^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^
* ■ -.V	^^^^^^ ,
' ' LIST ZA SLOVENSKI NAROD. __i_ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919., AT POST OFFICE AT CHICAGO, ILLINOIS, UNDER THE ACT, OF MARCH 3rd 1879,	__
NO- (ŠTEV.) 50- _._,__*	CHICAGO, IlX', ČETRT EK 20 NOVEMBRA, !919.	VOLUME V. LETQ.
Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6, 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O . — By the Order 01 the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
DELAVSKO GIBA II NJE.
Stavka premogarjev je bila zmaga radikalcev. Veliko tajno veselje je vladalo v yseh r-; dečih- radikalnih krogih, ko se! je stavka napovedala. To si la-' hko opazil v vseh njih listih. In to po pravici! Koliko več zmede v državi, kolikor bolj kalna je voda, toliko lažje se lovi ribe v nastavljene mreže.
In res, vsa ainejiška javnost se je bala te stavke. Na niti je-visel red in mir v državi.
Toda država se je o pravem ča&u zavedla in začela tajno preiskavo delavskih razmer. In pri tem pa je našla, kko mogočna propaganda je razširjena med raznimi sloji proti vladi in za popolno revolucijo.
Zato je nastopila z vso odločnostjo proti temu početju. Vedelo se je, da se tu ne gre v. resnici za kake delavske koristi, temveč, za organizirano propagando proti obstoječemu družabnemu in državnemu redu.
Zato je vlada zahtevala so-dnijsko postopanje proti voditeljem, ki so stavko napovedali. In sodnija je res izdala "injun-kcijo," to je prepoved in dala voditeljem tri dni časa, da prekliče j o svoj poziv na stavko.
Niti malo nihče ni dvomil, da so voditelji delavstva delali^v najboljši veri in z najboljšimi nameni. Videli so, kaj članstvo hoče in zato se se mu morali udati, ker so samo izvrševalci volje večine, Tudi je gotovo, da premogarji ne dobivajo in vživajo tistih pravic, kakoršne jim gredo. Tudi je res, da razni bogataši na najnesramnejši na-* •čin izrabljajo sedanje zm^de da dvigajo cene raznim proiz-, vodom in draže življenje. Vse to s.o dejstva, ki se ne dajo utajiti.
Toda gotovo je pa tudi, da razni prekucuhi na drugi strašni izkoriščajo vsa ta dejstva in jih hočejo izrabiti ne v korist delavstva, temveč v lastne se-bičnenamene in v dosego svojih prekucuških namenov.
Resni so bili ti trije dnevi, ki so se zastopniki premogarske u nije v Indianapolis posvetovali ali se bodo uklonili sodniji ali pa bodo odrekli pokorščino in "tedaj, pozvali delavstvo, k uporu.
Cela naša javnost je z napetostjo čakala izida, V ponedeljek so zastopniki premogarjev sedli k posvetovanju, kjer se jo imelo odločiti odgovor delavstva na sodnijsko oclločbo in kjer se je imelo odloČiti alt se uklonejo vladi ali — smo v revoluciji. Cel'h 18 ur bili zastopniki pri seji. Seja je bila pri zaprti'; vratih in zastraže.-na. Večkrat so poklicali v dvorano odvetnike zakonite svetovalce unije, da so jim dajali po jasriila gtede raznih vprašanj in predlogov s stališča postave.
Sleflnič po 18 urah jposveto-vanja so se vrata odprla in de-legatje so prišli iz dvorane. V sem se je videlo na obrazih u-trujeno&t in razburjenje. Nobe • den udeležencev ,ni hotel ničesar povedati samo predsednik i • 'ih je izdal uradno izjavo v kateri se voditelji premogarjev izjavljajo, da so: '•Amerikan-ci najprej in da*e kot taki ne morejo opreti vladi ali ji napo vedati boj, da toraj postavljajo svoje esebne in stanovsko za hteve za državnimi." p Kakor bi se kamen odvalil
IBERGERIZBACNEN1 IZ KONGRESA.
Milwauški socialistiški kon-gresman, ki je bil izvoljen lani | v kongres Združenih držav kot ^zastopnik dela mesta Milwaukee, Wis. je bil izbacnem iz kon gresa z vsemi glasovi proti e-nemu. Berger je bil obsojen 1 pred zveznim sodiščem izdajal 1 stva domovine, ker se je za ča-j • sa volivne dobe večkrat izrazil; proti Združenim državam in v j j koi-ist sovražnikov Nemcev. Ob; sojen je na dolgo vrsto let državnega zapora. Toda apelli-ral je na višje zvezino sodišče, ki pa ni rešilo njegovega slučaja. Letošnjo spomlad ob začetku zasedanje kongresa so mu kongresmani odrekli pravico sedeti v kongresu in njegov slu! čaj bil izročen posebnemu od- , boru, ki je natanjčnejše preis-' kal njegov slučaj in zaslišal tu di njega. Toda našel gaxje kri-' vega, česar je bil obsojen. Za 19, decembra so razpisane pove volitve za hjegovega name-' stnika. Toda socialistiška stran ka g& je zopet nominirala za
•	svojega kandidata na isto mesto. — Zanimivo je, da je kon-
' gres motiviral izkl j učenje, da ga ne izključuje, ker j'e socia-
■	list, temveč ker je ob času voj-; ske ščuval proti lastnemu .paro ' -du~ in k uporu zoper vlado.
Krdinal Hartman umrl.
V Kolinu je umrl kardinal Feliks von Hartmann, nadškof. Ob začetku vojske se je kardi-' nal izrazil proti vojski in se s ' tem zelo zameril nemškemu ce-; sarju. Pozneje ni več posegel 1 v javnost, razun, da je veliko-
*	krat povijal vernike k molitvi, ! Njegovo stališče je bilo jako
■	težavno. Vendar ni bil tako jiu-naški kakor kardinal Mercier, da bi se bil upal nastopiti očit-|
t no proti vladi. — Ako bi se bil' tudi to upal, povzročil bi bil i samo preganjanje katoličanov t in protestantje bi" bili nastopili in obdolžili katoliško cerkev narodnega izdajstva.
i začeli lažje dihati. Kriza ;e pre i magana. Zmagal je trezen ra-i z n' zmagal je zmeren element i nad radikalci, — boljševizem i za enkrat se ne bode predn A-
-	. riko, Trotzky se je zasfcoffj "tr ,št$l", da bode predsednik
-	Združenih držav.
Takoj na to je pa vlada po-/ vabila žasstop. rudarjev v Wa. i shing ton na posvetovanje z las
-	tniki premogokopov, da se po-
1	svetujejo glede rudarskih zah-
2	tev. •	( .
Tako imamo upanje-, da se bo
-	de dosegel sporazum ih da bo-
1	do v najkrajšem času ugodno
-	rešili zahteve rudarjev; da se bo
-	do lahko vrnil zopet na delo.
-	Zima je tukaj in vse potrebuje a premoga.
J	----------*---
i. Nova rtprodna delavska stranka
Posebne kandidate z& priho
-	dnje predsedniške volitve bode ' nastavila nova narodna delav
-	ska stranka pri konvenciji Chi-
2	cago Federation of Labor, ka-
-	kor je oznanil predsednik John < Fitzpatrick. Konvencija se vrši / 22. novembra. Na to konvenci-! jo pričaifbjejo 20 tisoč delega-
-	tov Non-Partison League. Ne 5 strankarske lige, raznih lokal > nih delavskih unij, raznih dr-
-	žavnih in deželnih, delavskih i in farmarskih . organizacij.
Glavni napad bode Sel najprej 1 nroti dfimnkratski sfranlr? fn nn
LIGA NARODOV IN I MIROVNA PO
GODBA. ;
. Ž
-- 1.
Mirovna pogodba kar še nek-
more naprej. Predsednik Wil- j
son. je že toliko ozdravil, dalj
j je sprejel zopet vse državne j
i posle in jih vodi iz bolniške po- r
; stelje. Kaj je bila njegova bo- j
: legatje opozorili Italijo na
•	Njegov zdravnik se je te dni j razil, da se je predsednik nau- .j čil z levo roko pisati. Iz tega r bi se dalo sklepati, da je mora- j la biti njegova desnica bolna, j Nekateri listi so zato sklepali, a da je bil predsednik zadet od j
! mrtvouda na desni strani. t Te dni se pripravljajo Wil- A sonovi prijateljičin Wilsonovi j sovražniki za odločilen boj za , . sprejem in potrjenje mirovne j
pogodbe. Lodge, vodja republ. , stranke in vodja opozicije proti j , sprejemu mirovne pogodbe po- , gorel n celi črti. Vsi predlogi za spremembo mirovne pogod- j be so bili ovrženi. Tako da se je ; večina začela bati, da popolno- ' ma propade. Zato so se že pripravljali, da bodo glasovanje . . zavlekli tako, tako da se sploh ■ , ne bode mogla stv^r rešiti, Qlav 1 ne toelče špodtike so še točke"«' 12 in 14. O teh točkah so repu- : [ blicanci prepričani, da ne bodo ; sprejete, temveč da se bode za ; htevalo popravek v smislu pred j loga "odbora za zunanje zade- ] ve."
i! -
. Vspehi prohibicije.
' • ~ 1 Pittsburški župan Babcock j je izdal statistiko pittsburške ( ' policije in iz tega poročila po-"{snemamo, da je bilo v Pittsbur gu zaprtih od 1. januarja da 30 oktobra 1919 in lni v istem ča 1919. 1918. radi nerodnega obnašf.aja , 506 617 j 617
radi pijanosti 412 1.528 ( > radi postopanja 27 482
-	radi nesramnosti 47 158 t Posebno zanimive so števil
i ke glede pijanosti. Zupan pripi '
-	siije to "poboljšanje" mesta j prohibiciji.
L	-;---
Naša mirovna delegacija se vrne.
3 Iz Pariza se poroča, da se bo do naši delegatje mirovne kon ference vrnili domov 1. decern-; bra, Parnik George Washing-3 ton je že pripravljen da pripelje osobje in vse arhive iz Ev-rope. Vse delo mirovne konfe-3 renče bode do tedaj toliko kon
•	čano, da se bode ^se ostalo de-5 lo pustilo ameriškemu poslaništvu v rešitev. Do tedaj bode baje tudi naše jadransko vpra-r sanje rešeno.
D	__'m_'	,
v Povišanje cen časnikov.
Časnikarji vshodnih držav
\ so imeli pretečeni teden zboro-l * vanje v Harrysburgh, Pa., kjer
. so sklenili, da pri sedanji dra-
} ginji dela in papirja ne morejo
1 ve naprej, da preti več časni-
" kom gotov pogin. Da se regijo
1 so sklenili sedaj, da bode eena
iztisa dnevnikom Scente in da
i bodo zviSali cene otrlasom za
BOJ ZA JADRAN.
Boj za Jadran se; nadaljuje.
