacinalnem kom' pleksu z žolčljivimi strankarskimi bor bami. Izkazalo se je, da so nam činitelji, ki jim je denar več kakor vsak »nazor«, z lahkoto vlekli denar iz žepov, ker smo se pač zagrizli drug v drugega kot dve požrešni Ščuki, ki sta potem poginili, ker druga druge nista mogli izpustiti, če hoče mo rešiti Slovenci svoje najvitalnejše probleme, potem moramo likvidirati borbo na svetovno-nazornih frontah ter raje poiskati možnosti splošne koncentracije. Ni treba, da smo brez svetovnega nazora, toda ta nazor ne sme biti večno gibalo In merilo vseh naših prizadevanj. Zavedajmo se, da bomo pomenili v državi vsai nekaj šele v tistem trenutku, ko bodo kmetje, delavci, meščani in razumniki na osnovi narodnega občestva gradili novo domovino. šele takrat nas bodo upoštevali! S sistemom dveh nedoslednih politično-strankarskih garnitur, ki iščejo le dnevne koristi, ne pridemo nikamor in bomo ostali objekt, a ne subjekt svoje splošne narodne politike. Blejska konferenca Dne 23. t. m. je bila na Bledu zaključena konferenca stalnega sveta Male antante, ki je topot zborovala pod predsedstvom jugoslovanskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča. češkoslovaško je zastopal zunanji minister dr. Karnil Krofta, Romunijo pa njen zunanji minister Pe- Prošnja uprave NA OGLED pošiljamo občasno nekoliko zaporednih številk s poštno položnico (čekom), ki jih ni treba vračati. KDOR ŽELI NAROČITI »EDINOST«, KI JO JE DOBIL NA OGLED. naj izvoli nakazati naročnino takoj, da prispe siroročllo o nakazilu semkaj najkasneje 5 dni po prejemu prvjh številk na ogled, ln sicer vsolej po možnosti ob' enem vsaj za 6 mesecev (18 dinarjev) ali najmanj za 3 mesece (9 dinarjev), pozneje pa redno po mogočnosti vnaprej. Za tekoče 1. leto — 11 mesecev, lebru-ar — december 1938 — znaša naročnina samo 33 din. DOSEDANJE PREJEMNIKE LISTA, ki ne bodo poravnali naročnine pravočasno. bomo morali Črtati. Naročniki Iz mariborskega poštnega okolja lahko plačujejo naročnino osebno upravi. KDOR LIST VRNE, ker ga ne more ali noče naročiti, naj &• pri besedah »Ne sprejmem, nazaj!« svojeročno podpiše, ker so nam doslej vračali neke Izvode tudi brez vednosti naslovnika. Napačno je mnenje, da Je naš tednik nekakšen naslednik bivšega tednika »Neodvisnost«: »EDINOST« JE NOV IN SAMOSTALEN TEDNIK. Razpošiljamo položnice poštnega čekov nega računa št. 11.787 »Mariborska tiskarne d. d. Maribor« s pripisom na srednjem delu (sporočilu) zgoraj: »Edinost«. Kdor položnico izgubi, lahko dobi pri vsaki pošti golico (blan-ket) položnice za 2S par, ki jo je treba samo ustrezno Izpolniti. Ena položnica labko služi obenem za več naročnikovi kolikor *Ih pač lahko pripišemo na srednjem delu položnice zadl zaradi Izvld-nosti. VAŽNO JE: lahko čitljivo ime In popoln naslov z navedbo pošte naročnika; potem pa: vsako spremembo naslova je treba takoj javiti z navedbo morebitne nove in prejšnje pošte. PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE! NE ZAVRZITE NOBENE POLOŽNICE! TO JE NAŠA PROŠNJA, ki jo blagovolite upoštevati! UPRAVA »EDINOSTI«, ■ Maribor, Kopališka ulica 6. trescu-Comnen. V ospredju je bilo tokrat vprašanje vojaške enakopravnosti Madžarske. Kakor je bilo razvidno iz komunikeja, ki sta ga izdala Stalni svet Male antante na Bledu in madžarska vlada v Budimpešti v isti obliki in istočsno, je Mala antante priznala Madžarski vojaško enakopravnost pod pogojem, da se bodo vsa med njo in tremi državami Male antante viseča vprašanja rešila brez uporabe sile na osnovi posebnih sporazumov. Slovenski Javnosti 475 otrok strada v naši lepi planinski Ribnici na Pohorju, že tretji teden stoje njihovi redniki v mezdnem gibanju. Nezadostno pa je vsa gornja deca prehranjena že vseh zadnjih šest let. V obmejnem srezu je doma, priklenjena dobesedno na granit, iz katerega najspretnejša in najzdravejša roka komaj izkleše polovico tega, kar skromni človek normalno potrebuje. Osnoval se je podpisani odbor, da zbere od vseh socijalno in rodoljubno čutečih src prostovoljno prispevke, bodi v blagu, bodi drugače, da olajša vsaj nedolžni deci težke ure vsestranskega pomanjkanja. Za vsak najmanjši dar izrekamo najlepšo hvalo. Slovenci, ne zabite obmejne dece! Odbor za pomoč stradajoči deci. da dobivalo Hat - zacenil s Številko 2£. od 20. Vlil. 1938. - samo tisti, ki so pa »»*•■■«»»»■■ t naročili In plačali, ali pa se pismeno obvezali, da bodo naročnino poravnali ob določenem roku! Medtem izlile Številke Se Salti o dobifo, dokler je zaloge. uprava. ▼ 7 dni domačih vejtff + Za proslavo rojstnega dneva Nj. Vel. kralja Petra II. so že sedaj v teku velike priprave, da bo ob tej priliki vsa Jugoslavija izkazala svojemu mlademu vladarju na £im svečanejši način svojo ljubezen in vdanost. Veliko obrtniško razstavo mizarjev v št. Vidu je med drugimi odličniki sedanjega režima obiskal tudi notranji minister dr. Korošec. * De. Vladimirja Mačka je na pogrebu patra Andreja Hlinke v Ružomberku na Slovaškem zastopal dr. Pernar. V Zagrebu je bila te dni skupščina .jugoslovanskega učiteljstva, ki je, nekaj časa potekala povsem dostojno in v stvarnem razpravljanju, četudi je potek precej motila maloštevilna opozicija. Naposled pa, je opozicija le začela delati tak kraval, da je zastopnik oblasti zborovanje razpustil. Sklicano pa je že nadaljevanje zborovanja. *■ Bivši predsednik jugoslovanske vlade Bogoljub Jevtič je postal zadnje tedne preče jaktiven. V Sarajevu in okolici je priredil že več shodov. JNS časopisje pripisuje tem shodom velik pomen, režimski listi pa nobenega. Igralci narodnega gledališča v Ljubljani so izdali na javnost poziv, v katerem razgrinjajo javnosti ves svoj težek položaj ter zahtevajo, da se jim vse krivice popravijo. Iz tega apela je razvidno, da dobivajo plače v obrokih ter da nikakor niso zaščiteni socialno tako, da bi mogli uspešno delati ter se posvetiti na miren in brezskrben način kulturnemu ustvarjanju. #• V Valjevu so pretekle dni svečano blagoslovili temeljni kamen za zgradbo palače Državne hipotekarne banke. * V Dalmaciii se že delj časa mudita na oddihu kentski vojvoda in vojvodinja. * Delegati železničarskega in prometnega delavstva so na svoji konferenci v Mariboru sklenili, da osnujejo svojo strokovno organizacijo, potom katere bodo pričeli vsestransko ščititi svoje stanovske interese ter se boriti za izboljšanje položaja. * Zagrebški nadškof dr. Stepinac, ki je v političnem oziru zvest pristaš drja Mačka, je bil te dni operiran. Njegovo zdravstveno stanje se je po operaciji znatno zboljšalo. * Savez zemljoradničkih