Cene inseratom: enostopna petitvrsta aH nje prostor
1 krono. Uradni razglass po 2 K. Pri naročilu nad 10 obj?v popust
Uredništvo Ju upiavništ?o v Veilkovcu. List Izkfcja vsak torek in petek. NnroColna znaša: celcirtno 32 K, polletuo 6 K, Četrtletno

Poitolna v ShIS"1 pavšalirana.
Štev. 72.	fttevtlka «fcoi sae 80 ^ioaHe^'«	Leto 2.
Korošci in Korošice! Domovina Vas zopet kliče v Velikovec! Nemčutji se vedno ne dajo miru: v nedeljo, 19. t. m. hočejo zopet prirediti v Veiikovcu shod. Ker nimajo v coni A dovolj svojih ljudi, jih hočejo privleči iz cone B. Boste, Korošci, dovolili, da bi nem-čurji prodajali vašo sveto zemljo tujcu? Spomnite se, kaj ste 5. sept. prisegli na velikovškem shodu!!
8000 - 100
Nemški Untvern bruha še «adnjl (gift i« vseli telennil» od«
prtin, preti 110 pogine.
Vsi se spominjamo, kako so plačani nemški hujskači vpili, ko je naša vlada povodom kolekovanja bankovcev zadržala 20 Srbi nas hočejo oropati za denar, so kričali, čeravno smo dobili za zadržani denar uradne pobotnice, za katere nam bo vlada plačala svojčas zadržani denar nazaj.
In sedaj? Sedaj je vse tiho! Noben hujskač se ne zgiasi. „Lausmann-schaft" in „Koroško Korošcem" molčita. Zakaj molčijo vsi? Ker dobro vedo, da mi v coni A te novice ne smemo zvedeti, sicer bi še največji nemčurji ne glasovali več za Avstrijo.
Nekaj strašnega se pripravlja v Avstriji. Po najnovejših vesteh bodo v Avstriji zamenjali denar v kratkem po relacij 1:2') in v desetih letih zopet na novo 1:4, to se pravi, da se bo plačalo za 80J0 današnjih kron
PODLISTEK.
Pavliha na Koroškem.
Hvala Bogu, zopet sem sam! Špelca je šla domov k svojim starišem, tri tedne bo že tega. No, saj nič ne rečem, saj ni napačna ženska. Sicer ima res malo prešpičast jezik in ne pusti nobenega človeka na miru, pa sitna je tudi in vedno hoče prav imeti, ampak če sem potrpežljiv in jo lepo ubogam, tedaj se pa čisto dobro razumeva. No pa vse eno sem bil vesel, da je šla domov.
V tem času, kar sem zopet sam, sem prepotoval skoraj vso cono A. Nisem imel sicer namena, da bi bil agitiral, -vendar pa sem porabil vsako priliko, da bi se prepričal, kako sodi ljudstvo o Nemški Avstriji in o Jugoslaviji.
Najprej moram omeniti, da je postalo naše ljudstvo zelo, zelo zavedno. V gostilnah, na vlaku, doma, povsod zabavlja preprosto ljudstvo čez nem-čurje. Staro in mlado stiska pesti in
! grozi avstrijskim podrepnikom. Majhne otroke, ki niti še ne hodijo v šolo, I sem slišal kričati: E—ruk, Svaba I j Veseli me pa, da pustijo naši ljudje i mirne in pametne Nemce na miru.
Preteklo zimo in pomlad sem pre-I živel v Nemški Avstriji in le predobro I vem, kako smo tam stradali. Medtem i pa, ko je ubogo ljudstvo umiralo od gladu, je dunajska vlada delala dolgove, nakupovala živila, sladkor, petrolej ftd. ter pošiljala vse to v Celovec za agitacijo. In vse to blago daje zdaj celovška gospoda avstrijskim agitatorjem, naj ga zastonj ali pa skoraj zastonj razdele med Slovence. ; Govoril sem z nekim kmetom, ki Ima j svojo hišo blizu demarkacijske črte. i Rekel sem mu, da ni lepo, da se da I podkupovati, 'n kaj mi je odgovoril?
Kakor vsak pošten kristjan, črtim i tudi jaz hudiča iz dna svoje duše. i Če bi se me pa usmilil in mi prinesel en žakelj cekinov, bi mu pa gotovo rekel bogloni, pa še taco bi mu kušnil. Za nobeno ceno pa bi mu ne dal zapisati svoje duše I Avstrijski agitatorji
so še bolj nagravžni ko sam vrag. Če mi pa kaj prinesejo, pa rad vzamem, posebno,, če mi dajo zastonj. Da bi pa zato glasoval za avstrijsko lumparijo, mi pa niti na misel ne pride Saj vsi dobro vemo, kam pes taco moli! In tako ne mislim samo jaz, ampak vsak pametni Korošec.