Pretečeni teden 39 nas prese nečila poročila, da Sti Anglija in Francija da dobi Italija kar želi od Jugoslavanskega ozem- . lja. Poročila so poročala, da se je Anglija izrekla v tem smis- , lu in daje pripravljena podpirati Italijo v'njenih a|piracijah.;' Francija je baje izjavila, da se ne bode protivila, ako Amerika privoli.	/	^
Ko so naši J'-iirosla anski delegatje opozorili Italijo zoper •Londonsko pogodbo, da Italija J niti v tej pogodbi ni zahtevala j ■ in ne dobila Re ke, zavrnili so jih italijani, da se za Londonsko pogodbo ne zmenijo, ker to je samo "košček papirja". Za : to njih izjavo jih bode jugoslovanski poslanci še lahko prijeli. Ako je Londonska pogodba nič, potem pa Italija ven iz Ju-goslovanskega ozemlja!
Doma so se resno začeli pripravljati za odločilen boj za J? dran.
Tako \so poročila minulega tedna poročala, da Jugoslavija "mobilizira," da« je baje poklicala pod orožje letnike 1901, 1902 in 1903. Poročilo pravi, da se je to zgodilo sicer pod pretvezo ^'brdžnih vaj'', vendar je to samo, plašč, a Jcato^iKji hože Jugoslavija skriti svojo mobilizacijo, Naj bode pa že kakor koli, toliko je gotovo da se doma pripravljajo.
Tako so časniki tudi poročali, da se je sestavil poseben narodni svet, "terre occupatae," zasedenega ozemlja, t. j. iz beguncev iz Primorja, katerega naliga bode, voditi boj proti I-taliji za "Trst, Gorico, Reko in taliji za '"Trst, Gorico, Reko in celo Primorje.
D'Annunzio dalje igra svojo
komedijo.
Med.tem ko republikanski senatorji iz gole nagajivosti in golega strankarstva love v a-merikansk. slepe miši in pomagajo Nemčiji in Italiji igra po vsem jugoslovanskem primor-ju "pajiac" D'Annunzio nemoteno svoje komedije. Ko bi to ozemlje bilo kakega drugega naroda in ne jugoslovansko, to bi bilo krika po vaem svetu., Tako pa "zaščitnice" malih narodov mirno gledajo vso to komedijo in molče. Wilson je bolon, poleg tega mu je republikanska stranka tako zavezala roke, da ne more sedaj veliko storiti. Ligo nrodov, po kateri so Jugos-lovni upali dobiti vsaj nekoliko . varstva, so že tudi tako oškubi-. li, da je že nikjer več ni. Tako . ima D'Annunzio proste roke da počne kar hoče po našem ozem . lju. Čudimo se le našim držav-. nikom"doma, da več ne store proti temu početju. Enako bi . bila po naših mislih dolžnost zastopnikov naše vlade v Ameriki, da bi razvili živahno protestno akcijo po celem svetu proti temu. Tako se vendar ne sme postopati. To bije v obraz .vsak pravčnosti in vsakemu po-i četju. Če bi bila Jugoslavija sovražna dežela, bi se tudi še vse to razumelo. Toda s zavezni-" kom, z narodom, ki je toliko s-\ toril in žrtvoval za zmago, s pri • jateljskim narodom pa tako po-, stopati, to p& presega vse mej^e. t Minuli teden je šel D'Aniui-zio v Zader in okupiral mesto za 1 "mater Italijo". Spremljalo ga
k i«	an ■■ S®*'j «8» J.^
BOJ PROTI RDEČ. KARJEM.
Vlada in vsi ti-ezni državljani so napovedli boj ta-rdečim. Po vseh mesth Združenih držav se organizirajo posebni le-gionarj'i ki so sprejeli nalogo inkvizacije in poiskati vse radi-' kalne elemente, da se jim sto-j ■pi n prste in da se reši država,: predno bode prepozno.
Tisoče voclit eljev je že pod j ključem, drugi p*ridejo na vt-\ sto^ Posebno zasledajo ' vilad'a pisavo raznih časopisiv^In tako je zvezin pi^avdnik Palmer izdal posebno izjavo, kjer opo-zrja ameriško javnost na dielo-vanje tega-rdečega časopisija. Med številom tuje jezičnih časopisov, ki razširjajo radokalni boljševizem, našteje tudi 8 "slo venian" časopisov. To je očivi-dno napaka, ker Slovenci nima mo toliko socialistiških časopisov. Ker pa ni imenovan nobeden slovaški časopis in ker a-merikanci ne razločujejo med "Slovac" in "Slovenian" zato so najbrže zmešali naše in slovaške skupaj. V kolikor mi vemo, imajo Slovaki dva socialistiška časopisa in to pa potem soghša, ako prištejemo naših šesti
Petdeset prestavijavcev dela, kolikor more hitro, da prestavlja članke iz teh listov za vlado.
Zvezin pravdnik Palmer zahteva od senata in kongresa, da sklenejo
nove strožje postave glede tujcev, ki razširjajo so-cialistiške nauke. Zahhteva naj se sklenejo postave, po katerih se bode moglo take osebe brez posebnih ceremonij in težav deportirati v deželo, iz katere so prišli in ako so morda že dobili državljanstvo, da se jim bode lahko drugi papir vzel nazaj in se bodo lahko izgnli iz dežele.
Na Ellis Islandu je poslopje v najkrajšem času nastopili pot .<v Evropo.
Med
temi slučaji je slučaji Eme Goldstein in C. Beckman. Oba seveda juda. Glede Berck-mana ne bode težav. On se je izrzil, da ne potrebuje državljanstva Zdr* držav, ker mu zadostuje državljanstvo sveta. E-ma je bila pa poročena z Ame-rik'anskim državljanom, toraj je državljanka. Zto je vprašanje, če se bode dalo doseči, da jo bode smela vlada izgnati.
Vendar se vidi da vlada ne bode imela nikakih obzirov.
Tožbe katere dolže ta-rdeče Zvezin pravdnik so :
1. Poskušajo doseči, da se bo-
vil drugega. Kakor poročajo la
;	žnjiva poročila, ga je mesto (?)
.	navdušeno sprejelo* — Da se
.	cela ta komedija že vsem trez-
i	nim Italijanom studi, kažejo
,	raznav namigavanja \po listih.
!	Jasno listi tako ne smejo pisa-
.	ti, ker vlada stroga cenzura, —
.	Sploh so pa vsa poročila tako
!	zmešana, da si je težko vstva-
.	rit pravo «$iko celega položa-
.	j a. Tako siva, pretečeni teden
i	čitali, da hoče D'Annunzio sko-
.	raj polovico Istre anektirati I-
,	tliji, med tem ko so vsa prej-
.	šna poročila pisala, da hoče ce-
,	lo Istro z delom Kranjske. —
1	Sramota za Anglijo, Francijo
j. i. „ __i______ i.. ji. _____
' BOLJŠEVIZEM V AMERIKI.
Vsaka večja doba prevrata, je imela svoje bolestne izred-ke, razne bolezni, lti go se pojavili v obliki faznih čudnih, skoraj; neumnih naukov. Tako je sedanji svetovni prevx*at rodil — boljševizem. Nobeden narod in nobena država ni ostala neokužena. Tudi-v Ameriki se je pojavil ta bolestni pojav. . Pretečeni teden je bil kritični teden prve vrste za našo državo.
Poleg stavke rudarjev, poleg boja v senatu glede mirovne pogodbe, nastopili so tudi te r-deči s svojimi revolucijami. V Centrali, malem mestu v državi Washington so v torek 11* praznovali parado v proslavo prve obletnice premirja. Ko se je sprevod pomikal mimo dvorane, v kateri zboruje organizacija I. W. W. padli so skozi okno streli in štirje vojaki so padli mrtvi iin nekaj ranjenih.
Seveda je nastalo veliko razburjenje. V tem razburjenju so pa morilci imeli dovolj časa, da so zbežali in se skrili. V tej raz burjenosti je pa ljudstvo zgrabilo tajnika organizacije in ga linčalo. Obesli so ga'mu mestu, kjer se je umor zgodil.
Že davno je vlada zasledovala po svojih detektivih vse radikalne rdečkarje. Od tega slu čaja je pa podvojilo svoje delo. Na tisoče raznih agitatorjev po vseh mestih so aretirali in ako se jim bo dokazalo, da so razširjali upor proti vladi, za uničevanje sedanje oblike Zdr. držav in za upor bodo vsi izgnani iz države.
Madžari ponaredili denar.
Kakor poroča informacijski urad delegacije Kraljevine S. H. S. izdala je madžarska so-vietska vlada veliko papirnatega denarja, ki seveda nič ne ve lja. Zato nikar ne kupujte kron tu v Ameriki, kajti tudi sem so jih poslali, da se jih znebe.
1	........r
se sedanja oblika naše vlade vr gla s silo.
2. Pridigajo upor in anarhijo.
3.	Poživljajo državljane, naj ne poslušajo in ubogajo postave.
4.	Svetujejo in javno zagovarjajo nezakonito zaviranje razvoja industrije in nezakonito in nasilno uničanje zasebne
"lastnine, sistematično delovanje, da se odpravijo vse lastninske pravice in da se zavira proizvajanje stvari, ki so potrebne za nepredek in življenje občinstva. ,
Zato bode vlada prinesla pro ti njim tožbo za upor proti zakoniti postavi, to je izdajo.
Neki nemški Rus, Martens, vodja boljševiške propagande in "poslanik" Trotzkya in Lenina, je protestiral proti zapi-ranju Rusov in prosi vlado, naj da vsem nezaželjenim Rusom vsem potni list in boljševiška vladaj bode preskrbela dovolj parnikov, da se bodo lahko vrnili. -— Vlada mu seveda ne bo de_ ničesar odgovorila, temveč nastopila s tožbo proti vsem tem upornikom in prekucuhom in jih kaznovala po naših postavah Po prestani kazni bodo mo
MADŽARSKA.
Zadnpje Rumunske čete so pretečeni teden zapustile Budapest* 15. novembra so prišla v mesto madžarske čete pod po veljstvom dmirala Horthy-ja. Mestnim četam poveljuje stotnik Yates, član ameriške posad ke.-
Mažavi so se odločili za kraljestvo. Krona Sv. Stefena mora dobiti koga, ki jo bode nosil. Slava Madžarov je zvezana s to krono in premeteni Madžari upajo na ta način dobiti nazaj, kar so izgubili. Gre se pa za družino, katera bi bila sposobna Madžarom spolniti vse te njih ambicije. Prece jmočna je .« stranka, ki hoče Karola Habsburškega. Seveda pri tem igra precejšno vlogo denar te družine.
Vendar naj Madžari dobe kraljestvo ali republiko, naj jih vlada ali Karolček ali kdorkoli. Gotovo je, da so se Madžari skazali za nesposobne in nezmožne vladati pravično druge narode, zato so zaigrali in zaigrano je za vedno. —i
Papež uradno priznal, kraljevino S.H.S.
Beograd 10. nov. — (Službe noV — Kardinal GaSpari, pa-pežov državni tajnik je nazna nil, da-6. novembira papež spre jel Dr. Luja Bakotiča, delegata Jugoslovanske Vlade v Rimu in da je uradno priznal kra
ljevino S,H.S.
.. .
147 zabojev odšlo od Mr.
J ohn-a Gottlieba katerega so Chicaški rojaki poslali svoj cem v staro domovino. To je lep vspeh. Gotovo bode doma zopet Zavladalo veliko veselje, ko bodo prejeti te pošiljatve.
V boju za revolucijo.