zadrug bo v Novem Sadu prihodnji mesec svečano proslavil 40-letnico svojega obstoja. * Oplenac, grobnico naše kraljevske rodbine, je zadnje dni posetila večja skupina francoskih turistov. * Mariborski mali harmonikarji so nastopili na Bledu pred zunanjimi ministri Male antante. p Nezakonske matere so ža prihodnje dni sklicale v Beograd večje zborovanje, nn katerem bodo postavile svoje zahteve, da se jih zaščiti kot se spodobi. Predvsem se hočejo boriti za enakopravnost svojih nezakonskih otrok. *■ Spet se bodo te dni odprla vrata naših šol. Mladina se bo vrnila s počitnic ter začela bistriti svoje glave. Za starše nova skrb, zlasti za revnejše sloje. * V Ribnici na Pohorju še vedno stavkajo tamošnji kamnolomci. Doslej med delodajalcem in delavstvom še ni prišlo do zaželjenega dogovora. Tozadevno so vsi poskusi končali negativno, za kar de-lavstva^ ne zadene nobena krivda. * Ljubljano je te dni obiskalo 140 o-trok delavskih družin, večinoma rudarski, ki so prišli iz Francije. Otroci ostanejo v Sloveniji na počitnicah okoli tri tedne. * Zlato poroko sta v Ribnici na Poh. obhajala Ivan in Ivana Pušnik. V Ljubljani so začeli stavkati pe-čarski pomočniki, ki zahtevajo okoli 30-odstotno povišanje mezde in kolektivno pogodbo. ^ Od 1. do 12. septembra bo v okviru ljubljanskega velesejma velika likovna razstava, na kateri razstavljajo vsi vidnejši slovenski umetniki svoja dela. Častno občanstvo. Pri nas v Sloveniji skoraj vsak teden beremo, da je ta ali ona občina izvolila za častnega občana dr. Korošca ali Da še kakega drugega zaslužnega moža. Prav isto pa se dogaja tudi na Hrvatskem, kjer tamošnje občine zapored volijo dr. V. Mačka za častnega občana. * Za regulacijo Drave in Mure je vlada odobrila 3 milijone 112.000 dinarjev kredita, ki je vzet iz postavke za javna dela. Večinoma pa je la denar namenjen za dela. ki iih bo izvršil tehnični oddelek v Varnždinu. * Pri slovenskih hranilnicah so v mesecu julliu vloge spet narastle za 21 milijonov dinarjev, kar ie zelo razveseljivo, saj očitajo n složnosti slednje: »Doslej se je še vedno Izkazalo, da pri nas še ni prišel čas za tvorbo, da še nismo prebrodili malenkostnih strankarskih sporov, da smo ostali majhni In zagrizeni, trmasto se držeč svoje ozke stranke, v kateri smo se čutili varni, kakor piška pod kokljo. Kaj nam je bilo mar za drugo stranko, to nam je bilo treba le zaničevati in poteptati, ker nam Je jemale glasove in mandate. In v tej majhnosti in brezbrižnosti smo doživljali polom za polomom. Počasi so se nam začele odpirati °Či, spregledali smo in spoznali, da smo bili že od začetka na napačni poti, da ne gre za naš ozki strankarski program 'n načela, ampak z nekaj več — za svobodo in naš narodni obstoj! S tem spoznanjem se začenjajo boječi in oprezni Poskusi preusmeritve našega aktivnega Političnega dela.« Kaj Je s slovenskim narodnim *ve«o mT V gibanju za skupni nastop slovenskega naroda je že večkrat padel predlog o Ustanovitvi takozvanega narodnega sveta, Odmevi MT Gospod urednik! Vaš list je na tukajšnjih tleh edino glasilo, ki stavi svbje predale na razpolago javnosti tako, da se človek vsaj deloma izgovori, dočim najdemo v drugih listih z bolj svobodno smerjo neke prikrite obzire, ki ne vemo še, kam bi jih posadili. Dovolite torej, da nastavim par vprašanj, tičočih se našega sejma, oziroma naše narodne časti, zavesti in samostojnosti. 1. Kaj bi rekli kje drugje, če bi na razstavišču visel zemljevid s predlogami in končno določeno državno mejo, in bi stopil predenj tujec ter dejal: »Ne tod, ampak tod gre državna meja.« Pri teh besedah bi mejo.svoje (torej tuje) države zarezal globlje v dotično državo. — Ali bi ga ne pobili na tla?! Vidite, pri nas pa nismo taki barbari, ampak se v takem primeru lepo potuhnemo, pokorno molčimo in mirno gledamo, kako se be-lonogavični pajdaši dotičnega drzneža izzivalno smejejo. 2. Neka organizacija je razstavila sliko narodnih žrtev. Kdo naj bi se nad tem spotikal? In kdo more zaukazati, da se taka svetinja odstrani? Pa bi se bilo to skoro zgodilo, če bi ne bilo vmes zrelosti in visoke zavesti navadne ženske čuvari ce dotične razstave. To bi se bilo zgodilo samo zato, ker ni to ugajalo dvojici ne z domačega, ampak bližnjega tujega loga. Ne napenjajte oči, češ, je li to mo dni po svetu je 5. Ali ste vsi videli krasne narodne no še z ozemlja od Pohorja in Gorenjske do črnega morja? Ta zamisel Ženskega dru štva zasluži prvo priznanje. Prvič se menda moglo tukajšnje ljudstvo prepri čati o visokem čutu lepote, o smislu za harmonijo barv in simetrijo našega na roda. Ste videli, kaj zmorejo v tem oziru črna gora, Prizren, Bitolj itd. — kratko vsi divji kraji, ki se jim niti ne sanja o naši tolikrat poveličani kulturi? Prav, da ste videli. Tudi je prav, če niste opazili zasmehijivih izrazov onih, ki so preveč nagačeni s kulturo samoljubja in ne bodo menda nikoli doznali, kaj je resnična kultura na onih narodnih šivih z — divjega Balkana. i . • “ « • ti . I luga. napenja | it uui, vvoj jv, u mu ki naj bi bil nekak vrhovni regulator terlgoče, _ pa bo ge kdo rekel, da nismo Pametno in brez strankarskih strasti I dovolj ponižni in uslužni! ravnal naše življenje. Tozadevno spet °Pozarja »Trgovski list« na to nujno pozebo ter pravi: »Še nikoli ni bila potreba po ustanovitvi slovenskega narodnega sveta tako velika, kakor je sedaj. Samo za hip je treba Pogledati v razvoj svetovnih dogodkov, Pa se moramo kar čuditi, da ni bil pri nas narodni svet že davno ustanovljen. Vsi veliki narodi, ki imajo velikanske rezerve in ki razpolagajo s tako velikimi silami, da so vedno vami pred tem, da bi se njih usoda odločala brez njih, vedno bolj koncentrirajo svoje sile, da bo kmalu ves narodni organizem enotno organiziran. Naloga narodnega sveta bi bila prav o. Pravimo, da je naš sejem revija našega gospodarskega in kulturnega razvoja izza dobe osvobojenja. Ne oporekamo, a istočasno tudi v marsičem dvomimo, zlasti, ker je pojm »naš« zelo raztezen. Seveda mislimo s tem bolj na ono »višjo silo«, ki pa bi bila kje drugje ali v drugačnih razmerah za 80 odstotkov manjša, oziroma naš gospodarski sejem za 80 odstotkov bolj naš . 4. Veste, kaj je v gospodarskem oddelku poštenim sodobnjakom najbolj u-gajalo? To, kar je najbolj naše: Oni trboveljski siromak, ki si služi svoj kruh z neugnano pridnostjo, vztrajnostjo in kljubovanjem obupnim razmeram: ob- lju ~ uuupmui i a^llICI dlll , za prav le ta, najti možnost, da bomo vsaj i gucjova]j sm0 sposobnosti in talent, i.u-v vznejših skupnih vprašanjih delah drugi bezen do dela invalida-rudarja, ki zna orugemu na roko. To vendar ni nobena I s]jkatj z vžganimi žigicami, ki mu jih zbi- j,0 nag trcjj sila | ra njeg0v otrok. Navadni zemljani smo to težka stvar. Zlasti še, življenja k temu sili.