DEMOKRACIJA Leto II. - Štev. 25 Gorica - Trst, 18. junija 1948 Uredništvo inuprava: Gorica - Riva Piazzutta 18 Cena: Posamezna štev. L. 15,— Naročnina: Mesečna L. 65,— Za inozemstvo mesečno L. 05.— PoCI. 6ek. r*4, it. 0*18127 Izhaja vsak petek Ubijanje narodne zavesti Neodpustljiv greh bi bil, če bi zapirali oči pred trdo resnico: v Trstu in njegovi bližnji okolici v zadnjem času slovenska narodna zavest hitro zamira in se širi zastrupljeno ozračje mlač* nosti. Slovenska govorica se umika in skriva, ne slišiš je skoro več na ulici, kaj šele v uradih ali javnih lokalih. Odlični Slovenci govore med seboj italijanski, otroci slovenskih šol kriče izven pouka v italijanščini, njihove matere, ki jih pridejo čakat, jih ljubkujejo po laško, i. t. d. Človek bi se zjokal, če pomisli na čase pred prvo svetovno vojno, ko si je slovenski jezik v vsem tržaškem javnem življenju priboril častno mesto in je bil v ponos takratnim slovenskim Tržačanom. Ko je potem po prvi svetovni voj* ni zagospodaril surovi faši* zem, ki se je zaklel, da bo iztrebil slovenščino, ni u-spel. Ali se spominjate, s ka: ko samozavestjo in odloč* nostjo je v tej težki dobi brezpravnosti nastopala slovenska mladina pri raznih procesih v obrambo sloven* stva? Druga svetovna vojna, v kateri smo doživeli podvig OF, ki so ji slovenski Tržačani slepo zaupali, je v krat* kem času zacelila rane, ki jih je fašizem zadal sloven* skemu narodnemu telesu. Po l. 1943. je v Trstu zopet prišla do ugleda slovenska beseda in se udomačila v vseh krogih in plasteh. Ta* krat v Trstu skoro ni bilo več Italijanov, temveč so bili samo »triestini«. To stanje pa ni šlo v ra* čun komunistični partiji, ki se je skrivala za OF. Njej je bila narodna borba samo krinka, ona je hotela deželo in njeno prebivalstvo pri* dobiti za komunistične cU Ije in namene. Zato je bilo lansko leto slovesno proglas šeno. da so r.ačela, ki jih zastopajo KP, OF. SI A U -UAIS, v bistvenih točkah enotna — komunistična. Do takrat sta priskledniški organizaciji OF in SI A U širili komunizem prikrito, pod* talno, od takrat naprej se mora to delo vršiti pa jav: no, načrtno. Toda KP se je uverila, da radi nepopravr Ijivih napak, ki jih je za: grešila, dežele nikoli ne bo zavojevala z rdečo zvezdo na slovenski ali Jugoslovan: ski zastavi, zato se je vrgla v naročje italijanstvu. Peklenski naklep jih organizacij skuša' dati Spomenica Sloo. dem, zoeze za SIO angleški in ameriški vladi Slov. demokratska zveza za STO v Trstu je naslovila na angleško vlado v Londo* nu in ameriško vlado v Wa> shingtonu dne 11. junija t. 1. spomenico o slovenskem šolstvu in o nameščanju Slovencev na STO. Iz spomenice, ki obsega 8 strani in tri priloge, posne* mamo glavne misli in za* ključke: Slovenci so avtohtoni prebivalci tega ozemlja. Njih število v britansko * ameriški coni je okoli 100 tisoč in predstavlja na pod: lagi števila italijanskih in slovenskih učencev ljud: skih šol (15400 : 4200) 28 % prebivalstva, čeprav je ugo--tovljeno, da obiskuje dosti Slovencev italijanske in no* ben Italijan slovenske šole. Prebivajo kompaktno na vsem ozemlju in tvorijo iz: ključno ali ogromno večino v vseh podeželskih občinah: Nabrežina, Zgonik, Repen: tabor. Dolina, a v občini Milje (Muggia) skoro polo: vico prebivalstva, v mestu Trstu pa manjšino. Pred in po prvi svetovni vojni Za časa avstrijske uprave so bili Slovenci po ustavi iz leta 1867. čl. 19 temelj, zak. 21.12.1867 št. 142, enako: pravni z nedotakljivo pra: vico’ varstva in negovanja svoje narodnosti in upora« be svojega jezika v šoli. v državnih uradih, na sodi* ščih ter v javnem življenju. Po okupaciji teh krajev s strani Italije in po uvedbi italijanske uprave v letu 1918, so bile Slovencem te pravice od strani Italije iz: rečno priznane, in sicer z naredbo kraljev, ital. guver* nerja za Julij, krajino od marca 1919, št. 01774. Na vseh okrajnih sodiščih (pre* turah), na zbornem sodišču (tribunalu) v Trstu in na prizivnem dvoru v Trstu ter pred vsemi državnimi uradi so se Slovenci svobod* no posluževali svojega jezi* ka v govoru in pisavi. V slovenskem jeziku so sod* niki razpravljali in izdajali svoje razsodbe vse do pri* hoda fašizma. Fašizem Ko je v Italiji prišel na oblast fašizem v letu 1922, so bile narodne pravice Slovencev brutalno zatrte. Z novimi fašističnimi zako* ni je bil uveden izključno italijanski uradni jezik. Slovenski jezik je bil pre* gnan iz sodnih dvoran in Slovencem je bilo celo pod kaznijo zabranjeno — ta absurd je v veljavi še danes — govoriti slovenski na sodnijah pri izjavah in iz* povedih (čl. 137 kaz. proc. od 1930). Leta 1922. je bilo ukinjeno objavljanje zako* nov v slov. jeziku in s kralj, odlokom od 1. X. 1923 št. 2185 je bil postopoma izključen pouk v slov. jezi* ku iz vseh šol, tako da so bile 'Zatrte v letu 1926 zad* nje slovenske šole. Zatrta so bila vsa slovenska kul* turna društva, gledališča, knjižnice, čitalnice, pevska društva, športna društva, vsa politična društva, pod* porna dijaška društva in prepovedano vse slovensko časopisje. Obenem so bile uničene vse zadruge in slo* j venski denarni zavodi. Vse j premoženje teh ustanov je : bilo konfiscirano ali odvze* j to in se do danes ni vrnilo. ZVU se opira na fašistične zakone Ko so prevzele leta 1945. anglo*ameriške sile upravo ozemlja kot okupacijska oblast, so izdale nekaj za* konskih predpisov, s kate* rimi so bili ukinjeni samo nekateri fašistični zakoni; z generalno odredbo št. 3 od 5. 7. 1945, so bili po pra* vici preklicani vsi protiži* dovskl zakoni in vrnjena njih imovina. Žalibog pa se niso spremenili zakonski predpisi izdani od 1923. do 1943. pod fašizmom, ki so bili naperjeni proti osnov* nim narodnim pravicam Slovencev in jih oropali vseh kulturnih, socialnih in gospodarskih ustanov. O* stale so v veljavi in so še v veljavi zakonske določbe o izključno italijanskem u* radnem jeziku in izključno ves italijanski aparat z 99% italijanskega uradništva. V kolikor so bili uvedeni po* nekod dvojezični napisi in uradovanje, se je to zgodilo le via faeti. Samo vprašanje šolstva — rešeno povoijno Edino področje, kjer je Zavezniška uprava popravi* italijansko lice. Zgovoren dokaz je prir e* ditev v Mrčjem dolu na Op: činah, ki se je vršila pred par tedni. »Prim. dnevnik« je delal zanjo ves teden pro: pagando v : slovenščini. Na veseličnem prostoru je dol: go časa pred pričetkom neki reditelj po zvočniku ur e j e: val prihajajoče skupine, vendar ni nikoli spregovoril slovenski. Nastopili so trije italijanski in en slovenski govornik. Tega so naznanili: Adesso parlera il comp. Sossi... Ljudje so se začude: no pogledali. Napovedova: lec je tovarišu Sosiču po fa: šističnem načinu kratkoma: lo poitalijančil ime. Med slovenskim govorom »comp. Sossija« so se nekateri ob: našali zelo neolikano in z govorenjem motili poslušal: ce. Med napovedovanjem raznih veseličnih točk je posebno čudno odmevalo od kraških skal naznanilo: »Ora si cantera la canzone: „Trig1av”.« Na prireditvi v Boljuncu naslednjo nedeljo so nasto: pili tudi trije italijanski in eden slovenski govornik. Teden dni pozneje smo tu: di pri Sv. Jakobu doživeli nekaj slično žalostnega. KP ubija v naših ljudeh narodno zavest. To je dej: stvo, suho preračunano dej: stvo. Zato je vse kričanje in vpitje komunističnega časopisja po slovenskih pravicah in narodni enako* pravnosti le pesek v oči za prevaro ljudstva, ki se še ni otreslo komunističnih spon. la krivico, storjeno Sloven* cem, je šolstvo, kjer je u* vedla slovenske osnovne, nižje strokovne in srednje šole. Ker je fašistični režim kaznoval slov. učiteljstvo in ga prisilil, da je ogrom* na večina odšla v Jugosla* vijo in onemogočil vzgojo slov. učiteljev, se je moglo uvesti slov. šolstvo le, ker je bilo na razpolago dovolj* no število slov. profesorjev in učiteljev, ki so se tekom vojne in po vojni vrnili ,v svoj rodni kraj, od koder so bili pod fašizmomi pre* gnani ali pa so se kot be* gunci zatekli na to ^odroč* je, ki predstavlja še zadnje s Slovenci naseljeno ozem* lje, ki ni pod komunistično oblastjo. Vse to osebje ni imelo ital. državljanstva. Položaj tega učnega osebja je ostal do danes neurejen. To vprašanje in način, ka* ko naj se uredi, je obravna« vano v prilogi A. V svojih lastnih uradih je ZVU zaposlila od 1945. do 1947. nekaj Slovencev kot tolmače, prevajalce, v službi obveščanja javnosti potom tiska in radia. Spri* čo skupnega števila osebja ZVU (okrog 1000) je števi« lo tako zaposlenih Sloven* cev neznatno, komaj okoli 50 oseb. Dne 15. 9. 