v Jin? ^ s H* t*-, V % > - U v ' ■ v "I": ■ - - - 1 «V V • - V " o OBVESTILA PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE Ljubljana, 5. september 2006 >N> . t \ letnik ^ --te • vilka 9 o Vabimo vas na družabno srečanje DAN SLOVENSKIH PLANINCEV 2006 v počastitev 110 letnice Aljaževe koče v Vratih, 110 letnice Koče na Kredarici, 110 letnice Tominškove poti in 110 letnice podelitve častnega članstva SPD Jakobu Aljažu ki bo pri Aljaževem domu v Vratih v soboto 9. septembra 2006 s pričetkom ob 11. uri Obvestila Planinske zveze Slovenije V S E B I N A AKTUALNO VABILO NA DAN SLOVENSKIH PLANINCEV__________________________________________________03 OB 110-LETNICI TRIGLAVSKEGA DOMA NA KREDARICI____________________________________04 EKAR FRANC: DEL NAGOVOROV PREDSEDNIKA PZS____________________05 JOŽETU DOBNIKU OB 85-LETNICI_____________________________07 IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 161 LETNICA ROJSTVA "TRIGLAVSKEGA" ŽUPNIKA JAKOBA ALJAŽA___________ 09 POZIV K DAROVANJU KRVI PREDSEDNIKOV PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IN RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE_____________________________________ 10 KOMISIJE UPRAVNEGA ODBORA PZS POROČAJO PLANINSKA ZALOŽBA______________________________________________________________________10 KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE__________________________________________________11 VODNIŠKI KOTIČEK________________________________________________________________________12 PLANINSKA DRUŠTVA IN MEDDRUSTVENI ODBORI VABIJO____________________________________________________________________________________20 POROČAJO________________________________________________________________________________22 ZA KONEC________________________________________________________________________________30 MLADINSKA PRILOGA_________________________________ rumena ZAKONODAJA IN URADNE OBJAVE__________________________zelena PRILOGA: ZAKON O DRUŠTVIH (ZDru-1) svetl° rumena TRANSAKCIJSKI RAČUN PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE je odprt pri: A BANKI, d.d., Ljubljana, pod številko: 05100-8010489572 TRANSAKCIJSKI RAČUN GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE SLOVENIJE pri UO PZS je odprt pri: NOVI LJUBLJANSKI BANKI, Trdinova 4, Ljubljana, pod številko: 02015-0253333651 g* Letnik 32 / številka 9 2 Obvestila Planinske zveze Slovenije AKTUALNO Vabimo vas na družabno srečanje O DAN SLOVENSKIH PLANINCEV 2006 v počastitev 110 letnice Aljaževe koče v Vratih, 110 letnice Koče na Kredarici, 110 letnice Tominškove poti in 110 letnice podelitve častnega članstva SPD Jakobu Aljažu ki bo pri Aljaževem domu v Vratih v soboto 9. septembra 2006 s pričetkom ob 11. uri PROGRAM: Pozdravni govori predstavnikov Planinske zveze Slovenije, Občine Kranjska gora, Planinskega društva Dovje Mojstrana, tujih in sorodnih planinskih organizacij in drugih povabljenih gostov. Sledil bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali Pihalna godba Jesenice - Kranjska gora, Obrtniški mešani pevski zbor Notranjske pod vodstvom zborovodje Janeza Gostiše, Dramska skupina KUD Janko Rabič Dovje-Mojstrana, baritonist Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik ter drugi. Predstavili bomo tudi novosti Planinske založbe. Za prijetno vzdušje ob pogostitvi in za planinski ples bo poskrbel duo Pomežik. Vsem planinskim društvom ponujamo poleg hrane in pijače ki bo na razpolago v samem Aljaževem domu in v šotorih tudi možnost nakupa bonov za prehrano in pijačo (golaž in napitek) po ceni 900 SIT v prednaročilu. Naročila pošljite (sporočite) do 6. 9. 2006 na Planinsko društvo Dovje Mojstrana, Savska cesta 1, 4281 MOJSTRANA, tel.: 04 58 95 100, e-pošta pd.dovje-mojstrana@siol.net, ali na PZS, Dvoržakova 09, 1000 Ljubljana, tel.: 01/43 45 680, e-pošta: info@pzs.si. Za podrobnejše informacije pokličite predsednika PD Dovje Mojstrana Mira Eržena, tel.: 041/717 016 DOSTOP: Iz Mojstrane po lokalni cesti do parkirnega prostora pred Aljaževim domom okrog 12 km. Planinska društva, ki bodo organizirala na Dan planincev avtobusni prevoz, bodo lahko pripeljala avtobuse do parkirišča. Na voljo bo tudi avtobusni prevoz iz Mojstrane. Posebni avtobus bo peljal ob 9. uri in se vračal ob 15. uri. Cena povratne vozovnice je 650 SIT. Planinsko društvo Dovje Mojstrana Predsednik: Miro Eržen l.r. MDO Gorenjske Predsednik: Marjan Burja l.r. Planinska zveza Slovenije Predsednik: mag. Franci Ekar l.r. 3 Letnik 32 / številka 9 3 Obvestila Planinske zveze Slovenije OB 110-LETNICI TRIGLAVSKEGA DOMA NA KREDARICI Planinska zveza Slovenije in Planinsko društvo Ljubljana-Matica sta v sredo 9. avgusta pripravili svečanost na dan, ko je bila pred 110. leti postavljena prva planinska koča na Kredarici, na mestu Triglavskega doma na Kredarici. Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije, je v nagovoru poudaril, da je prav, da se ob tej priložnosti spomnimo tudi vrlih domačinov iz Mojstrane in številnih pomočnikov, ki jih je Jakob Aljaž pogosto omenjal. Poudaril je tudi, da se s tem dogodki povezani s Triglavom in Aljažem ne zaključujejo, saj je bila pred nekaj dnevi tudi 111 obletnica postavitve Aljaževega stolpa na vrhu Triglava, do katerega so se danes povzpeli člani vodstva PZS, 26. avgusta pa bo proslava v počastitev spomina na 4 srčne može, ki so se pred 228 leti prvi povzpeli na Triglav. Opozoril je tudi, da bo čez mesec dni (9.septembra) pri Aljaževem domu pod Triglavom letošnji Dan Planincev v organizaciji Planinske zveze Slovenije, MDO Gorenjske in Planinskega društva Dovje Mojstrana. Za ta praznik je Planinska zveza Slovenije pripravila tudi podelitev priznanj PZS za pomoč pri ekološki sanaciji planinskih koč in poti ter skrbi za ohranjanje čiste narave. Priznanje srebrni častni znak PZS sta prejela 15. Helikopterski bataljon SV in Elektro Gorenjska d.d. . Po slovesnosti je bila okrogla miza, posvečena aktualnostim planinskega gospodarstva. Na okrogli mizi so sodelovali poleg predsednika PZS še Gospodarske komisije PZS, planinskih društev Ljubljana-Matica, Javornik Koroška Bela in Dovje Mojstrana ter predstavnici »sedme sile« Tatjana Pirc iz Informativnega programa R SLO in Urška Šprogar iz časopisa Večer Maribor. .Teme okrogle mize so bile: - Oskrba planinskih koč z energijo (elektrifikacija, fotovoltaični sistemi, vetrni generatorji in agregati nove generacije) - Čiščenje odpadnih vod (male čistilne naprave, suha stranišča) - Oskrba planinskih koč (transport) - Zagotavljanje sredstev za vzdrževanje koč, zlasti za intervencije - Zagotavljanje statusa planinske koče V precej dolgi in zanimivi razpravi so sodelujoči opozorili na več pomanjkljivosti in nedoslednosti, zlasti na premajhen posluh države za finančno pomoč, nedoslednost pri izdaji potrebnih dovoljenj za gradnjo, pa tudi na slabosti v lastnih vrstah (PZS), kjer je premalo povezovanja in pripravljenosti na skupno načrtovanje projektov. Ugotovitve so bile: Povezava planinskih koč z obstoječim električnim omrežjem je tam kjer je to mogoče izpeljati brez prevelikih stroškov in ekoloških posegov gotovo z okoljevarstvenega vidika najprimernejša. Bo pa potrebno proučiti tudi uporabo drugih oblik oskrbe z električno in toplotno energijo (nova generacija energetskih postaj na bio dizel, ki nudijo poleg elektrike tudi toplotno oskrbo) in ugotoviti dejanske potrebe koč po energiji, saj je v njih verjetno preveč porabnikov. Planinska zveza Slovenije je s PD v zadnjih 10 letih ogromno naredila na čiščenju odpadnih vod s planinskih koč. Imamo že 20 koč z malo čistilno napravo (MČN). Za nadaljevanje programa bo nujno ponovno narediti analizo Letnik 32 / številka 9 4 Obvestila Planinske zveze Slovenije potreb in ugotoviti, kje so MČN res potrebne (večinoma v kočah kjer imajo veliko nočitev), drugod pa sanirati obstoječe greznice in graditi suha stranišča, ki varčujejo vodo. Zagotoviti večjo finančno pomoč s strani MOP, ki naj od obljub preide na dejanja. Ugotovljeno je bilo, da sta za oskrbo planinskih koč do katerih ne pelje cesta le dva alternativi: helikopter in tovorne žičnice. Vse druge ideje glede ponovne uvedbe oskrbe koč s konji, so nesmiselne. V okviru PZS bo potrebno vzpostaviti centralni fond za koče, ki bo zagotavljal sredstva za investicijske posege v planinskih kočah. Gospodarska komisija je pripravila osnutek pravilnika za delovanje sklada in razdeljevanja sredstev, ki je sedaj v javni razpravi. Tak način zbiranja sredstev poznajo v vseh alpskih državah. V sklad bi poleg PD lahko prispevali sredstva tudi donatorji. Poudarjeno je bilo, da bo s strani PD potrebno storiti več, da bodo planinske koče ohranjale planinski značaj, ne pa da se nekatere približujejo standardu gostiln. Društva - upravljalci koč bodo zato morala bolj spoštovati Pravilnik o upravljanju poslovanju in opremi planinskih koč in določila Zakona o gostinstvu. Z vsem so društva že seznanjena, potrebna bo le disciplina, sicer g rozi tudi zapiranje nekaterih planinskih koč. Zapisal: Danilo Sbrizaj strokovni sodelavec GK PZS in v.d. GS PZS EKAR FRANC: DEL NAGOVOROV PREDSEDNIKA PZS 15. julij 2006, Planina za Liscem, otvoritev Orožnove koče: Dolg slovenskega planinstva, tudi PZS, je poravnan. Z veliko mero dobre volje in prostovoljnega dela bohinjsko-bistriških planincev je ponovna izgradnja med drugo svetovno vojne požgane Orožnove koče uspela. Planinska zveza Slovenije je to izgradnjo uvrstila med prednostne naloge in dala pozitivno soglasje za državna sredstva, ki jih dodeljuje Fundacija za financiranje športnih organizacij v R Sloveniji. Z naslova sporazum med Planinsko zvezo Slovenije in slovensko vojsko se je koristila uporabe helikopterskih prevozov. Ta novi planinski objekt ni zgrajen samo za namene rekreativnega planinstva, ampak tudi del bisera v mozaiku ponudbe visokogorskega turizma. 23. julij 2006, 100-letnica Kamniške koče na Kamniškem sedlu: kamniško planinstvo je ogledalo društvenega kakovostnega, 5 strokovnega in celovitega planinskega dela, ki v vsej polnosti skrbi za planinsko naravovarstveno osveščenost (konkretno z dejanji), enako skrbi za planinsko gospodarstvo ter trajno za sodobne trende razvoja in dela planinstva, skrbi za delo z mladimi, športno plezanje, alpinizem, ... Zatorej ni naključje, da je kamniška občina takoj in aktivno pristopila k pobudi za resnično in dokončno oblikovanje regionalnega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Prav neposredne aktivne vezi med lokalno skupnostjo in planinstvom so resnično primer, kako obojestransko učinkovito sodelovati v dopolnjevanjih aktivnostih, delu na področjih društvenega dela, ki se izvaja za poln javni interes in javno dobro. 30. julij 2006, Ratitovec, Dan gorenjskih planincev: v današnjem času, času hitenja in prehitevanj, včasih tudi samih sebe, se vrednote gora in njih skrivnosti vse bolj uveljavljajo, vse bolj nas privabljajo, ko hitimo v njihova nedrja po pomoč, nove moči, zavetrje in seveda tudi po potrebne duhovne Letnik 32 / številka 9 5 Obvestila Planinske zveze Slovenije in telesne okrepitve ter sprostitve. Gore so vse bolj tisto zdravilstvo, ki temeljito ozdravlja, ki človeka vrača in postavlja nazaj na pravo mesto, držo trdnosti in pokončnosti. Zatorej ni naključje, da se h goram po pomoč vse bolj zatekajo tudi osebnosti iz politike, gospodarstva, pa tudi ostali pomembni ustvarjalci sodobnosti in jutrišnjega dne ter sveta, ki jim vsakodnevno okolje ni več zadovoljivo, ni več zadostnih energetskih pozitivnosti, prepotrebnega miru in svežine. In tako gore postajajo vse bolj vsakodnevna nuja človeka, ne glede na starost. In prav v gorah, v planinskem svetu dobivamo vse več nujne energije za potrebe vsakdanjega življenja. Težko pa je včasih vse to razumeti. Vendar le z leti, s starostjo, modrostjo se vse bolj približujemo pravi odprtosti do gora in popolnemu vsestranskemu doživljanju le-teh. In prav starost je še posebej posebna pozitivna vrednota za najpopolnejše razumevanje gorskih vrednot in še večja vrednota je pri tem dosežena: prenašanje vrednot gora na mlade, na človeka, ki je še neuk o poznavanju gorskih intimnosti in skrivnosti. Dobro je, da je usoda mladih »starost« in če imaš srečo, da jo doživiš, je to tudi sreča in vrednota za delo ter delo na društvenem prostovoljstvu. In take gorsko preverjene pošteno oblikovane osebnosti so zanesljiv in popolnoma društvu predan kader za delo in vodenja društvenih dejavnosti, in so obenem tudi sposobni ohraniti objektivno realnost , gorsko skromno resničnost in obvladovati razmerja med pragmatizmi in elitizmi. Zato je zelo huda pregreha neobjektivno kritizirati starost, gorsko-planinske veterane, ki prav v današnjem čas v največji meri rešujejo in ohranjajo društvene dejavnosti in aktivnosti. Prav na področju alpsko-gorskega prostovoljstva, prostovoljnega brezplačnega dela, je gorenjsko planinstvo ena najbolj obsežnih, zahtevnih in trdnih trdnjav prostovoljnega društvenega planinskega dela in ustvarjalnosti. Danes, na Jakobovo nedeljo - to je nedeljo svetnika zavetnika, zaščitnika popotništva in tudi gorskega pohodništva - se velikokrat izreče, da so gore božji dar in da je veliko poti, ki vodijo k