^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^ * ■ -.V ^^^^^^ , ' ' LIST ZA SLOVENSKI NAROD. __i_ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILLINOIS, UNDER THE ACT, OF MARCH 3rd 1879, __ NO- (ŠTEV.) 50- _._,__* CHICAGO, IlX', ČETRT EK 20 NOVEMBRA, !919. VOLUME V. LETQ. Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6, 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O . — By the Order 01 the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen. DELAVSKO GIBA II NJE. Stavka premogarjev je bila zmaga radikalcev. Veliko tajno veselje je vladalo v yseh r-; dečih- radikalnih krogih, ko se! je stavka napovedala. To si la-' hko opazil v vseh njih listih. In to po pravici! Koliko več zmede v državi, kolikor bolj kalna je voda, toliko lažje se lovi ribe v nastavljene mreže. In res, vsa ainejiška javnost se je bala te stavke. Na niti je-visel red in mir v državi. Toda država se je o pravem ča&u zavedla in začela tajno preiskavo delavskih razmer. In pri tem pa je našla, kko mogočna propaganda je razširjena med raznimi sloji proti vladi in za popolno revolucijo. Zato je nastopila z vso odločnostjo proti temu početju. Vedelo se je, da se tu ne gre v. resnici za kake delavske koristi, temveč, za organizirano propagando proti obstoječemu družabnemu in državnemu redu. Zato je vlada zahtevala so-dnijsko postopanje proti voditeljem, ki so stavko napovedali. In sodnija je res izdala "injun-kcijo," to je prepoved in dala voditeljem tri dni časa, da prekliče j o svoj poziv na stavko. Niti malo nihče ni dvomil, da so voditelji delavstva delali^v najboljši veri in z najboljšimi nameni. Videli so, kaj članstvo hoče in zato se se mu morali udati, ker so samo izvrševalci volje večine, Tudi je gotovo, da premogarji ne dobivajo in vživajo tistih pravic, kakoršne jim gredo. Tudi je res, da razni bogataši na najnesramnejši na-* •čin izrabljajo sedanje zm^de da dvigajo cene raznim proiz-, vodom in draže življenje. Vse to s.o dejstva, ki se ne dajo utajiti. Toda gotovo je pa tudi, da razni prekucuhi na drugi strašni izkoriščajo vsa ta dejstva in jih hočejo izrabiti ne v korist delavstva, temveč v lastne se-bičnenamene in v dosego svojih prekucuških namenov. Resni so bili ti trije dnevi, ki so se zastopniki premogarske u nije v Indianapolis posvetovali ali se bodo uklonili sodniji ali pa bodo odrekli pokorščino in "tedaj, pozvali delavstvo, k uporu. Cela naša javnost je z napetostjo čakala izida, V ponedeljek so zastopniki premogarjev sedli k posvetovanju, kjer se jo imelo odločiti odgovor delavstva na sodnijsko oclločbo in kjer se je imelo odloČiti alt se uklonejo vladi ali — smo v revoluciji. Cel'h 18 ur bili zastopniki pri seji. Seja je bila pri zaprti'; vratih in zastraže.-na. Večkrat so poklicali v dvorano odvetnike zakonite svetovalce unije, da so jim dajali po jasriila gtede raznih vprašanj in predlogov s stališča postave. Sleflnič po 18 urah jposveto-vanja so se vrata odprla in de-legatje so prišli iz dvorane. V sem se je videlo na obrazih u-trujeno&t in razburjenje. Nobe • den udeležencev ,ni hotel ničesar povedati samo predsednik i • 'ih je izdal uradno izjavo v kateri se voditelji premogarjev izjavljajo, da so: '•Amerikan-ci najprej in da*e kot taki ne morejo opreti vladi ali ji napo vedati boj, da toraj postavljajo svoje esebne in stanovsko za hteve za državnimi." p Kakor bi se kamen odvalil IBERGERIZBACNEN1 IZ KONGRESA. Milwauški socialistiški kon-gresman, ki je bil izvoljen lani | v kongres Združenih držav kot ^zastopnik dela mesta Milwaukee, Wis. je bil izbacnem iz kon gresa z vsemi glasovi proti e-nemu. Berger je bil obsojen 1 pred zveznim sodiščem izdajal 1 stva domovine, ker se je za ča-j • sa volivne dobe večkrat izrazil; proti Združenim državam in v j j koi-ist sovražnikov Nemcev. Ob; sojen je na dolgo vrsto let državnega zapora. Toda apelli-ral je na višje zvezino sodišče, ki pa ni rešilo njegovega slučaja. Letošnjo spomlad ob začetku zasedanje kongresa so mu kongresmani odrekli pravico sedeti v kongresu in njegov slu! čaj bil izročen posebnemu od- , boru, ki je natanjčnejše preis-' kal njegov slučaj in zaslišal tu di njega. Toda našel gaxje kri-' vega, česar je bil obsojen. Za 19, decembra so razpisane pove volitve za hjegovega name-' stnika. Toda socialistiška stran ka g& je zopet nominirala za • svojega kandidata na isto mesto. — Zanimivo je, da je kon- ' gres motiviral izkl j učenje, da ga ne izključuje, ker j'e socia- ■ list, temveč ker je ob času voj-; ske ščuval proti lastnemu .paro ' -du~ in k uporu zoper vlado. Krdinal Hartman umrl. V Kolinu je umrl kardinal Feliks von Hartmann, nadškof. Ob začetku vojske se je kardi-' nal izrazil proti vojski in se s ' tem zelo zameril nemškemu ce-; sarju. Pozneje ni več posegel 1 v javnost, razun, da je veliko- * krat povijal vernike k molitvi, ! Njegovo stališče je bilo jako ■ težavno. Vendar ni bil tako jiu-naški kakor kardinal Mercier, da bi se bil upal nastopiti očit-| t no proti vladi. — Ako bi se bil' tudi to upal, povzročil bi bil i samo preganjanje katoličanov