ši cen er dOtOrt it Korzo/Corso Verdi, 51 Gorica/Gorizia novi a KBcen er {J rrikok°St tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 « Fax 730462 • E-mail: novimatajur@spin.it • Posmi predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1,00 evro Spedizione in abbonamento postale - 45 9c - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy §1.5(1237) Čedad, Četrtek, 8. februarja 2007 Korzo/Corso Verdi, 51 Gorica/Gorizia Vlada jeza izvajanje zaščite Na sedežu ministrstva za dežele v Rimu je v torek 6. februarja ministrica Lidia Lanzillotta sprejela predsednika Skgz in Sso Rudija Pavšiča in Draga Štoko. Pogovorov se je udeležil tudi državni sekretar Miloš Budin. Sestanek je bil zelo pomemben in po srečanju z ministrom D’Alemo v Gorici dodatna priložnost, da je Prodijeva vlada potrdila svojo namero začeti izvajati zaščitni zakon za slovensko manjšino. Prvo vprašanje na tapeti je bilo vezano na delovanje paritetnega odbora. Ministrica Lanzillotta je napovedala, da bo v kratkem imenovala štiri člane paritetnega odbora, ki ga mora potem v novi sestavi formalno potrditi ministrski svet. Vlada naj bi imenovala predsednika manjšinskega združenja Confemili Domenica Morellija, bivšega predsednika goriške pokrajine Giorgia Brandolina, nekdanjega tržaškega pokrajinskega odbornika in ravnatelja družbe SWG Maurizia Pessata ter odgovornega urednika Primorskega dnevnika Bojana Brezigarja. Slovenski predstavniki so nato opozorili na vprašanje določitve teritorija na katerem, naj se izvaja zaščitni zakon in dodali, da ga je paritetni odbor večkrat obravnaval in je poslal trikrat v Rim seznam 32 občin v Furlaniji Julijski Krajini, prejšnja vlada pa ga ni odobrila. PavšiC in Stoka sta izrazila pričakovanje, da ga bo sedanja vlada odobrila, ministrica se je načelno strinjala tudi ob ugotovitvi, da bi nov postopek pomenil novo zavlačevanje izvajanja zakona. beri na strani 5 ŠPETER, V PROSTORIH SREDISCA CENTER sobota, 10. februarja 2007 ob 18.30 Ob Dnevu slovenske kulture bodo predstavili komaj ustanovljen INSTITUT ZA SLOVENSKO KULT . Pozdravi Bruna Dorbolò Predsednica Inštituta za slovensko kulturo Marzio Strassoldo Predsednik Pokrajine Viden Roberto Antonaz Deželni odbornik za kulturo Zorko Pelikan Državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Furio Honsell Rektor Univerze v Vidnu MilošBudin Državni sekretar na Ministrstvu za mednarodno trgovino Sledila bo lutkovna predstava Slovenskega Stalnega Gledališča iz Trsta Mjute Povasnice OLGICA IN MAVRICA Scena, realizacija lutk in mask: Luisa Tomasetig Praznovanje Dneva slovenske kulture se bo pričelo 9. februarja ob 20.30 v cerkvi v Bamasu. Nastopila bosta Godalni kvartet in harfa Akademije za glasbo iz Ljubljane. Na koncertu bodo sodelovali gojenci Spetrske gledališke šole Studio Art ' Rimandato alla prossima assemblea il voto sul documento Comunità, “bilancio imbarazzante” e l’opposizione ottiene il rinvio Una maggioranza della Comunità montana temporaneamente orfana del suo presidente (a casa per malattia) lunedì sera non è riuscita a far approvare il documento di previsione per il 2007. Con 13 sì e 10 no (uno il voto di astensione) l’assemblea dell’ente ha infatti deciso di rinviare il punto all’ordine del giorno, di fatto dando ragione alle numerose critiche piovute sul direttivo. /čuies v^UJES.. ÓE BOŠ GbfcPU T€ DRU6E ŽČN6.... £0M AN )*T TISAtA NA ÓAS0PIS / Un bilancio per alcuni “riduttivo”, per altri addirittura “imbarazzante” quello proposto lunedì, un documento contabile che pareggia sulla cifra di 6 milioni 876 mila euro, il 45% dei quali destinati alla gestione della spesa corrente, quindi del personale. In apertura il vicepresidente Piergiorgio Domeniš ha voluto rimarcare come si tratti di “un documento'tecnico, più che politico, visto che siamo in piena fase evolutiva per quanto riguarda il riassetto degli enti”. Una spiegazione che non ha convinto molto l’opposizione, e non solo essa. In particolare Gianni Cortiula, delegato di Cividale, ha liquidato l’affermazione di Domeniš come “non condivisibile”, parlando poi di trend in ribasso nei trasferimenti e della necessità di una richiesta di chiarimenti alla Regione sul futuro ruolo delle Comunità montane. Paolo Marseu, sindaco di Torreano, ha criticato la mancanza di un programma di fabbisogno del personale e l’assenza dell’ente nella ricerca di qualche vantaggio dalla costituzione degli Aster, gli Ambiti per lo sviluppo territoriale. Per Giuseppe Marinig (S. Pietro al Natiso-ne) “il bilancio è riduttivo sia nelle entrate che nelle uscite, un bilancio di un piccolo Comune e non di un ente che ha 32 dipendenti sicuramente volenterosi se stimolati da proposte e progetti che devono venire dai politici”. (m.o.) segue a pagina 4 Prende il via il Pust a Pulfero Parte sabato 10 febbraio il ricco programma del Pust, organizzato quest’anno a Pulfero dalla Pro' loco Natisone in collaborazione con l’A.T.S. “Od me-je” e con il sostegno del Comune di Pulfero, della Comunità montana Torre, Natisone e Collio e della provincia di Udine. Il primo fine settimana di i-niziative si apre sabato 10 febbraio alle 20.30 presso la sala consiliare di Pulfero, dove Valter Colle presenterà il fdmato “Oi Dàimones”, realizzato dal regista RAI Renato Morelli lo scorso giugno in occasione dell’evento che, al teatro di Trento, ha visto protagoniste le maschere tradizionali di Rodda e Mersino assieme ad altri gruppi mascherati tra i più conosciuti e rappresentativi d’Italia. Domenica 11 febbraio, con partenza alle ore 14 dall’area festeggiamenti di Brischis, sarà poi la volta della sfilata dei gruppi mascherati di Cane-boia, Cerkno, Clodig, Masaro-lis, Matajur, Mersino, Montefosca, Rodda, Saluzzo (Como), Stregna, Tolmin e Val di Zoldo (Belluno). Dopo la sfilata, dalle 17, la festa proseguirà a Brischis, nell’ampio capannone riscaldato, con la musica del complesso “Skedinj” e il ristoro affidato a fornitissimi chioschi. AW.r Požar uničil spomenik beneški stavbarski kulturi V požaru uničena Simonittijeva hiša v Spetru V nedeljo je v Spetru povsem zgorela znana hiša-dom prav tako znanega beneškega arhitekta Valentina Simonittija. Simonitti je bil med najprodornejšimi beneškimi intelektualci. Zaslovel je kot arhitekt daleč izven domačega okolja. Ze kot študent je delal v ateljeju svetovno poznanega furlanskega arhitekta Marcella D’Oliva. Simonitti je med ostalim dokončal marsikatero D’Olivovo delo. Pozneje se je učenec osamosvojil. Simonitti je leta 1964 pričel zahajati v Ljubljano, kjer se je spoznal z mojstrom tedanje slovenske arhi- tekture Edom Ravnikarjem. V tem razmerju se je izostrila Simonittijeva pozornost do odnosa med sodobno arhitekturo ter naravim in starejšim kulturnim miljejem. Uvod je potreben zato, da razumemo nastanek Simonittijeve hiše, ki jo je neprestano dograjeval in izpopolnjeval od leta 1950 do leta 1980. Hiša leži med mostom in Spetrom na robu rečnih teras Nadiže. Arhitekt si je za lastno bivanje najprej zgradil majhno hišo, vendar je že v zasnovi upošteval in v modemi luči predelal elemente beneške hiše. (ma) beri na strani 7 Četrtek, 8. februarja 2007 2 Accesa discussione sul perchè si introduce la nuova imposta Addizionale IRPEF anche per S. Pietro ICI e addizionale IRPEF sono stati gli