bogovom, vendar pa, kot je dejal papež Pij XI., je za marsikoga edina pot do Boga le preko gora. Danes vstopamo v mesec avgust, to je »sveti« mesec za slovensko planinstvo, mesec planinskih jubilejev, ko se je pred 228 leti »zgodil« prvi vzpon in osvojitev Triglava, ko je pred 111 leti Aljaž zgradil »turn« vrh Triglava in ga kasneje z zemljiščem podaril Slovenskemu planinskemu društvu, ko se je pred 110 leti postavila, zgradila »Triglavska koča« na Kredarici. In že za takrat storjena planinska in domoljubna dela Jakoba Aljaža, velike posvetne in duhovne osebnosti, ki je kot zvesti član SPD daroval vse planinsko premoženje Slovenskemu planinskemu društvu, zvezi planinskih podružnic SPD ki je podelilo častno članstvo triglavskemu župniku. Pred in skozi stoletje se je to ustvarjalo in izvajalo z resničnimi entuziazmi ter resničnimi naboji domoljubja. Danes pa smo v času ekonomizacije športa, športno-društvenega menedžmenta, ki ga je nov zakon o društvih postavil na isti imenovalec kot je podjetništvo, obrt. Planinstvo je tako postavljeno na veliko preizkušnjo, kako ohraniti stoletne vrednote planinstva ter se obenem razvijati in vključevati v nove tokove in dejavnosti tudi že dela tekmovalnih dejavnosti v planinskem svetu in na gori sami. Vprašanje, ki se nam vsak dan zastavlja, je, kako pri vsem tem ohraniti kar največjo neomadeževanost gora, planinskega sveta, ki je za sodobni čas industrije vse bolj tudi ekonomsko mikaven. Ti strahovi niso kot neka simbolika, ampak postajajo dejstvo resnice in agresije za gorski svet. Do sedaj je imelo gorsko podeželje in njen živelj dokajšen vpliv, sedaj pa postaja vse nekako brezvplivno in vse bolj prepuščeno salonskemu administrativnemu, predvsem birokratskemu okoljevarstvu. To postaja za gorski svet izjemno nevarno. In prav tu bodo potrebne aktivnosti za učinkovite sonaravnosti kot okoljevarne, zanesljive osveščenosti. Tudi mednarodne planinske in alpske organizacije ter sam Bruselj, to je Evropa brez meja, so in bodo na preizkušnji. In preseči bomo morali dejstvo, da se ne bomo samo soočali z večino neživljenjskih projektov, ampak da bodo projekti še posebej iz gorskega naravovarstva zanesljivo uresničljivi, uporabni in učinkoviti. Mag. Franci Ekar Predsednik PZS Letnik 32 / številka 9 6 Obvestila Planinske zveze Slovenije JOŽETU DOBNIKU OB 85-LETNICI Prvemu častnemu članu PZS, planinskemu vzorniku Jožetu Dobniku, so rojenice 24. septembra 1921 v Sevnici ob Savi napovedale dolgo in vsestransko plodno življenje. Ko obhaja svojo petinosemdesetletnico se torej spodobi, da mu posvetimo nekaj misli tudi v glasilu slovenskih planincev, čeprav vemo, da ni ogret za hvalnice. Vse kar je storil v blagor planincev je namreč delal iz dobre volje in prepričanja, da »kar more, ne kar mora, je mož storiti dolžan«! Vodi ga iskrena želja, da bi kar največ ljudem omogočil doživeti gore in v vsem spoznati ta veličastni svet, užiti vse, kar tam radodarno ponuja narava. Ta cilj je, prizadeven kot malokdo, dolga desetletja nadvse uspešno uresničeval s sodelavci na ravni društva, v organih PZS, v Sloveniji in v stikih s planinci nekdanje širše domovine Jugoslavije. Vsakogar je pridobil s svojim osebnim zgledom, spodbudilo nas je njegovo sistematično delo. Jože je od nekdaj pronicljiv organizator, mož, ki ima rad razumno zastavljene cilje, od katerih ne odstopa dokler niso uresničeni. Odkar ga poznamo je bil zgleden tovariš, sodelavec, ki se zna neponarejeno in nevsiljivo, požrtvovalno, enak med enakimi vključiti v poljubno delo, ga opraviti kot se spodobi in kot je bilo načrtovano. Kot večini pripadnikov Jožetove generacije, vojna tudi njemu ni prizanesla. Na silo je moral zapustiti svoj domači kraj in deliti usodo z drugimi pregnanci. Živ in bogatejši za mnoge življenjske izkušnje je srečno dočakal vrnitev, se v svobodi spet pridružil PTT-delavcem in se za nameček že zgodaj znašel med planinci. Njim in goram je odtlej posvečal ves svoj prosti čas. Kar zadeva organizacijo, si je postavil ostre zahteve: pridobiti čim več članov, ki to ne bodo samo na papirju, temveč bodo tudi v resnici zahajali v gore; vzdrževati živ stik odbornikov s člani društva, utrditi organizacijo s tvornim sodelovanjem članov upravnega odbora in dobro premišljenimi ter usklajenimi odločitvami; poskrbeti za široko planinsko razgledanost in znanje članstva, obvladati varno hojo v gore; sodelovati s planinskimi organizacijami v krogu PTT kot z drugimi planinskimi organizacijami; skrbeti za 7 redno vzdrževanje poti. Z delom, uspehi in problemi pa seznanjati vodstvo svojih delovnih organizacij, druge mecene ter najširšo javnost. Znano je, da se delo ceni po uspešnosti. Jože v tem nikoli ni bil v škripcih. Nasprotno: neštetokrat se je izkazal z vsega spoštovanja vrednimi dosežki, o čemer povzemam nekaj podatkov iz utemeljitve njegovega častnega članstva v matičnem planinskem društvu: »Jože Dobnik je član PD PTT Ljubljana od ustanovitve leta 1953. Bil je predsednik planinske skupine okrajne pošte Šoštanj, od 1959 do 1981 predsednik PD PTT Ljubljana, leta 1981 njegov podpredsednik in leta 1982 član upravnega odbora ter nato spet in spet predsednik ali član častnega sodišča. Vseskozi je delal in živel z društvom in zanj, bil takorekoč »duša« društva. Na sejah upravnega odbora s tehtnimi predlogi usmerja društvene aktivnosti, pod njegovim vodstvom je društvo doživelo največji razcvet in v slovenski planinski organizaciji pomenilo sinonim za dobro in uspešno planinsko društvo; v tem času je bil dograjen tudi Poštarski dom na Vršiču, na katerega so člani upravičeno ponosni. Jože je bil pobudnik zborov planincev PTT (sedaj PT) Slovenije in Jugoslavije, ustanovitve MDO PD ljubljanskega območja in MDO PD PTT Slovenije. Brez njega bi ne bilo Poti kurirjev in vezistov NOV Slovenije ... Aktivno in nesebično je deloval v PZS in PZJ, Meddruštvenih odborih in v Domicilnem odboru kurirjev in vezistov NOV ... Od 1981 je bil tri mandatna obdobja tajnik Planinske zveze Slovenije. Pripravljal je gradiva, organiziral seje GO PZS, vzdrževal stike s PD, MDO, komisijami, IO in delovno skupnostjo PZS ter drugimi organizacijami; urejal je Obvestila PZS. Bil od 1987 do 1994 podpredsednik, na 19. skupščini PZS pa v njenem kriznem obdobju zaradi velikega ugleda postal vršilec dolžnosti predsednika, ki je poleg drugega dela pripravil tudi vse potrebno za izredno skupščino. Na tej je PZS dobila novo vodstvo, v katerem je še štiri leta nadaljnja opravljal dolžnosti podpredsednika.« Ožji organiziranosti planinskega društva je nadgrajen njen žlahtni del - priprava in izvedba planinskih izletov, pohodov, zborov in visokogorskih tur, tako skupin kot posameznikov. Tega se je Jože s sodelavci in Letnik 32 / številka 9 7 Obvestila Planinske zveze Slovenije članstvom še kako zavedal. Sicer pa - mar ni to tisto, zaradi česar se hribovci sploh povezujemo in združujemo? No, izplen je veličasten. Ne kanim ga primerjati s tistim, kar uspeva drugim društvom, nobenega dvoma pa ni, da naše društvo pod Jožetovo taktirko in vodstvom njegovih naslednikov ni bilo zadnje. Poglejmo! Ubirali smo steze Slovenske planinske poti, pa Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije, zraven tega še prenekatero drugo pot in posamezne cilje po širni Sloveniji od Prekmurja do Slovenske Istre in od Sotle do Kanina. Dodajmo jim gore na avstrijskem Koroškem in v italijanski Benečiji. Pa vse pomembnejše vrhove in gorske skupine v republikah in pokrajinah nekdanje Jugoslavije, številne evropske gore. Pogledali smo celo v Ande, zlezli na Ararat, obiskali celo nekatera najvišja gorstva sveta. Na ta način človek najboljše spozna in vzljubi domovino, ki se iz abstraktnega pojma pretvori v živo doživeto izkušnjo in pripomore do zavestne privrženosti; iznebi se ozke zaplankanosti, zagledanosti v svoj ožji kotiček pod soncem, pridobi širino. Ta kratki, bežni pregled ne navaja ur, dni, tednov, števila sej ali izletnikov, imen vrhov in gorstev ter neumornega dela, kaže pa, da je Jože s tovariši nadvse uspešno opravil organizacijski del svojega planinskega poslanstva. Ni pa ostal samo pri tem! Organizacija nikakor ni edina Jožetova odlika ali konjiček. Sreča zanj in društvo je bila in ostaja njegova prislovična redoljubnost in poštenost. Zavedal se je, da ni dovolj zlesti na goro, opraviti večdnevno turo, pospraviti opremo in se lotiti priprav na nov podvig. Ohraniti je treba tudi pravkar doživeto, pripraviti fotografije, zbrati listine, napisati članke o dogodkih in doživetjih, jih dati na vpogled tudi tistim, ki niso bili zraven, dramiti zavest, spodbuditi voljo za sodelovanje. Poskrbeti, da se ta pričevanja znajdejo in ostanejo na varnem, shranjena v arhivu, vsak hip na dosegu roke, pripravljena spet vdahniti življenje davno iztečenim trenutkom. Zveni preprosto, vsi pa vemo, kako težko je po opravljenem delu, poti, turi sesti in poskrbeti za red v zmešnjavi vtisov in dokumentov. Sposobnost za to je dana redkim, Jožetove rojenice ob njegovem rojstvu na to očitno niso pozabile ... Dodale pa so mu tudi sposobnost, da verno podoživlja doživeto in z lepim jezikom v pisni obliki oživlja vtise. Zato, da se ohrani spomin na preteklost, da usmerja nadaljnjo dejavnost, da bi vse to ostalo ohranjeno nam ter zanamcem. Mar ni lepo pogledati v zbornike PD PTT Ljubljana, se tam srečati z obrazi, ki so danes že ostareli ali sploh niso več živi? Ugotavljati, kje smo bili, kaj dosegli? Priprava takega gradiva je seveda zahtevnejša, kot obujanje spominov. Posebej, če naj ne bo zgolj pusta statistika temveč tudi prijetno branje. Marsikomu bi bilo tako delo zoprno breme, ne pa Jožetu. Marljivo kot mravlja zna stikati po spominu, iskati v arhivih, spodbujati pisce, iskati fotografije, povezovati, priganjati tiskarje, brskati in iskati napake v krtačnih odtisih, nagovarjati mecene, a se tudi veseliti ob izidu knjige. Za njim je ogromno takega in podobnega dela, člankov v Planinskem vestniku, Obvestilih PZS. Napisal je nešteto prispevkov o delu planinskih društev, meddruštvenih odborov. Bodril. Se oglašal v različnih glasilih, dnevnem časopisju in v drugi periodiki. S tem pa še nikakor nismo pri koncu! Nič manj, temveč še mnogo bolj kot za omenjene štiri društvene zbornike velja pravkar zapisano za njegove Vodnike po Slovenski planinski poti (2), Vodnik po razširjeni Slovenski poti (1), Vodnike po transverzali kurirjev in vezistov NOV Slovenije (4) ter Vodnike po planinskih postojankah Slovenije (4). V promet so šli za med, torej lahko upamo, da so več kot dosegli svoje poslanstvo. Lastniki jih s pridom uporabljajo, ne znajo pa si predstavljati vloženega dela in truda. Vesten pisec mora obhoditi vso pot, pridobiti potrebne podatke, zajeti spremembe, poskrbeti za vnos dodatnih informacij, ki bralcu razširijo obzorje nad nujno temeljno vsebino. Skrbeti mora za nujno ravnotežje, se izogniti enostranskemu ali pristranskemu podajanju tvarine. Biti mora nenehno na preži, saj že ena sama, lastna ali tiskarjeva napaka, lahko nemarno in celo usodno izpridi uporabnost vodnika. Potrebna je potrpežljivost v odnosih z založnikom, s tiskarji, lektorji, korektorji, jih včasih celo nadomestiti. In neizrečeno veliko drobnega dela. Ravno pravo delo za Jožeta ... Ko je leta 1991 Planinska zveza Slovenije imenovala Jožeta za svojega predstavnika v sosvet »Razgledov po slovenskih vrhovih« pri RTV Slovenije, je dobro vedela, koga pošilja: temeljit, domiseln, predan delu in vztrajen, Letnik 32 / številka 9 8 Obvestila Planinske zveze Slovenije hkrati pošten, objektiven poznavalec. Uspelo mu je, da so v oddajo zajeli vsa planinska območja Slovenije. Predvidenih je 33 oddaj, ostvarjenih okrog 25. Vsebina je bogata saj daleč prekaša raven gole pripovedi o gibanju po planinskih poteh in brezpotjih. Opravka imamo s pravimi umetninami in bogatim virom zgodovinskih podatkov. S to oddajo je Jože poleg veselja imel tudi dosti skrbi in celo jeze, saj so tisti, v katerih rokah so škarje in platno, to dvoje marsikdaj pozabili uporabiti, po nepotrebnem spregledali, spregledali ali zanemarili dogovorjeni načrt. Na vsak način je oddaja, spočeta v počastitev 100-letnice SPD v sozvočju z dušo slovenskega človeka, zato upajmo, da jo bo prijatelj Jože, kolikor zadeva njegov delež pristojnosti, z njemu lastno vztrajnostjo in modrostjo prignal do uspešnega konca. Škoda, da je njemu podobnih ljudi tako malo! V misli se mi je prikradla pot, ki smo jo 3. septembra 1991 z Jožetom in soprogo Katarino ubirali na Storžič. Že dolgo se je želel spet povzpeti na to goro, kar mi je prišlo presneto prav, saj sem vedel, da bo kmalu praznoval sedemdesetletnico. Da bi ne pela vedno ista pot, smo se odločili za pristop od severa. Zgodaj zjutraj nas je pobral Jožetov zet Danilo ter nas od Kanonirja po gozdni cesti odložil na ovinku, 1000 m visoko, puščica pri veliki smreki nas je usmerila proti Bašeljskemu sedlu. Grizli smo kolena, strmina je že kmalu silila k molku. Minila je lovska kočica, minilo je sedlo, minil postanek na Kališču, minevala pokončna vrhnja gmota gore, kjer smo se večkrat za hip ustavili, da bi Jožetu povedal to in ono o svojih doživetjih na tej gori. Jože tistikrat ni bil v najboljši formi, zato nismo dirjali, odmori so nam prišli presneto prav. Tako smo srečno zlezli na vrh, z njega pa čez Škarjev rob do Doma pod Storžičem in naprej proti Lomu, kjer nam je prišel nasproti naš sin Miha. Posedli smo v avto in odbrzeli v dolinski vsakdan. Od tistega dne je minulo 15 let, Jože je opravil še veliko, veliko dela, si tudi zdravstveno lepo opomogel. Danes se lahko zadovoljen ozira na svojo dolgo, uspešno pot. Ta k sreči še kar teče in traja; naj bo tako še dolgo! Srečno Jože in hvala, za vse, kar si prispeval v slovensko planinsko zakladnico. O Tvojih planinskih odličjih ne bom podrobno pisal saj vemo, da jih je poleg naziva Častnega člana PZS, Svečane listine PZS in imenovanja za Častnega predsednika PD PT Ljubljana na svoji dolgi življenjski poti zasluženo prejel še nešteto ... Pavle Šegula IZ DEJAVNOSTI PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE 6. julija 2006 je bila 161 letnica rojstva "Triglavskega" župnika Jakoba Aljaža. Tako kot leto dni poprej, je tudi tokrat delegacija PZS, ki so je vodil njen predsednik mag. Franci Ekar, v njej pa so bili še podpredsednik Uroš Vidovič, v.d. GS PZS Danilo Sbrizaj in predsednik PD Dovje Mojstrana Miro Eržen, položila na njegov grob cvetje in se poklonila njegovemu spominu. Letnik 32 / številka 9 9 9 Obvestila Planinske zveze Slovenije Predsednika Planinske zveze Slovenije mag. Franci Ekar in Rdečega križa Slovenije primarij dr. Janez Remškar sta se odzvala na poziv in sporočilo, da zmanjkuje krvi za potrebe ponesrečencev in ostalih, ki jo potrebujejo in se odločila, da bosta svojo darovala v humanitarne namene za zgled svojemu članstvu. Zato sta v četrtek 24. 