ŠTEV. (NO.) 151 CHICAGO, ILL., PETEK, 5. NOVEMBRA— FRIDAY, NOVEMBER 5, 1943 Nemški umik v Rusiji in Pilil ". \ T "Amerikanski Slovenec" GLASILO LET ZA. SVOJ NAROD AMERIKL 'PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI ? Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmag t /[ SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRU2BE SV. DRUŽINE V JOUETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., Dtf SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. KUPUJTE VOJNE BONDE! LETNIK (VOL.) LIL ROMMELOVA ČRTA STRTA; RUSI OSVAJAJO KRIMSKO Neapelj, Italija. — V noči med sredo in četrtkom so se Nemci umaknili od 3 do 5 milj ob zapadni obali pred ameriško pet< _ _ _ un in j "P-ri Hoi from caln KUtu "7 a _ ■_ ir.i:i__ti_n___- __ _ i___, m n« __j____• ±___• slali orožje njegovim četam. Zavezniški oficirji se pa nahajajo tudi v Titovem taboru. STAVKA KONČANA, PREMO-GARJI SE VRNEJO NA DELO Washington, D. C. — Med tajnikom Haroldom Ickesem in zastopniki organiziranih premogarjev je prišlo v sredo popoldne do zadovoljivega sporazuma. Premogarjem se je dovolilo $1.50 povišanja pri dnevni plači, kar so zastopniki sprejeli in v tem zmislu se bo sestavilo pogodbo med vlado in unijo, ki bo litična vprašanja. Stari prepiri med De Gaullisti in generalom Giraudom so še vedno na dnevnem redu. Prvi očitajo Girau-du, da je prepopustljiv proti pristašem Vichya in da je prišel do oblasti le po zaslugi A-merike. Za Pierra Pucheu-ja, ki je bil v notranjem ministerstvu v Vichyu in se nahaja zdaj v zaporih v neverni Afriki zahtevajo, da se ga kaznuje s smrtno kaznijo kot izdajalca domovine. Stari prepiri se nadaljujejo. preizkusili nov dalekonosni 120 milimetrični top, ki strelja v vi-sočino do 60,000 čevljev. Preizkušnje so se obnesle dobro in top bo kmalu uveden v uporabo na bojiščih. Uporabljali ga bodo proti bombnikom. — Detroit, Mich. — Vojaška oblast bo vzela nazaj za $1,000,000.00 vrednega stare- mogarske stavke, ki je že resno v veljavi za dobo, v kateri bo i ogrožala te dni vojno produkcijo. V Alabami in v nekaterih drugih državah so moraii u-gasniti radi pomanjkanja premoga več topilnih peči. -o- obratovala premogokope vlada. Zastopniki unije so takoj poslali brzojavno obvestilo vsem lokalnim unijam, da naj se pre-mogarji takoj vrnejo na delo. Pričakovati je, da bodo že v četrtek večinoma vsi premogarji na delu. / S tem je končana zadeva pre-j vojni. Pri Dolgem selu blizu Za- iD Velika Britanija ne bosta si pa so baje na drugi strani na-greba so iztirili nemški vojaški prej posredovali in končali ta ročili partizanom, naj se kar vlak. Pri Vertiljaku so se Nem- notranji razdvoj. naprej bojujejo, ker s tem za- ci morali pred partizani umak-1 držujejo izbrane nemške čete, niti z velikimi izgubami, ome-l Osvobodilna ljudska arma-da ne m .Q Ra ^ nja poročilo. < zastopa v imenu jugoslovan- 0 skega ljudstva in ima njegovo MESSERŠCHMITT TVORNI- Podporo za seboj," je izjavil CA LETAL BOMBARDIRANA eden Partizanskih informantov, "in ne maramo sedanje jugoslovanske vlade nazaj na svoji zemlji in naše ljudstvo ne bo Alžir, Afrika. — Močni oddelki ameriških letečih trdnjav ga železja, povečini razno oro-jin drugih težkih bombnikov so dje, ki se je prodalo pred časom kot starina prekupčevalcem starinskega blaga. Zdaj so spoznali, da mnogo tega orodja je še porabnega in ga bodo vzeli nazaj. napadli nemške vojne tvornice ?p'ejel° kot prijatelje kakršne koli zavezniške vojake, ki bi prišli pomagat Mihajloviču. ■npp \ „ . ^ — Stillwell/ Okla. — Velik požar je nastal na tukajšni progi, ko sta eksplodirala dva železniška tančna vozova od Kansas City Southern železni- , ... , .. , ške družbe. V tančnih vozovih bedh zadnji torek v vec drža- je bilo olje> ki se je užgalo in povzročilo obširen požar. Nevarno poškodovan ni bil pri nezgodi nihče r REPUBLIKANCI SE VESELE ZMAG New York, N. Y. — Ker so republikanski kandidatje po-j leto. v republikanskih krogih velika radost. V Kentucky je zmagal republikanec za guvernerja. V New York državi je republikanec podguverner. V New Jersey je zmagal republikanec za guvernerja. V Filadelfiji je zmagal za župana republikanec, tako tudi v Detroitu in še nekaterih krajih. Republikanci so od veselja prevzeti in pravijo, da je to znamenje za republikansko zmago prihodnje Pripravljeni boriti se proti diktatorju "Nov dan je napočil v Jugoslaviji in naše ljudstvo iioče na- pri Dunajskem Novem mestu na Avstrijskem in so iste hudo^ poškodovali. V teh tovarnah Nemci zbirajo in sestavljajo letala Messerschmitt. -o- PARTIZANI TUDI NA , . „ , . RUMUNSKEM ZEJ" ne P°memI° drugega * , , _ * kakor diktatorstvo, in po vsem Stockholm, Švedska. — Ru- kar smo morali prestkti smo od-munski partizani so zadnjo so- ločeni boriti se proti komur ko_ boto napadli oddelek nemških \lif ki bi nam hotel spraviti na vojakov in ubiR deset od njih, vrat katere koli osebe> ki pred_ pravi poročilo. Rumunska po- 3tavljajo prejšnja jugoslovan- licija m nemški gestapovci za- ske vlade." sledujejo storilce. -o- Kar pa napravi zmešnjavo še večjo, je informacija, ki je precej zanesljiva, namreč da je Tito presneto malo naklonjen 20-letnemu kralju Petru. Petrov oče, kralj Aleksander, je menda svoj čas spodil Tita iz države zaradi njegovih političnih aktivnosti. — Washington, D. C. — Po novem letu bodo začeli izdelovati iz fabričnih nadomestilnih snovi otroške čevlje, ki bodo namenjeni le za otroke do 8 leta starosti. Čevlje bodo prodajali prosto, ne da bi bili določeni na kupone, kakor so'usnja-ti čevlji. Na ta način bo za o-troke dovolj čevljev na trgu, pravi poročilo. Kaj delata ameriška in briti-ška vlada, da bi končali nesporazum med Mihajlovičem in Titom, ni javno znano v Londonu. EVROPSKA KOMISIJA SE SNIDE London, Anglija. — Evrop ska zavezniška komisija, ki se Lahko pa rečemo, da so zavez-bo organizirala po določilih in :niški vojaški krogi v Londonu v sklepih moskovske konference resnih skr|3eb vsied t ^ se bo sešla že koncem tega me- e vs e ega an- seca. Njen glavni stan bo v barskega boja in njegovega Londonu. Začela bo z delom, ki možnega vpliva na kakršna ko-ji ga je določila in odmerila i H bodoča zavezniška podvze-konferenca v Moskvi. • tja. tt Izšla je BARAGOVA PRATIKA" za prestopno leto 1944 Letoi je povečana za celih 32 tfretii. Krasno ilustrirana s mnogimi različnimi slikami. Povestni del je nadvse zanimiv, kakor tudi vsa druga vsebina. Prstika slane letos s poštnino 40 CENTOV, kar je poslati v čeku. Money ordru ali v gotovini na naslov: BARAGOVA PRATIKA 1849 West Cermak Road, CHICAGO (8), ILL. Investirajte »voj denar- v vojne bonde! Pomagajte svoji deželi do zmage! W-4WUJ - ' ippiliai. -L i --- - _ ■ a f Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 5. novembra 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski lilt v Ameriki. Ustanovljen leta 1891 \ Izhaja vsak torak In patak. Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Issuad every Tuaaday and Friday. Published by EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Naročnina: Za celo leto--------$4.00 Za pol leta --—---2.00 Za četrt leta........ . 125 Za Chicago. Kanade In Evropo: Za celo leto____$4.50 Za pol leta ~- 2.25 Za četrt leta_________i- 1.50. Subscription: For one year For half a year For three months Chicago For one year- For half a year — Fear three months ve, kaj ga čaka. Zahvalil se je vsem za lepo darilo, ki ga bo vedno nosil s seboj tudi če bi nič dragega ne mogel, kamor koli ga bo klicala dolžnost. To da-silo ga bo neprenehoma vsak dan spominjalo na drage mu rojake in rojakinje pri Sv. Štefanu in pri vsaki sv. maši, ki jo bo opravljal na tem oltarju, se bo tudi njih spomnil v molitvi. V torek 2. novembra dopoldne so se pa šolski otroci poslovili od Father Leonarda, svoje-_ mi kateheta. Zbrali so se v sol- 1.25 Italiji sledili tudi drugi sateliti, ko začne goreti: Mažari, j ski dvorani in mu prinesli v spo-Canada »d Europe^ so RumJuni> Bolgari> neki Hrvati, neki Slovaki, Turki tudi. i min svoj dar, ki smo ga že v za- 2 25 Danes nas pobijajo, jutri nas objemajo! Meh za smeh. petelinčkov v ospredje dnevnih vprašanj izpremenilo. Ko je bil tiste dni Gal v Rimu kot zmagovalec, in so se premagani Rimljanje pritožili, da mera srebra ni pravična, je vrgel na tehtnico še svoj meč in zagodrnjal: "Vae vietis — gorje premaganim". Upajmo, da bodo Moskoviči pri meču humanitarni, da ne bodo zavili petelinom vratov, ako jim utegnejo porezati grebene, je pa v redu, in grebene po-rezati bi bilo treba vsem slovanskim petelinom, ker drugače.si bodo med seboj vratove porezali, kakor je dozdaj še vedno bilo, ako niso ti petelini imeli nikogar nad seboj. Potreba svobode je — red! Italija — sobojevnica! Protesti prihajajo, saj bi jutri .... _ . . . • 1*i» 1 V ______i i ~ lf obilnem številu na našo čajanko v dvorano šole sv. Štefana v nec&ljo 7. nov. ob 2:30 popoldne. Pripeljite s seboj tudi svoje možičke, da se z nami vred povesele. Naši možje so nam vedno dobrodošli! H. Kuiar, predsednica socialnega odbora. -o- MWM*«HMMH*M*tMMtMMH*»«tM* MMMMMM*«*M**<< Dopisniki so proieni, da dopisa pošljejo Tedno malo preje, kakor sadnje , ura predno je list s&kljuien. Za torkoTO številko morajo biti dopisi t uredništvu najkasneje do petka sjuiraj prejšni teden. Za petkovo številko pa najkasneje do srede jutra. — Na dopise brez podpisa se na ©ura. — Roko-pisov uredništvo ne vrača. _ ______M.