Tajne sile se z mrzlično hitrostjo in silo trudijo, da bi porabile sedanje delavske in gospodarske zmede v svojo korist in dosegle svoj cilj — svetovni-bratomorni požar. Židov stvo, ki je zapalil nesrečni bolj ševiški ogenj v ubogi Rusiji, ki preti uničiti cel 125 milijonski narod, skuša ta ogenj zanesti v vse druge države. Kdo vodi cel boljševizem v Rusiji? Od Nemčije plačani Žid Trotzky! Kdo je pokradel vse ruske ban ke? Kdo je o kradel mužika, ru skega nesrečnega naroad? 2i-dovstvo! Kdo mori in kolje u-bogo rusko delavstvo? Židovst-vo ! In židovstvo hoče doseči iste vspehe tukaj s pombčjo organizacij, kakor so I. W. W. radiklni socialisti in druge taj ne organizacije.
Springfield, 111. — Poroča se nam, da bi se kmalu smrtno po nesrečil naš rojak Rev. F. Ma-žir. S svojim avtomobilom se je pripeljal na križišče želez-I nice, ko mu da čuvaj znamenje naj gre, da je še čas za bližajoči se vlak .Bilo je zvečer. Ravno na sredi' železniškega tira pa zadene kara v automo-bil. Gospod se je hotel rešiti in je hitro skočil s kare, v tem je pa padel pod auto. Tako sta pri šli vlak in kara vltekla automo-bil in L g. pod automobilom skoro 70 čevljev daleč. Na čudovit način se Č. g. ni nič zgodilo, auto pa je zelo poškodovan. — C. g. častitamo da se
EDINOST, November laia.
"EDINOST1 i
Neodvisen tednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki.
Naročnina za celo leto..................................$2.00
Naročnina za pol leta .......*................... .......$1.00
Čene oglasov na zahtevo.
NASLOV:
EDINOST PUBLISHING CO. 1847 W. 22nd. St.	flhicago, 111.
Telephone Canal 98.
Subscription price per year.............................$2.00
Subscription price per half year.........................$1.0ft
ADVERTISING RATES ON APPLICATION. November20. 1919. — Number (Štev.) 50. Velume V. Leto.
Issued every Thursday by Edinost Publishing Co., 1847 W. 22nd Street, Chicago, Illinois.
___v .
Entry as second-class matter applied for at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Umori v Centralis.
V malem mestu Centralia v Wash, državi na skrajnem zapadu so navdušeni državljani priredili parado, da so i proslavili prva obletnico naše zmage. Za, to priliko so 1 zbrali vse bivše vojake, da so zopet oblekli uniformo in se uvrstili v slavnostno sprevod. Ko se je sprevod pomikal s mimo dvorane I. W. W. začeli so padati iz okenj streli i in štirje so ležali na tleh v svoji krvi in več jih je padlo ranjenih.
Da, to so sadovi fanatizma: Umori in poboji.
Kaj so ubogi fantje storili tem zverem v človeški podobi, da »so jih pobili kot pse?
Ali niso ti fantje šli v vojsko, zato ker so morali?
Toraj šli so na Francosko trpet inžrtvovat. V nevarnost so postavili svoje življenje. Tu pa se najdejo ljudje, ki pravijo, da so izobraženi, da so presvetljeni, v dvajsetem prosvitljenem stoletju, pa jih potem hladnokrvno postreljajo kot žival.
Da, kjer ni Boga' in vere vanj, ko človek vrže Od sebe proč vero, je zver, še hujši kot zver: nima srca, nima razuma, nima usmiljenja.
Strast in fanatizem sta najhujša sovražnika vsakega napredka, sta največja sovražnika koristi človeškega rodu, sta madeža na človeškem rodu.
Strast in fanatizem sta nered in nikdar nista ničesar dobrega storilay pač pa vsikdar nezmerno škodila, kjer koli sta se pojavila.
Zato bi bilo res že skrajni čas, <fa se delavstvo zave in vzame svoje koristi v svoje roke in napodi vse izkoriščevalce, tako zvane voditelje, pa bode hitreje in gotove je doseglo vse, kar želi.
Slučaji pa, kakor je ta štirikratni umor v Centralia pa nezmerno škodijo delavskim koristim.
Žalostno je tudi, da se dela odgovorne za vse te u-more in dogodke nas Slovane, po Židih zapeljane Ruse, in sploh "tujce", Zato se ne čudimo, ako bomo kmalu začeli dobivati naredbp za nared'bo, ki bode omejevala naše dosedanje pravice in prostosti. Kdo bode pač mirno pustil, da bode kak tujec v lastni hiši ščuval proti go-; spodarju. Ce ti ni všeč oblika vlade, če ti ni všeč to, saj bode kmalu pot odprta, boš pa lahko šel, od koder si prišel- Res silno škodijo ti dogodki delavstvu, in vsem priseljencem.
Tudi nekateri naši listi so umazali svoj "record" s takim ščuvanjem. Sedaj, ko jim vlada na prste stopa, so bolj mirni.
Vsak pošten človek pa naj bode delavec ali katerega koli stanu hoče, bode pa vedno spoštoval naredbe te! največje demokratske države, njene postave, njeno vlado in bode krepko posegel ter pomagal, da se ohrani red in mir.
Res škoda,, da smo Slovenci umazali po nekaterih listih svoje ime.
Premolar ji se uklonili.
Z veliko napetostjo je cela Amerika pretečeni teden čakala odločitve rudarjev kot odgovor na sodnijsko prepoved štrajka. Ali se bodo rudarji udali in priznali oblast in postavo, ali bodo pa postavili svoje stanovske koristi nad vlado in nad skupne koristi in tedaj napovedali boj vladi. V tem slučaju se je bilo bati, da bode prišlo po raznih premogarskih okrajih do resnih konfliktov in bojev. Vsi radikaJci in prekucuhi so delali "over time" da bi bili naščuvali premogarje, naj se upro. Toda prišlo je vprašanje, kaj če se ne uklonemo, kdo bode zato najbolj trpel. In voditelji ki bi bili vsi v velikih težavah s sodni-jami so odložili odgovornost, ker vedo, da trpeti za narod je jako nehvaležna stvar. Po osemnajst urnem posvetovanju so se odločili se ukloniti, preklicali stavko in izdali so lepo izjavo, da soi Ameiikanci v prvi vrsti in kot taki se ne morejo boriti proti svoji zakoniti demokratski vladi.
To je jako lepa izjava in je voditeljem rudarjev samo v ponos in čast.
Tako mora vedno govoriti vsak posameznik, kakor tudi vsak posamezen stan. Vsi državljani so več kot je eden; ali kaka skupina, vsi stanovi so več kakor samo en stan.
Ao bi enkrat to načelo padlo, potem smo* v boljševizmu. Tam se pravi, kaj meni mari drugi, jaz sem meni vse in če se da doseči, če so drugi tako nespametni, da
CHICAŠKE N0VICE.I
Naš č: g. župnik K.„ Zakraj-
šek vodi sv. misij on v Canonsr burg, Pa., nadomestuje ga Rev. J. Plaznik iz Des Plaines, 111.
Naša fara sv. Štefana je bila zopet častno zastopana pri.spre jemu novih članov v Knights of Columbus. Šfest Slovencev je zopet pristopilo V to najmočnejše kat. organizcijo. Imena teh junakov so: Mr. John Žef-ran st., Mr. Math Grill, Mr. A-nton Verbiščar, Mr. Albin Za-krajšek in Mr. Anton Banič.
Možem in mladeničem kličemo, pristopite k K. of C.
_*Mr. Joe Nartnik mL, je minulo nedeljo obiskal sorodnike in prijatelje V Waukegan, 111.
Naši fantje v Klubu Sv. Štefana gredo korajžno naprej! Mr. Jos. Gregorich preds. stori vse kar je v njegovi moči za na predek društva. Na redni "seji dne 14. navembra se je skleni lo, da si klub preskrbi več koristnih stvari, o ifaterih bodo fan tje poročali pozneje. Mr. Math Turšič se je začudil ko mu je Mr. Andrew O grin povedal sv o to dohodkov od zadnje prireditve. Fantje le tako naprej!,
Mladeniški kliib Sv. Štefana se prav lepo zahvaljuje Mr. Gradišarju, Miss Marie Gregorich, Miss Albina Kozjek in Miss Mary Bicek, kakor tudi v-sem ki so jih počastili v navzočnostjo.
Koledar Ave Maria za leto 1920, so naši chikaški rojaki kot vsako leto z veseljem pozdravili. Že pet sto iztisov se ga je razprodalo samo v Chica-gi. — Pa pravijo da je naša naselbina "rudeča^'! Pamet!
Dekliška Marijina družba, bode imela skupno sv. spoved v soboto 22. navembra in v ne-deljo pri prvi sveti maši skup-. no sveto obhajilo.
Društvo "Danica" je minule nedeljo priredilo igro "Tekma' in zopet razočaralo obCnstvo Kajti "Danica" ima najboljše igralce v svoji sredi. Castitamo
fii^v- '' .';ir'*;;'„iii..- ■.', . I.-;' ' ' (ti;1:'.1;.' ;,.'..'
Koledar Ave Maria za 1. 1920
Letošnji koledar je posvedei našemu odličnemu rojaku Mil g. škofu Trobecu.
Vsebina je:
1,) Koledarski del. — 2.) U vodni Članek. 3.) Imenik Zve ze Kat. Slovencev. 4.) Rev. J Reš, spisal Rev. J. J. Zaplotnik (zgodovinska Črtica) 1.) Slik* na steni. Spisal Mich. Železni, tear, 6.) Victimae charitatis Spisal K. 7.) Jernej Zupan V spomin blagemu prijatelju spi sal K. 8.) Rev. Krosovec (Spominska črtica). 9.) Druga zlata zvezda Service Flag v Chi-cago, 111. 10.) Vse za Jezusa, (Pesem) K. 11.) Častiti Bral Viktorin Pere 0,F.M. Spominska črtica K- 12.) Za njega ni bilo prostora. Božična igra za otroke. Spisal Rev. J. Plaznik, 13,) Očetova ljubezen. K. 14, Sursum Corda, K. 15.) Nazaj k Srcu Jezusovemu, K. 16, Ne pravi nasvet: K. 17.) Poglej; Si ce..... K. 18.) Kronika. 19. Slovensko časnikarstvo v Ameriki,
20,)	Društva mož in fantov.
21.)	Društva kršč. mater. 22, Slovenski duhovniki v Ameriki, 23.) Jugoslovanski franc. Ko-misarijat. 24.) Slvenske šolske sestre. 25.) Slovenska duhovs-| ka Zveza. 16.) Slovenske župnije. 27.) Slovenska narodna Zveza. 28.) Zveza Jugoslov Žena in Deklet. 29.) JugošIa\ American Relief. 30. | Jugos lav Relief v Chicago, 111. 31.) Seznam slov. trgovcev. 32.) N« koliko zgodovine Zdr. Dr, 33. ] Skrivnostna zdravila. 34.) Na; bolj nesrečna družina, K. 31.) Častna straža. Mati Elizabeta 36.) Dobro zdravilo, K. 37.) Za domovino K. 38.) Pasijon sko življenje. K. 39, Oglasi.