Mož je imel sicer prav, ampak dopadlo mi to ni
Avstrijski agitatorji dobivajo v Celovcu razno agitacijsko blago zastonj ali pa skoraj zastonj In bf ga morali tako tudi razdeljevati. Prepričal sem se pa, da delajo ti sleparji prav dobre kšefte in si polnijo svoje haržate. Tako na primer sem izvedel, da dobivajo škatljico vžigalic po 4 krajcarje našega denarja, in koliko zahtevajo od vas^ To je čisto navadna goljuiijal Če vas oblasti ne branijo teh sleparjev, imate — vsaj po mojem mnenju — pravico, da se jih branite sami. Jaz bi takemu ciganu vse-pobral, plačal pa nič. Pa naj me ; toži, če me more in če se upa! Se bo prokleto premislil I
iPtiije prih'.»du}l(tj
Stran 2.
y KOROŠEC«, dne 14. septembra 1920.
Stev. 72.
najprej 400 novih kron in v desetih letih za teh 400 kron zopet drugih 100 novih kron. Od 8000 K bo ostalo kmetu le še 10) K! — Lahko si sedaj vsak kmet zase preračuna, koliko denarja bi mu v Avstriji še ostalo, če bi bil tako neumen, da bi glasoval za njo.
Hlevi in kašče so v Avstriji že davno prazni, sedaj se bodo spraznili še haržati — in kmet bo berač.
Torej: Koroško Koroščem! Jugoslaviji in ne Avstriji!
„Karntnertag" na Dunaju.
Pri nas imajo s takimi prireditvami smolo, zato so se šli na Dunaj kazat. Pa tudi tam jih zasleduje smola. V nedeljo, 5. t. m. so mislili spraviti ves Dunaj na noge, prišlo pa je samo par sto ljudi, morali so odpovedati demonstracijo za Westungarn, da je bilo več KSmtnerjev. Bog jih nima rad, zato je ves dan deževalo. Govorniki so bili tako prehlajeni, da jim beseda ni šla iz ust. Od ljudi so zahtevali, da bi kričali. Ko pa to ni šlo, je pa govornik kar sam napovedoval, keda) je treba klicati „hoch in heil" in kedaj „pfui". Govorniki so seveda udrihali po Jugoslovanih in Srbih, po antanti in socijalistih (imenovali so jih „feige Verrater") — samo proti Habsburgovcem in menda Hohen-zollerncem niso smeli govoriti. Zato so pa demonstrant? zapeli „Die Wacht am Rhein" in „Deutschland über alles". Srboritost jih torej še ni minila. Prav luštno je tudi bilo, da so „KSrntnerji" napovedali vojsko vsemu svetu kar na svojo pest!
Zelo zanimivo je tudi to, da so naši „Kürntnerji"" prav nesramno nagnali socialističnega govornika. Bil je to poslanec Leuthner, katerega so prej vabili z medenimi besedami, ko pa se je prikazal, so ga izžvižgali, šinfali z imeni „Judensozi, Saujud, hauts den Juden l" Predsednik zborovanja dr Knappitsch iz Celovča ga je sunil z govorniškega odra, nikdo ga ni poslušal. Pri nas se obešajo nekateri socijalisti nemškim nacijonalcem za šeslnLeuthner pa pravi, da je tem nemškim naeijonalistom cel Kiimten in vse drugo samo „efn Schein für die Niedrigkeit pers "nI k her Zwecke", ein Mantelchen für die Gemeinheit der Wahldemagogie". Glavno jim je gonja proti socijalistom. Naj si te stvari uredijo med seboj l Čudno se nam zdi, da na Dunaju nemški načelni ne pustijo govoriti socijalistom, to se jim zdi v redu, če pa pri nas nemških oslarij ne maramo poslušati, pa je to „Gewalt".
Nas zanima samo to, da je bila na Dunaju „die K2mtner Kundgebung — eine deutschnationale Posse" (Aï-beiterzeitung z dne 6. t. m.), da se tam ni agitiraloza „Koroško Korošcem" ampak za „Koroško Nemcem" ter da so s tem doživeli veliko polomijo.
.Ve večjo pa jim bomo pripravili mi z glasovanjem.
Celovec.
Naša pravljica še pomni, da je bilo včasih na tem mestu, kjer stoji danes Celovec, veliko močvirje, v ka-
| terem je strašil lintvern. Slovenski ! kmet je lintverna ubil, svet iztrebil ter napravil rodovitno zemljo. Potem šele so se začeli zbirati nemški kramarji in plemenitaši. Na celini, ki jo je pripravil slovenski kmet, je nastalo mesto Celovec ali nemško Klagenfurt.
Nemči danes vpijejo, da brez Celovca ne moremo živeti. Tisti, ki vlečejo na nemško stran, to neumnost seveda ponavljajo, ker pač dobivajo vso modrost iz Celovca.