argomenti più dibattuti nel consiglio comunale di San Pietro al Natiso-ne, riunito sabato 3 febbraio. Prima dell’approvazione del regolamento ICI per il 2007 Simone Bordon, neo-eletto capogruppo della Lista Civica, ha proposto una detrazione specifica per i fabbricati in frazioni montane. “Non per dare ai proprietari una sorta d’indennizzo - ha spiegato Bordon - ma quale segnale positivo per chi vive in zone che, a differenza della pianura, sono già carenti di molti servizi”. Un segnale che l’amministrazione san-pietrina non ha ritenuto di sostenere, dal momento che afferma di fare già molto per le frazioni montane in termini di messa in sicurezza della viabilità e di manutenzione delle strade. “Le aree fabbricabili in montagna sono già esenti e non è giusto continuare nelle discriminazioni -ha spiegato il sindaco Tizia- Pogled na Gorenj Barnas no Manzini -. Se le casse comunali fossero in condizioni migliori aumenteremmo le detrazioni a tutti i cittadini, ma al momento non possiamo farlo.” Anche l’introduzione dell’addizionale IRPEF, in ragione del due per mille, è stata giustificata con i problemi finanziari ai quali il Comune dovrà far fronte nei prossimi anni. “Seppure sia stata una scelta sofferta - ha esordito il consigliere Nicola Sturam nella sua illustrazio- ne del problema - l’introduzione dell’addizionale IRPEF è necessaria per pareggiare il buco in bilancio lasciato dalle passate amministrazioni.” Sotto accusa la gestione dei mutui e in particolare la loro rinegoziazione nel 1996, sconsigliata dal revisore dei conti di-allora per i pesanti o-neri che avrebbe maturato, e che l’attuale maggioranza considera inopportuna vista l’allora cospicua disponibilità di cassa. “Per giustificare il fallimento della propria po- litica - ha risposto il consigliere Giuseppe Marinig - la maggioranza tira fuori un buco di 11 anni fa”. In apertura di seduta il sindaco ha ripercorso gli appuntamenti istituzionali a cui ha partecipato tra dicembre e gennaio, soffermandosi in particolare sugli incontri con i sindaci di Cividale, Savo-gna, Pulfero e Caporetto organizzato dal sindaco Domeniš a Pulfero - in cui sono stati affrontati i temi della salvaguardia del Natisone, della captazione delle acque dell’Isonzo e della realizzazione di una pista ciclabile che unisca Cividale a Capo-retto - e l’incontro con l’assessore Moretton, i cavatori e la Confartigianato: “La possibilità promessa dall’assessore di venire ad accordi con i cavatori per la costruzione di infrastrutture non risolve certo i problemi ambientali che le cave determinano, ma è un inizio.” Manzini ha inoltre annunciato di aver invitato il presidente della Regione Riccardo Illy a riunire la Giunta regionale a San Pietro: “Essendo il centro delle Valli del Natisone, ritengo sia il luogo a-datto dove possiamo presentare ai rappresentanti regionali la nostra realtà e chiedere modi concreti di tutela della nostra peculiarità”, (m.p.) Pisrao iz Kima Stojan SpetiC V nedeljo je bilo tako čudovito vreme, da sem se podal na dolg sprehod po kraškem robu nad morjem, zatem pa pozno kosilo v ribiškem KriZu. Prisluhnil sem pogovoru ob sosednjih mizah. Ljudje so ob kozarcu vina komentirali tragični uboj policista med nogometno tekmo na Siciliji, predvsem pa javno pisemsko zgodbo med Veronico in Silviom Berlusconijem. _Priznam, da me ni presenetilo spoznanje, kako bralci mimo vseh prevar ujamejo bistvo problema in ozadje dogodkov. Zgodba je znana. Rimska Repubblica je objavila daljše pismo, v katerem Veronica Lario (njeno resnično ime je Miriam Bartolini) zahteva, naj se ji moZ Silvio Berlusconi javno opraviči zaradi neumnosti, ki jih je klatil med podelitvijo nagrad za najboljše televizijske oddaje. Tedaj je očitno dvoril nekaterim televizijskim mačkam, znanim subretkam in seksi poslankam, s katerimi je pope- stril svoje parlamentarne skupine. Govoril jim je, da bi se z njimi podal na samotni otok in tudi poročil, če bi ne bil Ze vezan. Zlobni jeziki bi se tu vprašali: kaj pa je tu novega? Mar se Berlusconi ni vedno hvalil s svojim uspehom pri ženskah? Koliko ljubic so mu že pripisali in koliko jih je (v stilu, ki spominja na Kennedyje) potem predal mlajšemu bratu? Berlusconi je šel v svoji hvalisavosti tako daleč, da je svojemu snubenju pripisal celo pristanek finske predsednice na oblikovaaje evropskega urada za prehrano v italijanski Parmi in si tako nakopal diplomatski incident. Da o tem, kako je patetično tekal za delavkami v neki ruski tovarni sploh ne govorimo. Pa se je Berlusconi vendar opravičil, kot je zahtevala gospa. Potem je šel k njej še na večerjo. Vse normalno, torej? Zakaj pa je Silvio potreboval najboljše odvetnike, ki so ga spremljali te dni na vsakem koraku, medtem ko mu je čustveno pismo ženi po naročilu napisal Giuliano Ferrara? Pa berimo dogodke z drugačnimi očali. Berlusconijeva druga Zena je 27 let molčala in Živela v razkošni vili v Macherju, vsaj 30 kilometrov od Arco-reja. Zdrznila se je, ko je Berlusconi omedlel na odru strankarskega shoda in so mu potem v ZDA vstavili srčni po-speševalnik. Razumela je, da bi mu naslednja slabost lahko bila tudi usodna, njena družina pa ni bila povsem preskrbljena. Silvio Berlusconi je te dni povedal, da je njegovo osebno premoženje vredno 50 milijard evrov. Ves ta kapital, če odštejemo razne vile, je v družbi Finin-vest, v kateri je njegovega 60% kapitala. Ostalih 40 odstotkov je prepisal na potomce: hčerko Marino in sina Piersil-via iz prvega zakona in na otroke iz zakona z Veronico: hčeri Barbaro in Eleo-noro ter sina Pierluigija. Vendar je prvima dal tudi vodstveni vlogi v podjetju, kapitalske deleže Veronicinih otrok pa močno pogojeval, da sta starejša polbrat in sestra z očetovim blagoslovom že ponudila mlajšim odkup njihovih delnic. Razumljivo je, da je njihova mati vzrojila in v svojem pismu napisala tudi zagonetni stavek, da noče biti polovica niča. Zato je Berlusconi klical k sebi odvetnike in šel nato k ženi na večerjo, da bi se pogovorili o tem, kar pri bogataših vzbuja najmočnejše čustvene reakcije: o denarju. Parlament Gasparija ni podprl Mitja Gaspari, kandidat za novega guvernerja Banke Slovenije, ni prejel zadostnega števila glasov poslancev in s tem bo moral predsednik Drnovšek parlamentu predlagati novega kandidata. Državni zbor je namreč s 43 glasovi za in 41 glasovi proti na tajnem glasovanju zavrnil predlog predsednika države, da za naslednjih šest let podaljša mandat guvernerju Gaspariju. Za izvolitev bi potreboval večino vseh glasov, torej 46. Predsednik države Janez Drnovšek je z razočaranjem sprejel novico. “Kot sem že napisal v svojem predlogu, gre za odličnega poznavalca naših in mednarodnih financ, z bogatimi izkušnjami pri izgradnji slovenskega finančnega in monetarnega sistema. Njegova neizvolitev je zelo slab znak za slovensko in mednarodno javnost, saj kaže, da se nadaljuje trend izpodkopavanja neodvisnih institucij v državi,” meni Drnovšek. “Kdor koli misli, da si bo z zavzemanjem finančnih, gospodarskih in medijskih institucij zagotovil trdno in dolgotrajno vladanje, se moti. Ravno nasprotno. Vlada, ki zna biti dovolj modra, da si zagotovi sodelovanje neodvisnih in visoko usposobljenih strokovnjakov, bo veliko bolj verodostojna in sprejemljiva za državljane. Ce