t in protestantje bi" bili nastopili in obdolžili katoliško cerkev narodnega izdajstva. i začeli lažje dihati. Kriza ;e pre i magana. Zmagal je trezen ra-i z n' zmagal je zmeren element i nad radikalci, — boljševizem i za enkrat se ne bode predn A- - . riko, Trotzky se je zasfcoffj "tr ,št$l", da bode predsednik - Združenih držav. Takoj na to je pa vlada po-/ vabila žasstop. rudarjev v Wa. i shing ton na posvetovanje z las - tniki premogokopov, da se po- 1 svetujejo glede rudarskih zah- 2 tev. • ( . Tako imamo upanje-, da se bo - de dosegel sporazum ih da bo- 1 do v najkrajšem času ugodno - rešili zahteve rudarjev; da se bo - do lahko vrnil zopet na delo. - Zima je tukaj in vse potrebuje a premoga. J ----------*--- i. Nova rtprodna delavska stranka Posebne kandidate z& priho - dnje predsedniške volitve bode ' nastavila nova narodna delav - ska stranka pri konvenciji Chi- 2 cago Federation of Labor, ka- - kor je oznanil predsednik John < Fitzpatrick. Konvencija se vrši / 22. novembra. Na to konvenci-! jo pričaifbjejo 20 tisoč delega- - tov Non-Partison League. Ne 5 strankarske lige, raznih lokal > nih delavskih unij, raznih dr- - žavnih in deželnih, delavskih i in farmarskih . organizacij. Glavni napad bode Sel najprej 1 nroti dfimnkratski sfranlr? fn nn LIGA NARODOV IN I MIROVNA PO GODBA. ; . Ž -- 1. Mirovna pogodba kar še nek- more naprej. Predsednik Wil- j son. je že toliko ozdravil, dalj j je sprejel zopet vse državne j i posle in jih vodi iz bolniške po- r ; stelje. Kaj je bila njegova bo- j : legatje opozorili Italijo na • Njegov zdravnik se je te dni j razil, da se je predsednik nau- .j čil z levo roko pisati. Iz tega r bi se dalo sklepati, da je mora- j la biti njegova desnica bolna, j Nekateri listi so zato sklepali, a da je bil predsednik zadet od j ! mrtvouda na desni strani. t Te dni se pripravljajo Wil- A sonovi prijateljičin Wilsonovi j sovražniki za odločilen boj za , . sprejem in potrjenje mirovne j pogodbe. Lodge, vodja republ. , stranke in vodja opozicije proti j , sprejemu mirovne pogodbe po- , gorel n celi črti. Vsi predlogi za spremembo mirovne pogod- j be so bili ovrženi. Tako da se je ; večina začela bati, da popolno- ' ma propade. Zato so se že pripravljali, da bodo glasovanje . . zavlekli tako, tako da se sploh ■ , ne bode mogla stv^r rešiti, Qlav 1 ne toelče špodtike so še točke"«' 12 in 14. O teh točkah so repu- : [ blicanci prepričani, da ne bodo ; sprejete, temveč da se bode za ; htevalo popravek v smislu pred j loga "odbora za zunanje zade- ] ve." i! - . Vspehi prohibicije. ' • ~ 1 Pittsburški župan Babcock j je izdal statistiko pittsburške ( ' policije in iz tega poročila po-"{snemamo, da je bilo v Pittsbur gu zaprtih od 1. januarja da 30 oktobra 1919 in lni v istem ča 1919. 1918. radi nerodnega obnašf.aja , 506 617 j 617 radi pijanosti 412 1.528 ( > radi postopanja 27 482 - radi nesramnosti 47 158 t Posebno zanimive so števil i ke glede pijanosti. Zupan pripi ' - siije to "poboljšanje" mesta j prohibiciji. L -;--- Naša mirovna delegacija se vrne. 3 Iz Pariza se poroča, da se bo do naši delegatje mirovne kon ference vrnili domov 1. decern-; bra, Parnik George Washing-3 ton je že pripravljen da pripelje osobje in vse arhive iz Ev-rope. Vse delo mirovne konfe-3 renče bode do tedaj toliko kon • čano, da se bode ^se ostalo de-5 lo pustilo ameriškemu poslaništvu v rešitev. Do tedaj bode baje tudi naše jadransko vpra-r sanje rešeno. D __'m_' , v Povišanje cen časnikov. Časnikarji vshodnih držav \ so imeli pretečeni teden zboro-l * vanje v Harrysburgh, Pa., kjer . so sklenili, da pri sedanji dra- } ginji dela in papirja ne morejo 1 ve naprej, da preti več časni- " kom gotov pogin. Da se regijo 1 so sklenili sedaj, da bode eena iztisa dnevnikom Scente in da i bodo zviSali cene otrlasom za BOJ ZA JADRAN. Boj za Jadran se; nadaljuje. Pretečeni teden 39 nas prese nečila poročila, da Sti Anglija in Francija da dobi Italija kar želi od Jugoslavanskega ozem- . lja. Poročila so poročala, da se je Anglija izrekla v tem smis- , lu in daje pripravljena podpirati Italijo v'njenih a|piracijah.;' Francija je baje izjavila, da se ne bode protivila, ako Amerika privoli. / ^ Ko so naši J'-iirosla anski delegatje opozorili Italijo zoper •Londonsko pogodbo, da Italija J niti v tej pogodbi ni zahtevala j ■ in ne dobila Re ke, zavrnili so jih italijani, da se za Londonsko pogodbo ne zmenijo, ker to je samo "košček papirja". Za : to njih izjavo jih bode jugoslovanski poslanci še lahko prijeli. Ako je Londonska pogodba nič, potem pa Italija ven iz Ju-goslovanskega ozemlja! Doma so se resno začeli pripravljati za odločilen boj za J? dran. Tako \so poročila minulega tedna poročala, da Jugoslavija "mobilizira," da« je baje poklicala pod orožje letnike 1901, 1902 in 1903. Poročilo pravi, da se je to zgodilo sicer pod pretvezo ^'brdžnih vaj'', vendar je to samo, plašč, a Jcato^iKji hože Jugoslavija skriti svojo mobilizacijo, Naj bode pa že kakor koli, toliko je gotovo da se doma pripravljajo. Tako so časniki tudi poročali, da se je