Je 06 zadnjem večjem deževju narasla Pišenca poškodovala dosedanji leseni most, so obvoznico v Kranjski gori že prejšnji teden odprli za promet. — B. B. — Foto: D. Sedej Let0 XXVI. Številka 83 fej^iteHi: obč. konference SZDL in Trii*' Krani» Radovljica, Sk. Loka Kranj — Izdaja CP Gorenjski tisk - 0d„„,avni urednik Anton Miklavčič ugovorni urednik Albin Učakar 1LL A' SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA Kranj, sobota, 27.10. 1973 Cena 70 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Qd 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Do 7. ure zaprto Dokler gostinske organizacije ne bodo sprejele samoupravnega sporazuma o omejevanju točenja alkoholnih pijač, bodo odprte od 7. do 23. ure. Takšen odlok je v četrtek sprejela kranjska skupščina. Sredi septembra letos je sindikalna organizacija industrije gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov Sava Kranj predlagala, da se v kranjski občini prepove točenje alkoholnih pijač do 7. ure zjutraj. Enako priporočilo občinski skupščini je poslala tudi sindikalna organizacija tovarne Iskra Elektromehanika Kranj, že v začetku leta pa tudi skupina zdravljenih alkoholikov iz kranjske Iskre. Glede na omenjena priporočila je občinska skupščina na četrtkovi seji sprejela odlok o poslovnem času v gostinstvu v kranjski občini. Odlok določa, da morajo biti gostinski obrati v občini (razen hotelov) zaprti od 4. do 7. ure zjutraj in da je njihov obratovalni čas ob 7. do 23. ure. Obrati družbene prehrane pa so lahko odprti od 6. do 21. ure. V razpravi je bilo rečeno, da je namen odloka, da gostinske organizacije oziroma gostinski obrati v kranjski občini čimprej pristopijo k podpisu samoupravnega sporazuma o omejevanju točenja alkoholnih pijač. Takšen sporazum so namreč že lani avgusta sprejele nekatere gostinske organizacije v Ljubljani. K temu sporazumu pa lahko pristopijo tudi gostinske organizacije in obrati v kranjski občini. Z drugimi besedami m v • v • j Trzicani med koroškimi Slovenci Jutri bo odšla na gostovanje med koroške Slovence igralska skupina Amaterskega gledališča iz Tržiča. Z veseloigro Freda Hirsta Presenečenja se bo ob 14. uri najprej predstavila občinstvu v Bilčovsu, ob 19. uri pa v Št. Jakobu v Rožu. Predstavi v Bilčovsu in Št. Jakobu bosta že 33. oziroma 34. predstavitev te veseloigre. -jk Dražje meso V četrtek je začel veljati odlok republiškega izvršnega sveta o najvišjih cenah svežega mesa^v prodaji na drobno. Rečeno je, da se drobno-prodajne cene oblikujejo v skladu z dogovorom o načinu oblikovanja cen svežega mesa v prodaji na drobno, sprejetim v medrepubliškem komiteju za trg in cene. V krajih, kjer so bile že doslej po republiških merilih dovoljene višje cene za sveže svinjsko in telečje meso, meso mladih govedi in goveje meso, se smejo maloprodajne cene povečati v poprečju le za 5 odstotkov. Cene mesa piščancev brojlerjev pa za 50 par pri kilogramu. ( Ta odlok je izvršni svet sprejel v sredo, da bi s tem preprečil večje motnje pri založenosti mesa na trgu. sprejem tega odloka torej pomeni, da bodo gostinski obrati v občini lahko odprti tudi med 4. in 7. uro zjutraj, ko bodo podpisali ustrezni samoupravni sporazum. Za organizacije in posameznike, ki ne bodo upoštevali določil tega odloka, so kazni naslednje: za pravne osebe 2000 dinarjev, za odgovorne osebe 300 dinarjev in za samostojne gostince 500 dinarjev. Odlok bo začel veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Gorenjske. A. Žalar Jesenska setev kasni Pri Kmetijsko živilskem kombinatu Kranj bodo letos v okviru jesenske setve posejali pšenico na okrog 120 hektarjih obdelovalnih površin, s katerih so izruvali krompir. Spravilo krompirja se je letos zavleklo. Zaradi deževja je bila zemlja tako namočena, da spravilo krompirja s kombajnom ni bilo mogoče. Prav tako pa je bila krompirjeva letina pri KŽK za okrog 25 odstotkov boljša, kar je povzročilo prostorsko stisko pri skladiščenju semenskega krompirja. Stisko so pri KŽK odpravili tudi na ta način, da s spravilom krompirja niso tako hiteli. Drugo leto prostorskih težav pri krompirju najverjetneje ne bo, saj bodo skladišče pri Šenčurju povečali še enkrat. Kljub zakasnitvi pri spravljanju krompirja bo setev pšenice danes v glavnem končana. Rži in ozimega ječmena pa KŽK tako ne seje več. Z ržjo so sicer poskušali, vendar je polegla, kar je povečalo stroške in čas spravila, seme pa tudi ni bilo takšno, kakršno bi lahko bilo. Setev se je zavlekla tudi pri zasebnih kmetovalcih, vendar je bilo njihovo seme vseeno prej pod zemljo kot pri kombinatu, kar je razumljivo, saj so imeli kmetje zaradi manjših količin krompirja manj težav pri sprav-vilu. Drugih težav pri jesenski setvi kranjski KŽK nima. Gnojil je dovolj, ker jih kombinat vedno pravočasno preskrbi. Prav tako ima KŽK na zalogi že dovolj za spomladansko setev koruze, krompirja in ječmena. Tudi opremljenost s stroji je dobra. Kombinat je kupil sejalnice OLT iz Osijeka ter 5 novih traktorjev sovjetske tvrdke Belorusi. -jk Že več žrtev prometa kot lani V tretjem tromesečju letošnjega leta se je na gorenjskih cestah pripetilo 160 prometnih nesreč s telesnimi poškodbami in smrtnim izidom. V teh nesrečah je umrlo 17 ljudi, huje in lažje pa je bilo ranjenih 199 ljudi. Če pa seštejemo nesreče v devetih mesecih letošnjega leta, pa se število prometnih nezgod poveča na 419, število smrtnih žrtev prometa pa na 54. Če nekoliko podrobneje pregledamo prometno statistiko zadnjega tromesečja, je očitna največja udeležba osebnih avtomobilov v prometnih nesrečah. Na drugem mestu so kot že vse leto s skrbjo opažamo, pešci, nato pa kolesarji in vozniki motornih koles. V juliju, avgustu in septembru se je največ prometnih nezgod pripetilo ob sobotah, in sicer 41, na drugem mestu je sreda, nato pa nedelja. Najmanj nesreč v tem tromesečju se je pripetilo ob ponedeljkih, in sicer sedem vsega skupaj. Najbolj nevarne ure dneva se začno okoli devete ure dopoldne in naraščajo do poznega popoldneva, zvečer in ponoči ter zgodaj zjutraj pa je primerno manjšemu prometu tudi najmanj nesreč. Med vzroki prometnih nesreč je bila tudi tokrat kot že dolgo časa, na prvem mestu neprimerna hitrost glede na pogoje vožnje. Sledijo neprevidni pešci, na tretjem mestu je izsiljevanje prednosti v križiščih, nato nepravilno prehitevanje, nato nepravilno srečevanje in alkoholiziranost voznikov in drugo. Neprimerna hitrost ostaja že nekaj časa na prvem mestu med vzroki prometnih nezgod. V zadnjem tromesečju se je največ prometnih nezgod pripetilo na cestah prvega reda, in sicer od Podtabora do Rateč. Tu se je pripetilo 38 prometnih nesreč, od tega na odseku od Javornika do Rateč kar 31. Tolikšno število nesreč na tem odseku je vsekakor odraz slabega stanja in pa slabe pnnppd-nosti te ceste. Dosedanje število smrtnih žrtev v prometu že presega število mrtvih v lanskem celem letu. Med mrtvimi je 27 voznikov, 17 pešcev in 11 sopotnikov. Letos je med žrtvami prometa 5 otrok. Letos sta se pripetili dve prometni nesreči, v kateri so naenkrat izgubili življenje po trije ljudje, vseh nesreč s smrtnim izidom pa je bilo 48. L. M. A j Omejitve hitrosti vožnje Naslednji teden, to je 30. oktobra, bo začela veljati odredba republiškega sekretarja za notranje zadeve o omejitvi hitrosti na javnih cestah. Odredba določa, da bo od 30. oktobra letos do 30. aprila 1974 hitrost vožnje omejena na magistralnih in regionalnih cestah na 100 kilometrov na uro, na lokalnih cestah pa na 80 kilometrov na uro. Dosedanje omejitve hitrosti za vožnjo skozi naselja in omejitve hitrosti za avtobuse in tovorna vozila pa ostanejo še naprej v veljavi. Za območje Gorenjske bo odredba o omejitvi hitrosti veljala za gorenjsko magistralo, to je za cesto prvega reda Jeprca—Ljubelj in Jeprca—Podtabor—Rateče, ter na vseh regionalnih ce- stah, to je cestah drugega reda. Hitrost je omejena seveda tudi na tistih delih magistralne ceste, ki je rezervirana samo za promet z motornimi vozili, kot je to odsek Naklo—Črnivec in Naklo— Bistrica. Vozniki vedo, da so glave kilometrskih kamnov ob cesti prvega reda označene z rdečo barvo, ob cestah drugega reda z zeleno barvo in ob cestah tretjega reda z rumeno barvo. Regionalne ceste, to so ceste drugega reda, so na Gorenjskem večinoma take, da sploh ne omogočajo hitrosti do 100 kilometrov na uro. Ponekod ovinkasta, ozka in nepregledna, kotanjasta cesta drugega reda ne omogoča hitrosti niti 60 kilometrov na uro, promet po teh cestah pa je velik tako poleti kot pozimi. Priznanje podjetju Aerodrom Ljubljana-Pula Turistično-letališko podjetje Aerodrom Ljubljana—Pula praznuje letos 10-letnico obstoja. Poslovati je namreč začelo konec leta 1963, 1. maja 1967. leta pa se je združilo z letališčem Pula. Ob tem jubileju in doseženih uspehih, posebno v zadnjih nekaj letih, je občinska skupščina na četrtkovi seji v Kranju sklenila, da se delovni skupnosti podjetja za dosežene uspehe podeli plaketa občine Kranj. Plaketa z ustrezno listino bo podeljena na zboru 320-članske delovne skupnosti prihodnji mesec. A.Ž. Naročnik: i T0v w w--■ klobukov Sešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke piccadilh -—piccadilh — piccadilh — piccadilh' — piccadilh — piccadilh —pic stran: I KAtijđa' zemljiška skupnost 'Bi (Minski j strah stran: r iitiaij|li J ohranjajo tradicijo ■ - ;lTp • • -j* trinajst vnukov gjjfij^HHMlIl imava H stran: Nabodel S jo ie I lil® Trgovina Kmjdb- 'j hjh-j T p1«! atto- mobili * 2000 strani pripomb Pod predsedstvom predsednika zvezne skupščine in predsednika skupne komisije vseh zborov za ustavna vprašanja Mijalka Todoroviča, ob sodelovanju predsednika koordinacijske komisije Edvarda Kardelja, je na Brionih začela delati komisija za pripravo predloga ustave SFRJ. Komisija bo morala preučiti vse pripombe in predloge izrečene v javni .razpravi o osnutku zvezne ustave. Delo ne bo majhno, saj je povzetek splošnih in konkretnih pripomb dolg skoraj 2000 strani. Velika posojila V sredo sta Ljubljanska in Beograjska banka v Londonu podpisali, da najemata okrog 64 milijonov dolarjev posojila, ki ga odobrava konzorcij 33 svetovnih bank. Banki sta si v imenu drugih jugoslovanskih bank izposlovali najugodnejše posojilo, kar jih je Jugoslavija dobila doslej na mednarodnem finančnem trgu. Skoraj milijardo dinarjev si bo med seboj razdelilo sedem domačih bank, ki bodo odobrile posojila za nekatere razvojne načrte s področja energetike, črne in barvne metalurgije, kemične in elektronske industrije itd. Ljubljanska banka bo svoj delež, ki znaša 10,460.000 dolarjev, porabila za bivši Alpski i turistični center, za anhovski Salonit in za kmetijske investicije. Računajo, da bo ves kredit angažiran do konca leta. Več, pšenice Po oceni zveznega sekretariata za kmetijstvo in zvezne gospodarske zbornice t bodo zasebni kmetje in družbeni , sektor letos opravili setev na 2,180.000 hektfirih, Površine . zasejane s jpšenico^ bodo letos za priHližno IT odstotkoć večje kot lani. t; ( ' }■• i t Meso iz j Nove Zelandije , Do konca leta bo General-export iz " Beograda -uvozil 1500 ton ovčetine iz Nove Zelandije. Ponudba tega podjetja je bila na nedavni licitaciji zvezne direkcije za rezerve živil najugodnejša. To je prvi jugoslovanski uvoz iz Nove Zelandije, ki je znana kot velika izvoznica kvalitetne ovčetine. Predvidevajo, da bo ta uvoz pripomogel k ublažitvi mesne suše na domačem trgu. Rekordno leto trajektov Jadranska linijska plovba z Reke, ki ima 25 trajektov, pristaniško komunalno podjetje z Raba s svojimi trajekti in Lošinjska plovba z Malega Lošinja z enim svojim trajektom so v prvih osmih mesecih letos prepeljali 3,063.000 potnikov, kar je za 32 odstotkov več kot lani. Hkrati so ta čas prepeljali tudi 753.000 avtomobilov, kar je za 23 odstotkov več kot lani. Manjši izkop Rudniki z jamskim izkopom v Srbiji nimajo dovolj rudarjev, zaradi nizkih osebnih dohodkov pa le-ti še vedno odhajajo. Letos septembra so ti rudniki v primerjavi z lanskim septembrom nakopali za 3 odstotke manj črnega premoga, za 16 odstotkov manj rjavega in za 18 odstotkov manj sušenega lignita. Poleg pomanjkanja rudarjev je vzrok za manjši izkop tudi v obsežnih sanacijskih delih v nekaterih rudnikih. Proslava dneva OZN Slovensko društvo za Združene narode je proslavilo 28. obletnico obstoja organizacije Združenih narodov. Proslavo so obeležili z razpravo o temi Alžirska konferenca in Združeni narodi. Precejšnja cestnina Do konca avgusta letos so na avto cesti Vrhnika—Postojna pobrali za 15 milijonov cestnine. Od otvoritve (29. decembra lani) je šlo po avto testi 1,916.468 motornih vozil. Zveza, obrnjena k delavcem Vinko Hafner je na torkovi razpravi v Tržiču poudaril pomen sprejemanja delavcev v ZK in njenega delovanja po krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela Tržič 9 o i . m c* Sobota — 27. oktobra 1973 V torek, 23. oktobra, je bila v Tržiču uvodna razprava pred 10. kongresom ZKJ, za katerega rok bo določen na prvi seji predsedstva ZKJ, in 7. kongresom ZKS, ki bo najverjetneje zadnje dni marca ali v začetku aprila prihodnjega leta. Za oba kongresa, predvsem zveznega, je izdanega že veliko gradiva. Posebno pomembna so izhodišča za 10. kongres ZKJ, ki bodo po sklepu CK ZKS tudi osnova za republiški kongres. Gost na torkovi razpravi v Tržiču je bil član predsedstva ZKJ in sekretar mestne konference ZKS Ljubljana Vinko Hafner, ki je podal tudi uvodne misli. Dejal je, da kongresi niso »politični spektakli«, temveč srečanja, ki imajo dolgoročni politični in ekonomski pomen. Takšen značaj so imeli v večji ali manjši meri vsi dosedanji kongresi jugoslovanske in slovenske partije, podoben pa jim bo tudi prihodnji, 10. kongres, ki bo po mnenju Vinka Hafnerja v zanimivem obdobju. Ustavna dopolnila bodo že rodila prve sadove. Sedanji, ne preveč rožnat gospodarski položaj se bo zboljšal, vzporedno z njim pa bo rasla tudi življenjska raven delavca. Prav tako bodo tudi že znani prvi rezultati intenzivnega dela ZK ,v zadnjem poldrugem letu. Kongresu pa bo dala zanesljivo tudi svoj ton ustavna reforma. Vinko Hafner je nato nanizal ne-' katere značilnosti sedanjega obdobja in vloge ZK, ki je zašla v določeno idejno in akcijsko krizo. Vendar je pomembno, da smo njene vzroke pravočasno spoznali in jih že skušamo .odstranjevati. ZK in njeni vodstveni organi so se prevteč oddaljili od delovnih ljudi in tudi od osnovnega partijskega članstva.! Preveč smo se vrteli v forumih, je. dejal Vinko Hafner. Politični vpliv; je slabel, skladno z njim pa tudii ugled. Pogojev* da bi tudi dobre idejei rodile sadove, nitbilo. 