pa svoje odločitve podreja svojim oblastvenim interesom in ne interesom države kot celote, žaga vejo, na kateri sedi", je bil kritičen predsednik države in svoje puščice namenil predvsem politiki premierja Janeza Janše. Gaspari je uspešno premagal prvo oviro na poti do imenovanja, saj ga je potrdila večina članov mandatno-vplilne komisije. Podprlo ga je deset članov komisije, osem pa jih je nasprotovalo. Podporo so mu namreč odrekle poslanske skupine SDS, NSi in SNS. Svetovalka predsednika Drnovška Magdalena Tovornik je v parlamentu Gasparija predstavila kot človeka, ki je bil vse od nastanka države, še posebej pa po letu 1992, ko je prevzel vodenje ministrstva za finance, pomembno in uspešno dejaven na področju monetarne in ekonomske politike. Po šestih letih vodenja Banke Slovenije se številni domači in tuji strokovnjaki strinjajo, da je "imel guverner krmilo ves čas naravnano v pravo smer", je dejala ter spomnila na stabilen bančni sistem in uspešno uvedbo evra z letošnjim 1. januarjem. Jože Tanko (SDS) je ugotovil, da je Gaspari že od osamosvojitve Drnovškov tesen sodelavec in politični sopotnik. Nihče mu ne odreka zaslug za uspešno uvedbo evra, je dejal, očital pa, da v času, ko družbena podjetja še niso bila olastninjena, ni poskrbel za nadzor nad denarnimi tokovi v tujini, ter da ni dovolj odločno nastopil pri preoblikovanju hranilno-kre-ditnih služb. Med drugim je spomnil še na neuresničen sklep o privatizaciji bank ter zamudo pri pripravi zakona o lastninjenju zavarovalnic. Drnovškov predlog pa se je zdel primeren, logičen in dober poslancem LDS, zato so ga tudi podprli. Gaspari je pomembno soustvarjal uspešen gospodarski razvoj Slovenije, njeno vključevanje v EU in prevzem evra. Miran Potrč je povedal, da socialni demokrati predlog o Gasparijevemu imenovanju v celoti podpirajo. Argumentov proti kandidatu ni, obstajajo pa izmišljene obtožbe, je dejal. SNS, SDS in NSi je očital, da so v zadnjih 14 dneh v javnost poslale neresnične, polresnične ali izmišljene trditve in obtožbe, ki naj bi opravičile njihovo nasprotovanje predlaganemu kandidatu. Predsednik Evropske centralne banke Jean-Claude Trichet je glede neizvolitve Gasparija dejal, da je v pripravah Slovenije pri vstopu v območje evra ter pri pripravah centralne banke za vstop v evrosistem odigral izredno pozitivno vlogo, (r.p.) Bocciato il governatore Gaspari Nessun rischio inflazione Lubiana ha ricevuto molti apprezzamenti alla prima riunione dell’Ecofin, a cui ha partecipato come nuovo membro dell’eurozona, sia dalle principali istituzioni monetarie dei 27 che dallo stesso governatore della B-CE Jean Claude Trichet. Nel rapporto stilato dalla Commissione dell’UE si esclude almeno per il momento che l’assunzione dell’euro possa determinare una crescita dell'inflazione. Elogi all’estero... A margine della riunione Ecofin al centro dell’attenzione anche la polemica innescata in Slovenia sul governatore della Banca Slove- nije Mitja Gaspari. Lo stesso Trichet ha negato che alla BCE sia stato inviato da Lubiana alcun documento sulla condizione economica del paese secondo cui nel 2008 la Slovenia non sarebbe più in grado di rispettare i criteri di Maastricht. Al contrario, ha affermato Trichet, tutti i documenti visionati dimostrano che la Banca centrale di Lubiana ha giocato un ruolo fondamentale perché il paese potesse rispettare quei criteri. Il governatore ha svolto un grosso lavoro ed ha preparato molto bene la sua banca centrale per l’ingresso dell’eurozona, ha sottolineato Trichet. ... a casa bocciato Il parlamento sloveno invece, con voto segreto, venerdì 2 febbraio ha respinto la proposta del presidente Drnovšek che proponeva di riconfermare Mitja Gaspari per altri 6 anni alla guida della Banca centrale slovena. Gaspari avrebbe avuto bisogno della maggioranza dei voti, 46. Invece ne ha avuti solo 43. Nelle dichiarazioni di voto hanno espresso un parere favorevole alla sua ri- conferma l’opposizione ed il partito dei pensionati Desus, contrari i democratici del premier Janša, Nova Slovenija e Partito nazionale di Jelinčič, mentre i popolari non hanno fatto dichiarazioni di vot, ma non l’hanno sostenuto. Il mandato del governatore scadrà il 31 marzo. Comunità in crescita Le Comunità degli italiani registrate in Slovenia e Croazia sono 51, la maggior parte (45) in Croazia. Ma crescono continuamente le richieste per la costituzione di altre. Accanto a quelle storiche di Zara e Spalato, all’Unione i-taliana sono pervenute anche altre richieste dall’area istro-quarnerina e dalla Dalmazia ed una anche da Zagabria dove già esiste un circolo di Italiani. Gli italiani registrati ufficialmente nei due paesi vicini sono 21.894. Si dichiarano di nazionalità italiana 2.258 cittadini sloveni (ma di madrelingua italiana si dichiarano 3.762 persone) e 19.636 cittadini croati. L’uomo-pesce ci riprova Martin Strel, maratoneta sloveno del nuoto, sta di nuo- vo sfidando se stesso, pronto ad entrare ancora una volta nel Guiness dei primati. Il 1 febbraio ha infatti iniziato u-na nuotata lunga 5430 km. Dopo aver percorso a nuoto il Danubio, il Missisipi ed il fiume giallo in Cina ha deciso ora di nuotare lungo tutto il corso del Rio delle Amazzoni, tra pirana, coccodrilli, alte temperature ed umidità. Giovedì 1 febbraio è sceso in acqua ad Atalaya in Perù, il suo viaggio terminerà secondo le previsioni l’11 aprile a Belent in Brasile. “Nuoto per la pace e l’amicizia, per l’acqua pulita e la conservazione della foresta tropicale”, ha dichiarato Strel. Kultura Slovenski evropski spomeniki Bolnica Franja Konec januarja so v Madridu dodelili znak Evropska dediščina trem objektom v Sloveniji. Dva sta nedaleč od Benečije. Posebno priznanje je tako prejela spominska cerkev sv. Duha na Javorici nad Tolminom, partizanska bolnišnica Franja v Dolenjih Novakih pri Cerknem in Plečnikove 2ale-Vrt vseh svetih v Ljubljani. Spominsko cerkvico sv. Duha na Javorci so zgradili leta 1916 avstroogrski vojaki 3. gorske brigade v spomin na tisoče padlih vojakov na Soški fronti v I. svetovni vojni. Načrte za cerkvico je izdelal arhitekt Remigius Geyling z Dunaja. Prestižni znak Evropska dediščina je cerkev dobila kot znamenje “miru ter odpuščanja in sobivanja". Partizanska bolnišnica Franja, ki nosi ime po zdravnici dr. Franji Bidovec, je delovala med letoma 1943 in 1945. Komisija v Madridu je v njej prepoznala edinstven primer humanitarne dejavnosti v času II. svetovne vojne ter izjemen in zelo poučen primer medicinske oskrbe v izjemnih okoliščinah. Plečnikove Zale izpričujejo izjemno spoštovanje do mrtvih, arhitekt pa je pri njihovem snovanju izhajal prav iz jedra evropske kulturne tradicije. Znak Evropska dediščina je prestižno priznanje. Na januarskem zasedanju komisije so npr. razpravljali o znameniti opatiji v Clunyju, o papeški palači v Avignonu, o atenski Akropoli, o dvorcu Esterhazy na Madžarskem in o palači Cantacuzino v Bukarešti. Gre za svetovno znane spomenike in objekte, katerim so se pridružili tri slovenski objekti. Kot zapisano, si lahko cerkev sv. Duha na Javorici in Bolnico Franjo ogledamo na krajšem izletu. “L’allievo di Joyce”, l’ottimo debutto italiano di Jančar Drago Jančar L’allievo di Joyce Racconti In ritardo sui tempi rispetto ad altre