Mi pa pravimo: okoličani smo shajali brez Celovca, ko ga še bilo ni, ko je še lintvern tam strašil, mi smo pripravili tla za mesto in ves čas je to mesto živelo od nas, pa ne narobe. Svojih pridelkov nismo tam pridelovali, svoje živine nismo tam redili, pač pa smo s tem, da smo prodajali v Celovec, zredili parzarukanih telet, ki mislijo, da se svet okoli njih suče in da smo mi zato na sv:t prišli, da nas smejo šinfati „bindische troteln". Prav dobro smo si zapomnili Celov-čane in njihovo „Viehver vertungo", posebno med vojsko, ko so se vse rekvizicije vodile iz Celovca. Tedaj nismo slišali v mestu nobene sladke besede, ampak samo „pefel" in „mus", pa če je še tako težko šlo. Že naša stara pesem poje: „V CelovCi je biv an Bebenau, Ki je vse pavre dreti nav 1 Buh je čriz pavre usmilov se, Fovšnija na den gre! Smo meli ane krajcarje, Pa smo v Celovc zanešli je. Gospudi se nam pa vn smijo. Ko njim suknje flikamol"
V resmctl Fovšrrrja je prišla na dan posebno sedaj, ko so nas Jugoslovani obvarovali rekvizicij iz Celovca Ali smo mi pogrešali mesta? O ne, prav dobro smo shajali v Borovljah in Velrkovcu. Samo oni, ki so bili navajeni lintvernu hoditi zobe štet, samo oni mogoče niso bili zadovoljni. Pa tudi ti bi gotovo drugače govorili, ko bi bili v zadnjem poldrugem letu občutili nemškoavstrijske rekvizicije Potem bi gotovo ne kričali, da ne morejo nič prodati, ker bi Ze rekvizicije za to skrbele, da bi ničesar ne imeli.
!n komur se niso oči odprle poprej, temu so se morale odpreti po odprtju demarkacijske črte. Kaj smo doživeli? Ali res ne moremo živeti brez Celovca? Našli smo, da imajo tam trikrat manj vreden denar, da imajo za vse naše pridelke „H;>chst-preise", pa tako nizke, da se pri nas vsaka roba mnogo bolje proda, druge reči pa so v Celovcu ravno tako drage kakor pri nas ali pa še dražje. Edino špilce, pa mogoče še kakšno malenkost se dobi boljši kup. Od tega pa vendar ne moremo shajati Celovec je prav lepa reč — od daleč, ko pa blizu prideš, najdeš policaja, ki ti vzame blago, ako nočeš pod ceno prodajati.
Mi smo torej skusili, da brez Celovca prav lepo shajamo, skusili pa smo tudi, da nam Celovec, dokler je pri Nemški Avstriji, prav nič ne pomaga. Poskusimo še tretjo pot, da spravimo Celovec k Jugoslaviji. Edino tedaj nam bo rva korist. Dokler pa se bo kz mesta rekviriralo in bodo tam predpisovali „Hóchstpreise", takodolgo
nam je v pogubo.
Ali bo pa šel Celovec k Jugoslaviji? Ali je to mogoče?
Pa še kako mogoče ! Le pomislite ! Nemci so morali že dvakrat prirediti svoje „Abvvehrversammlunge". Proti komu? Proti nam gotovo ne, saj pravijo, da smo vsi zanje I Torej vendarle proti Celovčanom samim! Mora jih biti že precej tam, ki vlečejo na našo stran. In teh bo zmiraj več, posebno tedaj, ko jim mi pokažemo pot, kajti oni so že prebridker skusili, da brez nas in naših živil res ne morejo shajati. V Nemški Avstriji nimajo proste trgovine in mesto brez proste trgovine je mrtvo. Poglejte Maribor! Prej je bil manjši ko Celovec/Usedaj pri Jugoslaviji pa ima še enkrat toliko prebivalcev ko prej — Celovec pa nazaduje. To Celovčani sami najbolje vedo. Niso padli na glavo, da bi šli v pogubo.
Zdi se nam, da je s Celovcem tako kakor z ljubico. Sprva noče nič slišati, potem se brani z napetimi ušesi, na konec pa pride tisti sramežljivi „ja". In fant, ki se dečli ponuja in ji zatrjuje, da brez nje ne more živeti, tak fant bo prav gvišno zavozil. Nobena dečva nima rada tistega, ki se ji ponuja in se za njo vlači kakor mokra cunja. Pač pa oni kaj velja, ki ve, kaj je in ki se ne da oviti o-koli prsta.
Zato pa, Korošci, le pogumno v Jugoslavijo! Tudi Celovec bo prišel za nami.
Velikovški okraj.