« SKRBI ZA »EDINOST«! občudovali in ga po možnosti obdarili, nenavadni zemliani pa so šli s posmehom |mimo njega. Ti so nedvomno iz višjega »kulturnega« sveta. t Ivan Tomaži V Vitanu pri Središču je preteklo nedeljo preminul splošno ugledni in spoštovani posestnik Ivan Tomažič. Pokojnik je bil daleč na okoli znan kot vzoren gospodar, ki pa svoje skrbi ni posvečal le lastni domačiji nego tudi občini Kog, ki ji je županoval nad 35 let. Mimo tega se je z vso vnemo nesebično udejstvoval v najrazličnejših kmetsko-stanovskih organizacijah, kjer je vedel vedno pametno svetovati in marljivo poprijeti za delo v korist skupnosti. Za svoje nesebično in požrtvovalno delo je bil odlikovan z redom sv. Save. Na zadnji poti na farno pokopališče ga je spremilo nad tisoč ljudi, mnogo zastopnikov raznih organizacij in ustanov, zlasti številna pa je bila delegacija vrlih gasilcev. Ob odprtem grobu se je od zaslužnega pokojnika poslovil za Zvezo kmetskih fantov in deklet tov. Ivan Kronovšek. Svetal spomin vrlemu kmetskemu možu in rodoljubu, iskreno sožalje njegovim domačim! Predlogi in zahteve učiteljstva Jugoslovanski učitelji so začetkom te ga tedna zborovali v Zagrebu. V govorih so povdarjali velik pomen in vpliv pravih ljudskih voditeljev za narod. Tako so tudi Hrvatje skoro izključno po njihovi zaslugi ohranili skozi stoletja svojo zdravo narodno individualnost in vzdržali vse pritiske od zunaj, še danes živi v hrvatskem narodu duh Matije Gub ca in drugih kmečkih borcev za svobodo. V današnjem času so zlasti učitelji poklicani, da dobro spoznajo potrebe kmečkega naroda in delavstva, zlasti pa duševnost vaškega in delavskega otroka. Vsa vzgoja mora biti usmerjena tako, da bo ustvarila trdne temelje za zdra- □ Novi proračun Rusije znaša 125 milijard rubljev. Polovica tega zneska oa->ade na stroške vojske, mornarice in le- alstva. . . .. □ »Clemenceau« bo ime novi francosKt linijski bojni ladji, ki bo imela 35.000 ton. O Italija je štela 31. julija letošnjega leta 43,786.000 prebivalcev. □ Angleško-ameriški trgovinski sporazum bo podpisan baje okrog 15. septembra, ko se bo predsednik Roosevelt vrnil dopusta. a Nova napetost je nastala med nemškim in poljskim prebivalstvom v Gdansku. Poljaki bojkotirajo nemško časopisje in baje nameravajo prepovedati tudi uvoi nemškega časopisja iz Gdanska v Polici Mednarodna parlamentarna unija zboruje v Haagu v okviru svoje 23. kon-ferece. Razprav se udeležuje 40 odposlancev iz 24 držav. Jugoslovansko delegacijo vodi predsednik Narodne skupščine Ste-van čirič. ... □ Popis židovskega prebivalstva je odredila italijanska vlada. Popisali bodo tudi tiste Žide, ki so se dali pokrstiti, ker gre za strogo plemensko ločitev Italijanov arijske krvi in Židov. Q Preganjanje bivših režimovcev v Avstriji napoveduje nov zakon, ki ga je izdala berlinska vlada. Bivšemu kancelarju Sušniku bodo baje sodili v NUrnbergu. Izjemo bo tvoril edinole Miklas, ker sta se njegova sinova pred padcem sistema udejstvovala kot hitlerijanca. O Madžarskemu regentu Horthvju je priredi! Hitler v Kielu, kjer so krstili novo 10.00 tonsko križarko »Princ Evgen«, blesteč sprejem in mornariško parado, katere se je udeležilo 100 enot nove nemške mornarice. Prav tako velike sprejemne svčanosti so se vršile tudi v Hamburgu in v Berlinu. O Nemški gospodarski minister Waltef Funk bo prihodnji mesec obiskal nekatere jugovzhodne države Evrope, med drugim tudi Jugoslavijo. Minister se namerava baje informirati o možnosti gospodarskega sodelovanja. O Mussolini je prejel te dni iz rok japonskega ambasadorja v Rimu najvišja ;odlikovanje ,ki ga more podeliti japonski jcesar: red Bele krizanteme. Z istim redom ije cesar Hirohito že poprej odlikoval tud? (madžarskega regenta Horthyja. O Andreja Hlinko, velikega voditelja slovaškega naroda, so preteklo nedeljo na uprav veličasten način položili v Ružom-berku k večnemu počitku. Zasluge veli-kga Slovaka je ob krsti pokojnika poveličeval sam ministrski predsednik dr. Mi-,lan Hodža. O Komunistični propagandi velikega obsega so prišli na sled v Zedinjenih državah. O Angleško-japonsko razmerje se je v zadnjem času zopet zboljšalo. Nedavno sta imeia japonski zunanji minister in ;angleški veleposlanik zelo dolg in prisrčen razgovor, ki daje sklepati, da so ostrine prejšnjih odnošajev zbrušene. O Belgijski kralj Leopold III. bo oktobra prispel v Pariz, kjer bo prisostvoval odkritju spomenika svojemu očetu kraliit Albertu I. □ Položaj v Palestini ie vedno resnejši. Angleži so v neprestanih bojih s teroristi židovske krvi in z Arabci. Baie bo angleška vlada že v kratkem sprejela odločilne sklepe glede Palestine. n V Franciji je izbruhnila delna vladna kriza, ki so jo zakrpali z imenovanjem dveh novih članov vlade. Daladier je imel v nedeljo v radiju govor, v katerem ie ostro grajal nazadovanje produkcije in jc dejal, da bo treba pridno delati, če se bo hotela Francija rešiti vseh nadlog. CI Pakt Društva narodov bodo baie temeljito spremenili. Baje bo lord Halifax n« bodočem zasedanju v Ženevi predlagat te reforme. vo demokracijo in široko državljansko svobodo. Treba je brezpogojno prepre-’ čiti izkoriščanje šolskih otrok, zlasti pa Še za fizično delo. Učitelji so povdarili, da je treba izvesti tudi socialno zaščito in zagotoviti šolski mladini popolnoma brezplačno šolanje in preskrbljevanje uj čencev z vsemi šolskimi potrebščinami. Potrebna je nadalje reforma prosvetne-' ga zakonodajstva v duhu demokracijey kajti demokratska načela in metode dela so najboljša pot, po kateri je mogoče doseči lep, skladen razvoj in zdrav na--predele. Učiteljstvo mora v delu za narod opustiti vse strankarstvo in nezdrava politična nesoglasja, ki ovirajo resno in načrtno delo za Solo in narod. — Na koncu zborovanja so učitelji povdarjali, da more učitelj uspešno delovati in se ves posvetiti svojemu poklicu samo, če' je gmotno brez skrbi in pomanjkanja ir* pa, če je nastavljen stalno. Grelne kupčije z vinskim mostom Kugo ie frefea zaUeVl v kali Zadnjič smo poročali o grešnih kupčijah z vinskim moštom jeseni leta 1932. Take reči se oddavna ponavljajo. Tu bolj, tam manj grobo. Rekli smo, da nam jih obetajo tudi za letos. To velja po dobljenem obvestilu za enkrat najbolj za Haloze. Pa ne bi bilo treba, ko bi bili ljudje pametni in složni, kmečke organizacije brez izjeme