sestavil poseben narodni svet, "terre occupatae," zasedenega ozemlja, t. j. iz beguncev iz Primorja, katerega naliga bode, voditi boj proti I-taliji za "Trst, Gorico, Reko in taliji za '"Trst, Gorico, Reko in celo Primorje. D'Annunzio dalje igra svojo komedijo. Med.tem ko republikanski senatorji iz gole nagajivosti in golega strankarstva love v a-merikansk. slepe miši in pomagajo Nemčiji in Italiji igra po vsem jugoslovanskem primor-ju "pajiac" D'Annunzio nemoteno svoje komedije. Ko bi to ozemlje bilo kakega drugega naroda in ne jugoslovansko, to bi bilo krika po vaem svetu., Tako pa "zaščitnice" malih narodov mirno gledajo vso to komedijo in molče. Wilson je bolon, poleg tega mu je republikanska stranka tako zavezala roke, da ne more sedaj veliko storiti. Ligo nrodov, po kateri so Jugos-lovni upali dobiti vsaj nekoliko . varstva, so že tudi tako oškubi-. li, da je že nikjer več ni. Tako . ima D'Annunzio proste roke da počne kar hoče po našem ozem . lju. Čudimo se le našim držav-. nikom"doma, da več ne store proti temu početju. Enako bi . bila po naših mislih dolžnost zastopnikov naše vlade v Ameriki, da bi razvili živahno protestno akcijo po celem svetu proti temu. Tako se vendar ne sme postopati. To bije v obraz .vsak pravčnosti in vsakemu po-i četju. Če bi bila Jugoslavija sovražna dežela, bi se tudi še vse to razumelo. Toda s zavezni-" kom, z narodom, ki je toliko s-\ toril in žrtvoval za zmago, s pri • jateljskim narodom pa tako po-, stopati, to p& presega vse mej^e. t Minuli teden je šel D'Aniui-zio v Zader in okupiral mesto za 1 "mater Italijo". Spremljalo ga k i« an ■■ S®*'j «8» J.^ BOJ PROTI RDEČ. KARJEM. Vlada in vsi ti-ezni državljani so napovedli boj ta-rdečim. Po vseh mesth Združenih držav se organizirajo posebni le-gionarj'i ki so sprejeli nalogo inkvizacije in poiskati vse radi-' kalne elemente, da se jim sto-j ■pi n prste in da se reši država,: predno bode prepozno. Tisoče voclit eljev je že pod j ključem, drugi p*ridejo na vt-\ sto^ Posebno zasledajo ' vilad'a pisavo raznih časopisiv^In tako je zvezin pi^avdnik Palmer izdal posebno izjavo, kjer opo-zrja ameriško javnost na dielo-vanje tega-rdečega časopisija. Med številom tuje jezičnih časopisov, ki razširjajo radokalni boljševizem, našteje tudi 8 "slo venian" časopisov. To je očivi-dno napaka, ker Slovenci nima mo toliko socialistiških časopisov. Ker pa ni imenovan nobeden slovaški časopis in ker a-merikanci ne razločujejo med "Slovac" in "Slovenian" zato so najbrže zmešali naše in slovaške skupaj. V kolikor mi vemo, imajo Slovaki dva socialistiška časopisa in to pa potem soghša, ako prištejemo naših šesti Petdeset prestavijavcev dela, kolikor more hitro, da prestavlja članke iz teh listov za vlado. Zvezin pravdnik Palmer zahteva od senata in kongresa, da sklenejo nove strožje postave glede tujcev, ki razširjajo so-cialistiške nauke. Zahhteva naj se sklenejo postave, po katerih se bode moglo take osebe brez posebnih ceremonij in težav deportirati v deželo, iz katere so prišli in ako so morda že dobili državljanstvo, da se jim bode lahko drugi papir vzel nazaj in se bodo lahko izgnli iz dežele. Na Ellis Islandu je poslopje v najkrajšem času nastopili pot .g>d-bo. Bolgarska je dobila na svoje . proti predloge, ki sodili vsi za- ^ vrnjeni. Sprejeti mora pogodbo, kakor je bilo izročeno. • .. i >. Z veliko metlo__ čistijo priChičaški policiji. Razne preiskave so dokazalt, da je policija dopuščala različne hudobije, kakor igranje za velike svote, grde hiše i. t. 4. OGRSKA SE ORGANIZIRA, Mažarfr' so najtežje udarjeni. Njih vladne razmere so popolnoma \zmešane. Rumunska jih drži v krempljih. Tako jim bode dala božja previdnost priliko, da bodo sami občutili prijetnost sužnosti, v kateri so oni sami stiskali uboge Slovane. Ru muni jih stiskajo, kjer jih morejo, odpeljali so jim razne množine narodnega blaga, živine, žita rudnine i« t. d. BOJ ZA SLOVAŠKO. I : -————— r Tudi Slovake se hoče razdeliti na koščke. V Slovakiji je ne kaj občin, kjer ljudstvo govori narečje "hutoraško" —- Ti "hutoraci" so bili veliki maia-roni preje. Tu v Ameriki so delali z v eliko silo, da bi preprečili Osvobojenje Slovakije izpod Mažarske sužnosti. Govorili so najraje mažaraki in se smatrali za želo olikane, da so znali "po mažarski". Tudi niso hoteli 'biti "Slovaci," temveč "Slovi-jaei". Slovaškega slovniškega jezika nišo priznali za slovaškega, temveč so rekli, da je to češko. Vsak kdor je čutil narodno, so ga imenovali "moska-la" ali "panslava" in ga prezirali. Veliko boja po slovaških naselbinah je povzročila ta nezavednost. V več župnijah eo imeli duhovnike, ki so mislil na rodno. In ako se je župnik izrazil proti Mažarom, bil je boj v fari. Veliko duhovnikov so kar izgnali radi tega iz far. Poseb- no «sq pa prezirali Polake. Sedaj se pa nagiba mirovna kon- , ferenca, k temu, da bi Šariško . in Spiško stolico priklopila Poljski. — Radi tega seveda je 1 nastal velik vihar med Slovaki* " Chicaški Slovaki so imeli že več ] protestnih shodov. Poslali so hi- . tro posebne zastopnike v Pariz, . da protestirajo. ; — Tako se vsak greh na svetu zmaščuje. 