21. seja predsedstva, 2. seja"konfe-' renče ZKJ, Titovo pismo in 29. seja CK ZKS kažejo, da je organizacija ZK že premagala vrhunec krize. Vendar pa delovni ljudje s komunisti vred pričakujejo od te akcije konkretne rezultate, ki naj se pokažejo predvsem v gospodarskih uspehih, odpravljenih socialnih problemih in merilih, ki bodo zagotavljali, da bo dobil delavec za več dela tudi večje plačilo. Vinko Hafner je opozoril, da ZK ne želi postati oblastniška organizacija, temveč idejna in usmerjevalna sila, delujoča predvsem v krajevnih skupnostih in TOZD, kar sedaj pogosto zanemarjamo. Takim nalogam bo najlaže kos z delavci pomlajena in osvežena organizacija. Sedaj je na primer med ljubljanskim članstvom ZK le 24 odstotkov članov iz neposredne proizvodnje, v SRS 27, v SFRJ 29, v tržiški občini pa 55. Kranjska mladina sprejela program dela , v ponedeljek, 22. oktobra, se je v prostorih obbinske skupabine sestalo predsedstvo ok zms kranj na 6. razširjeni seji. Seje so se udeležili tudi predsedniki večjih mladinskih aktivov iz kranjske občine. Predsedstvo je obravnavalo in sprejelo programe vseh dvanajstih komisij, ki delajo pri OK ZMS Kranj. Kranjska mladina pripisuje poseben pomen vključevanju v priprave na IX. kongres ZMS, vključevanju v razprave o osnutkih besedil zvezne ter republiške ustave in statuta občine. Precejšnja pozornost je posvečena tudi pripravam na X. kongres ZKJ in 8. kongres zveze sindikatov Slovenije. Sprejeti programi prav tako vsebujejo vključevanje v priprave za volitve v samoupravne organe družbenopolitičnih in interesnih skupnosti. Kot zanimivosti in novosti v sprejetih programih lahko omenimo ustanovitev marksističnega centra, formiranje kluba kranjskih študentov, ustanovitev aktiva članov ZK pri predsedstvu OK ZMS Kranj in konstituiranje konference specializiranih organizacij. Programi komisij so vsekakor zelo aktualni in obširni, saj zajemajo celotno področje dela in aktivnosti ZMS in prav zato bo uresničitev programa zahtevala obilo truda in prizadevnosti. Jože Poglajen Vendar je to premalo. Seveda to ne pomeni, da si ZK ne želi članov iz" drugih socialnih stanov, pa vseeno le delavci zagotavljajo, da bo ZK povezana z delovnimi ljudmi in da se ne bo spet zapirala v forume. Če bodo izpolnjene zahteve delavcev, tistih neposrednih, fizičnih in če bo njihovo delo vrednoteno, bo to vplivalo tudi na položaj in zadovoljstvo ostalih družbenih struktur. V razpravi, v kateri je sodelovalo precejšnje število tržiških komunistov, so podprli misli Vinka Hafnerja in se zavzeli za pomlajevanje ZK, za množičnejše sprejemanje delavcev, tudi onih iz sosednjih republik (to je za Tržič pomembno), za idejno politično izobraževanje in za aktivnejše delo komunistov po krajevnih skupnostih in TOZD. Za tako načrtovano delo pa je zelo važna dobra organiziranost komunistov v občini. Predvsem pa je treba v predkongresnem obdobju delovnim ljudem pokazati rezultate večje aktivnosti komunistov in iz ZK odstraniti tiste, ki vanjo ne sodijo in sejejo oportunizem. J. Košnjek Obnovljeno sodelovanje Tovarniška konferenca zveze mladine tovarne Veriga Lesce bo danes dopoldne organizirala srečanje mladih iz Verige, Elana Begunje, Plamena iz Krope in jeseniške železarne. Mladi se bodo pomerili v šahu, kegljanju in nogometu. Tekmovanja v nogometu in šahu bodo v» Lescah, v kegljanju pa na Bledu. S tem srečanjem nameravajo obuditi'«nekdaj tradicionalno sodelovanje mladinskih aktivov radovljiške in jeseniške občine. Priprave na proslavo dneva republike V radovljiški občini nam^kivkjb še posebno slovesno proslaviti letošnjo 30-letnico drugega zasedanja Avnoja in rojstva nove Jugoslavije. O pripravah na proslavo je že raz-, pravljala komisija za prireditve in proslave pri občinski konferenci socialistične zveze. Sklenili so, da bo osrednja proslava v sredo, 28. novembra, v festivalni dvorani na Bledu. V kulturnem programu bodo sodelovali združeni pevski zbori iz občine, gorjanska in leščanska godba, gorjanska folklora in recitatorska skupina radovljiške delavske univerze. Komisija je pdzvala vse krajevne organizacije in društva, da proslavijo praznik tudi v krajevnih skupnosti. JR V četrtek je obiskala tržiško obči"0 članica predsedstva republiške k° - ference ZMS Sonja Lokar, ki obenem tudi sekretar komisije za idejno politično delo in kulturo P republiški konferenci. Gostja je dopoldne obiskala mladinski aktiv na osnov šoli Kokrškega odreda v Križah, nato pa mladinski aktiv v Bombažni P? dilnici in tkalnici. Sestala se je tudi s političnim aktivom občine, mladinsK'.^ političnim aktivom in s predstavniki družbenopolitičnih organizacij 1 krajevne skupnosti Podljubelj. Obisk sodi v okvir priprav na 9. kongres zvez mladine Slovenije. 7K Včeraj je bila v Peku volilna konferenca osnove organizacije j.j Konference se je udeležil tudi član CK ZKS Peter Toš, na njej pa so izv°' & organe osnovne organizacije in tiste komuniste Peka, ki bodo deloval' n občinski konferenci ZKS in v njenih organih. V ponedeljek so bo sestala občinska konferenca ZKS. Na njej kod® razpravljali in ocenjevali preteklo delo organizacije ZK v tržiški občini. k' opisano v oceni občinskega komiteja. Na konferenci bodo razpravljali tu"1 pripravah na zvezni in slovenski kongres ZK ter izvolili nove konference, komiteja in ostalih organov. "J Jesenice V torek, 30. oktobra, bo volilna občinske konference ZMS Jesej11 , Na njej bodo Ocenili delo PrepSf^r stva in posameznih komisij v obdobju od meseca marca do oktobra. tega bo podana shema nove organiziranosti ZM. Člani občinske mladinS , organizacije se bodo zavzeli predvsem za boljše delo mladinskih akt'v',Vj0 krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in na šolah. Na koncu b® izvolili novo predsedstvo in predsednika OK ZMS Jesenice. J. Rabic Radovljica Radovljiško občino je v ponedeUj obiskala predsednica komisije ■ —idejnopolitično delo in kulturo P republiški konferenci zveze mladine Sonja Lokar. Skupaj s predsedn'K ^ občinske konference zveze mladine sta se v nekaterih mladinskih akti v občini pogovarjala o delu mladine in vključevanju mladih v družbenop . tične organizacije. Razpravljali so tudi o ustanovni konferenci aktiva s0 delavcev pri občinski konferenci ZMS. Na seji političnega aktiva občine ugotovili, da je občinska konferenca začrtano delo dobro opravila, da Pa v prihodnje treba posvetiti večjo skrb izobraževanju mladih. L V ponedeljek popoldne se bosta na skupni seji sestala predsedstvo činske konference zveze mladine in predsedstvo občinskega sindikat j, sveta. Razpravljali bodo o aktivih mladih delavcev v delovnih organiza1cj^. in o predlogu o bodoči organiziranosti sindikatov v, skladu s sklepi Iv-zveze mladine Slovenije. Nadalje je na dnevnem redu ocena izvaJaVI1e ustavnih dopolnil in stališča sindikatov in razprava o zaključkih Ja razprave o osnutkih ustave in občinskega statuta. A. L- Kranj Škofja Loka Po četrtkovi seji splošnega 1 kranjske občine, ha katerem so pravljali o pripombah, mnenjih-^ liščin in predlogih, ki so bili dani v javnih razpravah v kranjski °.|So k osnutkom besedila zvezne in republiške ustave in sfatuta občine (na o t^m sprejeli tudi zaključni dokument), sta se sestala na skupni sej* ^f zbora občinske skupščine. Odbornikom je bilo predloženo v razpravo { drugim tudi poročilo o delu iniciativnega odbora za Ustanovitev samoupra j. stanovanjske skupnosti. Ugotovili so, da je 21-članski iniciativni odbor v F fl bližno desetih mesecih na desetih sejah opravil pomembno delo-članom in predsednici odbora inž. Juditi Rakovec izrekli priznanje in P° -,»tvo in gozdarstvo je v ta nago^ lzoelal predlog družbenega do-king/® o ustanovitvi in financiranju bodo zeniljiške skupnosti, ki ga prji Posamezne občinske skupnosti Vor % svojim razmeram. Dogo-15 nmorajo po občinah podpisati do lovnOVembra' do tedaJ Pa bo usta" tWi° gradivo v javni razpravi, melji g družbenega dogovora, ki te-Ijig/, na zakonu o kmetijskih zem-ganj, - ° P°dPisale kmetijske or-k0tT1uac,je združenega dela (zadruge, g02d»nati, obrati za kooperacijo), 8kuDa gospodarstva, krajevne Činsi- .^* skupščina občine in ob-vSjT. konferenca SZDL. Skratka, odlogi v sedanjem trenutku lahko Zemii vPlivaj° na razplete pri odlo* ,?i politiki in bodo o njej Km ! • * v P"hodnje. iina etljska zemljiška skupnost 8krb ko nalog. Najvažnejše so: v^u obdelavo in racionalno rabo Posred metVskih zemljišč v občini, Stilni anje pri prometu s kmetij-Zejnj: »zemljišči, varstvo kmetijskih skupn enakopravno sodelovanje °sti s kmetijskimi in z urbani-ob{j j111 organi in organizacijami v 8pre-1' Priprava in soodločanje pri ilUe t JU Prost;orskih planov ob-in določanju »kmetijskih con« ®tave t van^u P" zboljšanju se-Ha boKmetijskih zemljišč. Pomemb-»tietu ^ '' vl°Ka skupnosti pri pro-spo^« s. kmetijskimi zemljišči in pri v«clneiJanju različnih oblik proiz-kiuet-?a sodelovanja med kmeti in organizacijami združenih su2pravah o oblikovanju zemljiško sLUPnosti je pogosto vprašanje, »ti fJr* opdo nove občinske skupno-So 2avancirale. Osnovni finančni viri lH>la ni- To bodo zemljišča (nebo p5"a» brez lastnika in zemlja, ki fo^tu p0sameznem kmetu ali ne-^fti) presegla dovoljeni maksima,. .z.emljiškega sklada občine, Podpj! .1 ga bodo morali prispevati ^dali družbenega dogovora, »kup^ sredstva, ki jih bo dobila L°8ti z spreminjanju namembna od ®mUišč, del prometnega dav-odepr.emičnin ln dajatve, ki jih uporabniki gramoznic 0 za z J8kih zemljiščih. Prav tako fitiau^^jiško skupnost pomemben S, vir denar, ustvarjen pri pro-pristoiK- zemljišči. Tu so mišljene Pri p^111?.. ki jih bo treba plačevati Pfavicg ali pri prenosu uporabne lada i nad zemljišči zemljiškega !'kah ln zakupništvu. Pri obeh objele e^ljiških transakcij naj bi ®^nost kmetijske delovne K6 ^ pa interesa pri njih b°d0'^f.kmetje (sosedje, mejaši), ki Nnoj n° zemljo najbolj racio-Ta ^delovali. etOVal-a so bila razložena na po-*nJU v Škof j i Loki v ponede- Rovariš, na kateri šoli Pa učite? rQbrkovi predkongresni 1 v Tržiču so se pogo-org' tudi o »pogospodenju« Pobije ZK in ostalih n o našem delu in si zagotovili ugleda, ki ga med vami uživamo. Zato se bomo zdaj v oktobru — mesecu varčevanja — še posebej potrudili, da bodo vaše lastne izkušnje še naprej pomenile merilo dobrih medsebojnih poslovnih odnosov. Ko v Ljubljanski banki že tretje leto praznujemo mesec varčevanja, se iskreno zahvaljujemo za obisk vsem svojim starim poslovnim prijateljem, pa tudi vsem, ki se v teh oktobrskih dneh pridružujete milijonu in sedemsto tisoč naših varčevalcev. Upamo, da smo v prijetnem razgovoru utrdili ali na novo navezali prijateljske vezi. Naše iskrene čestitke ob 31. oktobru, svetovnem dnevu varčevanja! ljubljanska banka Konec razprave -začetek nove vsebine S sredino sejo splošnega zbora kranjske občine, na kateri so ocenili organizacijo, potek, vsebino in rezultate mesec dni in pol trajajočih javnih razprav o osnutkih zvezne in republiške ustave ter občinskega statuta, so se v občini končale ustavne razprave. Na seji so sprejeli sklepni dokument, ki ga bo sekretariat koordinacijskega odbora za spremljanje in organizacijo javnih razprav v občini, ko ga bo dopolnil z razpravo na zboru, posredoval koordinacijski komisiji pri republiški konferenci socialistične zveze. To je bila hkrati tudi 196. javna razprava v občini. Uvodne ugotovitve je podal predsednik občinske konference socialistične zveze Tone Volčič. Ugotovil je, da so predložene ustavne spremembe med delovnimi ljudmi in občani kranjske občine zbudile veliko zanimanje. Organiziranih je bilo 195 razprav, ki se jih je udeležilo prek 14.000 občanov, kar je več kot na katerikoli javni razpravi v občini doslej. Da je bilo zanimanje res veliko, kaže tudi podatek, da je bilo med udeleženci kar 700 razpravljavcev. Prav nobena razprava se ni končala le z uvodno razlago. Največ konkretnih pripomb pa je bilo v specializiranih razpravah, ki jih je bilo 39 in se jih je udeležilo prek 2100 zainteresiranih. Zanimiva je nadalje tudi ugotovitev, da se je razprav udeležilo 10.000 delavcev ali kar 70 odstotkov vseh zaposlenih v proiz- vodnji. Sorazmerno slaba pa je bila na razpravah udeležba mladih, zlasti dijakov srednjih in poklicnih šol ter študentov. Ko je ocenjeval javne razprave, je predsednik Tone Volčič poudaril, da je tako kot drugje tudi v kranjski občini razprava bila določena oblika plebiscitarnega sprejemanja idej-nopolitičnih zasnov socialistične Jugoslavije kot enakopravne skupnosti narodov in narodnosti. Razprave niso potekale le kot oblika seznanjanja z ustavnimi določili, marveč so udeleženci sodelovali na njih s številnimi pripombami in mnenji. O njih bomo še spregovorili. Ena takšnih, dokaj pogostnih pa je bila tudi želja po enostavnejšem in razumljivejšem tekstu, ki naj bi bil vsaj v besedilu občinskega statuta, statutov krajevnih in interesnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela, če to ne bo mogoče upoštevati v zvezni in republiški ustavi. Po obrazložitvi nekaterih pripomb in predlogov v javni razpravi je predsednik občinske konference SZDL Tone Volčič dejal, da končana javna razprava o osnutkih zvezne in republiške ustave (o osnutku statuta občine se bo še nadaljevala) ne sme pomeniti konec f>olitičnega opredeljevanja za pred-ožene ustavne rešitve, marveč tudi začetek uresničevanja nove vsebine naše družbene ureditve. ^ Zalar Soglasje za Bled, za Radovljico ne Na dnevnem redu sredine seje radovljiške občinske skupščine je bila tudi razprava in sklepanje o predlogu za soglasje o pripojitvi Vodovoda Radovljica k Splošnemu gradbenemu podjetju Gorenje Radovljica in o soglasju o spojitvi Komunalnega podjetja Bled z Obrtnim gradbenim podjetjem Bled. Odborniki o pripojitvi Vodovoda Radovljica h Gorenjcu Radovljica niso dali soglasja, o spojitvi obeh blejskih podjetij pa so sklep o soglasju sprejeli. Na seji so ugotovili, da je referendum o pripojitvi Vodovoda Radovljica k podjetju Gorenje v obeh kolektivih uspel, medtem ko so se v podjetju Gorenje na referendumu izrekli proti pripojitvi Komunalnega podjetja Radovljica. S pripojitvijo Vodovoda in Komunalnega podjetja Radovljica k podjetju Gorenje so v Radovljici nameravali rešiti položaj komunalne službe in dejavnosti. Ker pa v podjetju Gorenje niso bili za pripojitev Komunalnega podjetja, so odborniki menili, da samo s pripojitvijo podjetja Vodovod h Gorenjcu sedanjega problema 'ko- munalne službe oziroma dejavnosti ne bi rešili. Ob tem so ponovno ugotovili, da je sedanji položaj Komunalnega podjetja Radovljica treba čimprej rešiti. Del dejavnosti v tem podjetju (razen mizarske delavnice) namreč menda nenehno nazaduje. Prav tako so nekateri poudarili, da v podjetju ni izpeljano samoupravljanje. Zato je skupščina sklenila, naj položaj in razmere v tem podjetju takoj pregleda komisija za družbeni nadzor in potem o ugotovitvah obvesti občinsko skupščino. Pri spojitvi Komunalnega podjetja Bled z Obrtnim gradbenim podjetjem Bled so na skupščini ugotovili, da je referendum v obeh podjetjih uspel. Pri izdaji soglasja so menili, da bo novo podjetje Grad Bled s sprejetjem ustreznih programov in izvajanjem del lahko že v bližnji prihodnosti razrešilo nekatere komunalne probleme na Bledu. %Jt JHIk <121 Sobota — 27. oktobra 1973 Ena izmed velikih letošnjih GRADITELJ EVI H gradenj: obrat plastike tovarne VTOK Kamnik na Rakovniku — Foto: D D. sqp oradiieli Kamnik 3 Samouprava v stanovanjskem gospodarstvu V Kranju je bila v torek prva seja delegatov skupščine na novo ustanovljene samoupravne stanovanjske skupnosti Konec minulega leta je kranjska občinska skupščina sprejela sklep o imenovanju iniciativnega odbora za ustanovitev in organizacijo samoupravne stanovanjske skupnosti. 21-članski iniciativni odbor je v skoraj desetih mesecih opravil pomemb- no delo. Sprejel je več aktov, ki usmerjajo samoupravno delovanje v novi stanovanjski politiki. Tako se je lotil razporejanja sredstev za družbena in zasebna stanovanja, pripravil pa je tudi vse potrebno, da se je stanovanjska skupnost vklju- Občutljiva prioritetno-stanovanjska lestvica V Škofji Loki, na zadnji seji občinske skupščine, so odborniki soglasno potrdili statut in finančni načrt solidarnostnega stanovanjskega sklada. Faza priprav, začeta s sprejetjem odloka o formiranju omenjenega sklada, ki naj socialno ogroženim občanom, mladim družinam in borcem pomaga priti do prepotrebnega (in človeka vrednega) bivališča, očitno gre h koncu. To pa v praksi pomeni, da bodo prvi prosilci v kratkem, bržkone še pred novim letom, dobili v roke ključe vrat v domove, o katerih sanjajo že kdo ve koliko let. Enaka ugotovitev seveda velja tudi za druge komune, ne le za škofjeloško, kjer so na posebnem računu doslej zbrali okrog 7 milijonov dinarjev. Kot je znano, naj bi pritekanje in trošenje sredstev nadzirali več-članski upravni odbori, ki s tem prevzemajo nase izredno odgovorno in zahtevno nalogo. Ne samo, da morajo skrbno pretresti sleherno vlogo posebej ter ugotoviti, ali in v kolikšni meri ustreza vnaprej postavljenim pogojem, marveč so prisiljeni sestaviti prioritetni vrstni red kandidatov, katerih število bo nedvomno nekajkrat večje od danih prostorskih in finančnih kapacitet. In ravno razvrščanje ljudi v lestvico je problem, ki terja izredno pazljivost, objektivnost in preudarnost, saj kakršnakoli napačna odločitev obeta sprožiti nezadržen plaz kritik. Stanovanja so žal preveč občutljiva sfera vsakdanje problematike r Slovencev, da bi jih smeli jemati površno in brez maksimalne možne stopnje angažiranosti odgovornih. Kam merimo? Natančno tja, kamor je meril predsednik občinske skupščine Tone Polajnar v razpravi o statutu in pravilniku solidarnostnega sklada. Opozoril je namreč na neštete nevarnosti, ki jim bo izpostavljen odbor. Zlasti naj odgovorni vnaprej računajo z možnostmi izigravanja določil, zavajanja, dajanja napačnih podatkov itd. Poleg posameznikov, pripravljenih, da v borbi za stanovanja uporabijo vsa dosegljiva »orožja«, ne gre zanemariti tudi morebitnih »nizkih udarcev« podjetij. Vzemimo kot vzorec veliko tovarno, ki v lastno stanovanjsko gradnjo nalaga 6 odstotkov celotnega dohodka. Razpoložjive površin« oziroma namenska posojila bo skoraj zagotovo dodeljevala predvsem strokovnjakom, perspektivnim osebam, katerih znanje in sposobnosti so zanjo življenjskega pomena. In ker lažje nadomestljivi polkvalificirani ali nekvalificirani delavci ne sodijo mednje, je verjetnost, da po zgoraj opisani poti dosežejo težko pričakovani cilj, minimalna. Pač pa utegne direkcija reševanje njihovih zahtevkov naprtiti občini, torej »solidar-nostnikom«. Če poklicani načrta ne bodo spregledali, zna povzročiti hude zaplete; pritisk, ki se zdaj enakomerno razporeja po hrbtih ka-drovsko-socialnih služb gospodarskih organizacij, grozi poslej obremenjevati novi sklad. Določena znamenja kažejo, da je ena od vidnih industrijskih hiš Škofje Loke že poskušala nekaj podobnega. Nič manj delikatna zadeva niso »zvijače« samih prosilcev. Ker limit, ki pove, kolikšni so najvišji sprejemljivi