--—-----. j POZOR! Številke poleg vašega imena na naslovni strani kažejo, do kedaj je plačana vaša naročnina. Prva pomeni me-aec, druga dan, tretja leto. Obnavljajte naročnino točno. Entered as second class matter, June 10, 1943, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. J. M. Trunk: MALO PREGLEDA t V Moskvi so zdaj skupaj velike glave. Kako se bodo pomarnvali, bržkone do danes še sami ne vejo. Za mir v|B«oh„. £ DOGODKI l«»«««MMM***»t*«MM*M«M(M«MiM*M»M ZA SLOVO FATHER LEONARDU Chicago, 111. Rev. Leonard Bogolin, OFM, pomožni župnik pri Sv. Štefanu, je postal Lieutenant Rev. L. Evropi je glavno, da se uravnajo po zmagi razmere na i ^fanu, bo imel odslej o-vzhodu, toraj na slovanskem ozemlju, ki vključuje tudi praviti s fanti po vojaških tabo-Baltik, Mažare, Rumune in Dardanele. Ali imajo Rusi za riščih in na bojnih poljanah, to uravnavo kak res pameten in uspešen načrt, nihče ne ve, j Štiri leta je deloval v naši fa-morda bodo sami še na negotovem, izgleda pa, da bi Angli- ri, kjer je bil rojen in kjer je ja morala tu Rusiji pripustiti vplivno sfero. Saj razmere1 prebil večino svojega doseda-Lme k temu silijo. Na Balkanu, n pr., vre kakor v kotlu: ^f^ ^^ med seboj se pobijajo, četmki so baje z Nemci . . . vsaj v razen dyeh bratoy kj gta prf yo_ Ameriki menda prevladuje mnenje, da tu ni polj za ameri-|jakih Kot dijak bogoslovja je kansko udejstvovanje, in če se Amerika za kaj sličnega od- mai0 pred novo mašo bival v loči utegne zasvitati tudi v angleških glavah. Uravnati Sloveniji, kamor so ga predstoj- bi mogel le eden, ne dva. «*» *>oslalj' da .bolJ f?ozna Tudi nekaj malih glav je v Moskvi. Ali roji tem glavi- m 86 ** J 12Un cam le komunizem po ušesih? Celo nemški odbor je tam. v SR^aki ^rojakinje pri Sv. Dober ali slab? Poljski odbor tudi, da bi prišle Varšava m gtefanu so mu za slovo sedaj Moskva do sporazuma. Pri Cehih je v redu, neki Slovaki poklonili majhen vojaški oltar, delajo kisle obraze, pri Mažarih in Rumuncih bi morali Ru- ki se da zložiti skupaj in prena-si pametno urediti, trdo govoriti tudi s Turki, ki poznajo šati okrog v kovčegu, da bo lah-le — baksiš. Na Balk£ntfje zmeda in bo le zmeda, ako bi '^tnaševal na katerem koh Balkanci sami uravnali. Saj poznate, kako je da izgjjblj jo upanje že Amerikanci. Bolgari v prvi vrsti so nebogle- nog Najsvetejšega k bolniku, no dete v tuji zibelki. Pa imajo "male glavice" v Moskvi Tako odhaja opremljen z vsem, načrt tudi za Bolgare. Ta načrt obsega skupno mejo z kar bo najbolj potreboval. Rusijo. Bolgarija bi dobila tisto sporno Dobružo in bi bil, V soboto 30. oktobra so se konec sporov z Rumunijo, in Rusiia bi kontrolirala ustje zbrali rojaki m rojakinje okrog Donave in s tem Črno morje V Bolgariji naj bi potem pri-t^V^o ft šlo do volitev, in te glave v Moskvi upajo na zmago -- ko- progto in prisrčno 2ene cerkve_ munizma. Kakšnega komunizma? To bi bila notranja za- nega ^^tva Our Lady's Guild deva Bolgarov samih. so pripravile okusen prigrizek; Ali v Moskvi ni "malih glav", ki bi mislile tudi na ostali, tudi ječmenovec je bil na raz-Balkan in ne le na Bolgarijo? Ali naj pri ostalih balkanskih polago. Ko so se vsi malo okre-petelinih nastopi-Anglija? Bojim se £1bivkotlu lo naprej. Peteline mora prijeti močna roka, pametno ure- i poyzel begedo in poklical [> ravsanje in kavsanje, korfiu naj na oder cerkveni . na kratkb poslovili od odhajajočega Fathra Leonarda. Za društvo najsv. Imena pa tudi za farno skupščino Tretjega reda je govoril Mr. Michael Trinko J*., za društvo Krščanskih žena in mater Mrs. Anna Stevens, za Our Lady's Guild Mrs. Josephine Patrick, za Young Ladies' .Sodality pa Miss Julia Schiffler. V imenu tistih, ki so zbirali prispevke za odhodnico in dar pa je spregovorila par besed Mrs. Anna Zorko. Zbor Adrija je nastopil ponovno in zapel prav lepo pesmico, za katero je napisal besede Simon Gregorčič, napev pa je zložil Jakob Aljaž, oba duhovnika. Je tako lepa, da jo moramo še tukaj navesti: četku omenili. Zapeli so par primernih angleških in slovenskih pesmic, dve deklici iz 8 razreda — Gloria Kukman in Dolores Kahover — pa sta de-klamirali, ena angleško, druga pa slovensko odhodnico. Lt. Rev. Leonard Bogolin odhaja najprej na Harvard univerzo v državi Massachusetts, kjer mora najprej dovršiti pet tedenski tečaj za vojaške duhovnike, potem pa bo nastavljen na svoje službeno mesto. Obenem z ostalimi farani pri Sv. Štefanu mu želi vso srečo in obilo blagoslova na novem polju Poročevalec. -o- SLOVENCI SO SE IMENITNO ODZVALI Chicago, 111. Posamezne narodnostne skupine v državi Illinois so se na-j ravnajo po O PROSPERITETI IN DRUGEM Mt. Olive, III. Pred nekaj leti se je vedno povpraševalo, kje je ta obljubljena prosperiteta; vsak jo je težko pričakoval^ dolgo je gledala izza ogla, ali slednjič je le prišla, v vojaški suknji, in tudi še sedaj bi je ne bilo treba, ker pobrala nam je naše sinove in tudi že nekaj očetov. Dela je zares zadosti, vse je zaposljfeno: moški, ženske, in celo otroci med šolskimi počitnicami. zaslužek je tudi nekoliko primeren, ali še daleč ne dosega visokih cen, ki jih je treba plačevati za živila. Nad zaslužkom je strop, nad cenami kontrola. Ali bi ne bilo bolj na mestu ravno nasprotno: nad zaslužkom kontrola in nad cenami strop? Avtomatično se že izvaja kontrola nad vsakovrstnimi dohodki s tem, da se pobira dohodninski davek. Pri dohodkih delavcev se ne more nič zakrivati, ker je zadosti nadzorstva. Vse kaj drugega pa je s cenami, ki se trgu gor in dol. Rojenice Milwaukee, Wis. — Rojenice so se zglasile pri družini Frank J. Kovačič, 2226 So. 76. St., ter jima pustile sinčka. Tudi pri družini Gene E. Ka-stelic, 819 N. 15. St., so se zglasile in prinesle hčerko. diti in jim zabraniti vsako pripada ta vas, komu druga. Ako gre, kakor povsod, le "kakor po starem", bo po kratkem odmoru nov ravs in kavs. Na nebu zvezde sevajo, Na vasi fantje pevajo, Pojo glasno, pojo lepo, Pri srcu pa jim je hudo. Kaj bi ne bilo jim hudo, Kaj bi ne bilo jim bridko, Od doma se poslavljajo, Na vojsko se odpravljajo. i Sedaj pa se oglasi tenorski solist s pritajenim spremi j eva-njem zbora: Planine sončne, ve moj raj, Jaz tudi ločim se sedaj ! A Bog le ve, kaj tu pustim, In Bog le ve, kaj zdaj trpim. Te besede se ponavljajo, na- Vojak umrl La Salle, 111. —_Dne 22. okt. je v neki coloradski vojaški bolnišnici umrl saržent Martin Kotar, sin tukajšnje družine Martina Kotarja. Pogreb se je vršil z vojaškimi častmi dne 27. oktobra. Pokojni mladenič zapušča starše, enega brata in štiri sestre. Poročni zvonovi Cleveland, O. — Pred kratkim so se tukaj poročili naslednji domači pari: Edward W. Susel, sin Mr. in Mrs. Anton Susel iz 15900 Holmes Ave., in Miss Mildred Glo-denis. Cyril Stanonik, iz 1116 E. 67. St., in Miss Dorothy Alice Zu-gel, hčerka Mr. in Mrs. Martin A. Zugel iz 6308 Carl Ave. Louis Kromar, iz 1525 E. 254. St., Euclid, O., sin Mr. Johna Kromar j a, in Miss Annie Stucin. Ray Sternot, sin Mr. in Mrs. Frank Sternot iz Sylvia Ave., in služi pri mornarici v Great Lakes, 111., in Miss Anne Magdalene, najmlajša hčerka dru- menile zbrati 35 milijonov do- Star sistem je pač tak, ko vec larjev do 24. decembra tega le- zaslužiš, več plačaj, povrh pa ta, da zanje kupijo novo kri- še vedno slišiš: daj, daj! Pri žarko za božično darilo Stricu neki priliki je predsednik Roo- Samu. sevelt rekel, da tudi na poza- Vojni finančni odbor Zaklad- bljenega človeka ne bo poza-niškega oddelka, ki ima svoje bil. Gotovo je imel v mislih urade na 105 W. Adams St. v stare, izdelane ljudi. Ali teh . Chicagi, naznanja, da je bilo do ljudi Jje večmiltfonska arma- zine Mr m Mrs Frank Magda-28. okt. nabrano $27,905,180 da. Seveda, kolikor mu je bilo lene iz Prince Ave. in da manjka le malo več kotj mogoče,vje izpolnil svojo obsedeni milijonov dolarjev, pa bo križarka plačana. V primeri s svojim številom so se Slovenci prav lepo odzvali in so med vsemi skupinami na osmem mestu. Tukaj je celo poročilo, kakor ga je te tfni objavil omenjeni urad. Cpl. Albin Koren, 1234 E. 59. ljubo s tem, da je bil sprejet St., in Miss Christine Kurent, Social Security zakon. Za nas j 1321 Russell Rd. starejše je seveda veliko pre- John Zabukovec umrl Waukegan, 111. — Po dvelet- WAR BOND SALES OF THE NATIONAL GROUPS FOR THE CRUISER CAMPAIGN Armenian ..................—.$ Austro-Hungarian ------- British ______________________ Chinese (estimate)---- Czechoslovak ------------ Danish__________________ Finnish tehnični saržent Peter in^iostal° Za pPeiiV,janje* Jak? J. Pluth Jr., sin Mr. in Mrs. Pe-6 485 000 001 PriP<>vednjejo tukaj Pečlarji, ter Piuth iz 1205 N. Center St., W,000.00 ki se jim lahko verjame. Tudi prejel ietaisko medaljo za voj-755,500.001 pri tej zadevi se še vedno lah- ne zas]uge mo, 150,000.00 4,820,425.00 zbor Adrijo. Pevci so najprej zapeli ameri ško državno himno, potem pa so dodali preprosto pa zelo milo pesmico "Tam na vrtni gre- Amerikanska javnost si že norce brije iz Jugoslovan- ££Kju skega edinstva. Vidi pac, kako se partizani, gerilci, cetniki tarček da go ^ lahko vsi vide_ kavsajo med seboj, da se Nemec zadovoljno smehlja. Niti u Za A^jo sta nastopili dve pri "vladi" ni nič bolje. Amerikancem ni zameriti, ker vi- majhni deklici: Dolores Piihek dijo le zunanjo obliko. Vse trenje je treba presoditi iz in Millie Hozian; prva je de-bolj višjega stališča: končno gre vsem za svobodo, dasi za-1"1 " sleduje vsak svojo pot. Grof Sforza hoče Italijane zdru-žiti za laško demokracijo, ki bi pomenila kolikor toliko svo- ^^bl bodo. Ali se mu posreči ? Oj z Bogom domovinski svet, Irish (J ^ a1) Oj z Bogom ti planinski cvet, Italian ____________________ Nebeški čuvaj te vladar, jLithuanian (Varkala)... Ne zabim te nikdar, nikdar! LithuamanMargutis | Radio Program (Olis) _____________________________ Naš tenorski solist Je moral Luxemburg ---------------- 322,500.001 popoln in ima svoje luknje. Ta- kontroUraniin ozemljem. Na- Netherlands ________isnnnftflOl, . . ->- o-----u... Poročilo pravi sa- kaj ukrene Za ZDOlJ.san^' mo, da je bil odlikovan, ker je ;ako je državna vlada pn volji. uničn sovražno letalo na pole. 71,650.001 Skoraj vsak novi zakon je ne- fcih nad Nemčijo in od Nemcev t •___•_____ ■ ~ T« delati tisti večer, zato je sopra- Poland klamirala v slovenščini, druga pa v angleščini. Obema je šlo gladko izpod rok, - ju-- t*, v