1 Proga »Ljuftomer-IvanjkoVci- ' Ormož ne bi imela za okraj no- i benega pomena^ ker pretežna večina v bližini proge ležečih , vinogradov radi prevelike strmine ne^bi mogla voziti svojih 1 pridelkov na isto. Tam ležeči < kraji lesa sploh ne izvažajo, a 1 tudi drugih pridelkov ne. Vse < ozemlje, ki gravitira na progo ] Ljutomer-Ormož1 ima le/ 4000 prebivalcev, 900 ha gozdov in ' 560 ha vinogradov. : Razven tega ne leži ob celi * progi nobena večja vas, med : tem ko gravitira na progo Lju^ £ tomer-Središče ogromen gospo- ■■ darskf okoliš z močnimi casmi in trgom Strigovo. Predno se 1 definitivno določi potek proge, * zahtevamo da pošlje vlada v i naše kraje izvedence, ki bodo ( hatanjčno proučili teren in gos- j podarslce razmere in se še le po , tem odloči za to ali ono progo. ^ ^ . j Italijansko nynisterstvo na robu razpada. Annemasse, Francija. — Kar je poročal Mr. Tittoni, da se položaj v Reki jasni, ni resnično kajti sedanja situacija v Reki, je čimdalje bolj kritična. , Knez Aosta, kateri je imel . oziroma je vodil misijo k D' Aru ] nunziu'je pobegnil v Belgijo. ; Vojna in mornariška ministra, ; kakor se poroča, nameravata resignirati. Kralj, nmerava vsled nepokorščine vojaštva odstopiti, ker vojaštvo noče ; pregnati pesnika-diktatorja i« Reke. (Da bi le odstopil, ker to bo za njega najlepše, upamo, da mu bodo vse druge kronane glave po svetu sledile,, ManuelČe, daj, daj jim dober zfgled. Op. ured.) Neumno italijansko ljudstvo i je polno simpatije do D'An-nunzia, ter zbirajo sklad v njegov dobrobit. V ta namen so že nabrali 250.000 dolarjev. Druš -i• v '' ■ ' \ ' ', - 'v' . društvo Martin Slomiek it 16 S.D.Z sprejema člaij.e v društvo od i6. dp «o. let«. Bolniška podpora je $S.oo J7.00, $14.00. Posmrtnina $150, ?30o, $500, $1000, $2000, za kolikor kdo že-i. Dolžnost vsakega poštenega moza je, da postane član S. D. Z. Pristopite < našemu društvu, dokler »te še zdrav in mlad. Za nadaljna pojasnila se o-brnite na sledeče uradnike: Damijan romažin, 109S E. 64. St. predsednik. Frank Novak, 6816 Edna ave, tajnik, Leopold Kušlan, 1091 Addison Rd jlagajnik. Društvo zboruje vsako drago nedeljo v mesecu ob pol dveh » novi šoli sv. Vida. Društveni zdravnik: dr. Seliikar. Oruivo Sv. Frančiška Sefaf. K. S. K. Jednote ima svoje seje vsako dru-' go soboto v mesecu na 62 St,. Marts ! Place, New York, N. Y. Sprejema i člane od i&—50 leta za zavarovalnino i ,$250.00, $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu prekoristnemu društvu, ki je eno izmed najagilnejših v New J Yorku. 1 --—---: ——-- ' Društvo Sv. Cirila in Metoda. I št 18 SDZ. ' V društvo se sprejemajo člani od ' i«, do 50. leta. — Posmrtnine se plača $150.00, $300.00, $500.00 in $1000.00, . la kolikor se hoče iavarovati. — Ro- , jaki! Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojas-' nila vprašajte naše uradnike.—Pred-■ sednik: Jos. Zakrajšek, 6216 St. Clair . Ave.; podpredsednik: Josip Salamon; . tajnik: John Vidervol, 1153 E. 61. St.; blagajnik: Anton gašca, 1016 E. 6ist " St Vprašajte lahko tudi nadzor-> nike: Alojz Tomše, Mike Mulec, Vik-l tor Kompare. — Radar : John Peter- - lin, zastavonoša: Alojzij Somrak, društveni zdravnik: Dr. J. M. Sehs-1 kar, Društvo zboruje vsako drugo r nedeljo v meseca ob a. uri t šolsld . dvoraaL Popravek: V koledarju A-ve Maria se je urinila neljuba pomota, da je tiskanem izvodu izpuščen list "Glasilo j K. S. K. J-" iz imenika listov, x ki so delovali za Chicaški Ju- 1 goslav Relief. G. urednik se 1 je čutil radi tega užaljenim. \ To je j ako neljuba napaka in • kako je ostalo iz imenika ime "Glasila," mi je nerazumljivo. Prosim g. urednika, da mi oprosti ta pogrešek, katerega bodem z veseljem v prihod- ] njem letniku popravil. Vsak- ^ do ve, da je list Glasilo naj- t več storil za ta Relief, da,' da t sta pravzaprav lista "Glasi- r lo" in "Sloga" bila v začetku < edina, ki sta se takoj zavzela c za stvar, in ji celi čas stala na 2 strani," potem, ko je stvar bila že v tiru in skoraj dosežena, so šele drugi listi prišli. —-Vendar g. urednik "Glasilo" c naj ve, da so vsi listi že do-bi- ^ li-kredit-in pohvala za to de- a lo, Sloga pa nič. Pa zato ne g dolžimo nikogar, vsaj delo sa t mo hvali. Kdor je liste čital s ve, kdo, kdaj in kako je ka- £ teri pomagal. — Toliko v ^ blagohotno pojasnilo. Rev. K. Zakrajšek t Železničarji dobe povišane .plače. Železničarji zahtevajo povi- j? šane plače. Vladni upravnik j Mmes je pripravljen ugoditi de j predložil je delavskim voditel- 1 jem povišanje plač v skupni sv t ; ti 3 milijone dolarjev na mesec, t Že do sedaj j<|j morda vlada j vsako leto doplačala 600 mili- j jonov k upravi železnic. S tem ( povišanjem plač bode primanj- ] klaj še večji. Zato bode admi- 1 nistracija primorana vzdigniti vozne cene. Nov Tržaški škof. ] Monsignore Bartolomasi, biv -ši vojni kaplan, je imenovan * novim Tržaškim škofom, kakor ' poročajo listi. ( Če j je to res, je to gotovo strašen udarec v obraz pravice. 1 ' •• • -' - • ' " ' 1.....'i ....'