§t. Lipš pri Ženeku. Ko se je
pretekio nedeljo vračala skupina ljudi iz Velikovca preti domu in so prišli blizu zloglasne Škofove gostilne, pridrvijo ven neinčurji, na čelu jim domače frajlice, in pričnejo tuliti svoj heul. Domača hči pa je vpila: „Nieder mit Serbien, nieder mil den Seiben"! Eden od razgrajačev, Valentin Petek, je napadel dejansko nekega našinca in mu iztrgal slovenski znak. Spbvh grozijo Škofovi, če zmagajo Nemci, ljudem z ubojem! Antanta, kje t>i? Sin tega gostilničarja P0rč je član plebiscitnega odbora. Pričakujem;^ da se oblast malo pobriga za to nemčursko gostilno, kjer človek že pri belem dnevu ne gre varno mim! če ne,--!
Tinje. V četi tek, 9. t. m. so napadle netnčurske barabe našega g.- župnika Meška in g. bogoslovca Trabesingerja na cesti pri Dolini. Pobili so ju na tla, davili in pretepali. Zadali so jima težke rane ter ju končno oropali. Posebno težko je poškodovan g. pisatelj Meško. Če bi ne bil prišel nimo avto z angleškim polkovnikom, bi ju bili gotovo ubili. Ljudstvo farbajo, da je vera v nevarnosti, naše duhovnike pa pobijajo. Nemška kultura!
Krčanje. Pustriški fajmošter Plie-mitseher je prišel takoj drugi dan tožit svojo nesrečo na grebinjsketti „Kamtner-t -gu" naši Mežnarici. Namazala ga je s putrom.^ Njenemu Mihcu je bil ta visoki obisk bolj všeč ko lansko leto obisk folksverovcev, pred katerimi se je skril v dimnik. Drugič še več!
Žel. Kapla. julija Breznik (ona so piše Wriessnig) je dala naši Nanci Te-pičnikovi 25 K, da bi volila za Nemce,
Ste*. 72
»i OROSEC". da? 14. septembra JP20
Stran 3.
Nanca je dala denar nam v naše propagandne namene. Breznikovi se zahvaljujemo za ta dar ter jo prc-simc, da nam pošlje še več po kakšni naši osebi. Judež je dobil 30 srebrnih rajniš, naše duše pa cenite predober kup, ko dajate samo po 25 K za eno.
Žel. Kapla. Iz naših krajev nas je bilo na shodu v Veiikovcu okoli 600. Prav lepo je bilo, le žal nam je, da ni bilo nemčurjev. V Grebinju se nam je boij dopadlo. Če bo treba, kar v cajtnge dajie, da pridemo zopet, kamor bo trtba. Na naši zemlji se ne damo več teptuti!
Žel. Kapla. Pomožni orožnik g. Filip Grubelnik je dobil iz Celovca sledečo razglednico: Hochwohlg. tterr Gen-darmiervizemeister, halten sie Ihr Bunkerl bereit, denn som t wird die Zeit zn kurz hornessen sein. Von einer treudeutschen Kclrntnerin. — Za počt! Prosimo, treu-deu^che Karntneiin, pišite nam še kai!
Grebinj. Preljubi moj „Korošec"! Ko bi ti vedel, .kako se mi, revček, smiliš, ker gospodje niso s tabo zadovoljni. Ampak le potolaži se! Če te gospodje ne marajo, te imamo pa mi kmetski ljudje tem rajši. Ti si naš, mi smo pa tvoji. Zato pa piši tako, da bo nam prav. Proti Nemcem nimamo nič, nemčurje pa sovražimo bolj ko živega vraga. To sodrgo bi najrajši kar pobili. In vsakdo, ki te ljudi zagovarja, je nas sovražnik. Če je že ves svet pozabil, kaj so te nemčurske zverine počenjale z nami lansko leto, mi ne bomo tega nikdar pozabili. Za to druhal je tudi naigrša beseda prelepa. Če bi naše oblasti in plebiscitna komisija vedele, kaj je njihova dolžnost, bi bile te ljudi že davno pobesile. Zato pa, dragi „Korošec", piši tako, kakor si pisal doslej, ali v pa še bolj ostro, pa bomo prijatelji. Če pa nočeš, si bomo pa ukanoviii drug svoj list Zdaj smo iv;i gospodarji na naši zemlji! To naj si vsak zapomni, pa naj bo Peter ali pa Pavel!
Grabštanj. V nedeljo, 29. avg. se se pokazale tudi pri nas neke zastavo, o katerih ne vemo, kaj so pomenile. Bile so razobešene na Kogelnikovi hiši, katere gospodar je obsojen na pet let ječe, sin Fritz pa sedi tudi v zaporu. Tei hiši se je pridružila tudi Lemmenova. V bližnjem St. Petru pa je imel nekdo celo toliko koraiže, da je obesil bandero pozno zvečer na zvonik. Pa drugo jutro je ni bilo več. Vi&cla je menda za mrač-nike in sove.