za kar bo šlo nekaj kredita tudi Ideja je dobra, ce dobijo ltaii- našim častitim šolskim sestram, jani demokratično svobodo in so poleg tega še zedinjeni. ki so ju pripravile. Deček Da-Sforza zida na pomoč Amerike in morda bi bila ta pomoč niel Grimsic je nato zaigral par tu na mestu, ako zasleduje le demokracijo med Lahi, in ni veselih na harmoniko. to le pomoč za neki protiutež zoper leak slovanski blok. Kdo naj pomaga pri slovanskem demokratičnem stremljenju za svobodo? Amerika? Hm? Cemu potem tako močno upa Sforza za Italijane na Ameriko? Ali bi potem res mogli Slovani, ali vsaj Balkanci, upati na amerikansko pomoč? Dvema bi Amerika težko mogla pomagati. Slovansko ozemlje mora tvoriti območje za se, in si skušati pomagati samo, v drugih delih Evrope pa naj pride do amerikanske ali angleške ali katere koli pomoči. Eni in isti ne more pomagati ostali Evropi in Slovanom, ako. naj ne ostane pri prejšnjih zmešnjavah in zmedah. Slovani naj bi se izučili, če je amerikanska javnost začela norce briti vsaj iz jugoslovanskega edinstva. Prej je bilo dosti pisanja o malih državicah tam na Baltiku, dosti tudi porivanja v ospredje od strani "izseljenih vlad". Zdaj je vse nekako utihnilo. Odkod ta pojav? i nem tonu. Moskva ima hudo oster meč, in ruski meč je izpremenil in Gospod obmizni ravnatelj je nato pozval k besedi vse navzoče duhovnike, ki so bili vsi mladi in razen enega vsi duhovni sobratje Rev. Bogolina. Najprej je govoril Father Aloysius, gvardijan iz Lemonta in sošolec Rev. Bogolina. Za njim so govorili patri Charles," Jerome, Louis, Andrew, končno pa še benediktinec pater Alfred, kaplan pri sosednji nemški fari sv. Pavla ; ta gospod je imel tudi fotografski aparat s seboj jn je fotografiral navzoče zdaj od ene, zdaj od druge strani. Vsak, ki je bil poklican k besedi, je povedal nekaj malega, deloma v resnem,, deloma pa v zabav- -------------------------_______________H siSjSSiE ko je tudi Social Security, ^,stanjen je nekje v Angliji in je nistka-solistinja Miss Gene Ko- Roumanian .................. 7,610.00 prepoveduje, da bi smel Kdo kot radio operator član posad- 75,000.00; zaslužiti več kot $14.99 na me- ke na neki leteči ^^^ Sgt. renehan prevzela njegov napev Russia ---------------------- in ga podala izredno lepo in ob- Serbian ----------------------- - r . j • .j . ..Slovene ........................ cuteno, pa tudi vsi drugi so peli Swiss (to oct. 8)........- prav lepo. Nekateri v dvorani: Syrian __________________ so pripomnili, da Aririja še Ukrainian ---------------- nikdar ni pela tako lepo, kar bo malo pretirano, kaže pa, da je šla pesmica občinstvu do sr- 27,000.00 432,050.00 7,935.00 87,600.00 55,000.00 TOTAL._____________$27,905,180.00 Poročevalec. -o- ca. V imenu družine je spregovoril par besed Mr. Anton Bogolin Jr., najstarejši brat Rev. Leonarda, ter mu izročil lepo novo urico za spomin od domačih. Slučajno |e bil ta dan rojstni dan Rev. Leonardove matere, M^s. Uršule Bogolin, ki je dopolnila 65 let. Oče je pa teden j torto, itd. Naši najmlajši nara-prej dopolnil 70 let. To bo za ščaj pa nam bo podal na odru mnoge v naši naselbini nekaj!par ljubkih prisrčnih prizorov novega, ker na pogled ne bi s pesmimi. Imele bomo prav ve-nihče Mr. Bogolinu prisodil več sel nedeljski popoldanski sesta- VABILO NA ČAJANKO! Chicago, III. Prihodnjo nedeljo dne 7. novembra ob 2:30 popoldne priredi Jugoslovanska 2ena običajno letno čajanko, ali bolje vabi vas vse zavedne Slovenke v Chicagi na časico kave z domaČimi slaščicami, kot piškoti, sec, ako je zmožen za kako delo, na primer za nočnega čuva- Pluth je star komaj 21 let. Pri ameriških letalcih je od avgu- ja ali kaj podobnega. Izvzeto je gta 1Q42 Njegov bratf Pvt> Ed delo na farmi, ali koliko dni te pa farmar potrebuje tukaj v Illinois? Prav malokedaj in še takrat hoče imeti dobrega delavca, ne pa starih, ki niso več zmožni prestajati letne vročine. Pri državnem starostnem zakonu se pa že vidijo posledice pri razpadanju pohištev, katera so državna last po odpovedi prosilcev za starostno podporo. Kdo more pri tej skromni podpori od prejšnjega lastnika V imenu naših cerkvenih izpretoinja še vsak dan, in tako se je tudi tisto porivanje j društev so se njihovi zastopniki kakor kakih 55 let. Oče, Mr. Anton Bogolin, je tudi spregovoril par besed ob tej priliki. nek pri čaši kave. Saj je nam v teh tako skrbi polnih časih tako potrebno malo razvedrila. S Končno je bil pozvan k bese- tem se vzdržuje in krepi tudi di Rev. Leonard. V izbranih be- morala na domači fronti, da ne sedah je opisal zbranim fara- omagamo v tem vojnem času ward Pluth, služi pri inženirskem oddelku v Van Burenu, Arkansas. ■ .. t — ■ »• t-A-.-i Smrt kosi . De Ruyter, N. Y. — Dne 20. okt. je tukaj umrl rojak Peter Mestek, 70, doma iz vasi Mar-tinjak pri Cerknici. V Ameriko je prišel pred 40 leti in je bil več let gozdar v West Virginiji, zadnjih 21 let pa je živel na zahtevati, da bo pohištvo ohra-|farmi v De Ruyter, N. Y. Zapu-nil v redu in dobrem stanju? ženo, sina in hčer ter več Kako naj zmaga še te stroške? !drugih sorodnikov. ^ . j Prav s t$jn je bil kozel ustre- nom važnost svojega novega dela, ki mu nikakor ni neznano. Tekom, svojih počitnic je namreč obiskal enega svojih Kot vstopnino in prispevek za vse se bo pobiralo od osebe po 50c. Kar bomo napravile čistega, se bo kupilo za isto takoj bratov v taborišču ter je tam vojno posojilo, ali vojni bond. par tednov pomagal vojaškemu duhovniku; tako približno že Se enkrat apeliram na vse rojakinje Slovenke, da pridejo ljen. Videl sem zadnjič tudi žalostno novico, katero je poročal rojak brat Zgajnar iz Gilberta, Minn., da je bil tam na odprtem rudniku ubit eden naših rojakov ; imena se ne spomnim več. Pred dvema letoma, ko sem bil na obisku v Minnesoti, sem se najprej ustavil na Gilbertu pri Johnu in Angeli Preglet in sem šel pogledat ta odprti rudnik; mislim, da je bil že takrat kakih 200 čevljev pod površjem. (Nadaljevanje na 5. str.) Godbena in pevska prireditev Chicago, 111. — Emil Sigur-njak, ki vodi "The Sigurnjak Hawaiian Studio" na 2716 S. Ridgeway Ave., bo v nedeljo 7. nov. ob dveh popoldne priredil koncert s svojimi učenci v A-merican Bohemian Hall, 1440 W. 18. St. Vstopnina 50c. Njegovi učenci nastopajo na r^dio in drugod in so dobili že 'vse polno nagrad. Dohodki iz tega koncerta bodo porabljeni za inštrumente, uniforme in razno opremo za učence. MALO ZGODOVINE O GIBRALTARJU -KLJUČU SREDOZEMSKEGA MORJA DA OSTANEJO MOČNI IN PROŽNI V letu 1940 in 1941 so Nem- vedno manj hrane. Marokan-' ci in Lahi že govorili, kakor da ci so tihotapili živež oblegan-! je Gibraltar že padel kakor cem za drag denar. Vtihotap-; zrelo jabolko v njihov žakelj. Ijeni živež je bil povečini po-Nemci so računali, da bodo kvarjen. Ljudje so začeli spr-prišli do Gibraltarja kar od va potihem, potem pa vedno dveh strani, skozi Španijo, pa glasneje godrnjati in zabav-tudi po obrežju Afrike. Pa ljati čez generala Elliota. V i tudi v Rimu so delali račune, mestu so izbruhnili nemiri in da Gibraltar mora postati la- neredi. Moški in ženske so pre-ška postojanka in da bo Sre- klinjali generala in zahtevali, dozemsko morje postalo "Ma- da se vdajo. Otroci so zboleli in re nostro" (naše morje), kakor umirali v naročju mater ter je to rad omenjal napihnjeni vpričo očetov vojakov. Vojaki Mussolini v svojih govorancah. so napadali pekarne in davili; Zgodilo se ni ne eno, ne drugo/straže, da so nakradli kruha Prišli so fantje iz daljne Ame- za svojo družino in zase. Pre-rike preko morja in Angleži kupčevalstvo je cvetelo. Hra-preko Sahare in iztirali ošab- no so plačevali z zlatom, ne nazije in fašiste iz afriške Nazadnje je zmanjkalo drv. celine in sredozemskih otokov Ljudje niso mogli kuhati, o-' in jih zdaj pode z italijanske bleke in obuvala tudi ni bilo celine « same. Sredozemskoj mogoče dobiti, začeli so hoditi morje pa je rešeno nazijsko-; bosi. Se sam general Elliot je fašistične nevarnosti in ključ hodil obut v čevlje iz šotor-Sredozemlja — Gibraltar je skega platna, zdaj varen, bolj, kakor kedaj Obleganje se je potegnilo preje v angleških rokah. Z gi- tja do meseca marca leta 1781. j braltarskih pečin zopet čuva Takrat je priplula preko mor-morsko cesto med Atlantikom ja ladja z živežem. Istočasno in Sredozemljem angleški lev. je začelo špansko topništvo Gibraltar je zanimiva točka, obstreljevati trdnjavo in me-Poglejmo nekoliko njegovo sto. Granate so povzročile v zgodovino: mestu velike požare, ki jih ni Pred sto in osemdesetimi le- bilo mogoče pogasiti. Po meti je bila huda borba med Spa- stu so se množili neredi in ro-nijo in Anglijo za osvobojen- panja. Angleške obrambne čr-je Gibraltarja. Angleži se mo- te so se rušile, vojaki in ljudje rajo zahvaliti zmagi leta 1779 so bežali in iskali zavetja v samo golemu slučaju in izdaj- skalah. Mesto je bilo uničeno, stvu. prebivalci so se skrivali v skal- Angleži so vzeli Gibraltar natih duplinah, samo da bi u-Špancem 1. 