realtà letterarie (è stato tradotto in quasi tutte le lingue dell’Est Europa, oltre che in francese, olandese, tedesco e inglese), giunge finalmente al pubblico italiano la voce di Drago Jančar, autore di romanzi, novelle, testi teatrali e sceneggiature, di u-na prosa fortemente caratterizzata dai temi della libertà di pensiero e di espressione. “Sponsorizzato” da Claudio Magris, che ne ha cantato le lodi in un articolo sul Corriere della Sera, è uscita da alcune settimane in coedizione tra la Založba tržaškega tiska (ZTT-EST) di Trieste e la casa editrice Ibiskos di Empoli la raccolta di racconti “L’allievo di Joyce”. In attesa, a quanto pare, di un romanzo che dovrebbe venir dato alle stampe da una delle maggiori case editrici italiane. La pubblicazione di cui parliamo è in ogni caso un ottimo apripista. Nella buona traduzione di Veronika Brecelj, gli scritti di Jančar (nato a Maribor nel 1948, dal 1979 residente a Lubiana dove opera come redattore presso la Slovenska matica) mettono in luce una visione del mondo concentrica, dove le situazioni storiche si ripetono (e dalla storia pas- Osrednja proslava ob Dnevu slovenske kulture bo letos proslava mladih in njihovega medsebojnega povezovanja v znamenju različnih umetniških zvrsti. Tako so oblikovalci letošnje prireditve izpolnili Zelje in navodila glavne nositeljice projekta, Zveze slovenskih kulturnih društev, ki je želela poudariti potencial mladih ustvarjalcev slovenskih šol in društev. Režiserka Vesna Tomšič je z ekipo sodelavcev uresničila širokopotezni projekt, pri katerem bo nastopilo devetin-petdeset tržaških in goriskih pevcev, glasbenikov, plesalcev, športnikov in ljubiteljskih igralcev. Baladi “Povodni mož” in "Turjaška Roza-munda” tvorita jedro scenarija, ki ga uokvirja glasbena kulisa avtorskih skladb in priredb. Avtorica dramskih adaptacij je režiserka predstave, ki je ob Prešernovi poeziji zao- sata s’ha dunque da imparare), i personaggi che paiono lontani nel tempo e nello spazio sono legati indissolubilmente tra di loro, la libertà è qualcosa di prezioso che va conquistato palmo a palmo, la letteratura è l’ideale punto di riferimento, forse di sal- bjela izraznost giba in zvoka. Njena zamisel tolmači znani pesmi o Zenski prevzetnosti v ljubezenskem smislu, saj prav ljubezen postane povezovalna nit prepleta recitacije, plesa in petja. Vezno nit je z glasbeno govorico obarval Iztok Cer-gol, ki je poleg vodilne teme priredil tudi nekaj songov na vezza, in un mondo dominato dalla lotta impari tra divino e terreno. Forse può apparire azzardato il paragone, ma a me pare che la scrittura di Jančar non faccia rimpiangere quella di un grande della letteratura mondiale, Jorge Luis Prešernovih besedilih, v sodelovanju z Igorjem Peričem pa je opremil dramatizaciji s primerno glasbeno podlago. Glasbo bo izvajala v živo priložnostna instrumentalna skupina, pevski del pa bodo oblikovale članice dekliškega zbora Kraški slavček in pevka Martina Feri. Mladi ljubiteljski igralci so Borges. Un Borges della Mit-teleuropa, potremmo definire Jančar, poiché questa è la sua area di riferimento, sia essa vista con gli occhi di un medico russo che giunge nell’alta Slovenia negli anni precedenti l’ultima Guerra mondiale, e che potrebbe essere la stessa persona di cui narra Bulgakov in un suo romanzo, sia vista con quelli di un soldato dell’esercito jugoslavo che scopre nella latrina una scritta, un messaggio derisorio nei confronti di Tito, e solo molti anni dopo ne scopre l’autore. C’è poi “L’allievo di Joyce”, il ragazzo sloveno di Trieste a cui lo scrittore dà lezioni di inglese, cercando di smorzare nel contempo l’entusiasmo del giovane per la filosofia di Nietzsche e Schopenhauer. Con passione, lucidità e scioltezza introduce e fa vivere, nei suoi racconti, personaggi come Albert Einstein e Curzio Malaparte, inconsapevoli protagonisti o comprimari di una girandola di vicende che paiono minimali, ma raccontano meglio di tante altre - del tanto discorrere vuoto di questo tempo - la cupa realtà del passato, che purtroppo ama riflettersi nel nostro presente. La pubblicazione fa parte di una collana denominata E-stLibris, diretta da Miran Košuta, che vuole “sgretolare i muri culturali tra Est ed O-vest del vecchio continente”. Attendiamo altre prove di ottimo valore come questa. Michele Obit lahko izpopolnjevali svoj govor s pomočjo lektorja, poklicnega igralca Gregorja Geča, pri oblikovanju koreografij pa sta sodelovali Raffaella Petronio in Elena Husu. Kostume je skupaj s Tomšičevo se-šila in prikrojila Betty Starc. Za video vložke je poskrbel Antonio Giacomin. Govornika, ki sta vpletena v gledališko dogajanje kot del celote, bosta David Bandelli in Borut Klabjan. Proslava, ki nosi naslov ”Kar se v prsih skriva...”, bo debitirala v četrtek, 8. februarja ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu, ponovitev pa bo v Kulturnem domu v Gorici v nedeljo, 11. februarja ob 18. uri. Il DVD del videodocumentario “Sešivalnica spomi-na-Ricuciture di memorie” prodotto dal Kinoatelje di Gorizia è disponibile presso i seguenti punti vendita; Edicola di Patrizia Domeniš - San Pietro al Natisone Edicola di Raffaello Sittaro - Scrutto di San Leonardo Edicola di Manfredi Bront - Cividale La Libreria di Piero Boer - Cividale MultisalaVisionario - via Asquini, Udine Dan slovenske kulture bo letos proslava mladih Osrednja proslava bo danes v Kulturnem domu v Trstu in v nedeljo v Gorici D concorso “Calla in poesia” verso la quarta edizione L’iniziativa organizzata dal Comune di Pulfero L’amministrazione comunale di Pulfero ha indetto la quarta edizione del Concorso internazionale di Poesia denominato “Calla in Poesia - Arte senza confini”. E’ un’iniziativa nata per rafforzare l’unione tra le genti e per divulgare, attraverso la poesia, la comunione di sentimenti e sensazioni che superano ogni barriera linguistica. Nei tre anni di esperienza, il concorso è diventato un appuntamento importante per la cultura delle nostre vallate e per quelle dell’Alto Isonzo. Particolare rilievo è stato poi dato ai contributi provenienti dalle scuole dell’obbligo, che soprattutto nell’ultima edizione hanno vivacizzato, con i loro componimenti, l’iniziativa. Oltre ad incoraggiare le molte persone adulte che amano esprimersi in una delle tre lingue ammesse a concorso, particolare risalto viene infatti dato alla partecipazione degli a-lunni della scuola primaria e della scuola secondaria di primo gra- Občina Podbonesec razpisuje četrto izvedbo mednarodnega pesniškega natečaja “Kal v poeziji - Umetnost brez meja”. Natečaj je nastal zato, da bi utrjeval združevanje med ljudmi in s pomočjo poezije širil skupna čustva in občutja, ki presegajo vsako jezikovno pregrado. Natečaja se lahko udeležijo pesniki z neobjavljenimi deli v italijanščini ali v slovenščini (tudi v narečnih variantah) oziroma v tujem jeziku, ki ga vsako leto izbere organizacijski odbor v sodelovanju z občinsko upravo. Poleg spodbude številnim odraslim, ki se radi izražajo v enem od treh jezikov natečaja, želi natečaj posebej ovrednotiti sodelovanje učencev osnovnih in nižjih srednjih šol, za katere je predviden poseben oddelek, z namenom, da bi novim generacijam, ki predstavljajo prihodnost človeštva, približali