dohodki na člana družine, če le-ta terja zase pomoč v obliki kredita ali stanovanja, ne bo nobena skrivnost (zaenkrat predlagajo 900 dinarjev), velja računati s poskusi zavestnega zniževanja rednih prejemkov. Vtaknimo pod lupo, na primer, imaginarnega strugarja. Začasno, namerno neizpolnjevanje norm, izogibanje nadurnemu delu in podobno mu lahko mahoma bistveno zniža letno poprečje in ga naredi »socialno ogroženega«. Zato bi bilo pri pretresanju vlog dobrodošlo temeljito preverjanje zaposlitve interesentov in ugotavljanje srednje plače skozi daljše razdobje, kajti hvalevredna zamisel nikakor ne sme učinkovati destimulativno niti ne sme postati instrument podpore lenuhov, delo-mrznežev in koristolovcev. I. Guzelj čila v usmerjeno stanovanjsko gradnjo, ki naj bi pripomogla k rešitvi stanovanjske stiske v občini. Na novo ustanovljena samoupravna stanovanjska skupnost je prva na Gorenjskem in menda druga v Sloveniji. Skupščina šteje 91 delegatov iz organizacij združenega dela, negospodarskih dejavnosti, krajevnih skupnosti, občinskih konferenc zveze mladine in zveze borcev, društva upokojencev, iz vrst delavcev pri zasebnikih in zbora varčevalcev pri poslovni banki. Skupščina je razdeljena na tri samoupravne enote, ki bodo vsaka zase odločale o graditvi stanovanj, gospodarjenju z družbenimi stanovanji in o družbeni pomoči; v stanovanjskem gospodarstvu. Dokler v republiki ne bo sprejet zakon o samoupravnih stanovanjskih skupnostih, bo kranjska skupnost poslovala po začasnem statutu. Na torkovi prvi seji so poudarili, da bo samoupravna stanovanjska skupnost lahko v mnogočem prispevala k učinkovitejšemu razreševanju stanovanjskih problemov v občini. V prihodnjih petih letih bi v kranjski občini potrebovali blizu 5000 stanovanj. Po sedanjem programu pa je predvideno, da jih bo zgrajenih okrog 3000. To je sicer precej manj od potreb, vendar si bodo v samoupravni stanovanjski skupnosti prizadevali, da bi sleherni kranjski občan čimprej dobil ustrezno stanovanje. Delegati skupščine in omenjenih treh enot bodo skupaj razpravljali in sklepali o pomembnih vprašanjih s področja stanovanjske politike in gradnje. Med drugim bodo usmerjali tudi združena sredstva, ki se jih bo vsako leto nabralo okrog 60 milijonov dirf&rjev. Na torkovi seji so se zahvalili iniciativnemu odboru, ki ga je vodila inž. Judita Rakovec, za uspešno opravljeno delo in izvolili vodstvo skupščine in posameznih enot. Za prvega predsednika skupščine samoupravne stanovanjske skupnosti so izvolili Ferda Rauterja iz Exo-term^. A. Zalar 5 cesto naprej proti Planini pod Golico Delavci podjetja Kovinar bodo te dni spet začeli obnavljati cesto proti Planini pod Golico. Predvidevajo, da jo bodo izboljšali do konca aprila prihodnjega leta, in sicer v dolžini 400 m — od drugega ovinka nad Erlahom, do predzadnjega ovinka pred Jerco. Cesto bodo razširili na 6 m, ublažili nekatere ovinke, delavci Cestnega podjetja Kranj pa bodo na vozišče, predvidoma spomladi, položili ustrezno debelo asfaltno plast. Za asfaltiranje so pri skupščini občine Jesenice predvidevali 1,5 milijona din. V času del bo cesta zaprta za ves promet, razen za avtobuse, ki prevažajo delavce v tovarne in otroke v šolo. B. B. trgovsko podjetje Kranj, Titov trg 7 Honorarno zaposlimo kvalificiranega kurjača za centralno kurjavo. Zglasite se osebno na upravj podjetja Elita Kranj, Titov trg št. 7/11. Jeseniško podjetje ELIM je v začetku septembra dobilo na Hrušici sodobno halo, ki jo je zgradilo SGP Gorica. V hali imajo 1780 kvadrat^, metrov delovne površine ter upravne prostore. Računajo, da bodo P1} jj doma do 2.9. novembra uredili tudi okolje hale ter dokončno zgradili M lakirnico in trafo postajo. V novi hali se ukvarjajo predvsem s razdelilno tehniko, medtem. ko opravljajo montažo in servis gospodinji strojev v delavnicah na Jesenicah. — Foto: D. S. Marmor Hotavlje dobiva novo podobo Te dni so v hotaveljskem MARMORJU začeli graditi novo proizvodno halo za predelavo naravnega kamna, ki jo bodo pritisnili k že obstoječi proizvodni hali in k upravnemu poslopju. Pohiteli bodo, pravi predsednik delavskega sveta'Slavko Mur, tako da bodo temelje, nosilne stebre, betonsko ploščo in streho postavili že do zime. Do zime pod streho, za 1. maj pa mora biti otvoritev, so se zavzeli. / Nekaj novih strojev, ki so jih kupili lani, že dela v baraki, dobili pa bodo še nove, med njimi tudi dva polirna stroja: večji za tekoči trak in manjši za robove. Računajo, da se bo z novo halo povečala proizvodnja kar za 50 odstotkov. To pa pomeni, da se bo občutno skrajšal čas čakanja na njihove izdelke: pri zdajšnjih pogojih so stranke čakale tudi po devet mesecev. In še nekaj bo urejeno z novo halo: odprema. Sedaj se material naklada po vsem podjetju in nihče nad tako odpremo nima pravega pregleda. Polovico stroškov gradnje, ki jo je prevzel škofjeloški TEHNIK, bo šlo na kredit, polovico pa bodo krili iz svojih sredstev. D.Dolenc Kolektivni dopust v Donitu j tfč« kot so 12-urni delovnik, n® oziroma zmanjšan obseg P1'()1/Vv dopust. .fr Tapetništvo Radovljica dobavlja in montira uvože-ne švicarske karnise, izdeluje in dobavlja zavese po individualnih naročilih' Oblaga tla s tapisomi in PVC-oblogami. Sprejema naročila za vsa ostala tapetniška dela. Lastne zaloge materialov. Za cenjena naročila se P1"1" poročamo Zaradi vse večjih težav v proizvodnji v poletnih mesecih, ko je povečano število delavcev na dopustu, so v kemični industriji Donit začeli razmišljati o kolektivnem dopustu. Stalno pomanjkanje delavcev že tako otežuje redno proizvodnjo, povečana odsotnost zaradi dopustov v poletnih mesecih pa sili rešitve. SGP Graditelj praznuje V soboto, 27. oktobra, praznuje GRADITELJ devetnajsto obletnico obstoja. Tega dne pred devetnajstimi leti je bilo podjetje vpisano v register gospodarskih organizacij pod imenom Splošno gradbeno podjetje GRADITELJ, Kamnik. Na današnji svečani seji delavskega sveta bodo zaslužni člani delovnega kolektiva nagrajeni. Deset let zaposleni bodo prejeli ročne ure, petnajst let zaposleni pa nagrade po 2000 dinarjev. 21 članov kolektiva, ki so bili v preteklem obdobju najbolj marljivi in zaslužni pri doseženem uspehu podjetja, pa bo prejelo posebne denarne nagrade po 1000 dinarjev. Posebno obeležje letošnjega praznovanja je dejstvo, da so že v začetku oktobra dosegli letni plan realizacije; 47 milijonov dinarjev. Pd predvidevanjih pa bo le-ta letos znašala 60 milijonov, kar je v primerjavi z 20-milijonsko realizacijo v letu 1971 in 40-milijonsko v letu 1972 res lep uspeh. Število zaposlenih se je od leta 1971, ko je bilo zaposlenih 300, povečalo le na 350. Danes imajo žt* zelo ugoden kvalifikacijski sestav. 20 % je NK delavcev, 20 % PK, 35 % pa KV in VKV, ostali so pa strokovni in upravni kader. Zaposlenih je tudi 50 vajencev. Na preseganje plana vpliva tudi dokaj dobra opremljenost, saj ima podjetje že za 10 milijonov din strojne opreme. Strojna °Prernge 'f bila predimenzionirana, vendar je podjetje načrtno opremljalo, ( ^ v lahko v teh letih doseglo tak realizaciji. Kljub splošnim gospodarski^ ^ žavam, ko stroški rastejo hitrel . ustvaritev dohodka, bo 1 ^v letos le doseglo predvidenih t0-lijonov ostanka za sklade in vilo tudi primerne osebne do ^ delavcem. Povprečni osebni d° v polletju je bil 1850 din. dosežene uspehe bi bil lahko se v. vendar je le-ta omejen s samoUF ^ g nim sporazumom. V prirne^ijgtj1 kamniškimi gospodarskimi pa so ti osebni dohodki kiju" ^ ugodni. V poprečju je osebni dek le za malenkost nižji od ^ strije, kar je treba pripis8'1 kvalifikacijski strukturi. Podjetje se je vključilo v ^nJ naše družbe pri izgradnji f j3"^!0 in stanovanjske reforme ni jjj nepripravljeno. Zgovorni P0"8 [ffl dejstvo, da bo podjetje v letu ^ predalo 48 stanovanj, v gr*"™ $ imajo 128 stanovanj, ki P vseljiva v le*u 1974. V ta na«P p-podjetje odprlo novo soses* Rokovnik s 350 stanovanji, r*bj* rablja novo tehnologijo z uPgjtfP iso- span zidakov in m°n omn^a^tr^i^pjošp,, * «. V V i X . \ i tv C iv<\ . i -- ^.»ifiOc, Draguša Kalan, vodja varstvenega oddelka: »Vodim tudi jutranje varstvo šolarjev. Približno do sedme ure se vsi zberejo v razredu, zatem gremo v telovadnico in tako počakamo na pouk. Šolsko varstvo otrok V podaljš ano bivanje otrok v šoli naj bi imelo predvsem tri cilje. nad/ ' 8e Prav*» da je otrok v času, ko sta starša na delu, pod Vodsfr8tvom vzgojitelj«- Drugi je seveda učenje pod strokovnim T^f..1?1: Starši često nimajo časa, niti ne znajo otroku pomagati, p* c»lj organiziranega varstva, ki je s prvima dvema tesno t0v Je vzgoja. Delovne navade, odnos do dela v kolektivu in do oblik ♦ ki ga ufienec pridobi v varstvu, sodijo med pomembne Kovalce njegove osebnosti. v vrtincu finančnih, prostorskih ilflK in kadrovskih težav var t moremo trditi, da je šolsko sm otr°k urejeno oziroma, da sed° .?segli največ, kar zmoremo v anjih razmerah. Enotnega pro- SJt ■8 Za del° otrok in z otroki' ko ^ ajo na pouk in po njem, še ni-ali .Uspešnost pomoči je bolj izn ^ji1^ 0flvisna od prizadevanja in Pod r« VOsti u^iteljev, ki oddelke So talJ?anega bivanja vodijo. Velike fin 1 razlike med posameznimi ob- Mh 0ziroma Področji, ran em ko je v Kranju organizi-p^J0 varstvo otrok v šoli že nekaj Pfj ^m vsakdanjega in so se nanj ložu- l u^enci in starši, je v škofje-W Č-ini drugače- Oddelki podalj-to l oivanja so šele zaživeli. In še nju eg Ponekod. Niti na vseh centralni i l? ne" KJe so vzroki? Lahko ^Ža iS.trnili v klobčič vsakdanjih rog-1v' ki tarejo šolstvo na tem podgan L - * Prvo na-i omenimo po-Pote denarja za te namene, krat*1- ni u^iteljev, saj so celo več-s0 razpisi ostali brez odmeva in °iam morali priskočiti na pomoč upokojeni sodelavci in sodelavke. Kot tretji vzrok pa navajajo prostorske težave. Učilnice so prezasedene. K temu pa lahko dodamo še nezanimanje staršev za varstvo oziroma ponekod še prisotno miselnost, da je za take stvari škoda denarja. Naj bo dovolj uvoda. Več o podaljšanem bivanju otrok v šoli in šolskem varstvu pa nam bodo povedali ravnatelji treh centralnih šol v občini in starši. Franc Benedik, ravnatelj osnovne šole v Železnikih: »Oddelek podaljšanega bivanja bomo odprli prihodnji teden. Zakasnitev je nastala zato, ker vse do sedaj nismo imeli učitelja. Varstveni oddelek bo na naši šoli delal le popoldne. Vanj bomo vključili otroke iz vasi pod Ra-titovcem in Poreznom, ki se pozimi ne morejo voziti domov, ter učence, ki se težje učijo. Tak oddelek je deloval že lani in so bili v njem učenci od 1. do 8. razreda. Lahko rečem, da je bila pomoč učitelja pri učenju in Pisanju nalog uspešna, saj so vsi letos nadaljevali šolanje v višjem razredu.« »Dopoldanskega varstva ne boste organizirali?« »Vsekakor je to želja staršev in šole. Železniki postajajo industrijsko mesto in vse več je družin, v katerih sta oba starša zaposlena. Vendar za to nimamo pogojev. Nimamo niti proste učilnice niti učitelja. Vprašanje varstva otrok dopoldne smo skušali omiliti tako, da smo večino otrok zaposlenih staršev usmerili v dopoldansko izmeno. Tako so sami le nekaj ur do pouku.« KRANJ SAVSKI LOG SEJEMSKA HALA »Koliko prispevajo starši za varstvo?« »Za podaljšano bivanje otrok prispeva 60 odstotkov stroškov Temeljna izobraževalna skupnost, drugo pa naj bi plačali starši. To znese približno 65 dinarjev. Starši plačajo tudi kosila, ki jih otroci dobijo v šoli. Skupaj je to okrog 220 dinarjev. Za otroke iz hribov pa vse stroške krije TIS.« Vinko Jelovčan, ravnatelj osnovne šole dr. Ivan Tavčar Gorenja vas: »Okoliš naše šole je zelo velik, saj sega od Loga do Fužin, Sovodnja in po okoliških hribih vse do občinskih meja. Zato se velika večina otrok vozi v šolo. Starši želijo, da se čimprej vrnejo domov, da lahko še pomagajo pri delu. Zato odhajajo na prvi avtobus. Iz Gorenje vasi pa hodi v našo šolo le okrog 100 otrok in polovica je otrok zaposlenih staršev. Vendar so tu še stare mame in sorodniki, tako da bi se morda komaj petina teh učencev vključila v organizirano varstvo.« »Menite, da je premalo zanimanja, da bi odprli oddelek podaljšanega bivanja?« »Prav to. Prepričan pa sem, da bi marsikateremu otroku koristilo, če bi delal naloge in se učil pod vodstvom učitelja. To velja zlasti za kmečke otroke in tudi za vozače. Hkrati pa bi opozoril tudi na dejstvo, da je med starši često še prisotno mnenje, da je za šolo in s tem posredno za otroka škoda denarja. To opažamo že pri vsakdanjem šolskem delu. Ne le pri nakupu šolskih pripomočkov. Otroci, ki hodijo popoldne k šahovskemu krožku, pevskim vajam ali k vajam literarno-recitatorskega krožka, dobijo kosilo v šoli zastonj. Tisti, ki so vključeni le v športne krožke, pa prispevajo po 4 dinarje za kosilo. In večina teh otrok ostaja lačnih. Zato lahko upravičeno trdim, da bi se prav zato, ker varstvo ni in ne more biti zastonj, le redki starši odločili, da vključijo vanj svoje otroke.« Po pouku pa dam učencem najprej nekaj časa prosto, da se sprostijo. V tem času nekateri rišejo, drugi se igrajo človek ne jezi se ali sedejo za šahovsko desko. Sledi učna ura. Večina jih napiše nalogo. Približno ob enih gremo na kosilo in zatem še malo na igrišče ali v telovadnico in že je ura dve, ko je treba domov. Hkrati pa se učimo tudi olike, pozdravljanja in sodelovanja s sošolci. Zahtevam tudi, da vedno vse pospravijo za seboj. Mislim, da bomo cilje podaljšani-ga bivanja dosegli, če bomo otroke prepričali, da smo učitelji z njimi zato, da jim pomagamo in svetujemo, ne pa zato, da bi držali šibo nad njimi. Ustvariti moramo tako vzdušje, da nam bodo zaupali in radi hodili v varstvo.« Stanka Bavdaž, uslužbenka v Kroju: »V varstvu imam sina Andreja, ki obiskuje tretji razred, in Aleša, ki je prvošolček. Starejši že v varstvu naredi vso nalogo, mlajši pa le včasih. Je pač bolj počasen in mu moramo še doma pomagati. Kljub temu pa sem zelo zadovoljna, da so na šoli organizirali varstvo. Menim, da so. s tem veliko pomagali zaposlenim staršem. Otroci so p< i nadzorstvom, pa še naučijo se marši kaj. Zato bosta sinova ostala v varstvu vse dotlej, dokler ne bost;-dovolj samostojna in me ne bo skrbelo, kaj delata po pouku. Tudi znesek, ki ga moramo prispevati za varstvo, se mi ne zdi pretiran.« Sobota — 27. oktobra 1973 Slavka Lušina, uslužbenka v Dom oprema Železniki: »Imam pet otrok in starejši trije hodijo v šolo. Mož dela le popoldne, jaz pa samo dopoldne, tako da je eden vedno doma. Če bi jih vpisala v šolsko varstvo? Lani je eden od fantov hodil in bili smo zadovoljni. Veliko več se je naučil. Če bi pa dala v varstvo vse tri in še mlajša dva v vrtec, bi vse to preveč obremenilo družinski proračun. Menim, da je še dosti staršev, ki bi težko plačevali kar prek 200 dinarjev za varstvo. Sicer pa so v šoli uredili izmene tako, da otroci tistih staršev, ki delajo dopoldne, hodijo v šolo v istem času.« Franc Vidmar, ravnatelj osnovne šole Peter Kavčič v Škofji Loki: »Potrebe po organiziranem varstvu šolarjev je bilo v Škofji Loki čutiti že več let, vendar smo šele letos uspeli odpreti prve oddelke. Višji razredi so se preselili v novo šolo v Podlubniku. Zato smo lahko prešli na enoizmenski pouk in tako odprli možnosti za varstvo. Vanj se je vključilo 89 otrok, ki so razdeljeni v štiri oddelke. Otroci so v varstvu od pol dvanajstih do 14. ure. Približno polovica učencev pa prihaja v šolo že pred poukom. »Koliko morajo odšteti tstarši za varstvo otroka?« »Za varstvo in kosilo plačajo roditelji približno 160 dinarjev. Će pa sin ali hčerka prihaja v šolo že pred poukom, se ta znesek poveča za 11 do 14 dinarjev.