1947 je stopila v veljavo mirovna pogodba z Italijo in je bilo ustanov* ljeno STO. Statut za to o* zemlje (priloga 6 k pogodbi), čl. 7 je določil, da je sloven* ščina enako * pravni uradni jezik z italijanščino; čl. 4 pa določa, da mora ustava zagotoviti vsem osebam na ozemlju, ne glede na njiho* vo narodnost in jezik, uži* vanje človečanskih in o* snovnih pravic, kakor pra* vico na jezik in vzgojo. Po členu 26. se morajo name* ščati uradniki le na podlagi sposobnosti in poštenosti. Dokler statut ne stopi v veljavo, velja provizorični režim po določbah priloge Vili. Ta provizorični režim obsega tudi čas, ko uprav* lja ozemlje Zavezniška vo* jaška uprava (prvi stavek in čl. 1 priloge VII). Že v času provizoričnega režima veljajo predpisi permanent* nega statuta, v kolikor so uporabljivi. Zato je provi* zorna 'zavezniška uprava vezana na določbo provizo* ričnega režima. Proti Slovencem Z ozirom na to je smlelo slovensko prebivalstvo tr* žaškega ozemlja pričakava* ti, da se bodo po 15. 9.1947. uveljavili vsaj najnujnejši ukrepi v smislu statuta, ki mu garantira narodno ena= kopravnost. To se ni zgodi* lo. Nasprotno kažejo izvrš* ni ukrepi in praksa, da se je začela diskriminacija Slovencev, da je ogrožena njihova osnovna pravica na vzgojo v lastnem jeziku in da se jim odvzema pravica do dela, ki je osnovna živ« Ijenjska pravica. V7 dokaz temu navajamo: 1) uradno prakso in zakon« ske ukrepe, ki skušajo one* miogočiti Slovencem vpis v občinske sezname stalnega prebivalstva in s tem zve* zane pravice (priloga B). 2) uradno prakso, da se one* mogoči Slovencem zaposli* tev na ozemlju in s tem v zvezi, da se odstrani iz službe AMG še ono neso* razimerno majhno število slovenskih nameščencev (priloga C). Opravičene zahteve Zato spomenica zahteva v svrho, da se zajamči nor* malno poslovanje sloven* skega šolstva: 1) da se loči slovenska šol* ska uprava od uprave ita« lijanskih šol in ustanovi urad superintendence za slovenske šole; 2) da se postavi slovenska šolska organizacija na trdno legalno podlago in da Zavez, vojaška upra* va pri imenovanju solni* kov za slovenske šole ne stavlja za pogoj italijan* sko državljanstvo; 3) da se da položaju osebja slovenskih šol značaj stalnosti in da se izenači to osebje z osebjem ita* lijanskih šol glede stalne* ga imenovanja, ekonom* skega in pravnega pošto* panja; 4) da se imenujejo sloven* ski uradniki v vse urade, ki imajo posla s šolsko upravo (pri tržaški obči* ni, pri Zavezniški voj a* ški upravi, pri financ* nem in pri pravnem od* delku). Glede vpisovanja v regi* ster stalnega prebivalstva sc zahteva: 1) da se prekliče ukaz št. 64 in 222 Z.V.U. 2) da se ustanovi nepri* stranska komisija, ki od* loča o vpisu v register stalnega prebivalstva pri tržaški' občini ter da se sklepi te komisije pod* vržejo kontroli s strani prizivne komisije, ki jo je treba ustanoviti. Pri nameščanju delovne* ga osebja na tržaškem o* zemlju se zahteva: 1) da se delovni urad drži strogo določil splošnega ukaza št. 72 in da se pre* kličejo vsa navodila, ki delajo razliko med Slo* venci in Italijani; 2) da se ne vmešava delov* ni urad v zadeve name* ščanja uradnikov, ki jih imenuje Z.V.U.; 3) da se tem nameščencem izdajo delavske knjižice, če so vpisani v register stalnega prebivalstva, ali specialno dovoljenje v smisllu čl. 10 snlošnega ukaza št. 72. za čas. ko so v službi pri Z.V.U. Od srede do srede- Vprašanje Trsta Predstavnik zunanjega ministrstva v Washingtonu je 14. t. m. zanikal vesti, da bi bila Sovjetska zveza po* slala ameriškemu zunanjemu ministrstvu kakšen odgo* vor glede vrnitve Trsta Ita* liji, Moskva na obe amperi* ški noti ni dala nobenega glasu. 10. JUNIJA : V Berlinu je na novo izbruhnila tako imenovana »živčna vojna«, ker sovjeti nočejo zapustiti berlinske radijske posta* je, ki je na britanskem področju. — Ameriška poslanska zbornica je odobrila pet milijard in pol do* larjev za razvoj atomske sile in za pomoč bivšim vojakom. — Predstavnik danskih poslancev, ki je trenutno na obisku v I.on--donu, je dejal, da so Danci pri* pravi jeni stati ob strani zahodnih sil ne samo pri konferencah, tem: več — ako bi to bilo potrebno — tudi v strelskih jarkih. — Zidov ska teroristična organizacija »Ir: gum Zwei Leumi« ne priznava premirja v Palestini in je po radiu ostro napadla židovsko vlado, češ, da delo po navodilih Britant cev. — V Atenah sta se poročila bivši romunski kralj Mihael in princesa Ana Burbon * Parma.. U. JUNIJA : Ameriško letalp na reakcijski pogon je doseglo hitrost, ki prekaša bržino zvoka. — Moskvo je zfijel vročinski val. V senci kaže toplomer 33 stopinj, kar je tam nekaj izrednega. — Britanci so ukinili ves civilni pro* met med angleškim in sovjetskim področjem v Nemčiji, ker so sov: jeti kršili določila o mednarod* nem tranzitnem prometu. —. Arne* riški senat je odobril zakonski načrt o mirodobskem naboru. — Odbor Združenih narodov za Balkan je spet obvestil tajništvo organizacije Združenih narodov, da Bolgarija in Albanija v veliki meri oskrbujeta grške komunistič; ne tolpe: istočasno pa prihaja vest, da skuša tolovajski poglavar Markos na\>ezati stike z grško vlado, ker bi se rad pogajal za premirje. — V Bratislavi pripravi Ijajo velik proces proti skupini slovaških narodnjakov, ki se bore proti komunizmu. — Danska ladja Kjoebenhaven se je potopila, ker je zadela na mino. Utonilo je 170 oseb. — Tudi v Romuniji so sedaj podržavili Še zadnje ostanke pro: ste trgovine in industrije. 12. JUNIJA : Ameriška predi sta\niška zbornica je odobrila osnutek zakona, ki bo dovolil 200 tisoč razbeljenim osebam, da se lahko naselijo v Združenih drža* vah. — Sovjetska zveza še ni odgovorila na vabilo ameriškega ve: leposlanika, naj se udeleži razgovorov o dokončni ureditvi meje med Italijo in Jugoslavijo. Sovjeti molčijo tudi na avstrijske pozive, naj se izjasnijo glede Titovih zahtev po Koroški. — Bolgarija je po naročilu iz Moskve poskušala najti pot za vzpostavitev diplo* matskih odnošajev z Grčijo. Zdi se, da je to približevanje začetek novih sovjetskih spletk. — A met riški zastopnik v Varnostnem sv ec tu Jussup je izjavil, da obstojata za svet le dvi poti: ali mednarod: no nadzorstvo nad atomsko silo ali pa mrzlično oboroževanje. Srednje poti ni več. Odločitev pa imajo v rokah sovjeti, ki so doslej glasovali vselej proti nadzorstvu. — Francoski komunistični posla» ne c Billoux je obtožil De Ganila, da hoče in da pripravlja vojno. ~ Češkoslovaški poslanik v Uragva-ju je odstopil v znak protesta proti odstranitvi Beneša. — Pri: hajajo poročila o naglem sovjet: skem oboroževanju v zraku. — Na Madžarskem je komunistična policija aretirala večje število du* hovnikov. 13. JUNIJA : Predsednik Truman je v svojem velikem govorit v Kaliforniji razgalil sovjetsko zavojevalno taktiko. Poudaril je, da sedanje stanje v svetu ni raz* kol med sovjeti in Ameriko, tem* več razkol med Sovjetsko zvezo s sat eliti in med ostalim svetom. — Churchill je na shodu konser* Razkroj rdeče vojske o Nemčiji Vloga Nemk pri razkroju Od srede j ________________do srede I vativne stranke v Londonu ostro napadel soialistične eksperimente laburistične vlade, ki je pripravila Britance ob ugled v svetu in v revščino doma. Poudaril je tudi zanimivo dejstvo, da je postala Anglija pod socialistično vlado gospodarsko odvisna od kapital:: stične Amerike. — Židje in Arabci dolžijo drug drugega, da kršijo premirje in oboji grozijo z novo ofenzivo. — Sovjeti drže pod orožjem skoro 4 milijone mož, Titinija 600 tisoč, Bolgarija pa 200 tisoč, kar je za revščino, ki vlada v teh deželah ogromna šte= vilka. 14. JUNIJA : V Frankfurtu se je prvič sestal gospodarski svet angloiame viškega zasedbenega področja. — Novi predsednik če: škoslovaške republike komunist Gott\vald je poveril sestavo nove vlade komunistu Zapotockemu. — »Times« v uvodniku piše, da bi bilo zelo nespametno nasesti sov: jetom, ki so zadnje čase postali bolj spravljivi v nekaterih delih sveta. Časopis pravi, da so sovjet* ski cilji vedno eni in isti —• sv e: tovna revolucija in komunistična diktatura nad svetom. — Maršal Petain je baje zbolel. — Na Mad: žarskem se stopnjuje preganjanje katoliške cerkve. Kardinal Midzs seniv je odredil, naj po vsej det želi berejo svete maše za rešitv cerkve in duhovnikov, ki jih ko: munisti odvažajo v zapore in kon* centracijska taborišča. — Združe: ne države so na turško prošnjo izročile turški mornarici 11 voj* ni h ladij: da se bo dežela lažje upirala sovjetskemu pritisku. 