Italijan predsednik New Yor ških mestnih očetov. -
Republikanska stranka n prijateljica malih narodov. Ko1 kapitalistovska stranka drž vedno lc z "velikimi" možmi Kaj čuda, da tudi ni na ki on je
podpornica laškim imperialističnih idejjrin aspiracij. Tak« se j,e senator Lodge, vodja stran- ^ ke, že večkrat izrazil, da mora , Amerika podpirati "opravičene" (?) laške zahteve po Trstu in Reki. Ostro je nekekrati , že napadal predsednika Wilso-na, češ, da radi malenkostne- i ga naroda (to smo mi Jugoslovani) postavlja v nevarnost ' prijateljstvo velikega (?) pri- • jateljskega (?) naroda in zaveznika. V senatu je celo dal prečitati izjavo reškega narod- ; nega sveta, katerega je laška vlada postavila proti volji veči ne prebivalstva.
Sedaj je šla pa ta stranka še dalje. Postavila je v New Yorku za kandidata za predsednika mestnih očetov Italijana ,a Guadia ki je bil do sedap kon grešnik v Washingtonu. Sedaj bode predsednik Aldermanov ' v New Yorku. Tako plete Ita-j lija sedfij svoje mreže tudi v A ' meriki, La Guardia je bil še pred nedavno časom v Italijan- . ski vojski. Kaj če nekega lepega dne Italija ne pošlje D'An-nunzia še v New York, da ga o-kupim za "matre Italia"!? V • New Yorku je najmanj pol mi- . lijona Italijanov, toraj veliko : več kakor v Reki.	•
Mi Jugoslovani pa lahko so- ] dimo, kdo nas bode branil., kdo , je naš prijatelj, na katero stran ■ ko se moremo zanašati.
Wilson in njegova ljudska stranka je še kar naš edini prijatelj in branitelj: Vsaka zma ga republikancev pomen j a toraj udarec za nas Jugoslovane.
Ljubljanski Slovenec piše:
Prekmurje je slovensko! Ne v emo kdo je naši osrednji vladi vlil v glavo to salomonsko modrost, da je del slovenskega Prekmurja dala pod hrvatsko upravo. Vsled tega je med Prek murci nastalo veliko razburjenje, ker se po pravici boje, da bo koruptna in požidovljena hrvats1.,';) uprava za slovenske Prekmurce šiba božja Prek-.imiroi. o se vedno čutili Slovence in hočejo biti pod slovensko upravo brez j udov. Ce bi želeli judov, bi bili ostali pod Mažar-sko vlado, ki je itak vsa požido-ljena. — Izvrševalni odbor V. L. S. se je v svoji seji dne 26. av gusta 1.1. pečal z zadevo Prekmurja, kjer so južni del tega o-Kemlja zasedli hrvaški finančni stražniki in orožniki, po čemur še mora sklepati, da name Tava vlada prideiliti te kraje tudi hrvatski politični upravi. To dejanje nasprotuje politični in kulturni tradiciji Prekmurja; ter očitno izraženi vel ji ondot-r nega ljudstva, ki se je vedno štelo za del slovenskega plemena našega naroda. To dejanje nas žali, nas znatno narodno s-labi in je tako, da more le pod-netiti plemenska nasprotja v troimenskem narodu.
Zato poziva izvrševalni od-bob V. L. S, osrednjo vlado, da celo Prekmurje dodeli uprvne-mu ozemlju Slovenije tier naroča svojim poslancem, naj se zavzamejo, da se to čim prej iz-vrši. *	.
Tudi Prekmurci sami so še oglasili. Dne 25. t. m. so v Murski Soboti zborovali poslanci prekmurske sosveta in sklenili:
"Od skupne vlade v Belgra-du zahtevamo takojšnjo odstra nitev hrvatske uprave v lendov skem delu Prekmurja. ker hočemo imeti podeljeno slovensko upravo svojega Prekmurja. To zahtevajo zlasti zastopniki it vseh župnij, ki so jiK zasedli Hrvati."
Ce je naše vlada količkaj demokratična, mora vpoštevali jasno izraženo voljo ljudstva. Ljudstvo vendar ni predmet po litičnih kupčij v korist judovs-skim krivonoscem.
"Mariborski Delavec' piše o novi ž eleznici za Prekmurje:
Ker pripada proga Radgona Spil je k Avstriji je ves ljutomerski okraj, kakor tudi Prekmurje in severozahodni del Medžimurja br^z železniške zveze, zato je nujno potrebno, da se spoji Ljutomer na eni
strani preko Balatincev z Murni	.
Na shodu dne 21, septembra 1919 v Vuzmetincih zbrani župani občin: Središče, Obrez, Vo dranci, Vitan, Kog, Jastrebci, Hermanci, Sv. Miklavž, Presi-ka, Badličan, Prhovci, Stanetin ci, Dobrava in Strigova prosijo, da vpošteva vlada sledeči predlog: Železnica naj se izpel je iz Ljutomera čez Stročjo vas pod Staro goro skozi Vuznie-tinci po Vodravski dolini v Središče. Ta proga je iz sledečih gospodarskih razlogov najboljša ker: 1. teče skozi zelo obljudene kraje, iz Jcaterih se izvaža največ vina ljutomersko-or-; moškega okraja nadalje sadje, j les in živina. 2. Gravitirajo nai to progo sledeče zveze: a) Med! žimurje s Strigovo v Vuzmetin-ce; b) fara Sv. Miklavž v Jeruzalemom, Brebrovnikom, Kaj-' žarjem, Vinskim vrhom, Tem-1 narjem itd. V Vuzmetince; c) fara Sv. Bolfenk na Kogu v"Vo-'d»ance; č.) južnozahodni del Medžimurja na Presiko. 3. Vse ozemlje, ki bi imelo od-te že-leznične zveze dobiček, obsega nad 10.000 ha, izmed teh 1400 ha vinogr. in 4000 ha gozdov ter ima nad 9000 prebivalcev. 4. Na Presiki, u re od Vu--j zmetinec se je odkrila močna žila črnega premoga. 5. V Sta-' ri gori je po mnenju izvedencev sol. Nahaja se tam več izvirov močno slane vode. 6. Proga Ljutomer-Središče bi tekla ves čas po ravnem in trdnem o-zemiju; ne bi bilo treba ne predorov, ne večjih mostov in nasipov. 7,V Središču je obsežen kolodvor, ležeč na rvnini in z-možen največje razsežnosti, česar v Ormožu ni. 8. Z zvezo Ljutomer-Središče bi bil vpos-tavljen važen člen proge iz Zagreba črez Varaždin in Središče, Ljutomer, Mursko Soboto
Chicaško delavstvo proti splošni stavki.
1 Chicaška delavska federacija je imela 2. novembra svojo sejo, kjer so naskočili radikalni elementi zborovalce, da bi
•	jih pridobili za razglašenje s-i plošne stavke vsega delavstva, i Barney Kartas, delegat lokal-
•	he 478 iz unije maširiistov je
•	predlagal ta predlog. Predsed-. hik Fitz je pa predlog zavrnil f kot iz reda, kar je tudi obvelja " lo.
Papež in Liga narodov.
•	Švicarski list "Neue Nach-
•	richten" iz Zuericha piše: Li-i ga narodov leži pred nami v s-
vojih osnovnih potezah. Toda v ligi ne vidimo papeža. Za čas vojske smo videli, kako so se •države obračale na sv. očeta in videlte, da jim je njegova po-moŽ potrebna. Še celo protika-toliška prostozidarska francoska vlada je poslala v Vatikan svojega zastopnika za čas vojske, enako Anglija. Sedaj se je vojska končala, zmagali so, sedaj jim papež ni več potreben. Čudno je samo to, da kato liki k temu molče in to odobravajo, dasi jih je ta vojska toliko stala. Vendar ni jih še zmo-drila.
Bernski pasifiški kongresa se je izjavil da zahteva, da se papeža pozove v ligo. Katoliki še pač ne zavedajo svoje moči, ne zavedajo se svojih plravic in ne svojih dolžnoeti, temveč se dajo slepo voditi javnemu mnenju katerega dela svetovno časnikarstvo, ko je pa vse v rokah in v. službi kapitala in brezverstva.
Tako ta list!
Jako primerno in re snično.
i Mirovna konferenca pred zaključkom.
i Mirovna konferenca hiti z
•	delom. Kakor so vsi člani prepričani bode delo pred Božičem končano.
New York ^^
Je središče svetovnega promeiav sakem pogledu.
Denarne pošiljatve. — Potovanje v staro do movino. — Dobiti svojce iz stare domovine, — vse to se da napraviti najlažje preko New Yorka, ako v teh slučajih se podaš v vsestransko pozna no, nad 20 let staro ter pod državnim nadzorstvom poslujoče:
Potniško in bančko podjetje: "EMIL KISS" Ta tvrdka pošiljanajceneje, najhitreje intudi varno denar v staro domovino, zastopa vse pa-robrodne družbe, izdaja bančne nakaznice (drafts) na vse varne .svetovne banke, prejema napovedanja.
Ta tvrdka vam garantira za vsaki posel J Ako kaj potrebujete obrnite se naprvo na to lik, tvrdko, pred kje druge poisvedujete, ker ^m lii v tejtvrdki dobiti pojasnila, svete in ^jk pouk bresplačno. Pridite osebno ali M m. pišite na:	Sg
%	EMIL KISS! _	M
*	133 Second Avenue, cor 8th. St. New aB
York, N. Y. Ustanovljeno' 1S9S.
^Bfe. Telefon: Orchard 4-30.
Za Božične Praznike
Starn navada je že, da pošiljajo ameriški ro-raki svojcem v starem kraju denarna darila za v-sake psanike. Ta .darila so bila vedno sprejeta z največjim veseljem, a letos bo to toliko v večji meri, ker je potreba toliko večja.
Vsaka pošiljatev potom moje tvrdke je popolnoma varna pred izgubo n bo dospela na svoje mesto v najkrajšem, pri sedanjih razmerah možnem času.
100 kron za $ 1.80 50 lir za .... $ 5.00
200 kron za $ 3.50 -100 lir za $ 9.75
500 kron za $ 8.50 500 lir za .... $ 48.00
1000 kron za $ 16.75 100 lir za____ $ 95.00
5000 kron za $ 83.00 10.000 kron za $ 165.00 25.000 kron za $ 410.00
Potovanje v stari kraj. Štrajk v New Yorškem pristanišču je končan. Promet v Evrojo se zbolj-šuje in prihaja nazaj v stari tir. Z 21. novembrom se ima pričeti reden promet, na Francoski liniji. Kdor želi biti za božič doma, naj takoj piše ali pa pride na spodaj navedeni naslov.
Potni listi. Onim ki nočejo sami imeti tega posla; preskrbim potne liste v najkrajšem času.
LEO ZAKRAJSEK
70-9th Ave, New York, N.Y.
Izšel je
TZ. O L IE3 ID ^
AVE MARIA
za leto 1920.
in smo ga začeli razpošiljati najprej naročnikom ZVEZE KATOL. SLOVENCEV, potem ga dobe drugi naročniki.
Rojaki sezite hitro po njem! Imamo ga le primeroma malo število. Naročite ga takoj!
Hočete poslati svojim dragim v domovino nekaj zanimivega? Dobro! naročite si koledar "Ave Maria"
Cena 50c.