« čaka nagrada, ki si jo že lahko ogledajo 'tošem paviljonu na gorenjskem sejmu NOVEMBER-MESEC NAKUPOV S POPUSTI IN NAGRADAM' Čipkarska šola ima skoraj 70-letno tradicijo Pretekli teden je bil v -Glasu objavljen prispevek z naslovom Stalna zbirka v Žireh. V njem sem pisala o zgodovini čevljarstva in čip-karstva v žirovski kotlini, ki so jo prizadevni domačini uspeli prikazati v stalni muzejski zbirki. Muzej so uredili v stari šoli v Žireh. Med drugim sem omenila, da je bila še do nedavna v Žireh tudi čipkarska šola, ki je z umetnostjo klekljanja seznanjala mlade fante in dekleta. Sedaj pa se s klekljanjem ukvarjajo le še starejše Žirovke, zato bo kot kaže čipkarstvo tudi v tem kraju počasi izumrlo. Prav pri tem pa sem pogrešila. Iz Žirov je pisala Marica Albreht (dobila pa sem tudi nekaj telefonskih opominov), da čipkarska šola še vedno deluje in bo drugo leto praznovala že 70-letnico obstoja. Zanimanje za vpis pa iz leta v leto celo narašča. Zirovskim čipkaricam in učenkam ter učencem te šole se opravičujem. Nekaj besed pa posvetimo čipkarski šoli. Letos je vpisanih v čipkarsko šolo 67 učenk in trije učenci. Šolo obiskujejo otroci od 7. do 12. leta starosti. Prvo in drugo leto se učijo osnovnih čipkarskih vzorcev. Njihovi izdelki so zato enostavni in majhni. Učenci zadnjih letnikov pa delajo že zapletene vzorce, v katere je treba vložiti veliko znanja, časa in potrpljenja. Vsako leto iz čipk izdelajo v šoli vizitke za osmi marec, novoletne voščilnice, ki jih pri njih naročijo delovne organizacije, ustanove in drugi. Izdelane prtičke učenke lahko prodajo poslovalnici Dom exporta iz Ljubljane. Lani so za čipke iztržile 2570 dinarjev. Ob zaključku šolskega leta skupno s šolo Padlih prvoborcev v Žireh pripravljajo razstavo izdelkov in kratek kulturni program. Na prireditev vsako leto povabijo starše, predstavnike Temeljne izobraževalne skupnosti Škofja Loka in predstavnike Dom exporta iz Ljubljane. Od Dom exporta je čipkarska šola prejela tudi že več priznanj za lepoto in kvaliteto izdelka. L. Bogataj Kdaj popolna zapora za motorna vozila? Mestni trg v Škofji Loki predstavlja prometni gordijski vozel, ki ga ni mogoče kar preprosto presekati Z namestitvijo komunalnih naprav (električno omrežje, ptt linije, kanalizacija, vodovod in javna razsvetljavia) ter z asfaltiranjem celotne ploščadi, nad katero se dvigajo obnovljene fasade poslopij, je Mestni trg v Prošnje niso zalegle »Skrb za družbeno lastnino« je naslovil svoj dopis Rado Kolar iz Kranja, Kidričeva 25. Rado Kolar stanuje v bloku, ki je bil zgrajen leta 1947. Ponoči z 22. na 23. september je v njegovem stanovanju počila v kuhinji odtočna cev, ki je skozi kopalnico speljana v glavni odtok. Okvaro je opazila stanovalka, ki stanuje pod Kolarjem. Le ta je v nedeljo, 23. septembra, z okvaro seznanil predsednika hišnega sveta, ki mu je svetoval, naj naslednji dan okvaro prijavi na ustrezni službi Podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj. Kolar je nasvet upošteval. Kljub obljubi do 27. septembra okvara ni bila popravljena. Rado Kolar je ponovno posredoval. Vendar zaman. Telefo-nično ali osebno je 1., 4., 5., 8., 9. in 11. oktobra prosjačil na Stanovanjskem in Servisnem podjetju, naj se ga končno le usmilita. 18. oktobra je odtočna cev še vedno puščala. Rado Kolar je poiskal zasebnega obrtnika, ki je napako popravil, račun pa poslal Podjetju za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj! Rado Kolar se upravičeno čudi nerazumljivemu odnosu Stanovanjskega podjetja do najemnika še posebno zaradi tega, ker morajo stanovalci po novem odloku sami vzdrževati stanovanje, stanarine pa stalno naraščajo. -j k 6 m m Sobota 27. oktobra 1973 Škofji Loki dobil precej drugačen, bolj starinski, nekdanjemu srednjeveškemu jedru podoben videz. Slednjega moti le še promet, ki teče čezenj in ki povzroča hudo gnečo ter ogroža življenja ljudi. Okoliški prebivalci so občinski skupščini in krajevni skupnosti Škofja Loka zato pred časom poslali peticijo z zahtevo, naj se vsak dostop motornim vozilom, razen tistim, ki dovažajo prodajalnam blago, strogo prepove — podobno kot so storili v začetku julija med glavnimi prireditvami ob tisoč-letnici ozemlja. Takrat je bil nekaj dni sprehod prek »placa« zares pravi užitek. Željam občanov seveda najbolj nasprotujejo trgovska podjetja. Strah jih je, da bi omejitev povzročila padec obiska, saj danes veliko potrošnikov prihaja nakupovat z avtomobili. V prihodnje bi najbrž zavili kam drugam. Komisija za vzgojo in varnost v prometu pri svetu za splošne in notranje zadeve občine Škofja Loka je 11. oktobra letos obravnavala peticijo prizadetih stanovalcev in problematiko pronieta v omenjenem delu mesta nasploh ter predlagala naslednjo rešitev: dokler ne bo razširjeno križišče pri Petrolovi bencinski črpalki ali vsaj speljan tretji (čakalni) pas, naj skozi Mestni trg iz smeri kamnitega mostu poteka kot zdaj enosmerni promet samo za osebna vozila; na trgu in pred zgradbo skupščine bi morali od 7. do 19. ure omejiti parkiranje le na 60 minut. Ponoči pa ga popolnoma ukiniti (Mestni trg) oziroma sprostiti (ploščad pri stavbi občinske skupščine); lastnike avtomobilov in motorjev je treba preusmerjati na prostore, vzdolž Grabna, ob klavnici, poleg igrišča v Puštalu in k vrtnariji pri Seširjevem mostu. Upamo, da bo pristojni organ skupščine navedeni predlog o ureditvi prometa prek Mestnega trga potrdil. Člani komisije obenem naprošajo voznike, da upoštevajo spremenjeno prometno ureditev in postavljene znake. Nadzor priprad-nikov milice bo občasen, vendar ima tudi sleherni občan pravico kršilca prijaviti sodniku za prekrške. Le v tesnem sodelovanju šoferjev in pešcev namreč lahko ohranimo primerno stopnjo varnosti na cestah. P. Panjan V VakrucL 5% POPUST NA STANOVANJSKO OPREMO 3% POPUST NA BELO TEHNIKO nagradno žrebanje nakupnih blokov in nagrade 100 kuhinjskih električnih ur V salonu pohištva veleblagovnice globus, specializiranem salonu kuhinjske opreme Dekor, Kranj, prodajalni Slon, Žiri in Manufaktura, Gorenja vas. Rezultati žrebanja bodo objavljeni 8. decembra v časopisi Glas in Delo. NOVEMBER-MESEC NAKUPOV S POPUSTI IN NAGRADAM1 Zgodovinski dogodki v luči numizmatik Včeraj je bila otvoritev zelo zanimive razstave kovanega denarja pod naslovom Zgodovinski dogodki v luči numizmatike. Razstava je v stebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju na Titovem trgu. To je že tretja razstava te vrste, katero je priredilo numizmatično društvo Gorenjske, pokroviteljstvo pa je prevzela Ljubljanska banka, poslovna enota Kranj. Razstavljeno je 60 antičnih kovancev z zgodovinskimi motivi in 35 modernih spominskih srebrnikov. Da se razstavljeni antični kovanci čim bolj približajo gledalcem, je prednja in hrbtna stran vsakega kovanca poleg originala prikazan tudi v foto- povečavi v velikosti 10 cm premera. Priložene so tudi jasne obrazložitve. V antiki, za časa Rimljanov, ni imel denar samo vlogo plačilnega sredstva, temveč je imel še večji pomen kot propagandno sredstvo, ko še ni bilo tiska, radia in televizije. Prek kovancev sta vladar in rimski senat obveščala prebivalstvo o važnih dogodkih v cesarstvu: o spremembah v vladi, o vojnah, zmagah, željah itd. Denar je hitro prenašal vesti po prostranem rimskem imperiju, ki je segal od Britanije do Sirije in od Donave globoko v Afriko. Kvalitetni izdelavi denarja so posvečali veliko skrb in rezači kalupov so bili vešči umetniki. Občudovanja so vredni njihovi izdelki, če upo- 'ti števamo, kaj vse so znali spravi majhen novčič. . jVa Zadnja desetletja zopet P1"'"0^ kovanec pomen kot propaga11 je sredstvo. Večina držav na svetu . 0 občasno spominske novce, ki .^j namenjeni naravnost za P ?:r3i-promet, temveč za prodajo u cem modernega denarja. \ 35, novcev je prikazano na razstav ^ Razstava bo odprata do vkU ^ 4. novembra vsak dan razen 1- ^ vembra neprekinjeno od .re pod streho prizidek doma. V njem bodo uredili razne pomožne P' ' . ' bife. — Foto: F. Perdan . - - - - Dragi moji vrli izletniki, turisti in bralstvo nasploh, ubogajte me in: nikar ne hodite v Kropo! Prenevarno je. Utegnilo bi se vam pripetiti kaj podobnega kot pred tedni meni. Pri belem dnevu sem namreč šel po ulici in skoraj trčil ob možakarja, ki je meni nič, tebi nič streljal s pištolo v zrak. S ta pravo pištolo, seveda. Občani so iz previdnosti brž poiskali kritje, drugače pa ni nihče zganjal panike. To bo gotovo kakšna vaja enot SLO, sem pomislil. A mi je kasneje znanec razložil, da gre za čisto zasebniško pokanje. Junaški strelec je menda direktor znane kroparske gospodarske organizacije. Baje rad pogleda v kozarec. Vsaj v službi ponavadi ni trezen, pravijo dobro obveščeni krogi. Vendar omenjeno dejstvo še ne pove ničesar, kajti tovariš direktor je le redkokdaj v službi. In morda ostale dni zganja abstinenco, kaj se ve! Predlagamo, da mu pristojni forumi ob državnih in krajevnih praznikih zaupajo vlogo šefa ekipe, ki pripravlja budnico. »Trije ven, trije notri!« je proti koloni avtomobilov, ki so razvrščeni v gosji red čakali pred vhodom v nasad Resje v Podvinu, kričal vratar. Nasad Resje, poslovna enota KŽK Radovljica, namreč po lanskih cenah prodaja letošnja jabolka. Tako zatrjujejo vabljivi oglasi, objavljeni v slovenskem tisku. Nismo pa brali, da je vstop dovoljen samo motoriziranim kupcem. Dva obiskovalca, ki sta prišla do vrat peš, sta zaman skušala pregovoriti čuvaja, naj ju spusti notri. »Če niste z avtom, ne bo nič,« je kategorično povedal. »Torej so jabolka rezervirana samo za premožnejše ljudi, za petične avtomobiliste?« je zanimalo začudena prišleka. »Mar zdaj celo že pri sadju delate razlike?« »Kaj me briga! Pridite z vozilom, pa bo,« se uslužbenec ni dal omehčati. »Kar v časopis me dajte!« je potem dodal zanič Ij ivo. No, spoštovani tovariš, to zadnjo željo sta vam nemo-torizirana gosta rade volje izpolnila. Ste zadovoljni? Kot kaže, se tudi slovenski kriminalci prilagajajo spremenjenim gospodarskim razmeram ter v duhu časa izbirajo za cilje svojih nezakonitih dejavnosti doslej zanje popolnoma nezanimive objekte. V preteklosti smo brali o vlomih v draguljarne, v blagajne trgovin in bank, o tatvinah televizorjev in tranzistorjev, o kraji avtomobilov, zdaj pa so nenadoma postali zanimivi čisto drugačni predmeti: ne nakit, ne denar, temveč meso. Oni dan, recimo, je kmetica iz Zgornjih Bitenj nepričakovano stopila v hlev in tam presenetila lopova, ki je vlekel proti vratom telička. Nepridipravu kajpak ni kazalo drugega, kot da je izpustil dragoceni plen, potegnil suknjič čez glavo ter jo jadrno popihal. Lastnica zdaj razmišlja, kako so vse stvari na tem ljubem svetu relativne, kajti še pred kakim letom njen hlev ni bil dovolj dober niti za počitka željne pijance in postopače, medtem ko bo po novem najbolje, če vanjo montira skrite kamere in zapletene elektronsko-alarmne mehanizme, kakršni sicer varujejo skrbno čuvane državne trezorje. C1^ ¥ i|g| 7 1UI IL# • Višnarjevi ohranjajo tradicijo Pionir umetne obrti, danes 83-letni Drago Višnar z Jesenic, še vedno kdajpakdaj »pokomandira« svoje sinove, ki nadaljujejo z umetno obrtjo — Po očetovih stopinjah so krenili štirje sinovi — Toliko dela, da ga sami ne zmorejo Trinajst vnukov imava nista več najbolj pri močeh, vendar pa Amalija še vedno gospodinji, France pa je še do nedavnega delal okrog hiše. Pravita, da sta zadovoljna in vesela, da je bilo njuno dosedanje skupno življenje kljub težavam tako bogato. V želji, da bi skupno srečo uživala še naprej, se pridružujemo čestitkam ob njunem zlatem jubileju. A. Zalar Več kot pol stoletja stara Višnarjeva obrt prav gotovo ne bo izumrla, saj jo uspešno nadaljujejo štirje sinovi Draga Vi-šnarja: Bogdan, Marjan, Damjan in Janez. Njihov oče Drago, ki je danes star 83 let, je začel z obrtjo 1919. leta in je delal celih 51 let. Več kot 40 raznih priznanj in diplom z raznih mednarodnih in domačih sejmov in velesejmov je prejel za svoje izdelke in velja za pionirja te umetnosti pri nas, zelo cenjeni pa so bili in so še vedno njegovi izdelki po vsem svetu. Skorajda ne bi mogli najti prodajalne spominkov domala po vsej Sloveniji, kjer ne bi bilo teh cenjenih in vedno bolj dragocenih izdelkov. Albumi, kadilne garniture, glasbene skrinjice, sklede, kipi, krožniki z lovskimi in drugimi motivi, pokali, vse prihaja iz delavnice Draga Vi-šnarja. Več kot 200 izdelkov prihaja na trg in vsi so ročno izdelani, lepi in dragoceni. Drago Višnar je vseskozi ostal zvest domačim motivom, zato jih je verno upodabljal na svojih izdelkih. Se vedno se spominja, kako z veseljem je delal v prvih letih razne figu- 66 .a Rekarjevih v Zgornji Kokri Hajj-'p menda najstarejša v tej P08f i-1 vasi v kranjski občini, sto iay jena Je bila Pred več kot dve-prailetl- Oanes živita v njej 74-letni Žena a totnik in gegova 69-letna Hartti- . a^ja- Delo na kmetiji pa ^ JUJe sin Florjan. Kokri 6do je minilo 50 let, ko sta se v zlati Poročila. Danes pa bosta njun vnUK-Juoilej proslavila z otroki in kniečk- *Rekarjev France je bil pa gJ" ®in, pri nas v Spodnji Kokri je še h gostilno Pri Juriju. Ko Prišel ' v o'0' Je k nam večkrat je DrisPo pošto, kasneje kot fant pa sva I v^asih tudi v gostilno. Tako 1923 sP°znala in se 24. oktobra ftekar" a" ^az sem ^ preselila na njiia j?ev° kmetijo in tam gospodi-PriDm,ei opravljala druga dela,« je An^ija Vala Francetova žena drugance.» ki je bil vse do začetka doma y°Jne tudi lovec in ima danes 8Podariiar precej trofej, je dobro go-»D dane^1 °trok se nama je rodilo in Posle še osem. Vsi so za- važne'a Poceni, in kar je najelo zdravi. Družine in službe kdaj Y raznih krajih, zato redko-b0 prpridejo vsi skupaj. V soboto pa v8j z av gotovo veselo, saj bodo prišli in feVr)uki- Trinajst vnukov imava dofcak , o sreča in zdravje, bova je j tudi kakšnega pravnuka,« France 6 Volje kramljal z nami ^ranc^a se spominjata vojne. Nemcj a so kmalu po začetku Saradj Zaprii in ga obsodili na smrt KaStle. nedovoljene posesti orožja, •et in Jve .so ga pomilostili na deset lih 2a Jna leta je preživel v različ-^ed vrf01^" ^ena Amalija je bila doi*Wn° z otroki sama. Večkrat so 2veZo J0 obiskali partizani, za Oba\,80 skrbele tri hčere. Nno' .rance in Amalija, sta med bole2 2bolela in po vojni se je §e slabšala. Danes sicer turistično prometno podjetf e KRANJ CREinn Posebni vozni red 31. oktober 1973 mesto—pokopališče—Kranj mesto rice, slike na lesu, vremenske hišice. Ko se je začela druga svetovna vojna, ni bilo pri Višnarjevih več časa za drobno galanterijo, izdelovali so cokle in kopita za puške. Iz njihove hiše so odšli v partizane tudi prvoborci: Stane Bokal, Alojz Kora-čin, Ciril Kopitar in drugi. Tudi Višnarjevi so odšli v partizane. Po vojni so nadaljevali z umetno obrtjo in oče je delal vse do leta 1970, od tedaj dalje pa vodita delo Bogdan in Marjan Višnar. »Kar preveč dela je,« pravita Višnarjeva sinova, »največ delamo za razna turistična društva, že vnaprej imamo vse prodano. Delo smo si štirje bratje razdelili, saj je pri tem treba obvladati mizarstvo, lesno-stru-garstvo, rezbarstvo, lakiranje. Motive oziroma osnutke delamo po svojih zamislih, tako da je vedno kaj novega, izvirnega. Na nedavnem sejmu obrti in opreme v Kranju smo priredili razstavo svojih izdelkov in bila je lepo sprejeta. Zaradi vedno novih naročil in obilice dela imamo poleg domačih zaposlenih še devet delavcev. Ce pa bi hoteli izpolniti vsa naročila, bi jih morali imeti zaposlenih še trikrat toliko. V zadnjem času veliko izdelujemo razne športne pokale, ki jih naročajo razna športna društva in organizacije.« Jeseničani njihove izdelke in njihovo obrt povečini poznajo, pa vendar so bil i nekateri prijetno presenečeni nad odlično izdelavo pokala, ki so ga bili pred leti prejeli v dar jeseniški hokejisti za osvojeno državno prvenstvo. Kar niso se mogli načuditi spretnosti in mikavnosti izdelave ter hkratne impozant-nosti izdelka. Višnarjeva obrt je edinstvena v Sloveniji, njihovi izdelki krase slovenske domove, mnogi pa romajo s tujci prek naše meje kot lep spomin. In prav to je še posebej razveseljivo, da odhajajo prek meje Višnarjevi izdelki, umetniško izdelani in kot taki lahko nam le v ponos. Nam vsem, še posebno pa Dragu Višnarju, pionirju te obrti in njegovim štirim sinovom, ki tradicijo tako verno spoštujejo in jo nadaljujejo. D. Sedej Kanadčani z motornimi sanmi tudi letos na Bledu Zdnjo zimo je sprejel Bled prvo večjo skupino turistov iz Kanade, ki je bivala v tem gorenjskem turističnem središču 10 dni. Kanadčani so pripeljali s seboj zanimiv športni pripomoček — motorne sani. Z njimi so se prevažali po smučarskih terenih v okolici Bleda in na Pokljuki. Kanadčane je s posredovanjem agencije Kompasa pripeljala na Bled kanadska agencija Tours Asso-ciares Bombardier. Gostje, očitno zadovoljni z bivanjem na Bledu, so ob odhodu z Bleda obljubili, da se letošnjo zimo spet vidimo. Tako bo letos prišlo na Bled 10 skupin po 60 kanadskih turistov, privržencev vožnje z motornimi sanmi. Ta šport je namreč v Kanadi precej razširjen. Prva skupina, otovorjena z motornimi sanmi, bo prišla na Bled za novo leto, ostale skupine pa februarja in marca. -jk Spomenik Marjanu Zorču V nedeljo, 28. oktobra, ob 10. uri bodo člani AO PD Jesenice odkrili spominsko obeležje odličnemu gorniku in planincu Marjanu Zorču, ki se je letos 1. julija smrtno ponesrečil pod Kriško steno. Obeležje, plezalni klin s sponko in posvetilom, za kar je dal idejo Uroš Zupančič, so izdelali tovariši Marjana Zorča in ga postavili ob poti, ki vodi iz Krnice proti Kriški steni. Na slovesnosti bo krajši kulturni program. Na dan mrtvih in naslednjo nedeljo bodo gorniki z Jesenic in okolice položili vence in jesensko cvetje k obeležjem smrtno ponesrečenih planincev tudi na številnih drugih mestih • v gorah ob zgornji savškittattnil B. B. 14 25 — 1428 -o Pokopališče 14.20 14.35 18 05 — — 1429 S PrimskovoJ. 