poezijo kot plemenit izraz čustev. Glede na navdušen odziv lanskega leta, predvsem s strani mladih, je organizacijski odbor odločil, da tudi za natečaj leta 2007 predlaga, poleg italijanskega in slovenskega jezika, angleški jezik, saj je najbolj uporabljen jezik na svetu in se ga tudi najpogostejše dijaki in študentje učijo v šoli. Uraden razpis bo objavljen do konca februarja 2007 v občilih in na spletni strani www.comune.pulfero.ud.it do, con lo scopo di avvicinare le nuove generazioni, che rappresentano il futuro dell’umanità, alla poesia come sublime mezzo di espressione dei sentimenti. Al concorso di poesia anche quest’anno possono partecipare opere inedite in lingua italiana o slovena, anche nelle versioni dialettali tipiche della zona, o in un’altra lingua straniera individuata di anno in anno. Per l’edizione 2007 gli organizzatori hanno deciso di riproporre la lingua inglese, in considerazione del fatto che è la lingua straniera più insegnata nelle scuole. Il tema scelto è “Ieri, oggi, domani; una finestra sul tempo”. Il bando di concorso, la cui documentazione definitiva sarà disponibile a fine febbraio sul sito internet www.comu-ne.pulfero.ud.it, prevede due sezioni alle quali possono partecipare gli alunni delle scuole elementari e medie inferiori e gli adulti e studenti di istituti superiori. La partecipazione è gratuita per i ragazzi che non abbiano ancora compiuto il 18° anno di età, i maggiorenni invece sono tenuti a pagare la quota di 15 euro. I concorrenti possono partecipare con un massimo di due lavori. Le poesie dovranno essere inviate al municipio del Comune di Pulfero, anche attraverso internet, entro le 12 del 30 aprile 2007. La premiazione avrà luogo domenica 27 maggio a Calla di Pulfero. Un’immagine della passata edizione Aktualno Critiche dall’opposizione, ma ammissioni anche dal direttivo “Comunità, serve un salto di qualità” dalla prima pagina Marinig ha quindi rimarcato l’enorme residuo, quasi 12 milioni di euro, la gran parte dei quali si rifa alle tre vecchie Comunità montane. Resta, però, l’incapacità di spenderli. Il consigliere ha infine proposto la sistemazione dell’area antistante la sede dell’ente. In risposta ai rilievi, Domeniš ha ricordato come il personale non sia aumentato dopo l’unione delle tre Comunità montane, e anzi ne siano stati ridotti i costi. Riguardo i trasferimenti regionali, ha affermato che “la metà dei Fondo montagna viene destinata agli incentivi per il riscaldamento ed il sostegno al commercio, il resto è poca cosa”, concludendo che “i bilanci consuntivi sono iis ben più corposi di quelli di previsione”. E’ stato però l’assessore Gabriele Verona, rappresentante di Attimis, ad ammettere in seguito che “sul ruolo della Comunità c’è bi- sogno di un salto di qualità”. Marseu e Cortiula hanno comunque richiesto il rinvio del punto all’ordine del giorno, anche per poter meglio valutare un documento - è stata un’altra lamentela -giunto a destinazione dei consiglieri solo pochi giorni prima dell’assemblea. Rinvio accolto dalla maggioranza dei consiglieri, non necessariamente la maggioranza che guida l’ente. In seguito l’assemblea ha approvato il programma triennale 2006-2008 proposto per il Fondo montagna e per i finanziamenti previsti dalla legge di tutela per gli sloveni. Tre le astensioni, mentre Marinig non ha partecipato al voto criticando il metodo scelto per il contributo della legge 38. (m.o.) Ordine di Denominazione sintetica dell'intervento Finanziamento priorità in euro 1 Manutenzione canonica di Subit (Attimis) 29.800,00 2 Sist. carreggiate stradali a Villanova delle grotte (Lusevera) 22.000,00 3 Pubblicazione libro ‘‘Bardo dan bot - Lusevera una volta” 16.800,00 4 Ristrutt. fabbricato iin località Valle (Faedis) 15.000,00 5 Promozione e sviluppo rapporti culturali tra Faedis e Slovenia 14.800,00 6 Predisposizione parcheggio in Borgo di Sotto (Taipana) 29,935,55 7 Predisposizione parco giochi in comune di Taipana 9.000,00 8 Rifacimento piazza in frazione Cras (Drenchia) 19.000,00 9 Completamento sentiero storico tematico Topolò-Livek 11.500,00 10 Sistemazione sentiero culturale mulino Topolò (Grimacco) 10.000,00 11 Interventi sulla viabilità comunale in comune di Prepotto 27.000,00 12 Borse di studio per la valorizzazione del sito della Grotta d'Antro 13.000,00 13 Completamento acquisto arredi ex scuola di Montefosca (Pulfero) 10.000,00 14 Promozione di attività culturali in comune di Pulfero 9.000,00 15 Interventi di manutenzione alla scuola bilingue di S. Pietro 34.098,03 16 Esecuzione impianti nel mulino di Cepletischis (Savogna) 24.000,00 17 Completamento impianti sportivi di base a Merso di Sopra 28.300,00 18 Adeguamento e completamento illuminazione pubblica a Stregna 22.000,00 19 Interventi nel settore della valorizzazione culturale 109,47 TOTALE 345.343,05 Sono di fatto fermi dal >03 (il famoso finanziamen-alla Latteria di Cividale :r realizzare una struttura dia zona industriale di S. etro al Natisone, progetto occato dalla Regione) i fi-inziamenti previsti dall’arti->lo 21 della legge 38/2001 >er consentire l’attuazione interventi volti allo svilup-) dei territori dei comuni dia provincia di Udine nei iati è storicamente insediata minoranza slovena”. Un blocco dovuto - la cri-;a è emersa anche nell’ulti-a assemblea dell’ente mon-no, attraverso il quale passa finanziamento - anche alla olteplicità di interventi presti. Una “regola” da cui non discosta il programma di ferventi per il 2006, propo-o e approvato dall’assem- 18 Adeguamento, miglioramento e completamento impianto illuminazione pubblica nelle frazioni di Raune-Saiigoi-Presserìe- Tribit inferiore e Stregna (3° lotto) In comune di Stregna 22.000,00 19 Interventi nel settore della valorizzazione culturale • realizzazione di manifestazioni culturali e di valorizzazione delle culture locali promosse e gestite direttamente dall'ente; • realizzazione di studi e pubblicazioni; • realizzazione e/o sostegno a manifestazioni ciM0ali e promozione delle medesime; f • acquisizione di attrezzature per le strutturami promozione culturale; • sviluppo di attività e produzioni culturali con^ti^^a^ repubblica di Slovenia • realizzazione/valorizzazione di attrezzature museali o di archiviazione; • estensione dell'accessibilità alle reti Informative culturali 109,47 Totale €. 