nestrankarsko delavne, oblasti budne. Obljubili smo neke podrobnosti o tem vprašanju iz leta 1932. pred oblastvom. Da poživimo žalostne spomine. Da opisane dogodke primerjamo s starejšimi in novejšimi. Da se nekaj naučimo za sedanjost in prihodnjost. Gospodarsko kugo je treba zatreti v kali, kakor vsako drugo kugo, da se ne razleze še drugod po naši lepi deželi. Sledeči podatki so iz obsežnega poročila, ki ga je bila pripravila rieka gospodarska organizacija za oblastvo na njegovo zahtevo. Prinašamo jih — s kratkimi svojimi pripombami — kolikor mogoče skrajšano, imena prizadetih ljudi so pa izmišljena: Leta 1932. je kazal vinski mošt iz dobrih goric okoli sv. Terezije In pozneje 17 do 20 in celo več odstotkov (%) sladkorja. Ro Bizeljskem so večinoma prej brali in prodajali mošt približno po 3 din, po Slovenskih goricah po 2 din In tudi dražje. Zato so bili ljutomersko-ormoški vinogradniki, ki navadno najbolj pozno berejo, tem bolj razočarani, ko so od nekih činiteljev vinskega prekupčevatstva izvedeli, da plačujejo vinski mošt samo po 6 do 7 par za literski % sladkorja, kar znaša n. pr. pri 18 odstotnem moštu din 1.08 do 1.26 za liter. Pri lažjih moštih in tedaj, če so merili sladkor z moštno tehtnico, ki ni bila uradno preizkušena (cimentirana) in zato — vsaj v rokah brezvestnega kupca — sploh kaj rada »manj kaže«, je nakupna ccna zdrknila celo precej pod din 1.— za liter. Kipeči mošt, čeprav čisto v po-četku vretja, pa bi pokazal vselej manj-sladkorja kot ga je prvotno resnično imel. Zato mu sladkorja sploh ne moremo določiti z moštno tehtnico. Kmetijske organizacije in občinske uprave naj skrbijo, da rabijo pravilno samo uradno preizkušene mostne tehtnice na njihovih področjih! Moštne tehtnice, ki uradno niso preizkušene, je treba zakonito odpraviti, nepravilno, goljufivo rabo vsakršne moštne tehtnice pa najstrožje kaznovati! Velekupec škorec je najel ljudi, ki t>o od gorice do gorice določali sladkor v moštu in prigovarjali vinarjem, da naj prodajo pridelke njihovemu gospodarju po razglašenih cenah. Mnogi vinogradniki, ki jim je boben že zapel tisto gospodarsko žalostinko, so v sili prodajali inošte v slepo ceno, samo da so se rešili hudih nasledkov rubeža. Neka organizacija je skušala to preprečiti. Za mnoge je bilo že prepozno. Velekupec Kos je razglasil po žup-jiijah, da kupuje mošt po najboljših cenah in ga takoj plača. To je vleklo. Dobil je kmalu nad 10 vagonov mošta po 6 in 7 par liter %. Vinogradniku Svobodnjaku, ki je bral šele konec oktobra, tudi ni več ponudil. Svobodnjak, trden in zaveden kmet, je sramotno ponudbo odločno odklonil. Posestnica Dobrota navaja, da je njen mošt tehtal pri velekupcu škorcu kar 2% manj ko pri njej doma. Najeti ljudje, plačanci, so strašili vinogradnike, da pozneje ne bodo mogli spraviti mošta v denar niti po dinarju, če ga zdaj ne prodajo po določeni ceni. Velekupci so postali seveda veleprodajami in hudi tekmovalci tistim, ki so vinske pridelke prodajali kolikor toliko po ustrezajoči ceni drugim. Ta pritisk so vinarji čutili — tu bolj, tam manj — po vsej deželi. Taka gospodarska kuga se hitro razpase daleč naokoli. Navajamo primer, kako more kdo čezmerno zaslužiti na račun drugih: Vinski trgovec Drozg iz ljubljanske okolice ni več dobil mošta pri našem velekupcu Kosu, ker vinarji le niso več hoteli prodajati po tako sramotnih cenah, Kos pa ne boljše plačevati. Zato je Drozg sam prišel v naše gorice in plačeval približno din 1.— več ko domači trgovec. Tudi nekateri drugi boljši kupci so tako delali. Vendar bi bili dobili blago od naših veleprekupčevalcev lahko po isti ceni, Čc ne ceneje, kakor od vinogradnikov, in hi jim povrh ne bilo treba gaziti gorlške-ga blata . . . Lahko je izračunati, koliko marsikateri prekupec zasluži samo s tem, da mošt orepumpa iz soda vinarja v sod hipca, odnosno gostilničarja. Pa še več! Velekupec škorec razen tena kupljeno blago nemarno plačuje itd. Začetek grešnih kupčij z vinskim moštom je kajpak v davni preteklosti. Zdaj, ko imamo sodobno zakonodajo, in v teh težavnih, pa vendar — ko pravijo — prosvetljenih časih bi jih človek najmanj pričakoval. Pa zmeraj strašijo in se vsako leto zopet pojavljajo. Take nezdrave pojave smo bičali med drugim v starih »Naših goricah« iz leta 1930. pod naslovom: »Pa ne smeš nič reči!« Tu prinašamo po »N. g.« samo odlomek iz okrožnice, ki jo je bi! razpošiljal neki velekupec vinskim trgovcem, zlasti pa gostilničarjem in točilcem vina sploh, in sicer: »Oglejte si o priložnosti mojo bogato zalogo in prepričali se boste, da to ni samo reklama, temveč velika konkurenca vsem tukajšnjim producentom in vinskim trgovcem. Kajti pri meni dobite finejša vina in po nižji ceni kakor pri samih producentih. Razposojam namreč večje vso- Načrtno 9on>edarstve Ena in druga gospodarska veja doživlja danes svoja težka trenja in stoji pod vijakom, ki pritiska z neko navidezno tajin-stveno ali višjo silo, katero označimo z običajno opredelitvijo »take so razmere«. Učeni svet pa rad pobarva z »vis major« (višja sila), da se čuje še bolj zagonetno ali bolje: zamotano. Kaj pa smo rešili s temi že davno zarjavelimi frazami? Nič! In vendar ima ta tajna svojo pozitivno konkretno vsebino, nekje mora tičati vzrok. Te »razmere« so vendar resnični odnosi v gospodarskem življenju, katerega zamotanost ima nekje svoj začetek! Danes zna že prvošolec, da delimo gospodarski svet na dva dela: na nad- in podrejeni. To pomeni, da plačuie pretežni dei produktivnih gospodarskih vej — in to so pred vsem kmečko-delavske in obrtne množice — občutno davščino drugi gospodarski veji, ki ima v svoji finančni moči izvestne gospodarske in druge prednosti. Prav te pretirano visoke prednosti so razcefrale naravno uzakonjeno vzajemnost in zmedle ne le gospodarsko, ampak celotno socialno življenje. Temu občemu neredu, ki slavi pravkar nekak vrhunec svojega razdiralnega poslanstva, rečemo kriza. A, če kje, mora biti red pred vsem v gospodarstvu, ki je vendar osnovna in naj bolj občutljiva gonilna sila življenja. Pred vsem morata biti v nekem izvestnem sorazmerju proizvodnja in potrošnja, ki sta v nepretrgani medsebojni zavistnosti. Prva je človeku nujno, naravno odmerjeno breme ali dolžnost po svetopisemskem reku »V potu svojega obraza .. druga prijetna naravna pravica, izhajajoča iz razmerja s storjeno dolžnostjo po znani »Kdor ne dela, naj ne je«. Sodobni gospodarski red je to razmerje strl in se tako postavil v navskrižje z naravnim zakonom. Proizvodnja se ne ravna po potrošnji, ampak gre svojo pot v masne