STOTA JESEN JOSEPINE JENKO
Vozili smo se s kočijami, drsali na bajerju
Ko se Je rodlla Josepina Jenko, se Je plsalo ieto 1883. TedaJ so po IJublJansklh tiakovanih ullcah peketall še fljakarjl, se spreha|ale llčne gospodične v klobukih, ob Sv. Frančlšklnu pa so prosjačlll beračl. Bežlgrad In Šlftka sta šte-la k podežel|u, samo mesto pa |e bllo majhno in razdel|eno na bogat, sredn|l In revnl slo|.
»Saj ni, da bi primerjal današnjo Ljubljano z Ljubljano moje mladosti«, je zamahnila z roko stoletnica v domu upokojencev na Poljanski cesti, se malce nasmehnila in se potopila v davne spomine.
»Nisem preveč zgovorna, morali bi najti kako drugo«, se je opravičila in takoj nato dodala, da bi to najbrž bilo zelo težko, ker stoletje dočaka le redkokdo. Njej je to bilo dano, četudi se je malo pritožila zaradi nog. Pred dvema letoma je hudo padla, si zlomila kolk in od tedaj ji noge ne služijo več. Sicer pa je zdrava, z izrednim spominom.
Povedala je, da je obiskovala vadnico - tako so rekli slovenski osnovni šoli - kasneje pa zasebni inštitut za dekleta.
»Profesor Oražen nas je učil zemljepis, Ma-her je predaval o živalstvu, ampak Veznerjeva je bila pa glavna in je vsem dajala vetra«, se je spominjala, kakor da bi se to dogajalo pred kakim desetletjem, kakor da bi ti bili še živi.
Bila je hčer sodnika, pri osemnajstih pa se je pmožila s kirurgom Jenkom. Kot dekle se je ukvarjala s športom. Hodila je drsat na tivolski bajer, igrala je tenis in vse to v dolgi obleki. Oblačila pa se je v enem od »finih« salonov v Križevniški ulici.
Počitnice je večkrat preživljaia pri Tavčarje-vih na Visokem, s katerimi so bili prijatelji in tudi v sorodu. Pisatelja je omenila, ko smo bezali vanjo, naj kaj pove o potresu.
»Oh, meni je bilo takrat 14 let in se spomnim, kako je k meni pritekla služkinja in me za kite vlekla iz posteije. Vse naokrog je vladala straš-na zmešnjava in dan smo prebili v vrtni uti, kamor so kmalu prišli Tavčarjevi pogledat, če je z nami vse v redu. Stanovali smo v Dalmatino-vi«, je opisala tisti strašni dan, ko so se zamaja-\a tla pod Ljubl/ano.
-  Kam ste hodili na lepše?
»K prijateljem. Na kosilo so nas večkrat pova-bili Knezovi, lastniki gostilne Pri kamniti mizi. Veliko nam je pomenilo tudi gledališče. Ko je bil papa še živ, smo imeli parter v gledališču, potem pa je bila naša ena od lož.«
Zanimivo je, da jim je mleko nosil velik kmet z Vodnikove ceste.
»Ta je imel deset otrok in moj mož ga je med prvo svetovno vojno vzel za bolničarja v bolniš-nico in ga tako rešil pred fronto«,. se je spo-mnila.
-  Kje so se začele njive?
»Takoj za starim pokopališčem.« To pa je bilo na današnjem Gospodarskem razstavišču.
Počasi se je utrudila. Za njo je bila slovesnost v domu, ko ji je pel pevski zbor in je prejela številne čestitke. Med drugim, ji je prišla česti-tat tudi Ljuba Dovgari, podpredsednica naše občine. Od njenih je bila prisotna le hči, sicer pa ima še dva vnuka in dva pravnuka. 
A. Adamič