14.17 14.32 18.02 — 14.15 14*30 na vsakih 1800 Vodov, stolp 14.16 14.31 18 01 — l4.l(j 14'31 15 minut do 18'Q1 Avtobus, post. 14.15 14.30 na vsakih 18Q() lg 15 l4 l7 14 32 18 02 Creina —hotel — 14.27 15 minut do 1812 H.20 14*35 ia05 Evropa — hotel _ 14.26 £ l&ll Pokopališče _ 14.25 « 1810 za 1. november 1973 mesto—pokopališče—Kranj mesto ^ 9-25 18.10 Pokopališče 9.20 9.35 zadnji ^ 9.26 18.11 PrimskovoJ. 9.17 9.32 — 91 p 9.27 18.12 Vodov, stolp 9.16 9.31 — 9 9.30 na vsakih 18.15 Avtobus, post. 9.15 9.30 na vsakih 18.15 9.31 15 minut do Creina hotel — 9.27 15 minut do 18.12 9 9.32 g Evropa hotel — 9.26 18.11 U 9-40 | Pokopališče - 9.25 18.10 jLA°bus vozi od P°k°Pališča po Ručigajevi ulici, Cesti Staneta Žagarja, Oldhamski, Cesti tale na avtobusno postajo, nato po Koroški, Prešernovi, Zupančičevi ulici in po Cesti c®v do pokopališča in obratno. Cena vozovnice v eno smer je 1,10 din. Q 8veon.Jeno občinstvo obveščamo, da bomo na dan mrtvih, 1. novembra, organizirali prevoz v0 JCev. v Begunje in Drago. Odhod z avtobusne postaje v Kranju ob 8.30, cena povratne •s^ . vnlce 12 din. Predp.rodaja vozovnic je na avtobusni postaji v Kranju. Naj otroci služijo denar? (1) Desetletni Marko se pritožuje svoji mami: »V tej hiši me zares izkoriščate. Vse moram narediti zastonj: odnesti smeti v posodo, nakupovati, pogrinjati mizo in ob koncu tedna pomagati očetu pri pranju avtomobila. Med počitnicami sem pa pri stari mami vedno dobil denar, če sem ji pomagal...« Bolj prav bi bilo, če bi stara mama Marku za vsakodnevno pomoč v hiši ne dajala denarja. Otrok se mora namreč navaditi na opravljanje vsakdanjih opravil v hiši, saj mora vsak v družini prevzeti svoje dolžnosti, ko jih enkrat zmore. Ce oče popravi kapljajočo pipo, zato ne bo izplačan iz skupne blagajne in če izbrali smo Za deklice od 7 do 13 let imajo v Elitini BABY trgovini v Kranju izredno lep dekliški komplet iz kvalitetnega sintetičnega jerseya. Dobi se v temno modri in rdeči barvi. Cena: od 420 do 480 din Bi rade poživile kuhinjo? Enoličnost na Štedilniku, v omari ali na mizi bo prav gotovo razbil takle živordeč in belo pikast čajnik. Imajo jih v Murkinem ELGU v Lescah. Cena: 37,40 din Jeseni zahteva vaš obraz še posebno nego in zaščito. Nova na tržišču je kvalitetna INKA kozmetika. Iz te kolekcije boste lahko izbrale pravo mažo tako za suho kot mastno in nečisto mlado kožo. INKA kreme, tonike in lotione imajo v Elitini DROGERIJI v Kranju. Cena: od 20,10 do 36,20 din V škofjeloški NAMI so dobili italijanske otroške čevlje z ortopedskimi vložki. Izbirate lahko med zelo lepimi modeli in prijetnimi barvnimi kombinacijami. Cena: od 146,55 do 161,85 din za vas mama pokrpa raztrgane sinove hlače, ne pričakuje, da ji bo sin za to odrinil kak dinar iz svoje žepnine. Prav tako kot je samoumevno, da starši izpolnjujejo svoje vsakodnevne obveznosti, morajo brez posebnega plačila prevzeti določene naloge tudi otroci, seveda primerno njihovi starosti. Opravila primerna za otroke so: prinesti pošto ali časopise iz nabiralnika, zalivanje rož, iz-praznjevanje vedra za smeti, nakupovanje, brisanje posode, pospravljanje mize itd. Taka dela nimajo nič skupnega z denarjem, tudi ne z žepnino. Dvanajstletna Suzana in njena prijateljica poslušata v sobi plošče. Mama pokliče Suzano: »Nepričakovano sem dobila obisk in hitro potrebujem nekaj kolačev. Prosim, Suzana, steci v trgovino. In tukaj imaš še nekaj dinarjev, pa kupi še kaj za vaju.« Mama je ravnala pravilno. Za dodatno delo, ki nekako presega dnevne obveznosti otroka, je prav, da otrok dobi nekakšno nagrado, ki je lahko tudi denarna. Ce otroci zloščijo očetov avtomobil in zato dobe od očeta po nekaj dinarjev in če mlajši bratec očisti starejši sestri kolo in mu ta da dinar ali dva od svoje žepnine, je to čisto v redu. Tudi pri drugih ljudeh, ne samo doma, smejo otroci priložnostno zaslužiti kak dinar. družinski pomen ki 8 V J% cit Sobota — 27. oktobra 1973 Cerebralno motorično prizadeti otroci V Sloveniji se rodi vsako leto približno 50 otrok, ki imajo možganske okvare. Običajno jih imenujemo spastiki, po bolezni, ki je najčešče zastopana v tej invalidni skupini otrok. Vzrok za možgansko okvaro lahko nastane pred porodom (kromosomsko pogojene nenormalnosti v razvoju mož-gan, vnetna obolenja povzročena zlasti po virusih in motnje v oskrbi otroka s krvjo, najpogosteje zaradi bolezni posteljice), med samim porodom (težak, dolgotrajen porod, med katerim pride do dušitve otroka ali celo možganske krvavitve) in v zgodnjem obdobju po porodu (hujša gnojna vnetja možgan in možganskih ovojnic, poškodbe možgan). Včasih je okvara tako huda, da jo zdravniki in tudi starši takoj opazijo, večinoma pa so v začetku znamenja zelo diskretna in postanejo bolj vidna šele čez mesece ali šele v drugem ali tretjem letu. Starši opazijo le, da se otrok ne razvija tako kot se razvijajo njegovi vrstniki. Opazijo, da še ne sedi v osmem mesecu, ne hodi ob šestnajstem mesecu in ne začne govoriti ob drugem letu, ko otroci njegove starosti že čebljajo posamezne besede in jih skušajo vezati v krajše stavke. Natančen zdravniški pregled takega otroka odkrije, da je vsa njegova motorika v zaostanku, da so mišice bolj napete kot običajno, ali pa, da so preveč ohlapne in da otroku v šestem mesecu glava še omahuje, če ga dvignemo. Značilno je tudi, da ima tak otrok prekomerno iztegnjene noge in jih celo križa, ko ga poskušamo postaviti pokonci, pa stopa na prste. Zdravnik tudi ugotovi prekomerno živahne reflekse in včasih nenormalne nehotne gibe rok in nog. Psihološka testiranja odkrijejo, da je velik odstotek teh otrok tudi duševno prizadetih, kar se zlasti pozna v njihovem slabem zanimanju za dogajanja okoli njega, slabi čustveni odzivnosti in zapoznelem razvoju govora. Mnogo teh otrok ima zaradi okvare možgan božjastne napade. Sčasoma ti znaki postajajo vse izrazitejši, otrok se čedalje bolj razlikuje od vrstnikov in žalost staršev, kolikor se otroku in njim ne pomaga, je čedalje hujša. dr. Milivoj Veličkovič Tea iz Škofje Loke — Stara sem 16 let. Imam blago temno modre barve, iz katerega bi rada imela obleko. Ker sem močna čez boke, bi rada tak kroj, pod katerim bi lahko nekoliko skrila odvečne kilograme. — Velika sem 158 cm, tehtam pa 61 kg. Marta — Obleka je enostavna. Ima ozka dolga rokava. Dolžina se končuje nekoliko nad koleni, od prereza pod prsmi pa se obleka pirami-dasto širi. Zapenja se zadaj na zadrgo. Manjši ovratnik in prerez sta okrašena s »karpincami« svetlo modre, bele in rumene barve. Gobova omaka Potrebujemo: 5 dkg masla, 5 dkg moke, pol litra kostne juhe ali juhe iz kocke, 3 dkg olja, pol kilograma gob, zelen peter-šilj, 4 trdo kuhana jajca, deciliter smetane, sol, poper. Moko prepražimo na surovem maslu, zalijemo z juho in prevremo. Posebej na olju zdušimo očiščene in drobno sesekljane gobe, potresemo s sesekljanim peteršiljem in vse skupaj zmešamo s pripravljeno omako. Jed osolimo in začinimo, nazadnje dodamo smetano. Preden serviramo, dodamo gobam še po eno celo trdo kuhano jajce na osebo. Zelo se nosijo tudi tako imenovani »lažni« kostimi. To so krila, največkrat nagubana, z jopicami iz blaga, ki se v barvi s krilom ujema. Novi so šal ovratniki na jopicah in tudi na plaščih. modna hiša s poslovnimi enotami v Ljubljani, Mariboru, Osijeku in Smederevu je za jesensko/zimsko sezono pripravila bogat asor-timent aktualne ženske, moške in otroške konfekcije, metrskega blaga in drugih modnih artiklov. Kvaliteta materialov, modni kroji in dostopne cene vam jamčijo dober nakup. Hladilna skrinj a -velika pomoč gospodinji Sodobno gospodinjstvo zahteva hitro pripravljanje obrokov. Prav tako mora gospodinja s kar najmanjšimi stroški nahraniti družino z dobro, okusno pripravljeno, pestro in vitaminsko hrano. Pri tem ji je v veliko pomoč hladilna skrinja. Z njo si delo v kuhinji olajša in tudi zmanjša stroške za prehrano tako kmečka žena, ki v njej lahko shrani povrtnino, sadje in meso, ki ga pridela doma, kakor tudi gospodinja v mestu. Pri nas na trgu lahko izbiramo med hladilnimi skrinjami, ki jih izdelujejo Loške tovarne hladilnikov iz Škofje Loke in Gorenje iz Velenja. Za naše bralke bo gotovo bolj priročen in zanimiv nakup skrinje iz LTH. Tovarna je na Gorenjskem in temu primerno so založene tudi prodajalne, pa še servisi so blizu. Tam bo našla nasvete, kako ravnati z njo ali pa bo poklicala strokovnjaka, ki bo morebitne okvare čimprej popravil. Pa si oglejmo skrinjo. Zunanji plašč je izdelan iz pločevine, ki je zaščitena proti rjavenju in je plasti-ficirana. Tako zaščitena površina je odporna pred mehanskimi udarci, kemikalijami in drugimi zunanjimi vplivi. Življenjska doba tako zaščitene skrinje je praktično neomejena. Notranji plašč skrinje pa je iz najkvalitetnejše plastificirane pocinkane pločevine. Tudi notranja površina je gladka in tako omogoča enostavno in hitro čiščenje. Poleg takšne obdelave sten, da so zaščitene pred poškodbami, so LTH poskrbele tudi za lepo obliko in primerno višino naprave, ki omogoča gospodinji, da jo1 lahko brez truda čisti in vlaga oziroma jemlje iz nje živila. Hladilna tehnika ima v Loških tovarnah hladilnikov že dolgo tradici- jo. Pri izdelovanju so vedno vali želje potrošnikov. Tudi JL izdelavi hladilne skrinje so na ^ij kupcev vgradili poseben elektro^ termostat, ki avtomatsko naravi1^ hlajenje in regulator napet°J Tako ni nevarnosti, da bi se nihanja napetosti živila pokvaj* ■ Kako veliko skrinjo lahko mo? LTH jih proizvajajo s pr°s; «o nino 200, 300 in 380 litrov. K<£j0 povedali predstavniki podjetja, b Jj v kratkem začeli izdelovati ^ večje, in sicer z notranjo prost of 11 w 530 litrov. V vseh skrinjah ^ zmrznemo v enem dnevu, do ^^ 18 stopinj Celzija 10 kilogramov j, na 100 litrov površine. To se da v skrinji, ki ima prostornin0 ^ litrov v 24 urah zmrznemo * živil. ff Kaj in kako vlagamo? V ^ ^ valno skrinjo lahko vlagamo ^„j kvalitetna, sveža, natančno oČi^jjfi in pravilno pripravljena živila- r i^-zavijemo v poletilen, celofan al' .^o folijo. V skrinjo vlagamo le t0 živil skupaj, kot jih porabim0 $ enkrat. Odtajanih ne smem0^, enkrat zmrzniti. Živila, kot s o s« jo meso in zelenjava ostanejo s.y£Zv|H' enega leta. To pomeni, da j'!1 iC gamo tedaj, ko so najceneje^ tedaj, ko ne moremo vsega« imamo na zalogi, porabiti sproti- .. Kam se obrniti, če nastopij0 re? Kličete lahko servis v LjuD]; f Borutova 12 (za Bežigradom)/' servis v Vincarjih v Škofji Lok)- Ob redukcijah toka, ^ ^ nobena redkost več, lastnike b J* zanima, če se bodo živila P0^/ Skrb je odveč. V LTH so se M rili z Elektrogospodarstvorfl'Jži' odklopi ne bodo nikdar tako rj(i da bi se utegnila živila P°Vni/. Hkrati pa priporočajo gospo«1' t1 da tedaj skrinje ne odpirajo g, dodajajo novih živil. SEM TEB TU PO CERKUANSKEJU Fj~~— 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 io 17 21 14 15 ■ 16 ■18 19 20 22 1 23 24 ■ 26 27 28 29 ■30 34 31 32 33 30 — Jb 36 37 38 50 55 40 41 42 43 45 46 47 ■ 48 49 51 56 52 53 ■ 54 57 58 sy 60 čaja 15 VNO: 1. dosluženec, zlasti profesor, emeritus, 7. zabavljica, 13. ruska posoda za kuhanje Niger ^Javost, 17. znak za kemični element erbij, 18. žalobnost, 20. pokrajina na jugu afriške države ketrt kra" Jezeru Gad, 21. domača oblika ženskega imena Terezija, 23. odsotnost osumljenca na ka-Utar takrat, koje bilo storjeno kaznivo dejanje, 25. vrsta krompirja, 26. mesto v indijski državi 31. l{j.aj J Gangesu, Varanasi, 28. kratica za Narodno obrambo, 30. oglašanje po telefonu, halo, nianeke U '0Venskih goricah, 32. drugo ime hrvaškega pesnika Ivana Kovačiča (»Jama«), 34. ime 40. e ^'atnerjeve, 36. vrsta jabolk prijetnega okusa, 39. ime slovenske pevke popevk Sršenove, 4®'Preten ^Ver' 42' naša sose^a- 44- Bakhova palica (thyrsos), 46. samec domače pernate živali, setletje V7 kremenjak, kalcedon za okrasje, 52. nepravilnost, napačnost, 54. Ivan Tavčar, 55. de-bog Sq ' razčlemba, produkt analiziranja, 59. ljubkovalno žensko ime, Katarina, 60. starogrški NAV|>J/f\r pote in harmonije. 3. Kd0 ^ P: ri,ski socialist revolucionar, iz kratice SR, 2. reka v Eritreji, na severu Etiopije, s»"beči a40' 4' l)rek'valec Roža, 5. vrba žalujka, 6. kraj na rtu Parinas v severnem Peruju, ^Žavi p°a' Anton Janša, 9. tovarna avtomobilov v Mariboru, 10. levi pritok Parane v brazilski 8vobodo Ta"!!' 11- otro^° rajanje, 12. portugalska provinca v jugozahodni Afriki, ki se bojuje za 8'0vensk h u kotal"' vesI>' podoben motocikel, 16. ime ameriškega skladatelja Coplanda, 19. ime več 29. vogal'' in tl,di rek' 22- ženska, ki se ukvarja z zeljem, 24. veznik, 27. drobiž v vzhodni Indiji, Poti pohod ot'ra'n'k- priprava za otiranje, 34. ime zgodovinarja Mikuža, 35. okljuk, vijuga, 37. del »Mikl0v te*cme> namen, naklep, 41. kratica za svojeročno, 43. naznanilo, sporočilo, 45. avtor 8n6vilf,>e a'e<<- 47. ruska oblika ženskega imena Ana, 49. socialni položaj; stanovanje, 51. sanje, • "enadna smrt, 56. Ivan Cankar, 58. Ivan Levar. pošl->ite do 8rede> 31. oktobra, na naslov: Glas, Kranj, Moše 3-: 30 diV' Z °znako NaSradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, Orm'*7' Or'ent, 13. general, 14. neverec, 16. one, 17. brigada, 19. are, 20. lava, 22. prota, 23. tvar, 43. „ ' 26- I«ar, 27. Oise, 28. Arij, 30. Pskov, 32. as, 33. ZP, 35. Igalo, 37. Atos, 39. iris, 41. Lada, ' Aiiadis VCSt' 4?' obara' 49' Ines' 50' akt' 51 dvorana- 5:f-()ka- 54 Oornier, 56. Radovan, 58 l'alace, ^rejeij ^elko SR10 ' re^'tev. Tokrat so bili izžrebani: 1. nagrado in s tem 50 din bo dobila Marjana Pi-ejme'j^ra»j. Pot na J oš t a 5; 2. nagrado (40 din) Marika Fajan, Naklo 119; 3. nagrado (30 din) pa ataša Purgar, Kranj, Zupančičeva 11. Nagrade bomo poslali pošti. Nobelova nagrada Nobelovo nagrado za *ev»*Lnost Je dobil avstralski knji-iitvi • Patrick White. V obrazlo-khji£Je bilo rečeno, da je v svojih hent delih opisal novi konti- hi j njegovimi najbolj znani-C/ooeii Sta knjif>i Srečna dolina in namJ drevo. Pisatelj je po 0(inosti Anglež. v Reklama okol^A porabijo letno za reklame rekla milijard dolarjev. Stroški jo 0171 ameriških podjetij narašča-t-QSti° stopnji, ki prekaša stopnjo §otu ostalih ekonomskih kate-Ijojq bruto proizvodu predstav-stoth str°ški reklame več kot 2 od- »rednosti. Več avtomobilov V tovarni Crvena zastava v Kra-gujevcu nameravajo v prihodnjem letu izdelati 162.000 avtomobilov z oznako »zastava« ali za 14,4 odstotkov več kot letos. Med temi avtomobili bo 50.000 »fičkov«, 75.000 bo zastav 101, 15.000 avtomobilov zastava 1300/1500 in 1000 avtomobilov zastava 1500 familiare. Dragi Picasso V newyorški galeriji Parke Ber-net so na dražbi prodali 17 slik Pabla Picassa za 2,6 milijona dolarjev. To je bila prva prodaja slik po njegovi smrti. Najvišjo ceno je plačal neki švicarski trgovec za umetnikovo sliko Mladenič z rožami — 720.000 dolarjev. Katastrofalne povodnji v Španiji Povodnji, ki so prejšnjo soboto zajele Španijo, so se spremenile v pravo nacionalno nesrečo. Doslej so našli 190 utopljencev, pogrešajo pa še okoli 300 ljudi. Zadnja velika po vodenj v Španiji je terjala leta 1962 smrt 600 ljudi. Pred katastrofo je bila precejšnja suša, zato so ljudje z veseljem pozdravili prve dežne kaplje. V šestih urah pa so vode narasle, porušile hiše in pretrgale zveze s svetom. Pred vodo so se ljudje zatekli na pokopališča, ki so po pravilu v Španiji posejana po gričkih. Umrl Pablo Casals V bolnišnici v Portoriku je v 96. letu starosti umrl sloviti španski čelist Pablo Casals. Glasbenika so bili prepeljali v bolnišnico po hudem srčnem napadu, po katerem si ni več opomogel. Še tretji skylab Zadnja posadka vesoljskega laboratorija se bo preselila za 56 dni v vesolje 10. novembra, ko bodo najugodnejše razmere za izstrelitev rakete. Predvidevajo, da bi ob ugodnih okoliščinah znanstveniki utegnili ostati v vesoljskem laboratoriju tudi do 70 dni. Potem bo ta velika postaja ostala prazna in bržkone bo krožila okoli Zemlje še kakih sedem do deset let. Največji tanker Japonska bo zgradila za grško pomorsko družbo Andreagis tanker z nosilnostjo pol milijona ton. Tanker bo tako največja ladja te vrste na svetu. Dograjena bo leta 1977. Ladja bo dolga 390 metrov, široka 71 metrov. Sedanji največji tanker z nosilnostjo 477.000 ton je bil tudi zgrajen v japonskih ladjedelnicah. Turizem v svetu Turizem v svetu je lani prinesel skupaj 21 milijard dolarjev, vendar pa so štiri petine te vsote, to je 16 milijard dolarjev, iztržile turistične velesile, to je devet držav. Koliko stane kolera Pojav kolere v sosednji Italiji je bil precej drag. Takoj po prvih primerih bolezni v Južni Italiji so turisti pobrali kovčke in odpotovali. Hoteli so se izpraznili prav v času, ki je sicer znan po velikem obisku. Turistične agencije pa so odpovedale rezervacije tudi za vse jesenske mesece. Poleg turizma je utrpelo škodo tudi poljedeljstvo, saj za sadje in zelenjavo iz italijanskega juga ni kupcev. Enako je s školjkami, za katere velja prepoved prodaje. (33. zapis) Življenjska pot Ignacija Borštnika, ki je bil rojen (11. julija 1858) v Cerkljah, deloval kot gledališki umetnik pretežno v Zagrebu (od 1. 