15. JUNIJA : V Londonu so podpisali nov mednaroden dogo: vor o ukrepih za pomorsko var: nost. — Italijanski veleposlanik v Washingtonu je izjavil, da it ali: janski komunisti stalno izgublja* jo na moči. V 'Ameriki so v teku zadnjega leta uredili 76 hu droavionskih letališč, ki bodo mogla uporabljati letala za dolge polete. — V Združenih državah so našteli 32 milijonov osebnih in 7 milijonov tovornih avtomobilov. — Sveti oče je sprejel v posebni avdienci odposlanca predsednika 7 rumana, Mirona Taylorja. — V Frankfurtu bodo zahodne sile na: daljevale z razgovort o bodoči ureditvi zahodne Nemčije. — Na - ameriških borzah so znatno po: raste delnice, kar imajo za znak nadaljnjega procvita ameriškega gospodarstva. — Sovjeti so pri: stali na sklicanje konference o plovbi na Donavi. Konferenca bi se morala vršiti v Beogradu, vem dar se je zdaj jugoslovanska komunistična partija temu uprla, ker se boji, da bi prišlo v Beograd preveč tujcev, ki bi utegnili vi* deti in potem poročati, kaj se go; di v Jugoslaviji. — Varnostni svet je soglasno zavrnil sovjetsko zahtevo po odpošiljanju boljševi* ških opazovalcev v Palestino. — Iz Nemčije poročajo o novih sov* jetskih ovirah prometa med za: hodnimi področji in Berlinom. 16. JUNIJA : V Nemčiji bodo v kratkem izvedli denarno refor: mo, ki ji bo takoj sledila tudi davčna reforma. — Ameriški se-, nat je odobril dodatek k zakonu za obvezno vojaško službo, ki predvideva sprejemanje tujih dr: žavljanov v ameriško vojsko, št e: vilo pa je za sedaj omejeno na 25.000. — Švedski kralj praznuje 90 letnico rojstva. — Ameriški zunanji minister Marshall je izr it: zil upanje, da bo Sovjetska zveza končno le odgovorila na ameriško noto glede Trsta ter pristala na razgovore o tem vprašanju. Mar: shall pa predvideva težkoče po: sebno pri vprašanju postopka. — So\’jeti so izjavili, da ne prizna: vajo avstrijskega ministra Migsch: a za člana vlade in, da si prtdr: žujejo pravico postopati proti njemu. Sovjeti so ministru zame* rili njegov nedavni protikomuni: stični govor in njegovi prijatelji so sedaj v skrbeh za njegovo var* nost. — Italijani bodo v kratkem poslali v Beograd delegacijo, ki se bo pogajala o vprašanjih opcije. — Grška vojska je ujela med V začetku letošnjega leta je 'z sovjetske vojske v Nemčiji po* begnil major nekega gardnega polka, ki je za ameriški mesečnik >Partisan Revie\v« jaflpisal nasled* nji zanimivi sestavek o morali sovjetske zasedbene vojske v Nemčiji: Ko je rdeča armada vdrla na Poljsko, so sovjetski vojaki od* krili, da tamošnje prebivalstvo do* kaj dobro živi. Posledice tega spoznanja so se brž pokazale. Sov* jetska vojska se je začela moral« no in politično razkrajati. Po eni strani so bili rdeči vojaki za škod* Ijive »meščanske vplive« zelo do* stopni, po drugi strani ,pa so za* čeli strahotno divjati proti civil* nemu prebivalstvu. Ciganska vojska V Nemčiji se je Vse to 'še za* ostrilo. Vso rdečo vojsko, od na* vadnega vojaka do generalov, je zajela prava epidemija zbiranja tako imenovanih »odpadkov«. Skoraj vsak vojak si je preskrbel konje in vo|z. Voz je do vrha na* ložiI s »trofejami«, ki so jih se* stavljala kolesa, pernice, posoda, kuhinjske potrebščine, skratka vse, kar je vojakom prišlo pod roko. Sovjetske pehotne edinice so začele postajati podobne po* potnim ciganskim taboriščem. Na čelu take »zmagovite« sov* jetske kolone je zmeraj šel po* veljnik čete, po navadi na vozu, pijan, v pisani obleki, ki je komaj še spominjala na uniformo. Ob strani mu je sedelo žensko bitje, pogosto v noši sovjetske bolni* ške strežnice. Za poveljnikom in njegovo strežnico je prihajala dol* ga vrsta podčastniških in voja* ških vozov, ki so bili tako natr* parni z blagom in pohištvom vseh vrst, da pušk sploh videti ni bilo. Zločini nad prebivalstvom Geslo »Ubij Nemca, kjer ga vidiš« je služilo v opravičilo za ogabne zločine nad prebivalstvom, ponajveč spojnega značaja. Vdor* nc ceste, po katerih je šla sovjet* ska vojska v deželo, so bile pose* jane z divjaško izkaženimi žen* ski mi trupli. Rop in posiljevanje sta zavzela velikanski obseg. Iz* ropana mesta so pogosto požgali. Marsikatero, kakor n. pr. Lands* Berg ob \Varthi, Stolp in Lauen* burg rfa Pomorjanskem, so uničili po koncu sovražnosti in ne med njimi. Vojaška, zlasti pa politična po* veljstva, so bila proti temu div* janju docela brez moči in mu ni* so znala biti kos. Zdelo se je, da bo rdeča armada postala neureje* na tolpa, brez vodstva in brez za* konov. Ko je katera edinica pri* šla do kakega mesta, jo je bilo pogosto nemogoče spet zbrati in sestaviti. Vrhovno poveljstvo pa ni kazalo nič volje, da bj zavrlo to, baje sveto maščevanje, in iz Moskve so še naprej oznanjali geslo »Pobijajte Nemce!« ŠIRITE „ DEMOKRACIJO“ gveriljci 8 bolgarskih in enega ju* goslovanskega vojaka. — Britan: ska vlada je sklenila raztegniti čistko komunistov na vseh 140 tisoč civilnih uradnikov.' — Sov: jeti so demonstrativno zapustili sejo zavezniškega poveljstva v Berlinu ter tako razbili drugo naj: važnejšo skupno ustanovo 4 vele-, sil v Nemčiji. Ameriški mestni poveljnik polkovnik HowIey je k temu pripomnil: Sovjeti se zelo motijo, če mislijo, da nas bodo s takim ravnanjem pripravili do te: ga, da bi odšli iz Berlina. — Znani zavod za raziskovanje javnega mnenja Gallup poroča, da 62°/o britanskega ljudstva meni, da je sedanja angleška politika proti sovjetom preveč popustljiva in da mora postati ostrejša. — Neivyor: ški delavci so odklonili, da bi to: vorili jugoslovansko ladjo »Rad: nik«, ker je izzivala s komuni* stičnimi napisi, znaki srpa in kla: diva in Stalinovimi slikami. Šele po koncu bojev so začeli poskušati, kako bi ta razkroj v sovjetski vojski zajezili. Politična propaganda je vse svoje sile po* svečala boju zoper tako imenova* ni. meščanski vpliv, katerega po* glavitne nosilke so bile nemške ženske. Navzlic strogim prepove* dim in hudim kaznim se je veči1* na boljševiškega vojaškega osebja oskrbela z nemškimi ženskami. Nemke so se iRusom zdele živa vtelešenje luksuznega življenja. To življenje je bilo tudi res raz* košno, če, so ga primerjali ss ti* stim, katerega so imeli doma. Proš* nje za dovoljenje,-da bi se poro* čili z Nemkami, ter samomori za* radi tega, ker jim dovoljenj niso dajali, so se (bolj in bolj množili. Spolne bolezni so se strahotno šinile. Vsi kazenski ukrepi niso j zalegli nič, tudi če so n. pr* obja* j vili imena obolelih vojakov ter o tem obvestili njihove žene in ! svojce doma. Nazadnje so bolne vojake ločili od zdravih ter jih zbrali v posebne sifilitične edini* ce. Sam sem poznal dva taka po* sebna polka, ki smo jih krstili za »SS ali elitni polk«. Te enote so imele posebno strog red. Pozneje so skušali zlo odpraviti s tem, da so zapovedali, naj vo* jaki dobe žene od doma v Nem* čijo. Neporočeni častniki, ki so odhajali na dopust, so dobili na* log, da se morajo v Rusiji poro* čiti in se ne smejo vrniti v Nem* čijo brez žene. A vseeno so nem* ške ženske ostale za sovjetsko po* veljstvo najtrši oreh. Bodoči zgo* dovinarji bodo nekoč morali nem* ško žensko postaviti na prvo me* sto med vzroki, ki so privedli do razkroja in demoralizacije rdeče armade v Nemčiji. Tatvine Tudi težnje po zasebni lastnini so postale vznemirljiva prikazen v boljševiški vojski. Tu so najbolj grešili častniki. Vojaki so imeli premalo denarja, da bi kupovali blago in si delati zaloge. Sam sem srečal nekega poveljnika, ki je imel trideset usnjenih plaščev in prav toliko parov čevljev. Žena nekega drugega častnika je imela več ko petdeset oblek, ki ji jih je morala izgotoviti ena sama kroja* ška delavnica. Višji častniki so pošiljali vagone in vagone blaga v Sovjetijo. General, ki sem ga sam poznal, je peljal s seboj na dopust tri tovorne avtomobile znamke Dodge do vrha naložene z različ* ni m blagom. Pri vsem tem je pa še veljal za precej manj pohlep* nega kakor drugi oficirji. Raz* košje, ki so si ga v Nemčiji pri* voščile razne sovjetske generaliee, je ustvarjalo kričeč razredni pre* pad med njimi in med ženami nižjih častnikov, ki so živele od Italijanski parlament. — Zaupnica vladi Dne 1. t. m. je ministrski predsednik De Gasperi po* dal v obeh hišah italijan* skega parlamenta, v poslan* ski zbornici in v senatu, ob? širno vladno izjavo, v kate* ri je začrtal svoj delovni program in poudaril smer* nice, katerih se bo njegova vlada držala pri bodočeim delu. Vladna izjava je vzbu* dila veliko pozornost in se je okrog nje v parlamentu razvila živahna debata. V razpravo so posegli vodilni možje obeh taborov, vlade in opozicije, in i-znašali svoje misli. Zastopniki vladnih strank so se izreka* li soglasne z vladnimi