. . . ..... ■■■ ■' ! - - štva. O. O. F. RED. KAT. BORSTNARJEV. « Slovenski oddelek Dvor Baraga sprejema praktične katoličane od 16. do - 50. leta. Kandidatje sa lahko vpišejo pri vsakem članu in pri seji, ki se vrši vsako prvo sredo zvečer in tretjo nedeljo od 1:30 uri v stari šoli Sv. Vida. . . .j ' - • Podrobno-sti daje drage volje odbor in vsak član društva. " Nadborštnar Frank Perme 1133 Nor-S wood Rd., Podborštnar- Anton Hlapše 1 1082 E. 72nd St., Tajnik in zapisnikar j John Kikelj 5430 Stanard Ave., Finanč- t ni tajnik Lawrence Zupančič 1372 St. 9 Clair Ave.; Blagajnik Jernej Knaus 6129 St. Clair Ave., — Trustlsti: Joe Buko- " vec, Anton SkulJ in John SkulJ. Društvo Sv. Družine št 11 D. S. D., Pittsburgh, Pa., i »znanja vsem rojakom in rojakinjam - med 16. in 50. leti, da je pristop v ), društvo za nedoločen čas prost. Bol- - niško podpore izplačuje društvo po >- $i na dan. S. D. »plačuje zraven - smrtnine, tudi zaposkodnino m raz- - novrstne operacne. Za nadaljna,P»-r paBnila se obrnite na sledeči, 54 Low . Road; John Golobic, podpredsednik, 5621 Carnegie Ave.; George Wese-lt lich, i. tajnik, 5222 Keystone Street; _ Josip L. Baborich, it tajnik, 6138 _ Dresden Way ; Anton Skerlong, bla-ganik, 5124 Butler Street Mesečne, c seje se vrše vsako tretjo nedeljo v - mesecu ob 9. nri zjutraj v K. S. Do-o mu. — Rojaki Rojakinja! pristopi š« d dane« kajti jutri bo mogoče prepozno. —• ZAHVALA. Tem potom se lepo zahvalim slovenskim pevkam, ki so zapele pesem v slovo ob priliki naj-ne poroke v nedeljo 10. novembra v cerkvi sv. Štefana. Nismo pročakovali, zato prav iskrena hvala za to prijetno iznenaden-je. Mr. in Mrs. Utrosa. Chicago, 111. Listnica uredništva. Dopisniku iz Collinwoda, O. Dopisov brez podpisa ne priob-čujemo. Ce nočete v jamosti podpisati, to je vaša reč. Vendar mi ne moremo vedeti, kdo piše. — Da se za svojega g. žup nika potegnete je jalco lepo in dolžnost vseh faranov. Le zaj čje natore ne! Ce smo močje, za dobro stvar na plan! Urednik. --1—;-;— Pismo iz domovine. Preserje -------"Sedaj smo dobili časopis "Sloga" v katerem smo brali, da boste v Ameriki zopet pobirali darove za v stari kraj. Prosim vas, le nik^r s,e ne trudite, ker reveži ne dobe nič. Na župane pošiljate, tem se pa nekaj zgubi, nekaj pa sami pobero tisti, ki so zraven ta ko da za reveža ne pride nič. Če bi še kaj poslali/pošlite raje na župnike pa bodo reveži gotovo dobili ________" To j eznačilno. IRSKA IN ANGLIJA. Anglija se brani na vse mogoče načine dati Irski kako svo bodo. Vse mogoče načine poskuša, kako bi se ognila tega v-prašanja, ali ga rešilo le sebi v korist, pretečeni teden smo či-tali, da misli celo dva parlamen ta ustanoviti enega za Ulter, za protestantski del dežele, druze ga za katoliški del. Tako se vidi, da hoče Anglija v prihodnje igrati ulogo Avstrije — divide et impera! Le naj! Za smeh. Odvetnik zagovarja tatu pred sodiščem: Slavno sodišče. Moj varovanec ni ulomil v hišo. To odločno zanikam. On je šel samo mimo hiše in je videl okno odprto in posegel je sa-K D'Annunzievi armadi prihajajo vedno nove vojaške in mornariške čete. i ' " O. ' - ■.:'.. —rr:-' -■ —; . . -. - • . •.: 1 Telefon: Canal 2188 Posojilo na zadolžnice EMIL A. BASENER JAVNI NOTAR. Moj posel je: Prodajanje poses- i 1 tev, posojila in zavarovalnima. k 'i 'vi:- '' .. ' 1 2116 W. 22nd St., Ohioago, 111. i mo z roko skozi okno in ta roka je odstranila iz sobe nekatere stvari, za katere je sedaj obdolžen, da jih je ukradel. Slavno sodišče jaz trdim, da roka mojega klijenta ni še celo njegovo telo. Zato jaz nikakor n.e vidim, da bi bilo pravično sedaj celo telo kaznovati za nekaj, kar je storil samo en njegov del." Sodnik: "Dokaz je jako dobro sestavljen in jaz mu pritrdim. Zato pa dosledno temu dokazu obrambe obsodim roko tega telesa na eno leto ječe. Temu telesu dam pa na prosto voljo, ako hoče spremljati to roko v ječo ali "ne." Odvetnik: "Hvala lepa, gospod sodnik." Žatoženec se zadovoljno zasmeje, s pomočjo ■ odvetnika odvije svojo ponarejeno roko, jo položi pred začudenega sodnika in — odide. Cela sodna dvorana se je zasmejala. Ce se je pa tudi sodnik, ni zapisano. Vprašanje. -,— i Star fant: Vsak je norec, ki se ženi. Dama: In vi ste še samec? Gospa mama: "Naša Lojzi-ka je pač dobra deklica, samo to hibo ima da poklepeče vse, kar vidi in sliši." "Kako moreš to reči. Pomisli kdaj že jaz vem, da imaš vse lase na glavi tuje, pa nisem še nikomur povedala." SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO "LIR A " Slov. Kal. pevsko dnjšl.vn Lira, Cleveland, Ohio. Preds. John Zulioh, 1261 Norwood Rd., Podprcds.. in pe-vovodja Math. HSlmar, 1109 Norwood Rd.; tajnik, John Slrle, 6711 Edna Ave.; Blagajnik^rank Matja-; sič, 6515 Edna Ave.; Kolelctorja: Anton Hlabše str. in Mary Petrovčič. Pevske vaje so vsaki torek četriek in sobota zvečer ob 7< uri v stari šoli sv. 1 Vida. Seje vsaki prvi četrtek v mesecu. DRUŠTVO X SV. VIDA | STEV. 25 K. S. K. J. ma redno, mesečno sejo prvo nedeljo t mesecu v KNAUSOVI DVORANI— Predsednik: A. Grdina, 6127 St. Clair Ave., tajnik, Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., zastopnik. Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave., N. E., društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6129 St. Clair \ve., N. E. Člani se sprejemajo v društvo od 19.- do 45. leta. — Postmrtnina je '$250.00, $500.00, ill $1000.00, bolniška-podpora je 36.00 na teden. Vpišite tudi svoje otroke v otroški oddelek. Novo vpisani član mora prinesti zdravniško spričevalo i. tajniku 14 dni pred'sejo, nakar še isto pošlje vrhovnemu zdravnik«, in ako Ra odobri, glasuje društvo pri prihodnji seji o prejetju. Rojaki, naročajte in priporočajte edini Slovenski katoliški tednik v Ameriki. John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 ST. CLAIR AVENUE se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MO.jKE OBLEKE po naročilu točno in ceno. Kupite ta teden električni šivalni stroj. Posebna ponudba za dobro-poznani električni šivalni stroj je razpisana za teden po veliko Clevelandskih Električnih tr-govinah. ' » '/''V (rtli^tvl"' J i The IUuminating Co Illuminating Bldg., Public Square CLEVELAND O, POŠILJAMO DENAR _ v staro domovino zajamčeno. Naše cene so najnižje ker imamo zveze z največjimi bankami celega sveta. Vlagamo denar na barfčne knjižic« v katerokoli banko v Jugoslaviji. Pišite po podrobnosti Ako greste v staro dombvino in nočete nositi valiko denarja seboj, pošljemo ga na katerokoli banko in ga vložimo na knjižico dokler Vi ne pridete tja. KASPAR STATE BANK 1900 Blue Island Ave, cor. 19thSt., Chicago/ Ill. Uradne ure : od gih zjutraj da sih popoldne. V pondel-jek in soboto do 8.30 zvečer. KAPITAL VLOGE IN PREBITEK NAD DEVET MILIJONOV DOLARJEV. URADNIKI: W. Kašpar, predsednik Otto Kašpar, podpredsednik Karol Krupka, podpr, Eugene W. Kašpar, podpr. Emil F. Stnrž, blagajnik August Filek, pom. blagajnik. Er ovember 20. 1919. m ' - . ^ ' ' ^ "^ZgGPOViNŠKi ROMAN V ŠTIRIH DFl.'lH~~ ft' ,8#IKJSWJ€Š Po;-!oveni5: FODRA V6K1 * * l (Dalje.) \ •■■•.■■•■•.' 4 ti Toda to se še ni imelo kmalu zgoditi, med tem pa se je po v svetu razlegalo vpitje in klic po px*vici. Pismo nesrečnega naroda { je bilo prečitano v Krakovu, v Pragi, na papeževem dvoru in na t drugih kraljevih dvorih na zapadu. Knezu Janušu so prinesli { to odprto pismo oni bojarji, ki so dospeli z Bronišem iz Tesnote. Marsikateri Mazur je nehote posegel po meču, ki mu je visel ob £ boku, ter premišljeval, ali bi ne kazalo iti prostovoljno pod Vi- £ toldov bojni prapor. Bilo je znano, da je sprejemal veliki knez jako rad leske bojevnike, ki so bili tako izvrstni v boju, kakor , litivski in žmudski bojarji, samo da so bili bolje izvežbani in bo- , lje izvežbani in bolje oboroženi. Nekatere je tirala na boj tudi ] mržnja do nekdanjih lešfiih sovražnikov, nekatere pa sočutje. ^ "Cujte! Cujte!" so klicali kraljem, knezom in vsem narodom Zmudci: "Bili smo prosti, bili smo narod plemenite krvi, toda križarji nas hočejo spremeniti v sužnje! Njim ni mar za naše duše, temveč za našo zemljo in za naše imetje. Naša revščina je \ že tako velika, da moramo ali ropati ali pa beračiti. Kako nas \ hočejo umivati z vodo svetega krsta, ko pa sami nimajo čistih rok? Mi hočemo krst, toda ne s krvjo in mečem; hočemo vero, ( toda le tako, kakoršno nas učita krepostna vi dar j a Jagiello in « Vitold. Cujte nas, in pomagajte nam, ker poginjamo. Križarji , nas žele krstiti, a to samo radi tega, da nas ti m lažje podjarmijo; oni ne pošiljajo k nam duhovnikov, temveč rabelje. Že so si osvojili našo zemljo, naše črede in vse pridelke naše zemlje; ne smemo več loviti rib; niti zverine po goščavi. Prosimo: Cujte nas, kajti nas, ki smo prosti ljudje, gonijo k nočnemu delu pri zidanju svojih gradov; pobrali so nam naše otroke v zastavnike, naše žene in hčere pa sramote pred očmi njihovih mož in očetov. Mi bi morali stokti, ne govoriti. Oni so požgali z ognjem naša mesta, oni so odlekli v Prusijo našo gospodo, naše odličnjake, kakor: Karkuta, Vasigina, Svolka in Sangajla po pobili, in nalek volkovom koprne po naši krvi. O, čujte! Saj smo vendar tudi mi ljudje, ne pa živali, radi tega kličemo k tebi, sveti oče, da zapo-^eš poljskim škofom, naj nas oni krste, ker z vso dušo koprnimo po krsctu, toda po takem, ki se deli z vodo ljubezni, ne pa z živo krvjo ugonobljenja." • Tako in t emu podobno so se pritoževali Žmudci, in ko so začuli njih pritožbe na mazoveškem dvru, se je takoj nekoliko dvornikov in vitezov odločilo, da jim hoče iti na pomoč. Razume se, da jim kneza Januša ni bilo treba prositi niti dovoljenja, a to ne radi tega, ker je bila kneginja lastna sestra velikega kneza Vitolda. Srca vse h so se razvnela od jeze, ko so izvedeli od Broniža in bojrjev, da so si mnogi plemeniti žmudski mladeniči, ki niso mogli dalje prenašati vseh okrutnosti in sramote, s,ka-koršno so jih naučili Križarji. Glavač je bil te bojne strasti mazoveških viteziv jako vesel, ker si je mislil, da se vojna tembolj ubit, in šele drugega dne proti večeru je šel pozdrvit starega ; viteza, kateri ga je utrujen in nevoljen prav neuljudno sprejel, t Jezno ga je vprašal, čemu ni ostal, kakor mu je bil zapovedal, i v Spihovem, in udobrovoljil se je nekoliko še le potem, ko je j prišel Čeh do ugodne priložnosti, ko ni bilo Zbiška v šotoru, ] ter se je opravičil, da je došel semkaj na odločno zapoved Ja- ^ gjenke. 1 Rekel mu je tudi, da ga je razun povelja in prirojene stra- 1 sti za vojno v tej krajini pripeljala tjakaj tudi želja, da ji v ] slučaju potrebe takoj donese kot poslanec novice v Spihov. i "Naša gospodična," je rekel, "ki ima dušo kakor angelj, moli celo v svoj neprilog za Jurandovo hčerko. Toda vsemu i mora biti konec. Ako Juranda več ne živi, naj ji sveti večna ? luč, kajti bila je nedolžna kakor jagnje; ako jo najdemo, treba je Jagjenki tq nemudoma sporočiti, ali ne šele po vrnitvi Ju-'Tandove, da ne odide osramočena." Matija je jako nerad slišal te besede, toda navzlic temu je ponavljal vsaki, hip: "Iz tega ne bo ničesar!" Toda Glavač ! to ni odvrnilo in odločil se je, da hoče odkritosrčno govoriti, za-1 to je nadaljeval: ^ "Bilo bi mnogo bolje, ako bi bila gospodična Jagjenka 1 ostala v Zgorelicah, ker je zaman storila to pot. Neprestano ' smo zagotavljali revico, da Jurandova hči več ne živi, tod mor-i da utegne biti drugače." "Ali kdo ji je govoril, da ona živi, ako ne ti?" ga je vp/a-5 šal jezno Matija. "Imel bi držati jezik za zobmi. Vzel sem jo 5 s seboj, ker se je bala Čtana in Volka." -"To Je bil le izgovor," odvrne orožjčnosec. "Ona bi mo-1 gla povsem mirno sedeti v Zgorelicah, ker bi ona dva drug dru-> gega ovirala. Toda bali ste se, da bi se v slučaju Danuškine • smrti Zbišek ne bi izgubil, ali se zagledal v katero drugo in ra- * di tega ste jo vzeli seboj." >] "Kako, da si že tako predrzen? Ali si mocda že opasan k vitez, ne pa sluga?" "Jaz sem sluga, toda sluga gospodične Jagjenke, in radi tega se bojim, da bi jo ne deletela kaka sramota." o Matij se zmisli, kaj.ti ni bil zadovoljen sam s seboj. Več-o krat si je že očital, čemu je vzel Jagjenko s seboj, ker je vedel} da je s tem svojim postopnjem morala dokaj izgubiti v Žbiš-o kovih očeh, v slučaju, ako bi našli Danuško, pa je mogla iz-0 gubiti vse. Čutil je takisto, da v ponosnih Čehovih besedah tiči e resnica in da je Jagjenko prav radi tega odpeljal iz Zgorelic, a ko jo je nameraval pustiti pri opatu v Plockem; ko pa je poiz-vedel za njegovo smrt, jo je vzel seboj v Spihov, samo da jo d ohrani Zbišku., i. "To mi niti na' misel ni prišlo," odvrne konečne, hote po-i- miriti sebe in Čeha. "Sama me je silila, naj jo vzamem seboj." "Seveda je silila, ker smo ji zagatavljali, da ona druga i- ne živi več in da bo njenim bratom, mnogo bolje, ako je ne bo li doma -— zato je tudiodšla z nami." ' ij "Ti si ji nahujskal k temu!" zakriči Matija, i, "Jaz —__ in to je moja krivda. Toda sedaj se mora paka-e zati, kaj je in kako je. Nekaj se sedaj mora zgoditi, drugače a rajše poginemo:" s- "Kaj moreš storiti," reče nestrpljiyo Matija, "s tako voj-a sko in v taki vojni! Ako ima res biti kaj, nastane šele meseca julija, kajti Nemcem ugajata za vojno samo dva letna časa: h zima in suho leto. Vojna pa sedaj tudi le tli, ne pa gori. Knez o Vlotid je odšel v Krakov, sporočil kralju vse ter ga prosit do-i- voljenja m pomoči v slučaju boja." i, Toda tu blizu se nahajajo križarski gradovi. Ako dobimo >- le dva, bi našli morda Jurandovo, ali pa vsaj zvedeli kaj o njej. a "Ali pa tudi nič." n Siegfried jo je gotovo odpeljal na to stran.' To so nam rekli a v Sčitnem in povsod, pa tudi sami smo si to mislili." "Ali si že videl te vojke? Stopi ven iz šotora in oglej si jih. ■ \ Nekateri imajo le cepce, a nekateri medene meče še po svojih pradedih." "Vendar kakor sem slišal, so to hrabri vojaki." "Z golimi rokami si vsekako ne morejo osvojevati gradov, zlasti ne križaskih." Daljši razgovor jima pretrga Zbišek in Skirvoillo, ki je bil žmudski poveljnik. Bil je to človek male rasti, toda močan in širikopleč. Prsi je imel tako napete, da so bile podobne grbi, a roke je imel tako dolge, da so mu segale skoro do kolen. Sploh je bil jako podoben Zindramu iz Maškovice, ki je bil sloveč vitez in katerega sta Matija in Zbišek v svojem času spoznala v Krakovem. Imel je dobelo glavi in izbočene noge. Sploh se je čul o njem le jeden glas, da je to veščak v bojnih zadevah. Skoro vse življenj : mu je minulo v borbi s Tatrji, s katerimi se je bojeval dokaj; let v Rusiji, in z Nemci, katere je sovražil kakor kugo. V teh bojih se je naučil ruskega jezika, na Vitoldo-vem dvoru pa nekoliko poljskega. Znal je govoriti po nemški; ter ponavljal neprstano tri besede: ogenj, kri, smrt. V svoji ve-j liki glavi je imel vedffo dovolj drznih misli in bojnih načrtov, i katerih Križarji nso mogli že naprej spoznati, niti se jim izogniti, radi česar so se ga obmejni komturji zelo bali. Matija posadi Skirvoilla na hrastov panj. pokrit z medve-; dovo kožo, zapove prinesti steklenico medice, katero so potem1 nalivali v čaše in pili. Ko so se dobro okrepčali, vpraša Matija: "Ali hočemo odriniti na pohod, ali ne?"1 "Hočemo požgati kak nemški gr^d." "'Kateri?" "Ragneto ali novo Kovno." j "Ragneto," ponovi Zbišek. "Pred štirimi dnevi smo bili ■ pod novim Kovnom, tod« odbili so nas." "Takfo je," reče Skirvoillo. "Kako to?" "Prav." , ' \ "Počakajte," reče Matija, "jaz tukajšnjega kralja ne poznam dobro. Kje je novo Kovno in kje Ragneta? "Od tod do novega Kovna ni niti jedna milja," odvrne > Zbišek, 'ca od Starega do novega Kovna je tudi toliko. Grad se nahaja na obrežju. Onikrat smo ga hoteli naskočiti, toda odbi-. li so nas. Pol dneva so drvili za nami, dokler se nismo skrili v tej . h osti, in vojaki so se nam tako razpršili, da smo našli nekatere i se le drugi dan." "A Ragneta?" Skirvoillo stegne svojo roko proti severu in reče: i "Daleč! Daleč!!