1704. Trdnjava šli španskim granatam. Od 15. sama na sebi ni važna, pred- aprila pa vse do konca meseca stavijala pa je takrat in še da- maja je padlo na gibraltarsko nes naravno utrdbo gibraltar- trdnjavo 77.000 krogel in gra-ske ožine. Ožina je tu široka nat. samo 15 km. Gibraltar je edi- Tedaj, ko se je še samemu na zveza med Atlantskim oce- generalu zazdelo, da je položaj anom in Sredozemskim mor- nevzdržen in bo treba predati jem ter važno angleško opo- ključ Sredozemskega morja S -i JUGOSLAVIJA JE POSTALA UGANKA P. Bernard Ambrožič OFM. Vse do trenutka, ko pride povelje za napad, se mora to osobje nekega ameriikega nosilca aero-planov vež bati, da je gibčno kakor ščuka. Ti borci so se pred kratkim udeležili "wpadw na Wake Island, kjer so jih Japonci dobili po grb L TO IN 0N0 IZ ŽIVLJENJA DV SVETA rišče na poti v Indijo. , Spancem, je prišla nepričako- General Elliot, poveljnik vana pravočasna pomoč. Ob-Gibraltarja, je rekel leta 1779: leganci so ujeli dva španska "Kdor ima Gibraltar, ta ima v begunca, ki sta izdala, da porokah ključ Sredozemskega stavljajo Spanci novo topni-morja." Prav do danes so se štvo in se vedno bolj približ|i-držali Angleži teh besed in so jejo trdnjavi, ljubosumno pazili na skalnato V noči 26. novebra 1781 le-steno ter se borili z vsemi mo- ta se je odločil general Elliot gočimi sredstvi, da bi jo obdr- na obupen korak. Pod povelj-žali v svoji oblasti. stvom generala Rossa je 2014 Spanci pa poudarjajo svoje ljudji začelo napad na špan-pravice do Gibraltarja že od sko vojsko. Spanci so bili preleta, ko so ga Angleži obdržali senečeni in so začeli v neredu le z največjim naporom in z bežati. Angleži so uničevali to-zvijačo. Ce bi Spanci takrat o- pove in zažigali smodnišnice. svobodili Gibraltar, bi se zgo- Španska vojska je bila odbita, dovina v teku zadnjih 160 let Spanci niso izgubili poguma, obrnila v drugo smer. Začeli so postavljati nove ba- Leta 1779 je Španija napo- terije in utrjevati svoje polo-vedala vojno Angliji. Velika žaje. Moštvo so povečali na španska vojska se je zbrala na 30.000 ljudi, kopnini, ki veže Gibraltar s Položaj v Gibraltarju je po-špansko zemljo. Spanci so po- stal spet brezupen. Izbruhnile stavili težko artilerijo in utr-|so bolezni, skorbut, ljudje so dih položaje za daljše oble-j umirali dan za dnem. Dan za ganje. Vojni načrt Spancev je dnem se Je manjšalo število bil, da bi sestradali Angleže, braniteljev. nakar bi se morali potem vdati. kazati, da njegovo ime res nekaj pomeni. Ime mu je namreč "Bullet Proof." -o- VERSKE IDEJE BUŠMA-NOV Bušmani poznajo Najvišje Bitje, ki je ustvarilo svet, ga vlada in ohranja, daje življenje in povzroča smrt. Ime mu je Kaang. On je gospodar, veliki poglavar v nebesih. Z očmi ga ne moremo videti, spoznamo ga pa s srcem. V času lakote ali vojske ga kličejo na pomoč skozi celo noč in uprizarjajo ples mokoma. Kaang daje življenje in smrt. Daje o-ziroma zabranjuje dež. Ce ne __divjačine,- govore: — bere prav tepfe ^vote za davke "Kaang, daj nam divjačine!" iz tega vira. Letos v mesecu V lakoti ga prosijo: "O Kaang, avgustu je prišlo v federalno mar nismo tvoji otroci? Ne vi-zakladnico $102,714 za truke, ;diš naše lakote? Daj nam kru-$641,850 za avtomobile in mo- ha!" In On jim £a da v obilni torna kolesa, $2,238,782 za po- meri. Kje stanuje, ne vedo, i-samezne dele in potrebščine,! ma pa ženo, kateri je ime Co-|2, 765,205 za zunajna in no- ti. Odkod izhaja, je neznano tranja gumijasta kolesa, $4,- Poznajo tudi druga imena za 790,321 od olja za mazanje, oziroma tega nočejo izdati. $23,097,568 za gasolin, $17,- Najvišja Bitja, kakor Ikqum'n 002,427 za uporabo motornih j kar pomeni Oče tam zgoraj, POVPRAŠEVANJE PO PLENICAH Ker trgovine z oblačilnimi blagom ne morejo več postre-či vsem odjemalcem ki želijo kupiti plenice, se je OPA zavzela, da bo več zaloge za izredno visoke letošnje tozadevne zahteve. Izdelovalcem plenic je zdaj dovoljeno zahtevati zanje nekoliko več, kar pa ne pomeni, da se bodo tudi pri prodaji na drobno cene zvišale. - - -o- DOHODKI OD MOTORNIH VOZIL Četudi je vožnja z motornimi vozili zdaj zelo omejena, vendar Stric Sam še vedno na- j dobe razširjeno. Znanih daritev na splošno nimajo, edini njihov obred so molitve in ples. Vedder poroča o religiji prvega rodu Bušmanov sledeče: "Caste Najvišje Bitje Huve, Stvarnika in ohranjeval ca sveta. Kličejo ga enkrat na leto, in sicer ob žetvi. Obred spremljajo z raznimi ceremonijami in molitvijo, ki se glasi: "O-če prihajam k Tebi; prosim Te, daj mi hrane in vsega drugega, česar potrebujem za življenje." Molitev opravljajo skupno, v slučaju bolezni pa se vsak zase obrača k Huve za pomoč. ^ife: -0- vozil, $14,171, 724 za osebno transportacijo, in $18,545, 987 za transportacijo blaga. Istočasno so začeli Spanci napadati mesto z morske strani. Dve sto trideset topov je , . ,-00 . . . . . bruhalo ogenj na angleško kov in 4632 vojakov, katerim trdnjavo GOLOBI PISMONOŠE Neverjetno se sliši, pa je vendarle resnica, da je ranjeni golob pismonoša zmagal v 45 milj dolgi golobji tekmi iz Hammonda, La. do New Orle-ansa ter prekosil 203 druge golobe pismonoše (carrier pigeons). Povprečno je preletel 979.30 sežnjev (yards) na minuto. Siromaček je imel to nesrečo, da ga je po vsej priliki ;zen, gredo ali T'koe, t. j. Oče, poleg tega pa še nekega nižjega duha T'ang, o katerem pa zelo neradi govore, ker ni njihov, ampak je k njim prišel pod vplivom sosednjih Hotentotov, ki so prinesli v "deželo že bolj zmedene pojme o Najvišjem Bitju. | Poleg idej Najvišjega Bitja ima Bušman tudi vero v posmrtno življenje. Smrt mu je samo neke vrste spanje. Mrtvecu dajo v grob orožje, obleko in hrano. Ce nastopi bole-Bušmani k grobu V trdnjavi je bila posadka 209 častnikov, 482 podčastni- moral neki lovec obstreliti. in prosijo umrle pomoči. Na Kljub temu pa je ravno ta go- podlagi tega lahko trdimo, da lob zmagal. Morda je hotel do- je česčenje prednikov precej je poveljeval general Elliot V mestu je bilo poleg vojaštva še okrog 7000 civilnega prebivalstva. Dne 13. septembra 1782 leta je priplulo pred Gibraltar o-flromno špansko - francosko BEŽITE, STRAHOVI GREDOl Oblegovalcev je bilo vsega Vodovje. Angleži so videli, da skupaj okrog 14.000. Španci so izsub\jen. Kar pade so izkopali utrdbe, na katere nekemu nemškemu vojaku, ki so postavili 150 topov. S kop- Je sluzi1 v angleški vojski, v ne strani je bila blokada popolna. Z morske strani pa je od Časa do časa uspelo Angležem, da so poslali oblegancem v mesto potrebno hrano in strelivo. V mestu ni bilo dovolj ži- glavo genialna misel. V posebnih pečeh naj se ulijejo topovske krogle in potem zažgo z njimi sovražnikove ladje. Spanci so začeli obstreljevati z ladij trdnjavo. Tudi o- veža in še ta je bil zelo^drag. |bleganci niso počivali. Strejali Angleži so morali pridno varčevati z živežem. Španska mornarica je bila zasidrana v Algeziaškem zalivu nasproti Gibraltarja. Po-malem so začeli Spanci napadati prve dni meseca junija. Spanci niso napadali s težko artilerijo, temveč so čakali, da bo lakota prisilila Angleže na predajo. V mestu samem pa je bilo so na sovražnikove ladje. Krogle so se zarile v les, ki se pa ni užgal. Zdelo se je, da ne bodo imeli Angleži nobenega u-speha. Ponoči so pa na ladjah nastale strahovite eksplozije v ladijskih smodnišnicah. V kratkem Času je bilo brodovje uničeno in obleganci rešeni. Spanci so ponudili 13. februarja 1738 leta branilcem Gibraltarja mii^ Ta chicaški policaj nikakor ne namerava *asiraiiii mala otrok«, ki no-čejo iti spat. Samo poskuša nove vrste obrano masko, ki varuje pred osebij en jem in dežjem. Skozi njo lahko kadi, govori pa tudi po nosu s« lahko popraska. ČESNU IN ČEBULI — ČAST! 2e stari narodi — Egipčani, Grki in Rimljani — so poznali zdravilna svojstva česna in čebule in ju uživali v hrano in kakor zdravilo. Sedaj tudi moderno zdravilstvo znova sega po njih. Tako je n. pr. zelo razširjeno česnovo zdravilo proti poapnenju in na solncu prekuhani češenj. To sredstvo se u-porablja tudi proti težavam v prebavilih. Sorodnik česna in čebule je drobnjak, ki se v kuhinjah še vse premalo uporablja. Saj vsebuje to zelišče za zdravje najdragocenejše snovi, ne da bi imel tako oster in mnogim neprijeten duh kakor česen in čebula. Posebno v novodobni prehrani mu pripada izredno velika vloga. Vsaka solata, večina jajčnih in drugih jedi se da z njim izvrstno začiniti. Česen in čebula sta neizprosna sovražnika zajedalske so-drge v človeškem telesu. V! vročeip podnebju sta ljudem nepogrešljiva. Posebno cenijo česen kot sredstvo proti tra-kulji in navadnim glistam — proti tem uporabljajo česen tudi pri nas. Ljudje, ki nimajo v redu presnove, naj uživajo veliko česna. Pravijo, da pomaga celo proti kaši ju in pa naduhi. V lekarnah prodajajo učinkovite česnove in čebulne snovi v obliki tablet, ki so brez vonja in okusa. Kogar moti če-snov in čebul j in duh v naravnem stanju, naj po jedi žveči listič svežega peteršilja in neprijetni vonj iz ust bo izginil. ^jjgL Da se razumemo prav takoj spočetka! Nikakor ne mislim reči, da je Jugoslavija postala uganka nam, ki položaj tam presojamo po direktnih poročilih, prihajajočih nam naravnost iz Slovenije. Ta poročila razlagajo dogodke v Sloveniji zelo razumljivo, pa mečejo precej dobro luč tudi na dogajanja v drufcih delih Jugoslavije. Mi smo si torej hočeš nočeš skoraj popolnoma na jasnem glede položaja tam doma. Pač pa je Jugoslavija postala velika uganka Ameriki in Ame-rikancem, ki se začenjajo o njej bolj in bolj dvomljivo izražati. Polagoma in z obotavljanjem spoznavajo, da so nasedli partizanski propagandi in brez resnične podlage še pred kratkim povzdigovali partizanstvo kot končno in edino veljavno reši tev za bodočnost Jugoslavije. Danes že kar z neko nervoz-nostjo ugibajo, kaj je prav za prav na stvari. Partizanstvo jim ni več tisto idealno osvobodilno gibanje, ki so ga še pred kratkem proslavljali v deveta nebesa, ampak se je v njihovih oče izprevrglo v to, kar je v resnici — revolucionarno giba nje! In z večjo ali manjšo skrbjo ugibajo, kam utegne to re volucionarno gibanje privesti... Ali ne morda celo do tega, da se bodo partizani postavili po robu zavezniškim četam, ako se izkrcajo kje na Balkanu . . .? Ker je bilo toliko hrupa o partizanskih uspehih, ker se je pisalo na dolgo in široko, koliko je med partizani tudi Lahov in drugih nemških sovražnikov, je seveda ostal vtis, da je partizanstvo silno močno — in posledica je, da Zaveznizke kar skrbi, kaj bo, ako se odločijo za invazijo Balkana, posebej Jugoslavije. Mi smo seveda vedeli, da partizanstvo še davno nima pod klobukom vseh jugoslovanskih ljudi, čeravno so nas partizanski propagatorji za žive in mrt> ve hoteli o tem prepričati. Vedeli smo, da so še druge sile pripravljene