na* črti in načeli, zastopniki o* pozicije, zlasti social«ko* munistov, so pa ostro ugo* varjali vladnemu programu in skušali prikazati njegove slabe, senčne strani, ki bodo plače svojih mož ter so se morale zadovoljevati z drobtinami z obil* no obložene generalske mize. To razredno sovraštvo je prodrlo ce* lo v šole in otroška zavetišča. Samo domov ne Poročila, ki so jih vojaki dobi* vali od doma, so pomagala mora* lo še bolj izpodkopati. Pisma iz vasi, ki še danes sestavljajo veči* no pošte iz Rusije, so govorila sa* mo o gladu in bedi. Cenzorji niso mogli drugega, ko da so pisma puščali naprej, sicer bi bili morali prepovedati in ustaviti sploh ves i poštni promet med vojsko in do* I mo vin o. » Bral sem dosti p:sem dz Rusije. | Glavna vsebina je bila vedno ista: j starši so rotili sina, naj se čim prej vrne domov, ker so pri kra* ju. »Če te ne bo, bo to pomenilo smrt za ivse nas tukaj«, se je ponavadi glasil zaključek vsake* ga pisma. Odpuščeni častniki so se v pismih pritoževali nad težavami in šika* I nami, ki so jim v domovini izpo* | stavljali na vsak korak. Vsa ta j pisma so pred vsemi častniki in j vojaki na gl.as prebirali, kakor je to ruska navada, ter se pogovar* j ali o njih. I Še zanimivejša ko to so bila pripovedovanja vojakov, ki so se v račali z dopusta v domovini. Vi* yek vsakega poročila je bilo spo* znanje: ko človek stopi spet na sovjetska tla, je prišel v »kralje* stvo teme«, kjer je življenje dosti slabše kakor v premagani Nem* čiji in celo na Poljskem. Častnik, ki se je vrnil :z Urala, mi je po* vedal, da je našel svojega očeta v prostoru brez svetlobe, spečega na raztrgani vreči. V hiši ni bilo niti koščka kruha. Oče je imel sa* mo ene znošene hlače, da mu je sin moral podariti obleko, ki jo je prinesel iz Nemčije. Častnik mi je zagotavljal, da premer nje* govega očeta ni nič izjemnega in da na uralskem področju vsi ljud* je žive v enakih razmerah. Ljud* stvo je sestradano, trudno in za* grenjeno. »Kulturno življenje« predstavlja umazan boljševiški klub, kjer se shaja mladina, da poje, pije in razgraja. Zaradi vsega tega so se pobegi iz rdeče armade začeli zelo množiti. Vzrok ni toliko v neprijetnostih vojaške službe, temveč v strahu pred vrnitvijo v »kraljestvo te* me«. Proti koncu, leta 1947 je 3000 demobiliziranih vojakov čakalo v nekem mestu na meji sovjetskega področja Nemčije, da bi jih od* peljali domov. Ko so jim sporo* čili, da bo njihov oddelek potoval naslednji dan, jih je ponoči več kakor pol izginilo .. . 2c samo ta dogodek nam pove vso kričečo resnico o tem, kakšen duh vlada v toliko povzdigovani rdeči armadi danes. spravile državo v pogubo. Vsled teh nasprotij je pri* šlo med govori posameznih parlamentarcev večkrat do ostrih prerekanj, dvakrat celo do pravcatih pretepov. Po več kot 14 dnevni raz* pravi je bila 16. t. m. v po* slanski zbornici debata o vladni izjavi zaključena. Kot zadnja sta odgovarjala na razne napade in očitke zunanji minister grof Sforza in vladni načelnik De Ga* speri. Prvi je med drugim povedal sledečo zanimivost: »Trgovski sporazum med Italijo in Jugoslavijo se za slednjo tako ugodno razvi* ja, da nam dolguje že 700 milijard lir.« Po zaključnem De Ga* sperijevem govoru, v kate* rem je vladni načelnik krep* ko in potančno obračunal s komunističnimi natolceva* nji izza volivne borbe, je bi* la izrečena zaupnica vladi s 346 glasovi proti 167. Fredsednili Benzš In njegov primer Ivan Herben, ki je bil do zadnjega časa glavni ured* nik glasila Beneševe Narod* no socialistične stranke (»Svobodne Slovo«) je za francoski poluradni »Le Monde« napisal naslednji prikaz o predsedniku Be* nešu: Ker je bil pokojni Masa* ryk očetovsko zaupni prija* telj dr.*ja Beneša, se je po* rodilo zmotno mnenje, da sta oba češka državnika mioža enega kova. Toda Ma* saryk je bil rojen bojevnik in človek dejanj, Beneš pa je bil filozof in diplomat. Masarvk je znal svojo člo« večansko demokracijo ljud* stvu oznanjati v klenem, preprostem jeziku, da jo je res čutilo. Kadar pa je go* voril Beneš, se je zmeraj zdelo, da ne govori trinaj* stim milijonom Čehov in Slovakov, marveč trinajstim milijonom učencev sociolo* gije. Masarvka je bilo samo življenje, Beneš pa ni nik* dar znal svojega ljudstva prevzeti z gorečnostjo svoje demokratične vere. Njegov ogenj je bil mrzel. Februar* ski preobrat na Češkem, je bil delo dveh slabo izurjenih polkov policije in oborože* nih komunističnih tolp, to* da tem se ni niti en sam če* ški demokrat postavil po robu. Najbolj navdušeni nmed njimi so se pustili pro* stovoljno vkleniti, ker jim je predsednik sam prvi po* kazal to pot. Benešev svet je bil svet diplomacije, ne svet boja. V njegovi politič* ni orožarni so manjkala de* janja. Masarvk je pri pet* inšestdesetih letih šel v pregnanstvo, da bi uničil Avstrijo — in jo je. Beneš je pa pri štiriinšestdesetih letih uzakonil komunistični prevrat s tem, da je 25. fe* bruarja podpisal imenova* nje Gott\valdove vlade, kot je pred desetimi leti pod ba* joneti svoje mobilizirane vojske podpisal miinchen* ski diktat. Treba je seveda priznati, da je pri vseh Be* neševih zadnjih dejanjih i* igrala veliko vlogo njegova bolezen, posledica drama* tičnega življenja, dela brez počitka ter izčrpanosti. Zdi se, da so bili o predsedniko- vi bolezni in o vplivu, ki ga ima na njegove odločitve, komunisti bolje pouče* ni kakor pa češki demo* kratje. Vedeli so, da človek, | ki ta trenutek razglasi, da so njegovi odločni sklepi taki in taki, naslednji tre* nutek pa bruhne v jok in j popusti, ne bo mogel ki ju* bovati resnemu pritisku. Za* radi tega je na višku krize I namestnik sovjetskega zu* nanjega ministra Zorin sve* ! toval Gottwaldu, naj Bene* | šu zagrozi z državljansko j vojno, s Sovjetskim oboro* ženim nastopom ter areta* cijo njegovih najboljših pri* jateljev, če se bo upiral. Znano je tudi, da je Beneš sklenil odstopiti že 28. fe* bruarja, pa ni našel moči, da bi bil vlado prisilil, da odstop sprejme. Bil je zlom* ljen človek. Danes še ne moremo izre* kati končne sodbe o vseh vzrokih in okoliščinah, ki so privedle do prevrata na Če* škoslovaškem. Zdi se pa, da je ves odpor proti komuni* zrnu temeljil na moči in raz* sodnosti predsednika Bene* ša. Toda ta temlelj je bil čr* vi v. Morda je Beneš sam za to odgovoren manj ka* kor pa politični prvaki, ki niso njegove slabosti znali opaziti o pravem času. V ce* loti pa je Beneševo delo za narod, za demokracijo in za svetovni mir dovolj veliko, da zasluži spoštovanje, če* prav sta bolezen in izčrpa* nost zgodbo njegovega po<= liričnega življenja tako tra* gično zaključila. Komunisti nazadujejo Italijanski veleooslanik v Washingtonu Albert Tar* chiani se je vrnil iz Italije, kjer se je mudil dva tedna. Ob vrnitvi je izjavil, da iz* gubljajo komunisti v Italiji stalno na moči. »Italijanske volitve — je poudaril — so nudile prebi* valstvu dokaz, da komunisti niso tako močni, kot so to zatrjevali.« »Mnogo delavcev — je nadaljeval — prehaja k po* litičnim strankam, ki zago* varjajo ožje sodelovanje z Združenimi državami. Če* prav so Italijani na meji že* lezne zavese, so v splošnem optimisti glede bodočih od* nošajev med Združenimi državami in Sovjetsko zve* zo.« Tarchiani je tudi izrazil svoje zaupanje v italijansko vlado in zatrdil, da je seda* nji režim »bolj kakor kdaj koli v stanu obdržati red v vsej državi«. Varanje Dne 14. t. m. je imel novi predsednik češkoslovaške republike komunist Gott* wald svoj prvi predsedniški govor. Poudaril je, da ima Češkoslovaška šele zdaj pravo demokracijo in da poprej nikdar še ni imela prave demokracije. Za za* ščito te nove demokracije pa se ima Češkoslovaška po Gottwaldovih besedah čim bolj tesno povezati s Sov* jetsko zvezo. Gottwald je kot vodja češkoslovaških komunistov zaključil svoj govor: »Bog blagoslovi če* škoslovaško ljudstvo, Bog blagoslovi vse ljudske de* mokracije.