345.343,05 blea lunedì scorso. Si tratta di 19 progetti, con cifre che mediamente oscillano tra i 10 mila ed i 20 mila euro (vedi specchietto). Emerge, però, accanto ad opere di sistemazione e ad qualche intervento indirizzato ai settori del turismo e della cultura, il dato numerico, ovvero il finanziamento che riguarda la dicitura “Interventi nel settore della valorizzazione culturale”; 109,47 euro. mm Wd&A vi éÉÉI Žoga v temnem labirintu Nogometu sledim zelo površno, čeprav me hočeš nočeš “ujame”. V Italiji ni športa, ki bi zasedal toliko prostora po televiziji ter v navadnih in športnih časopisih, kot ga nogomet. V bistvu smo medijsko “prisiljeni”, da tako ali drugače sledimo brcanju žoge, predvsem pa v višjih ligah. Medijski trušč pomeni, da lahko računajo nogometni klubi in posledično nadklub-ske organizacije in inštitucije na množično zanimanje in podporo. Množično privoljenje, ki ga v Italiji nima nobena stranka ali vlada, pa pomeni neverjetni ščit pred takšnimi ali drugačnimi kritikami ali celo ukrepi. Nogometni “vrh", ki poganja kolo vse do najnižjih prvenstev, in to v smislu privrženosti, strasti, navad in razvad, je za tem svojim “ljudskim” ščitom zgradil veliko kupčijo in kuliserijo, ki sta vse drugo kot prozorni. Priti do temnega jedra nogometa, je silno težko vsem: višjim športnim organom, sodstvu in vladi. Denar imajo in uporabljajo klubi, ki jih kot vojska ščitijo navijači. Temna plat nogometa se prične pri denarju, ki žubori iz fontane za obzidjem. Bilance klubov ostajajo prikrite, dobički, predvsem pa izgube, skrivnost. Kupoprodajne pogodbe igralcev so po eni strani finančne operacije, po drugi so podobne obredom na starih semnjih. Igralci pomenijo pomembno postavko v bilanci klubov. Ker so igralci ljudje in ne blago, je težko razumeti vse postavke, ki so vezane na njihova imena in noge. Vemo, da so znani igralci odlično plačani, koliko seveda ni jasno. Bolj zagonetne pa so številke za nakup in prodajo, saj se mešajo z nakupom oziroma prodajo še drugih igralcev. Ustvarjajo se očem nevidne verige in mreže. Veliko vlogo igrajo pri tem sponzorji, posebno ko gre za znana imena. Kdo lahko s tehničnega vidika obrazloži razlog, da je Milan kupil Ronalda, ki je v bistvu že star, vsekakor pa “obrabljen” igralec. Je klub kupil igro ali ime? Lanski škandal, ki je nekoliko zamajal nogometno stavbo, a je ohranil njene nosilne stebre in sobe za krmarjenje, je bil možen, in je možen kot sistem, prav zaradi osnovne neprozornosti poslov, ki pa navijačev ne zanimajo. Kjer se milijoni evrov pretakajo neprozorno, ne more biti čiste vesti. Bistveni element so v nogometu mediji in predvsem televizija. Iz tega bazena črpajo same televizije, klubi in sponzorji. Bitke za pravice oddajanja tekem so spopadi, kjer se prepletajo posli, denar in nenazadnje deli določene politike. Berlusconi ni slučajno kupil Milana, ko je bila ekipa v globoki krizi, in vanjo investiral ogromno. Nejasni so odnosi klubov z navijači. Ko pišem, ne vem, kaj bodo sklenili v Rimu po hudih izgredih v Cataniji. Prekiniti nasilje, kot so ga v Angliji, pa bi zahtevalo drastične ukrepe, ki jih sami klubi in posledično nogometna zveza nočejo. Navijači so organizirane enote s svojimi voditelji. Le ti imajo redne stike s klubi, nekateri so tudi plačani. Določeni navijaški klubi imajo povezave s politiko, danes pretežno s skrajno desnico, in z organiziranim kriminalom. V Trstu obstoja galerija fotografij, ki prikazujejo poslanca Menio med ultrasi Triestine. Skratka, izbruhi nasilja niso vedno spontani, ampak večkrat namerni in pripravljeni. Ni mogoče govoriti o slučaju, če gredo skupine proti štadijonu oborožene s koli, s posebnimi petardami in celo z revolverji. Umor inšpektorja Filippa Racitija v Cataniji ima preveč značilnosti namernosti. Skratka, preprostemu državljanu niso jasne vezi med nogometnimi klubi, ultrasi ter političnimi in družbenimi obrobji. Nogometna društva pa potrebujejo, da se na štadijonih pojavijo organizirani navijači. Neglede na ukrepe, ostajam torej skeptičen. V Italiji, kjer se vse upira reformam, je nogomet zid, preko katerega niso zaželeni državni ali pravni “pogledi” v to, kar počne gospodar gradu. Športno “črno zlato”prenese tudi kako žrtev... Sono le 19 del 7 febbraio 1945 quando un capitano nazista bussa alle carceri udinesi di via Spalato e si fa aprire. Deve consegnare due pericolosi banditi: Gelindo Citossi Romano il Mancino e Enzo Jurich Ape. Ma è tutto un trucco, perché quelli sono i Diavoli Rossi; il capitano nazista è Piotto, disertore caucasico che fa parte della “legione straniera” con l’azerbaigiano Mosca, i russi Alexandro e Romano II e il rumeno Fritz. A questo punto, come in un film, tutto avviene in rapida sequenza: si spalanca il portone, entrano i 22 Diavoli Rossi, aprono un primo cancello, poi un secondo, estraggono i mitra e li puntano sui carcerieri, intimando loro di di aprire le celle. Due guardie si ribellano e vengono abbattute a raffiche di mitra. Il Gauleiter del Litorale Adriatico dott. Federico Rainer diede il via alla rappresaglia che causò la fucilazione di 23 partigiani sotto il muro del cimitero di Udine. Le testimo- nianze raccontano che all’alba dell’11 febbraio 1945 poco prima delle 6 di mattina i 23 martiri furono prelevati dal carcere locale e trasportati con una corriera della S.A.F. in via Calvario. Lì i prigionieri “schierati a ridosso del muro di cinta del cimitero... senza alcun preambolo né assistenza di sacerdoti, vennero fucilati”. I condannati a morte, durante il tragitto verso il luogo dell’esecuzione, cantarono canzoni parti-giane e l'Inno di di Mameli; qualcuno al momento degli spari gridò “Morte al fascismo!”, “Viva l’Italia liberata!”. Per non dimenticare il sacrificio di quei ventitré partigiani domenica 11 febbraio 2007, dalle 10 e 30, presso il muro di cinta del Cimitero di Udine in via Calvario si svolgerà la cerimonia di commemorazione in cui interverranno il sindaco di Udine Sergio Cecotti, il segretario provinciale dell’ANPI di Udine Luciano Rapotez e Roberto Antonaz, assessore regionale alla cultura. “ Aktualno----------------------- Izdala je brošuro z vsemi zakonskimi normativi o varstvu manjšin Pokrajina Videm skrbi za varstvo furlanšCine Četrtek, 8. februarja 2007 Danes 8. februarja se ob 15. uri začne v veliki dvorani palače Belgrado okrogla miza - seminar na temo “Zaščita furlanskega jezika in Evropa. Večjezičnost, avtonomija in identiteta”. To je samo ena od Številnih pobud in dejavnosti, ki jih videmska pokrajinska uprava razvija na področju varstva in uveljavljanja furlanskega jezika. Odkar je za krmilom predsednik Stras-soldo so vse pobude namenjene furlanščini v ospredju, tudi na splet Pokrajine je ob italijanščini in angleščini tudi furlanščina, kateri je tudi posvečeno poglavje. Skoda, da Pokrajina Videm istočasno pozablja, da smo v Furlaniji tudi Slovenci in Nemci. Ce pogledate na splet nista niti omenjena. Posvetovalna komisija za Slovence je zamrla in vsekakor ni bila obnovljena po zadnjih volitvah. Celo v programskih smernicah prese-dnika smo z nivoja priznanih Slovencev zdrknili na Predsednika SKGZ in SSO pri ministrici Vlada namerava izvajati zaščito s prve strani Na srečanju z ministrico Lindo Lanzillotto v torek v Rimu sta slovenska predstavnika načela tudi vprašanje finansiranja dejavnosti slovenske manjšine, ki poteka preko dežele in opozorila na dejstvo, da že dolgo let gre za isto nominalno vrednost, dotacija pa se je zaradi inflacije in naraščanja stroškov dejansko zmanjšala. Ministrica je pokazala razumevanje za finančne težave slovenske manjšine, poudarila je prizadevanja vlade, da omeji državne izdatke, omenila pa je tudi, da bo o ‘tem spregovorila s finančnim ministrom. Slovenska predstavnika sta nato izpostavila potrebo, da bi se vzpostavili redni stiki med manjšino in vlado še zlasti z ministrico in funkcionarji, ki od blizu spremljajo manjšinsko problematiko, na kar je ministrica pristala. Pavšič in Stoka sta jo opozorila tudi na vprašanje vidljivosti slovenskih Tv programov v videmski pokrajini, saj tudi po sprejemu nove konvencije ni nič novega. rr nv fiitt! m m Sedež Pokrajine v Vidmu Slovane brez obraza. Zato z