Vabnja vas. Odkar je jugoslovanska zmaga gotova, so naši nemčurji kar pobesneli in več ne vedo, kaj delajo. Po večerih se jih »zbere cela tolpa, ki rjove in tuli okrog domov poštenih Slovencev kakor divje zveri. Že od daleč jih spoznaš po njihovem večnem „heu, heu". Pa ne smete misliti, da hočejo sena. Neumni, kakor so že, bi radi oponašali nemški „heil". Pa te opice ne znajo dobro nemško, zato pravijo „heu, hei ali hau". Kakor bi psi lajali. S tem lajanjem se navdušujejo za falirano Nemško Avstrijo. V noči od 5.-6. sept, so inieli svoj prvi pohod od Virnie vasi nimo gostilne Bužlej do Vabnje vasi. Bilo jih je kakih 25. Kdor se bo mudil kedaj v Vabni vasi, naj ne zamudi prilike ter si ogleda to menažerijo. Na ogled bo samo še kratko časa. Oktobra mesca, ko bo glasovanje za nami, namerava
odpotovati v obljubljeno deželo vseh ban dito v — Nemško Avstrijo.
Obirsko. Zidar Andrej Lučovnik je prišel k nam agitirat za Nemško Avstrijo. Trep neumni! Škoda zavssk korak,, ki ga napraviš med nas. Če s: se ti prodal, misliš, da se bomo tudi mi. Nam se zdi, da ti manjka več kolesc v glavi! Tudi Mihe v c Maks jo prirajža večkrat med nas. Makstl, povej 'nam to kunšt, kako se lahko živi brez dela! Vsi pridno delan.o, p« nam gre ie še trda. Tisto fotografiranje ne nese. Tistih 400 K, ki si jih dobil za Ribičevo junico v maju 1919, je menda tudi že pošlo. Pri aprovizaciji med vojsko je že šlo, a sedaj je nimaš več. Čudno je to: precej rejen si! Koliko tavžent si pa dobil za kupovanje duš? Si dobil judeževe groše v nemških ali naših kronah? Maksrl, ti nemčurska uš, kmalu boš vidia, kaj je kršen duš! Počasi, pa gvišno se bliža čas rajtnge.
Vetrinj. Potrebno je, da si zapomnimo Slovenci gostilno pri Hofmanu, ki stoji ob cesti med demarkac. črto in sedanjim postajališčem Vetrinj. TI gospodarji so nam Slovencem zelo sovražni. Ko so prignali lansko vigred tu mimo folksrerovci že vse opliuvane, pretepene in izmučene Selane, so jih Hofnianovi ljudje, tako posebno mož in žena, grozno obdelavah in vpili, da jih morajo postreliti in pobesiti. Ko so zasedli slov. Koroško Jugoslovani, je gospodar skril svojo kosmato dušo. Zdaj pa jo je začel zopet kazati. Imajo namreč tu Nemci in nemškutarji svoje središče in sestanke. Ostudno pa je, kaki se vede nakarica, rojena Slovenka iz Koimare vasi. Ista se proti Slovencem obnaša, izzivalno nosi nalašč izzivalne trake in noče razumeti in govoriti več slovensko. V tej gostilni se tudi trpi, da se šunta od strani ljudi najslabše vrste proti Slovencem in Jugoslaviji. Zapomniti si je treba tudi tiste ljudi iz okolice, posebno iz Vetrinja. ki se delajo nam Slovencem prijazne, a se shajajo tu, v kuhinji s „Heimatdienstlerji" iz Celovca. In ta gostilna je še vedno odprta? Kaj takega je mogoče samo na Koroškem ! 1
Škocijgn. Nisem nikdar mislila, da imajo tud v Škocijanu tako manirlih otroke; seveda je tudi mnogo izjeme. Šla sem namreč iz Skocijana skoz Klopinj od sv. maše. Bile so tam pod nekim češpljon takozvane nemčurske frajlice. Kaj mislite, kako so pozdravile? Mogoče mislite, da lepo slovenski. Nikakor ne, ampak nemški! Toda ni bil samo pozdrav, bilo je tudi takozvano nemčursko lajanje. Ne vem, kje se tega učijo. V šoli gotovo ne; torej gotovo le doma.
Opozarjam stariše naj učijo svoje otroke boljših manir. Ako že nočejo Slovenca pozdravljati v slovenskem jeziku, naj bodo raiši tiho ter nai na lajajo za Človekom, kot kak razdražen psiček.
Zatorej, dragi starši, kje je manira Vaših otrok I ?	'
Slov. dekle iz Srnarkeža.
Boroveljski okraj.
Medgorje. Čujte! Poslušajte ljudje, somišljeniki Nemške Avstrije, jutri vsi v „Klagenfurt", tam dobite vse, prav vse, sladkor, kavo in različne druge stvari, vse, kar vam srce poželi, in vse zastonj. Tako je govoril in pravil po Podgradu in Goričah, ko se je zadnjič pripeljal iz Klagenfurta, ta že nam davno znani izdajalec naše domovine Johann Luschou-i:igg pel. Vogr iz Gorič. Ta mož se dela : učenjaka, kakor da bi bil absoviral vse i visoke šole v Wienu, zraven je pa tak trap, da ne ve, kako je njegovi ženi ime.
No, kdor bi poti ebo val kake informacije, kte se dobijo nemški letaki, ta naj se zateče kar k Vogru, on mu bo že dal navodila, ali mu pa napravi škico
na polo papirja, kje da se nahaja uredništvo omenjenih letakov. Da pa je zanesljiv, to mora pa podpisati g. Andrej Kupejnik, gostilničar ▼ Medgorjah, pred-sédnik „izdajalskega kljuba*. Tako dela ta izdajalec, ki prodaja svoj narod celovškim kričačem, kakor je prodal Iškar-jot Kristusa farizejem. Samo toliko ie bil boljši Iškarjot od Vogra, da je on prodal svojega gospoda za — srebrnjake, on pa prodaja narod za ničvredni avstrijski denar. Tako dela ta „velemožakarM Laže, {.beta vse, česar še nikdar ni videl, samo da bi ujel še kakega gimplna. Pa ne bo nič, g. Luschounigg! Poznamo vas in celovške kričače in ne boste nas dobili z svojim sladkorjem, še mani pa z svojimi letaki, katere tako pridno nosite iz Celovca.
Imate par mlečnih fantalinov. To so Hanzlnov Andrej in še en par tam v Vog'ah, da vam pomagajo kričati iti lajati po Pougradu. Boji se pa vse eno ta možak, ker vedno govori, da ako „Slavi" zmagajo, bo prodal in se podal v avstrijski raj. Res bi bilo dubro, da bi odšel. Nihče ne bo jokal za teboj. Ako bodeš pa na svojo zmago čakal, ti bodo pa lasi osiveli in nazadnje boš še v Jugoslaviji pokopan. Zato pa bomo pri glasovanju enkrat za vselej' napravili konec tebi in tvojim pobalinom, ter alarmirali vašo godbo, katero imate v Voglah — že itak pripravljeno, vas vse skupaj spremili do meje ter oddali deželi ban-ditov. Za slovo si boste pa lahko zagodli — Bog ohrani Bog, ob vari vse nemčurje v Podgradu. Seboj boste pa lahko vzeli sladkor in vse, kar boste sedaj zastonj dobili v N. Avstriji. Si li razumel, gospod Luschounig? Vaščan.
Kapla na Dravi. Kako so se že razredčile vrste nemškutarjev, se vidi iz tega, da morajo pobrati vsakega otroka. Tako je korakal med prvimi folksverov-skiini vrstami dne 5. sept. na Bistrici Eržen Franc, otrok, ki še ni star niti 14 let. Banda, ali vas ni sram? Lani ste dali v roke puške 15, 16 letnim, letos pa napravljate aufmarš s smrkovci, ki še niti 14 let niso stari! Trotelne in otroke še imate, vse drugo se vas že od daleč sramuje. Zec, lahko si ponosen na svojo gardo! Gotovo boš zmagal ž njo!
Kapla na Dravi. Kake ljudi imajo še Nemci na svoji strani, to vidimo na Francu Erženu. Ta človek nosi še zdaj svinec v sebi — v spomin na nemške forštnarje. Kljub temu pa dela za iste. Ali je pozabil, koliko je trpel radi njih? Ali je pozabil, kako jih je preklinjal? Potem se ne smemo čuditi, da je pozabil tudi to, da je sin slovenskjh starišev.
Svetna vas v Rožu. V naši vasi postaja vedno bolj luštno. Nemci so začeli kazati, koliko jih je. Veliki Nemec „Nuč", kateremu stari ljudje „antikrist" pravijo, je letal okrog, kakor znorel teliček. Razobešal je belo-rdeče zastavice, kamor je le mogel. Pri tem delu mu je pomagal Košičev sinček. Baje so hoteli fane šteti, da bi imeli temveč procentov. Gospod KraBnigg pa je razobesil belo, rudečo, rumeno tako, ker je stem pokazal, da je pri njem „sitz generalštaba". V soboto zvečer pa j je dobila „monšoft" od generala „tapferkeits-j medalje". Predlagali bi še, da bi dobil „Nuč" 1 „lauferorden am Bande der kšajthajt" za nje-■ gove leistunge pri raznašanju letakov. V ne-! deljo je Šlo vse v Borovlje, kar ima noge. Bilo jih je zelo veliko, okoli 50, vsi „štim-bcrechtigt". Pa čuda, prišli so nazaj vsi poparjeni. Pepček je hitro pobral svoje fane. Zakaj pa? Ja, k»r so v Borovljah psa poko-
Stran 4.
„KOROŠEC", dne 14. septembra 1920.