« Premirje v Palestini Opazovalci Združenih narodov za palestinsko pre* mirje poročajo, da obe stranki povsod spoštujeta premirje v Palestini. Obe* nem pripominjajo, da so poročila o bojih v severni Galileji brez vsake podlage in neresnična. Medtem ko traja premirje, se sorodniki in prijatelji, ki so bili doslej zaradi bojev odrezani drug od drugega spet obiskujejo. Vsi avtobusi so polni občin* stva. Sovjetska zveza in Nizozemska Socialistični dnevnik »Hot Vrije Volk« (Svobodni na* rod) je odgovoril na obtož* be moskovske radijske po* staje in sovjetske vlade. Članek pravi, da je nekoč i »v dobrih starih časih« tudi Hitler obtožil britanski tisk, da je alarmističen in huj* skaški. Na te obtožbe je angleška vlada tedaj odgo* vorila. da je tisk svoboden in zelo verjetno je, da bo nizozeimska vlada napravila isto. V kolikor se zadeva tiče nas — nadaljuje dnev* nik — je napad iz Moskve naperjen proti članku naše* iga vojaškega poročevalca, I ki je skušal razložiti, odkod izvira sovjetski strah pred bodočo vojno. Ta strah i* majo sovjeti v kosteh zara* di dejstva, ker so nekatera j sovjetska področja izpo* stavljena zračnim, napadom, kot je to omenil napadeni članek, prav posebno pa so izpostavljena petrolejska le* žišča v Bakuju, industrijska področja na Uralu, v dolini Doneča ter petrolejska po* lja v Romuniji, ki bi jih v POLITIČNI OBZORNIK primeru nove vojne lahko uničili z atomskimi 'bomba* mii že v nekaj urah. To je torej razlog — na* dal ju j e članek — zakaj si Sovjetska zveza danes ne more privoščiti vojne in jo skuša oddaljiti čimi bolj od svojih meja proti zahodu. Nizozemski dnevnik nato pravi, da se je članek, ki ga je Moskva tako ostro na* padla, zaključil s sledečimi besedami : »Sovjetska zve* ■za je danes v kritičnem po* ložaju in ta položaj je tre* ba vzdrževati zato, da ne bo napovedala vojne, zahodni evropski narodi pa naj čim* prej izpolnijo in dopolnijo svoje vojaške priprave. »Hot Vrije Volk« nato nadaljuje, da v besedilu članka z dne 13. aprila ni niti ene besede, ki bi bila naperjena proti Sovjetski zvezi, ali ki bi imela napada* len namen. Vsak komentar o strateških položajih dveh nasprotnikov — pravi dnev* nik — mora logično osvetli* ti možnosti in tveganost na obeh straneh, in naš poroče* valeč je pač to napravil. Ni njegova krivda, če je vpra* šanje za Sovjetsko zvezo v resnici tako pereče. Če Mo* skva misli, da je posredno ogrožena — zaključuje dnevnik — je to samo zato, ker je iztegnila svoje šape predaleč dz svojega področ* ja in prisilila druge narode, da preučujejo možnosti, ka* ko bi se uprli njenemu ekspanzionizmu. ija v Sudanu Britanski podtajnik za zunanje zadeve Christopher Mayhew je 14. t. m. objavil v spodnji zbornici, da je britanska vlada sporazum* na z glavnim guvernerjem Sudana, ki bi imel nalogo, da izda proglas za ustanovi* tev izvršne oblasti in usta* vodajne zbornice v Sudanu. Mavhew je nadalje po* jasnil, da egiptovska vlada ni odgovorila na britanske predloge, da bi Egipt sode* loval pri ustavnih reformah v Sudanu, čeprav je Bevin nanjo naslovil poseben po* ziv. „Kar je premogel očka Stalin .. Die »Wochen Zeituiig« iz Curiha od 29. maja t. 1. ob* javlja začetek dnevnika Eve Braun, Hitlerjeve žene. Eva popisuje prvi obed, ki ji ga je pripravil Hitler. Ko ji je Hitler postregel med drugimi priboljški z ruskim kaviarjem, je dostavil: »To je najboljše, kar je premogel poslati očka Stalin ... « Udarec proti slovenshim zadrugam na Koroškem Uničenje slovenskih za* drug na Koroškem, je bilo eden najvidnejših udarcev Hitlerjancev proti Sloven* cem. Slovenci so imeli 42 zadrug, malenkost, ki Nem* cem nikakor ni mogla biti nevarna. Nekaj teh zadrug so nacisti likvidirali, 16 so jih spojili z nemškimi za* drugami, drugim so usilili nemške odbore in jih pod* vrgli nemški zvezi. Po polo* mu nacizma je vsakdo pri* čakoval, da se mora zopet upostaviti tudi slovenska zadružna zveza. Slovenci so stopili do deželne vlade. Vse tri vladajoče stranke so uvidele potrebo, da se Slovencem pusti gospodar* ska organizacija, le nemška zadružna organizacija »Lan* desverband« je po svojem ravnatelju naglašala, da je premoženje Slovencev tudi pri Nemcih varno shranje* no, da se je spojitev zvršila po sklepih občnih zborov dotičnih zadrug (ki so bili odGestapa izsiljeni). Sloven* ci so nri razgovorih poudar* jali, da mali slovenski kmet v nemških kreditnih zavo* dih le težko dobi potrebnih kreditov. In načelno: kdor izroči svoj denar drugemu, četudi zanesljivemu člove* ku, ta se poda pod varu* štvo. Že tedaj se je pokaza* lo, da je javnost v teh vpra* šanjih razdvojena, kakor tudi še danes ni enih misli. Eni, in sicer tisti, ki so trpe* li škodo, zahtevajo, da se škoda popravi, drugi, ki so se tedaj priložnosti poslu* žili in nakupili zemljišča po ceni, ki je ponekod smešno nizka, pravijo: kupili smo pošteno — in plačali —, te* ga pa ne povedo, da se ta kupčija ni mogla vršiti v do* bri veri, bona fide. Leta 1945. je vlada v Ce* lovcu sklenila, ne da bi ta ali druga stranka ugovarja* la: Slovensko zadružništvo v deželi /se zopet upostavi, slovenskim zadrugam se vrne premoženje in slo* venski odbori naj prevza* miejo vodstvo zadrug. To je bilo načelo. Izvršitev pa je takoj obtičala. Nemška zve* za je vložila ugovor proti deželni vladi in slovenskim zadrugam! Pri tem nastane prvo vprašanje: jedi nemška za* družna zveza upravičena u* govarjati proti naredbam vlade, ki se tičejo edinode slovenskih zadrug, katerih nemška zveza po pravici ni* ma zastopati. Od zveze se ne zahteva niti beliča plačila, j nemški zvezi slovenske po* jsojilnice ne dolgujejo ne j beliča, nasprotno nastaja j vprašanje: ni li bila nemška zveza sokriva in soodgovor* ina za tisto, kar je napravil j nacizem? Da je Hitler slo* ; venske zadruge zmetal v j nemško zvezo, s tem nem* jška zveza ni mogla dobiti | pravice do teh zadrug. Slo* venske zadruge ne potrebu* jejo od nemške zveze in njenega ravnatelja ničesar, nimajo do teh nobenih zah* tev, a tudi nemška zveza ni* rna zahtev. S tem, da so ji vrgli nacisti v naročje naše premoženje, je nemogoče o* pravičevati nastopanje nemške zveze proti Sloven* cem. Drugo je vprašanje: jedi koroška vlada prekoračila svoj delokrog? Slovenski in tudi nepristranski nemški javnosti je jasno, da je Ge* stapo postopala s svojo po* licijsko — ne oblastjo, mar* več s silo. Oblast je samo tam, kjer je vse pravno in postavno. Ureditev naših zadrug ali uničenje istih, je Gestapo vršila le po sili. Zdaj ko se vidi, da je treba stvari urediti, mora uredi* tev vzeti v roke zopet le po* lici j ska oblast. Ali bi naj slovensko zadružno zvezo uredilo dva in štirideset pravd slovenskih 42 zadrug proti nemški zvezi? Kdo naj to plača? Složno pošto* panje v deželni vladi, slož* ni sklepi, da je treba slo* vensko zadružništvo zopet upostaviti in vrniti premo* ženje, to je dokaz, da ima* mo pred seboj nujen drža* ven akt. Vse bi se bilo že lahko brez nepotrebnega pehanja in pravdanja ure* dilo. P. Črno na belem... Odpadel list Na nedavnem občnem zboru rdeče Prosvetne zveze v Trstu so volili tudi nov odbor. V njem za; stonj iščemo ime dosedanjega predsednika, tov. dr. Vladimirja Bartola. Kljub vsej »izgrajenosti« in predanosti je tudi on šel po poti Kozakov, Albrehtov, Pavšit če v, Torkarjev in drugih odžaga; rtih meščanskih hlapcev kulturne* : ga boljševizma. Ni prav dolgo, kar je tov. Bar; tol z udarniško zgovornostjo po \ »Primorskem dnevniku« pisaril o odpadlem listju . . . med katerim I se je tako nepričakovano znašel zdaj tudi sam! Dezerter Na okrožnem zboru SI ALI.-a v Kopru je tovarišu Beltramu ušlo tole priznanje: »Nekateri tovariši so bili nad izidom volitev (v Italiji) razoča.-rani. Razočarani so lahko samo oni, ki so živeli v iluzijah, da se da oblast izvojevati z volitvam mi...« Potemtakem — in ni razloga, da ne bi koprskemu Titu Beltramu verjeli — »nova demokracija« na Češkem ni zmagala z volitvami, temveč z revolucijo in nasiljem? In na Poljskem, na Madžarskem, v Romuniji, v Jugoslaviji prav tako? Tovariš Beltram, ki te stva* ri prav gotovo dobro ve, je torej postavil na laž vso propagando o demokratičnem izvorti različnih »ljudskih oblasti«. Izdal je največ* jo skrivnost komunizma in dezer* tiral s partijske linije. Govori ka-. kor reakcija! Še več. govori resni: co! Kaj bomo brali o procesu proti »izdajalcu Beltramu« — če je še kaj pravice v Titovini? Zapovedana poezija Poverjeništvo za kulturo in umetnost pri Ljudskem odboru za glavno mesto Ljubljana je razpi* salo natečaj za množično (?) pez sem. Razpis zapoveduje, da mora pesem peti: »o delovnem poletu v graditvi socializma; o navdušenju nad delovnimi uspehi; o z novim patriotizmom prežeti ljubezni na* šega človeka do nove Jugoslavije, do maršala Tita, do slavne Komu* nistične partije itd.« Pod »itd:« je gotovo mišljena borba za prekoračenje plana pri uničevanju koloradskega hrošča; tekmovanje za uvedbo norm pri pionirskem zbiranju kosti; obsod* ba nekulturnega ravnanja z delov* nimi množicami pri prosti prodaji konjskega drobovja in slava Ani Ožbolt iz Apač, ki se je, kakor piše »Slovenski poročevalec«, »za* obljubila, da bo dala iz sebe vse za gradnjo Zadružnega doma«. Skratka, motivi, pred katerimi se skrije vse, o čemer je svetovna poezija pela v petih tisočletjih človeške omike. Pesnik ali priganjač? Oton Župančič, ki mu je slo* venski narod za življenja daj več slave in denarja kakor Prešernu, Levstiku, Cankarju ter vsem osta* tim skupaj, je spremenil poklic. Tik pred smrtjo se je iz pesnika »Naše besede« prelevil v priganja* ča za zasužnjevalni Titov »plan«. Zapel je agitacijsko himno nove* mu državnemu posojilu, čigar na* men je pobrati slovenskemu de* lavcu poslednje beliče. V njej go* vori o sovjetskih narodih, preda* nosti socializmu, o tekmovanju, o revoluciji, o petletnem planu, o inozemskem kapitalizmu itd. Skratka tako, da ga ne bi prekosil niti najbolj nepismeni politkomi* sar kake udarniške brigade. Očitno se Župančič od vseh ve* likih besed in bobnečih gesel, ki jih je v svoji poeziji zapisal t oliko. spominja samo še slovitega načela krivoprisežnikov iz »Kroga s kredo«; »Kdor je zame v mošnjo segel, temu hom do smrti stregel«. Boi z istim orožjem Napooedi o ameriški politiki do komunizma po predsednišklk oolitoak Ameriški in evropski tisk sodila, da bi se moral zgoditi skoraj čudež, da bi dosedanji predsednik Zdru* Ženih držav Truman postal samemu sebi naslednik. Vsi napovedujejo zmago republikanske, stranke. Skoraj gotovo je, da bo republikanska stranka določila za predsedniškega kandidata senatorja Vandenberga. Če bo bodoči predsednik USA Vandenberg. bo novi ameriški zunanji minister John Voster Dulles. Vanden* berg je to že javno obljubil. Če bo zunanji minister J. F. Dulles, bo ameriški boj proti komunizmu dobil take oblike, kakor jih mora, če hočejo sile napredka in svobode zmagati nad trinoštvom rdečega totalita'* rizma. KDO JE J. F. DULLES ? Dulles je glavni strokovnjak republikanske stranke za mednarodno politiko. Zastopal je Združene države na vseh važnih mednarodnih posvetih po vojni. /? g/o* boko veren človek, odličen vseučiliški profesor, libe* ralen mož in najboljše šole, ki ne govori tjavdan. Nje* gov ugled v Ameriki je zelo velik. Dulles je tisti ameriški diplomat, ki ga je bolj* ševiški zastopnik Višinski na plenarnem zasedanju skupščine Združenih narodov lansko jesen počastil s silovitim osebnifn napadom, kakršnega ni bil s sovjet* ske strani deležen še noben drug delegat. Tudi ta dogodek je značilen odgovor na vprašanje, kdo je Dulles. Kakšna so načela moža, ki bi utegnil voditi ameriško zunanjo politiko v njenem morda najbolj usodnem raz* dobju? Dulles je pogosto javno pribil, da mora krščanstvo-igrati odločilno vlogo v današnjem materialističnem svetu. Na gospodarskem področju je zagovornik svo* bodne pobude doma ter čim večjega mednarodnega so* delovanja in svobodne izmenjave v zunanji trgovini. Glede Evrope Dulles zagovarja federacijo njenih držav. Ne izgubi nobene prilike, da ne bi Evropejcev spodbujal, naj se združijo. Amerikancem neutrudljivo dopoveduje, da je evropska federacija bistveni pogoj za mir na svetu. DULLES IN KOMUNIZEM ! Poglavitno Dullesovo zanimanje velja komunizmu in vprašanju, kako bi se dalo najbolje zavarovati s ve* tovni mir, ki ga danes ograža komunizem. Nihče ne pozna tako dobro strategije sovjetskega Politbiroja in taktike Kominforma kakor Dulles. Materialistična dia* lektika zanj nima skrivnosti. Mož, ki ima največ upa* nja, da postane naslednik general Marshalla, temeljito pozna vse oblike sovjetskih teženj po osvojitvi sveta ter ideološke vojne, ki so jo boljševiški prvaki zanetili po sklepu miru. Sestavil je doslej najbolj stvarni načrt za boj proti sovjetski nevarnosti. Večkrat poudarja, da ne gre za to, da bi s sovjeti začeli vojaški spopad. Nova vojna bi vsemu svetu prinesla ogromno gorja, ne da bi zadela komunizem tam, kjer je najbolj ranljiv. MINISTRSTVO ZA NEVOJAŠKO OBRAMBO ZDRUŽENIH DRŽAV Organizacija, ki naj bi po Dullesovi zamisli vodila ves boj proti komunizmu, je tako imenovano »mini* strstvo za nevojaško obrambo Združenih držav«. Za to ustanovo je že izdelal načelni načrt, o katerem sam pravi takole: »Treba nam je organizacije, ki bo sposobna boriti se s komunistično partijo na tistem terenu, kjer ta na* stopa in zmaguje. Združene države morajo napeti vse sile, da izpopolnijo svojo vojaško moč. Toda žalostna ura za svobodo bi bila tista, ko bi bilo treba to vojaško moč uporabiti. To bi bilo tedaj, če bi Amerika zamudila zmagati v psihološki vojni. Prav nič ni potrebno, da bi kar naprej trosili milijarde za popravilo škode, po* vzročene po sabotažah. Treba je samo razgaliti tiste, ki izpodkopavajo temelje naši družbi, ki je družba svo* bodnih ljudi. Ne smemo pozabiti, da prav vojna in njeno žalo* st no spremstvo, beda, ustvarjata tla, kjer komunizem Gospodarska petletka Titove Jugoslavije Propaganda in resnica Priznanja Edvarda Kardelja o neuspehih v prvem letu „Plana‘* Razmetavanje V tovarnah za obutev so tako razmetavali z usnjem, da je na primer par cokel j veljal 10.5 Din več, kakor bi bil smel. Pri zidavi neke vodne električne centrale so porabili 35 tisoč litrov ben* cina, ne da bi kdo vedel, za kaj, in ne da bi vodstvo zi* dave moglo porabo kakor koli utemeljiti ali opravičiti. Osebni avtomobil ravnate* Ija tovarne »Inteks« v Kra* nju je v enem samem me* secu prevozil 2500 nepotreb* nih kilometrov. Nadzorstvena komisija je ugotovila, da je na pri* mer cementarna v Beočinu imela v zalogi raznega bla* ga, strojnih delov, krogijič* nih ležajev itd. za več let, medtem ko so druge tov ar* ne vsega tega krvavo potre* bovple. Avtomobilske to* varne na Teznem pri Mari* boru so imele v skladiščih za 55 milijonov nepotrebne* ga blaga, ki bi tovarni za njeno uporabo zadostovalo za več kot 20 let, pa ga niso dali drugim podjetjem, ki ga niso mogla nikjer dobiti. Tovarna »Norma« v Osi je* ku je imela konec leta 1947 za 16 milijonov dinarjev blaga, ki ga niso ne uporab* Ijali, ne potrebovali. V glav* rtih železniških skladiščih so našli za 16 milijonov di* narjev blaga, ki ga niso ne uporabljali, ne potrebovali. V glavnih železniških skla* diščih so našli za okrog 300 milijonov raznega rriateria* la, ki ga je Jugoslavija do* bila po prvi svetovni vojni še na račun nemških repara* cij, pa nihče ni vedel, ali se zmenil zanj. Preračuni V 289 podjetjih v Srbiji so ugotovili, da proračuni po »planu« sploh ne odgo* varjajo stvarnim izdatkom in da so izdelovalni stroški bili izračunani za 300 mili* jonov dinarjev previsoko. Enake stvari so ugotovili pri pregledu izgub, ki so jih posamezna podjetja kar vnaprej vključila v izdelo* valni načrt. Korupcija Jugoslavija ima več ko preveč soli, pa vendar je državna trgovina poslovala tako slabo, da so morali lani ljudje kupovati sol na črni borzi po 50 Din kilogram. Državne nabavne in prodaj* ne trgovine dajejo svojo gotovino na razpolago za* sebnim špekulantom in črnoborzijancem. Podjetje za splošne nabave v Beogradu je n. pr. trem nakupovalcem alkohola in izvoznega lesa dalo okoli 80 milijonov din, drugemu nakupovalcu, ki je vzdrževal celo črnobor* zijansko mrežo, pa za te njegove posle 54 milijonov din. V celi vrsti primerov niso od nakupovalcev nik* dar terjali ne denarja, ne blaga, ki bi ga ti bili morali dobaviti državnim trgovi* nam. Državna posestva Na kmetih so marsikje brezobzirno klali plemen* sko in jdrugo živino ter pe* rutnino, ne da bi se bil kdo za to zmenil. Na državnih posestvih se je na debelo razpasla korupcija. Uprav* nik državnega posestva »Li* vada« je prodal državno imovino, vredno nad mili* jon dinarjev, za 96 tisoč di* narjev. Ravnatelj tega po* sestva je za vso stanovanj* sko opravo dtil 10 tisoč di* narjev, za 17 preprog pa 845 dinarjev. V letu 1947 so prav tam poklali 47 odstot* kov vse živine, največ za božič in veliko noč. Pri polj* skih pridelkih na tem pose* stvu je izguba znašala 3 mi* lijone dinarjev, ribogojstvo pa je vrglo 74 odstotkov manj kakor bi bilo lahko, in so vzgojili v jezerih tega posestva 309 tisoč kg rib manj, kakor bi se bilo dalo. Promet Za primer nereda v pro* metu je Kardelj navajal, da so lani samo sladkorne to* varne na dan potrebovale 350 tovornih voz preveč in bi bile lahko shajale brez tega. Jugoslovansko držav* no gospodarstvo je leta 1947 plačalo državnim železni* cam čez 300 milijonov din za nepotrebno ležarino in drugo. In tako dalje... To je torej slika, ki jo o dejanskih uspehih prvega razdobja v Titovi petletki dobimo iz prijemljivih pri* merov, katere je v svojem poročilu pred zveznim par* lamentom v Beogradu nava* jal sam duhovni oče »plana« podpredsednik vlade Ed* v ar d Kardelj. Konec najbolje uspeva. Proti komunističnim strankam je treba voditi duhovno vojno s tem, da odkrivamo resnico o komunizmu, da razgaljamo komunistično podlost, ko* munistične laži, izdajstvo, sabotaže in zveze s tujimi silami. Komunistična stranka danes nadzira vlade peinaj* stih držav s kakimi 500 milijoni prebivalcev. Čas je, da se zbudimo. Nova organizacija za boj proti komunizmu mora dobiti obliko ministrstva. Imenovala naj bi se »ministrstvo za nevojaško obrambo« in njen načelnik bi moral biti član vlade. CILJI NOVE ORGANIZACIJE Poglavitni namen te organizacije bi bil oznanjati resnico ter pomagati tistim, ki hočejo resnico govoriti. Namesto dosedanjega »zaupnega šepetanja« z »Glasom Amerike«, (kakor se imenujejo oddaje ameriškega zu* nanj ega ministrstva namenjene tujim narodom), bi bilo treba postaviti radijske oddajnike po vsem svetu. Pred* vsem pa bi bilo treba podpreti vse liste v svobodnih državah, lem bi morali dati zlasti dovolj papirja, da bi lahko tiskali resnico o zgodovini, kakor se je dejan.< sko odigravala. Po drugi strani naj bi to ministrstvo dajalo zavetja vsem tistim, ki jih ograža boljševiški terorizem. Političnim prvakom iz držav, ki jih je podjarmil komuni* zem, naj bi nudilo možnost, da si ustvarijo novo življenje. Vse do danes so sile svobode le preveč zlahka od: nehavale. V zadnjih dogodkih na Češkem in v Italiji vidimo nasprotja, ki ne delajo časti zagovornikom svo* hodne družbe. Na Češkem so bili komunisti v manjšini. Tudi ni bilo tam sovjetskih čet ali gospodarske pomoči. V Italiji smo mi in Angleži imeli svojo vojsko. Lahko smo Italijanom ugodili v dosti rečeh, ki si jih žele. Da bi tam preprečili lakoto, smo dali skoraj dve milijardi dolarjev. No, in v Italiji so bili komunisti tepeni, na Češkem so pa svobodni držaljani boj pri priči opustili, jaz jih ne obsojam. Obžalujem samo, da smo jih pustili same kakor za časa Miinchena. RAZKRINKAVATI KOMUNIZEM ! Komunistične partije ne smemo prepovedati. Do= volj, da razkrinkamo njene tesne zveze z Moskvo. Do* sti ljudi soglaša s komunizmom, ker si žele »poštenih socialnih sprememb«. Če bi vedeli resnico o komunizmu, bi nedvomno izbrali druga pota, da bi prišli do cilja. Člen 55. ustave Združenih narodov zahteva sploš* ho in dejansko spoštovanje človeških pravic ter osnov* nih svoboščin za vse brez razlike narodnosti, plemena, spola, jezika ali vere. Toda v treh letih po slovesnem razglaševanju teh načel smo videli, kako se je razvila doslej najbolje organizirana gonja proti pravicam in temeljnim človečanskim svoboščinam. Dokler bo organi* zacijo Združenih narodov hromila pravica veta, moramo mi Amerikanci delati sami ter nuditi roko tistim, ki mislijo kakor mi.« To je Dullesov načrt. Utegnejo ga uveljaviti prej, kakor bi kdo mislil. Kdaj, bomo zvedeli kmaTuj. — ko bodo republikanci izbrali za predsedniškega kandi* dat a senatorja Arthurja Vandenberga ali guvernerja Thomasa De\veya. Vesti -š-Hf .-------- i-----------Tržaškega Pa pravijo, da je ljudstvo z njimi!... »Nova Goricakomunistično glasilo na priključenem ozemlju Goriške, je v listnici uredništva z izdajo od 5. junija prinesla sledečo izpoved: Že nekaj mesecev sem dobivamo iz Renč redno nazaj zavoj z 80 izvodi nobeden časa razprodajati. To se ne Renčah, ampak tndi v raznih dragih vaseh. Čndimo se, da ne morejo krajevni odbori 0F v Renčah in drugod dobiti vsaj prodajo „Nove Sorice “. V obupu kliče mogočna komunistična partija pionirčke na pomoč, ker jo „ navdušeno ljudstvo “ korajžno zapušča. pionirčka, ki bi se brigal za raz- lista z opombo, da ga nima samo v Slov. dobrodelno društvo Ker se je v mestu razširla vest, da bo. Slovensko do* brodelno društvo priredilo zabavo v dobrodelne name* ne v Pomorski postaji, nas je Slov. dobrodelno društvo naprosilo, naj sporočimo javnosti, da te prireditve ne bo, ker so spodnji prostori Postaje za tako prireditev neuporabni, zgornji prostori so pa;že zasedeni. Nadalje sporoča Slov. dobrodelno društvo, da se vlagajo proš* nje za pomoč na posebnih obrazcih, ki jih razdeljuje* jo v pisarni društva v ulici Machiavelli 22/11. ob delav* nikih od 10 do II ure. t VINKO TROBEC Dne 11. junija je preminul v Trstu pri Sv. Ivanu Vinko Trobec, učitelj v pokoju, v 70. letu svo* jega življenja. Služboval in vzga* jal je slovensko mladino v Trstu, v Istri, na Krasu in na Goriškem. Vse svoje sile je posvetil svojemu narodu in njegovi mladini. Bil je to mož — značaj, poln idealov, ki je ravno ob polni borbi slovenske* ga naroda za svoje pravice stopil v prve vrste narodnih bor* cev in delavcev in ostal zvest svojim narodnim načelom do smrti. Z Vinkom Trobcem je izgubilo tržaško slovenstvo moža stare narodne straže, vzgo* jitelja naše mladine in narodnja* Ika, moža, kakršnih naš narod ravno danes krvavo potrebuje, ko I gre, da zopet rešujemo svojo mla* ; dino iz onih vse ideale uničujo* i eih krožkov in organizacij, ki ubijajo v slovenski mladini pod, pretvezo ljudskega slovenstva na*' rodni čut, narodno zavest, vero v j moralne vrednote in vero v člo* veka, v njegovo svobodo in pro*1 stost. Slava spominu Vinka Trobca '■ Njegovim dragim — naše globoko sožalje. Obvestilo »Slov. demokratska zve* za« za STO v Trstu, via Ma* chiavelli št. 22/11. sporoča naslednje: Uradne ure: od 9* 11 in od 17’» do 191». Ob praznikih: od 9*11. Ob nedeljah: zaprto. Obenem opozarjamo ob* činstvo, da daje Slov. demo* kratska zveza ob uradnih urah vsa pojasnila o držav* Ijanstvu, opciji in izselje* vanju. Tajništvo Slov. dem. zveze Kazenska razprava proti Babiču, Godini, Hreščaku in Vilharju Zaradi obrekovanja in grožnje na javnem zborovanju in potom tiska meseca januarja t. 1. sta dr. Agneletto in dr. Vesel iz Trsta vložila kazensko ovadbo proti Branku Babiču, voditelju UAIS*a in OF ter KP na Tržaškem, in proti njegovim tovarišem Zoranu Godini, Srečku Vilharju in Duša* nu Hreščaku takratnemu uredniku »Primorskega .dnevnika«. Včeraj 17. t. m. se je vršila v Trstu pred okrožnim sodiščem prva razprava v tej zadevi. Za* ključna razsprava bo v četrtek 24. t. m. Obleka za otroke Severno*ameriška misija za po* moč tujini jo odobrila vsoto 1 mi* lijon 500 tisoč lir za nabavo oble* k<5 otrokom v Miljah. Poseben od* bor se bo pobrigal, da bodo po* trebni otroci dobili obleko še ta mesec pred koncem šolskega leta. Dva filma V torek dne 15. t. m. zvečer so v zavezniški čitalnici v ulici Tren* to št. 2 pod okriljem A.I.S.*a ‘predvajali dva dokumentarna fil* ma: »Televizija« (spremljavalna razlaga v angleščini) in »izdelo* vanje papirja« (spremljavalna raz* laga v italijanščini). Če se tu* kajšnje ustanove ali društva za* niimajo -za te filme in želijo, da bi jih predvajali za njihovo oseb* je v njihovih prostorih, naj našlo* vijo prošnje neposredno na za* vezniško čitalnico »Allied Reeding Room), ki jim bo poslala opera* torja, film in projektor. Nemški ujetniki ' »f joj Zainteresirane vlade so se do* govorile, da se bodo skupine nem* ških vojnih ujetnikov, ki so na potu v domovino iz Srednjega Vzhoda, vračale v Nemčijo po morju do Trsta in nadaljevale pot po železnici. Skupno je nad 11 ti* soč mož, ki se bodo čez poletje na ta način vrnili v domovino. Prva skupina je dospela v Trst 15. t.m. Kopališča Tržaška občina javlja, da so od 15. junija dalje spet odprta javna kopališča ob morju. Kopališča so odprta od 7.30 ure do 19. 30 ure. Izmišljena vest Ker »Prim. dn.