To je najcenejši slovenski koledar.
Ave ZLdZeurlSL
1852 WEST 22nd PLACE, ..	CHICAGO, ILL.
HITRA t»OMOO
Oslabelost vsled pretežkega dela, izdelanoat, okoreli sklepi iti miSice, slaboten hrbet, pretegnjenje iz izpahnenje, temu ja lehko hitro odpomooi s takojšnjo uporabo
PAIN-EXPELLEBJA
"Prijatelja r potrebi"
Družine, ki so enkrat spoznale njegovo zdravilno mož, ne bodo več brez njega. Samo en Pain-Expeller je, in v vaSe varstvo je o"premljen z naSo tvornifiko znamko
& SIDROM &
nima zavojček te tvorniSke znamke, ni pristen in ga zavrnite. 35, in 05
EDINOST, November 20. 1919.
FILIP GORUPU V;
i; j
SPOMIN. ;
_. )
gr	(
Ce bi kdo pred nekaj meseci f
vprašal, kdo je Filip Gorup, bi t jih bilo malo izven Jolieta, ki bi j bli znali povedati, kdo je ta mož { Živel je skrito in deloval za j a- j vnost. Ljildje so brali Amerika- j nski Slovenec, pa jih veliko ni . znalo, da je Filip Gorup oni mož ' izpod čegar peresa je izhajalo , skoraj vse.	£
Četudi ni bilo njegovo ime z- J nano širše v javnosti, bil je vendar Filip Gorup narvnošt čudo- ( vita osebnost. Bil je mož globo- ^ ko izobražen in učen. Svojega £ dela ni opravljal niti za denar, ^ niti za čast. Vse njegove misli ^ so bile osredotočene v tem, kako bi napravil list boljši, Ameri-kanski Slovenec je bil punčica j njegovega očesa. Delal je neu- . morno. Kdor se je že kdaj vkvar jal s pisavo, pač. ve, koliko je tre . ba napisati, da se list napolni. A ■ merikanski Slovenec pa je imel še pred kratkem silno male čr- ( ke. Kdor ni bil vajen pisati za : ta list, bi bil pisal dolgo in mis- " lil, da je napolnil najmanj dve strani, ko je bila stvar stavljene, je komaj našel morda pol st- ^ rani. Nekdaj je moral še angles ' ko prestavo pripravljati in oddajati na pošto. Njemu tudi ni bilo vseeno, kaj naj gre v. list. 1 Pazil je na vsebino, kakor bi bi , |la od nje odvisna svetovna poli- K tika in izobrazba. Gledal je ne ' samo, da se list napolni, ampak . s čim naj se napolni. To delo je j mož izvrševal nad šestnajst let; skozi vso to dobo je bil aktiven11 uradnik. Ko je umrl Rev. F. S.* ] Šustaršič, je bil popolnoma sam!' za vse. Dokler ni prišel v Joliet | Rev. J. Pollak, je celo tedenske ! ' pridige sam prirejal. Bil je mož ;
na pravem mestu. Napake ' 1 l niso bile njegove. Filip Gorup 1
je bil zelo miren človek in ni ma i ral nikogar žaliti. Ce mu je kdo 1 kako prav umazano pismo poslal, je spodobno odgovoril v nekaj besedah. Gledal je, džt se ni nikomur zameril. Ravno tu je menda njegova edina napaka pri uredništvu. Včasih je bilo treba zavreči ta ali oni dopis. Vem dobro, da je le z veliko nevoljo priobčil kaj polemičnega, kar mu je bilo vročeno in še to je vrnil, če je le mogel.
Svojo naselbino, kjer je živel, je ljubil nad vse, kar se mu je večkrat zamerilo. Ljubil pa je nad vse svojo slov ensko do-, movino, kamor se je nameraval vrniti še pred vojsko.
Pa ne samo, da je deloval pri listu, ampak povsod, kjer je bi , l,o treba kaj storiti za napredek Bil je edini učitelj iger. On je bil tisti skriti kritik, ki je vse-, lej znal tako vsako vlogo opisati, da ni nikogar žalil: Le pri Igralcih smo ga videli kdaj naslikanega. Večkrat je kdo pisal Amerikanskemu Slovencu, naj priobči urednikove sliko. Odgovora ni bilo nikoli. Po igri je bil navadno ujet in iz uljudno-efti ni maral zbežati.
V zasebnem živi j en j u je bil Gorup izredno prijazen in po-strežljiv. Bil je izredno mehkega in dobrega srca. Veliko je dala njegova desnica, da ni vedela levica-. Ne samo Joliet, am pak slovenski narod sploh, je zgubil moža, za katerim lahko resnično žaluje. Ce je kdo prišel v Joliet, je skoraj gotovo obiskal Gorupa, Joliet brez Filip Gorupa si je težko misliti.
Vgega občudovanja vredna pa je bila njegova potrpežljivost v bolezni. Njegova bolezen je bila strašna in dolga. Menda okrog dve leti je pravil, da je polovica glave, kakor bi ga žgal. Prestal je hudo o-peracijo na vratu brez vspeha. Saj menda sam ni vedel, kaj je vzrok njegove bolezni. Imel je namreč neozdravljivo bolezen, raka v vratu pod jezikom; od te rane se je vnel tudi jezik. Ce bi zdravnik hotel priti do rane, bi mu moral najprej jezik odrezati in še potem bi nič ne pomagalo. Govoriti skoro ni mogel ničesar nad eno leto. Vžil je le s težavo kaj malega. Se-
iaj si pa predstavljajte takega	i
bolnika, ki vestno opravlja svo-	<
io službo, ne za denar, ampak	i
'kdo, pa bo pisal, ko ni niko-	i
*ar drugega," je rekel. Pri de-	]
u si je celo glavo zvil v brisa-	i
;o, kadar je bilo najhujše, je	(
stekel v kak skriven kot in to-	i
sil po celo uro. Vzel si je le ma-	t
o počitka in sicer je šel v bol-	c lišnico svetega Jožefa lansko
eto , meseca decembra. Nič	t joljši se je povrnil na delo. Te
iko mi je bilo posloviti se od	(
;ega moža, ko sem bil prestav-	1
jen v So. Chicago. Ubogi mož	^
se me je oklenil, kakor vdani	\
)trok.	i
Meseca junija sva bila sose-	i
la v bolnišnici svetega Jožefa	1
7 Joliet. Obiskala sva se pogo-	t
sto. Najini obiski so bili krat-	(
ki; krepko je stisnil desnico;	1
nisem ga maral zadrževati, ker	i
nu je. bilo hudo, da ni mogel	£ govoriti. Včasih mi je podal na
ističu nekaj vrstic. Na enem iz	I
ned teh berem sledeče:	t
"Father:- Govoriti ne smem	t
n tudi ne morem, zato sem Vas	c
jrišel samo pozdravit!	i
Upam, da boste kmalu zopet	c
loma zdravi in veseli —- v ve-	"i
sel je vsem dobrim vašim žup-	t
jnom.	!
Jaz bom najbrže obležal.	I
kmpak upanje hodi z nami od	t sibeli do groba.
Bog Vas "živi!"	.
Res, saj smo vsi vedeli, da bo revež obležal oziroma, oštal v aolnišnici, dokler ga Bog ne resi. Velikokrat mi je Yekel: "Poj	.
*	-j
iiva malo na hrib na sprehod, ker je tako lepo gori na hribu." Mož je sam zelo rad vžival sve- ^ si zrak na hribu in se veselil razgleda. Tam gori. Tam gori ( malo viŠjp na hx*ibu, spi veliko Slovencev, za katere se je tru- , dil., vestno je poročal, koga so j j odnesli gori k večnemu počitku. Sedaj tudi Filip Gorup mir no spi med njimi in čaka angel j ; 3ke trobente.
Dobri Filip, vživaj večno pla- , čilo!	1
Rev. J. Plaznik. •
_■ _A_
Bolgarska mora sprejeti pr>g>d-bo.
Bolgarska je dobila na svoje . proti predloge, ki sodili vsi za- ^ vrnjeni. Sprejeti mora pogodbo, kakor je bilo izročeno.
• .. i >.
Z veliko metlo__
čistijo priChičaški policiji. Razne preiskave so dokazalt, da je policija dopuščala različne hudobije, kakor igranje za velike svote, grde hiše i. t. 4.
OGRSKA SE ORGANIZIRA,
Mažarfr' so najtežje udarjeni. Njih vladne razmere so popolnoma \zmešane. Rumunska jih drži v krempljih. Tako jim bode dala božja previdnost priliko, da bodo sami občutili prijetnost sužnosti, v kateri so oni sami stiskali uboge Slovane. Ru muni jih stiskajo, kjer jih morejo, odpeljali so jim razne množine narodnega blaga, živine, žita rudnine i« t. d.
BOJ ZA SLOVAŠKO.
I : -————— r
Tudi Slovake se hoče razdeliti na koščke. V Slovakiji je ne kaj občin, kjer ljudstvo govori narečje "hutoraško" —- Ti "hutoraci" so bili veliki maia-roni preje. Tu v Ameriki so delali z v eliko silo, da bi preprečili Osvobojenje Slovakije izpod Mažarske sužnosti. Govorili so najraje mažaraki in se smatrali za želo olikane, da so znali "po mažarski". Tudi niso hoteli 'biti "Slovaci," temveč "Slovi-jaei". Slovaškega slovniškega jezika nišo priznali za slovaškega, temveč so rekli, da je to češko. Vsak kdor je čutil narodno, so ga imenovali "moska-la" ali "panslava" in ga prezirali. Veliko boja po slovaških naselbinah je povzročila ta nezavednost. V več župnijah eo imeli duhovnike, ki so mislil na rodno. In ako se je župnik izrazil proti Mažarom, bil je boj v fari. Veliko duhovnikov so kar izgnali radi tega iz far. Poseb-
no «sq pa prezirali Polake. Sedaj se pa nagiba mirovna kon- , ferenca, k temu, da bi Šariško . in Spiško stolico priklopila Poljski. — Radi tega seveda je 1 nastal velik vihar med Slovaki* " Chicaški Slovaki so imeli že več ] protestnih shodov. Poslali so hi- . tro posebne zastopnike v Pariz, . da protestirajo.	;
— Tako se vsak greh na svetu zmaščuje.	1
Proga »Ljuftomer-IvanjkoVci- ' Ormož ne bi imela za okraj no- i benega pomena^ ker pretežna večina v bližini proge ležečih , vinogradov radi prevelike strmine ne^bi mogla voziti svojih 1 pridelkov na isto. Tam ležeči < kraji lesa sploh ne izvažajo, a 1 tudi drugih pridelkov ne. Vse < ozemlje, ki gravitira na progo ] Ljutomer-Ormož1 ima le/ 4000 prebivalcev, 900 ha gozdov in ' 560 ha vinogradov.	:
Razven tega ne leži ob celi * progi nobena večja vas, med : tem ko gravitira na progo Lju^ £ tomer-Središče ogromen gospo- ■■ darskf okoliš z močnimi casmi in trgom Strigovo. Predno se 1 definitivno določi potek proge, * zahtevamo da pošlje vlada v i naše kraje izvedence, ki bodo ( hatanjčno proučili teren in gos- j podarslce razmere in se še le po , tem odloči za to ali ono progo. ^ ^ . j
Italijansko nynisterstvo na robu razpada.
Annemasse, Francija. — Kar je poročal Mr. Tittoni, da se položaj v Reki jasni, ni resnično kajti sedanja situacija v Reki, je čimdalje bolj kritična. ,
Knez Aosta, kateri je imel . oziroma je vodil misijo k D' Aru ] nunziu'je pobegnil v Belgijo. ; Vojna in mornariška ministra, ; kakor se poroča, nameravata resignirati. Kralj, nmerava vsled nepokorščine vojaštva odstopiti, ker vojaštvo noče ; pregnati pesnika-diktatorja i« Reke. (Da bi le odstopil, ker to bo za njega najlepše, upamo, da mu bodo vse druge kronane glave po svetu sledile,, ManuelČe, daj, daj jim dober zfgled. Op. ured.)
Neumno italijansko ljudstvo i je polno simpatije do D'An-nunzia, ter zbirajo sklad v njegov dobrobit. V ta namen so že nabrali 250.000 dolarjev.
Druš
-i• v	'' ■ ' \ ' ', -	'v' .
društvo Martin Slomiek it 16 S.D.Z
sprejema člaij.e v društvo od i6. dp «o. let«. Bolniška podpora je $S.oo J7.00, $14.00. Posmrtnina $150, ?30o, $500, $1000, $2000, za kolikor kdo že-i. Dolžnost vsakega poštenega moza je, da postane član S. D. Z. Pristopite < našemu društvu, dokler »te še zdrav in mlad. Za nadaljna pojasnila se o-brnite na sledeče uradnike: Damijan romažin, 109S E. 64. St. predsednik. Frank Novak, 6816 Edna ave, tajnik, Leopold Kušlan, 1091 Addison Rd jlagajnik. Društvo zboruje vsako drago nedeljo v mesecu ob pol dveh » novi šoli sv. Vida.
Društveni zdravnik: dr. Seliikar.
Oruivo Sv. Frančiška Sefaf. K. S. K. Jednote ima svoje seje vsako dru-' go soboto v mesecu na 62 St,. Marts ! Place, New York, N. Y. Sprejema i člane od i&—50 leta za zavarovalnino i ,$250.00, $500.00 in $1000.00 in bolniško podporo. Zavedni rojaki, pristopite k temu prekoristnemu društvu, ki je
eno izmed najagilnejših v New J Yorku.
1 --—---:	——--
' Društvo Sv. Cirila in Metoda. I	št 18 SDZ.
' V društvo se sprejemajo člani od ' i«, do 50. leta. — Posmrtnine se plača $150.00, $300.00, $500.00 in $1000.00, . la kolikor se hoče iavarovati. — Ro-
, jaki! Ne odlašajte in takoj pristopite k našemu društvu. — Za pojas-' nila vprašajte naše uradnike.—Pred-■ sednik: Jos. Zakrajšek, 6216 St. Clair . Ave.; podpredsednik: Josip Salamon; . tajnik: John Vidervol, 1153 E. 61. St.;
blagajnik: Anton gašca, 1016 E. 6ist " St Vprašajte lahko tudi nadzor-> nike: Alojz Tomše, Mike Mulec, Vik-l tor Kompare. — Radar : John Peter-
- lin, zastavonoša: Alojzij Somrak, društveni zdravnik: Dr. J. M. Sehs-1 kar, Društvo zboruje vsako drugo
r nedeljo v meseca ob a. uri t šolsld . dvoraaL
Popravek: V koledarju A-ve Maria se je urinila neljuba pomota, da je tiskanem izvodu izpuščen list "Glasilo j K. S. K. J-" iz imenika listov, x ki so delovali za Chicaški Ju- 1 goslav Relief. G. urednik se 1 je čutil radi tega užaljenim. \ To je j ako neljuba napaka in • kako je ostalo iz imenika ime "Glasila," mi je nerazumljivo. Prosim g. urednika, da mi oprosti ta pogrešek, katerega bodem z veseljem v prihod- ] njem letniku popravil. Vsak- ^ do ve, da je list Glasilo naj- t več storil za ta Relief, da,' da t sta pravzaprav lista "Glasi- r lo" in "Sloga" bila v začetku < edina, ki sta se takoj zavzela c za stvar, in ji celi čas stala na 2 strani," potem, ko je stvar bila že v tiru in skoraj dosežena, so šele drugi listi prišli. —-Vendar g. urednik "Glasilo" c naj ve, da so vsi listi že do-bi- ^ li-kredit-in pohvala za to de- a lo, Sloga pa nič. Pa zato ne g dolžimo nikogar, vsaj delo sa t mo hvali. Kdor je liste čital s ve, kdo, kdaj in kako je ka- £ teri pomagal. — Toliko v ^ blagohotno pojasnilo.
Rev. K. Zakrajšek t
Železničarji dobe povišane .plače.
Železničarji zahtevajo povi- j? šane plače. Vladni upravnik j Mmes je pripravljen ugoditi de j predložil je delavskim voditel- 1 jem povišanje plač v skupni sv t ; ti 3 milijone dolarjev na mesec, t Že do sedaj j<|j morda vlada j vsako leto doplačala 600 mili- j jonov k upravi železnic. S tem ( povišanjem plač bode primanj- ] klaj še večji. Zato bode admi- 1 nistracija primorana vzdigniti vozne cene.
Nov Tržaški škof.	]
Monsignore Bartolomasi, biv -ši vojni kaplan, je imenovan * novim Tržaškim škofom, kakor ' poročajo listi.	(
Če j je to res, je to gotovo strašen udarec v obraz pravice. 1
' ••	• -'	- •	' " ' 1.....'i
....'. . . ..... ■■■ ■' ! - -
štva.
O. O. F. RED. KAT. BORSTNARJEV. «
Slovenski oddelek Dvor Baraga sprejema praktične katoličane od 16. do
-	50. leta. Kandidatje sa lahko vpišejo
pri vsakem članu in pri seji, ki se vrši vsako prvo sredo zvečer in tretjo nedeljo od 1:30 uri v stari šoli Sv. Vida.
. .	.j '	- •
Podrobno-sti daje drage volje odbor in vsak član društva.
" Nadborštnar Frank Perme 1133 Nor-S wood Rd., Podborštnar- Anton Hlapše
1	1082 E. 72nd St., Tajnik in zapisnikar
j	John Kikelj 5430 Stanard Ave., Finanč-
t	ni tajnik Lawrence Zupančič 1372 St.
9	Clair Ave.; Blagajnik Jernej Knaus 6129 St. Clair Ave., — Trustlsti: Joe Buko-
"	vec, Anton SkulJ in John SkulJ.
Društvo Sv. Družine št 11 D. S. D., Pittsburgh, Pa.,
i »znanja vsem rojakom in rojakinjam
-	med 16. in 50. leti, da je pristop v ), društvo za nedoločen čas prost. Bol-
-	niško podpore izplačuje društvo po
>- $i na dan. S. D. »plačuje zraven
-	smrtnine, tudi zaposkodnino m raz-
-	novrstne operacne. Za nadaljna,P»-r paBnila se obrnite na sledeči, 54 Low . Road; John Golobic, podpredsednik,
5621 Carnegie Ave.; George Wese-lt lich, i. tajnik, 5222 Keystone Street; _ Josip L. Baborich, it tajnik, 6138 _ Dresden Way ; Anton Skerlong, bla-ganik, 5124 Butler Street Mesečne, c seje se vrše vsako tretjo nedeljo v
-	mesecu ob 9. nri zjutraj v K. S. Do-o mu. — Rojaki Rojakinja! pristopi š« d dane« kajti jutri bo mogoče prepozno. —•
ZAHVALA.
Tem potom se lepo zahvalim slovenskim pevkam, ki so zapele pesem v slovo ob priliki naj-ne poroke v nedeljo 10. novembra v cerkvi sv. Štefana. Nismo pročakovali, zato prav iskrena hvala za to prijetno iznenaden-je.
Mr. in Mrs. Utrosa.
Chicago, 111.
Listnica uredništva.
Dopisniku iz Collinwoda, O. Dopisov brez podpisa ne priob-čujemo. Ce nočete v jamosti podpisati, to je vaša reč. Vendar mi ne moremo vedeti, kdo piše. — Da se za svojega g. žup nika potegnete je jalco lepo in dolžnost vseh faranov. Le zaj čje natore ne! Ce smo močje, za dobro stvar na plan!
Urednik. --1—;-;—
Pismo iz domovine.
Preserje -------"Sedaj smo
dobili časopis "Sloga" v katerem smo brali, da boste v Ameriki zopet pobirali darove za v stari kraj. Prosim vas, le nik^r s,e ne trudite, ker reveži ne dobe nič. Na župane pošiljate, tem se pa nekaj zgubi, nekaj pa sami pobero tisti, ki so zraven ta ko da za reveža ne pride nič. Če bi še kaj poslali/pošlite raje na župnike pa bodo reveži gotovo dobili ________"
To j eznačilno.
IRSKA IN ANGLIJA.
Anglija se brani na vse mogoče načine dati Irski kako svo bodo. Vse mogoče načine poskuša, kako bi se ognila tega v-prašanja, ali ga rešilo le sebi v korist, pretečeni teden smo či-tali, da misli celo dva parlamen ta ustanoviti enega za Ulter, za protestantski del dežele, druze ga za katoliški del. Tako se vidi, da hoče Anglija v prihodnje igrati ulogo Avstrije — divide et impera! Le naj!
Za smeh.
Odvetnik zagovarja tatu pred sodiščem: Slavno sodišče. Moj varovanec ni ulomil v hišo. To odločno zanikam. On je šel samo mimo hiše in je videl okno odprto in posegel je sa-K D'Annunzievi armadi prihajajo vedno nove vojaške in mornariške čete.
i	'	" O.	'	- ■.:'..
—rr:-'	-■ —; . . -. - • . •.: 1
Telefon: Canal 2188
Posojilo na zadolžnice
EMIL A. BASENER JAVNI NOTAR.
Moj posel je: Prodajanje poses-
i
1 tev, posojila in zavarovalnima.
k	'i	'vi:- '' ..	'
1 2116 W. 22nd St., Ohioago, 111.
i
mo z roko skozi okno in ta roka je odstranila iz sobe nekatere stvari, za katere je sedaj obdolžen, da jih je ukradel. Slavno sodišče jaz trdim, da roka mojega klijenta ni še celo njegovo telo. Zato jaz nikakor n.e vidim, da bi bilo pravično sedaj celo telo kaznovati za nekaj, kar je storil samo en njegov del."
Sodnik: "Dokaz je jako dobro sestavljen in jaz mu pritrdim. Zato pa dosledno temu dokazu obrambe obsodim roko tega telesa na eno leto ječe. Temu telesu dam pa na prosto voljo, ako hoče spremljati to roko v ječo ali "ne."
Odvetnik: "Hvala lepa, gospod sodnik."
Žatoženec se zadovoljno zasmeje, s pomočjo ■ odvetnika odvije svojo ponarejeno roko, jo položi pred začudenega sodnika in — odide.
Cela sodna dvorana se je zasmejala. Ce se je pa tudi sodnik, ni zapisano.
Vprašanje.