za osvobodilno delo, da $o pa čakale bolj ugodnega trenotka. Zdaj je videti, da je prezgodnji partizanski nastop prisilil tudi druge, zlasti Mihaj-loviča in njegove četnike, da stopijo na teren. In se je takoj pokazalo, da je res, kar smo vedeli: partizanstvo še davno ni EDINA sila tam, ki naj bi kaj pomenila! In pokazalo se je tudi, da ima partizanstvo resne nasprotnike v narodih samih, in obenem, da partizanstvo ne trpi poleg sebe nikogar, ki bi imel količkaj drugačne cilje kot jih ima Komunistična Partija, ki diktira Osvobodilni Fronti. Zato slišimo o medsebojnih ravsih in kavsih in prihajajo poročila, kako OF ali partizani obsojajo na smrt Mi-hajlovičeve pristaše. (Najbrž se ne motimo, če mislimo, da skušajo partizani na debelo pobijati znane Vaške Straže v Sloveniji in drugod . . .) Kako deluje partizanska propaganda, kaže poročilo d zasedbi štirih "strategičnih" krajev v Sloveniji: Gradišče, Novi grad, Višnji vrh in Kopriva. Neka mapa v ameriškeip listu je postavila Novi grad nekam v Liko .. . Ostale tri kraje iščite v slovenskem geografskem leksikonu, ki omenja celo vsak najmanjši zaselek, in boste hitro uvideli, koliko so vredni partizanski "komunikeji". Toda ne samo neslovenska Amerika, tudi nekateri slovenski listi tu so gladko nasedli poročilu in v mastnem tisku našteli imena tistih štirih krajev, ki jih v Sloveniji ali ni ali so pa tako neznatni, da njihova "zasedba" popolnoma nič ne pomeni! Toda če na take reči opozoriš, si "defetist" in zaslužiš, da prideš med izdajalce! Za nekaj tednov je pač obveljalo to, da je partizanstvo magično sredstvo, Adamič pa prerok vseh prerokov tu med nami. Bilo je že zapisano na nekem drugem mestu, da bo marsikoga bolela, glava, ko pride vse na dan. Zdi se, da se glavobol že pričenja. In ga ne bo nič manj med neslovenskimi Amerikanci kot med slovenskimi. Ko stoji svet pred revolucijo, ki je neprera-čunljiva, stvari niso več tako preproste kot ob sami lepi veri v "osvobodilno borbo". Krivda na današnjem položaju je kajpada mnogovrstna. Ni mogoče pokazati s prstom na krivce samo v eno smer. Kot so stvari danes, se ne moremo ogrevati za predstavnike jugoslovanske vlade, pa naj se pišejo Mihajlovič ali kakorkoli. Med njimi so resnični krivci, ki niso pravočasno poskrbeli za potrebne sporazume in niso pokazali prav nobene odjenljivo-sti. Toda na drugi strani ne moremo prezreti dejstva, da tudi levičarji niso pokazali ničesar drugega ko svoje levičarstvo in so z njim desničarje gnali bolj in bolj na desno. In smo prijadrali s svojo staro domovino v žalosten položaj, v katerem je videti glavni cilj vsega početja v medsebojnem obračunavanju, ki ga propaganda od obeh strani bolj in bolj podpihuje. Ali je naša naloga, da še sami pomagamo podpihovati?, Ali bo zmagala pamet? DOGODBICE Klara Schumann, žena znanega skladatelja, je priredila družaben večer. Schumann silno utrujen, je sedel v kotu, ne da bi se udeleževal zabave. "Ali še ni čas, da greva domov?" je zašepetal svoji ženi, "jaz sem strašno truden." "Ampak, ljubi moj, saj sva vendar doma." Schumann se je takoj dvignil in odjadral proti svoji spalnici. Popularni dunajski skladatelj E. Eyesler, ki je te dni slavil 60 letnico svojega rojstva, ima malo vnukinjo Lizefoto, ki obiskuje gimnazijo. Pred nedavnim je bila v velikem vari-eteju in je tam občudovala skupino jc^resiranih opic. "Te opice so nekaj sijajnega, stari oče," je pripovedovala Eysler-ju, "kakšne umetni je znajo in kako so podobne ljudem — naravnost deprimirajoče!" _ Da, za opice," je dejal Ey-sler. ' IZREKI Skozi ključavnico se več vidi kot skozi nastežaj odprta vrata. » * » Ljudje najraje oproščajo tam, kjer bi i sami radi gre- Pjevladovanje samega sebe je najboljši znak izobrazbe. _ * * * Voznik v gostilni gnjat obira, na dežju zunaj konj mu hira. Le on zadosti zna, ki veruje v Boga. * * e . Kdor konja preklinja in z bičem krtači, prav dolgo mu hlodov iz gozda ne vlači. 'M HUMOR NA NAGROBNIH SPOMENIKIH Na nekem tirolskem pokopališču čitaš še danes napise kakor: "Tu počiva Caspar Vogel oče in mesar 24 otrok." . . Stran 4 £etek, 5. novembra 1943 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 5. novembra AMERIKANSKI SLOVENEC VEČ PROSTOSTI NAROČILA ZA PURANE Stran 4 BESEDILO ZAVEZNIŠKEGA DOGOVORA SKLENJENEGA V MOSKVI Zadnji ponedeljek dne 1. novembra so objavili, kakor že poročano, štirji glavni zavezniki proti osišču sklenjen dogovor. Te zavezniške velesile so Anglija, Kitajska, Rusija in Združene države. Besedilo tega .dogovora se glasi: "Vlade Združenih držav, Ze-dinjenega kraljestva . Velike Britanije, Sovjetske Unije in Kitajske izjavljajo: Zedinjeni v svoji odločitvi in namenu, v soglasju z izjavo Ze-dinjenih narodov z dne 1. januarja 1942 in poznejših izjav, da se nadaljuje s sovražnostmi proti osiščnim silam, s katerimi so v vojni, dokler take sile ne polože svojega orožja na podlagi določil za brezpogojno predajo; Zavedajoč se svoje odgovornosti za zaščito in osvobojen je samih sebe in zavezniških ljudstev pred nevarnostjo napadanja in priznavajoč potrebo zagotovitve hitrega in rednega prehoda iz vojne v mir in ustanovitev ter vzdržavanje mednarodnega* miru in zaščite z čim manjšim odvrnjenjem svetovnih človeških in gospodarskih virov za oboroževanje, izjavljajo skupno: 1. Da v njihovih združenih nastopanjih, obljubljenih za nadaljevanje vojne proti njihovim respektivnim sovražnikom, bodo nadaljevali, kakor tudi za organizacijo in vzdržavanje miru in zaščite. 2. Da vsi, ki so v vojni s skupnim sovražnikom, bodo nastopali skupno v vseh zadevah, nanašajočih se na predajo ali razorožitev takih sovražnikov. 3. Da bodo podvzeli vse potrebne odredbe, ki jih bodo smatrali potrebnim proti vsaki žalitvi ali kršitvi pogojev in določil, ki bodo naloženi sovražniku. 4. Da priznavajo potrebo ustanovitve ob čim hitrejšem praktičnem času splošne mednarodne organizacije, ki naj temelji na načelu suverene enakosti vseh miroljubnih držav ter omogoči pristop vsem državam, malim in velikim, za vzdržavanje mednarodnega miru in zaščite. 5. Da za namene vzdržava-nja mednarodnega miru in zaščite med upostavljanjem zakona in reda in sistema za splošno zaščito, se bodo posvetovali med seboj eden z drugim in kakor že bodo okoliščine zahtevale tudi z drugimi člani zedinjenih narodov v zadevah skupne akcije v dobro družbe narodov. 6. Da po končanih sovražnostih ne bodo imeli svojih vojaških sil v ozemljih drugih držav, razen v slučajih in potrebah, ki jih predpisuje ta izjava in pa po skupnem posvetovanju. 7. Da se bodo posvetovali in sodelovali med seboj in z drugimi člani zedinjenih narodov za pospešitev in ustvaritev praktičnega splošnega sporazuma z ozirom na urejevanje oboroževanja v povojni dobi. Zunanji tajniki ali ministri Združenih držav, Velike Britanije in Sovjetske Unije ugotavljajo, da njihove tri vlade so v ^popolnem soglasju in sporazumu, da zavezniško stališče napram Italiji mora temeljiti na osnovnem načelu, da fašizem in vsi njegovi zli vplivi in oblike morajo biti popolnoma uničene in zatrte in da bodo italijanskemu ljudstvu dane vse prilike, da si ustanovi vladne in druge ustanove, ki bodo temeljile na demokratičnih principih. Zunanji tajniki ali ministri Združenih držav in Velike Britanije izjavljajo, da je nastop njihovih vlad od pričetka invazije italijanskega teritorija, toliko kolikor zahtevajo voja- ške potrebe, slonel na tem stališču. V pospeševanju tega stališča v bodočnosti, zunanji tajniki ali ministri vseh treh vlad soglašajo, da sledeče odredbe in določbe so važne in naj zato postanejo veljavne: 1. Nujno potrebno je, da italijanska vlada mora postati bolj demokratična z vključitvijo zastopstva onih delov italijanskega ljudstva, ki je vedno nasprotovalo fašizmu. 2. Svoboda govora, bogočast-ja, ali političnega prepričanja, svoboda tiska in svoboda javnega zborovanja se ima obnoviti,v polni meri italijanskemu ljudstvu, katero je tudi upravičeno, da formira antifašistične politične skupine. 3. Vse ustanove in organizacije, ki jih je ustvaril fašistični režim, bodo odpravljene in zatrte. 4. Vsi fašistični ali profaši-stični elementi bodo odstranjeni od vseh uprav, ustanov in organizacij javnega značaja. 5. Vsi politični jetniki fašističnega režima se imajo spustiti na svobodo v soglasju popolne amnestije. 6. Demokratični organi lokalnih vlad se imajo organizirati. 7. Fašistični glavarji in ar-madni generali, ki so znani ali pa osumljeni vojni zločinci, se imajo aretirati in izročiti pravici. V sestavljanju te izjave trije zunanji tajniki ali ministri priznavajo, da tako dolgo, dokler so v teku vojaške operacije v Italiji, bo odločeval pri uveljavljanju prej omenjenih principov vrhovni poveljnik na podlagi navodil, ki jih bo prejemal od skupnih vrhovnih poveljnikov skupnega zavezniškega štaba. Tri vlade, udeležene pri tej izjavi, se bodo na prošnjo katerekoli izmed njih posvetovale o vseh teh zadevah. Dalje se tudi razume, da ničesar v teh resolucijah naj ne deluje proti končni pravici italijanskega ljudstva, da si izbere svojo lastno obliko vlade. Vlade Združenih držav, Velike Britanije in Sovjetske Unije soglašajo, da Avstrija, ki je bila prva prosta dežela, ki je postala žrtev Hitlerjevega napada, se ima osvoboditi izpod nemške dominacije. Aneksijo Avstrije, ki jo je izvršila Nemčija 15. marca 1938, ne priznavajo in jo smatrajo za neveljavno in nepo-stavno. Smatrajo, da nisa obvezani v nobenem slučaju, ki je bil uveljavljen v Avstriji po omenjenem datumu. Izjavljajo, da želijo videti zopet obnovljeno in neodvisno Avstrijo in s tem dati priložnost avstrijskemu ljudstvu samemu, kakor tudi sosednim državam, ki bodo zrle sličnim problemom v o-braz, da si najdejo politično in gospodarsko zaščito, ki je edina podlaga trajnemu miru. Avstrija je obveščena, da ima odgovornost, kateri se ne da izogniti, za vse sodelovanje v tej vojni na strani