« razglaša, da bo imlela SDZ za Trža* ško ozemlje v Trstu 26. in 27. t.m. svoj kongres, izjav* ljamo, da je vest docela iz* mišljena. ' Komunistom seveda ne u* ; gaja, da odhajajo v Ameri* ko tisoči in tisoči Jugoslo* vanov, ki bodo pričali tam o krutosti in zlobnosti nji* hovega terorističnega reži* ma doma. Ni res, da je Argentinija •zavrnila ves transport be* guncev. Res pa je, da so pri tem transportu zasačili par komunističnih agentov, ki so se utihotapili v vrste be* guncev, in te hujskače so lepo vrnili v njihovo komu* nistično bazo. Potem sta si komunistični glasili izmisli* li, da begunci trpijo lakoto in domotožje in da bodo morali delati zastonj kot sužnji v Ameriki. Sama laž! Kadar se v taborišču zbere hkrati več tisoč beguncev, ki čakajo na ladjo, je pač naravno, da niso vsi zado* voljni niti s hrano. Da se jih polašča domotožje je prav gotovo res, saj ljubijo svoje kraje in domove iz vsega srca, in to jim gre v ponos. V Ameriki jih pa čaka svobodno delo in do* ber zaslužek. Upamo, da bodo lahko tudi svojimi v te kraje kaj pošiljali. Na drugi strani pa nami priha* jajo iz Bagnoli zelo lepa po* ročila o sijajnem razpolo* ženju naših goriških Sloven* cev, ki vsak večer prepeva* jo in s tem zabavajo tudi tujce, ki jih radi poslušajo. Kino imajo vsak dan, ples pa trikrat na teden. Uredništvu „ Demokracije" v Gorici Goriški begunci so prišli v Ba* gnoli. Lepo število se jih je na* bralo. Vsi so pripravljeni, da odidejo kmalu preko morja. Pol* ni so svežega duha po domači, rodni zemlji, katero so težkega srca zapustili. A bolje je biti svo* boden in varen v tujini, kot pa suženj -in v stalni nevarnosti pred komunisti. Vsi vedp, da jih bo lažna, komunizmu vdana propa* ganda žigosala kot izdajalce, pa sc zavedajo s ponosom, da so prav zato bežali, ker niso mogli in hoteli izdati domovine in njene vere ter živeti skupaj s tistimi, ki izdajajo in blatijo sveto ime slo* i venskega naroda in slovenske! zemlje na poziv in v korist komu* nizmu. Kako ljubijo goriški Slovenci svoj dom, smo imeli priliko opa* žiti, ko je prišlo v taborišče nekaj j številk »Demokracije«. Kakor do* ! brega prijatelja so se je raz vese* lili, hipoma jo raznesli, da v miru in zbranosti sprejmejo pozdrave, poročila, navodila od domačih krajev in ljudi. In že je med nji* | mi sklep — pokažimo svojo hva* ležnost in vdanost in .zberimo po skromnih močeh nekaj za tiskov* ni sklad »Demokracije«, ki vodi pravo idejno borbo proti slepil* ni in lažnivi »progresivni demo* kraeiji«. Vsi so narodno zavedni in tudi, verni. Tako*lc na večer se po stari i slovenski navadi začne petje — fantov na vasi. .— Izraz domotož* ja in ljubezni do domače besede j in pesmi. j V7 kratkem času, kar so med nami, smo obhajali že tri poroke; Ivan Murovec iz Čepovana je pc* ljal pred oltar Pavlo Velikonja iz Orehka, Jožef Trkman iz Podkra* ja si je izbral Anico Kacin iz Dol. i Vrsnika in Edvard Ježič iz Srije* dove v Slavonija pa Francko Hva* ! lica od Bajterjev, župnija Srednje. | Prav- iskreno naročajo vsi poz* drave in kličejo vsem: Z Bogom in na svidenje. Bagnoli, 4. junija 1948. Listnica uredništva I. M., Trst: Vaš dopis smo pre* jeli. O stvari sami smo že večkrat j pisali; morda bo prišel dopis /ta vrsto pozneje. Pozdravljeni. Prispevki za tiskovni sklad »Demokracije« V spomin učitelja Vinka Troh* ca od Sv. Ivana pri Trstu daruje N. N. L 2.000— Iskrena hvala! Odgovorni urednik: Janko Simčič Tiska tiskarna Budin v Gorici ZANIMIVOSTI Zopet smrtna obsodba V Mariboru so zopet so« dili skupino Slovencev, ka* tere so obdolžili, da so »or« ganizirali rope po zadrugah in ubijali člane odborov O* svobodilne fronte«. Milan Car je dobil smrtno kazen z ustrelitvijo. Zdaj razume* mo bes razjarjenega »mini* stra« Kraigherja: narod se punta, da se otrese krvave komunistične diktature! Rich. Strauss ni bil nacist Denacifikacijsko sodišče v Gar* mischpar-tenkirchenu. na Bavar* skem je oprostilo znanega avstrij* skega komponista Richarda Straussa. Razsodba pravi, da Strauss ni bil zapleten v nacistič* no gibanje. Richard Srauss, ki bi* va zdaj v Montreuxu v Švici, je dopolnil 11. t. m. 84 let. Iznajditelj kinematografa Dne 6. -t m. je umrl iznajditelj kinematografa Luis Lumiere. Lu* miere se je rodil v Besanconu leta 1864. Od leta 1918 je bil član fran* coske Akademije znanosti. Paketi iz tujine V FRLJ prihaja precej paketov, kar je seveda razumljivo. Včasi jih je toliko, da pričenjajo zaradi velike ekspeditivnosti pošte celo gniti. Da pa paketov ne bi bilo preveč, so si »dobrotniki ljudstva« izmislili nove pristojbine. Pre* jemnik paketa pravilno frankiva* ne pošiljke ne more več dvigniti, če ne- plača za vsak paket iz Ame* rike 700 din, za paket ,iz Kopra pa 400 din. Davek na darilne pa* kete je torej takšen, da ga pre* jemnik pri normalnih dohodkih ne zmore. Zgodi se seveda tudi to, da prejemnika paketa sicer obveste, da je zanj prispel paket, a mu istočasno izjavijo, da ga ne bo dobil, ker je predhodno prejel že en ali dva paketa. Švedi so demokrati Švedski princ Bertil je imel go* vor, v katerem je izjavil, da so Švedi odločeni braniti svoj demo* bratski .način življenja. Bertil je dejal, da je danes svet še zelo da* leč od miru. Švedski narod si ne dela nikakih iluzij glede resnosti položaja, a se kljub temu ne vdaja malodušnosti ali bojazni. »Vsi Švedi •—, je dejal Bertil — smo združeni v čim večji odločnosti, da ohranimo svojo svobodo in neod* visnost in svoj demokratski si* stem«. Okrog atomske sile Komisija za atomsko silo v Združenih državah je sklenila, da bo zgradila poseben aparat, ki bo proizvajal tok 12 milijonov voltov za atomska raziskovanja. Aparat, ki ga imenujejo elektrostatičen po* [ speševalec, bo največjii in najmoč* j nejši na svetu. ' Belgijski prestol Po poročilih United Press bo belgijski ministrski predsednik Spaak odpotoval v Švico, kjer se bo razgovarjal s kraljem Leopol* ; dom o vprašanju dinastije. To vprašanje se vleče že nad tri leta. Dne 6. t. m. so se v Bruslju sestala vodstva treh večjih belgijskih strank, to je katoliških sociali* j listov, socialistov in liberalcev, ki so razpravljala o vprašanju dina* j stije. Belgijsko časopisje predvi* ; deva dve rešitvi: ali ljudsko gla* - sovanje, ali pa parlamentarno re* šitev na podlagi člena 4 državne ustave. V političnih krogih so mnenja, da se bo septembra me* seca vrnil v Belgijo princ Bald* vin. Ta vrnitev še ne pomeni, da bo mladi princ zasedel prestol, pač pa vidijo v tem kompromisno rešitev, katero bi verjetno sprejeli tudi socialisti in liberalci. V* tem primeru bi se kralj Leopold odpo* vedal prestolu v korist sina Bald* vina. Listnica uprave Naročniku iz Anglije! Naroč* nino, letnih 1100 lir, nam lahko nakažete po banki, ki ima poslov* ne zveze z Italijo. Mislili smo, da jo je -pater Lom* j bardi polomil s svojim nacionali* stičnim nastopom samo v Trstu in Gorici. Pa ni tako, ker »Patrie dal Friul« od druge polovice tega i meseca pravi, da jezuit pater i Lombardi kroži po trgih “I tali je in i se oglaša kot »najbolj grenka na* | cionalistična trobenta, ki jo je sli* ! Sati po dnevih patra Evzebija (fa* | šističnega fanatika, op. ur.) Naj* j hrže mu je kdo pošepetal na uho, ! naj govori o iredentizmu, o Trstu in o beguncih iz Istre, in pater Lombardi — pravd »Patrie dal j Friul« — je dobre pol ure praskal na teh argumentih, in se boril proti Nemcem, Slovencem, Angle* žem, Amerikancem in proti vsem tistim Italijanom, ki ne nosijo v srcu oltarja za rimsko volkuljo in vedra pljuncev proti vsem, ki so se rodili na drugi strani začasne j I meje domovine«. ..Potem šele je I pater Lombardi govoril o »ljubez* ni do svojega bližnjega«... Ljudstvo seveda — zaključuje BEGUNCI Jeza zaradi odhoda beguncev »Primorski dnevnik« in njegova sestra »Soča« se kar ne moreta potolažiti za* radi odhoda beguncev v A* meriko. Jezna sta, ker so begunci našli primerno do* bro, začasno zavetišče z de* lom in kruhom. Seveda bi ti dve komunistični glasili radi videli, da bi Italija in druge demokratične države ubo* ge begunce raje podile do* mov v pogubo, kot pa da jim pomagajo na varno in na delo v Ameriko. Toda Ialija ravna z begunci člo* večansko in noče nikogar iz* ročiti v komunistično žrelo, če se sam prostovoljno ne Vesti Goriškega Patra Lombardija obsojajo tudi Furlani »Patrie dal Friul« — je majalo z glavjo, ker Furlanov ni moči ujeti na limance, kakor ptiče. Sadni trg Breskev prihaja še vedno malo na trg, dnevno od 180 do 240 kg. i Cena na debelo je od 160 do 2001 lir, na drobno pa od 180 do 240 lir za kg. Sovodnje Naš slovenski zdravnik je od* šel v Ameriko. Bivanje med nami! so mu zagrenili rdeči pretepači iz : Štandreža, ki so brez vsakega vz*! roka javno v gostilni navalili nanj. Zdaj prihaja k nam drugo* rodeč. Kaže, da bomo na isti na* čin izgubili tudi slovenskega ob* črnskega -tajnika in druge sloven* i ske uradnike. Fronta se kar veseli i svojih lepih uspehov. Imenitno j narodno in kulturno delo, kaj ne? 1 Rečemo vam le to: Sovodenj cev j ne boste več farbali z narodnimi j gesli. Zdaj vemo, kdo so resnični ! narodni izdajalci. Pametni Sovo-! denjci, združite se! odloči in izreče za vrnitev I v Titov »raj«. Italijanska j ustava jasno določa, da i imajo politični begunci, preganjani od nedem-okra* tičnih režimov v lastni do* movini, pravico azila v Ita* liji. Na drugi strani pa mora* mo reči, da ni primera, da bi kdo silil begunce, naj gredo v Ameriko. Vse, kar tozadevno pišeta »Primor* ski dnevnik« in »Soča« je le ; plod bujne komunistične zlohotne fantazije. Le ko* munisti si morejo izmislitii trditev,da krožijo okoli be*1 guncev tajni agenti in jih nagovarjajo za v Ameriko. | Le komunisti, morejo vztra* i jati na laži, da se gotovi ljudje pustijo podkupovati s tri tisoč lirami za dovolje* nje izselitve v Ameriko.