1894 do 1. 1918), umrl pa v Ljubljani (23. septembra 1919), je tako bogata in pestra, da jo le stežka obsežem v ta droben zapis. Saj ne sme steči le beseda o velikem igralcu — tu je tudi režiser, gledališki pisatelj, dramatizator, prevajalec in vzgojitelj mladih igralskih rodov (kot učitelj v Dramski šoli). DESKE, KI POMENIJO SVET Sto slikovito primero se že mnoga leta označuje odrsko ustvarjanje, kajti na gledaliških deskah se zvrsti cela rajda človeških usod, zdaj kmečkih, potem spet kraljevskih. Na odru se ljudje ljubijo pa tudi pobijajo, z odra se širi smeh, jok in vzdihovanje, kletvica in molitev, navduševalen govor in trpeč monolog (samogovor). Kdor se odru kdaj zapiše, mu ostane zvest. Tudi če mu režejo kruh drugje, gledališke deske ga ne izpuste več. Pa naj bo igralec-profe-sionalec ali igralec-amater. Nekaj razredov gimnazije in nekaj letnikov ljubljanskega učiteljišča — to je bila vsa Borštnikova formalna izobrazba. Zato mu ni kazalo drugega, kot da je stopil v bančno službo, kot blagajniški uradnik. Suhoparno delo pa mu ni moglo izpolnjevati vseh bujnih sanj. In zapisal se je v igralsko družino takratne Narodne čitalnice — prvikrat je stopil na oder 10. decembra 1882. Nadarjenega fanta so potem (1. 1885 ) poslali na Dunaj, na dramski oddelek tamkajšnjega kon-servatorija. Še več pa se je naš Cerkljan naučil v gledališčih: skoro sleherni večer je čepel v tem ali onem teatru in gledal, kako igrajo veliki odrski umetniki — to je bila, tako je pozneje sam trdil, šele prava njegova šola. LJUBLJANSKO OBDOBJE Z Dunaja se je Borštnik vrnil na jesen 1. 1886. Takoj je ustanovil prvo slovensko »Dramatično šolo«, predhodnico poznejših Skrbinškovih in Šestovih šol, hkrati pa glasnico sedanje Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani. Borštnik je šolo vodil in bil tudi glavni učitelj. Kot igralec in režiser pa se je udejstvoval v takratnem Stanovskem gledališču, in sicer do požara 17. februarja 1887, ki je to staro ustanovo do tal upepelil. (Predstave v tem gledališču je obiskoval še Prešeren, Slomšek in drugi pomembni možje iz prve polovice prejšnjega stoletja). 29. septembra 1892 je bilo dograjeno v Ljubljani novo Deželno gledališče (sedanja Opera). Prva slovenska predstava je bila tragedija o Veroniki Deseniški, ki jo je po Jurčičevi povesti dramatiziral naš Ignacij Borštnik. Pravijo, da je bil Borštnik neki tak igralec, da so ljudje kar onemeli, ko je stopil na oder ta tršat možak. Imel je dovršeno mimiko in izšolan glas. Teatralnosti in patetičnosti ni maral. Bil je realist in so mu »ležale« zato le karakterne vloge. Njegov nekdanji soigralec Fran Lipah se je ob Borštnikovi smrti spominjal svojega velikega tovariša in vzornika med drugim tudi s temi besedami, izrečenimi ob grobu: »Ignacij Borštnik za svojo igro ni potreboval kulis in šminke, ne posebnih kostumov, ne lasulj. Sam je bil dovolj močan, da je z razkoš-šjem svoje duše opajal tisoče gledalcev. Hotel je tudi na odru pokazati človeka, kakršen je v resnici. Njegova hoja po odrskih deskah je bila umirjena, skoro počasna. Ce pa je skočil, si se stresel, ker si vedel, da se bo zdaj zdaj v igri zgodilo nekaj groznega. Ko je vloga nakazovala trpljenje, ni trenil z očesom, nemo je buljil predse, molčal, se iznenada vgriznil v spodnjo ustnico, klecnil v kolenu, noge so se mu zašibile in nato je izbruhnil v tih jok, ki se je slišal do galerijske vrste. Tako tiho je bilo v gledališču, kadar je Borštnik igral nemo solo-sceno.« Stavke je govoril hitro, s sijajno dihalno tehniko. Rad je zamahnil s trpko, odsekano gesto. Glasu je znal dati v treh, neposredno si sledečih, stavkih trojen, docela različen zvok. Znal je varčevati z zunanjimi sredstvi, a tem bolj poglabljati značaj vloge. Tak je bil kot igralec. Kot človek pa je bil malobeseden, samoten in poštenjak. Možak, ki vrta vase in išče v sebi. Borštnik je. za svojega življenja igral kar čez tristo velikih vlog. Bil je Hamlet, Kasij, Jago, Rihard III., Shylok, Tartuffe; izmed vlog iz slovenske dramatike mu je bil najljubši Cankarjev Kantor. Prvi je bil, ki je slovensko publiko seznanjal z nordijskimi in ruskimi dramatiki (Strindberg, Ibsen, Turgenjev, Tolstoj). POT V ZAGREB Sloves igralca in režiserja Ignacija Borštnika je segel tudi prek slovenskih meja. Kot mnogi nadarjeni rojaki, ki so jim postale domače razmere preozke pa tudi zato, ker »nihče ni prerok v lastni deželi«, je tudi Borštnik sprejel ponudbo zagrebškega gledališča. Igral je v njem — z manjšimi presledki — od 1. 1894 pa vse do nastanka Jugoslavije leta 1918, ko se je vrnil v Ljubljano. V domovino umret... Že 2.3. septembra 1919, neposredno po odigrani vlogi v gledališču, je zanj za vedno zastor padel... C. Z. Meso Kamnik zahtevajte v naših trgovinah pristne domače krvavice in pečenice t\ ZORMAN 56 vraga moja Iza i Men°dnja sva'<( se Je opravičevala. »Počakati bova morala.« ^ko a Se "'kamor ni mudilo. Legel sem vznak, tako da sem jo ^^PUst fs'' najraje za zmeraj ostal tam. Če sem se J® | nienju in cvrkutanju in vonju po mahu in borovcih, *aradj • ' kakor da sva prišla sem gor zaradi poletnega dne, Zaradi S°nca. zaradi čmrljev in zaradi rožnatega vresja, ne pa »Grenka s Tin kom. .• • ■ to je čisto drug svet,« sem rekel. »Vl^ug?« Misri u doživiš toliko nenavadnega . . .« sem rekel. na p:*!111 sem na knjige, ki sem jih prebral,nagozdovnika Holfa, ». • ln Jima in na Mavglija. v'h. '' zato sva se s Francetom zmeraj "»otepala po gozdo- . ». P^Jateljem?« ^'a, kaj?0,SVa bila še otroka. V gozdu sva se najlaže pogovarjal eP°bi nama bilo, če bi bila sama nasvetu.« »Kai sa.ma?« r si bo 'az vem- Zmeraj sva si želela biti sama, sklenila sva, da ,eV\v gozdu postavila kočo ... da bova živela od lova . . . »SfQ r^oli ne bova poročila.« Karli e teh misli?« J tega Slas je vabil ... če se mi ni samo tako zdelo, ker sem H 'n k 6 ' '" je donel kakor cerkvene orgle, nekje iz °br0' Pa so mi bile že bližje. Pretegnil sem se na soncu, tako p> *Sai' in sem dejal: ranc'v ^ni rekel, da sva bila še otroka. Sedaj nemara tudi Kar 8leda za Ukleti.« J teb0j' *ern Povedal o Francetu, je pomenilo . .. jaz sem pa tu, %bil' iaj Vendar vidiš ... Karla je morala razumeti, prepričan »k ; a Je->>pL,ma katero?« Tolik Ce ne "'■« t° ra j' nisern rekel... tudi jaz še ne... nobene ne s •.. t0fjU. ^rinceske ne ... samo da sem s teboj ... *agaz'r \s;yet zg°dnjega poletja, sonca in čmrljev in vresja jUi Tinkovi koraki. Hreščanje suhi jadi, upognjena veja . .. kako razločno je bilo slišati vsak šum, ki je bil tistemu vresju tuj. »Sta že tu,« je rekla Karla. Sta ... Zares sta bila dva. Prvič sem videl partizana, če ne štejem tistih šest, ki so jih pri kolih postrelili pod Rojami in ki sem jih .sel gledat s strahom, radovednostjo in grozo, tudi zato, ker so oznanili njihovo smrt s prav takimi lepaki kakor Antonovo. Moški pod Rojami so bili mrtvi, viseli so na kolih upognjeni, sključeni, dva sta se zvila prav do tal, kakor bi se hotela zariti v zemljo ... in prav nič niso bili podobni partizanom, kakor so mi jih slikali pogov ori- s prijatelji. Najbrž še bili niso pravi, za talce so pobirali Nemci ljudi po zaporih. Dva, ki sta se bližala jasi, pa sta bila živa. In prava. A tudi ne povsem taka, kakor sem pričakoval. Vsaj Tinko ne. Tinko je bil preprost in vsakdanji že zato, ker sem ga poznal. V zeleni obleki in s klobučkom bi bil lahko logar ali nakupovalec živine ali kaj podobnega, samo partizan ne. Se orožja ni nosil. Drugi je bil večji kakor Tinko. In bolj zravnan. In bolj samozavesten. In videti je bil pogumen. Zaradi škornjev, zaradi vojaškega suknjiča, zaradi bleščeče črnega avtomata, ki ga je imel obešenega čez ramo, kakor nosijo lovci puške, z dlanjo na ustju cevi, zaradi daljnogleda, zaradi pištole in bomb za pasom. Pa zaradi rute, ki mu je izzivalno rdela pod vratom. Tega mi je predstavila Karla za Gašperja, in jaz sem si rekel... če bom partizan, bom kakor Gašper... in nosil bom rdečo ovratno ruto. »Tinka že tako poznaš. ..«je rekla Karla. »Poznam.« »... tale pa je Gašper.« Karla se je razživela. Kakor je imela meni malo povedati, ji je sedaj, ko smo bili štirje, beseda stekla, venomer se je smejala, kakor včasih, ko je bila z Antonom, trgala je vresje in ga svaljkala med prsti. Že brez Karlinega smeha, brez njenih pogledov, ki so se mudili ali pri Tinku ali pri Gašperju, takrat se mi je zdelo, da največ pri Gašperju, bi se bil počutil zadosti majhnega. S čim pa sem se mogel postaviti ob stran Gašperju, ki je venomer ponavljal: »Naša vojska .. .« Takrat se mi je zdelo, da je ta vojska blizu, nekje za grmom, in dočaka samo na Gašperjev namig. Sedeli smo v krogu in se pogovarjali. Gašper se je le redko oglasil... »Naša vojska .. .« . .. in Karla je tu pa tam povedala kaj v pojasnilo ... Sedela je med Tinkom in Gašperjem, ki sta jo vzela medse, kakor bi imela posebne pravice do nje. ... največ pa je govoril Tinko. Spraševal je in me presenečal, ker je poznal toliko ljudi v mestu in ker je tako dobro vedel, kaj mislijo in kaj počno. Spraševal je le za podrobnostmi, in včasih se je zdelo, da samo preverja, kar že zdavnaj ve. »Tebe je spravil v pisarno Vogel?« je rekel. »Bil sem na seznamu .. .« »Vem,« mi je segel v besedo. »Nihče ne pravi, da si se jim vdinjal, ker bi jih imel rad.« Vdinjal! Karla mi je oponesla, da jim služim, in Tinko, da sem se jim vdinjal. Zoprne besede, ki so bile tudi krivične. »Saj lahko pustim,« sem rekel. »Jutri, če je treba.« »Je že prav, da si tam,« me je miril Tinko. »Povsod nam lahko koristiš.« »Z lepaki?« sem oživel. »Vsak dan jim jih lahko nalepim .. .« Sedaj sem končno imel nekaj, s čimer sem se lahko postavil, a je Tinko brž ohladil mojo vnemo. »Odkrili bi te ... za prazen nič.« »Mene?« sem bil užaljen. »Napravil boš kaj bolj pomembnega.« Sem bil pa res radoveden kaj. »Opraviti imaš s kartami. ..« je rekel Tinko. »S porabljenimi,« sem odgovoril. »Z odrezki, ki so že nalepljeni in ne veljajo nič.« »Veljajo, če jih dobe v roke pravi ljudje,« se je vmešala Kar1 h. »K J o?« »Trgovci, ki dobe za nalepljene odrezke blago iz skladišč.« Sele sedaj sem razumel. Pa je bilo osupljivo preprosto. Kolikor kartonov z odrezki je trgovec oddal, toliko blaga so mu izročili. Ce bi mu oddane kartone vračali... Krog se je lahko ponovil. Roman je izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kajuhovo nagrado in z nagrado vstaje slovenskega naroda. 27. oktobra 1973 Moj najlepši počitniški dan Veliko lepih počitniških dni je minilo, toda eden izmed njih je bil zame najlepši. Bila sem v Postojnski jami. Bilo je sončno julijsko jutro. Vračali smo se iz Savudrije, kjer smo preživeli deset lepih dni. Pri blaga-ni, kjer smo kupili vstopnice, je čakalo zelo veliko ljudi različnih narodnosti. Vsi smo si želeli ogledati edinstveno kraško jamo s človeškimi ribicami. Usedli smo se na nekakšen vlak. Precej časa smo se vozili in lahko spotoma opazovali znamenitosti jame. Seveda smo nekaj časa tudi hodili. Ogledali smo si ruski most, ki so ga zgradili ruski vojni ujetniki. Tudi kapniki so zanimivi. Nekateri sestavljajo razne podobe: mater z otrokom, opico, cilinder, klobuk, želvo, šotor, tigra in še marsikaj. Nekateri kapniki oddajajo glasove, če po njih udariš z določenim predmetom. Tako eden izmed kapnikov oponaša kukanje, če po njem udariš s prsti. Zanimivost Postojnske jame je tudi Črna jama, kjer so imeli Nemci med NOB skladišče bencina. Kapniki v tem delu jame so še danes črni, ker so partizani bencin zažgali in nato zbežali po petstometrskem rovu. Postojnska jama je znana predvsem po kapniku iz čistega apnenca, ki se imenuje briljant. Nekje sta tudi zraščena stalagnit in stalaktit. Vsakega obiskovalca jame pa verjetno najbolj prevzame ob bazenu s človeškimi ribicami. Te dvoživke v bazenu prinesejo iz reke Pivke in jih nato vsaka dva meseca zamenjajo. Še in še bi lahko naštevala zanimivosti te prelepe kraške jame, saj jih je nešteto. Toda te, ki sem jih opisala, so se mi najbolj vtisnile v spomin. Postojnsko jamo pa bi rada še kdaj obiskala. Jožica Križnar, 7. b r. osn. šole Matije Valjavca, Preddvor Pred kratkim so bili razglašeni rezultati in podeljene nagrade tekmovanja najmlajših tabornic in tabornikov — medvedkov in čebelic za značko Zivka Lovšeta. Tekmovanje teče že sedmo leto in je tako postalo tradicionalno. Lani so se v tekmovanje vključili tudi medvedki in čebelice taborniškega odreda Stražnik ognjev iz Kranja. Njihovo sodelovanje je bilo zelo uspešno, saj delijo tretjo nagrado. Uspeh je še toliko večji, če upoštevamo, da je družina MČ Globoke soteske, ki je v sestavu taborniškega odreda Stražnik ognjev, šele lani začela resno delati. Tekmovanje je pravzaprav celotna ocena dela in življenja posameznih družin MČ iz vse Slovenije. Poleg tega uspeha pa so najmlajši k skupni uspešnosti dela dodali še drugo mesto na področnem mnogoboju medvedkov in čebelic, ki so ga tudi sami organizirali. Največ zaslug za uspehe imata vodja družine Stojan Trošt in starešina, mentor, pedagoški svetovalec in še kaj tovarišica Ljubinka Šimunac. Povedala nam je, da so najmlajši, kakih petdeset jih je, organizirani v štiri vode, ki jih vodijo starejši taborniki — vodniki. Poudarila je, da njihovo delo in izvajanje sprejetega programa temelji na precejšnji samostojnosti in tovarištvu medvedkov in čebelic. Delo je pravzaprav vzgojno usmerjena igra, ki vsebuje poleg izletov, pridobivanja taborniških veščin, obujanja tradicij narodnoosvobodilne borbe, tudi spoznavanje naše socialistične skupnosti. Poleg tega pa vpliva tudi na uspeh v šoli, saj so medvedki in čebelice zelo dobri učenci. Na koncu je še dodala, da gre precejšen del zaslug za uspešno delovanje družine MČ tudi vodstvu osnovne šole Stane Žagar, ki jim nudi vso pomoč in razumevanje. Nataša in Lojzka, ali po taborniško Pika in Liska iz voda Pike nogavičke, sta nam še povedali, da jim je pri tabornikih najbolj všeč tabo-renje na morju, ki ga odred organizira vsako leto v Fažani pri Pulju, pa tudi precej taborniških veščin sta že uspešno opravili. Najbolj pa se veselita zimovanja v planinski koči na Krnici, ki ga pripravljajo v januarju. Jože Poglajen Mračilo se je že, ko me je mama poslala k sosedu. Zavila sem na stezo, ki je vodila skozi gozd. Hitela sem, da bi prišla čimprej na cilj, kajti mrak je postajal vse gostejši. Pri sosedu so ravno dobili obisk. Iz Kranja je prišla prijateljica Jolanda. 2e več kot mesec dni se nisva videli, zato sva si imeli veliko zanimivega povedati. Klepetali sva in klepetali in še opazila nisem, da se je znočilo. »Oh, sedaj pa res moram iti,« sem se hitro poslovila, ko so naju iz pogovora predramili urini udarci. Strah Zunaj je bilo temno kakor v rogu. Skoraj stekla sem, kajti strah se je že začel oglašati v meni. Nenadoma sem ob stezi opazila medlo svetlobo. »Le kaj neki je to?« sem se spraševala in lasje so se mi ježili. Srce mi je začelo vedno glasneje biti in mislila sem, da se mi bo razpočilo. »Tok, tok, tok,« mi je kljuvalo v prsih. Vsa moja bujna domišljija je začela delovati. Spomnila sem se na pripovedko, ki je krožila po vasi, da tu v bližini neka ženska, ki je že davno umrla, kuha kavo. »Gotovo je ona,« sem si dejala in čutila sem, kako so se mi kolena začela šibiti. Zbrala sem ves pogum, zamižala in stekla mimo. Ko sem zopet odprla oči, se mi je zdelo, da slišim za seboj korake. Drevesa so naenkrat postala pošasti, ki so se s svojimi rokami sklanjale nadme, jaz pa sem tekla, tekla, kar so me noge nesle. Čutila sem, kako me je oblival pot. Enkrat mi je bilo vroče, drugič spet, kot da bi me oblili z mrzlo vodo. Vsa trda od strahu sem skočila v hišo. Nikomur nisem zinila niti besedice, kajti spet bi mi rekli, kakšen strahopetec sem. Drugo jutro me je pot zopet vodila tod mimo. In veste, kaj sem zagledala na mestu, kjer je stal včerajšnji strah? Star, trhel parobek, ki je bil že dodobra porasel z mahom. Spomnila sem se na uro fizike, kjer smo se učili o svetilih v naravi. Med njimi smo omenili tudi trhel les. Nasmehnila sem se, kajti zopet se je izkazalo, da je strah znotraj votel, okrog in okrog ga pa nič ni. Vlasta Kristan, osn. šola Ivana Tavčarja, Gorenja vas Ustanovitev kulturno-umetniškega društva V petek, 5. oktobra, smo na naši šoli imeli občni zbor ob ustanovitvi šolskega kulturno-umetniškega društva. Udeležba učencev je bila slaba, prisostvovali pa so tudi: tovariš ravnatelj, tovarišica Trojarje-va, ki je imela uvodno besedo, tovariša Zagoršek in Berčič, tovarišice Sedejeva, Završanova in Božičeva ter tovariš Sedej, predsednik Svobode v Železnikih. Najprej sta nam v pozdrav zapeli učenki Majda Rant in Heda Potočnik ob spremljavi harmonike tovariša Zagorška. Nato je tovarišica Trojarjeva povedala, da bomo letos vse krožke: literarnega, recitacijske-ga, likovnega, fotografskega, krožek OZN in če bo mogoče, bomo ustanovili še dramskega, povezali v kultur-no-umetniško društvo, ki se bo imenovalo Naša beseda. Devet članov upravnega odbora se bo redno sestajalo in tako bodo vsi učenci in učitelji seznanjeni z dejavnostmi na šoli. Recitacijski krožek bi potreboval nov magnetofon, ker stari rabi pri pouku angleščine. Fotografski krožek sploh ne more delati, ker nima temnice, v kateri bi razvijali filme. Tovariš ravnatelj je spregovoril, da je nov magnetofon res potreben in če se bo le dalo, ga bomo sredi leta tudi kupili. Temnico bi pa fotografski krožek lahko imel v prejšnji učilnici tehničnega pouka. Tudi tovariš Sedej je pozdravil našo ustanovitev in želel, da bi se marsikdo izmed nas po končani šoli vključil v delo Svobode, ki jo bodo spet poskušali ustanoviti. Tovariš ravnatelj se je strinjal z našim programom in pripomnil, da bi šolski radio moral imeti bolj informativni značaj. Na koncu so posamezniki prebrali programe posameznih sekcij. Razšli smo se z zavestjo, da bomo s svojim delom spet prispevali k dobremu slovesu naše šole. Mira Luznar, 7. b r. osn. šole Železniki Moja pesem Moja pesem še ni izpeta, moja pesem je šele začeta, vsak dan dopolnjuje se, zame življenje začenja se. Ko prišel sem jaz na svet, začel sem svojo pesem pet, pel smo jo za res, za šalo, noč in dan se je jokalo. Zdaj že star sem 12 let pesem šolsko pojem že 5 let peto leto vzel sem bolj za šalo, zato se slabo zame je končalo. Zdaj sem sklenil, da bom pel bolj resno, da na koncu leta spet ne bo tako na tesno, da bom izdelal šesti razred kot junak, da ostal ne bom kje kak bedak. Tomaž Bartol, 6. c r. osn. šole Staneta Žagarja, Kranj Težko pričakovana otvoritev nove šole v Bistrici s šolskih klopi 10 JR JL# Qt$ ojitabrvUtiM V nedeljo, 14. oktobra, je bila v Bistrici pri Tržiču otvoritev nove šole. Pred dobrim letom so položili temeljni kamen in kmalu zatefn so začeli delati. Težko pričakovana otvoritev v nedeljo je razveselila vse učence naše šole. Po svečanem trenutku, ko je tovariš Ručigaj prejel ključe nove šole, se je učenec Mitja Pernuš v imenu učencev zahvalil vsem občanom, ki so se ob referendumu odločili za samoprispevek in s tem omogočili gradnjo nove šole. Nato so gostje vstopili v čudovite prostore naše učilnice. Tudi učenci > ^mo za njimi vstopali z .veselimi obrazi. Jaz sem si Šolo ogledal kar dvakrat. Delavci morajo opraviti še nekaj del in nato ... Nato se bomo vselili. Z veseljem bomo prestopili šolski prag in tudi učili se bomo raje. Prav gotovo bodo nekateri učenci popravili slabše ocene, saj bomo v tej šoli imeli boljše možnosti za učenje. Čeprav bo moja pot do šole skoraj dvakrat daljša, komaj čakam, da sedem na stol v svetli učilnici in prisluhnem učitelju. Branko Istenič, 6. a r. osn. šole heroja Braniča, Tržič, w , ,, ( Iskra-elektromehanika Kranj v ZP Iskra Kranj želi zaposliti nove sodelavce, in sicer: 1. 20 DELAVK za delo v montaži, obdelovalnici ali na plastičnih masah; 2. 40 DELAVK za montažno delo v novi tovarni telefonije na Laborah; 3. 10 DELAVCEV za delo na plastičnih masah (3 izmene); 4. 2 VRATARJA — ČUVAJA (delo v turnusu); 5. PRIUČENEGA KURJAČA v tovarni na Laborah (3 izmene); 6. 5 ČISTILK za čiščenje prostorov v tovarni na Laborah; 7 7. 10 DELAVK za delo v montaži ali obdelovalnici v obratu mehanizmov — Lipnica; Pogoji: pod tč. 1., 2. in 7.: starost 15 do 35 let; pod tč. 3.: starost nad 18 let; pod tč. 4. in 5.: starost nad 20 let; pod tč. 6.: starost od 25 do 50 let. Pismene prijave pošljite do 5. novembra 1973 na naslov: Iskra-elektromehanika Kranj, kadrovski oddelek, 64000 Kranj, Savska loka 4. Upravni odbor Splošne bolnice Jesenice razglaša prosto delovno mesto visoko kvalificirane kuharice vodje ene izmene. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: VK izpit za kuharico in najmanj 5 let delovnih izkušenj kot VK kuharica. Ponudbe, opremljene z dokazili o visoki kvalifikaciji, z opisom dosedanjih zaposlitev in s kratkim življenjepisom, naslovite na Splošno bolnico Jesenice do 15. novembra 1973. Kadrovska komisija pri Temeljni izobraževalni skupnosti Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta za delo v osnovni šoli Vodovodni stolp v Kranju: 1. učitelja slovenskega jezika 2. učitelja telesne vzgoje (dve delovni mesti) 3. učitelja glasbene vzgoje 4. učitelja tehnične vzgoje 5. učitelja biologije in kemije (eno in pol delovnega mesta) 6. učitelja za podaljšano bivanje 7. vzgojiteljice za oddelek predšolskega varstva pri šoli (dve delovni mesti) 8. medicinske sestre pediatrične smeri — srednja strokovna izobrazba 9. varuhinje — dokončana osemletka (dve delovni mesti) 10. hišnika —VK 11. šefa kuhinje — VK 12. kuharice — KV 13. ekonoma 14. čistilke — NK ali PK (pet delovnih mest) in 15. delavke za delo v šolski kuhinji — NK ali PK (šest delovnih mest) Nastop dela je 1. februarja 1974. Prijave s potrebnimi dokazi'1 naj kandidati pošljejo na naslov: Temeljna izobraževalna skupnost Kranj, kadrovska komisija, Trg revolucije 1, Kranj. Razpi-S velja do zasedbe delovnih mest. S Zavarovalnici Sava — PE Kranj Posredujemo prodajo karamboliranih vozil: 1. Osebni avto PRINZ NSU 1200 C leto proizvodnje 1971, z 58.000 prevoženimi km, začetna cena 14.000 din; 2. Osebni avto ZASTAVA 600 leto proizvodnje 1962, z 99.000 prevoženimi km, začetna cena 2.000 din. Ogled je možen vsak dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici SAVA. PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo srede, 31. oktobra 1973, do 12. ure. Zavarovalnica SAVA Poslovna enota Kra*U ta teden na TV radio 7 a o1®. PosluSajte vsak dan ob 4.30, 5. 6. 15 j 110 (danes dopoldne) 11. 12. 13. 14. Wmevi? (,r„adij8ki dnevnik)« 22. (dogodki in 7. » q , I7, 18- 23. 24. ob nedeljah pa ob 6. ski H« U- 12- 13- 14- 15- 17- 19 30 (radij- dnevnik), 22. 23. in 24. sobota, 27. oktobra Pioni L ro ■>utro; 810 Glasbena matineja; 9.05 be in ,kJ tednik; 9.25 Studio za najdene sklad- znam 5 Glasbeni drobiž od tu in tam; 11.15 dan ,9d®ma in na P°ti; 1210 Melodije za opol- nikp f "*0 Kmetijski nasveti; 12.40 Cez trav- Pesm " 13,30 Sporočajo vam; I410 s laši J° ln besedo po Jugoslaviji; 15.40 Pojo ben« erni Pevci: 16 00 Vrtiljak; 16.40 Glas- Kitarmedlgra; 1645 s knjižnega trga; 17.10 bimo V tltrm,; 17 20 Gremo v kino; 18.15 Do- nof ®e ob »sti uri; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko Rrasse • 19 15 Minute z ansamblom Andre v'no 2U,r; r2o°0 Spoznavajmo svet in domo- 2220 n!j ^aJhni ansambli zabavne glasbe; in dI^o ""ja za naše izseljence; 23.05 S pesmijo " esom v novj teden 900*! PrORram {Mr& r 't)er dan; 1300 Panoima zvokov; 14.00 b|j. tako, kako pa mi; 14.20 Majhni ansam-d0L j Glasbeni variete; 15.35 Iz cvetoče 16.05 oP1 melodij; 16.00 Pet minut humorja; -lf>40 Plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 17*50 Rezervirano za mlade; 17.40 Svet in mi; daja Pevcem Edvinom Fliserjem; 18.00 Od-VaL.P^Kresivne glasbe; 18.40 Revija jugoslo-" Pevcev zabavne glasbe T lftoV® festiv, rnano»t in družba; 19.20 MUnchenski kvartp/ 1973; 2220 Franz Schubert: Godalni Poezij V a"rno1". op. 29; 22.55 Iz slovenske D nedelja, 28. oktobra pomnh°bro jutr°; «07 Veseli tobogan; 9.05 Se PooluS«? • riSi; 10 05 1>rvi aplavz; 11.15 Naši 11.50 pC1 festitajo in pozdravljajo; vmes ob teKa t«iRWV(>r 8 PosluSalci; 14.05 Humoreska NfcdelisLna — J Jerome: Humoreska; 14.30 rUortai SP°rtno popoldne; 17.05 Nedeljska '8.00 .'7.25 Popularne opt^ne melodije; 'Sr*fania !JHka 'Kra ~ B Ivanov: Tri bežna ?rkea»HwT' Melodije z velikimi zabavnimi ^le rn; 900 Lahko noč, otroci; 19.15 Glas-^PleSit ce; 20-°° V nedeljo zvečer; 22.20 23.j5 i e z nami; 23.05 Literarni nokturno; "azz Za V8e 8 05K2PrLgram "lOiajL.0*1 za nedeljsko jutro; 8.40 Glasbeni danski • 935 Nedeljski sprehodi; 12.00 Opol-de|ja 'Jc°cktail; 14.00 Pop integral; 15.00 Ne-,a valu 202; 18.45 Nafti kraji in ljudje lfij^ogram 8t* izhr°irtni dogodki dneva; 19.15 Igramo, kar fep°naža i».vJ1?es ob 2035 Večerna nedeljska a> 22.55 Iz slovenske poezije O ponedeljek, 28. oktobra U,|ca iu »Gorenjski tisk«, Kranj, »Gore,^0,^ Pijadeja 1. Stavek: CP fen0 tisk« Kranj, tisk: Zdru- Jp°djetje Ljudska pravica, uednift,' Kopitarjeva 2. — Naslov M<>&e in uprava lista: Kranj, Pri 4'Jadeja 1. — Tekoči račun "Oo.ftn, v Kranju Številka Uted«ik 10152 — Telefoni: glavni ^Pr^v- ' odgovorni urednik in n°Vih" ,fl-l»0, uredništvo 21-838, "^„•i1, 21-860, malooglasni in ki oddelek 21-194. — Na-0 din ,etna 60 din, polletna ^Opr' cena za 1 Številko 70 par. Pri«f .no prometnega davka po "tojnem mneniu 421-1/72. popevke; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Na grajene stvaritve s festivala Jugoslovanska glasba na radiu 1973 Drugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.(K) Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Ob lahki glasbi; 16.00 Pet minut humorja; 16.05 Pop scene preteklosti; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Ljudje med seboj; 17.50 Z ansamblom Fritz Schulz-Reichel; 18.(X) Parada orkestrov; 18.40 Jazz 11a II. programu Tretji program 19.05 Svetovna reportaža; 19.20 Glasbena pričevanja; 20.00 Slovenska instrumentalna glasba; 20.35 Vidiki sodobne umetnosti; 20.55 Salz-burški festival 1973; 22.30 Marijan Lipovšek: Sonata za klavir; 22.55 Iz slovenske poezije sreda, 31. oktobra 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Nenavadni pogovori; 9.25 Otroške igre; 9.40 Zgradba marksističnega mišljenja; 10.15 Urednikov dnevnik; 11.15 L nami doma in na poti; 12.10 Znane melodije — znani orkestri; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; .13.30 Priporočajo vam; 14.10 Richard Strauss: sklepni prizor opere Kavalir z rožo; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Odskočna deska; 16.(K) Loto vrtiljak; 17.10 Iz repertoarja zbora Slovenske filharmonije; 17.45 Jezikovni pogovori; 18.15 S pop ansambli; 18.30 Naš razgovor; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana; 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu; 21.40 Vedno lepe melodije; 22.15 S festivalov jazza; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Orugi program 13.05 Panorama zvokov; 14.00 Radijska šola za srednjo stopnjo; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Prenos II. polčasa nogometne tekme Vardar : Olimpija; 16.40 Novo, novejše, najnovejše; 17.00 Mladina sebi in vam; 17.40 Mejniki v zgodovini; 17.50 S slovenskim pevcem Tomažem Domiceljem; 18.00 Popevke na tekočem traku; 18.40 Dvajset minut s Plesnim orkestrom RTV Ljubljana Tretji program 19.05 Marijan Lipovšek: Pomen Marija Kogoja; 19.50 Minute z Ravelom, 20.05 Slovenski zborovski skladatelji: Danilo Švara; 20.35 Deseta muza; 20.45 Komorni orkester Ars Redi-viva; 21.15 Razgledi po sodobni glasbi; 22.55 Iz slovenske poezije Četrtek, 1. novembra 6.00 Dobro jutro; 8.05 Jutranji divertimento; 9.05 Jurij Holy: Tudi njim smo hvaležni; 9.35 Jesenska pesem; 10.05 Spomnimo se; 11.15 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev; 12.10 Lepe melodije z velikimi orkestri; 13.30 Florjan Laimift: Posebna oddaja iz krajev NOB; 14.05 Iz opernega sveta; 15.30 Zamišljeni stavki iz glasbe za ansamble; 16.00 Slovenske narodne in umetne pesmi; 16.40 Naš podlistek; 17.05 Iz teme k svetlobi; 18.00 Literarni večer; 18.30 Lahka glasba; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Jožeta IVivška; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Radijska igra — Kozak-Mejak: George-sova maska; 21.45 Kogoj-Srebotnjak: Bagatele; 22.15 Popevke in plesni ritmi; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni koncert komorne glasbe Drugi program 9.00 Dober dan; 13.00 Panorama zvokov; 14.20 Otroci med seboj in med nami; 14.35 Glasbeni variete; 15.35 Pojo slovenski nevci; 16.00 Okno v svet; 16.15 Lahke note; 16.35 Glasbena med-igra; 16.40 Melodije po pošti; 17.40 Z majhnimi ansambli; 18.00 Sestanek melodij; 18.35 Pop Po svetu in pri nas Tretji program 19.05 Christoph VVillibald Gluck: Orfej in Kvri-dika, 2. dejanje; 19.45 V korak s časom; 20.00 Večerni concertino; 20.35 Mednarodna radijska univerza; 20.45 Stari zborovski mojstri: Jaco-bus Gallus; 21.00 Schvvetzingenski festival 1973; 22.15 Gerbič in Ipavec; 22.55 Iz slovenske poezije petek, 2. novembra 4.30 Dobro jutro; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.35 Jugoslovanska narodna glasba; 10.15 Teden dni na radiu; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Veliki zabavni orkestri v ritmu; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Priporočajo vam; 14.10 Iz mladih grl; 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.40 Klavirske skladbe Lticijana Marije Skerjanca; 16.00 Vrtiljak; 17.10 Operni koncert; 17 0 Človek in zdravje; 18.15 Signali; 18.50 Ogledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja; 20.00 Top-pops 13; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Besede in zvoki iz logov domač'h; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Dober dan; 12.40 Izletniški kažipot; 13.00 Panorama zvokov; 14.(X) Radijska šola za nižjo stopnjo; 14.35 Glasbeni, variete; 15.00 S solisti in ansambli jugoslovanskih radijskih postaj; 15.35 Vodomet melodij; 16.00 Filmski vrtiljak; 16.05 Zabavna glasba iz studia 14; 16.40 Za mladi svet; 17.40 Odmevi z gora; 18.00 Glasbeni cocktail; 18.40 Jazz na II: programu Tretji program 19.05 Radijska igri — F. Pintar: Prebujanje cirkuškega direktorja; 20.00 Robert Schumann: Andante in variacije za dva klavirja, op. 46; 20.15 Dubrovniške poletne igre 1973; 22.55 Iz slovenske poezije dežurni veterinarji Od 26. oktobra do 2. novembra: Jože Rus, Cerklje, telefon 42-015; od 2. novembra do 9. novembra: Bogdan Cepuder, Kajuhova 23, tel. 22-994; od 9. do 16. novembra: Janez Teran, Valjavčeva 6, tel. 23-716 ali 22-644; od 16. do 23. novembra: Anton Bedina, Kokrica, tel. 23-518; od 23. do 30. novembra: Jože Rus, Cerklje, telefon 42-015,- V primeru, da se na navedeni telefonski številki veterinarja nihče ne javi, kličite telefon št. 21-283. Kranj CENTER 27. oktobra franc.- špan. barv. film PIŠTOLA RKI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer -špan. barv. filma KRAIJ DŽUNGLE ob 22. uri 28. oktobra franc - špan. barv. film PIŠTOLA RK I ob 15., 17. in 19. uri, premiera kanad. barv. filma PROSTITUTKA ALI SVETNICA ob21. uri 29. oktobra ainer. barv. film KRALI DŽUNGLE ob 16., 18. in 20. uri 30. oktobra amer. barv. film KRALJ DŽUNGLE ob 16., 18. in 20. uri Kranj STOR2IC 27. oktobra amer.- ital. barv. film TRDOKO-1KC ob 16. in 20. uri, amer. barv. film VAGO-NARSKA BERTA (NEVARNO DEKLE) ob 18. uri 28. oktobra amer- ital. barv. film KOLT V VRAŽJIH ROKAH ob 14. uri, amer barv. film VAGONARSKA BERTA (NEVARNO DEKLE) ob 16. uri, amer,- ital. barv. film TRDO-KOZEC ob 18. uri, premiera amer. barv. filma ZADNJI BOJEVNIK ob 20. uri 29. oktobra amer. barv. film ZADNJI BOJEVNIK ob 16., 18. in 20. uri 30. oktobra amer. barv. film ZADNJI BOJEVNIK ob 16., 18. in 20. uri Tržič 27. oktobra danski barv. film ŠOI>A ZA ŽENINE (ni primeren za mladino!) ob 18. in 20. uri . 28. oktobra danski barv. film SOLA ZA ŽENINE (ni primeren za mladino!) ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 27. oktobra amer. barv. film CRNA KARAVANA ob 18. in 20. uri 28. oktobra amer. barv. film CRNA KARA_ VANA ob IT), in 19. uri, nem. barv. film CUDEZ LJUBEZNI (ni primeren za mladino!) ob 17. uri . 