Hitlerjeve Nemčije in da v končni uravnavi računov se bo upoštevalo njeno lastno* prizadevanje in doprinos k njeni osvoboditvi. Velika Britanija, Združene države in Sovjetska Unija, so dobile in prejele iz mnogih virov in taborov dokaze o grozodejstvih, masakriranjih, in o krvoločnem masnem pobijanju, ki se je vršilo po Hitlerjevih si lah v mnogih deželah, ki so jih te pogazile in zasedle in iz katerih se morajo sedaj umikati. Brutalnosti nazijske dommaei-niso nič novega, in vsa ljud-iz ozemelj, ki so pod nazij-sko peto, so utrpela' najslabšo vlado terorizma. Kar je nove- Wiley L. Moore, prvi ravnatelj ▼ Georgiji za peboljševanje, pripoveduj« žilavim možakom v Tattnall jetnišnici v Reidsvillu, da bodo imeli saaaprej več prostosti. V ospredju poslušajo svojega gospodarja znani mojstri v stroki, kako jo pobrisati iz ječe. Od leve proti desni stojijo Jim Merri-weather. Forrest Turner in Le land Harvey, ki bodo zapisani sedaj na častni ga, je to, da so zdaj nekatera ta ozemlja odrešena po armadah osvobodilnih sil in da v svojem obupu zvijajoči se Hit-lerjevci in Huni podvojujejo svoje zverinske krutosti. To je zdaj posebno očividno dokazano s posebno jasnostjo po velikih zločinih na ozemljih Sovjetske Unije, ki jih osvobojujejo izpod Hitlerjevcev, kakor tudi na francoskem in italijanskem ozemlju. Soglasno v tem, omenjene tri zavezniške velesile govoreč v interesu 32 združenih narodov, s tem slovesno izjavljajo in dajejo polno opozorilo v svoji izjavi, kakor sledi: V času, kadarkoli se bo podeljevalo in dovoljevalo kakršnokoli premirje, kakršni koli vladi, ali vladnemu sestavu v Nemčiji, tisti nemški častniki in člani nazijske stranke, ki so odgovorni za, ali pa, ki so privolili delno ali drugače v grozodejstva in v pobijanja, bodo poslani nazaj v one dežele, v katerih so vrnili svoja gnusna nečloveška dejanja, da bodo lahko sojeni in kaznovani v zmislu zakonov in postav takih osvobojenih dežel in svobodnih vlad, ki bodo nastale v takih deželah. To se nanaša predvsem na invadirane dele Sovjetske Unije, Poljske, Cehoslo-vaške, Jugoslavije in Grčije, vključivši Kreto in druga otočja, dalje Norveško, Dansko, Nizozemsko, Belgijo, Luksem-burg, Francijo in Italijo. Tako Nemci, ki so sodelovali pri streljanju poljskih častnikov na debelo, ali pri ubijanju Francozov, Nizozemcev, Belgijcev ali norveških talcev, ali kretskih kmetov, ali kdor je sodeloval pri ubijanju poljskih ljudi na Poljskem, ali v ozem-jih Sovjetske Unije, katero zdaj hrabri Rusi očiščujejo, vsi naj vedo, da bodo privedeni nazaj na kraje, kjer so vršili svoje zločine in bodo sojeni na mestu po ljudeh, katere so ža-ili in razžalili. Naj se tisti, ki svojih rok še niso umazali s krvjo nedolžnih, čuvajo, drugače bodo tudi oni dodani vrstam krivcev, ker zagotovljeno je, da tri zavezniške velesile jih bodo zasledovale do skrajnih koncev na zemlji in jih bodo izročile njihovim ob-tožiteljem, da jih postavijo pred pravico. Zgorajšna izjava ne krije slučajev takih nemških kriminalcev, kateri so vršili svoje zločine po raznih delih in se jim ne bo moglo določiti krajev; ta ki bodo kaznovani po skupni razsodbi zavezniških vlad. ——o- — Ženeva, Švica. — Iz severnih delov Italije je že drugič došlo poročilo, da Nemci polagajo mine pod vsa važnej ša poslopja. V Milanu so baje položili pod znamenito milansko katedralo več bomb, s katerimi je bodo razstrelili, če bi bili prisiljeni se umakniti iz Milana. Nemci so pač moderni barbari in barbar ne zna drugega kakor uničevat. RAZNOTEROSTI — J. M. Trunk TEDENSKI KOLEDAR 7. Nedelja — 21. pobmlotoi* 8. Ponedeljek — Bogomj; 9. Torek — Božidar 10. Sreda — Andrej Avel. 11. Četrtek — Dan premirja, Martin šk.* 12. Petek — Martin, papež 13. Sobota — Stanislav Kostka PRVA NEDELJA V NOVEMBRU VELIKA BODOČNOST AFRIKE Ogromna so naravna bogastva črnega kontinenta. Afriške reke razpolagajo s 180 — 190 milijoni konjskih sil, t. j. 37 od^t. vseh konjskih sil sveta. Do sedaj se izkorišča komaj 1 odst. Afrika pa je tudi silno bogata na premogu, na pr. Nyassa, v Transvalu itd. Velike železniške fcroge bodo to naravno bogastvo spravile v promet. Poleg one bi rekli vertikalne železnice od Kap-stadta do Egipta so v prometu transverzalne železnice, ki že vežejo zahodno in vzhodno obalo. V Afriki nastajajo čez noč nova mesta, kakor Elizabeth vil le, Lagos, ki naraščajo kakor ameriška mesta. Francija se peča z načrtom železniške proge od Algerije skozi Saharo do Quinej&ke o-bale. Vožnja bi trajala po. tej železnici samo dva do tri dni. Sahara bi na ta način oživela. Že sedaj se vrši redni avtomobilski promet preko Sahare. Največjega pomena za A-friko so zrakoplovi, ki že sedaj vzdržujejo stalni promet v Kongo, v NT Afriki itd. Z zrakoplovi n. pr. so prevažali v zadnjih letih diamante iz južne Afrike v Evropo. Z zrakoplovi bo mogoče priti tudi v doslej nedostopne predele osrednje Afrike. Moderni razvoj Afrike ima seveda svoj velik pomen tudi za misijonstvo. Doslej so se misijonarji vozili iz Evrope po cele tedne v razne dele Afrike, odslej bo dana možnost, da pridejo v nekaj dneh v zrakoplovih na lice mesta. Kolesov, motornih vozil, avtomobilov se misijonarji povsod poslužujejo. Modernizacija Afrike pa bo množice afriških zamorcev Kakor vsi zakladi milosti, je pred vsem presv. Rešnje Telo izročeno sv. katoliški cerkvi, kot edini cerkvi božji, v oskrbo in upravo. Kakšno naj bi bilo obnašanje posameznega vernika do Kristusa v presv. Reš-njem Telesu, vsak vernik lahko __razvidi iz ravnanja sv. Cerkve. Presv. Rešnje Telo, ta naj-spravila v stik z evropskim ma- višja skrivnost v cerkvi, je Sre-terijalizmom, z nevtralno brez- dišče vsega duhovnega živije-božno šolo, s socializmom, e- nja v katoliški cerkvi. Skrivno-I ostranskim demokratizmom sti tega Zakramenta veljajo itd. Cerkev se zaveda svoje ve- najsijajnejši cerkveni prazniki, like odgovornosti. Preden se njemu ves blesk in sijaj tudi zu-še izvrši tekom tega stoletja nanjega praznovanja. Ni lepših ta preobrat, bo skušala po- slavospevov, himen in pesni od kristjaniti zamorce Še v njiho- onih, ki po besedilu in ubrano-vi domačiji, ko še živijo' po sti melodij proslavljajo velica-starih izročilih svojih očetov, stvo presv. Rešnjega Telesa. Pokristjanjena zamorska rasa Poslopja, ki so biseri po najbolj bi bila veliko bolj sposobna, dovršeni umetnosti in po sno-da se ustavlja vabam in oma- veh uporabljenih pri zidavi, so mam prevratnih idej. postavljena v čast Zveličarja v o--ti najvišji skrivnosti. Cerkvi no- KAM GRE GASOLIN ben kras ni predragocen, nobena obleka lepa dosti, noben Ko je predsednik Roosevelt razodel, da se je udeležilo 855 nobe?° petje' nobe?a na, kadar proslavlja svojega Zveličarja. Življenje cerkve je življenje Kristusovo ▼ presv. Rešnjem Telesu. Dogoditi se pa more in dogaja se, da je cerkvi Zveličar odvzet. Z Zveličarjem izgine 12 cerkve tudi življenje. Poslopja, krasne stavbe in umetne zidave še ostanejo, ampak v njih ugasnejo luči, petja in slavospevov ni več, vse obmolkne, poslopja niso več hrami božji, hiše božje, vse je izpremenjeno, mrtvo, brez življenja, ker je odšel Oni, ki je slovesno izjavil: "Jas sem Življenje!" Z odhodom življenja se kraji Življenja izpreme-nijo v prazne grobove. S tako izpremembo se vse iz-premeni. Cerkev sieer ne umrje, ampak odide, se preseli, ker je odšel, se preselil Zveličar sam, ko za njega ni bilo več prostora. Kakor na požganih in razbitih razvalinah je vse, ker središče življenja je izginilo, in s tem je izginilo vse življenje. letal ameriškega poleta z dne godba 8. oktobra na Bremen in Ve-gesack v Nemčiji, je porabil to priliko, da objasni ameriškemu ljudstvu, koliko doprinese-! jo vsi k takim napadom v pogledu oskrbe. Predsednik je povedal, da se je nahajajo v teh 855 leta-' lih, letečih trdnjavah, libera-; tor jih in Thunderbolt-lovcih več kot 5,000 mož posadke. S seboj so nesli 2,500,000 funtov bomb, 2,750,000 strelov munkije in — nekoliko presenetljivo — 800 funtov zemljevidov. Od njih vseh skupaj pokrita distanca znaša 850,000 milj. 2e samo pri poletu v zrak, ko so obletavali letališče in pristali, so pretekli 1,400 milj na tleh. Nad sovražnim ozemljem so se nahajali od dveh do šest ur. Ta polet sam je potrošil skoro 1,000,000 bencina in približno 25,000 galon mastnega olja. / To je eden vzrokov, je dejal predsednik, nanašajoč se na poslednje točke, zakaj je bila za ameriške avtomobiliste zmanjšena količina bencina, katero imajo na razpolago. in prevzviše- Uči se od cerkve! BUY U. S. DEFENSE BONDS! ste vabljeni* da vpiseteeebe m svoje družine k prvemu in najstarejšemu slovenskemu podpornemu društvu v Chicagi DRUŠTVO SV. ŠTEFANA, & Chicago, Illinois štev. 1, K. S. K. J. Zboruje vsako prvo soboto t m—cm ob 7x30 mte v kreni dvorani sv. Štefana. Nate društvo van audi vas lična modarna zavarovalnine — podporo v botesni dostojnega pogreba, in goji zdrav koristen šport za mladino Glede pristopa v društvo se obrnite nt odbori FRANK BANICH, predsednik JOHN PRAH, tajnik, 1806 W. 23rd Street ANTON KREMESEC, blagajnik ZDAJ BO TREBA PA SKOČITI »f« STUDENEC BLAGOSLOVA! 300 svetih maš letno, za žive in mrtve Člane Maine Zveze. Članarina za vsako osebo živo ali umrlo. 25c. (Nikdar ni potreba obnoviti). Upiiite vaše sinove vojake. DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za airiške misijoae, , 3624 W. Pine Blvd. Dept. A. St. Louis (•}, Mo. NOČEM PLAČATI VEČ KOT NAJV&IE URADNE CENE! načelnica tonskih marinic, in proatekinja 1. Le jeune, ki je taborišče dobilo svoje Ima po njenem očetu, se pripravljate sa ograjen paraiulni skok v taborišču Le jeune. New Rover. N. C. Saržent ju privezuj«. NE SPREJMEM RACKHHMMH M AKO NE 009AM ZNAMK! Družba (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 20. novembra 1914. ? ZedlajsnQi Driarak CjJ^L |J' & fll Inkorp. v dri. Ulinoia Severne Amerika. OVUCZ. JOU«, Ul. 14. ^ 1915. Male geslo: "Vse sa vero, dom in narod; vsi sa enega, eden sa vse." GLAVNI ODBOR: Predsedntyc: George fttonkh. 