__"' "Pojdimo nad njo prav radi tega, ker je daleč!" odvrn« [i Zbišek. "Ondi je vse mirno, ker so prišli vsi ondotni prebivale k nam, Nemci tukaj ne pričakujejo nikakega napada, radi tegj plnemo na povsem nepripravljene." Ij "To je res," reče Skirvoillo. j- Matija pa vpraša: ;i (Dalje prihodnjič.) Zlato mora biti poskušeno v o-gnju. Zlato se poskuša v ognju in zdravilo se poskuša v ognju ne Varne bolezni. Pretečena s svo jim veliknskim številom smrt- f nih slučajev je bila prava taka poskušnja v ognju. Trinerjev American Elixir of Biter Wine je prestal zmagovito to presku snjo in si je pridobil mnogo novih prijateljev. S tem, da očiš-cuje čreva, to sredstvo odstran- : juje bakterije iz prostora, kjer ' se najraje zarede, zato nimajo j tako niti najmanjše prilike da | bi se ugnezdile v črevesnih pre jhodih, tako je vaše telo zmožno se ubraniti beleznim. In Tri-I'nerjev Angelica Bitter Tonic je | drugo tako izvrstno zdravilo, j Mr. Ant. Klement pravi v svojem pismu, pisano iz Addy, Wash. 1. nov. 1919.; »yaga zdravila, Trinerjev American Elixir of Bitter Wine in Triner-jeva Angelica Bitter Tonic, delata čudeže. Dve steklenici sta ^ rešili mojo hčer in ko sem jih | dal mojemu sosedu, ki je bil bo lan leta, jprišel je čez dva dni poln veselja, da je spal boljše in da je dobil boljši apetit in me je prosil naj tkoj pišem po to zdravilo v Spokame." Ta zdra- J vila dobite pri vašem lekarnarju. —»Joseph Triner Co., 1333 [ -43 So. Ashland Ave., Chicago, 111. Delavci Podpirajte delavsko Podetje! NAŠ UPRAVITELJ (MANAGER) MR. JO HN PETROVCIC POŠILJA DENAR V STARO DOMOVINO NAJCENEJE IN NAJHITREJE TER ZANESLJIVO KER IMA OMENJENI OSEMLETNO PRAKSO V BANČNIH POSLIH, Naše cene so naslednje: 100 kron.....:..........za $ 1.90 1000 kron-------za $ 17.75 AKO BI CENE MED TEM ČASOM PADLE, PADLE BODO SLV EDA'TUDI NAŠE CENE. ' ' < POSREDUJEMO TUDI ZA PAROBRODNE LISTKE, KDOR ŽELI POTOVATI $ STARO DOMOVINO, NAJ SE OBRNE NA NAS. -------o--——* EDINOST Publishing Company s V. v'/ ■ 'V ■ 1847 W. 22nd St. , Chicago, III. THIRD RED CROSS ROLL CALL November 2 to 11, 1919 Time to Re-Join Telefon: Canal 6319. MATH KREMESEC mesar Priporoča Slovencem in Hrva-. torn mojo dobro in okusno mesnico. Vsaki dan sveže meso, kakor tudi — prave kranjske klobase — doma delane vedno na razpolago. , 1912 W. 22nd St., Chicago, 111. DR. S. HOLLANDER, ^. DENTIST M 1355 E. 55th St. vogal St. CUlr NAD LEKARNO. Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. ^Zaprto ob 'sredah popoldne in ob nedeljah. Dr. J. V. Župnik ZOBOZDRAVNIK 6127 St. Clair Avenue nad Grdinovo prodajalno. Najbolše mogoče zobozdravniško delo za zmerne cene. Kot plačilo" se vzame tudi "Liber ty BONDE. Nekoliko dolarjev v predplačilo, pa vam prinese v hišo to izvrstno stvar. S tem si prihranite de-, "lo in čas. To ni nikako razkošje terega prihranite v delu, lahko porabite, da si nabavite ta ampak je potreba. Denar ka-stroj-. Mi damo na lahka in majhna odplačila. . Delamo tudi vse električne potrebščine po hišah in tovarnah. ' ■ . Napeljemo vam električne žice v hiši proti takojšnjemu plačilu. Fidelity Auto & Electric Co. 21 lo w. 22nd Str. Phine Canal 5190 ) 1 Dober liniment. | f Menda ni potreba naglašati posebej \ f in tolmačiti' kako priporočljivo je I * imeti na roki steklenico dobrega li- , nimenta za zunanjo vporabo v slučaju hitre potrebe — in tukaj ni 1 nobenega boljšega za te reči kakor , Severn's j Gothard Oil ' (Severovo Gothardsko olje), ki je znano kot jak sovražnik proti vsem , lokalnim trganjem in bolečinam. Priporočljivo je za revmatizem, lumbago, sejatiko, proti oteklinam, bolečinam v križu ali otrpljenju udov in mišičevja. Na prodaj v vseh lekarnah." Gene 50c in 2c davka ali 60c in' 3c davka. NaticnalDrug Store Slovenska Lekarna vogal St Clair in 61 ceste. Naša lekarna je tekom svojega obstanka postala znana kot naj-Doljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, jveža in dobra zdravila. Z vso "krbjo tudi izd^ujemo zdravila po" jdravniških prepisih. Kadar dobiš od zdravnika pred iis za zdravila, pridi vselej k nar* n bos zadovoljen. Naša zdrayila so vedno sveža. V ASA OBLEKA -' > . „■ ■ ■ • bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi modi. Frank'sDryCleaning Co. Telefon: Central in Rosedale 9694. Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Banke. 20LLIN WO OD - PODRUŽNICA _______ I5SI3 WATERLOO RD. Adv.