-,— i
Star fant: Vsak je norec, ki se ženi.
Dama: In vi ste še samec?
Gospa mama: "Naša Lojzi-ka je pač dobra deklica, samo to hibo ima da poklepeče vse, kar vidi in sliši."
"Kako moreš to reči. Pomisli kdaj že jaz vem, da imaš vse lase na glavi tuje, pa nisem še nikomur povedala."
SLOV. KAT. PEVSKO DRUŠTVO
"LIR A "
Slov. Kal. pevsko dnjšl.vn Lira, Cleveland, Ohio. Preds. John Zulioh, 1261 Norwood Rd., Podprcds.. in pe-vovodja Math. HSlmar, 1109 Norwood Rd.; tajnik, John Slrle, 6711 Edna Ave.; Blagajnik^rank Matja-; sič, 6515 Edna Ave.; Kolelctorja: Anton Hlabše str. in Mary Petrovčič. Pevske vaje so vsaki torek četriek in sobota zvečer ob 7< uri v stari šoli sv. 1 Vida. Seje vsaki prvi četrtek v mesecu.
DRUŠTVO
X SV. VIDA
| STEV. 25
K. S. K. J.
ma redno, mesečno sejo prvo nedeljo t mesecu v KNAUSOVI DVORANI—
Predsednik: A. Grdina, 6127 St. Clair Ave., tajnik, Joseph Russ, 6619 Bonna Ave., zastopnik. Jernej Knaus, 6129 St. Clair Ave., N. E., društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6129 St. Clair \ve., N. E.
Člani se sprejemajo v društvo od 19.- do 45. leta. — Postmrtnina je '$250.00, $500.00, ill $1000.00, bolniška-podpora je 36.00 na teden. Vpišite tudi svoje otroke v otroški oddelek.
Novo vpisani član mora prinesti zdravniško spričevalo i. tajniku 14 dni pred'sejo, nakar še isto pošlje vrhovnemu zdravnik«, in ako Ra odobri, glasuje društvo pri prihodnji seji o prejetju.
Rojaki, naročajte in priporočajte edini Slovenski katoliški tednik v Ameriki.
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVENUE
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. Izdeluje MO.jKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
Kupite ta teden električni šivalni stroj.
Posebna ponudba za dobro-poznani električni šivalni stroj je razpisana za teden po veliko Clevelandskih Električnih tr-govinah.
' »	'/''V	(rtli^tvl"' J i
The IUuminating Co
Illuminating Bldg., Public Square CLEVELAND O,
POŠILJAMO DENAR
_
v staro domovino zajamčeno.
Naše cene so najnižje
ker imamo zveze z največjimi bankami celega sveta.
Vlagamo denar na barfčne knjižic« v katerokoli banko v Jugoslaviji.
Pišite po podrobnosti Ako greste v staro dombvino in nočete nositi valiko denarja seboj, pošljemo ga na katerokoli banko in ga vložimo na knjižico dokler Vi ne pridete tja.
KASPAR STATE BANK
1900 Blue Island Ave, cor. 19thSt., Chicago/ Ill.
Uradne ure : od gih zjutraj da sih popoldne. V pondel-jek in soboto do 8.30 zvečer.
KAPITAL VLOGE IN PREBITEK NAD DEVET MILIJONOV DOLARJEV.
URADNIKI:
W. Kašpar, predsednik Otto Kašpar, podpredsednik Karol Krupka, podpr, Eugene W. Kašpar, podpr. Emil F. Stnrž, blagajnik August Filek, pom. blagajnik.
Er	ovember 20. 1919.
m ' -	. ^ ' '	^
"^ZgGPOViNŠKi ROMAN V ŠTIRIH DFl.'lH~~
ft' ,8#IKJSWJ€Š Po;-!oveni5: FODRA V6K1 *
* l
(Dalje.)	\
•■■•.■■•■•.' 4 ti Toda to se še ni imelo kmalu zgoditi, med tem pa se je po v
svetu razlegalo vpitje in klic po px*vici. Pismo nesrečnega naroda { je bilo prečitano v Krakovu, v Pragi, na papeževem dvoru in na t drugih kraljevih dvorih na zapadu. Knezu Janušu so prinesli { to odprto pismo oni bojarji, ki so dospeli z Bronišem iz Tesnote. Marsikateri Mazur je nehote posegel po meču, ki mu je visel ob £ boku, ter premišljeval, ali bi ne kazalo iti prostovoljno pod Vi- £ toldov bojni prapor. Bilo je znano, da je sprejemal veliki knez jako rad leske bojevnike, ki so bili tako izvrstni v boju, kakor , litivski in žmudski bojarji, samo da so bili bolje izvežbani in bo- , lje izvežbani in bolje oboroženi. Nekatere je tirala na boj tudi ] mržnja do nekdanjih lešfiih sovražnikov, nekatere pa sočutje. ^ "Cujte! Cujte!" so klicali kraljem, knezom in vsem narodom Zmudci: "Bili smo prosti, bili smo narod plemenite krvi, toda križarji nas hočejo spremeniti v sužnje! Njim ni mar za naše duše, temveč za našo zemljo in za naše imetje. Naša revščina je \ že tako velika, da moramo ali ropati ali pa beračiti. Kako nas \ hočejo umivati z vodo svetega krsta, ko pa sami nimajo čistih rok? Mi hočemo krst, toda ne s krvjo in mečem; hočemo vero, ( toda le tako, kakoršno nas učita krepostna vi dar j a Jagiello in « Vitold. Cujte nas, in pomagajte nam, ker poginjamo. Križarji , nas žele krstiti, a to samo radi tega, da nas ti m lažje podjarmijo; oni ne pošiljajo k nam duhovnikov, temveč rabelje. Že so si osvojili našo zemljo, naše črede in vse pridelke naše zemlje; ne smemo več loviti rib; niti zverine po goščavi. Prosimo: Cujte nas, kajti nas, ki smo prosti ljudje, gonijo k nočnemu delu pri zidanju svojih gradov; pobrali so nam naše otroke v zastavnike, naše žene in hčere pa sramote pred očmi njihovih mož in očetov. Mi bi morali stokti, ne govoriti. Oni so požgali z ognjem naša mesta, oni so odlekli v Prusijo našo gospodo, naše odličnjake, kakor: Karkuta, Vasigina, Svolka in Sangajla po pobili, in nalek volkovom koprne po naši krvi. O, čujte! Saj smo vendar tudi mi ljudje, ne pa živali, radi tega kličemo k tebi, sveti oče, da zapo-^eš poljskim škofom, naj nas oni krste, ker z vso dušo koprnimo po krsctu, toda po takem, ki se deli z vodo ljubezni, ne pa z živo krvjo ugonobljenja." •
Tako in t emu podobno so se pritoževali Žmudci, in ko so začuli njih pritožbe na mazoveškem dvru, se je takoj nekoliko dvornikov in vitezov odločilo, da jim hoče iti na pomoč. Razume se, da jim kneza Januša ni bilo treba prositi niti dovoljenja, a to ne radi tega, ker je bila kneginja lastna sestra velikega kneza Vitolda. Srca vse h so se razvnela od jeze, ko so izvedeli od Broniža in bojrjev, da so si mnogi plemeniti žmudski mladeniči, ki niso mogli dalje prenašati vseh okrutnosti in sramote, s,ka-koršno so jih naučili Križarji.
Glavač je bil te bojne strasti mazoveških viteziv jako vesel, ker si je mislil, da se vojna tembolj <ravname, čim več ljudi odrine h knezu Vitoldu, in da bo tem ložje mogoče opraviti kaj proti Križarjem. Veselilo g je tudi to, da zopet zagleda Zbiška, kateremu je bil jako udan, ter starega Matijca, o, katerem mu je bilo znano, d je veščak v bojnem poslu. Veselilo ga je tudi to, da bo v njihovi družbi gledal nove divje pokrajine, nepoznana meta, čete in vojake, katerih še ni videl, ter konečno samega kneza Vitolda, čegar slava se je v tem Času razlegala širiko po svetu.
S takimi mislimi se je odločil iti po "velikih in zanesljivih cestah," ne zadržujte se nikdar dalje, nego je bilo potre bno za počitek konjem. Oni mladi bojarji, ki so bili dojpeli z Bronišem iz Tesnote, ter drugi Litvini, ki so bili na knezovem dvoru, ker so se jim prostovoljno pridružili in so poznali dobro vsa pota in prelaze, bi imeli pispremiti njega in mazoveškega viteza od naselbine do naselbine, od mesta do mesta, skozi gluhe in neimezne goščave, s katerimi je bila pokrita večina površja Mazovije, Litve in Žmudske.
XVI.	' I1
I
V gozdu, oddaljenem jedno miljo proti vzhodu od Kovna, katerega je bil razdrl Vitold, so stale glavne moči Skirvoil-live, seleče se v slučaju potrebe nalik blisku z jednega mesta z na drugo, ter so napadale enako urno bodisi prusko krajino, ali pa gradove in utrdbe, ki so še bile v križarskih rokah, ter s tem i razširjale bojni plamen po vsej pokrajini. Ondi dobi zvesti o- g rožjenosec Zbiška in pri njem Matijca, ki je dospel tja šele pred £ par dnevi.	'
Pozdravil je Zbiška, nato pa je prespal Čeh vso noč kakor > ubit, in šele drugega dne proti večeru je šel pozdrvit starega ; viteza, kateri ga je utrujen in nevoljen prav neuljudno sprejel, t Jezno ga je vprašal, čemu ni ostal, kakor mu je bil zapovedal, i v Spihovem, in udobrovoljil se je nekoliko še le potem, ko je j prišel Čeh do ugodne priložnosti, ko ni bilo Zbiška v šotoru, ] ter se je opravičil, da je došel semkaj na odločno zapoved Ja- ^ gjenke.	1
Rekel mu je tudi, da ga je razun povelja in prirojene stra- 1 sti za vojno v tej krajini pripeljala tjakaj tudi želja, da ji v ] slučaju potrebe takoj donese kot poslanec novice v Spihov. i
"Naša gospodična," je rekel, "ki ima dušo kakor angelj, moli celo v svoj neprilog za Jurandovo hčerko. Toda vsemu i mora biti konec. Ako Juranda več ne živi, naj ji sveti večna ? luč, kajti bila je nedolžna kakor jagnje; ako jo najdemo, treba je Jagjenki tq nemudoma sporočiti, ali ne šele po vrnitvi Ju-'Tandove, da ne odide osramočena."
Matija je jako nerad slišal te besede, toda navzlic temu je ponavljal vsaki, hip: "Iz tega ne bo ničesar!" Toda Glavač ! to ni odvrnilo in odločil se je, da hoče odkritosrčno govoriti, za-1 to je nadaljeval:
^ "Bilo bi mnogo bolje, ako bi bila gospodična Jagjenka 1 ostala v Zgorelicah, ker je zaman storila to pot. Neprestano ' smo zagotavljali revico, da Jurandova hči več ne živi, tod mor-i da utegne biti drugače."
"Ali kdo ji je govoril, da ona živi, ako ne ti?" ga je vp/a-5 šal jezno Matija. "Imel bi držati jezik za zobmi. Vzel sem jo 5 s seboj, ker se je bala Čtana in Volka."