izdelke in odtod v ogromna skladišča; strastna tekma in še bolj srdita borba za svetovni trg so pojavi z njene zgrešene poti. Sredina te zmede pa ima samo eno jedro: individualna gospodarska moč. Ta težnja je v nadrejenem gospodarskem svetu vsesplošna, neugnana in neomejena ter nosi prvo strelivo mednarodnim za-petljajem. Skrajni čas je, da se na kak način napravi red in tako ublaži njeno posestrimo mednarodno in tudi domačo politiko. Tre ba je ravnovesja v gospodarskem življenju. To je vprašanje, ki vedno bolj zaposluje nacionalne ekonome, politike, državnike i. dr. S tem je tudi v zvezi tako-zvano načrtno gospodarstvo. Kaj pa je načrtno gospodarstvo? Njegova osnova je dobro zamišljena, na reolni potrebi in smotrenosti sloneče gospodarstvo. Moremo ga primerjati z na Črtom hiše, kjer se prvotna bolj splošna zamisel vedno bolj približuje ali podreja smotru in se postavi celota v medsebojno povezanost v smislu trenutnih in kolikor le mogoče tudi bodočih potreb; po možno sti in nič preveč, nič premalo. Gospodarstvo ni namen samo sebi, ampak je popolnoma v službi samo človeka. Zato ponavljamo, da zahteva gospodarstvo red. To je danes prva in največ-ja zahteva delovnih množič, katere so radi prej omenjenih predpravic nadrejenega gospodarskega sveta okrnjene na nagradi za svoje delo. Temu redu bi moglo načrtno gospodarstvo precej prispevati. Ne verujemo sicer, da bi moglo že samo načrtno gospodarstvo odpraviti zmedo in socialna trenja, vendar pa bi onemogočilo marsikatero sporno točko med posameznimi gospodarskimi vejami. Seveda ni to gospodarstvo lahka zadeva. Zato pa ga ne more rešiti nobena te denarja vinskim producentom, katerim potem lahko cene diktiram!« Razkrivanje takšnih grešnih kupčij ni baš hvaležna stvar za tistega, ki jih biča, ker ga nihče prav ne ščiti. Vendar pa velja: Kdor udari po nj-em, se sam izdaje in obtožuje. Naj zaključimo tudi to poročilo z besedami zadnjega stavka pisma oblastvu pred šestimi leti: »O vsem drugem naj poizveduje in poroča orožništvo, da se dožene, kdo spravija v svoj žep prekomerne dobičke na škodo naroda in države, in se grešne zlorabe siromaštva najširših slojev odvrnejo z najstrožjimi, dovolj učinkovitimi zakonitimi sredstvi!« Andrej Žmavc. mrtva zelena miza, ki še le prerada oklepa tujih vzorov in slepo posnema njih »popolnosti«, ki jih druga, recimo naša zemlja ne prenaša. Tukaj je treba skrbnega in podrobnega študija naših posebnih prilik, našega tla, potreb, našega odnosa s tujim trgom itd. Pred vsem gre tukaj za kmetijsko gospodarstvo, ki bi prišlo prvo v poštev. Če nismo že prisluhnili zahtevani časa, bomo morali to storiti kasneje. Takrat se bomo mogli prepričati, da more napraviti red v nekdanjem hišnem gospodarstvu edino pametna, vsakokratnim potrebam odgovarjajoča državna gospodarska politika. o—n Maše tržišče In cene Les. Iz posameznih statistik je razvidno, da izvoz našega lesa v tujino pada. Upati pa je. da se bo stanje v doglednem času popravilo. ker se je namreč pojavilo veliko zanimanje za naš les v Nemčiji in Madžarski. Seveda bi bilo želeti, da ne ostane samo pri zanimanju, nego da pride do čimprejšnjega izvoza. Zadnje dni je bilo več konferenc, ki so razpravljale o tem vprašanju. Živina. Kot smo že poročali v zadnji številki »Edinosti«, so nastopile v kupčiji zži-vino precejšnje težave in ovire.. Mnogokje sc je namreč pojavila slinavka, tako, da jc bilo prepovedano s strani oblasti kupčevanje oz. dogon na sejme, ki so bili odpovedani. Vsepovsod pa so bile podvzete vse potrebne mere za zaščito, tako, da bomo v Sloveniji kmalu izven nevarnosti, da bi se ta nevarna kužna bolezen mogla razširiti. Kupčija je zategadelj' precej popustila na živahnosti, vendar pa se precejšnje cene še nekako vzdržujejo ter e gibljejo naslednje: debeli voli 4.25 —5 din poldebeli 3.50—4.50. semenski voli 4.25—5.50, biki za klanje 3.50—4.50, klavne krave debele 3.75—4.50, plemenske krave 3.25—4.25, krave za klobasarje 2.50, molzne krave 4—5, breje krave 3.50—4.25, mlada živina 4—5, teleta 4.50—6 din. Svinje Povprečne cene se gibljejo naslednje: mladi prašički, 5—6 tednov tari, po 90 do 120 din, 7—9 tednov po 130 do 160 din, 3—4 mesec? po 180 do 240 din. 5—7 mesecev po 285 do 420 din, 8—10 mesecev po 450 do 550 din, eno leto po 710 do 820 din; 1 kg žive teže po 6.50 do 8 din, 1 lyg mrtve teže po 8.50 do 11.25 din.* Kože. Goveje surove kože kg od 7—9 din, telečje do največ din 10 in svinjske od 5.50 do 6.50 din za kg. Poljski 'pridelki in sadje Krompir po 0.75— 1-50, čebula 1.50—3 din, zelje 0.50—4, česen 3—6 din. kumarce 0.7'5—1, kariiiola 1—6, hren 8—9, paradižniki 2—4, fižžol v stročju 2, grah v stročju 2.50. Jabolka 3—5, hruške 5—8, slive 6—8, breskve 6—16, maline 3.50 —4, brusijice 6—6.50. Pšenica 1.50—1.75, rž 1.50—1.75. ječmen 1.75, koruza 1.50, oves 1, proso 2, ajda 150 din za kg S E 3 M I 28. avgusta: v Dolnji Lendavi. 29. avgusta: v Žalcu, Podčetrtku. Veračah, Poljčanah Zagorju ob Savi, Koračicah, Muti, 30. avgusta: v Veliki Loki, Ormožu, Mariboru, Dolnji Lendavi. 31. avgusta: v Vidmu/Drp.. Celju, Ptuju, Trbovljah, Slov. Konjicah. 1. septembra: na Žigarskem vrhu. Črnomlju, Mokronogu, Radečah pri Zid. mostu, Višnji gori, Guštanju. Trbovljah. 2. septembra: v Sodražici, Mariboru, Turnišču, Prosenjakovcih. Napalanie konjev pred ali po krmISeniu Navadno napajajo konje po krmljenju. Preiskava pa je dognala, da je to zgre-šeno. Dali so konju štiri litre ovsa in ga napojili, nato pa radi živinozdravniškega pregleda in ugotovitve ubili. Videli so, da je imel konj v želodcu le eden liter v vodi plavajočega ovsa, trije litri pa so bili neprebavljeni v črevesju. Napajanje pred krmljenjem pa jc pokazalo dober Ui pravilen rezultat. Najbolje je, da pustimo konja po delu malo počivati, mu damo nekoliko sena, nato ga napojimo, potem šele nakrmimo z ovsom. 'fiAPio iNEUbLJA: 28. VIIL: 8. salonski trio. 9. .-lapovedi. poročila. 915 Slovanske skladbe (plošče). 10 Prenos bojevniške prireditv.e z brezelj. 11 Mussorgski-Ravei: Slike z razstave (plošče). 11.30 Otroška ura. 12 Opoldanski konceri Radijskega orkestra. 13. Na-povedi. 13.20 Za zabavo m oddih (plošče). 14 Napovedi. 17 Kmet. ura: čebelarstvo^ v ter kocem letu. 17.30 Konceri: Sodelujejo: S-Mirko Dolničar, g. prof: M. Lipovšešk in Ra dijski orkester. 19'Napovedi, poročiiia. 19.30 Nac. ura: Naše žito. 19.50 Koncert Radijskega orkestra. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Kmečki trio. PONEDELJEK, 29. Vlil. 12 Iz Mozartovega carstva (poššče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert .Radijskega orkestra 14 Napovedi. ,19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac ura: Naša nac. glasbena kultura. 