08. 2006 ob 10. uri na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani, Šlajmarjeva ul. 6, oba predsednika skupaj s predstavnico Zavoda dr. Polonco Mali na novinarski konferenci predstavila svoja stališča. Predsednik PZS je v nagovoru še posebej izpostavil nesreče v gorah, kjer se mnogo ponesrečenih lahko zahvali za preživetje prav dejstvu, da so dobili kri s pomočjo transfuzije. Zato je pozval vse člane PZS, da se odzovejo pozivu Zavoda za transfuzijsko medicino in oddajo kri. Oba predsednika sta po novinarski konferenci darovala kri. KOMISIJE UO PZS POROČAJO PLANINSKA ZALOŽBA Planinska založba predstavlja Planinsko-izletniški vodnik v v TRŽIČ Izšel je nov planinsko-izletniški vodnik Tržič, avtorjev Vladimirja Habjana in Irene Mušič. Vodnik je namenjen obiskovalcem Tržiča. Naravnan je predvsem gorniško, vendar je opisanih tudi nekaj sprehajalnih in izletniških ciljev, primernih za vsakogar. Na 76 straneh je opisanih 15 izletov oz. tur. Tako bo lahko svoj cilj našel prav vsakdo - to pa je tudi namen knjižice in želja avtorjev. POZIV K DAROVANJU KRVI PREDSEDNIKOV PLANINSKE ZVEZE SLOVENIJE IN RDEČEGA KRIŽA SLOVENIJE Letnik 32 / številka 9 O» 10 Obvestila Planinske zveze Slovenije 6 ČUDOVITE ALPE Planinska založba obvešča, da je izšel nov vodnik ČUDOVITE ALPE, avtorja Andreja Mašera. V vodniku je opisanih 45 izbranih vzponov na pomembne vrhove Alp, ki so naši domovini najbližji in jih je mogoče opraviti v času enega vikenda. Tako je v izboru dvanajst vrhov v Karnijskih Alpah, eden v Ziljskih Alpah, osemnajst v Dolomitih, trije v Severnih apneniških Alpah in enajst v Visokih Turah. Ture so različnih dolžin in težavnosti, od povsem enostavnih izletov pa do zahtevnih ledeniških vzponov. Planinsko-izletniški vodnik Tržič in vodnik Čudovite Alpe je mogoče naročiti na naslovu: Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana e-mail: planinska.zalozba@pzs.si telefonska naročila: (01) 434 56 84 fax (01) 434 56 91 KOMISIJA ZA VARSTVO GORSKE NARAVE OBVESTILO Komisija za varstvo gorske narave UO PZS obvešča planinska društva in meddruštvene odbore planinskih društev, ki so ali bodo usposabljali gorske stražarje, da je poleg nove izkaznice GS, sedaj mogoče v Založbi PZS ponovno kupiti tudi značke za GS po ceni 450 SIT za kos. Tako izkaznice, kot značke, lahko nabavite le, če Podkomisiji za usposabljanje KVGN UO PZS za verifikacijo tečaja predložite uradno podpisano in žigosano poročilo tečaja s seznamom udeležencev, ki so si ta naziv pridobili. Tak postopek velja tudi za vse tiste tečaje, ki ste jih izvedli v času, ko značk ni bilo na razpolago. Izkaznice in značke GS lahko PD nabavijo tudi za tiste svoje člane, ki so pridobili naziv varuh gorske narave, če to želijo in se izkažejo s pridobljenim potrdilom o nazivu. Načelnica KVGN UO PZS Rozalija Skobe 11 Letnik 32 / številka 9 Obvestila Planinske zveze Slovenije VODNIŠKI KOTIČEK V skladu s 14. členom Pravilnika o organiziranosti vodnikov Planinske zveze Slovenije in na osnovi sklepa Vodniške komisije pri Planinske zveze Slovenije z dne 23. maja 2006 o postopku kadrovanja v organe Vodniške komisije za mandatno obdobje 2006 - 2010 komisija za izvedbo kandidacijskih postopkov pri VK objavlja V skladu s 17. člen Pravilnika o organiziranosti vodnikov Planinske zveze Slovenije se na zboru vodnikov volijo načelnik VK ter šest članov VK. Za obravnavo kandidatur so predvideni naslednji termini: - objava razpisa: 10. junij 2006; - rok za vlaganje kandidatur: 13. oktober 2006; - rok za dopolnitev nepopolnih kandidatur: 27. oktober 2006. Pravilno izpolnjene kandidature z vsemi potrebnimi prilogami mora predlagatelj poslati s priporočeno pošto v zaprti ovojnici, ki ima na levem spodnjem robu oznako »NE ODPIRAJ - RAZPIS VK 2006«, na naslov: Planinska zveza Slovenije Vodniška komisija p. p. 214 1001 Ljubljana Kandidature se lahko oddajo tudi osebno v tajništvu PZS do 12. ure zadnjega dne roka. Ovojnica mora biti zaprta in enako označena kot za pošiljanje po pošti. Potrebno je izpolniti obrazec Evidenčni list za kandidiranje za načelnika in voljene člane VK PZS, ki je priloga tega razpisa. Na enem obrazcu je lahko podana kandidatura le za enega kandidata. Evidenčno pa se zbirajo tudi predlogi za člane Podkomisije za usposabljanje (PU) in Podkomisije za kategorizacijo in registracijo (PKR). Potrebno je izpolniti obrazec Evidenčni list za informativno zbiranje prijav za člane podkomisij VK PZS. Komisija za izvedbo kandidacijskih postopkov smatra kandidature kot dokumente zaupne narave in jih bo kot take obravnavala do zaključka svojega dela in predaje materialov za oktobrsko sejo Razpis je objavljen v Obvestilih PZS in internetnih straneh VK PZS, http://www.vodnistvo.net, kjer je tudi mogoče dobiti obrazec. V Ljubljani, 30. maja 2006 R A Z P I S ZA ZBIRANJE PREDLOGOV KANDIDATOV ZA ČLANE ORGANOV VODNIŠKE KOMISIJE VK PZS. Komisija za izvedbo kandidacijskih postopkov Matjaž Hafner, predsednik Letnik 32 / številka 9 3248 Obvestila Planinske zveze Slovenije EVIDENČNI LIST za kandidiranje za načelnika in voljene člane VK PZS (ustrezno obkroži): načelnik VK član VK V skladu s kandidacijskim postopkom za voljene člane Vodniške komisije kandidiram za zgoraj obkroženo funkcijo za mandatno obdobje 2006 -2010. Ime in priimek:_ Naslov:____ Poštna številka:_ Ime pošte: Tel. št.:_ GSM:_ Elektronska pošta:_ Kratek vodniški življenjepis:_ IZJAVA KANDIDATA S svojim podpisom zagotavljam: • da se strinjam s kandidaturo; • da sem član planinskega društva_; • da so vsi navedeni podatki resnični in dovoljujem njihovo uporabo in objavo skladno z Zakonom o varovanju osebnih podatkov; • da bom v primeru izvolitve vestno opravljal zaupane naloge ter da bom pri svojem delu spoštoval Pravilnik o organiziranosti VPZS in Pravilnik VPZS. Lastnoročni podpis kandidata: V/Na__, dne_. _ IZJAVA PREDLAGATELJA __(ime planinskega društva) kandidira svojega člana__(ime in priimek kandidata) za_(naziv funkcije). Žig Podpis odgovorne osebe: V/Na__, dne_. D 13 Letnik 32 / številka 9 Obvestila Planinske zveze Slovenije EVIDENČNI LIST za informativno zbiranje prijav za člane podkomisij VK PZS (PU - Podkomisija za usposabljanje, PKR - Podkomisija za kategorizacijo in registracijo) (ustrezno obkroži): član PU član PKR Ime in priimek:_ Naslov:_____ Poštna številka:_ Ime pošte:_ Tel. št.:_ GSM:_ Elektronska pošta:____ Kratek vodniški življenjepis: IZJAVA KANDIDATA S svojim podpisom zagotavljam: • da se strinjam s kandidaturo; • da sem član planinskega društva_; • da so vsi navedeni podatki resnični in dovoljujem njihovo uporabo in objavo skladno z Zakonom o varovanju osebnih podatkov; • da bom v primeru izbora vestno opravljal zaupane naloge ter da bom pri svojem delu spoštoval Pravilnik o organiziranosti VPZS in Pravilnik VPZS. Lastnoročni podpis kandidata: V/Na__, dne_. _ IZJAVA PREDLAGATELJA _(ime planinskega društva) kandidira svojega člana __(ime in priimek kandidata) za ___(naziv funkcije). Žig Podpis odgovorne osebe: V/Na__, dne_. _ Letnik 32 / številka 9 3250 Obvestila Planinske zveze Slovenije LETNO IZPOPOLJENJEVANJE VPZS, OU VK IN MDO PODRAVJA 12. - 13. MAJ 2006, MARIBORSKA KOČA O Udeleženci PD 1 HERMINA GOLC PTUJ 2 ROBERT JERŠIČ DRAVA MB 3 RANKO JERŠIČ DRAVA MB 4 MILAN ŠTUBIČAR DRAVA MB 5 MARJAN TOPOLOVEC DRAVA MB 6 DUŠAM MIUC RUŠE 7 BENJAMIN JUG RUŠE 8 JOŽE ŠTUMBERGER RUŠE 9 VINKO CAF RUŠE 10 MARTIN JURŠE RUŠE 11 TOMAŽ HRIBERNIK RUŠE 12 ANTONIJA MIGLIČ RUŠE 13 MIROSLAV VALENČIČ RUŠE 14 MILAN ZUPANIČ RUŠE 15 ALEŠ POTISK FRAM 16 LEON VRHOVŠEK FRAM 17 VLASTA BOBOVNIK FRAM 18 SLAVICA NEDOG MATICA MARIBOR 19 FRANC NEDOG MATICA MARIBOR 20 SREČKO PUNGARTNIK MATICA MARIBOR 21 FRANCI RAJH PLANIKA MARIBOR 22 MARJETA REBERNAK PLANIKA MARIBOR 23 FRANCI PANGRČIČ PLANIKA MARIBOR 24 OTO PUNGERL PLANIKA MARIBOR 25 SREČKO PARTLIČ PLANIKA MARIBOR 26 DARJA ŠKRILEC PLANIKA MARIBOR 27 DEJAN NOVOSEL PT MARIBOR 28 DRAGICA JUS FRAM Vodstvo: Pavel Jerebic, Miran Tarkuš, Jože Bobovnik, Damjan Vidovič, Primož Trop, Delija Šačiri, Ivan Eder, Mitja Plohl D 15 Letnik 32 / številka 9 Obvestila Planinske zveze Slovenije LETNO IZPOPOLJENJEVANJE VPZS, OU VK IN MDO PODRAVJA, 13. - 14. MAJ 2006, MARIBORSKA KOČA Udeleženci PD 1 JANEZ SAGADIN FRAM 2 JASNA POTISK DRAKŠIČ PTUJ 3 AMADEUS LEŠNIK MATICA MARIBOR 4 IGOR TURIČNIK MATICA MARIBOR 5 ALBIN LORBER DONAČKA GORA 6 DANICA LORBER DONAČKA GORA 7 STANISLAV ISKRA ŽELEZNIČAR 8 ALBERT MARZIDOVŠEK ŽELEZNIČAR 9 VIKTOR FRANGEŽ ŽELEZNIČAR 10 MAKS JAHNEL ŽELEZNIČAR 11 IVAN KRALJ POLJČANE 12 MARJAN KURNIK POLJČANE 13 VERA LAZNIK POLJČANE 14 DRAGICA ONIČ POLJČANE 15 FRANČEK ONIČ POLJČANE 16 TOMAŽ ONIČ POLJČANE 17 LOVRO RAP POLJČANE 18 ZLATKA SLATENŠEK POLJČANE 19 GVIDO ŠPANRING POLJČANE 20 ROBERT ŠPANRING POLJČANE 21 DAVORIN VOŠINEK POLJČANE 22 LASZLO LIGETI LENDAVA 23 BORUT COTIČ LOVRENC NA POHORJU 24 ANŽEJ BEČAN LOVRENC NA POHORJU 25 FRANC PAČNIK LOVRENC NA POHORJU 26 DANICA VEŠNAR ŽELEZNIČAR 27 SLAVKO GOLOB PTUJ Vodstvo: Ivan Eder, Miran Tarkuš, Jože Bobovnik, Damjan Vidovič, Janez Vertič, Franc Korpar, Franc Kocbek, Mitja Plohl, Pavel Jerebic Letnik 32 / številka 9 Q- 16 Obvestila Planinske zveze Slovenije DELJENI TEČAJ ZA VODNIKE PZS ZA PRIDOBITEV KATEGORIJE A od 04. 03. do 18. 06. 2006 Organizator usposabljanja je bila Vodniška komisija pri PZS oz. njena Podkomisija za usposabljanje. 04. - 05. 03. 06 Dom na Boču, 18. - 19. 03. 06 Dom v Kamniški Bistrici, 01.- 02. 04. 06 Valvasorjev dom pod Stolom, 22. - 23. 04. 06 Poštarski dom pod Plešivcem, 06. - 07. 05. 06 Erjavčeva koča na Vršiču, 27. - 28. 05. 06 Črna na Koroškem (dolina Tople), 17. - 18. 06. 