določeno zadržanostjo gledamo na pobude, ki jih uresničuje na področju varstva manjšine in se nam zdijo protislovne oz. da so načela skregana s prakso. Velja vsekakor omeniti zadnjo pobudo, ki jo je izpeljala in sicer izdajo brošure, v kateri so zbrana vsa zakonska in druga določila o varstvu jezikovnih manjšin v videmski pokrajini. Brošura je rezultat dela urada za furlanski jezik in druge manjšine. Gradivo je razčlenjeno v različna poglavja, saj ponuja popolen pregled vseh zakonskih normativov od mednarodnih in evropskih do državnih in deželnih. Namen je ponuditi še zlasti krajevnim upraviteljem in državnim upravam ter knjižnicam vse potrebno gradivo s področja varstva manjšin. Prvi cilj je seveda spodbuditi poznavanje manjšin- ske problematike, obenem pa prispevati k promociji in uveljavljanju furlanskega in drugih manjšinskih jezikov. Da pa Pokrajina žal misli le na furlanščino je bilo jasno iz izjave predsednika Strassolda ob predstavitvi brošure in ob njem tudi podpredsednice videmskega pokrajinskega sveta Valerie Grillo. Danes zvečer v kulturnem domu v Gorici Folk-etno glasba iz Sardinje Danes, četrtek, 8. februarja 2007, s pričetkom ob 20.45 bo nastopila v Kulturnem domu v Gorici (ul. I. Brass 20), v okviru glasbenega projekta »Preko-4 - Oltre - Across the border 2007«, znana italijanska etno-folk skupina »Andhi-ra« iz Sardinije. Skupina je sestavljena iz uveljavljenih glasbenikov, ki izhajajo iz različnih glasbenih stilov, ki neposredno izražajo glasbene temelje A S. Pietro su iniziativa dell’IRSIP - SDZPI Corsi serali per adulti L’Istituto regionale sloveno per l’istmzione professionale - Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje attiverà con marzo corsi serali per adulti di sloveno, informatica, tedesco, fattorie didattiche, frutticoltura biologica nelle zone montane. I corsi si svolgeranno a S. Pietro, in orari serali, sono rivolti a persone tra i 18 ed i 64 anni. Per informazioni e iscrizioni rivolgersi alla segreteria (tutti i giorni 8.30-12.30, mercoledì 15.30-20.30) in via Alpe Adria 61, San Pietro al Natisone, 0432 727349, ud@sdzpi-irsip.it. Sardinije. Ob tej priložnosti pa se nam bodo predstavili s posebnim projektom po zamisli znanega italijanskega kantavtorja Fabrizia De Andre'. Ciane zasedbe Andhira povezuje velika ljubezen do tradicionalne-folk-etno glasbe iz različnih predelov svojevrstnega otoka, kot je lahko le Sardinija. Poleg tega si delijo željo po spontanosti nastopa in improvizaciji z elementi, ki bi jih lahko uvrstili že v »originalni glasbeni spektakel«. V tem smislu pa ustvarjajo tudi svoje avtorske skladbe. Skupina Andhira deluje v zasedbi: Elena Nulchis, Egi-diana Carta, Cristina Lanzi (glas), Luca Nulchis (klavir) in Giancarlo Murranca (tolkala). Glasbeno manifestacijo v goriškem teatru prirejajo v skupnem sodelovanju Kulturni dom v Gorici, Folkclub Buttrio in kulturna zadruga Maja. Assemblea annuale della sottosezione di S. Pietro al Natisone sabato 3 febbraio con grande partecipazione dei soci Per il Cai un anno impegnativo e gratificante Oltre all'intensa attività escursionistica grande impegno anche per la manutenzione dei sentieri - Dopo due mandati il presidente passa il testimone 11 2006 è stato un anno tra i più impegnativi e gratificanti, ha detto Dino Gorenszach, presidente della sottosezione Cai delle Valli del Natisone, sabato 3 febbraio, presentando aH’assemblea dei soci l’attività svolta. Un bilancio del tutto positivo il suo che ha preso le mosse dalla bella serata per il 35. anno di attività della sottosezione il 23 giugno scorso a cui ha partecipato anche il mitico alpinista Kurt Diemberger e dal libro Verso altre cime presentato in quell’occasione. Le escursioni, anche grazie ad un programma completo, preparato per soddisfare le di-verse aspettative ed esigenze dei soci, come ha spiegato, hanno registrato una grande partecipazione. Così è stato anche per le due trasferte in pullman, quella invernale sciistica a Sesto e quella estiva sui luoghi della grande guerra al Pasubio. Splendide giornate anche per gli escursionisti -sciatori sul Dobratsch in Austria, lungo le creste innevate del Colovrat e nell’uscita primaverile al monte Cuzzer in Dino Gorenszach Val Resia. Problemi col brutto tempo, ha ricordato Dino Gorenszach, ci sono stati invece al Porezen, allo Stol e al Bri-celjk, mentre rimarranno per un bel po’ nella memoria dei partecipanti, per le eccezionali sensazioni e per le immagini, le uscite estive alla Cima Piccola della Scala, alla Cima Lastroni, al Petzeck, al Pleros ed al Vrh nad Peski. Il presidente ha inoltre ricordato i numerosi soci che si sono cimentati lungo difficili vie alpinistiche, ma anche i momenti di incontro alla festa della montagna sul Matajur, l’uscita alle sorgenti del Natisone, la marronata a Stupizza, la cena sociale, la fiaccolata della pace sul monte Roba a Natale ed il fine anno sul Matajur. Nella sua relazione Gorenszach si è soffermato sull’im- 11.02 Matajur (1641 m) con le ciaspole (T) 04. 03 Bad Kleinkirchheim (A), gita sciistica in pullman 18.03 Monte Festa (1055m) Prealpi Cantiche (E/EE) 01.04 Monte Ježa da Volče (949) Prealpi Giulie (Sio) (E) 15.04 Monte Guarda (1720 m) Alpi Giulie (E/EE) 29. 04 - 01. 05 Alpi Orobie Bergamo (E/EE) 13. 05 Lipnik (1867 m) Alpi Giu- portante lavoro di pulizia dei sentieri affidato alla sottosezione dalla Comunità montana e portato a temiine grazie a diversi soci che hanno operato più volte lungo i sentieri An-tro-Montefosca (752), S. Pietro - Matajur (749), Topoiò -Clabuzzaro (746) e S. Leonar- lie (Sio) (E/EE) 27. 05 Gita intersezionale Prealpi Giulie (T) 10. 06 Val Montanaia Dolomiti Friulane (E/EE) 17. 06 Gartnerkofel (2195 m) Alpi Cantiche (A) (E/EE) 01. 07 Punta Fiames - Pomaga-gnon (2240 - 2435 m) Dolomiti Antpezzane (E/EEA) 14-15. 07 Prestreljenik - Rombon (2498- 2207 m) Alpi Giulie (Slo) (EE) 29. 07 Ankogel (3250 ni) Anko-gel-gruppe (A) (EE) 19. 08 do - Castelmonte (760). Tutto questo operare, ha proseguito, ha avvicinato al club nuovi appassionati ed anche nel 2006 c’è stato un incremento di iscritti il cui numero è salito a 194. Alla fine c’è stato anche un momento di commozione Prisojnik (2547 ni) Alpi Giulie (Slo) (EE/EEA) 26. 08 VrtaCa (2181 m) Karavanke (Sio) - Gita in pullman (E/EE) 02. 09 Matajur, festa della montagna (T) 16. 09 Cuestalta (2198 m) Alpi Camiche (E/EE) 30. 09 Cima del lago/Jerebica (2125 m) Alpi Giulie (EE) 14. 10 Acomizza (1813 m) Alpi Carniche (Tarvisiano) (E/EE) 11. 11 Marronata a Costa 18.11 Cena sociale quando Dino Gorenszach, che come prescrive lo statuto dopo sei anni lascia la presidenza, ha ringraziato i collaboratori. 1 molti soci presenti all’assemblea hanno risposto con un lungo e caloroso applauso, mentre il grazie ufficiale gli è stato rivolto da Franca Costaperaria e più tardi da Rodolfo Sinuello a nome del Cai di Cividale. Franca Costaperaria ha poi ha illustrato i documenti finanziari, il bilancio di previsione per il 2007 ed il bilancio consuntivo per il 2006 che si è chiuso su 17.000,00 euro circa e con un attivo di circa 2. 