257 Lime Street, Joliet. Illinois L podpredsednike Frank Tnshek, 716 Raab St., Jobet. I1L l 2. podpredsednik: gathrine Bayuk. 528 Lafayette St, Ottawa. DL Tajnik: Frank J. Wedk, 501 Lime Street. Joliet. X1L Zapisnikar: John Nemanich, 650 N. HkL-ory St, joliet, IIL Blagajnik; Joseph Klepec, 903 Woodruf IW, Joliet, IIL Duhovni rojJja:,Rer. Mathew Kebe, 223 — 57th St, Pittsburgh, Pa. Vrh. sdravulk: Joeeph A. Zalar, All No. Chicago St, Joliet. UL NADZORNI ODBOR: Andrew GUvach, 1748 W. 21st St, Chicago, in. J«eeph L. Draaler, 1318 Adams Street, North Chicago, Illinois. Joesph Jerman, 20 W. Jackson St, Joliet. IB. POROTNI ODBOR: Jepsph Pavlakovlch, 39 Winchell St, Sharp§burg, Pa. Mary Koverieh. 2294 Blae Island Aye, Chicago, IIL John Denia. 2730 Arthington Ave, Chicago, IIL Predsednik Atletiaiega odseka: Emery Sobar, $40 North Blnff Street, JoUet, Illinois. URADNO GLASILO: "Anserihansld Uoveoee*. 1849 W. Cermsk Rd, Chicago, IIL , „ -IM » Do 1. Jan. 1942 je DSD. Irplačala svojim članom in čUnjnun ter njih dedičem raznih poeuirtpin. poikodnin, bolniških podpor ter dragih izplačil denarne vrednoed do četrt milijona dolSrjev. Druitro sa DSD. se lahko nstanori v vsakem mestu Z dr. drŽav s ne manj kot 8 Člani (csmi) sa odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moftkega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se sa $25000; $500.00 ali $1.000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat noai denarno vrednost, katera ee vsako leto vifta. Poleg smrtnine. izplača je DSD. svojim članom (lcam) tudi bolniiko podporo is svoje centralne blagajne, kakor tudi ca razne operadje in Petek, 5. novembra 1943 ' ' " I » T JU, ",/t i IZ SLOV. NASELBIN Richard Bonelli and Irra Petina, W * * Metropolitan and Chicago Opera favorites, and Tatiana Riabouchinska, former prima ballerina of the Ballet Akoravno sem skoraj 50 let de- ' W. P" premogovnih rovih, tu- new operetta hit, which opened a kaJ in v sta^m kraju, bi za no-limited engagement at the Civic beno plačo ne hotel vzeti dela Opera House Monday night, Nov. l.|v odprtem rudniku, ne zaradi it■ '-r - . • • • .; • if.: .gi-■ rJaBčfS*. mm AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 5 STARA MAMICA. PA MAMICA TUDI LIFE, LOVE AND MUSIC (Nadaljevanje z 2. str.) j bistvenih podrobnostih za vseh gibanja, boj sam na sebi in po-85.000 žrte* dosedanjih bojev manjkanje zvez na fronti Mlečna plačila (assessments) so nrejena po American Experience tabett. ' « f DSD. je 121.90% solventna, potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski In anglelkL Rojakom in rojakinja« k DSD. priporoča, da pristopijo y njeno sreool Za vsa morebitna pojasnila in navodila ee obrnite pismeno aH Bst-mene na gL tajnika: PRANE J. WEDIC, 301 Ume St, Joliet. UL prihajajo iz bojišč sirom vsega the lucky young lady, she won sveta' od kfterih .so nekatera , P the Five Dollars ($5.00) in two osamljena in izolirana,! in $lyju, pa se tako redkokedaj kateri oglasi? Menda imajo preveč dela. Da so napredni, se vidi, ker imajo že svoje župane na Gilbertu, Chisholmu, in gotovo Se drugod. Tudi je gotovo, da nobena slovenska naselbina ni brez domačih gostilničarjev, tako jih tudi tukaj ne manjka. Andrew Maren. -o-- VI radi berete vesti iz drugih naselbin; drogi radi bero čajte novice in dogodka v "Am. novice is vase naselbine. Poro- Mrs. Lillian Berman. 41, na levi. is Chicago, je mati od Mrs. Dorothy Pomper, na desni, in stara mati Lindi Merle Pomper, ki jo ima njena hči na kolenih: je pa tudi mati majhne Judith Harriet, ki jo sama drži v naročju. Mrs. Mollie Klrshhanm. sadaj. je pa prastara mati. dobi v nekaterih slučajih po- racij. Menjajoči se razvoj bit- zneje. Preskrbeti podatke o v$eh iS^MS? approval,^varnosti, ker je tudi v rovih!- Pozdrav vsem znancem in to the galaxy of eminent operatic nesreča vedno za nami, ampak prijateljem v Mmnesoti in dru- stars who presented a magnificent zaradi vremenskih razmer. To- j god. performance of singing acting and raj ta ponesrečeni rojak je po-dancing which assures the company1 , , » . v * . .. .. of a long stay in Chicago. stal žrtev Požrešnega kapitah- During the Metropolitan season zma- mu spomin! here last Spring, Bonelli sang in Kaj je vendar Z našimi Go-'Tausf* and "Aida", and Petina was renici: Komendčani in Cerk- heard in "Barber of Seville", "Bor«!,- A n! „ Ul.____. ... . Godunoff \ "Marriage of Figaro" and ^ančani v Mmnesoti, ker Jih je "La Forza del Destino". Riabouchin- precejšnje število na Gilbertu V Slov ska has appeared often with the Ballet Russe since its local debut in 1933. j David Lichine is the choreographer of her new Viennese ballets. Glorifying the life, loves and music of Johann Strauss, "The Waltz King" came direct from California, where it is said to have broken box office ; records of "Lady in the Dark" and | "Porgy and Bess" in Los Angeles and San Francisco. Permormances will be given every night, including Sundays, and Wednesday and Saturday matinees. Also prominent in the company of 100 are Leon Belasco, comedian, Virginia Card, of "Meet the People" fame, Anthony Marlow, Metropolitan Opera tenor, Marjorie Cooke, glamorous Spitaly "Hour of Charm" j singer, Max Willenz, character comic, Randolph Symonette, Walter Stane, Marjory Tallchief, Marilyn Radcliffe and others. "The Waltz King" is not a revival, but a BRAND NEW THREE ACT | OPERETTA, completed ontf three months ago, with libretto by Boris PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI LOUIS J. ZEFRAN 1941 W. Cerroak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DAN. Najboljil avtomobili za pogrebe, krste In ienilovanja^-Mrtvaika kapela na razpolago brezplačno.—-CENE ZMERNE. ke, napetost, ki je posledica Morros, Theodore Bachenheimer and naprestanega premikanja in je bila ogromna naloga, in ja-ko težka — to mora vsakdo sprevideti. Podatki o žrtvah > ST. CECILIA LODGE, ] 1 NO. 17, H. F. S. Joliet, 111. Dear Members: We wish to extend our sincere thanks to each and every one that helped and attended St. Cecilia's Bi Wow i see you attend. on October 31st, which was a success. Miss Mary Zugel was otežuje na bojnem polju vzdrževanje seznamov v največji meri. Toda kljub vsem težkočam se to delo nadalju-podatki v teh sezna-seveda jako pičli kar bile I 1VX UKJm Idlo \*pu»\j\jj XII IYTU • i drawings. If you haven't made* vs*k0 Posamezno izmed njih mih so your returns yet, our Secretary Pa Pod Pntlskom v°Jmh Podrobnosti tice. Julia Camp, will take them. Our meeting will be held Sunday, November 14th, at 2 P. M. Don't forget we would like to! Mrs. A. Wedic, Chairman Mrs. A. Jeriahn, Co-Chair. N0VEMBERSKA ŠTEVILKA "NOVEGA SVETA" Aubrey Stauffer, and a rich score of Johann Strauss music arranged by 1 Fritz Berens, who conducts the or- j chestra. It.marks Boris Morros* return to| legitimate ranks after IS years as musical director for Paramount stu-dios and creator of "stage show" for deluxe cinemas. He first won renown in Moscow as co-producer, of the original "Chauve Souris" revue with ! Nikita Balieff. Morros scored 378 films in Hollywood. He also produced "Tales of Manhattan", a 20th Century Fox hit, and "Second Chorus", starring Fred Astaire and Paulette Goddard. -o—— DOGODKI iz slovenskih naselbin NAJBLIŽJI SORODNIKI DOBE OD ARMADE VSE RAZPOLOŽLJIVE INFORMACIJE (Office of War Information, Washington, D. C.) Washington — Vojno mini- pazi na to, da gre prvo urad« sterstvo si prizadeva v vseh slučajih, da preskrbi čim več no poročilo najprej na naslov najbližjih sorodnikov, oziro- razpoložljivih informacij naj- ma prijateljev, ki so označeni bližjim sorodnikom onega ar-madnega personala, ki postane žrtev vojnih dogodkov. Tako glede pogrešanih, kot glede mrtvih, ranjenih in ujetih prejmejo njih domači čim prej vse razpoložljive informacije. Od približno 85,000 mož, ki so bili do 30. septembra 1943 kot naslov za slučaj potrebe, i V slučaju vojakov, ki so izginili, vsebuje brzojavka prvega obvestila tudi vse druge razpoložljive informacije, med njimi tudi približni kraj, kjer se je nahajal dotični vojak v boju. Čim se pojavijo pozneje do- Prihodnji teden bo'izšla no-vemberska številka slovenskega družinskega mesečnika "Novi Svet' s sledečo vsebino: "INDIJA" (uvodni članek). — "PREGLED" (političnih in drugih dogodkov). — "ZVEZDE IN LEGENDE" (Članek).— C. R. P.: "PO SKRIVNOSTNI BRAZILIJI" (potopisna črtica). — J. M. Trunk: TIHE URE — "NAVPIČNA STENA" (premišljevanja). — Matija Novak: "NAPOLEON" (življenjepis razboritega Napoleona). — "IZREKI". — "SLOVENSKI PIJONIR" (opisovanje slovenske naselbine v Leadville, Colorado in tamkajšnjih S^ vencev). — L. Demidov: "CERKEV SKESANEGA RAZBOJ- NIKA" (črtica). — "DOM IN ZDRAVJE" (nasveti za zdravje in gospodi njstvo). — "OGENJ JIH NE PECE" (članek) . — M. Seemann-A. Lebar: "DVE KRONI" (zanimiv roman). o * » Družinski mesečnik • "Novi Svet" izide okrog 15. dneva v Praznujeta 40-letnico Cleveland, O. — Mr. in Mrs. i Frank Arko, 1012 E. 77. St., sta te dni praznovala 40-letnico srečnega zakonskega življenja. Pogrešajo ga Cleveland, O. — Dne 25. okt. je vojni department obvestil Franka Bečaja, da njegovega sina Franka, ki je bil štabni mesecu in prinaša svojim čita- saržent, pogrešajo v bitki nad teljem bogato zanimivo zbrano Evropo, čtivo. Posebno za jesensko in ~ __ zimsko sezono priporočamo £ez ,jeTet tisoč vsem v naročbo ta zanimivi list. Cleveland, O. _Toplomer Stane letno samo $2.00. Za Ka- pomožne akcije slovenskih nado in ostalo inozemstvo pa župnij v Ameriki je zadnje dni $3.00, kar je poslati na Upravo poskočil za cel tisočak. Zdaj ne naznanjeni kot žrtve v boju, datne informacije> dobi isti na-jih je približno 23.500 javlje- slov VS€ datke tom brzo_ nih kot Pogrešanih Med tem, javke aU pisma. Cestokrat ima jihije največ izginilo v Filipi- j Generalni Adjutant možnost nih. Všteti so filipinski scouti, poročaJtif da je bil doti6ni vo-katenh je 10,788 in 5,316 ča- fak ^ vgaaih ge či yo_ stnikov in vojakov armade Z. jakora> ki go bili - začasno o-D. O nekaterih izmed njih ja- drezani od svojih tekom bitke, ponska vlada še vedno poroča' od časa do časa, da so vojni u-jetniki. Japonska vlada pa ni nikdar dostavila naši vladi seznam filipinskih scoutov, ki so postali vojni ujetniki. Iz vseh drugih bojišč, širom sveta, kjer stoje čete armade da se zopet prebijejo nazaj k svojim oddelkom, o čemer je potem omenjeni naslov takoj obveščen. V onih slučajih, v katerih je sovražnik ugotovil identiteto padlih Amerikancev in o Z. D. v boju, je bilo javljenih tem P°ročal preko mednarod-7,450 vojakov kot pogrešanih n€^a Rdečega Križa, v akciji. Nekateri izmed njih bodo morda pozneje j a vi j eni naznani Generalni Adjutant na naslov najbližjih svojcev, da je bilo "NOVI SVET", 1849 W. Cer-mak Rd., Chicago (8), Illinois. kot vojni ujetniki v Nemčiji a- ^ogn&no, da je bil vojak, o kali na Japonskem, in nekaj se ;^r®m J'e.bil Poročal, da je iz-jih bo morda tudi oglasilo iz; inernacije v nevtralnih deže-j Najmanj več tednov, in lah. Zopet drugi pa se zopet mnogokrat po več mesecev pojavijo v svojih oddelkih in poteče, predno prejmemo pose vrnejo v službo. ročila od sovražne strani, da Kadar javi katero koli boji- so bili naši vojaki ujeti. A do šče imena mož, ki . so jayljeni takrat večinoma ni v: nobenih kot žrtve, obvesti Generalni Adjutant Armade potom brzo-java takoj one osebe, ki so navedene kot naslov za slučaj potrebe. Z največjo 1 skrbjo se vse novih podatkov na razpolago. Generalni Adjutant sporoči najbližjim svojcem vse razpo-! tožljive podatke takoj, in tudi one informacije, katere manjka več veliko cilja: $10,000. do prvega ALI GRESTE VI V KALIFORNIJO? . Avtomobilska transportacija na razpolago. Vozite se kakor v svojem. Vzemite seboj družino. Najnovejšega tipa avtomobili. Za informacije kličite Mansfield 3700, ali pa pišite ra: California Car Co., 4715 Madison Street, Chicago, III. "Jaz se počutim, kakor nov človek odkar rabim "RX 500 SUPPOSITORIES". VI SE TUDI LAHKO TAKO POČUTITE, POTEM ČE RABITE RX 500." RX 500 RECTAL SUPPOSITORIES JE ZDRAVILO PROTI ZLATI ŽILI. Je uspešno Edravilo proti srbenju in k r v avitvi rJate žile. Narejene iz kvalitativnih sestavin. Z a d ovolj-nost jamčena. Ako ni zadovolji vos ti, naj se vrne škatljo in denar se povrne. Pisma pisana v tujezemskih jezikih dobijo' vso po- i zornost. Navodila so pisana v škatlji v vseh jezikih, tudi v angleškem. Zakaj čakati? NE TRPITE — PRIHRANITE SI 50c. ZAVOJČEK z 12 — PO REDNI CENI $1.75. NAŠA PONUDBA: POŠLJITE SAMO $1.25 (v čeku ali Money Ordru) s tem oglasom na: A a B DRUG COMPANY Dept. A.. 1230 W. Mitchell Street, Milwaukee. Wis. 4x NOVI KRASNI KRI2I Vsem onim, ki so zadnje čase naročali križe, ki se rabijo za previdenje bolnikov, sporočamo, da onih križev, ki smo jih do pred kratkim prodajali po $2.50 nimamo več. Posrečilo pa se je nam dobiti, toda le omejeno število novih druge vrste sličnih križev, ki so narejeni mnogo lepši in ne vliti, kakor dosedanji, pač pa narejeni iz lepega orehovega lesa, z lepim pozlačenim bronastim križem, ki so dosti lepši in mnogo bolje in natančneje izdelani, kakor prejšnji. Ti križi istotako vsebujejo vso pripravo, ki se rabi ob času previdenja bolnikov in so narejeni da se križ odpre, kakor predalček in znotraj so spravljene svečke, stekleničica za blagoslovljeno vodo in prtič. Ti križi so lepi, ko se jik zapre za obesiti na steno in ga kadar ga ne rabite imate na steni kot križ, ki je pravi kras za vsako katoliško hišo. Teh križev ni mnogo v založbi. Kdor ga želi naj ga nemudoma naroči, ker prav gotovo bodo v kratkem pošlji. STANEJO S POŠTNINO SAMO $3.50 Naročila je poslati na: - KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois A $2.00 ZA SAMO $1.00 To dobra kupčija za vas! Kje se pa to dobi? Berite! Knjigama Amerikanski Slovenec ima na roki še nekaj slovenskih knjig. Sledeče knjige so v posebni zbirki v prodaji: ENA BOŽJIH CVETK", krasna povest-...-.....................$1.00 "OD SRCA DO SRCA". 1. in 2. zvezek____________________ .50 "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", poučno berilo.......... .25 "HISTORICAL ATLAS", 5700 let svetovne zgodovine (zanimiv zemljevid) ___________________________________________25c Skupna vrednost___________$2.00 V tej razprodaji dobite to zbirko za samo . TO PA SAMO DOKLER ZALOGA NE POIDE. Pošljite naročilo z zneskom takoj na: KNJIGARNA AM. SLOVENEC 1849 W. Cermak Rd., Chicago 8, Illinois \ AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 5. novembra 1943 KNEZ SEREBRJANI — ROMAN — Rusko — A. K. Tolstoj Poslovenil — AL Benkovič "M*H*MW««Mt*M»H«*< MM(H**M*MMtH(H«(IH»M**HWHWMMMM(H**M«MtMMH(Ht*MtMtMtM«*MMM ' ' "Ataman," je rekel, "dosti ljudi sem ubil v svojem življenju, kaj bi govoril! 2e v mladih letih sem se zaljubil v rdečo ko-šuljo! Včasih se mi je kak trgovec postavil po robu, včasih je kaka baba zakričala, pa sem sunili nožem v bok — pa konec. In ko bi tudi sedaj bilo koga treba spraviti s sveta — roka bi se mi ne tresla! Pa kaj bi to! Kaj bi te prepričeval: tudi ti si dosti ljudi spravil na drugi svet; to ni nič čudnega, kajne?" "No, kaj za to?" je odgovoril Prsten z vidno nevšečnostjo. "To, da nisem niti jaz niti ti baba. Dosti krvi imava na duši, a povej mi tole, ataman: ali se ti je prigodilo kedaj, ko si se spomnil kakega svojega dejanja, da se ti je zdelo, kakor bi te kdo s kleščami grabil ža srce in da te je mraz in vročina izprele-tela od nog do glave in te je potem grizlo in grizlo, da bi bilo bolje, če bi se ne bil rodil na svet?" "Nehaj vendar, stric. Kaj pa^me to iz-prašuješ! Sedaj ni čas za to." "Glej," je nadaljeval Koršun, "mnogo sem že pozabil svojih del, a enega ne morem pozabiti. Tega bo dvajset let; živeli smo na Volgi. Naš ataman je bil Danilo Kot. O tebi takrat še ni bilo ne duha ne ■ sluha, mene pa so že poznali v tolpi in so mi že takrat dali ime Koršun (jastreb). Uničevali smo bogate in plenili pristane. Kar smo naplenili, smo si enakomerno razdelili in Danilo Kot ni trpel nobenega prepira. Cesa nam je manjkalo? Živeli smo ugodno, vedno smo bili siti in oblečeni. Oblekli smo se v pisane kaftane, nadeli si čapke po strani, udarili v vesla, neustrašeno zapeli, iz vasi in mest pa se je narod valil na breg, da si ogleda junake in se veseli sokolov jasnih! Mi pa veslamo in pojemo na vse grlo, na slepo streljamo s puškami in migamo krasnim devojkam! Včacih smo jadrali s kopji in sulicami, tedaj so bile naše ladje kakor z drevjem po-rastle! Lepo je bilo to življenje, a premotil me je vrag prekleti. Neki dan pomislim: kaj? Več delam od drugih, korist pa imam isto kot drugi. In si vtepem v glavo: sam pojdeš po zaslužku, zaslužiš si plen, ne oddaš ga družbi, vse obdržiš zase. Oblečem se kot berač, prav kakor sedaj, obesim si bisago okrog vratu, vtaknem nož za krpe in sedem ob cesti na prežo, kdo pojde mimo. Čakam, čakam: ni voza, ni kupca, nikogar ne ugledam. Pograbila me je jeza. Dobro, sem dejal; ako Bog ne da dobička, potem vsakega, ki pojde mimo,, naj bo tudi moj lastni oče, oberem do golega ! Komaj sem to pomislil, pride po cesti uboga baba, nekaj nese v košari. Košara je bila s platnom pokrita. Komaj je bila vštric mene, planem izza grma. — Stoj, baba! pravim. Daj sem košaro! — Ona pa mi pade k nogam: Vzemi, kar hočeš, samo košare se ne dotakni! — Ehe, pomislim, torej imaš denar v njej, in sem zagrabil za košaro. A baba tuli, vpije nad mano in me ugrizne v roko. Bil sem že močno hud, ker sem zapravil dan, sedaj pa sem se raz-togotil še bolj. Vrag me je sunil v bok, potegnil sem nož in ga babi zasadil v grlo. Ko se je zvalila, se me je lotil strah. Pričel sem bežati, a sem se premislil in se vrnil h košari. Mislil sem sam pri sebi: ako sem že ubil babo, naj vsaj ne bo zastonj. Pograbil sem košaro, ne da bi jo odkril, in zbežal v gozd. Nisem bežal dalje kot za pasji laj, noge so se mi pričele šibiti, pa pomislim: usedem se, si oddahnem in pogledam, če sem dobil kaj prida. Odgrnem košaro in pogledam: v njej leži majhno dete, napol živo, komaj da še diha. Ej, ti vragec! pomislim. Zatorej babnica ni hotela dati košare ! Zaradi tebe, prekletec, sem vzel greh na dušo!" 4,- j* Koršun je hotel nadaljevati, a je umolknil in se zamislil. "Kaj pa si naredil z otrokom?" je vprašal Prsten. S. P. D. SV. MOHORJA Ustanovljena 31. decembra 1921. Inkorporirana 12. bra 1123. okto- "Kaj naj bi ga bil pestoval, ali kaj? Kaj sem naredil? To se pač ve." Starec je zopet umolknil. "Ataman," je zdajci izpregovoril. "Ce pomislinf na to, se mi srce stisne. Posebno danes, ko sem se preoblekel za berača, se tega spominjam tako živo, kakor da bi bilo včeraj. Pa ne samo to, temveč sam ne vem, zakaj mi prihajajo na misel stvari, na katere že davno nisem več mislil. Pravijo, da ne pomeni nič dobrega, če se kar na lepem pričneš spominjati nečesa, kar si že davno pozabil!..." Starec je težko vzdihniL Oba razbojnika sta umolknila. Zdajci so nad njima završale perutnice — in temno-rjav jastreb je strmoglavil starcu pred noge. Isti čas se je sokol Adragan lahkotno spustil navzdol in letel mimo, nfe da bi se mu zdelo vredno, spustiti se dol na žrtev. Mitka je mahnil z roko. Od daleč so se pokazali sokolniki. "Stric!" je naglo rekel Prsten. "Pozabi, kar je bilo! Sedaj nisva več razbojnika, ampak slepa pripovedkarja. Carski ljudje jezdijo sem, vsak čas bodo tu. Le dobro se drži, stric, in dobro jim zasoli!" Stari razbojnik je zmajal z glavo. "To ne kaže dobro zame," je rekel in pokazal na ubitega jastreba. "To je mene iz-kljuval, ta beli sokol. Vidiš, ga že ni nikjer več. Ubil je in izginil. Prsten ga je pozorno gledal in si nejevoljno pogladil tilnik. "Cuj, stric," je rekel, 4