Stev. 72
pali. Jezijo se, ker niso mogli vse ljudi skup spraviti. Prezident republike „Dravle pri Sv. Jakobu" je pravil „fiinfundzwanzig WSgen sind angehalten worden". Pa ta še ni vseh videl. Habnarjev Jozej jih ie naštel 30. Nekateri celo 45. Ja, ja fantazija! Kadar bomo mi auf-marširali, tedaj pa štejte! Do 10 sept. bomo še gledali nemčurske fece nad našimi glavami, potem pa bo „SchluB mit Jubel" na vekomaj. Amen.
Politični pregled.
Volitve v novi državni zbor so
razpisane za november. Pri nas se razpišejo takoj po plebiscitu.
Naše čete v Albaniji prodirajo. Skader, največje albansko mesto, je pred padcem.
Jugoslovansko-bolgarska zveza. V Beogradu se mude te dni b olgarski politiki, ki skušajo doseči defenzivno zvezo z Jugoslavijo.
Regent Aleksander se ie mudil te dni v Zagrebu. Dasiravno obisk ni bil napovedan,je bil regent vendar piedmet prisrčnega pozdravljanja.
Dnevne vesti.
Svetna vas. Korajžni J ž. Krass-raiggg, pd. Kosičev Pepčev je skril po porazu, ki so ga doživeli folksrauberji dne 5. sept. na Bistrici, vse svoje štiri zastave.
Za občino Grabštanj se bodo vršili sodni uradni dnevi v zadnjem četrtletju tega leta vedno vsaki prvi četrtek v vsakem mesecu, to je dne 7. oktobra, 4. novembra in 2. decembra 1.1. vsakikrat s pričetkom ob 9. uri v občinski pisarni v Grabštanju.
Društvo slovenskih absolventov kmetijskih šol v Ljubljani (Tivoli) priredi v dneh 2.-3. oktobra poučni izlet na kmetijske šole v Št. Juriju, Mariboru in Veiikovcu. Člani in oni, ki mislijo še pristopiti k društvu, naj prijavijo svojo soudeležbo najkasneje do 19. septembra t. 1. na naslov društva. Pulovična vožnja je zasigurana.
Poslano.
Po Vobrskih gorah, Djekšah in Hudem kraju zlorabljajo nemški agitatorji moje ime ter pravijo, da sem sedaj tudi jaz prišel k pameti in prestopil na nemško stran. Trdijo, da se kesam, ker sem dosedaj bil s Slovenci. Glavni kolovodja te nemčurske laži je Hans Šlapnr pri Jamniku v Hudem kraju, lina več pomagačev, ki bi še radi rešili Nemško Avstrijo z lažjo. Če pravijo, da sem se jaz spametoval, je dobro. Čas bi bil, da bi se tudi Slapar in njegovi backi. Nikdar še nisem zabavljal črez poštene Nemce, še manj pa črez Slovence. Nočem biti Judež, da bi zasramoval svoj narod in svoje ljudi, ki so Slovenci kakor jaz. Poznam pridno, pošteno in trdno slovensko ljudstvo v Hudem kraju, kjer sem se rodil, in na Diekšah, kjer sein obiskoval šolo in cerkev do letošnjega leta, poznam tudi kmete po Vobrfjkih gor h in ljudje poznajo mene. Leta 1914 so me nemčurji spravili k vojakom ter mi pov/ročili veliko škodo,
lansko leto so me hoteli pri Kočmarju ujeti in zapreti, moral sem bežati. Pozneje me je Kočmar tožil, najel je pričo, ki je pričala najbrž za denar, da sem jaz hujskač, Kočmar pa zaveden Slovenec, k".r so takrat v Veiikovcu po sili verjeli. Napravili so iz ovce volka in iz -volka ovco. Moje priče se sploh n"; zasijalo. Morda nemčurji mislijo, da bi L>•! r ;Ji takšne hinavske lumparije tudi že jaz nemcur? Se motite! Ob vse so me spravili nernčuni 5 !et sem stradal v svetovni vojni, 5 mescev na lanskem begunstvu, letos so mi ukradli še kolo in sedaj nai bi bil nemčur, izdal naj bi sebe in svoje drage Gorjance sestradani Nemški Avstriji, da bi morali oddajati premoženje, da bi se jim rekvirirala živina in žito, da bi jih napadli zopet nemški berači, ki so v vojni kar trumoma drli na Dj»'kše, da bi jih izdal nemčurskim telovajem, ki bi zopet pretepali fante po Hudem kraju in kradli živino, žito, meso, mošt in vse, kakor lani, da bi izginil slovenski jezik iz šole, iz cerkve in iz uradov, namesto tega pa prišla nemška rdeča garda, sestavljena in platnbriiderjev, ter strahovala nemčurje prav tako kakor Slovence. Take slabe vrste človek nisem, kakor ni noben Slovenec, še manj pa kak Gorjuic. Setn in ostanem Slovenec. Če mi kak Jamnikov Slapar dokaže, da sem kedaj agitira! za nemčurje, mu plačam takoj 1000 kron. Če mi pa tega ne dokaže, je pa lažnivec skoz in skoz. Nemški pregovor se glasi: „Junger Lügner, alter Dieb".
V Veiikovcu, dne 9. sept. 1920.
Juri G ö zel It 1. r.
Slive in jabolka
vsako količino kupuje ravnateljstvo hotela „Klopinjsko jezero.
Dr. Josip Grabiovic
je otvoril svojo odvetniško pisarno v Ljubljani, Sodna ulica 11, telef. štev. 454.
Kupujem po najvišjih dnevnih cenah VJUUt-i vsako množino suhih in svežih gob. Trgovina J. P. K o n č a r, P 1 i b e r k.
eno večje in eno malo posestvo, kakor tudi eno boljšo gostilno, restavracijo, hotel, iDlinaii žago. Navedena podjetja vzamem tudi v Rajem. Ponudbe z na-
lančnim popisom in ceno na Andrej Marine, Gorailsko pri Celju.

t

H
izlet
na Koroško
je na Klopinjsko jeze'o. Vse leto odprt H o t e 1. Izvrstna oskrba. Sanka-lišče in drugi zimski športa! prostori v prip.avi.
♦
n
n
n
Dopisovati si želita
gospodičinami — Korošicami. V slučaju dobrega uspeha se tudi poročita. Ponudbe pod ši fro: .Ciril in Metod" poštnoležeče, Grabštanj.
Mlad posestnik, SS^i^S!
nitve i gospodičino ali mlajšo vdovo, ki bi imela nekaj premoženja, posestvo ali kak drug pogoj za srečen dom. Ponudbe s itliko, ki se na zahtevo vrne, na upravo lista pod „Posestnik".
Organist in cerkovnik, ^SS
orglarske šole, išče primerne službe po plebiscitu. Naslov pove upravništro .Korošca".
Vnovčevalnica z živino in mast v Ljubljani SPe„.L° SZ
sejmih v Veiikovcu in Pliberku zase klavno živino, v kolikor je potrebuje.
Kdo je našel dežnik?
Nekdo, ki se je"15. t. in. peljal z velikovikega shoda, je zgubil dežnik. Kdor ga je našel, naj ga odda v proštniji v Dobrli vasi.
hW* Primešaj krmi Mastin!
V	smislu odloka deželne vlade za Kranjsko v Ljubljani i dne 18. julija 1899., št. 10.595, ki mi ga je mestni magistrat ljubljanski iz-poročil dne 2S. julija 1899., št. 25.253, s nuj o dietetično sredstvo Mastin, redilni prašek, za prašiče in za vsako živino, lekarnarji, trgovci, drogisti in kramarji prosto prodajati, Mastin je kot prosti obrtni pnulmet oglašen.
V	Ljubljani, dne 3. avgusta 1900., mag. opr. št. 28.501.
Ako Mastina v lekarnah in trgovinah ne dobite, ga naročite po pošti. 5 ztvoie* M;:-stina stane K 30 L>0 puštnine prosto na doii.
Mazilo zoper garje (nattul-mazilo) uniči pri ljudeh garje, tišaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščaje; pil živini uniči garje. LnnčeU tc-ga mazila velja po pošti 12 K 50 v.
[L/ekat*iiar Trukooi v Ljubljani (Slovenija) graven rotovža.
Slovenski nrar.
Pozor!
Naznanjam slavnemu občiustvu otvoritev svoje delavnice za popravljanje ur vsake vrste in sistema. Potrudil se bom, da ustreženi si. občinstvu hitro in zanesljivo, ter prosim za obisk. Avberšek Gašpai, urar, Velikovec, v Carfovi hiši.
Proda se fino moško kolo
•(Freilnuf). Pnevmatika dobra. Cena nizka. Gregor Kanzl, v'Molov! kajži na Hrastnici p. Hilda.
Proda se 13—15 centov slame.
; Poizve se pri Anastaziji Tratnik, Grebinjski klošter. i Cena po dogovoru.
fPSP1**
Telefon št. 7 (internrban).
im
Centrala Maribor
Mestni trg Št. 141.	Račun pošta. £ek. onda SUS v Ljubljani: 11.
—,—r*i ' —s. Podružnica Murska Sobota ==================
sprejema vloge n« knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju; dovoljuje vsakovrstne kredite pod najugodnejšimi pogoji; akkreditivi na vsa tu- in inozemska mesta.
Podružnica Izvršuje vse v bančno stroko
spadajoče posle. Blagajna je odprta od '/g 9> do 12. ure in od 15. do 16. ure (3. do 4. ure popoldne).
Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo. Kupuje in prodaja devize, valute in vrednostne papirje ter eskomplira trgovske menice. Daje pojasnila vsak čas brezplačno.
CXSMMfitRBnSWi
IS<.IH|/» * ironnnmUli - ür»<inli(i' • T. M>iM«rl* 'JTi	%r. ?fm««»>inr, v^jliroy»^