06 koča na Loki pod Raduho. ^^ Vodstvo tečaja: Ivan Eder (vodja), Franc Gričar (Tehnični vodja), Dragi Baloh, Pavel Jerebic, Pavel Lesjak, Ivan Cigale, Milan Domitrovič, Jože Radej, Marjan Ručigaj, Alojz Jerman, Primož Trop, Marko Matajurc, Lili Jazbec, Milan Jazbec, Borut Vukovič, Franc Kadiš, Andrej Kunstelj, Oto Čegovnik, Stanko Mihev, Franc Kocbek, Zdravko Zajc Udeleženci: 1. Franc BERK PD Vrelec Rogaška Slatina 2. Stanislav BOZNIK PD Dobrna 3. Andrej BUKOVSEK PD Iskra 4. Jože CAJZEK PD Železničar Celje 5. Marjan ČADEŽ PD Kranj 6. Anja DOBROVC PD Nazarje 7. Aleš FENDE PD Kranj - PS Preddvor 8. Jožef GRETIČ PD Vrelec Rogaška Slatina 9. Lucija GRUDNIK PD Nazarje 10. Marjan HORVAT PD Maks Meško Ormož 11 Polona JANČIČ PD Zabukovica 12. Alojz JANŽEK PD Šentjernej 13. Gregor JAKLIČ PD Polet 14. Valter JELEN PD Zelezar Štore 15. Stanislav JEREBIČ PD Litija 16. Marijan JUG PD Litija 17. Simon KOLEŽNIK PD Ožbalt - Kapla 18 Robert KORITNIK PD Grmada Celje 19 Rajko KOŠIČ PD Maks Meško Ormož 20 Martin KUMER PD Polet Šentrupert 21. Anton LAMOVŠEK PD Ljubljana matica 22. Zdenka LESJAK PD Vinska Gora 23. Tomaž LEVART PD Slovenske Konjice 24. Albin MILOŠIČ PD Haloze - Videm pri Ptuju 25. Betka JELEN PD Zelezar Štore 26. Marjana PERKOVIČ PD Iskra Kranj 27. Zlatko PROŠIČ PD Podpeč - Preserje 28. Tomaž STRAŽAR PD Saturnus 29 Janez ŠKOFLEK PD Dobrna 30. Drago RENČELJ PD Ožbalt - Kapla 31. Andrej UGOVŠEK PD Drago Bregar 32. Jožef VIDEC PD Laško 33. Matej VIDMAR PD Logatec 34. Vincenc ŽUPAN PD Šentjernej 35. Branko FORSTNERIČ PD Haloze D 17 Letnik 32 / številka 9 Obvestila Planinske zveze Slovenije STRNJENI PRIDOBITE A VODNIKE PZS ZA GORIJE A PUS Bavšica, od 1. do 12. julija 2006. Organizator usposabljanja je bila Vodniška komisija pri PZS oz. njena Podkomisija za usposabljanje. Vodstvo tečaja: Jaka Kotnik (vodja tečaja), Janko Mihev (tehnični vodja), Rudi Ambrož, Jože Rožič, Darja Jenko, Lili Jazbec, Nina Ozimic Seznam tečajnikov: priimek ime PD 1 BRAČKO Albina Šmarje pri Jelšah 2 CVITKOVIČ Robert Črnomelj 3 ČUJEŽ Manca Slivnica pri Celju 4 GOGALA Borut Srednja vas 5 HORVAT Tadej Ormož 6 JAGODIC Klemen Kranj 7 JURŠIČ Janko Maks Meško Ormož 8 JURŠIČ Marko Maks Meško Ormož 9 KASTELIC Marjan Črnomelj 10 KRANJC Nejc Bohor Senovo 11 KUTIN Gorazd 12 LAMUT Miha Grmada Celje 13 MARKIČ Mojca Jezersko 14 MOHAR Miha Litija 15 MOLE Nikolaj Horjul 16 PERC Tej a Prevorje 17 PODGORNIK Boštjan 18 RAC Katja Radlje ob Dravi 19 ŠEHOVIČ Goran Podpeč-Preserje 20 TALER Luka Radovljica 21 TOPLAK Tanja Grmada Celje 22 UDIR Matic Jesenice 23 VRAČKO Primož Lovrenc na Pohorju 24 ZAJC Drejc Cerkno 25 MARCOLA Simon Kobarid Letnik 32 / številka 9 Q- 18 Obvestila Planinske zveze Slovenije TEČAJ ZA VODNIKE PZS ZA PRIDOBITEV KATEGORIJE A 12. do 23. julij 2006, Planinsko učno središče Bavšica Organizator: Podkomisija za usposabljanje Vodniške komisije PZS Vodstvo tečaja: Franc Kadiš (vodja tečaja), Jože Rožič (tehnični vodja), Bojan Rotovnik, Iztok Rojc, Boris Madon, Matjaž Hafner, Davorin Žagar, Darja Jenko, Lili Jazbec, Nina Ozimic Tečajniki: Priimek Ime PD 1. ČREPNJAK Barbara TAM Maribor 2. GREGORIČ Marko Brežice 3. JURJOVEC Katja Zabukovica 4. KEŽMAN Igor Brežice 5. KOKOLE Lučka Zagorje ob Savi 6. KOKOŠAR Gašper Javornik-Koroška Bela 7. KRALJ Tine Zagorje ob Savi 8. LAMUT Polona Ptuj 9. MALEČKAR Barbara OPD Koper 10. PODLESNIK Barbara Ljubljana-Matica 11. STRES Simona Kobarid 12. STRNAD Boštjan Ljubljana-Matica 13. ŠEST Olja Jesenice 14. TAVČER Alenka Zabukovica 15. VENGAR Rok Javornik-Koroška Bela 16. OGOREVC Matej Domžale 17. ZUPANC Miro Zabukovica 18. ŽEROVNIK Maja Gornji Grad 19. OBLAK Jure Galicija 20. AŠENBERGER Sebastjan Galicija 21. ŽUMER Ani ta Rašica 22. KLADNIK Matej Gornji Grad 23. PRETNAR Lidija Gorje Letnik 32 / številka 9 3255 Obvestila Planinske zveze Slovenije = PLANINSKA DRUŠTVA VABIJO O AKCIJE V SEPTEMBRU 2006: AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE Dan slovenskih planincev 09.09.06 PZS Danilo M.Sbrizaj 01/ 43 45 682 Srečanje Zasavskih planincev 09.09.06 MDO Zasavja Borut Vukovič 031/ 805 656 Pohod na Nebeško goro 10.09.06 PD Radeče Irena Kampuš 041/ 626 136 Srečanje družin na Uršlji gori 10.09.06 PD Prevalje Ivanka Komprej 02/823 14 79 Srečanje ob razgledni tabli na Lisci 14.09.06 PD Lisca Sevnica Jože Prah 041/ 657 560 prah.j oze@vo lja.net 7.Košnikov pohod na Golico 16.09.06 PD Jesenice PD Jesenice 04/586 60 70 Srečanje koroških planincev 16.09.06 MDO Koroške Primož Areh 041/ 657 686 Srečanje planincev na Črni prsti 16.09.06 PD Podbrdo Tomaž Stenkar 041/ 468 469 Srečanje Zasavčanov in Savinjčanov na Mrzlici 16.09.06 PD Trbovlje Bojan Gorjup 03/ 562 20 36 Miro Drnovšek 03/ 562 20 06 7. pohod po "Loško-Zbelovski" planinski poti 17.09.06 PD Loče Vili Kovačič 031/ 672 680 Pohod na Jugovo domačijo 17.09.06 PD Fram Stanka Vobič 02/ 686 40 13 Tradicionalni družinski pohod na Krim 17.09.06 PD Podpeč -Preserje Marko Goršič 01/ 363 11 75 041/ 795 006 Jesenski nočni pohod "Štirje letni časi" na Grilov vrh 22.09.06 VO PD Ožbalt -Kapla Marta Prah 02/ 876 62 42 040/ 623 091 Po Pomurski poti 23.09.06 PD Matica Murska Sobota Jože Ružič 02/ 542 10 53 041/ 614 672 10. pohod v okviru akcije: Živi zdravo za zabavo: na Struško 24.09.06 PD Gozd Martuljk PD Jesenice 04/ 586 60 70 Letnik 32 / številka 9 20 Obvestila Planinske zveze Slovenije AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE Pohod na Goteniški Snežnik 24.09.06 PD Kočevje Franc Janež 041/ 507 853 Mala šola planinstva za otroke 4.razredov devetletke 25.09.30.09.2006 VO PD in OS Brezno-Podvelka Tone Cepec 040/ 324 966 Petra Maček 031/ 704 423 Markov tek na Javorč 30.09.06 PD Ziri Zvone Kopač 04/ 519 18 04 Pohod Muzci - Breški Jalovec 30.09.06 PD Kobarid Srečko Rosič 041/473 632 AKCIJE V OKTOBRU 2006: AKCIJA DATUM ORGANIZATOR INFORMACIJE Spominski pohod na Slavnik 01.10.06 OPD Koper OPD Koper 05/ 627 30 60 OPD Koper@volja.net Bajtarski golaž 07.10.06 PD Bajtar Velika Planina Helena Plahuta 041/ 981 141 Jesenski pohod po radeški planinski poti 07.10.06 PD Radeče Zvone Mesojedec 041/ 843 905 Po Vinskih goricah na Boč, II.del, Hošnica -Makole - Boč 07.10.06 PD Poljčane Jože Težak 031/ 623 901 Boris Blažič 041/ 660 151 Sovretov pohod 07.10.06 Občina Hrastnik PD Dol Toni Pavlič 051/ 303 463 Srečanje osnovnošolske mladine 07.10.06 MO MDO Ljubljana Maja Koprivšek 031/ 234 213 19. pohod po poteh Andraža 08.10.06 ŠD in PS Andraž Vili Pižorn 041/ 783 734 Gorski tek na Nanos, spominski tek Fabjana Furlana 08.10.06 PD Podnanos Jože Kodre 041/ 350 734 Pohod po Banjšicah 08.10.06 PD Nova Gorica v sodelovanju s TD Banjščice PD Nova Gorica 05/ 302 30 30 planinskod. novagorica@siol.net Jože Sedevčič 041/ 345 411 Tradicionlni pohod Uršula - Tomaž 08.10.06 PD Vojnik PD Dramlje Blazinšek 041/ 685 635 Golež 041/ 652 169 Letnik 32 / številka 9 3257 Obvestila Planinske zveze Slovenije O PLANINSKA DRUŠTVA POROČAJO PO VRHOVIH MAKEDONIJE Od 16. pa do 28. julija 2006 je skupi na šti rii nšti rideseti h planincev obiskala in občudovala zanimivosti Makedonije. To smo bili predvsem loški in zreški planinci, pridružilo pa se nam je tudi nekaj Mariborčanov ter Ljubljančanov in avantura se je pričela. Postala je že tradicija, da loški in zreški planinci ter nekaj ostalih prijateljev planin, vsako leto pod okriljem turistične agencije, obiščemo katero izmed držav Balkana. Letos je bila na vrsti vroča Makedonija. Pot nas je vodila skozi Hrvaško in Srbijo do Beograda, kjer je sledil ogled Kalemegdana, veličastne cerkve sv. Save in Avale. Hoteli smo obiskati tudi Titov grob, vendar nam je takšno dejanje vratar preprečil. V ponedeljkih je tam zaprto in zaradi enih Slovencev, ki pripotujejo 500 kilometrov ne bodo delali izjem. Titov grob tako ali tako baje obiskujejo samo še »ludi« Slovenci, Makedonci in Kitajci. Zapustili smo Beograd in pot nadaljevali proti Vrnjački Banji, kjer je bil predviden postanek. Vmes smo se ustavili na počivališču Stari hrast in imeli probleme s pobiralkami denarja za WC usluge. Tudi to smo rešili, se popoldne sprehodili po Goču in se najedli sladkih malin. Tretji dan smo prestopili makedonsko mejo in šofer Miško nas je odpeljal do Tetova. Sledil je postanek za menjavo denarja, za poizkušanje specialitet z žara, za ogled »šarene džamije« in edinstvenega prebivališča in hrama muslimanske bektaške sekte na Balkanu. Proti večeru smo prispeli na Popovu Šapku, znano zimsko središče in se namestili v hotelu. Po prespani noči smo pod vodstom vodiča Renata in makedonskega vodnika Ljuba krenili v osvajanje Titovega vrha, na višini 2748 metra. Na milijone planinskih rožic in nekaj manj ovac je na poti spremljalo nas planince, ki smo vsi dosegli cilj. Po devetih urah hoje po močnem soncu smo se vrnili na izhodišče. Peti dan je bil na vrsti najvišji vrh Makedonije Golemi Korab s 2753 metra. Tokrat nas je nekaj ostalo v dolini, ostali so v spremstvu oboroženih graničarjev krenili do vrha. Povedati je treba, da tam poteka makedonsko - albanska meja in lahko hitro pride do incidentov. Končalo se je vse kot se mora in tudi ta gora je bila osvojena. Še pred prihodom na Ohrid smo si ogledali samostan sv. Jovana Bigorskega in nakupili žganje z imenom Mastika. Malo naprej smo si ogledali še ženski samostan sv. Georgija. V Ohridu smo za nekaj časa pozabili, da smo planinci in se sprostilii v vseh dobrotah, ki jih nudi takšno turistično mesto. Zvečer je sledil premik do mesta Struga, malce radoživosti in spanje. Sedmi dan smo se povzpeli na 2200 metrov visok hrib Magaro v narodnem parku Galičica, odkoder je bil lep razgled na Ohridsko in Prespansko jezero. Nato smo se spustili nazaj v dolino, do cerkve sv. Nauma in se predali užitkom lenarjenja na plaži. Slika - Planinci na Titovem vrhu 2748 m v Makedoniji. Nekateri s plavanjem, drugi zopet z vožnjo s čolni, smo se dodobra spoznali z Ohridskim jezerom. Naslednji dan nas je čakal premik na gorski masiv Baba in spopad z najvišjim vrhom tega pogorja Pelistrom na višini 2601 meter. Kljub vročini je uspel tudi ta podvig. Celo kopali smo se v dveh jezerih z mrzlo vodo, na višini preko 2200 metrov. Pri povratku proti hotelu smo nabirali in pojedli ogromne količine borovnic. Zvečer, ko smo se vsi umirili in popili kakšen kozarček dobrega vina, je planinec Rudi izrazil posebno željo. Povedal je, da ko Letnik 32 / številka 9 22 Obvestila Planinske zveze Slovenije bo umrl, naj mu na žaro nataknemo njegova očala. Tako bo na drugem svetu lažje videl in še razpoznavnejši bo. Deveti dan smo si v Bitoli ogledali znamenito antično mesto Heraclea in se odpeljali v Prilep. Po ogledu Markove kule smo se srečali s prijateljem iz domačih krajev, Mirkom Železnikarjem, ki je z ženo in prijatelji dopustoval v Makedoniji. Obiskal je tudi prijatelja Zorana iz vojaških časov in imela sta si kaj povedati. Vse planince je počastil s pijačo, nas odpeljal v lokal in vse pogostil še z odlično juho in papriko. Lepa gesta, kar je pri Mirku že običaj. Po razhodu s prijatelji, smo se odpeljali proti Kavadarcem na ogled in degustacijo vin iz Tikveške kleti. Moramo zapisati, da je degustacija uspela v tej meri, da so imeli nato nekateri udeleženci na čelu z Rastkom orožne vaje. V avtobusu in nato še v hotelu, končalo pa se je brez mednarodnih incidentov. Naslednji dan smo si planinci najprej ogledali čudoviti Koleški slap in se nato zapeljali do Dojranskega jezera ob Grški meji. Tam je sledila lubenica party, nato pa takšno neurje, da je lomilo drevesa. Enajsti dan smo si ogledali vse znamenitosti Skopja, nakupili spominke in si malce oddahnili noge. Zvečer je pod vodstvom Dragice Brumec sledila prava zabava. Najprej so dvema Anama čestitali za god, nato pa še šoferju Adalbertu Korenu - Mišku za rojstni dan. Silvo Brumec je napisal pesem, ki so jo slavljencu zapele, z rutami opremljene planinke. Po opravljeni formalnosti je sledil ples. Predzadnji dan dopusta smo planinci prehodili pot iz Vodna do kanjona Matke po katerem teče reka Treska. Zaradi vse večje vročine je bil to zelo naporen pohod. Na koncu so reko Tresko štirje udeleženci preplavali. Čast loških planincev je branil predsednik Vili Kovačič. Izvedeli smo še, da je ta dan ob samem kruhu stradal Lojze Vidner, kateremu so mravlje noč poprej požrle slanino. Trinajsti dan je že tako sam po sebi nesrečen in kot nalašč je sovpadal s koncem lepe makedonske avanture. Sledilo je še 900 kilometrov povratka in v večernih urah smo bili planinci doma. Jože Gumzej D 23 Letnik 32 / številka 9 Obvestila Planinske zveze Slovenije NA VRHU DEL OD 35. ZMAGOVALCEV ZAHVALA Zahvaljujemo se vsem planincem in ljubiteljem Zelenice za prispevke, ki ste jih namenili v naših akcijah: Pod Storžič za Zelenico, Kofce za Zelenico, Dobrča za Zelenico, Zavetišče Zelenica za kočo na Zelenici. Vsem tistim, ki se naših srečanj niste mogli udeležiti in bi želeli prispevati, sporočamo naš TRR: 05100-8010009034 s pripisom »Za Zelenico«. Vabimo vas, da se nam pridružite in pomagate uresničiti sanje stotinam planincev, ki si želimo novo kočo na Zelenici. Za PDTržič predsednica Erna Anderle Cr\ Letnik 32 / številka 9 24 Obvestila Planinske zveze Slovenije PD Mežica obvešča, da jih od meseca avgusta 2006 naprej, lahko obiščete vsak ponedeljek, sredo in petek od 5.00 ure do 19.00 ure na novi lokaciji, Trg 4.aprila 4, 2392 Mežica; telefon/fax 02 87-022-32. V mesecu juliju 2006 smo se iz lokacije Ob Šumcu 9 Mežica preselili v prostore v Narodnega doma na Trg 4. aprila 4 v Mežici. Viljem Blatnik Predsednik PD Mežica 11. NOGOMETNI TURNIR NA KOROŠICI V soboto, 19. 8. 2006, je Planinsko društvo Celje - Matica organiziralo že 11. nogometni turnir na Korošici. Vreme je bilo sončno in vetrovno, proti koncu turnirja pa je tudi rahlo deževalo. Turnir se je pričel ob 9. uri s prijavami in žrebom za igranje. Igrišče je bilo veliko 20 x 40 m z označenima vratarskima prostoroma 3 x 2 m. Ekipe so štele po 6 igralcev (1 +5). Letos se je turnirja udeležilo 9 ekip: Barob, Bobki, Smevt Začret, SS Dragomer, ŠD Petrovče, ŠD Gomilsko, Šmartno - veterani, Šmartno - mladi, PD Drava. Ekipe so bile razdeljene v dve skupini, kjer je vsak igral z vsakim. Prva dva iz obeh skupin sta odigrala polfinalni tekmi z nasprotno skupino. Zmagovalca sta se pomerila še v finalu. Tretje mesto so odločili penali. Odigranih je bilo 16 tekem v predtekmovanju in še tri tekme, ki so odločale o dobitnikih pokalov. Vsaka tekma je traja 2 x D 25 7 minut. Za korektno sojenje je letos prvič priskočil na pomoč sodnik Drago Kos, ki je s svojo avtoriteto že na začetku poskrbel, da so sodelujoči spoštovali vsa nogometna pravila in je turnir minil brez poškodb in grobih prekrškov - skratka ni bilo niti rumenih niti rdečih kartonov, čeprav ji je sodnik Kos imel s sabo. Igralci so dosegli 41 golov. Turnir se je končal ob 15. uri s podelitvijo pokalov in praktičnih nagrad vsem udeležencem turnirja. Nagrade so prispevali: Afirma Celje, Alpeks Celje, Fit - Media Celje, SLG Celje, Mesarstvo Forti Ljubno, PD Celje -Matica, Adriatic Slovenica, KILI Liboje in TUŠ Celje. Vse ekipe so imeli ob sebi tudi navijače. Vseh skupaj jih je bilo nekaj več kot 200. Po svoji navdušenosti in izvirnem navijanju so bili nesporni zmagovalci člani PD Drava. Sam turnir postaja iz leta v leto bolj popularen. Število ekip se veča. Sistem različnih igralnih skupin je še možen, a ob večjem številu ekip velja razmisliti ali bi morda pristopili k sistemu igranja na izpadanje. Vsekakor je turnir tekmovalnega značaja, a so druženje, dobra volja in igranje na najviše ležečem nogometnem igrišču (1808 m) v ospredju. PD Celje - Matica se zahvaljuje vsem udeležencem turnirja - igralcem, navijačem, sodniku in podjetjem, ki so prispevala praktične nagrade. Nasvidenje na 12. nogometnem turnirju na Korošici 2007. PD Celje - Matica Vodja nogometnega turnirja Rok Volfand Letnik 32 / številka 9 Obvestila Planinske zveze Slovenije Končni vrstni red 11. nogometnega turnirja na Korošici: 1. Šmartno - veterani 2. ŠD Gomilsko 3. Smevt 4. Barob 5. SS Dragomer 6. ŠD Petrovče 7. Bobki 8. Šmartno - mladi 9. PD Drava Predtekmovanje: 2 skupini Skupina A: Šmartno - veterani ŠD Petrovče Šmartno - mladi ŠD Gomilsko SS Dragomer Šmartno - veterani : ŠD Petrovče 2 ŠD Gomilsko : SS Dragomer 2 Šmartno - veterani : Šmartno - mladi 1 ŠD Petrovče : Šmartno - mladi 3 Šmartno veterani : SS Dragomer 1 Šmartno - mladi : ŠD Gomilsko 0 ŠD Petrovče : SS Dragomer 1 Šmartno - veterani : ŠD Gomilsko 0 SS Dragomer : Šmartno - mladi 0 ŠD Petrovče : ŠD Gomilsko 0 0 2 0 2 0 1 1 0 0 3 Vrstni red v skupini A: 1. Šmartno - veterani 2. ŠD Gomilsko 3. SS Dragomer 4. ŠD Petrovče 5. Šmartno - mladi T 7 6 3 3 1 (razlika v golih 3:4) (razlika v golih 4:8) Skupina B: Bobki Smevt Začret Barob PD Drava Bobki : Smevt Barob : PD Drava Smevt : Barob PD Drava : Bobki PD Drava : Smevt Barob : Bobki Letnik 32 / številka 9 0 1 0 0 O 1 0 0 3 26 0 3 3 1 Obvestila Planinske zveze Slovenije Vrstni red v skupini B: 1. Smevt 2. Barob 3. Bobki 4. PD Drava T 5 5 2 0 (razlika v golih 4:0) (razlika v golih 4:1) o O Polfinale: Barob : Šmartno - veterani Smevt : ŠD Gomilsko 0 0 2 2 Finale: Šmartno - veterani : ŠD Gomilsko (po penalih) Za tretje mesto - penali: Barob : Smevt 3 2 1 SVEČANOST OB PRVEM PRISTOPU NA TRIGLAV V soboto, 26. avgusta je na Ribčevem Lazu v Bohinju potekala svečanost ob obletnici prvega pristopa na Triglav. Natanko pred 228 leti je uspelo štirim srčnim možem iz Bohinja premagati skalne strmine najvišje slovenske gore. Svečanost v počastitev tega velikega dogodka za slovenski narod so pripravili PD Bohinj - Srednja vas, Občina Bohinj in Planinska zveza Slovenije. Lep sončen popoldan je v Bohinju pozdravil številne obiskovalce in goste, ki so uživali v kulturnem programu in pogledih na mogočne gore Julijskih Alp. Zaigrali so godba Gorje in rogisti, vrhunec kulturnega programa pa je pripravil svetovno znani slovenski tenorist Janez Lotrič. V uvodu se je predstavil z arijo iz opere Gorenjski slavček, nato pa je zbrane navdušil še s pesmijo Prelepa Gorenjska. Z dvema pesmima se je predstavil tudi solist g. Peterman, ki mu domačini pravijo kar prvi glas 27 Letnik 32 / številka 9 Obvestila Planinske zveze Slovenije Gorenjske. Zbrane je najprej pozdravil predsednik PD Bohinj - Srednja vas in zaželel prijetne trenutke v Bohinju. Slavnostni govornik prireditve v počastitev prvega vzpona na Triglav mag. Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije, je v svojem nagovoru poudaril velik pomen slovenskega planinstva in gora za obstoj slovenskega naroda. Štirje srčni možje iz Bohinja so bili pionirji evropskega formata, saj so osvojili vrh Triglava pred osvojitvijo Mont Blanca oziroma Velikega Kleka (Grossglocknerja). Tudi s tem dosežkom se Slovenci uvrščamo v sam vrh svetovnega planinstva in alpinizma. Prireditve v Bohinju se je udeležila tudi županja občine Bohinj gospa Evgenija Kegl Korošec ki je izrazila veliko zadovoljstvo ob zelo dobrem sodelovanju občine s planinsko organizacijo. Uros Vidovic SREČANJE POHODNIKOV PO EVROPSKIH PEŠPOTEH NA WEINEBENE V AVSTRIJI Na praznični dan, 15. avgusta je potekalo na gorskem prelazu Weinebene mednarodno srečanje pohodnikov po evropskih pešpoteh. Prelaz se nahaja na meji med Štajersko in Koroško v sosednji Avstriji. Letos so se pohodniki zbrali že dvajsetič ter ponovno pokazali na velik pomen evropskih pešpoti v sodobni družbi. Srečanja so se poleg avstrijskih pohodnikov udeležili tudi člani planinskih društev iz Slovenije. Najštevilčnejši so bili člani PD Ljubljana Matica pod vodstvom G. Jožice Potokar, ki se že vrsto let odpravljajo na Weinebene. Prisrčno srečanje je poudarek dobrega sodelovanja s planinci iz sosednje Avstrije in priložnost za še tesnejše stike med nami. Prav planinstvo je lahko tisti most med narodoma, ki bo zdržal še tako močne udarce nacionalizma. Po prijetnem klepetu smo se pozno popoldne razšli z željo po ponovnem snidenju, prihodnje leto na Weinebene. Uroš Vidovič > Pogled na Weinebene s prizoriščem srečanja. V ospredju je kapelica posvečena popotnikom po evropskih pešpoteh, kjer je potekala svečana maša. Letnik 32 / številka 9 O» 28 Obvestila Planinske zveze Slovenije Člani Planinskega društva Ljubljana Matica s planinskimi prijatelji iz sosednje Avstrije. > Podpredsednik PZS mag. Uroš Vidovič in G. Jožica Potokar predajata priložnostno darilo predstavniku OAV Sektion Weitwanderer G. Fritzu Kefferju. Fotografije Drago Cenčič PRED ODHODOM V LANGTANG Naše delo v Katmanduju je zaključeno. Jutri odhajamo na pot proti Langtangu in se vračamo 22. septembra. Upam, da na poti ne bo veliko težav, saj je zadnja dva dni kar precej deževalo. Stavke so zaključili in dosegli staro ceno goriva. Življenje se je vrnilo v stare tirnice, na cestah pa je znova postalo živahno. Tečaj teče po zastavljenem programu. En dan dela v Balajuju in en dan na umetni steni v Karkaniju, kjer smo izgubili kar nekaj časa za prazen nič. Ampak tako so hoteli vodilni v Nepal Mountaineering Association. . Konstrukcija stene je zanimiva, je pa - bolj krušljiva od našega Rzenika. Ampak kaj hočemo, če imajo otroci denar (postavil naj bi jo Francoz). Včerajšnji dan smo izkoristili za pregled opreme naših tečajnikov. Kvaliteta se dviguje, med njo je moč najti tudi že kakšno vponko z UIAA testom. Jutri odhaja na pot odhaja karavana 120 ljudi, med katerimi so tečajniki, inštruktorji, nosači, D 29 kuharji itd. Logistika, da ji ni para in spomin na stare čase in prve slovenske odprave. S kratkim poročilom se javim konec septembra, do takrat pa lep pozdrav od slovenskih instruktorjev. Matjaž Šerkezi Vodja Šole nepalskih vodnikov Letnik 32 / številka 9 Obvestila Planinske zveze Slovenije o = ZA KONEC PA STA SLA Ja »cf a, midve greva!« »Kam pa?« »Centralno v Mrzlo goro. A greš z nama?« »Kdaj pa gremo?« »Jutr' ob petih iz Zikove.« In smo šli. S tvingotom na Črnivec na kavo pa sok, potem pa naprej proti Logarski. Po ovinkih se z nami ziba še tjulen, prilepljen na armaturno ploščo. Tema je že in noč bo jasna. Ko parkiramo, se v svežem večeru počasi pripravljamo. Ne mudi se nikamor. Od Ambrota sposojena puhovka mi ohranja toploto. »Pa sej bom po stotih metrih že švicou k' ni tazga mraza.« Počasi zaškripamo po trdem snegu proti Okrešlju. Ustavimo se! »A ni lepo,« reče Mojca. »Pa kuko,« v duetu z Marjano odgovoriva. »A sliš' š'?« »Kaj?« »Tišino.« Vse več zvezd nam sveti. Ko čedalje hitreje škripamo, se oglasi Marjana: »Pejmo bol' počas'. Kam se nam pa mudi?« »Nikamor.« Na levi se dviga črnobela Ojstrica. Ustavimo se. Opazujemo vse, kar nam nudi narava. Z vsemi čuti sprejemamo njene dobrine. »Glej Arktur!« se oglasi Mojca. »Kakš'n Arktur?« »Ja tista zvezda na sred' je Arktur.« No, še Arktur nam sveti. Med vzpenjanjem mimo Rinke začnem s čevlji in cepinom vsekovati stopinje v sneg. »No, pa smo v gozdičku na Okrešl'u,« reče Mojca. »Ja k'e je pa t'le zimska?« »Ne vem, jo bomo že našl'.« Majhen bivak malo od koče nas prijetno preseneti s svojo toploto. Le vrata so njegova šibka točka. Po okrepčilu si ogledujemo mogočne stene in vrhove. Njihove nočne sence delujejo s posebno močjo. Bele lise v črnih stenah. Nad vrhovi nešteto zvezd. Prav čarobno. »Ej Mojca k'e je že tist' Albert?« »Kakš'n Albert? Arktur!« »No, Arktur.« »Ja t'mle na sredin' a vid'ta?« »Ja, pa res,« sva z Marjano prikimavala, ko sva ga zagledala. Preden smo se zadekali, nama je Mojca razkazala še nekaj nočnega neba. Ko se zjutraj zbudimo stisnjeni, a vsak v svoji spalki, je vreme oblačno. Počasi se pripravljamo. Spalke in kuhalnik ostanejo v bivaku. Pri koči izmenjamo nekaj besed s tremi alpinisti, potem pa naprej. Do vstopa je dvajset minut. Iz snega gleda majhna oranžna zastavica. »T'm se naštimamo,« reče Marjana. Ko preplezamo manjši skok in se povzpnemo po snežišču, se že vidi vstop. »Ni nar'jen, prejšn' ted'n je b"lo enkrat več ledu, ane,« reče Mojca. »Ja res. Ne vem kako bo tole? A greš ti naprej Kramar?« sprašuje Marjana. »Men' je vseen'. Uhka.« Marjana dela varovališče, Mojca premetava vrv, jaz pa si obešam opremo za pas in si ogledujem prvi skok. »No, j'z varujem!« »J'z pa grem,« odvrnem. S cepini zapikam v suh led. Poka, krha se, a cepina prijemata. Nad sabo vidim ledni vijak z vponko. Pridem do njega, a se odločim in nad njim raje zavrtam novega. »Marjana, tega spodn'ga boš tud' odvila a j' prov? Pol bo pa moj!« »Ja normalno Kramar,« reče Marjana. Nad svedrom sama skala. Cepina pospravim za nahrbtnik in iščem oprimke. Ko dobro stojim, začnem iskati razpoko za klin. Ni primerne ... Če je, se podre vse okoli, ali pa je zasigana. Letnik 32 / številka 9 30 Obvestila Planinske zveze Slovenije »Probej bolj desno,« se oglasi Marjana, ki me z očmi spremlja medtem, ko varuje. Grem desno, pa malo gor. Nič! Sedaj še stojim bolj slabo. Z levico držim za dobrega stranca, z desnico pa tipam za boljšo šalco. Singerca v desno nogo! »Pizda! Odletu bom! Marjana j'st bom ubrisuuuu!« »Nouš!« »Bom!« »Ej, Kramar, nouš!« »Bom!« Ck! Se obrnem, pogledam in skočim v dno. V zraku derezi zapneta v skalo, jaz pa naprej. Zašpona! Marjana me zadrži kak meter nad tlemi. Vijak je zadržal! Bolečina! Zatuuuulim.... Mojca priteče pogledat: »Fak!« Levo stopalo zasukano ornk' levo. Boli! Desno malo manj. Marjana me previdno spusti do tal, Mojca pa me tolaži. Od bolečine jo ugriznem v rokav jakne. »A si uredu?« »Boli, je zloml'en! Oba gležn'a sta zloml'ena!« »A te še kje k'j boli ... glava, hrbet?« »Ne, sam gležn'a, lev' bol' kot desn'.« »Ja, s'j že zgleda t'ko.« Marjana me zavaruje. Tresem se. Boli! Oblečem Ambrotovo puhovko, nataknem tople rokavice. Dekleti me imobilizirata s cepini in gurtnami. Gledam postave, ki se vzpenjajo proti Turskemu žlebu. Kakih deset jih je. Mojca začne iskati signal za klic reševalcev. Marjana je ob meni. »A boli?« »Pa kok. Mojca a si dob'la?« »Ja, pr'letijo, glih vajo majo v Tržiču. Mal bo za čakat.« »Stran od stene te mor'va sprav't, da bo helikopter dosegu.« Marjana odpleza po vijak, vrv pa vpne v tistega malo niže. Mojca ju spusti nazaj. Zopet me navežeta in počasi se po riti spuščam po snežišču. Marjana hoče držat imobilizirani nogi a preveč boli. »Počas', sam' počas'!« »A boli?« »K prasica boli.« Nogi dvignem od tal in se s pomočjo cepina dričam na sredino snežišča. Mojca me varuje in občasno zadrži. »T'le bo vredu, helikopter lahk' doseže.« Zavarovan, zadekan in imobiliziran v bolečinah in družbi dveh deklet čakam helikopter. Razmišljam ... zakaj. Pa kaj je z gležnji. Tolažita me. »S'j bo! Lohk' bi se ubil!« »Ja, čist kamot.« »Ga že sliš'm, že prihaja!« Marjana se dvigne, raztegne roki, helikopter pa kar mimo. »Gre že nazaj, sam' obrn'u je.« S sanko se nasloni ob pobočje, da reševalci lahko izstopijo. Štirje so. Helikopter se odmakne. »Boš vsaj letu enkrat!« reče Mojca. »S'j don's s'm že enkrat!« Izurjeni reševalci so me pripravili in me po desetih minutah v napihnjeni vreči naložili v helikopter. »Je že dobr', že letimo v L'ubl'ano, direkt. A te boli?« Po znanem odgovoru je bilo še nekaj vprašanj s strani zdravnika in policista. Potem pa pogovor in pristanek. Ko to pišem, že okrevam v KC. Sestre, ki skrbijo zame, pa me iščejo po oddelkih, saj sem mobilen. Zahvaljujem se reševalcem letalcem GRS Celje, dr. Samu Fokterju, Gregorju Justinu, Ivu Avberšku - Hansu, policistu reševalcu letalcu GRS Tržič Robertu Kralju ter pilotu in kopilotu za uspešno in hitro reševanje. Matjaž Kramar AO Kamnik D 31 Letnik 32 / številka 9 Obvestila Planinske zveze Slovenije STROKOVNA SLUŽBA PZS: v.d. generalnega sekretarja: Danilo M. SBRIZAJ Telefon: 01/43-45-682 FAX: 01/43-45-691 E-pošta: generalni.sekretar@pzs.si E-naslov PZS: info@pzs.si Spletna stran PZS: http://www.pzs.si TELEFONSKE ŠTEVILKE STROKOVNE SLUŽBE PZS: Tajništvo 43-45-680 Računovodja 43-45-692 GK, KPP, KMS 43-45-682 Računovodstvo, PV 43-45-687 Planinska založba 43-45-684 Blagajna, KGP 43-45-688 MK, VK, KVIZ 43-45-689 KA, KOTG, KŠP, OP, KVGN 43-45-686 Koledar, Obvestila PZS 43-45-690 GORSKA REŠEVALNA SLUŽBA SLOVENIJE in SKLAD OKREŠELJ Imata od 01.01.2004 pisarno v Kranju (prostori Gasilskega doma): Bleiweisova 34, 4000 Kranj Telefon: 04/20-10-670, fax: 04/20-10-671, GSM: 041/617-817, e-pošta: grs@pzs.si Uradni naslov: GRS SLOVENIJE pri PZS, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana URADNE URE: STROKOVNA SLUŽBA PZS: ponedeljek od 8. do 14. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure PLANINSKA ZALOŽBA: ponedeljek od 8. do 17. ure sreda od 8. do 15. ure petek od 8. do 14. ure ODMOR ZA MALICO: od 10.30 do 11.00 ure. Torek in četrtek sta namenjena predvsem strokovnemu delu, ki ga morajo opraviti delavci strokovne službe v določenih rokih. Prosimo, da navedeno upoštevate! OBVESTILA PZS izhajajo enkrat mesečno. IZDAJATELJ: PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana UREDNIŠKI ODBOR: Tone ŠKARJA (odgovorni urednik), Hedvika PETKOVŠEK (tehnična urednica) ter člani: Jože MELANŠEK, Emil PEVEC in Vesna LENART TISK: TISKARNA RAVNIKAR, Marko Ravnikar, s.p., Kajuhova 2 A, 1230 Domžale NAKLADA: 1660 izvodov brezplačno, september 2006 Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefonski številki: 01/ 4345 680. Pišete nam lahko na naslov Planinska zveza Slovenije, Dvoržakova 9, 1001 Ljubljana (fax: 01/ 4345 691); e-pošta: info@pzs.si. Zaželeno je, da prispevke napisane z računalnikom, pošljete na naslov elektronske pošte ali na naslov PZS na CD ali disketi. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov. Prispevki niso honorirani. Uredništvo sprejema prispevke do zadnjega dne v mesecu za naslednji mesec. Program informiranja o planinski dejavnosti sofinancirata Ministrstvo za šolstvo in šport in Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Letnik 32 / številka 9 32 Mladinska priloga Obvestil PZS UVODNIK Čez poletje smo se lahko dobro razvedrili in "prevetrili". Zdaj smo se vrnili s počitnic sveži in polni energije ter svežih idej. Pa vendar bo še malo trajalo, da se popolnoma vrnemo v stari način življenja in ustaljenega ritma. Obstajata pa dve stvari, ki sta prisotni kjer koli smo in karkoli počnemo. To pa sta optimizem in seveda naši najzvestejši spremljevalci: gore, velike, male, gozdnate, gole, osamljene, strme in seveda lepe in še lepše. Gore pripomorejo k lažjemo koncu poletja. Ampak poletja sploh še ni popolnoma konec. Naj vas ne zavede moje govoričenje. Poletje pa bo z vašo pomočjo trajalo še dalj; napišite kaj lepega ste doživeli, vzemite si nekaj minut in poskrbite da bodo tudi drugi bralci podoživeli vaše izlete. Tisti, ki smo se skoraj prisiljeno usidrali v mestni vrvež, smo željni lahkotnega branja o prelepih tujih in domačih gorstvih, mladinskih taborih in vseh, česar se spomnite in svojih aktivnih počitnic. Za vse, tiste, ki ste doživeli veliko in tisti, ki ste doživeli malo manj, pa velja: še naprej berite Mladinsko prilogo, kjer je polno novih idej za vaš naslednji gorski podvig. Vesna Lenart 18. TEKMOVANJE MLADINA IN GORE Za nami je že 17. tekmovanje Mladina in gore in potrebno je začeti misliti na naslednje, 18. tekmovanje. V šolskem letu 2006/07 se bodo odvijala regijska tekmovanja MLADINA IN GORE 11. novembra 2006 in sicer: 1. področje ( Podravje, Pomurje, Koroška, Savinjska dolina ) - OŠ PREBOLD, PD PREBOLD 2. področje ( Primorska, Notranjska, Posočje ) -OŠ COL, PD KRIŽNA GORA Državno tekmovanje pa bo potekalo na OŠ Mežica, PD Mežica in sicer 13. januarja 2007. jo pol O PRIJAVE Prijave pošljite do 12. septembra 2006 na MK PZS , Dvoržakova 9, Ljubljana (obrazec najdete na koncu te Mladinske priloge). Prav tako je potrebno še prijaviti ekipo preko spletne aplikacije - šolska športna tekmovanja. Štiričlansko ekipo sestavljajo učenci in učenke od petega razreda osemletne, oziroma od šestega do devetega razreda devetletne osnovne šole. Ekipa naj bo označena z imenom ( PD, OŠ ali druga možnost), ki je lahko dolgo največ 15 znakov in rimskimi številkami. VSEBINA TEKMOVANJA Na regijskih tekmovanjih udeleženci rešujejo pisne naloge iz splošnega znanja planinskih vsebin. Na državnem tekmovanju pa bodo udeleženci v prvem delu reševali naloge iz prav tako splošnih planinskih vsebin, ter dodatnega gradiva, drugi del pa bo potekal v obliki kviza ( teoretične in praktične naloge ). Posebna prijava na državno tekmovanje ni potrebna, saj se ekipe tja uvrstijo neposredno na podlagi doseženih rezultatov na regijskem tekmovanju. Toplo sonce nas že vabi v naravo. Želim vam veliko gorniških užitkov na vaših pohodih in naj bo vaš korak varen. 3. področje ( Ljubljansko območje, Gorenjska, Dolenjska in Bela Krajina, Kamniško - bistriško območje, Zasavje ) - OŠ ŽIRI, PD ŽIRI. Lep planinski pozdrav! vodja tekmovanja Brigita Čeh (041- 977- 469 ) O Letnik 10 / številka 8 1 Mladinska priloga Obvestil PZS NOVICE IZ PO MO MO S > PO MO SAVINJSKEGA MDO PLANINSKA DOŽIVETJA MED KARAVANKAMI IN KAMNIŠKO-SAVINJSKIMI ALPAMI Celjski osnovnošolski planinci so teden dni preživeli na planinskem taborjenju na Jezerskem Mladinski odsek Planinskega društva Celje -Matica je letošnje poletje, v drugi polovici avgusta, ponovno organiziral aktivno enotedensko planinsko taborjenje za mlade planince, tokrat na Jezerskem, ob avstrijsko-slovenski meji, na višini okoli 900 metrov nad morjem, ob izteku ledeniške Ravenske Kočne, med gorskima verigama Karavank in Kamniško-Saviniskih Ali Na prijetni lokaciji, nedaleč stran od starih jezerskih kmečkih hiš, domačij, kašč in senikov, na Ravnem ob slikovitem Planšarskem jezeru, ki ga polni potok Jezernica, se je v planinskem duhu odvijal teden poln planinskih doživetij, namenjen več kot štiridesetim mladim planincem osnovnih šol iz Celja in okolice, ki so imeli možnost spoznavanja lepot naših gora, naravne in kulturne dediščine, druženja z drugimi planinci ter pridobivanja novih znanj s področja hribolazenja. Prvi dan planinskega tabora ni obetal ugodnih vremenskih razmer za spoznavanje in ogled bližnje okolice, a obilne padavine so poskrbele, da so bili naslednji dan planinski navdušenci, ob pohodu k našemu najvišjemu slapu, Čedci, "nagrajeni" z obilico vode, in so to, več kot 130 -metrsko "igro narave", ki pada preko prepadne, krušljive, rdečkastorjave stene, v zgornjem koncu Makekove Kočne, videli v vsej svoji mogočnosti. Posebno doživetje, na tem krajšem izletu, je bilo prestopanje in preskakovanje potoka v zgornjem delu razsežne krnice, nato pa previden korak po skrotju in gruščnatem delu poti do vznožja slapu; tokrat dvopramenskega, saj je dobil svojega dvojčka. Potrebno se je bilo navaditi na zgodnje planinsko vstajanje in jutranjo telovadbo, za prijeten in zdrav začetek dneva. Na nekoliko daljši planinski izlet in cilj, 1654 metrov visok Virnikov Grintovec, so se mladi hribolazci povzpeli mimo cerkvice Sv. Ožbolta, in na tej poti spoznali tudi bolj gozdnat, zarasel in nekoliko manj strm svet Karavank. V temah iz planinske šole so se udeleženci tabora seznanili ali ponovili svoje planinsko znanje iz poznavanja planinske opreme, uporabe vozlov, nekaterih zavarovanih alpskih rastlin, označevanja planinskih poti, orientacije v naravi ter nevarnosti v gorah. Za športne igre, igranje nogometa, odbojke in badmintona, je ostalo vedno dovolj energije in časa; v drugih delavnicah so se pripravljali prispevki za planinsko glasilo; ustvarjalni planinci so skrbno pisali in risali v planinske dnevnike vtise o doživetjih na planinskih pohodih in iz gline izdelovali planinske "gojzarje". Prepevanje planinskih pesmi, zanimive Letnik 10 / številka 8 2 Mladinska priloga Obvestil PZS o igre in pripovedovanje šal, je bogatilo družabne večere ob tabornem ognju. Na Mlinarjevi peči, v neposredni bližini športnega igrišča na Zgornjem Jezerskem, so spoznavali skrivnosti plezanja po naravni plezalni steni in spuščanja po vrvi pod budnim očesom izkušenih vodnikov. Planinski pohod po ledeniško preoblikovani Ravenski Kočni, mimo obsežnih zelenih pašnikov in travnikov, nato po gozdu, preko opuščene Štularjeve planine, na 1543 metrih visoko postavljeno Češko kočo na Spodnjih Ravneh, pod mogočnimi stenami Grintovcev, severne strani sicer strmih in skalovitih Kamniško - Savinjskih 3 Alp, je bil zanimiva in hkrati prijetna preizkušnja za planinske korake, po markirani planinski poti; na izpostavljenih delih zavarovani z jeklenicami in v skalo vklesanimi stopnicami ter lestvijo. Kopanje na kranjskem letnem kopališču je dalo piko na i dogajanju v času tabora. Namesto na Jenkovo planino, so se planinci dan pred odhodom domov, skupaj s spremljevalci, podali mimo cerkve Sv. Andreja, mimo izvirnih hiš pokitih s skodlami, do Jenkove kasarne, kjer so si med prijaznim vodenjem po etnološki muzejski zbirki, ogledali nekdanje zavetišče za popotnike. Ob povratku je sledil zaslužen piknik in za popestritev, sedaj že tradicionalna igra z vodnimi baloni. Zadnji večer ob tabornem ognju je minil veselo ob odkrivanju skritih prijateljev in planinskem krstu planincev, ki so se tabora udeležili prvič. Večina jih je pritdila, da na planinski tabor zagotovo še pridejo. Pokrajinski odbor Mladinskih odsekov Savinjskega meddruštvenega odbora je že 23. Letnik 10 / številka 8 Mladinska priloga Obvestil PZS zapovrstjo poskrbel, da so se v letošnjem poletju na planinskem taborjenju izmenjali mladi planinci mladinskih odsekov planinskih društev "Dobrovlje" Braslovče, Vransko, Poljčane, Zabukovica, Polzela, Rečica ob Savinji, Slivnica pri Celju, Dramlje, Luče, Gornja Radgona, Žalec, Prebold, "'Sloga"' Rogatec, "'Boč"' Kostrivnica, Zagorje, Celje-Matica, Šoštanj, Velenje in Šmartno ob Paki. 25 let Osnovne šole Frana Erjavca v Novi Gorici - 25 let planinske vzgoje Strop v rovu se je znižal. Vodnik je počepnil in se brž nato sklonil, da je sploh lahko napravil korak, dva. S čelado je dregnil ob strop. Kolena ga niso tako ubogala, kot si je želel, v njih je žal že nameščena »emšo« ploščica, toga, nič več prožna, zato je s čevlji zagrebel v suh gramoz in ga odrival kot čoln vodo. Presneto, tu bi morali redno čistiti in poglabljati rov, si je rekel. Za vodnikom je bil zajetnejši možakar, za možakarjem pa tiha deklica, gotovo še osnovnošolka. S svojim prožnim slokim stasom je kazala, da nima več kot dvanajst let. Možakar je pokleknil in s hojo po kolenih sledil vodniku, deklica pa je čepe predse stegovala spodnji del nog, kakor da bi plesala kazačok. Prikazal se je razcefrani konec vrvi in tla so se začela dvigovati. Nato je vrv zamenjala sveže privijačena pletenica. Tla, sedaj že mokra in precej spolzka, so skoraj butnila v nos, tako so se vzpenjala. V upanju, da bo vodnik pokazal še kaj telesne spretnosti, je možakarju za njim in deklici, njej bolj zaradi vodniške dolžnosti kot bojazni, da mu ne bo mogla slediti, rekel: »Če le moreta, opazujta me, kam stopam.« Vzpenjali so se kar dobro, čeprav sta vodnik in možakar za njim mestoma uporabila koleno namesto stopala. Strmina se je ulegla. Najtežji del so vsi preplezali brez zdrsa. Koraki so se prepletali z razlagalnimi besedami o namenu rova, o dogajanjih v njem in na njegovih koncih ter zunaj njega med prvo svetovno vojno. »Prvič?« je vodnik vprašal deklico, ko so vsi prišli iz rova. »Prvič,« je odgovorila, zamahnila z roko in se zazrla v očeta. Letnik 10 / številka 8 4 »Bilo je lepo, kaj ne? Kar pohvaliti te moram,« je vodnik skušal zvedeti za dekličino mnenje. »Bilo je zabavno,« je po svoje sprejela vodnikovo pohvalo in, posnemajoč ga, snela čelado s čelno svetilko. »Tako vse umirjeno, brez naglice. Čutim se bogatejša.« »Bogatejša v čem?« je začel hudomušno vrtati njen oče. »Mokra in spolzka tla, pa še uporaba svetilke, narekujejo boljše varovalno obnašanje in sodelovanje med nami,« je prav nič plaho skušala zadovoljiti očetovo radovednost. »Vidiš, varovanje v nevarnih položajih zahteva sodelovanje, celo tovarištvo,« je posegel v pogovor zajetnejši možakar. Skupina, starostno in po še drugih lastnostih dokaj pestra, se je po 260 metrih »krtanja« zagreto povzpela na vzhodni vrh Svete gore, se z njenega vrha spustila na sedlo s čudnim imenom Preški vrh in se nato spet zarila v strmino proti Vodicam. Oči vseh so pasle svojo radovednost zdaj na širokem, kamnitem spomeniku, zgrajenem v poznih dvajsetih letih prejšnjega stoletja v spomin na tamkaj umrlega italijanskega generala Gonzage med 1. svetovno vojno, zdaj na višji Sveti gori, zdaj v svetlo, skoraj belo zelenih valovih Soče. Med malico so si pohodniki ogledali notranjost spomenika. »Fašistični spomenik, postavljen italijanskim okupatorjem na slovenski zemlji,« je deklica glasno prebrala grafitni napis na severno zahodnem delu spomenika, napisan z velikimi črnimi, tiskanimi črkami. »Saj te besede držijo,« jo je preizkušal vodnik. »Res je, držijo, ampak prav ni, da se po spomenikih tako piše. Tako so nam povedali v krožku.« »V krožku? V katerem?« je vprašal vodni » Ma, v planinskem,« je odgovorila deklica, ujela očetov spodbudni pogled in se zasmejala, ko ji je možakar pomembno pokimal, češ da bo že tako prav, kot je v krožku zvedela. Vodnik je še povprašal, v kateri novogoriški šoli tako lepo učijo. Če je to res, kar ona pravi, si je rekel, pa bo prej ali slej obiskal Osnovno šolo Frana Erjavca. In to sem postoril kaj kmalu. Najprej sem stopil do ravnateljice, gospe Zorke Rajko. Povedal sem ji o spodbudnem srečanju z njihovo učenko, naključno povezanem s prošnjo mladinskega odseka pri Planinskem društvu Nova Gorica, naj Petra Gregorc OZRI SE PO STEZAH PLANINSKE VZGOJE Mladinska priloga Obvestil PZS_ JO kaj napišem ob petindvajsetletnici Osnovne šole Frana Erjavca. Že večkrat mi je povedala o svojem pozitivnem mnenju o planinski vzgoji v osnovni šoli, tokrat še bolj poudarjeno. Tudi že večkrat sem občutil njeno naklonjenost planinski vzgoji. Zdaj mi je povsem enoznačno zatrdila, da planinsko vzgojo podpira tudi zaradi tega, ker pri otrocih, vključenih vanjo, ne opaža napuha in drugih negativnih vedenj, kot se sicer poredkoma pojavljajo pri nekaterih tekmovalnih športih, in tudi zaradi rega, ker goji telesno vztrajnost, domovinsko in ekološko kulturo, pa tudi solidarnostna čustva in ravnanja ter skupinsko delo. O planinskem delovanju na šoli v zadnjih letih sem se pogovarjal z Marico Faletič, učiteljico razrednega pouka, ki se je začela ukvarjati s planinsko vzgojo in planinskimi izleti osnovnošolcev kot učiteljica 1. razreda v šolskem letu 1989/90, ko je šolo zapustila mentorica planinske vzgoje Sonja Jogan, in z novinko Sonjo Radikon, diplomirano vzgojiteljico, ki je v šolskem letu 2005/06 priskočila na pomoč in vodi planinske urice ter sodeluje kot spremljevalka pri izvedbi planinskih izletov novogoriškega mladinskega odseka. V veliki meri je, pravzaprav, prevzela delo od Marice Faletič. Planinske urice so namenjene otrokom od 6. do 8. leta starosti, največ učencem 1. in 2. razreda devetletke, pa tudi učencem 3. razreda. V njih se otroci med pogovori o utrinkih z izletov, ob izdelavi ilustracij o izletih seznanjajo z vedenjem v gorah, s pravilno hojo in varstvom narave ter prek plakatov tudi s pravilnimi oblačili ter drugo planinsko opremo. Želel sem srečati tudi s Sonjo Savnig, a nisem imel sreče, preveč je zaposlena z dodatnim poukom na domu. Z njenimi novimi obveznostmi šola ni uspela pridobiti mentorice, ki bi jo nadomestila in vodila in pripravljala skupino učencev na tekmovanje Mladina in gore. Tako v šolskem letu 2005/06 ni bilo ne priprav ne udeležbe na regijskem tekmovanju in zato tudi ne udeležbe na državnem tekmovanju. Škoda, saj je Savnigova, začenši z 8. mestom v letu1998/99, ko se je šempetrska skupina ovenčala s 1. mestom, pripravljala skupino Mravlje tako, da je v letu 2002/03 dosegla 4. mesto, v letu 2003/4 in letu 2004/5, ko je šola ob pomoči celega kolektiva organizirala državno prvenstvo, pa celo zavidljivo 2. mesto. Sobesednici sta mi, dopolnjujoč druga drugo poudarili, da večina otrok ni navajena na hojo, saj je v družini premalo skupne hoje z otroki v naravo in da je s tem povezano tudi težje privajanje na vzdržljivost. Sedanje življenjske navade usmerjajo otroke in tudi odrasle v stikih z naravo na naglico, na krajšo in hitro obvladovano pot, kar pomeni, da se srečujemo s sindromom instantnosti tudi v prostočasnih stikih z naravo. Tudi sem je segel pojav instantno, hitro pripravljene juhe. Čimprej, čim laže, malo napora, malo truda, to je vedenjska oblika in vsebina sedanjih generacij. Toda prav privzgajanje vzdržljivosti je bistvo planinske vzgoje otrok. To je zelo zapleten vzgojni pojav in cilj. Pri otroku najmanj do desetega leta starosti gre za to, da ga na vzdržljivost, na trud, na daljši čas razporejeni nižji napor privajamo z igro in postopoma. In temu prilagojenih pedagoških prijemov je dovolj na voljo. Marica Faletič naglaša, da se pedagoški delavci vse bolj srečujejo z oceno staršev, da je za vse takšne ali drugačne vedenjske izraze otrok kriva šola., kakor da bi pozabili na televizijo. Kar bi starši lahko povsem naravno postorili doma, zahtevajo, naj to postori šola. V zadnji letih so pri planinski vzgoji imeli močne skupine, nastale predvsem zaradi zaupanja staršev. Če si na primer razredničarka in če s tako obveznostjo privabljaš k sodelovanju kolegico, ki tako postane poznana, ti starši zaupajo. Če pa starši ne poznajo učitelja, vodje izleta, zaupanje brž ohlapne. Kakor vidite, pravi Marica, je več razlogov za manjše zanimanje za planinsko vzgojo. Pri nekaterih je to lahko tudi cena izleta, ki se lahko za prevoz in lastno malico s pijačo povzpne do 4000 sit. A le pri nekaterih, kajti pri nas v Novi Gorici ni tako nizkega standarda, da bi deloval zaviralno, zlasti če v šoli organiziramo izlete na Sabotin ali druge bližnje vrhove. Bolj kot materialna osnova učinkujejo na zmanjšano zanimanje za planinsko vzgojo in izlete številne druge obšolske dejavnosti in težave pri njihovem usklajevanju, vendar zdaleč najbolj pomehkuženost. Marica Faletič je začela hoditi v gore že v otroških letih. Rasla je na Livku in tedaj je poleti 5 Letnik 10 / številka 8 Mladinska priloga Obvestil PZS večkrat šla s starši na senožeti in druge strmine Matajurja in Kuka. Kot učiteljica pa se je začela ukvarjati s planinsko vzgojo, ko je hčerko prav zbiranje planinskih žigov privabilo na planinske steze in bližnje vrhove. Sama se dobro zaveda, kako pomembno je za poznejši odnos do narave, če otroka zgodaj privadiš na hojo v naravi, na njeno občudovanje in spoštovanje. Tudi Sonja Radikon meni, da denarni zahtevki niso glavna ovira. Zdi se ji, kakor da je postala navada, da starši preveč ujčkajo otroke. Velikokrat starši odpovejo udeležbo otroka na izletu, pri čemer največkrat iščejo zunanje opravičilne razloge. Če se vremenski pogoji nekoliko spremenijo, če zapiha rahel veter, če otrok malo zakašlja, je po mnenju staršev že opravičljiv razlog, da se otrok ne udeleži izleta. Dodaja, da so otroci preveč varovani, da se torej pri starših pojavljajo znaki nepotrebne pretirane varovanosti otroka. In ta pojav ni povezan s številom otrok v družini. Nikakor ne drži trditev, da se pretirana skrb za varnost otroka ali prevarovanost, kakor ta pojav strokovno imenujejo, pojavlja samo v družinah z enim otrokom. V novo šolsko leto jo je pospremil nov prijem mladinskega odseka pri Planinskem društvu Nova Gorica. Odločili so se, da ne bodo pripravljali in izvajali izletov, na katerih bodo otroke spremljali starši. Zaradi tega ukrepa se je število izletnikov skoraj prepolovilo. Sonja pravi, da se je količina zmanjšala, a da je zaradi tega pedagoški učinek na udeležence toliko boljši. Boljša kakovost se torej kaže v večji sproščenosti, samostojnosti otrok, v njihovem boljšem medsebojnem sodelovanju in še pri drugih sestavinah čustvene inteligence. Seveda to ne pomeni, da dobro pripravljeni in izvedeni izleti v družbi s starši niso koristni in pedagoško učinkoviti. Pa še nekaj misli in podatkov o prehojeni poti mladinske planinske vzgoje na tej šoli. Če je Sonja Jogano, žal prezgodaj preminila planinska mentorica, začenši s šolskim letom 1981/82, popeljala učence osnovne šole ob Kornu, kakor so jo tedaj imenovali, na izlete na Kriške pode, planino Zapotok, v Zakojco, na Mark, na Javornik, na Trstelj prek Branika in Pedrovega brda, Lazno in še kam, seveda ob pomoči mladinskih planinskih vodnikov Planinskega društva Nova Gorica in sodelavca Jožeta Švaglja, Koglotove in drugih ter pozneje, ko je postala celo načelnica mladinskega odseka pri PD Nova Gorica, bila glavna nosilka planinske vzgoje na šoli v osemdesetih letih, je Marica Faletič v Letnik 10 / številka 8 naslednjem petnajsletju vlekla šolski planinski voz ob vpregi Vanje Pečnikar, Sonje Valič, Tatjane Šuligoj in zlasti Sonje Savnig. Upam in želim, da bo to planinsko rajanje uspešno nadaljevala Sonja Radikon in da se bo na šoli, morda tudi ob pomoči mladinskega odseka Planinskega društva Nova Gorica, našel še kdo, ki ji bo pomagal, kajti sama narava planinske vzgoje in planinske izletniške dejavnosti, če izključimo priprave na tekmovanje Mladina in gore, terja na eni šoli najmanj dva zanosna planinska mentorja. Učenka, ki sem jo srečal na izletu, je izrazila enako stališče, kot sem ga pozneje, v radovednosti, ali so seznanjeni z mazanjem spomenika na Vodicah, našel pri strokovni delavki novogoriške enote Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije. Prepričan sem, da bo taka dekličina načelna drža veljala tudi za slovenske spomenike onkraj meje in da bo ogrevala kakor zanosni, jutranji poletni topli sončni žarki tudi njene sošolce, prijatelje, znance in prihodnje generacije. Oh, beseda, ti besedica, si dovolj spodbudna in zahvalna, da bodo prek tebe planinske vzgojne urice še in še svetile v prihodnost? Rajko Slokar O 6 Mladinska priloga Obvestil PZS 3. DRUŽINSKI PLANINSKI TABOR PD Litija - KAMNIŠKA BISTRICA 2006 Avtorica logotipa: Marija Smolej Vreme v času od 16.7. do 22.7.2006 je bilo zelo naklonjeno udeležencem 3. družinskega planinskega tabora, ki je bil v Kamniški Bistrici. Šestdnevno bivanje pod šotori se bo vsem vtisnilo v spomin po tem, da nismo imeli niti kapljice dežja. Tokrat se je tabora udeležilo 18 družin, skupno število udeležencev je bilo 51 od tega 24 otrok in 27 odraslih. Za nemoten potek tabora je skrbelo 14 organizatorjev. Udeleženci so lahko izbirali med izleti na Brano, Kamniško sedlo, Pastirce, Grintavec, Kokrško sedlo, Lepi kamen, Konj, planino Dol in Sv. Primož. Pod vodstvom Darje Jenko smo si ogledali del Koželjeve poti od ric. P O Stahovice do Kamniške Bistrice. Poleg izletov so se v taboru prepletale različne aktivnosti. Udeleženci so se seznanili z osnovami orientacije, spoznali so nekaj osnovnih vozlov in se naučili navezati na plezalni pas. Posebej adrenalinsko doživetje je bil spust ob vrvi preko previsne skale. Vse družine so se udeležile orientacijskega tekmovanja. Ob večerih smo imeli predavanje na temo varovanja gorske narave, Borut Vukovič nam je predstavil rastlinski in živalski svet gora, Matej Krnc nam je prikazal diapozitve iz vzpona na Aconcagno izbirali pa smo tudi miss Kamniške Bistrice 2006. Med aktivnostmi smo organizirali še športno, likovno in glasbeno delavnico. Obiskala sta nas tudi Tomaž Humar in Maja Roš, kar so nekateri izkoristili za fotografiranje. Zadnji večer je sledil še krst udeležencev, ki so bili na taboru prvič. Za nemoten potek tabora so se trudili vodniki Matej Krnc, Maja Mohar, Ana Mohar, Miha Mohar, Janez Medved, Roman Ponebšek, Sašo Jovanovič in Aleš Pregel, pomagala sta jim še Aljaž Zupan in Matjaž Kaplja. Jure Pavlica, Letnik 10 / številka 8 7 Mladinska priloga Obvestil PZS Tabor sta sofinancirali tudi Občina Litija in Planinska zveza Slovenije, pomagali pa so nam tudi: Omahen transport, Mizarstvo Jan, Droga Kolinska, Mlinotest Ajdovščina, Iglu šport in R-Design. Vodja tabora: Aleš Pregel Mladinsko prilogo izdaja: Mladinska komisija PZS Za vas so se v tokratni številki trudili: Vesna Lenart, Zdenka Mihelič, Andrej Rožič, Nina Ozimic, Boris Ban, Aleš Pregel Na 8 strani papirja je prispevke spravil: Aleš Pregel Kratke prispevke, pohvale, ideje in pobude, pošljite po e-pošti: Mladinska.komisija@pzs.si ali pa po »navadni pošti« na naslov MK PZS, Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana ------------------------x---------------------------------------------------------------------- PRIJAVNICA ZA TEKMOVANJE "MLADINA IN GORE Piši z VELIKIMI TISKANIMI ČRKAMI. Za tekmovanje "MLADINA IN GORE" prijavljamo: Ime ekipe: OŠ:____PD:__ Ime, priimek (obvestilo in dodatno gradivo pošljite na naslov): __ Ulica, hišna št.:___ Poštna številka:_Kraj:__ Tel.št.:___GSM:__ V_____dne_2006 Podpis odgovorne osebe: Monika Benegalja in Rok Mežnar so z odlično hrano poskrbeli, da so tehtnice po taboru pokazale več kilogramov kot pred taborom. Ekonom Peter Rutar pa zaradi vsakodnevne (včasih celo večkrat na dan) nabave dobro pozna vse ovinke na poti do Kamnika. Letnik 10 / številka 8 8 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave Planinska zveza Slovenije bo tudi za leto 2007 izdala ^^ PLANINSKI KOLEDARČEK Vse Meddruštvene odbore planinskih društev prosimo, da najkasneje do 20. oktobra 2006 pismeno na priloženem obrazcu sporočijo na sejah Meddruštvenih odborov planinskih društev usklajene prireditve, pohode in druge akcije, ki so širšega pomena, namenjene tudi planincem drugih društev. Osrednja akcija planinske organizacije za leto 2007 bo dogovorjena na sestanku s predsedniki MDO ! Pri načrtovanju akcij upoštevajte, da bo: - 19. maj 2007 namenjen zasedanju Skupščine PZS, - sobota 8. septembra 2007 pa Dnevu slovenskih planincev in zato na ta dva dneva ne načrtujte večjih planinskih prireditev. Planinska društva naprošamo, da upoštevajo rok 30. september 2006 do katerega naj Meddruštvenim odborom planinskih društev posredujejo načrtovane akcije v prihodnjem letu 2007 in akcije za januar 2008. Prosimo - ne prezrite razpisa - in se držite postavljenih rokov, saj drugače ni mogoče ustreči skupni želji, da bo koledarček natisnjen do konca meseca novembra, pregled prireditev pa posredovan športnim ustanovam in pravočasno dosegljiv na spletnih straneh Planinske zveze Slovenije. Akcije, ki so namenjene društvom, zlasti vzgojne in izobraževalne, naj sporočijo tudi komisije/odbori Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije. PRIJAV, PRISPELIH PO ROKU NE BOMO UPOŠTEVALI Vsi obrazci (v prilogi) morajo biti podpisani in žigosani s strani predsednika MDO PD ali njegovega namestnika! Akcije za tujino in vzgojno-izobraževalne akcije napišite posebej ! Obrazec izpolnijo tudi komisije/odbori UO PZS ! ■ Zakonodaja in uradne objave 1 Letnik 32 / številka 7 Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave MEDDRUSTVENI ODBOR: DATUM PRIREDITVE NAZIV, NAMEN IN KRAJ PRIREDITVE, POHODA IN DRUGE AKCIJE ORGANIZATOR AKCIJE INFORMACIJE, NATANČNEJŠI PODATKI DATUM:__MP (podpis) Letnik 32 / številka 7 Zakonodaja in uradne objave Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave PODATKI O OBRATOVANJU PLANINSKE KOČE V LETU 2007 ZA KOLEDAR AKCIJ PZS Za koledarček planinskih akcij potrebujemo podatke tudi letos, tako kot vsako leto. Poslali vam ga bomo tudi v elektronski obliki, saj je obojim lažje takšno pošiljanje, kot pa po pošti. Prosimo vas, da obrazec točno izpolnite in ne mešate (velikokrat se to zgodi) termina Stalno odprto (SO) in odprto za weekende (OSNP). Orientirajte se le na najbolj pomembne podatke zlasti pri informatorjih, saj smo omejeni s prostorom, zato vpišite le ime ene osebe in eno telefonsko številko. Opozarjamo pa vas tudi, da nas ne glede na datum, ki ste ga navedli v tem obrazcu kot pričetek stalnega ali občasnega (OSNP) obratovanja koče prej po telefonu ali e-pošti obvestite o spremembi režima obratovanja. V praksi se namreč velikokrat primeri, da termini določeni v jeseni potem ne držijo. Podatke pričakujemo do 20. oktobra 2006. Hvala za pomoč in lep pozdrav. Danilo Sbrizaj l.r. PODATKI O OBRATOVANJU PLANINSKE KOČE V LETU 2007 ZA KOLEDAR AKCIJ PZS PLANINSKA KOČA Koča bo odprta stalno (SO) od:_do_ (vpišite obdobje v katerem bo koča odprta vsak dan) Koča bo odprta za weekende (OSNP) od:_do_ (vpišite obdobje v katerem bo koča odprta v sobotah in nedeljah ali za praznike) Telefon v koči:_ (vpišite številko stacionarnega ali mobilnega telefona koče) Ime in priimek oskrbnika koče__tel:_ Ime in priimek najemnika koče__tel:_ Ime in priimek informatorja:_tel:_ (informator je oseba, zadolžena s strani PD, da posreduje informacije obiskovalcem koče in PZS - vpišite le eno ime!) Če ima PD ali koča elektronsko pošto napišite naslov:_ Zakonodaja in uradne objave Letnik 32 / številka 7 o Obvestila Planinske zveze Slovenije Zakonodaja in uradne objave PORAVNAVA ČLANSKIH OBVEZNOSTI ZA 2006 PREDLOŽITEV OBRAČUNA ČLANSKIH ZNAMKIC 2006 V skladu z določili 8. člena Pravilnika o izkaznici in vrstah članarine za leto 2006 in sklepi UO Planinske zveze Slovenije obveščamo vsa tista planinska društva, ki še niso posredovala obračuna članarine na obrazcu (obračun članskih znamkic za leto 2006 - podatki o svojem članstvu) in tista, ki še niso poravnala vseh obveznosti iz članarine 2006 do PZS, da to store v mesecu septembru. Nespoštovanje sprejetih odločitev povzroča PZS finančne težave in otežuje izvajanje redne dejavnosti; onemogoča pa tudi pravočasno izdelavo zbira podatkov o članstvu 2006. Prevzem novih članskih znamkic za leto 2007 bo možen le v primeru, da bodo s strani društva poravnane vse obveznosti do PZS. PRIČELO SE JE NOVO ŠOLSKO LETO IN MOŽNOST PRIDOBITVE NOVIH MLADIH ČLANOV V PLANINSKO ORGANIZACIJO, SAJ IMAJO V OSNOVNIH ŠOLAH IN VRTCIH ORGANIZIRANO DELO Z NAJMLAJŠIMI. PLANINSKIM DRUŠTVOM PRIPOROČAMO, DA NOVE ČLANE VKLJUČIJO V SVOJE VRSTE TAKO, DA JIM NUDIJO POPUST PRI ČLANARINI ZA VKLJUČEVANJE P+O OD SEPTEMBRA DALJE. PREDLAGAMO DO 50% POPUST. Ljubljana, 1. 09. 2006 POVABIMO NAJMLAJŠE V ČLANSTVO PLANINSKE ORGANIZACIJE Letnik 32 / številka 7 ■ Zakonodaja in uradne objave Priloga Obvestil PZS O Uradni list Republike Slovenije 61 Uradni list RS 61/2006 z dne 13. 6. 2006, 2567. Zakon o društvih (ZDru-1), stran 6605. Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam Razglašam Zakon o društvih (ZDru-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 30. maja 2006. Št. 001-22-81/06 Ljubljana, dne 7. junija 2006 (1) Društvo je samostojno in nepridobitno združenje, ki ga ustanoviteljice oziroma ustanovitelji (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelji), skladno s tem zakonom, ustanovijo zaradi uresničevanja skupnih interesov. (2) Društvo si samo določi namen in cilje, dejavnost oziroma naloge ter način delovanja, odločitve o upravljanju društva pa neposredno ali posredno sprejemajo članice oziroma člani društva (v nadaljnjem besedilu: člani društva). (3) Namen ustanovitve in delovanja društva ni pridobivanje dobička. Presežke prihodkov nad odhodki iz vseh dejavnosti in drugih virov društvo trajno namenja za uresničevanje svojega namena in ciljev in jih ne deli med člane. (4) Delovanje društva je javno. U K A Z o razglasitvi Zakona o društvih (ZDru-1) dr. Janez Drnovšek l.r. Predsednik Republike Slovenije Z A K O N O DRUŠTVIH (ZDru-1) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (pojem in načela delovanja društva) Zakon o društvih (ZDru-1) 20 2. člen (pravica do združevanja v društva) Priloga Obvestil PZS (1) Združevanje v društva je prostovoljno. (2) Vsakdo lahko postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu. (3) Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva. (1) Ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen, cilji ali dejavnost merijo na nasilno spremembo ustavne ureditve, na izvrševanje kaznivih dejanj ali spodbujajo k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni. (2) Prav tako ni dovoljeno ustanoviti društva, katerega namen je ustvarjanje dobička ali društva, katerega izključna dejavnost je pridobitna dejavnost, niti ni dovoljeno delovanje takšnega društva. Društvo mora imeti temeljni akt, ki mora biti v skladu s tem zakonom in s pravnim redom Republike Slovenije. (1) Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev (v nadaljnjem besedilu: registracija društva). (2) Društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom (v nadaljnjem besedilu: zastopnik društva). Zastopnik društva je lahko le poslovno sposobna fizična oseba. (1) Če temeljni akt ne določa drugače, za zakonito poslovanje društva odgovarjata društvo in zastopnik društva. (2) Društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. (3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, za obveznosti društva odgovarjajo solidarno in z vsem svojim premoženjem tudi njegove odgovorne osebe, ki so v svojo korist ali korist koga drugega zmanjšale premoženje društva ali s preusmeritvijo poslovanja oziroma finančnih tokov na drugo obstoječo ali novoustanovljeno pravno osebo ali fizično osebo preprečile povečanje premoženja, čeprav so vedele, da društvo ne bo moglo poravnati obveznosti tretjim osebam. Odgovorne osebe odgovarjajo do višine oškodovanja društva, ki so ga povzročile s svojim ravnanjem. (4) Za obveznosti društva v primerih iz prejšnjega odstavka solidarno odgovarja tudi fizična ali pravna oseba, ki je z ravnanji odgovornih oseb pridobila premoženjsko korist, do višine pridobljene premoženjske koristi. 3. člen (omejitve) 4. člen (temeljni akt) 5. člen (pravna osebnost in zastopanje) 6. člen (odgovornost) Zakon o društvih (ZDru-1) 20 Priloga Obvestil PZS O 7. člen (uporaba zakona) (1) Določbe tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za zveze društev in društva, ki imajo po tujem pravu status pravne osebe in delujejo na območju Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: tuja društva), če ta zakon ne določa drugače. (2) Tuje društvo lahko opravlja v Republiki Sloveniji pridobitno dejavnost v skladu z določbami tega zakona in pod pogoji, ki jih določajo predpisi za tuja podjetja. (1) Društvo lahko ustanovijo najmanj tri poslovno sposobne fizične osebe oziroma pravne osebe. (2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, gospodarske družbe ne morejo ustanoviti društva, ki ima v temeljnem aktu določeno dejavnost, katero gospodarska družba opravlja kot svojo dejavnost. (3) Ustanovitelji na ustanovnem zboru sprejmejo sklep o ustanovitvi in temeljni akt društva ter izvolijo zastopnika društva. (1) Temeljni akt društva mora določati: - ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva); - namen in cilje delovanja društva; - dejavnost oziroma naloge društva; - pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva; - pravice in obveznosti članov; - način upravljanja društva; - zastopanje društva; - financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva; - način zagotavljanja javnosti dela društva; - način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta; - način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru. (2) S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva. (1) Ime društva mora biti v slovenščini. Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, ime lahko sestavlja tudi prevod imena v italijanskem ali madžarskem jeziku. Ime se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo. (2) Če zakon ne določa drugače, mora ime društva vsebovati besedo društvo, združenje ali klub. Iz imena društva mora biti razvidna dejavnost društva. Ime društva ima lahko tudi dodatek, ki društvo podrobneje označuje. II. USTANOVITEV IN UPRAVLJANJE DRUŠTVA 8. člen (ustanovitev društva) 9. člen (temeljni akt) 10. člen (ime društva) Zakon o društvih (ZDru-1) 20 Priloga Obvestil PZS (3) Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija. (4) Če želi društvo kot sestavni del svojega imena uporabljati ime ali del imena državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske družbe ali druge pravne osebe oziroma osebno ime zgodovinske ali znamenite osebnosti, si mora predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla, je za uporabo njenega osebnega imena potrebna privolitev njenega zakonca in otrok, če teh ni, pa staršev in potomcev zgodovinske ali znamenite osebnosti do tretjega kolena. (5) Društvo mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime. (6) Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji kasneje registriranega društva. Rok za vložitev pritožbe je šest mesecev od registracije društva. 11. člen (članstvo v društvu) (1) Članstvo v društvu je osebno. Pravno osebo v društvu zastopa pooblaščena oseba. (2) Če se v društvo včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje. 12. člen (upravljanje društva) (1) Člani društva ter pooblaščene osebe pravnih oseb, članic društva, sodelujejo pri upravljanju društva neposredno ali posredno po predstavnikih, izvoljenih organih oziroma zastopniku društva na način, določen s temeljnim aktom. (2) S temeljnim aktom društvo določi način sodelovanja članov društva iz drugega odstavka prejšnjega člena pri upravljanju društva ter njihove posebne pravice in dolžnosti. 13. člen (organi društva) (1) Temeljni akt in njegove spremembe, ki se nanašajo na določbe iz prvega odstavka 9. člena tega zakona ter druge najpomembnejše odločitve v društvu, sprejema zbor članov, ki ga sestavljajo vsi člani. (2) Če temeljni akt ne določa drugače, zbor članov skliče zastopnik društva enkrat letno, lahko pa ga kadarkoli skliče tudi petina vseh članov društva. (3) Če si društvo v temeljnem aktu določi tudi druge organe, mora določiti tudi njihovo sestavo, pristojnosti, odgovornosti, način sprejemanja odločitev, medsebojna razmerja, mandatno dobo ter način izvolitve oziroma imenovanja in razrešitve članov. (4) Če temeljni akt ne določa drugače, se šteje, da je organ društva sklepčen, če je navzoča več kot polovica vseh članov, odločitve pa so veljavno sprejete, če je zanje glasovala večina navzočih članov. (5) Če temeljni akt ne določa drugače, o pritožbah zoper odločitve organov društva oziroma zastopnika društva odloča zbor članov. 14. člen (spori) (1) Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja Zakon o društvih (ZDru-1) 20 Priloga Obvestil PZS za sprejem v članstvo društva zavrnjena. (2) Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka prejšnjega člena. (3) Razveljavitev odločitve organov društva ne pomeni prenehanja pravic, ki so jih na podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile tretje osebe. 15. člen (statusno preoblikovanje društva) (1) Društvo se lahko spoji z drugimi društvi oziroma pripoji k drugemu društvu. (2) Odločitev o spojitvi oziroma pripojitvi morajo sprejeti zbori članov vseh društev. (3) Društvo, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma društvo, h kateremu se je drugo društvo pripojilo, je pravni naslednik spojenih oziroma pripojenih društev. 16. člen (zveza društev) (1) Najmanj dve društvi lahko ustanovita zvezo društev. (2) Odločitev o ustanovitvi zveze društev morajo sprejeti zbori članov vseh društev. III. REGISTRACIJA DRUŠTVA 17. člen (pristojnost za odločanje) (1) Za registracijo društev in podružnic, pisarn ali drugih teritorialnih enot (v nadaljnjem besedilu: podružnica) tujih društev je pristojna upravna enota, na območju katere je sedež društva oziroma sedež podružnice tujega društva v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: pristojni organ). (2) O pritožbah zoper odločbe pristojnega organa odloča ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. 18. člen (zahteva za registracijo) (1) Zahtevi za registracijo društva mora društvo priložiti: - zapisnik ustanovnega zbora; - dva izvoda temeljnega akta; - seznam s podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe, identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi; - dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva; - odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi društva; - naslov sedeža društva; - osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča. (2) Zahtevi za registracijo zveze društev je treba priložiti tudi odločitve zborov članov vseh