19.50 Zanimivosti. 20 Liszt: Ogrska rapsodija. 20.10 Zdravniška ura: Nekaj poglavij o biologiji žene (ga. dr. Božena Lavrič-Zajc). 20.30 Večer lahke glasbe. 22. Napovedi, poro čila. 22.15 Koncert lahke glasbe. TOREK. 30. VIII. 12 Zborovska glasba (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura: Odnosi Karadjordja in kneza Miloša do črnogorskega vladike Petra I. 19.50 10 minut zabave. 20 Boieldieu: Bela damai uvertura. 20.10 Ob dvajsetletnici ^dobrovoli-skega gibanja III. (g Jakob Grčar). SREDA, 31. VIII. 12 Filadelfijski sinf. orkester. 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 1320 Pisana trata (plošče). 14 Napovedi. 18 Narodne pesmi ob spremljevanju citer. Sodelujeta gdč. Štefka Korenčanova in g. Vilko Skok. 18.40 Opazuj in poskušaj (g. prof. Miroslav Adlešič). 19 Napovedi poročila. 19.30 Nac. ura: Fra Kači§-Mioši§. in jugoslovanska- misel. 19.50 Kdor hoče, naj pleše. 20,30 Koncert vojaške godbe. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Harmonika solo, g. Ivan Magister. ČETRTEK, 1. IX. 10 Prenos otvoritve ljubljanskega velesejma. 12. Koncert na wur-liških orgijah (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 19 Napovedi-poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 10 minut zabave. 20 Heller: češka beseda. 20.10 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič). 20.30 Pevski zbor (ploššče). 21.10 Koncert komorne glasbe. Sodelujejo g. Anton Trost, g. Bogomir Leskovic, gdč. Kšeniia Kušejeva. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Koncert lahke glasbe (Radijski orkester). PETEK, 2. IX. 12 Naše pevke, naši pevci (plošče). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Opoldanski koncert Radijskega orkestra. 14 Napovedi. 19 Napovedi, poročila. 19.30 Nac. ura. 19.50 Zanimivosti SPD. 20 Veseli zvoki (ploššče).20.10 Obvezno ljudsko zavarovanje (g. Cirla Štebi). 20.30 Prenos iz Zagreba. 22 Napovedi, poroččila. 22.30 Angleške plošče. SOBOTA, 3. IX. 12 Vsakemu svoje, zvočnik zapoje (pisan venček la:hke glasbe). 12.45 Poročila. 13 Napovedi. 13.20 Vsakemu svoje. 14 Napovedi. 18 Za delopust! (igra Radijski orkestere) 18.40 Pogovori s poslušalci. 19 Napovedi, poročila. 19,30 Nac ura. 19.50 Pregled sporeda. 20 O zunanji politiki (g. dr. Alojzii Kuhar). 20.30 Pisan večer. Debeljako-va: Začarana gorska vila. 22 Napovedi, poročila. 22.15 Za konec tedna (igra Radijski orkester 27. XI. 1958 Zadnja nedelja v novembru, ki pade letos na datum 27. novembra, je določena kot dan, ko se bomo zopet spomnili izseljencev. Pripravljajmo se na izseljeniški dan že sedaj, čeprav vemo, da ga bomo doživljali po starem kopitu. Nič ne pomaga; kdor bo veliko govoril, že ve, zakaj in čemu tako. — Poleg tega pa se za to nedeljo obeta Še nekaj drugega, o čemer pa zaenkrat še ne moremo poročati! Vrednost denarja 1 ameriški dolar 43.30 din, 1 nemška marka 14.80, 1 belga 7.40, 1 madžarski pongo 8.60, 1 francoski frank 1.30 din. 1 švicarski frank 10, 1 italijanska lira 2.25, 1 češkoslovaška krona 1.50 in 1 angleški funt 238 din. lesenski velesejm v Ljubljani Jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma bo letos od 1. do 12. septembra. Za to prireditev je Generalna direkcija drž. železnic dovolila polovično voznino in sicer za za potovanje v Ljubjano od 27. avgusta do 12. septe^nfra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Na odhodni železniški postaji je treba kupiti poieg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za din 2.—. Na to izkaznico bodo v Ljubljani na velesejmu dali potrdilo o obisku in izdali ve-iesejmsko legitimacijo, na kar ima obiskovalec brezplačen povratek. Jesenski velesejm bo podal sledeče: Mednarodno razstavo foto grafije in filma. Umetnostno razstavo. Razsta vo »Naši gostje«, ki jo priredi Zveza gospodinj. Razstavo industrijskih in obrtnih proizvodov, med njimi tudi razstavo pohištva. Posebno velika bo razstava poljedelskih strojev, avtomobilovin motornih koles ter radio-aparatov in pa razstava živilske industrije. Tekma harmonikarjev za prvenstvo Jugoslavije in prehodni pokal za leto 1938/39 bo 11. septembra. Obiskovalcem bo na razpolago tudi prijetno zabavišče in na variete s prvovrstnimi atrakcijami. Dopisi „Ed 0 Dobro perilo rabi j \ dobro milo! Slabo milo uniči tkanino! Zato |e treba pri izbiri mila paziti zlasti na kakovost. Dobro Schichtovo terpentinovo milo temeljito odpravi vso nesnago in podaljša trpežnost perila. SCHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO pere bleščeče belo Kal ie z obmejno cesto na Koziak t Grm oti Novem mestu Na banovinski kmeajski šoli na Grmu pri Novem mestu se prične novo šolsko leto začetkom novembra 1938. Šola ima dva oddelka: letno in zimsko šolo. Letna šola traja eno leto. zimska pa dvP zimi po 5 mesecev. To zimo, ki pride, se vrši samo II. tečaj. Letos se torej sprejemajo učenci samo v celoletno šolo. Vsi učenci stanujejo v zavodu (internatu), kjer imajo oskrbo. Sprejmejo se pridni, dovolj nadarjeni sinovi kmečkih staršev, ki bodo po končanem šolanju ostali na kmetiji. Lastnoročno pisane prošnje za celoletno šolo, kolkovane z banovinskim kolkom za čin 10.— je poslati ravnateljstvu banovinske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu čimprej, najkasneje pa do 10. septembra t. 1. Prošnji je priložiti: 1. Krstni list 2. domovnico, 3. zadnje šolsko spričevalo, 4. spričevalo o nravnosti o ornih prosilcih, ki ne stopijo v zavod neposredno iz kake druge šole, 5. izjavo staršev odnosno varuha (banovinski kolek za din 4.—). s katero se zavežejo Plačati stroške šolanja, 6. obvezna izjava staršev ali varuha (banovinski kolek za din 4.—), ki reflektirajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec o-stal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa, da povrnejo zavodu sprejeto Podporo iz javnih sredstev. 7. uradno potrdilo občine o velikosti posestva, o davčnem predpisu ter_ družinskih in premoženjskih razmerah staršev (kakor številčno stanje družine, posebne razmere. Koliko rede koni, goveje živine, prašičev in Pod.). Starost najmanj 16 let in najmanj z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Pri vstopu v šolo napravijo učenci^ kratek sprejemni izpit iz slovenščine in računstva,, katerega so oproščeni absolventi dveh ali razredov meščanske šole ali kake nižje srednjo šole. Hkrati se preišče njih zdravstveno stanje po šolskem zdravniku. Meseč-11 a oskrbnina znaša od din 300.