-"To Je bil le izgovor," odvrne orožjčnosec. "Ona bi mo-1 gla povsem mirno sedeti v Zgorelicah, ker bi ona dva drug dru-> gega ovirala. Toda bali ste se, da bi se v slučaju Danuškine
•	smrti Zbišek ne bi izgubil, ali se zagledal v katero drugo in ra-
*	di tega ste jo vzeli seboj."
>] "Kako, da si že tako predrzen? Ali si mocda že opasan k vitez, ne pa sluga?"
"Jaz sem sluga, toda sluga gospodične Jagjenke, in radi tega se bojim, da bi jo ne deletela kaka sramota." o Matij se zmisli, kaj.ti ni bil zadovoljen sam s seboj. Več-o krat si je že očital, čemu je vzel Jagjenko s seboj, ker je vedel} da je s tem svojim postopnjem morala dokaj izgubiti v Žbiš-o kovih očeh, v slučaju, ako bi našli Danuško, pa je mogla iz-0 gubiti vse. Čutil je takisto, da v ponosnih Čehovih besedah tiči e resnica in da je Jagjenko prav radi tega odpeljal iz Zgorelic, a ko jo je nameraval pustiti pri opatu v Plockem; ko pa je poiz-vedel za njegovo smrt, jo je vzel seboj v Spihov, samo da jo d ohrani Zbišku.,
i. "To mi niti na' misel ni prišlo," odvrne konečne, hote po-i- miriti sebe in Čeha. "Sama me je silila, naj jo vzamem seboj."
"Seveda je silila, ker smo ji zagatavljali, da ona druga i- ne živi več in da bo njenim bratom, mnogo bolje, ako je ne bo li doma -— zato je tudiodšla z nami." ' ij "Ti si ji nahujskal k temu!" zakriči Matija, i, "Jaz —__ in to je moja krivda. Toda sedaj se mora paka-e zati, kaj je in kako je. Nekaj se sedaj mora zgoditi, drugače a rajše poginemo:"
s- "Kaj moreš storiti," reče nestrpljiyo Matija, "s tako voj-a sko in v taki vojni! Ako ima res biti kaj, nastane šele meseca julija, kajti Nemcem ugajata za vojno samo dva letna časa: h zima in suho leto. Vojna pa sedaj tudi le tli, ne pa gori. Knez o Vlotid je odšel v Krakov, sporočil kralju vse ter ga prosit do-i- voljenja m pomoči v slučaju boja."
i, Toda tu blizu se nahajajo križarski gradovi. Ako dobimo >- le dva, bi našli morda Jurandovo, ali pa vsaj zvedeli kaj o njej. a "Ali pa tudi nič."
n Siegfried jo je gotovo odpeljal na to stran.' To so nam rekli a v Sčitnem in povsod, pa tudi sami smo si to mislili."
"Ali si že videl te vojke? Stopi ven iz šotora in oglej si jih.
■ \ Nekateri imajo le cepce, a nekateri medene meče še po svojih pradedih."
"Vendar kakor sem slišal, so to hrabri vojaki."
"Z golimi rokami si vsekako ne morejo osvojevati gradov, zlasti ne križaskih."
Daljši razgovor jima pretrga Zbišek in Skirvoillo, ki je bil žmudski poveljnik. Bil je to človek male rasti, toda močan in širikopleč. Prsi je imel tako napete, da so bile podobne grbi, a roke je imel tako dolge, da so mu segale skoro do kolen. Sploh je bil jako podoben Zindramu iz Maškovice, ki je bil sloveč vitez in katerega sta Matija in Zbišek v svojem času spoznala v Krakovem. Imel je dobelo glavi in izbočene noge. Sploh se je čul o njem le jeden glas, da je to veščak v bojnih zadevah. Skoro vse življenj : mu je minulo v borbi s Tatrji, s katerimi se je bojeval dokaj; let v Rusiji, in z Nemci, katere je sovražil kakor kugo. V teh bojih se je naučil ruskega jezika, na Vitoldo-vem dvoru pa nekoliko poljskega. Znal je govoriti po nemški; ter ponavljal neprstano tri besede: ogenj, kri, smrt. V svoji ve-j liki glavi je imel vedffo dovolj drznih misli in bojnih načrtov, i katerih Križarji nso mogli že naprej spoznati, niti se jim izogniti, radi česar so se ga obmejni komturji zelo bali.
Matija posadi Skirvoilla na hrastov panj. pokrit z medve-; dovo kožo, zapove prinesti steklenico medice, katero so potem1 nalivali v čaše in pili. Ko so se dobro okrepčali, vpraša Matija:
"Ali hočemo odriniti na pohod, ali ne?"1
"Hočemo požgati kak nemški gr^d."
"'Kateri?"
"Ragneto ali novo Kovno."
j "Ragneto," ponovi Zbišek. "Pred štirimi dnevi smo bili ■ pod novim Kovnom, tod« odbili so nas."
"Takfo je," reče Skirvoillo.
"Kako to?"
"Prav."	,	' \
"Počakajte," reče Matija, "jaz tukajšnjega kralja ne poznam dobro. Kje je novo Kovno in kje Ragneta?
"Od tod do novega Kovna ni niti jedna milja," odvrne > Zbišek, 'ca od Starega do novega Kovna je tudi toliko. Grad se nahaja na obrežju. Onikrat smo ga hoteli naskočiti, toda odbi-. li so nas. Pol dneva so drvili za nami, dokler se nismo skrili v tej . h osti, in vojaki so se nam tako razpršili, da smo našli nekatere i se le drugi dan."
"A Ragneta?"
Skirvoillo stegne svojo roko proti severu in reče: i "Daleč! Daleč!!__"'
"Pojdimo nad njo prav radi tega, ker je daleč!" odvrn« [i Zbišek. "Ondi je vse mirno, ker so prišli vsi ondotni prebivale k nam, Nemci tukaj ne pričakujejo nikakega napada, radi tegj plnemo na povsem nepripravljene." Ij "To je res," reče Skirvoillo. j- Matija pa vpraša:
;i	(Dalje prihodnjič.)
Zlato mora biti poskušeno v o-gnju.
Zlato se poskuša v ognju in zdravilo se poskuša v ognju ne Varne bolezni. Pretečena s svo jim veliknskim številom smrt- f nih slučajev je bila prava taka poskušnja v ognju. Trinerjev American Elixir of Biter Wine je prestal zmagovito to presku snjo in si je pridobil mnogo novih prijateljev. S tem, da očiš-cuje čreva, to sredstvo odstran- : juje bakterije iz prostora, kjer ' se najraje zarede, zato nimajo j tako niti najmanjše prilike da | bi se ugnezdile v črevesnih pre jhodih, tako je vaše telo zmožno se ubraniti beleznim. In Tri-I'nerjev Angelica Bitter Tonic je | drugo tako izvrstno zdravilo, j Mr. Ant. Klement pravi v svojem pismu, pisano iz Addy, Wash. 1. nov. 1919.; »yaga zdravila, Trinerjev American Elixir of Bitter Wine in Triner-jeva Angelica Bitter Tonic, delata čudeže. Dve steklenici sta ^ rešili mojo hčer in ko sem jih | dal mojemu sosedu, ki je bil bo lan leta, jprišel je čez dva dni poln veselja, da je spal boljše in da je dobil boljši apetit in me je prosil naj tkoj pišem po to zdravilo v Spokame." Ta zdra- J vila dobite pri vašem lekarnarju. —»Joseph Triner Co., 1333 [ -43 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Delavci Podpirajte delavsko Podetje!
NAŠ UPRAVITELJ (MANAGER) MR. JO HN PETROVCIC POŠILJA DENAR V STARO DOMOVINO NAJCENEJE IN NAJHITREJE TER ZANESLJIVO KER IMA OMENJENI OSEMLETNO PRAKSO V BANČNIH POSLIH,
Naše cene so naslednje:
100 kron.....:..........za $ 1.90
1000 kron-------za $ 17.75
AKO BI CENE MED TEM ČASOM PADLE, PADLE BODO SLV EDA'TUDI NAŠE
CENE. '	'	<
POSREDUJEMO TUDI ZA PAROBRODNE LISTKE, KDOR ŽELI POTOVATI $ STARO DOMOVINO, NAJ SE OBRNE NA NAS.
-------o--——*
EDINOST Publishing Company
s	V. v'/ ■ 'V ■
1847 W. 22nd St.	, Chicago, III.
THIRD RED CROSS ROLL CALL
November 2 to 11, 1919
Time to Re-Join
Telefon: Canal 6319.
MATH KREMESEC
mesar
Priporoča Slovencem in Hrva-. torn mojo dobro in okusno
mesnico. Vsaki dan sveže meso, kakor tudi
— prave kranjske klobase —
doma delane vedno na razpolago. ,
1912 W. 22nd St., Chicago, 111.
DR. S. HOLLANDER,
^. DENTIST M 1355 E. 55th St. vogal St. CUlr
NAD LEKARNO.
Ure od 9. dopoldne do 8. zvečer. ^Zaprto ob 'sredah popoldne in ob nedeljah.
Dr. J. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK
6127 St. Clair Avenue
nad Grdinovo prodajalno.
Najbolše mogoče zobozdravniško
delo za zmerne cene. Kot plačilo" se vzame tudi "Liber ty
BONDE.
Nekoliko dolarjev
v predplačilo,
pa vam prinese v hišo to izvrstno stvar. S tem si prihranite de-, "lo in čas. To ni nikako razkošje terega prihranite v delu, lahko porabite, da si nabavite ta ampak je potreba. Denar ka-stroj-. Mi damo na lahka in majhna odplačila. .
Delamo tudi vse električne potrebščine po hišah in tovarnah.	' ■ .
Napeljemo vam električne žice v hiši proti takojšnjemu plačilu.
Fidelity Auto & Electric Co.
21 lo w. 22nd Str. Phine Canal 5190
)	1
Dober liniment. |
f Menda ni potreba naglašati posebej \ f in tolmačiti' kako priporočljivo je I * imeti na roki steklenico dobrega li- , nimenta za zunanjo vporabo v slučaju hitre potrebe — in tukaj ni 1 nobenega boljšega za te reči kakor ,
Severn's j Gothard Oil '
(Severovo Gothardsko olje), ki je znano kot jak sovražnik proti vsem , lokalnim trganjem in bolečinam. Priporočljivo je za revmatizem, lumbago, sejatiko, proti oteklinam, bolečinam v križu ali otrpljenju udov in mišičevja. Na prodaj v vseh lekarnah." Gene 50c in 2c davka ali 60c in' 3c davka.
NaticnalDrug Store
Slovenska Lekarna vogal St Clair in 61 ceste.
Naša lekarna je tekom svojega obstanka postala znana kot naj-Doljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, jveža in dobra zdravila. Z vso "krbjo tudi izd^ujemo zdravila po" jdravniških prepisih.
Kadar dobiš od zdravnika pred iis za zdravila, pridi vselej k nar* n bos zadovoljen. Naša zdrayila so vedno sveža.
V ASA OBLEKA
-' > . „■ ■ ■ •
bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi modi.
Frank'sDryCleaning Co.
Telefon: Central in Rosedale 9694. Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Banke. 20LLIN WO OD - PODRUŽNICA _______ I5SI3 WATERLOO RD.
Adv.