500,00 euro. E’ stato poi il momento della votazione del nuovo direttivo (11 membri) che potrà contare sull’esperienza e l’affiatamento di una squadra ben rodata e di cui fa parte anche l’ex presidente, ma è stato anche parzialmente rinnovato e ringiovanito. Dal suo intemo scaturirà il nome del prossimo presidente. L’assemblea si è conclusa con la presentazione dell’attività per il 2007. Četrtek, 8. februarja 2007 6 Predsednica Donatella Ruttar o programu 2007 Največji projekt skupinska razstava Pred srečanjem z beneškim slikarjem Giacintom lusso v petek 2. februarja v Spetru je v Beneški galeriji bil obCni zbor Društva likovnih umetnikov. Ob tej priložnosti smo se pogovorili z arhitektinjo Donatello Ruttar, ki društvo in z njim Beneško galerijo vodi že kakih 15 let s krajšimi premori, seveda, ko sta se rodili hCeri Vida in Elena. “Ko sem bila še študentka, mi je to odgovornost dal Pavel Petricig. Vemo, kaka osebnost je bil. Takrat sem se in še danes se prepoznavam v njegovih bolj inovativnih projektih, kot so bile recimo razstave SreCanja s priznanimi sodobnimi umetniki, torej z dejavnostjo, ki je upoštevala sodobno umetniško iskanje. 2e takrat sem v umetnosti iskala tudi njeno moC regeneracije in obnavljanja duha, ki je toliko bolj potrebna in dragocena za ljudi, ki živijo na obrobju kot mi. Petricig pa me je hkrati spodbujal, naj upoštevam tudi vse tiste, ki ljubijo umetnost in se v njej izražajo, pa Čeprav izven velikih umetniških tokov. Zame je to bila velika lekcija življenja in skromnosti.” Namen pogovora ni bil opraviti bilanco opravljenega dela, Čeprav bo maja letos društvo praznovalo 30 let nepretrganega delovanja, od katerih nad 20 let v novih prostorih Beneške galerije. Zelja je bila predstaviti program za novo sezono. Vendar je pogovor z Donatello vedno prijeten in teCe kot voda iz studenca, še zlasti ko je govora o naCrtih, in se vselej širi in Srečanje z lusso v galeriji Srečanje s slikarjem Giacintom lusso in njegovim umetniškim iskanjem, v petek 2. februarja v Beneški galeriji, je bilo prijetno in do-maCe sreCanje med prijatelji. Kot je že postala tradicija je veCer odprl mlad “pianist”, gojenec prof. Paole Chiabu-dini na špetrski glasbeni šoli usmerja tudi na druga polja. Tako je beseda tekla o prostovoljnem delu v društvu, ki je že po svoji naravi Časovno omejeno, tudi o občutku dolžnosti, ki ga vCasih imamo do določenih tradicionalnih dejavnosti in obenem o obCutku, da smo morda premalo naredili. “Veseli pa me, da se je prav v okviru Društva beneških likovnih umetnikov rodila Postaja Topolove in da je postopoma postala tista pomembna kulturna manifestacija, ki je danes, ko je tudi samostojna”, pravi Donatella Ruttar. “Društvo beneških likovnih umetnikov pa je vse bolj vezano na našo zgodovino in tradicijo in na dejavnosti svojih Članov, med katerimi je še veliko ustanovnih Članov. Obenem še naprej uveljavlja Beneško galerijo kot prostor srečevanja in tudi sodelovanja z drugimi kulturnimi sredinami našega teritorija. Pravzaprav v tem Casu atomizacije, ko prevladuje težnja, da se vsak zapira v svoj prostor, zadovoljen sam s seboj in s svojim delom, se mi zdi da je posebna kvaliteta našega društva v odprtosti, pripravljenosti poslušati in sodelovati z drugimi, kot je recimo Glasbena šola a tudi kulturno društvo Ivan Trin-ko”. Rezultat skupnega dela bo razstava posvečena Paolu Manzini, kateremu je Trinkov koledar za leto 2007 posvetil likovni vložek s posnetki njegovih del in kritičnim prispevkom Luciana Perissinot-ta. V zaCetku marca bodo predstavili publikacijo in odprli razstavo, ki bo v dveh delih, v Beneški galeriji in pri samem umetniku doma. Skupaj z društvom Ivan Trinko bodo le v galeriji predstavili tudi fotografsko razstavo in videomozaik Pesniki dveh manjšin. “Jeseni bomo sodelovali pri veliki razstavi, posvečeni Rudiju Skočirju, ki bo delno v Beneški galeriji delno v Čedadu”, dodaja Donatella. “NajveCji projekt pa bo skupinska razstava umetnikov Članov našega društva, ki jo načrtujemo in pripravljamo za prihodnjo jesen”. Pri društvu imajo še dosti idej in projektov, o katerih je še prezgodaj govoriti. Se eno poglavje pa je Donatella Ruttar naCela, ki je sicer bilo del programa društva od svojega nastanka in sicer Čezmejno sodelovanje. “Predkratkim smo ponovno vzpostavili stike z Društvom likovnikov iz Tolmina in zaceli spet razmišljati o skupnem delu. In tudi to se mi zdi zelo pomembno v našem delu”, je zaključila Donatella Ruttar, (jn) Donatella Ruttar in Giacinto lussa v petek v Beneški galeriji Ivan Namor, ki je s tremi kratkimi skladbami poskrbel za pravo atmosfero. Nato je pogovor z umetnikom zaCela Donatella Ruttar, predsednica Društva beneških likovnih umetnikov, Clan katerega je lussa od ustanovitve. Kaligrafije Giacinta Iusse ?.. Za glasbeni uvod na razstavi je poskrbel Ivan Namor so prikaz življenja v današnjem Casu in obenem odraz tega, kar vre v njem in “praska”, kot je dejala. A so le na videz kaotična. Posebnost teh slik, ki temelijo na zelo natančnem naCrtu je, da prva slika deluje le kot podlaga, na kateri se kot na kompjuterju odpirajo nova okenca, ki še bolj vlečejo pogled obiskovalca. O njegovem umetniškem ustvarjanju že v mladih letih je spregovoril tudi Giovanni Specògna. Umetniško iskanje Giacinta lusse se sicer usmerja tudi na druga področja in precej aktiven je tudi na področju videa in filma. In prav na to temyo bo prihodnje sreCanje z njim v Beneški galeriji. Razstava Kaligrafije bo v Beneški galeriji do 10. februarja, ko bomo tudi v Spetru praznovali kulturni praznik. V petek 9. februarja bodo novo razstavo Giacinta Iusse opdrli v St. Mavru pod Sabotinom. Adesso racconto ancora una storiella che mi è capitata quando avevo sette-otto anni, nei miei giovani anni. Mio zio ogni venerdì andava per le case a raccogliere il burro, i vitelli, gli agnellini e i capretti e li portava a vendere a Udine. Io ho chiesto a mio padre: - Dove mette lo zio Stein tanto burro?. Mio padre mi ha risposto: - Figlio mio, lo porta a Udine a vendere. Gli ho detto ancora: - A chi ne vende tanto? - Ai signori, lo vende! - Dove lo mettono così tanto? - Se lo spalmano sul sedere. Mia madre ogni volta che faceva il burro ne lasciava per noi un piccolo pano della grossezza di un uovo di gallina. Io ho preso a mia madre quel burro e sono andato nel granoturco: ho calato le bra-ghette, ho alzato la camicia e ho spalmato il burro sul posteriore e mi sono rivestito. Sono tornato a casa e sono andato a sedermi sulla panca. Quando mia madre ha visto che il burro non era al suo posto, ha chiesto a mio padre se l’avesse usato lui: lui ha detto di no. Hanno chiesto poi ai miei fratelli più grandi dove fosse finito il burro e loro hanno risposto di non saperlo. Mio padre ha preso mio fratello maggiore ed ha cominciato a dargliele di santa ragione credendo che gli avesse mentito. In quella io ho varcato la porta di casa come una lepre... Mia madre ha visto che avevo tutti i pantaloni “bagnati”, unti. Subito mio padre mi ha richiamato e io sono tornato confuso. Mi ha chiesto perché scappassi... e gli ho risposto che il bur- 2. ABio6iorpa4>MMecHiit pa3cna3. (Autobiographische ErzAhlung). 41 Àge porivu Sa - nò - pràvico, k - mi - sa - jà - yodìla manà u-mlàdbi-mójbx-ljètax, mtslim, dau-sjèdmbn ali w-Òsmin ljète. iì Moj - birba wsàki - petàkj js - pfàà po-xìSax bràt Jpòjyo, an « telèta, jàrta àijkozllja: òn-ja-yonùw prodàjat w-Wldan. Jà-sqi -wpràéCi méya - ojà: