Gospodarski List za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe. ■haja 10. in 25, vsakega meseca. Velja za pol leta 1 goldinar a. v. Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška. TEČAJ II. \r Gorici dae 25. februarja IS70. LIST 4. Zapopndeks 1. Račun društveni, 2. O gojzdarsivu na Primorskem. 3. Skušnje, o čiščenji vzrejališč. 4. Ali je voda potrebna rastlinstlu. I>i*ny:t)oiii lioneoni raoun Račun stroškov v. 1. 1869. Dohodki I. Ostalo iz 1. 1868 . . . . K. Letnina f. 13:22 '/j 1. Zastala in za 1. 1869 . . . f. 937:70 2. Za 1. 1870 f. i:~ f. 941:70 III. Plačilo za diplome .... IV. Naročnina na družbene liste : f. 100:50 1. Zaostala in za 1. 1869. f. 45:80 2. Naročnina z. 1. 1870 . . . . f. 6:50 f. 52:30 V. Podpore 1. od deželnega zaloga .... f. 500:- 2. od mestne občine Goriške . . f. 60:- 3. od družili občin r. 8:-- f. 568:— VI. Dohodki od družbeniga vrta . f. 460:- VII. Podpora od ministerstva . . f. 200:— VIII. Povračilo nekterib zneskov . f. 7:20 IX. druge plačila za prih. leta f. 160:— Sk: f. 2502:92 V, Stroški, bili so: I. Društveni urad 1. Najemščina f. 120:— 2. Plača tajnika za dec. 1868 . . f. 10:— «=? so co r~' co oi — 2(5 — o. „ „ za en mesec . . T. 10:— „ „ za 11 mescev pv 20 i’. 220: — „ pisarja za dec. 1808 . . f. 3:80 lt „ za 8 mescev po G f. 1“. 48:— c: „ za 4 mesce po 12 f. f. 48:— „ „ za uredbo denarnice f. 25:— ,, čuvaja ...... v f. 100: — ■/0. Čuvaju posebno ..... f. 10:— 11. Stroški pisarnice ...... 54:79'/2 12. „ za poštnino . „ 65:87 13. Stroški za koleke i. t. d. . . „ 4:80 14. Tiskanje lOO^diplomov . . . »i 57:40 «, J /i 5Y «IT 15. Pisanje diplomov . • • • • n 14:40 f. 770:12'4 II. Razni stroški 11 12:9 71/2 III. Društveni časopisi: I * > 1. Tiskarji Paternoli • • . • • n 800:— 2. Stroški za razpošiljanje . . . ii 180:o4 . f, 1040:34 IV. Stroški za natis spisa o na- pelavanji vode V 117:25 V. Drnštveni vrt. 1. Plačilo čuvaja f. 180: — 2. Davki u 96:08 3. Plačilo g. Gasser-ji .... i' 50:— 11 326:08 VI. Naročila na razne časopise. 1. Coltivatore. . . . ^ . . . v 7:05 2. Politech. Journal u 15:22 3. Meteorolog u 3:25 11 25:52 VII. Kmetijska šola. 1. Najemščina za ‘/4 leta .... v 42:50 2. Drugi stroški u 10:— 11 52:50 VII. Nektere naročnine . . . . 11 22:54 IX. Prihodnji stroški .... 1> 50:95 Sk: f. 2418:00 Konečni račun Vsi dohodki Stroški . . „ 2502:92'4 „ 2418:00 11 ostane 84:26 '4 — 27 — O gojz<3ax*stvix na JPrimonsItem. Na Primorskem je večina gojzdov lastnina srejn, ali skupčin. Če nekoliko pogledamo, najdemo, da je vsem tem, da imajo nektcre srejne čez 1000 oralov gojzda, prav malo srejn, ki imajo gojzdarske čuvaje za njih gojzde. Le srenja Kastva, ki ima 2990 oralov visokega in 2832 oralov nizkoplodnega gojzda, ima gojzdarskega nadzornika, srejna Klana, ki ima 2-140 oralov visokega in 2729 oralov nizkoplodnega gojzda, ravno tako srejna Lovrana, in mnogo drugih srejn, ima le gojzdne čuvaje, ki niso nikakor v umnem gojzdarstvu izobraženi, kteri niso nikakor zmožni, umno gospodariti in oskrbovati gojzde. Vzrok tega najdemo v posebnih gospodarstvenik in posebnih razmerah, in v klub visoki ceni, ktero ima les v takih krajih, ki so hlizo morja, ni bilo do zdaj mogoče, postaviti, umne logarje kot oskrbnike gojzdev. Uravnanega gospodarstva gojzdev le malokje najdemo na Primorskem ; navadna užitnina od gojzda je, da vsakih 8 let posečejo vse do porohka. Nektere srejne ali vlaslniki prepuščajo v najem sekanje drv za nekoliko let, ali v mnogih srejnah gospodarijo z gojzdom brez u-redbe, vsak seka in vzame iz gojzda, koliko more. i. t. d. Tako, zah Bog! vlastniki gojzdov v okraju Novogradskem posekajo in gojzde in les v oglje pokuhajo; izsekani prostor pa potem za spašnike rabijo; srejnčani torej mislijo le na denes, nikakor ne na prihodnjo leta, in spremenijo tako njih obširne gojzde v strašne puščave. Ko po tej poti gojzd posekajo, nikakor ne puste, da se zopet za-rasil; temveč ves prostor spremenijo v njive, ktere nekoliko let obdelujejo. Ali taka zemlja kmalo vpeša in postane revni spašnik, Nekteri zopet izsekajo gojzde in taki prostor potem spremenijo v planinske senožeti. Vender taki senožeti kmalo vpešajo, ker so 'brez dreves in hudi nalivi površnjo zemljo hitro odneso. Pravi Kras v okraju Sežanskem, Komenskem in tudi nekoliko v , v Tržiškem pozna gotovo vsakikter. Že prejšni časi so vzrok sedajnih 'puščav po Krasu, in holezin sviloprejk, trtna bolezin so pripomogle tudi ktem, ker revščina je ondotne prehivavce silila, da so še tiste gojzde, ki so bili, vničili. Sila velike potrebe ovirajo tudi še zdaj jto-gojzdevanje in vredjeno gospodarstvo gojzdov kar spričuje, da je kozjo-reja še zdaj močno razširjena, čeravno skor vsak dobro zna, dn je rav- — 28 — no kozjereja naj hujša ovira pogojzdevanja. Vender naj novejši easi spri-čujejo napredek o pogojzdevanji. Kes je, da se še ni odstranila kozjo-reja, ali srejna Srpenica je prva, ki je lepi sklep storila in odstranila kozjerejo; pred 2 leti je bilo vee sto koz v ondotni srejni zdaj ne ene več. Zatorej je ministerstvo občno pohvalilo srpeniško srejno, in tudi občni zbor kmetijske družbe naše dežele je tej srejni podelil srebrno svetinjo v spomin posebnih zaslug. Res iskreno veselje mora vsakteriga navdajali, ko sliši da srej-ne, jako lepe sklepe storijo in dovršijo. Mi pa želimo, in se nadjamo, da pride kmalo čas, ko bomo v našem listu sporočali enake lepe, koristne sklepe od druzih srejn, ker prepričani smo, da je vsakter našega mnenja, da ravno kozjereja posebno ovira pogojzdevanje, ker komaj izraste nekoliko mlado drevesce, in že ga obgrize požrešna koza, in tako vniči rast drevesc, in ravno lako smo prepričani, da, ko povsod prestane kozjereja, bode pogojzdevanje močno korakalo. Potem še le bo mogoče vspešno, drevesca zasajati, in gotovo bode se pogojzdevanje vspešno širilo. Res je še mnogo pomanjklivosti, ktere pa morejo biti kmalo odstranjene. Koliko se lesa nepotrebno zgubi pri posekanji dreves, vsakteri gre v gojzd in poseka toliko, kolikor ravno rabi in kolikor je moč le v prav bližnem prostoru, da le hitro stori delo; za dobre gojzdne ceste se ne skrbi nikakor, in ko so take ceste revne, ali da jih celo ni, morejo popustili vse drobnejše lesovje, veje i. t. d. v gojzdu, vsem tem, da je že tako malo gojzda. Ravno tako se godi, ko pripravljajo stelo; tudi za to se podajo le v bližnje gojzde, in pograbijo vse listje zaporedoma vsako leto, in spremenijo potem take prostore v gole, puste, revne puščave. Vsem tem, da je jako hudo za les, vender sc le malo skrbi za napravo takih peči in ognjišč, na kterih bi se dalo nekoliko drv prihraniti. Ali skušnja tudi dalje jasno določuje, da je nujna potreba, razdeliti tudi občinske skupne pašnike, in gotovo ne bodo potem segali huje po gojzdu, kakor zdaj mnogi storijo, da izsečejo gojzd, in ga spremenijo v njive, ali spašnike. Prav dobro je tedaj kmetijska družba Goriška 1. 1868 izrekla, da je nujno potrebno razdeliti skupne spašnike. Občina Dutovljska to — 29 - jasno spričuje, ki je občinske skupne pašnike razdelila, in tu najdemo mesto revnih pašnikov zdaj dobre njive, z lepimi trtami, in senožeti s zalimi drevesi, in po sporočilih že zdaj 1 oral več dohodkov, kot po-pred 10 oralov. Kolikor bolj razširno (intensivno) je poljedelstvo, tem veči so dohodki na tistem prostoru, kjer do zdaj ni nikakbršnih dohodkov bilo- Z veseljem bi mogli toraj mi vsi pozdravljati, enake razdelitve, kakor je bila v Dutovljski občini, in želimo, da bi se to povsod dovršilo. Pri takih razdelitvah naj bi se pazilo na pravično, enako razdele-nje, in prepričani smo, da bo vsakteri očstil njemu odločeni del in pobral vse kamenje, in tako spremenil dosedanje revne pašnike v rodovitne njive ali v lepi gojzd. Vsestransko se more skrbeti, da se to dovrši, in dokler ni še postave, ki to stvar določuje, treba je spodbujati lastnike k razdelitvi. Res nekteri svetujejo, da bi se napravila postava, ki bi zapovedala razdelenje skupnih zemljišč, in ki bi silila srejne, da nastavijo gojzdarske čuvaje, vender ministerstvo ni hotel to storiti, kar je prav, ker naj lepše se bode razvijalo gospodarstvo če bodo srejne ali posamezni lastniki imeli v rokah njihovo premoženje in gotovo bodo skrbeli, da pogojzdijo njih puščave, in da umno in varčno gospodarijo. Vlada pa naj jih podpira tudi dalje in vspeh je gotov. Da je mogoče Kras pogojzditi, to že v veliko veselje djansko spričujejo razni kraji, tako post. Rodik, Sesana i. t. d. tudi celo v Nabrežinskcm okraju, kjer je svet jako kamnit, vidimo veseli napredek. Dajmo priložnost in potrebni počil ek naravi odstranimo tem sovražne živali, bodimo marljivi in umni pri pogojzdevanji in zložni in kmalo bomo vidli sladki sad našega truda, in strme, gole sedajne puščave bodo s časom spremenjene v lepe goje, kakor so bili nekdaj, ktere so pa, žali Bog, naši nekdajni predniki, posebno nekdajni vlastni-ki teh dežel, vničili; nam je torej popraviti stare pregrehe, nam samim v prid in tudi v korist naših naslednikov. Skušnje, c. kr. poskuševališča za svilorejo 1. 1869. O čiščenji (deainffikciji) vzrejalisč. (konec) (le pri denemo preparatu, v kterem se nahajajo telesca, na kra - 30 - steklenega pokrivala kaplico zinešene žvepleno kisline (Sclivvefelsaure) in ee opazujemo mesto, v kterem sc je žveplena kislina razlila, lak vidimo, da se črež nekoliko časa obrisi lelcsic več popolnoma ne poznajo. Nasprotno opazimo, kakor da bi videli pobarvana lečo ; vzrok te prikazni gotovo nič druzega ni, kakor razlivanje med telesci in ob-dajočimi sredstvom. Kmalo potem zgine to kalenje, in zopet vidimo telesca popolnoma, ktera so pa bolj bleda in bolj podolgasta; v takem stanji vidimo velikokrat naravnost, da jederca izidejo, in če se to ravno vsakikrat ne zgodi, imamo vender priložnost opazovati prikazen teh jederc, ktera plavajo v tekočini. Prepričani smo, da (v prvi priložnosti) izidajo črviči na ta tanjkem koncu, in zdi se nam, kakor da bi videli pred izidom podobo struge, ktera se pri izidu črviča rastegne. Druge spremembe, ktere so s pripomočjo žveplene kisline postale, store, da se v notranjem telesca nakopičijo neke temne snove, ktere so kmalo vselijo na sirokejo stran kokona, ali se pa razdele v dve deli, kterih manjši del na ta tankem koncu ostane. Kmalo potern se napne cela podoba za polovico, in pri tej priči zadobi take razne obrise, da jih clo vajeno oko še le čez nekoliko dni ločiti zarnore. Ti izleženi črviči so popolnoma nepopačeni. Ker se to le malo trenutkov godi, treba jc to prav dobro opazovati. Gez nekoliko dni Še le, ko se kokoni odprd, vidimo spačene gruče v preparatu, med tem ko so črviči čisto nepokvarjeni ostali. Zmešena šokirava kislina pusti telesca nespremenljiva, vender ima moč in sicer toliko večo, kolikor več črvičev je v kratkem izlezlo, in še le čez nekoliko dni obledi njih obrise; posamezna telesca postanejo nekoliko napeta. Veliko veča moč pa ima solnakislina, ker ona stori, da črviči izidejo, telesca obledijo, celo razpokajo, in sicer tem bolj, kolikor več je kisline. Nasprotno stori kislina kisa, kor tu izleze le malo črvičev, Ogelna kislina telesio ne spremeni, ravno tako tudi žveplena kislina ne. Nekteri zakadijo črviče, s žveplom, da je pa to dobro, še ni popolnoma določeno, in mi poprej nočemo vrjoti, dokler se ne bomo sami teoret,čno in praktično o tem prepričali. Jako veliko moč ima tudi Clor, kteri telesca naj bolj spremeni, in če to spremenjo mi mi-kroskopično ogledujemo, vidimo da v 4—5 minutah vsa telesca razpokajo. Kakor vničimo to telesca v majhnih prostorih, ravno tako jih zamoremo tudi v velikih prostorih s tem, da napeljemo Cio aigaz in sicer toliko več, kolikor večji je prostor; k tim jc treba tudi več časa ; vender se v eni uri telesca že nekoliko spremene. Amonjak stori, ,da črviči izležejo, in se nikakor ne poškodujejo. Kali in Natron storita, da obrisi nekoliko oblede. Tudi apnica ne razveže telcsic, vender ima to lastnost, da več telesic zgruei, in le — 31 — težko najdemo posamezna telesca. Zlateni Clor ravno to stori. Ta prikazen je telescem karakteristična le v tem obziru, da se v njih skrčenje rumeno pobarvajo njih luščine postanejo pa bolj modre (violetne). Take podobe so jako lepe i stanovitne. Ako tak preparat pozlatimo in napolnimo okisano z vodo, tak se telesca enako pobarvajo. Žvepleno kisli železni okislanc, nič manj kakor žvepleno kisli kuper ne spremene nič. Nad mangansko kisli kali pobarva le v začetku mlade telesca rumenorujavkasto, potem pa vse. Gez eno uro ne raspadejo se popolnoma. Jod kakor Jod kali pobarva rumenorujavkasto. S kuprom zmešan Amonjak jih ne spremeni; nasprotno jih solnitreva kislina. Alkah, žveplena vkislina sladkor i.t.d. popolnoma razkroje. Ge ravno nas te poskušnje ne peljejo k kemični sostavi telesic, nas vender uče spoznavati lupine in nje dela. Ge ravno prav ne vemo, iz česa ti deli obstoje, tak vender lebko vidimo, da se telesca celo v nar hujšem vrenji in v nar zredčenih kislinah ne spremene. Ker vemo, da Klorgaz telesca pokonča, ako ga je preveč v prostorih, kjer jih mi hranimo, moramo paziti, da bomo naše prostore dobro čistili, i gotovo smemo pričakovati lepega dobička. K tem nam je treba da napravimo dovelj klorovega gaza, v prostorih, ktere hočemo V^VV*!* • < • T 1/ ' vcisciti. , Če opazujemo majhne shrambe, v kterih je vedno polno sopar-jev in jih primirjamo z velicimi prostori, kjer jih je Tč malo, tak bomo vidli, med tem ko so telesca ravno v odprtinah in spahah pri eneh vse drugačne, kakor pri drugih, če ravno je moč Klorgaza enaka. Naše mnenje je to, da mora biti v prostoru toliko Klorgaza, da je zrak zelen, in da se naj manj 4-8 ur ne spremeni. Ali to nevarno delanje se mora prav previdno ravnati in paziti, da se kdo ne navzame istega zraka, kajti on je zelo neždrav in zdravju škodljiv. To kajenje naj se takole godi: Na sredi prostora kteri mora dobro zaprt biti, naj bodo vse priprave, ktere hočemo včiščiti pod tem mora stati skledica z smoletim vKlorevim apnom. To se ravna po prostoru, koliko more njega biti. Ge je post. 100 kub. metr, tak naj se dene 1 '/2 Klorovega apna, naj se zmeša z vodo, in v vanjo naj se skoro ravno toliko žveplene kisline vlije, ktera sc mora šestero z vodo iztančiti. Pri raztančenji žveplene kisline moramo biti prav previdni in zastopni. Ge to ni mogoče lak naj so takole stori: žveplena kislina naj se prav po malem in počasi priliva vodi; nikakor pa se ne sme voda nji prilivati, in to naj se s stekleno palčico meša, Kadar smo žvepleno kislino k Kloravem apnu prilili, moramo zapustiti prostor in tudi zadnje vratca zapreti in tako naj vse prepustimo moči Klorovega gaza skoz 48 ur potem moramo odpreti naj prvo okence od zunaj in potem, ko se je notrajni zrak zmešal z zunajnim, smemo zopet v sobo iti. Zdaj je treba orodje in po tleh prah po- - 32 — mesti in posnažiti, ker je boljše, da pomedemo pokončane telesca s prahom vred, kakor pa, da bi zdrave telesca po ne prav včiščenih tleli nasuli, kar bi sc zgodilo, ko bi kotli prostor pred zakajenjam pomesti. To delo bi znalo zadostiti, da ohranimo zdrave telesca. Dobro hi pa tudi še bilo, da hi kamnite stene z apnom pobelili ker apno bi gotovo vse na zidu še viseče okužljive telesca imbanično pokrilo in tako ohranilo škodljivost in nevarnost okuženja. Ali je voda potrebna rastlinstvu? Gotovo, in zdi se nam primerno, da nekoliko tudi o vodi pišemo, ktero kmetovavec do zdaj le še premalo pozna v njenih obstojnih delih. Vsaka rastlina potrebuje vode, zraka, gorfeote in svetlobe, da rasti zamore, in preiskujmo torej naj prvo vodo, kako ona služi rastlinstvu. Mi nadjemo, da je voda naravnost živež rastlinam, to je po svojih dveh obstojnih delili, ki sta kislic in vodenec, in ona jim torej dovažava to, česar potrebujejo za rast. V vodi ste dve zračne stvari, po kemijski moči v tekočino zgoščene ; ko pa rastline rastejo, jih ravno tista moč združena z gorkoto ali s zrakom sterdi v terde stvari, da postane lesnina, raočec i. t. d. Rastline serkajo potrebno vodo ali iz zemljo ali iz zraka v kte-rem so neprenehoma vodni sopari. Zraven te vode, ki se v rastlinah podela v terde stvari, pa potrebujejo rastline še veliko veliko več druge vode, ki se v njih pretakva kakor tako imenovani sok ali rastna voda, ktero rastline vedno iz sebe hlape, pa spet v-se serkajo. V 100 delih zelene je 70, 80, tudi 90 delov take vode. b) Voda pomaga to, kar rastlinam v živež služi, raztopiti, da kar je poprej v parsti terdega ali celč kamnitega bilo, po nji razpade in se tako Spremeni, da tanke koreninice po nježnih svojih sesavnih žilicah za-morejo serkati in čevčica rastlin potem prebaviti ali prekuhati. — Voda zamore terde iu zračno stvari raztopiti in v tem raztopljenem stanu za-morejo po vodi v notranje dele rastlin iti in se ondi po vsili straneh razširiti. Rastline bojo potem, kar so prejele, obderžale, ako jim tekne, kar je pa vodenega odveč, bojo spet izhlapile. Da pa rastline zamorejo le zlo redke raztopline v-se jemati, je gotovo in po skušnjah poterjeno, da ena redivna trohica mora biti raztopljena naj manj v 100 in tudi v 1000 delih vode. (dalje) Zal e, k. kmet. družbi. — Odgovorni vrednik: Fr. Povše, — Tiskar Soiti v Golici.