— do 75. P° Premoženjskih n družinskihirazmerah prosilca in se plačuje mesečno vnaprej. Prosilci *a banovinsko znižano mesto morajo priložiti pod 7) navedeno občinsko potrdilo o vc-'ikošti posestva in višini letnih davkov z na-vedbo družinskih in gospodarskih razmer. Murska Sobota Nastop slov. fantov in deklet. 21. t. m. se Sc vršil v Soboti na Murinem stadionu o-krožni nastop prekmurskih fantovskih odsekov in dekliških krožkov. Predpoldne se je vršila blagoslovitev prapora nakar se je formiral sprevod (460 udov) skozi mesto na te-lovadišče. Tu in tam je bilo slišati medklice (ne v navadnem pomenu!), toda resnejših prask ni bilo! Nastop se je vršil popoldne s ca 320 telovadečimi. Zadovoljila je najbolj orodna telovadba, dočim so fantje s prostimi vajanji odpovedali. Istega dne zvečer se je vršila v Kolodvorski restavraciji dobro obiskana železničarska veselica v pravem železničarskem okolju. Orla vas Praznik kmetskega dela bo organiziralo .' Društvo kmetskih fantov in deklet« v Orli vasi dne 11. sept. t. 1. in sicer z veliko tekmo koscev združeno s kmetsko-mladinskim zborovanjem. Vse priprave so že v teku in u-Pamo, da bodo vsa društva v tej okolici or-Kanizrala svoj prihod čim častnejše in se tako udeležila prve letošnje kmetske prireditve v Sav. dolini. Pokažimo še neorganiziranim, v kateri organizaciji je započelo delo, ki hoče s svojim udejstvovanjem v javnosti služiti za zbolšanje razmer naše vasi; to je kmetskih ljudi. Zbirajmo se — združimo se! ». Pavel pri Preboldu Društvo kmetskih fantov in deklet v Št. Pavlu pri Preboldu priredi v nedeljo dne 28. avgusta t. I. na vrti}. »Zadružnega doma« lavno tombolo. Glavni dobitki so: žernsko kolo z električno svetiljko. žensko kolo, moško kolo in še 2krat moško kolo, skupai 5 koles; dalje sukno za moško obleko, bala platna. Poleg tega še nad 400 krasnih dobitkov. Začetek ob 3. uri pop. Po tomboli se vrši isto-mni prosta zabava. Igra priljubljena godba. Vsi prijatelji kmetsko mladinskega gibanja ' vabljeni j . ' 2alec Različno mnenje hmeljarjev zadnjih 14 dni se ie le ustalilo v. sredi htneljske sezije o pri-bližnji ocenitvi letošnjega pridelka in sicer se je sprva mislilo, da bo morda pridelek ma 'o manjši od lanskega. Ker se pa niive naglo Praznijo druga za drugo, obiralci malo naberejo. je pa znak tu- da bo pridelek čisto gotovo šel izpod 50"/o k primeru lanskega pri delku. In naravno je. ker upamo, da je tudi po drugih državah pičlejši letošnji pridelek in da bomo hmelj dalj časa podržali, oziroma Po manjših partijah ‘prodajali in s tem se skušli osrečiti z boljšo ceno. Po din 2o. se Jta ic že nekaj nakupilo in poslalo tovarnam kot vzorec letošnjega pridelka. Perouospora se še ne pojavlja prevcč.le deloma: toliko več škode pa dela v' kobulah takozvatta Prosena vt?a,- oziroma črviček, ki se zleže iz jajčeca prosene vešc. Ta črviček, zležcn v sredini kobule- počasi gloda, v sredini prezre kobulo in tako proti vrlin potem porjavi. Pojavil se je le os šele prvič v hmelju v taki meri ip se naiii je ta neljubi gost prav hudo zameril. Saviniska dolina Po celi dolini se razlega slovenska domača narodna pesem. Ze prejšnji teden so romali obiralci od vseh krajev in koncem tedna se je napolnila Sav. dolina in obiranje bo trajalo kakih 10—14 dni. Kakor .ie sedaj lepo in veselo življenje, polno petja in zabave vseh, bo ta čas zelo kratek in nastalo bo potem po Sav. dolini kakor pogorišče. Culi se še bodo le glasovi obiralcev tu pa tam, ko bodo odhajali domov z lepo poslovilno pes-tnico»Adijo, pa zdrava ostani, pa podaj mi še enkrat roko«, tako se privadijo drug drugemu, da marsikomu zarosijo oči. ko se poslavlja od svojih obiralcev. In zopet bo začelo ono vsakoletno redno delo na polju in mnogo še bo dotlej dela, jeze, skrbi in razočaranj, da bodo zopet romala pisma po celi Sloveniji in vabila one, ki so tako v veselem razpoloženju nasvidenja za drugo leto odšli od nas. Rogaška Slatina Pax Romana, mednarodna organizacija katoliškega dijaštva, je zborovala v Rogaški Slatini od 22. do 26. tm. Cas je bil določen študiju sodobnih problemov. Zastopniki dijaštva so odnesli iz našega letovišča najlepše vtise. Od 26,—30. avg. se vrši oziroma nadaljuje kongres na Bledu in v Ljubljani. Razstava obrtnikov, ki je trajala od 7.—21. tm., je bila zaključena prošlo nedeljo z veliko tombolo. Razstava kakor tombola sta prav dobro uspeli. Glavni dobitek — spalnico — je zadela neka služkinja, kar so ji številni navzoči iz srca privoščili. Sicer pa je res. da revni in siromašni redko kdaj v življenju kaj prida dosežejo ali zadenejo. Planinska veselica (rajanje) se L vršila Prošlo soboto v vseh prostorih Zdraviliškega doma. Bila je prav dobro obiskana. Pestremu programu je sledila vesela zabava s plesom, katerega so se pridno posluževali. Cisti dobiček ie namenjen gradbi Planinskega doma na Boču, ki ga bodo začeli v doglednem času graditi. Bele nogavice, rjav klobuček, pa oblekca od tam onstran meje iz jsase dežele: ali ni smešno, če se s takim našemi slovensko dekle? Hm... hm... Trebnie na Dol. Dolenjska društva kmetskih fantov in deklet priredijo v nedeljo, dne 18. septembra tl. proslavo 20 letnice Jugoslavije združeno s kolesarsko dirko, kmetsko-mladinskim zborovanjem in slavnostno povorko. Podrobnejši spored in navodila bodo sledila v nadaljnjih številkah »Edinosti«. Novo mesto Pododborova seja. Dne 21. t. m. se je vršila V. redna seja odbora Pododbora Zveze kmetskih fantov in deklet Razpravljalo se je o organizacijskem delu na Dolenjskem, prireditvah posameznih društev in o proslavi 20 letnice Jugoslavije v Trebnjem. Izvršeni sklepi so najjasnejši dokaz delavoljnosti kmetske mladine. VIL redni občni zbor se bo vršil v nedelo, dne 4. sept. v Novem mestu v mali dvorani Sokolskega doma ob 9 uri z dnevnim redom: 1. Otvoritev: 2 Čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora; 3. Poročila funkcijonarjev; 4. Volitev novega odbora: 5. Delovni načrt za bodoče leto; 6. Predlogi in slučajnosti. Posamezna Društva kmetskih fantov in deklet naj pošljejo na občni zbor za vsakih 10 članov po enega delegata. Prestavitve. Iz Novega mesta sta prestavljena profesor g.Janko Jarc in profesorica ga. Marija Kovač v Ptuj. Oba sta skozi dolgo vrsto let agilno delovala v Pododboru Zveze kmetskih antov in deklet, zakar naj jima bo izrečena na tem mestu najtoplejša zahvala in priznanje Dramile pri Cellu Letos obhaja naše Društvo kmetskih fantov in deklet 10 letnico svojega obstoja. To proslavo priredimo dne 28. avg. 1938 združeno z veliko tekmo koscev. Spored: Ob 14. uri zbiranje koscev, grabljic in ostalih skupin pred staro šolo v Dramljah. Ob pol 15. uri odhod povorke na tekmovališče. Po prihodu povorke bodo poročila o delovanju društva v preteklih desetih letih in govori zvezinili ter okrožnih delegatov. Ob 15. uri tekma koscev, pri kateri nastopa 50 koscev in grabljic. Po tekmi se vrši v gostilni Druč-nik »Kmetska veselica«. Igra priljubljena god ba na pihala. Ker bo naša prireditev ena večjih, kličemo vsem rodoljubom naše vasi: Posetite veliko 'ekrno koscev v Dramljah. Povabite tovariše in znanse, da prisostvujejo dne 28. avgusta 1938 veliki kmetski proslavi v Dramljah. Dol pri Hrastniku Ponedeljek popoldne dne 15. tm. ie po dolgotrajni težki bolezni za vedno zatisnila svoje oči gospa Amalija Štravsova, žena tukajšnjega posestnika g. Franc Štravsa. Pokojnica je bila izredno blaga žena in nadvse dobra mati. Kako zelo je bila priljubljena med nami, je pri pogrebu pokazala velika množica občinstva. Pogreba so se udeležile .udi gasilci, dolski pevci so pa pod vodstvom g. Dragarja zapeli par žalostink v slovo. Pokojni bodi ohranjen časten spomin, svojcem iskreno sožalje. Nočni obisk. V noči med četrtkom in petkom prošlega tedna so neznani zlikovci o-biskali pisarno našega g. župnika. Razbili so šipo na oknu, skozi odprtino so odprli okno, slezli v pisarno in ukradli nekaj gotovine. S Kobanskega nam pišejo: Pred kratkim je bilo v več listih objavljeno, da se je že pričela graditi tudi cesta od Brestemice na Sv. Križ. To poročilo pa ni bilo točno. Predvsem ne gre tu še za pričetek novogradnje, marveč za nadaljevanje že pred pred 11. leti začete ceste od Brestemice proti Sv. Križu. V vseh teh 11. letih se je zgradilo komaj 3 kilometre. Če naj gre celo delo no tem polževem potu še naprej, potem bomo pri Sv. Križu to cesto pozdravili takole okrog leta 1960. — Kdo od nas bo to številko še doživel? Mi vsi bi pa radi videli to cesto že zgrajeno vsaj do tistega časa, do katerega nam jo je g. Franjo Zebot svečano obljubil, ko nas je zadnjič počastil s svojim obiskom. Pa ne samo to: Imamo še večjo želio, ker je tudi naša in potreba celega našega Kozjaka še večja in nujna. Zdaj se pričenja izvoz sadja preko doline Pesnice, Koliko let že prosjačimo tudi za to cesto, ki naj bi bila Začetki slovenske delavske kulture ne segajo kdo ve kako daleč nazaj. Pred svetovno vojno je bilo delavsko gibanje, iz-katerega bi se mogla razviti prava delavska kultura, preveč pod vplivom domačih, iz kmetskih vrst izhajajočih intelektualcev, ki se niso mogli prav organsko zrasti z delavstvom, deloma pa so preveč odločali tujerodni faktorji, ki so brez pomisleka presajali tuje pojave, ne da bi upoštevali svojske domače slovenske razmere. šele narodnostna svoboda in nagla industrializacija po prevratu je privedla nova pota. Delavstvu sicer tudi v novih prilikah ni bilo posebno imenitno postlano; kajti za vznik tako rahlega organizma, kakpr je v začetku delavska kultura, je potrebno več kakor samo narodnostna svoboda, potrebne so velike politične svoboščine in nek ne prenizek socialni standard, ki omogoča, da se delavec ne le vedno pošteno naje, ampak da mu preostane tudi dovolj časa za zadovoljitev kulturnih potreb. In reči moramo, da slovenski delavec ni imel vedno teh pogojev za izgraditev1 svoje delavske kulture. Če danes po dvajsetih letih naredimo majhno bilanco preko vsega, kar je storil slovenski delavec na kulturnem področju, se moramo tem bolj čuditi; kajti vprav neugodne razmere, v katerih je ustvarjal vsem oviram na kljub, nam nedvomno dokazujejo njegovo visoko nadarjenost in veliko kulturno voljo. Delavska glasbena, posebno pa delavska gledališka kultura sta danes že na taki višini, da ju moremo često brez vsakih pomislekov postaviti v isto raven s stvaritvami tistega sloja, ki ima vse pogoje za ustvarjanje kulture: zavarovan ekonomski položaj, neoviran razmah, predvsem pa tradicijo, to je s stvaritvami slovenskega meščanstva. če vse to pretehtamo in pomislimo, do kakšne višine bi se mogla povzpeti delavska kultura, če bi se razvijala pod u-godnejšimi razmerami in z večjim razumevanjem merodajnih, posebno lokalnih faktorjev, nas mora navdati za bodočnost svež optimizem, saj vemo, da se bodo tudi razmere, s katerimi se morajo Le nadaljevanje onega Prvega dela iz Bre-steraice na Sv. Križ. Načrti tudi za to cesto so že zdavno gotovi, toda ne zgane se nič. Zaspala je tudi tujsko prometna cesta od Maribora preko Sv. Urbana in Sv. Križa na Sv. Duh. Gospod Zebot je pri dotičnem odboru menda tajnik, gotovo pa ima veliko besedo. In tudi denarja je zdaj za take nujne ljudske potrebe po zatrdilu «»==2533= listov že toliko na razpolago, da bi se vsa taka pred leti začeta, pa prekinjena dela vendar že lahko nadaljevala. Sploh pa ie za to tujsko prometno cesto med tem tudi banovina že kaj prispevala, — kar pa bo g. Žebotu gotovo natančneje znano. Gospodje v Mariboru in v Ljubljani in če treba tudi prav, tpm v Belem gradu naj nikakor ne pozabijo, da je naš Kozjak dozdaj mačevsko obdarjen, čeprav je tudi v državnem interesu najbolj narodno obmejno ogrožen. boriti prvoboritelji delavske kulture, nekoč še obrnile v bolje in tedaj bo slovensko delavstvo v zvezi s slovenskim kmetom, čigar življenjski način se vedno bolj približuje delavskemu, pokazalo, kaj zmore, kakor je to storilo delavstvo na pr. na češkoslovaškem. jad Kulturni drobiž Kulturni teden, ki bo trajal od 28. avgusta do 4. septembra, so organizirali v Zagrebu. Letošnji teden kulture ima poseben pomen, ker praznujejo Hrvati tri-stoletenico smrti pesenika Ivana Gundu-liča in stoletnico rojstva pisatelja Avgusta šenoe. V okviru raznih proslav bodo nastopili tudi hrvatski kmetje v svojih narodnih nošah ,svojo narodno pesmijo in narodnimi plesi. Zagrebški kulturni teden naj prikaže razvoj celotne narodne kulture in okrepi vezi med mestom in podeželjem, kajti le na ta način se bo mogla prosveta tudi v bodoče skladno in uspešno razvijati. O duševnem življenju čebel je izšla nedavno v Parizu knjiga, ki ji je napisal predgovor Eduard Herriot. Avtor je v njej zbral izsledke svojega raziskovanja o duševnem življenju čebelj, o njihovem spominu, sposobnosti orientacije, smislu za barve in o tem, kako se med sebdi sporazumevajo. Na beneškem mednarodnem filmskem festivalu je kritika doslej še najbolj pohvalila francoski film »Temnica brez verig«. Mnogo navdušenja žanje tudi amc-ški film »Doživljaji Toma Sawryerja«. Odločitev za prvo nagrado pa še m padla. Odreilte in prlloiile Svetova h vprašanju t