29. oktobra nem. barv. film CUDEZ LJUBEZNI (ni primeren za mladino!) ob 18. in 20. uri Krvavec 27. oktobra amer. barv. film CRNI PANTERJI V HARI.KMU ob 20. uri Škofja Loka SORA 27. oktobra amer. barv. film JAMES BONI) — DIAMANTI SO VEČNI ob 18. in 20. uri 28. oktobra jug. barv film VALTER BRANI SARAJEVO ob 16. uri, amer. barv. film JAMES BONI) - DIAMANTI SO VEČNI ob 18. in 20. uri 30. oktobra amer. barv. film CRNI PANTERJI V HA RLE M U ob 20. uri Železniki OBZORJE 27. oktobra jug. barv. film VALTER BRANI SARAJEVO ob 18. in 20. uri 28. oktobra šved. barv. film DNEVNIK POLDE VICE ob 18. in 20. uri Radovljica 27. oktobra jug. barv. film ŽIVETI OD LJUBEZNI ob 18. uri, franc. barv. film KORZIŠKO MAŠČEVANJE ob 20. uri 28. oktobra amer. barv. film HOJA PO LUNI ob 16. uri, franc. barv. film KORZlftKO MAŠČEVANJE ob 18. uri, amer. barv. film PUSTOLOVCI ob 20. uri 29. oktobra amer. barv. film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA ob 20. uri 30. oktobra amer. barv. film ŠKORPIJON UBIJA ob 20. uri Jesenice RADIO 27. in 28. oktobra amer. barv. film VITEZI RULETE 29. in 30. oktobra grški barv. film LJUBEZEN V BAZUKI RITMU Jesenice PLAVŽ 27. in 28. oktobra grški barv. film LJUBEZEN V BAZUKI RITMU 29. in 30. oktobra amer. barv. film VITEZI RULETE Kranjska gora 27. oktobra jug. barv. film CVETJE V JESENI 28. oktobra ital. barv. film SACCO IN VAN-ZETTI Javornik DELAVSKI DOM 27. oktobra amer. barv. film DOLARJI 28. oktobra nem. barv film HEINTJE — SONCE BO SPET ZASIJALO poročili so se V kranju Zupane Marjan in Mohar Marija, Filej Zlut-ko in Volavšek Miljana, Care Branko in Bider Erna, Herman Bojan in Rogelj Marjetka, Koc-jančič Janez in Kralj Dai\ica, Kolmanko Slavko in Koritnik Angela, Krmelj Jožef in Stare Anica, Berčič Janez in Ramovš Olga, Kristan Valentin in Cerar Ana, Medved Milan in Soka-lič Vida, Polenec Janez in Fortin Zora, Stefe Mihael in Zupanec Ivanka, Kašman Vinko in Stemfelj Zlatica, Prek Stanislav in Kranjc Marjeta Alojzija, Lavtar Janez in Lukman Vida, Sodnik Peter in Kepic Ivanka. Majer Franc in Jaklič Ana, Marušič Viktor in Hočevar Nataša, Rupar Franc in Zupančič Antonija, Denša Štefan in Štempihar Danica, Marinšek Franc in Kunstelj Silva, Peternelj Branko in Sekne Slavka V ŠKOFJI LOKI Likar Zorko in hoj Milena, Veselinovič Miloš in Drol Milena, Jereb Marjan in More Antonija, Mediževec Janez in Božič Marjetka, Prek Valentin in Mattias Marija, Trček Štefan-in Martinčič Francka, Miklavčič Janez in Malovrh Marija V tržlcu Gaberc Jernej in Roblek Jožefa, Gaberc Rajko in Saksida Marta, Klemenčič Janez in Brzin Viktorija umrli so sobota, 27. oktobra 9.35 TV v soli (RTV Zagreb), 11.00 TV v šoli (RTV Sarajevo), 16.00 Po domače z ansamblom Toneta Kmetca (RTV Ljubljana), 16.30 Evropsko prvenstvo v gimnastiki za ženske — posnetek i/. VVemhle.va (RTV Zagreb), 18.00 Obzornik, 18.15 Daktari — serijski barvni film, 19.05 Moda za vas — barvna oddaja, 19.15 Igralec je igralec — oddaja TV Beograd, 2().gataškega življenja. Res se tu zbirajo najrazličnejši ljudje, mnogi iz čistega snobizma rinejo v te drage kraje na počitnice. Film nam v obliki komedije predstavlja vrsto najrazličnejših likov ki v tem okolju iščejo srečo ali trenutno zadovoljstvo. V ospredju pripovedi je trgovec z zelenjavo, ki ga bistrost ravno ne odlikuje in prav zato kar naprej zahaja v razne nesporazume in komične zaplete. Sreda, 31. oktobra, ob 20.35: ANDREJ RUBLJOV — sovjetski film; režiser Andrej Tarkovski, v gl. vlogah: Anatolij Solinicin, Ivan Lanikov, Nikolaj Grinko; Slikar Andrej Rubljov je ustvarjal v prvi polovici 15. stoletja. Film ni biografsko zgodovinski. Zgodovinski je le lik Andreja Rubljova, ki je ob vrsti namišljenih prispodob le okvir za razmišljanje o bistvu življenja, o resnici, lepoti. Ideja dela j^ prikrita, zato si mora vsak sam ustvariti lastno razlago, hav zaradi tega je nivo umetniškega dela toliko višji in film toliko -bolj dragocen in redek. Petek, 2. novembra, ob 20.35: PTIČAR IZ ALCATRAZA — ameriški film, v gl. vlogi Burt I^nca-ster; Alcatraz je bil včasih zna« po najokrutnejšem zaporu. Film nas popelje v čas na začetku stoletja in nam predstavlja lik Roberta Sronda. ki je v tamkajšnjih zaporih preživel več kot pol stoletja. Posvetil se je vzreji kanarčkov in ptičji medicini. Ne glede na grehe, zaradi katerih je bil obsojen, je' kot znanstvenik samouk precej prispeval k znanosti iz življenja ptic. Režiser ie ob pomoči sijajnega igralca Burt a Lancastra ustvaril pretresljiv film, ki je bil leta 1963 nagrajen s tremi oskarji. tržni pregled jesenice Solata 4,50 din, korenček 3 din, jabolka 3 do 4,60 din, limone 12,80 din, česen 26 din, čebula 4,50 din, pesa 2,50 din, paradižnik 9 din, ohrovt 3,60 din, koleraba 2,50 din, kostanj 4,80 din, koruzna moka 2,47 din, jajčka 1,30 do 1,63 din, surovo maslo ;J8,30 din, smetana 17 din, klobase 5,80 din, skuta 9,90 din, sladko zelje 1,50 din, kislo zelie 4 din, kisla repa 3,20 din, cvetača 7,50 din, krompir igor 1,80 din, cvetnik 1,95 din kranj Solata 5 do 6 din, špinača 10 din, korenček 5 din, slive 8 do 9 din, jabolka 4 do 5 din, česen 22 din, čebula 5 do 6 din, fižol 10 din, pesa 4 do 5 din, kaša 9 din, paradižnik 8 din, kostanj 6 din, hruške 4 do 5 din, med 30 din, žganje 35 din, ajdova moka 8 do 9 din, koruzna m^ka 3 din, jajčka 1,60 din, surovo maslo 32 din, smetana 18 din, orehi 50 din, skuta 8 din, sladko zelje 2,50 do 3 din, kislo zelje 6 din, kisla repa 5 din, cvetača 10 din, krompir 2 din tržič Solata 6 din, špinača 7 din, koren-'ek 6 di" suhe slive 12 din, jabolka 4 do 7 din, limoi. 15 din, česen 24 din, čebula 6 din, fižol 14 din, pesa 4 din, paradižnik 8 din, banane 8 din, ajdova moka 8 din, jajčka 1,50 din, surovo maslo 30 din, smetana 16 din, celi orehi 16 din, jedrca 50 din, skuta 9 din, sladko zelje 3 din, kislo zelje 6 din, cvetača 8 din, paprika 7 din, krompir 2,20 din, peteršilj 8 din, gobe 40 din loterija petek, 2. novembra 9.25 TV v šoli (RTV Zagreb), ll.(M) Angleščina (RTV Beograd), 14.35 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Veseli tobogan, 18.20 Obzornik, 18.35 Rekreacija: Sankanje, 18.45 Pet minut za boljši jezik: Trend in team, 19.(X) Kratek film in Naš ekran, 19.45 Risanka, 2<).; l4in'm' godbami; 1.130 Priporočajo R|n«alci i An»aterski zbori pojo; 14.30 Naši polarne Ji^tajo in pozdravljajo; 15.40 Iz pola''jak-koncertantne literature; 16.00 ,15 i :. 7-10 Koncert po željah poslušalcev; li'erHa it? Klasba slovenskih avtorjev; 18.45 lni>te » 19 00 Lahko noč, otroci; 19.15 o? ,r adovo|jnimi Kranjci; 20.00 Ti in llt,|fiio ri^ ljubitelje jazza; 23.05 Literarni jj ' Popevke se vrstijo *0v<)ri indor.arna zvokov; 14.00 Nenavadni po-r 15 ir ''"P telegrami; 14.35 Glasbeni hev'j; lKfvv Melodije iz filmov in glasbenih C^ke ,„Kulturni mozaik; 16.05 Slovenske naiJ 40 Rezervirano za mlade; 17.40 is arHbli¥a, gospodarstva; 17.50 Z domačimi ^Sp. av*e glasbe; 18.00 Izložba hitov; ^ ,e8nim-orkestrom RTV Ljubljana. '^l^Krum 2l?b«; l9v,°V8ke zakladnice; 19.30 Mozartova to- > Vef ■ literarni večer; 20.35 Dve suiti; 22.5Kni.pri s!ovenskih skladateljih: Vasilij ^^^ ' ' « slovenske poezije H TOREK, 30. OKTOBRA (H'jska? i"tr°: Glasbena matineja; 9.05 rT°8r«(j. i?,, rZa srednjo stopnjo; 9.35 Zbor RT k ' '1.15'v 1 dlesni ritmi na koncertnem od-hTVroča 40 z domačimi ansambli; 13.30 M etki- i? ,Var»i; 14.10 Takšni so bili njihovi L *ritt 'Von u Na poti s kitaro; 15.40 Carl |j'a.vir jn " Weber: Koncertantna skladba za i j 164(, Me8ter v f-molu, op. 79; 16.(K) Vrti-lh i >tr>ačir podlistek; 17.10 Koncertni oder h« 'i i 1,1 Kosta; 17.45 Narava in človek; M "videni estrom Helvedere; 18.30 V torek ''nut(, nJ"; 19.00 Lahko noč, otroci; 19.15 ihu'ka zl^amblom Atija Sossa; 20.00 Slo-mI?®do n« v Pesmi in besedi; 20.30 Od prebije er»»iere - I Pregelj: Tolminci; 21.30 . v ritmu; 22.15 Od popevke do / Zanesljiva in stotisočkrat preizkušena tehnika Ostrina in kontrast vsake točke i na ekranu Čmo-beli in barvni televizorji Iskra PANORAMA prinašajo v vaš dom tehniko, ki potrebuje le minimalno vzdrževanje. To je tehnika, ki v vsakem trenutku nudi čisto sliko in kontraste. S tehniko televizorjev Iskra PANORAMA se boste ponašali tudi vi Barvni televizor Iskra ^ PANORAMA 73: v sodobni polvodniški tehniki s tranzistorji in integriranimi vezji na tiskani enoti, VHF in UHF kanalnik, ekran 67 cm Črno-beli televizor Iskra PANORAMA ARIES: tiskano vezje, 10 elektronk, 7 tranzistorjev, 21 diod, VHF In UHF kanalnik, ekran 61 cm Črno-beli prenosni televizor l|| 6179 ^rnoisT PLETILNI stroj znamke Va o • Piškur Anica, Begunje kfr°ciamrenjskern 6180 ^ Tr«/1 ^ mesecev starega BI-10 6181 Vn mlado KRAVO s teletom i f, lfr mladega plemenskega ^i • ^olc, Višelnica 15, nad Gor- al- °dam 6182 v trde Suhe BUTARE, mehke rp TT večjo količino. Ziganja 6183 ^formacije na tel. 21-257 k '"odnvv. 6184 iu kanarčke - dobre- Peter, Kidričeva 57, drobni KROMPIR Igor, 10 6,ln KRAVO po telitvi. KSam?^ Loka 6186 tl[K(\ gensko Rogovo KOLO. 2fti kova 7- Kranj 6187 q j,"1 več PRAŠIČKOV po ^isk g0Vc> Zgoša, Begunje na 6188 # l/t/Of Nezgoda pri prehitevanju V četrtek, 25. oktobra, nekaj pred 14. uro se je na cesti drugega reda v Stari vasi pri Žireh pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik dostavnega avtomobila Anton Urbančič (roj. 1950) iz Račeve je vozil proti Škofji Loki. V Stari vasi je prehiteval tri pešce, ki so hodili drug ob drugem. Vtem je iz nasprotne smeri pripeljal na kolesu s pomožnim motorjem Emil Lazar (roj. 1954) iz Sela in trčil v avtomobil. V nesreči se je voznik Lazar hudo ranil in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Avtomobil na strehi V torek, 22. oktobra, nekaj pred osmo uro zjutraj se je na Ljubljanski cesti na Bledu pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Bojan Ravnik (roj. 1955) z Bleda je vozil proti Lescam. V nepreglednem levem ovinku je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti na spolzki cesti začelo zanašati, tako da se je avtomobil prevrnil na streho. V nesreči je bil voznik huje ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilu je za 6000 din. s sodišča Odpeljal železo Okrožno sodišče v Kranju je pod predsedstvom sodnika Boruta Kobija obsodilo 21-letnega Franca Martinjaka iz Ambroža zaradi kaznivega dejanja velike tatvine na dve leti zapora pogojno za dobo štirih let in pa na denarno kazen 8000 din. Obtoženi je bil zaposlen pri Veletrgovini Merkur Kranj kot voznik viličarja in traktorja. Letos v začetku februarja in drugič v začetku marca je naložil na prikolico traktorja betonsko železo in vse skupaj odpeljal v Dvorje k svoji sestri. Železa je bilo 5290 kg v vrednosti 24.155 din. Kasneje je del betonskega železa prepeljal k svojemu stricu. Železo so miličniki kasneje našli in vrnili oškodovanemu podjetju. Sodišče je ocenilo, da je bilo dejanje storjeno na predrzen način, pri izreku sodbe pa je upoštevalo, da je obtoženi še mlad, da še ni bil kaznovan in da je dejanje priznal in obžaloval. Vzel žebljičke Okrožno sodišče v Kranju je v senatu pod predsedstvom sodnika Boruta Kobija obsodilo 38-letnega Andreja Gorenjca, strojnega ključavničarja iz Šenčurja na leto dni zapora pogojno za dobo treh let in pa na plačilo denarne kazni 3000 din. Obtožnica ga je bremenila kaznivega dejanja velike tatvine, ker je v decembru lani vlomil v skladišče gotovih izdelkov tovarne Sava v Kranju, kjer je bil prej tudi zaposlen. Z vrat je odtrgal zaščitno kovinsko mrežo in splezal v notranjost. S police je vzel papirnat karton, v katerem je bilo 10.000 ledenih žebljičkov — špikov v vrednosti 4200 din. Polovico teh žebljičkov je prodal zasebnemu obrtniku, dobil pa naj bi jih od nekoga iz inozemstva. Ko je bilo dejanje odkrito, pa je obtoženi Gorenje obrtniku denar vrnil in žebljičke vrnil v skladišče. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo, da je obtoženi Andrej Gorenje storil kaznivo dejanje prvič, da je dolga leta pošteno delal v Savi, potem pa je iz nagibov, ki jih niti sam ni znal pojasniti, storil kaznivo dejanje. Ko je sodišče ocenilo težo tega dejanja, je ob upoštevanju vseh olajševalnih in obtežilnih okoliščin izreklo pogojno kazen. Ker pa je bilo dejanje storjeno iz koristoljubnosti, je senat izrekel tudi denarno kazen. L. M. Zabodel jo je Na tragičen način so se v torek, 23. oktobra, razrešili napeti odnosi lahko bi rekli klasičnega trikotnika — dva moška in ena žensk^. Štefan Juhner, star 22 let, je zabodel z nožem 36-letno Angelco Škornikovo na kmetiji Alojza Šifrerja v Zabnici. Škornikovo so hudo ranjeno prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Škornikova je že nekaj časa živela pri Sifrerju, nameravala sta se poročiti. Juhner pa je prav tako stanoval na kmetiji in pomagal pri delu. Ko se je mladi Juhner zaljubil v Škornikovo, so postali odnosi na kmetiji precej napeti. Juhner je hotel, da bi se Škornikova odločila zanj in da bi skupaj odšla drugam, vendar je ženska oklevala. V torek dopoldne, nekaj ur pred tragičnim dogodkom, je Juhner popival v gostilni v Zabnici. Že vinjen je natakarici v gostilni dejal, da bo »še danes nekdo mrtev«. Proti poldnevu se je ves žalosten poslovil z besedami, da bo »še danes vsega konec«. Pri kosilu se je s Škornikovo po vsej verjetnosti močno spri, pograbil nož in jo zabodel v trebuh, nato pa, ko je bežala pred njim, še v hrbet. Na njene klice je prihitel Alojz Šifrer in soseda. Poskrbela sta za hudo ranjeno Škornikovo, Juhner pa se je skril v kleti, kjer so ga kasneje miličniki tudi našli. A Hotel alpe Vadria ' Radovljica prireja vsako soboto in nedeljo zvečer ples Igra priznani ansambel F. Zor-ka, poje Lidija Turnšek — prvi glas Gorenjske. Trgovina z ukradenimi avtomobili Po nalogu preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča v Kranju sta v preiskovalnem zaporu v Radovljici dva grška državljana, in sicer 23-letni Antonios Ngiokasa, pomorščak brez zaposlitve iz Aten, in pa Panayote Zalmas, 39-letni preprodajalec avtomobilov prav tako iz Aten. Grka sta se pripeljala na mejni prehod Podkoren 14. oktobra malo pred polnočjo. Ngiokasa je vozil opel rekord 1900 z belgijsko carinsko tablico, Zalmas pa je sedel v jaguarju prav tako z belgijsko carinsko tablico. Ob kontroli dokumentov je mejni uslužbenec ugotovil, da nekaj ni v redu. Potna lista je odnesel v prostore mejne milice, Grka pa nista čakala, kaj bo ugotovil in sta nemudoma odpeljala naprej proti Kranjski gori. Se pred Kranjsko goro pa so ju miličniki ustavili. Pred aretacijo je Ngiokasa odvrgel v travo usnjen etui, plan Pariza in pa zeleno karto za avtomobil. Na zaslišanju je Antonios Ngiokasa povedal, da pelje opel rekord v Atene. Lastnik avtomobila neki Tsiotakis Krysanthos naj bi ga v Miinchenu prosil, naj bi ta avtomobil odpeljal v Grčijo. Drugi avtomobil znamke jaguar starejšega tipa pa je kupil pred meseci v Bruslju, Zalmasa pa je najel proti plačilu 500 mark, da bi ga odpeljal v Grčijo. Zgodba mladega Grka pa je bila, kot so kasneje kriminalisti kranjske uprave javne varnosti ugotovili, privlečena za lase. V oplu so našli servisno knjižico na ime avstrijske državljanke Frančiške Zeketbauner iz Celovca. Avtomobil so ji ukradli v noči od 12. na 13. oktober v Celovcu. Lastnica je avtomobil že prevzela in odpeljala. Nadalje so ugotovili, da so bili vsi dokumenti za avtomobil, prometno dovoljenje in zelena karta ter potrdilo o belgijski carinski tablici, ponarejeni. Ngiokasa tudi ni imel originalnega ključa za opel, pač pa je avtomobil vžigal kar s kontaktnimi žicami. Čeprav je Ngiokasa odločno zanikal, da bi bil avtomobil ukraden, pa je bilo na podlagi takšnih dokazov utemeljeno osumljen trgovanja z ukradenimi avtomobili. O vsem tem so obvestili tudi Interpol, obenem pa da bi ugotovili, če ni morda tudi drugi avtomobil, to je jaguar, ukraden* Ngiokasa trdi, da je jaguarja kupil pred štirimi meseci za 1700 mark v Belgiji od lastnika, katerega ime je navedeno v dokumentih. Od istega naj bi pred dvema mesecema kupil tudi BMW 30 S, ki ga je menda Ngiokasa že prodal v Beogradu nekemu Grku. Preiskava je v teku in bo skušala razpresti pota te mednarodne skupine avtomobilskih tatov, katerih kanali vodijo kot vse kaže iz zahodne Evrope čez naše ozemlje proti jugu oziroma na vzhod. V ljubljanskih zaporih prav tako sedi grški državljan Lazaridis Georgios, ki je konec septembra pripeljal na našo mejo ukraden avtomobil z Dunaja. Pred kratkim pa so v Zagrebu priprli grškega državljana Kontsoucosa Constantina, prav tako osumljenega trgovanja z ukradenimi avtomobili. L. M. Zahvala Ob boleči izgubi dragega brata, strica, svaka in bratranca Petra Benedičiča se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti in nam v teh hudih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala sorodnikom, sosedom, sodelavcem iz Iskre ter znancem za podarjeno cvetje, ki ste nam karkoli pomagali, izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo pevcem s Kokrice in gospodu župniku iz Predoselj za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo. Mlaka, 25. oktobra 1973 Zahvala Ob boleči izgubi našega dobrega in nenadomestljivega moža, ata, starega ata, brata in strica Jožeta Broliha Križajevega ata iz Hotemaž se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste mu poklonili cvetje in ga tako številno pospremili na zadnji poti in nam izrekli sožalje. Se posebej se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem, gasilcem ZB, kolektivu GG Kranj in GO Preddvor. Iskrena zahvala dr. Žgajnarju za dolgoletno zdravljenje, g. župniku za opravljeni obred in članu zveze koroških borcev za poslovilne besede. Žalujoči: žena Francka, sin Janez, hčerke Francka, Marinka, Vika, Anica z družinami in ostalo sorodst vo. Hotemaže, 22. oktobra 1973 Zahvala Ob boleči vse prezgodnji izgubi naše ljubljene zlate mame, stare mame, prababice in sestre Ane Vodir Ribovtove mame iz Sp. Besnice se toplo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavkam in sodelavcem ožjih družinskih članov, znancem in prijateljem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani, nam lajšali nepopisno bolečino, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti in ji poklonili toliko vencev in cvetja. Iskrena hvala častitemu duhovniku Pavlinu za pogrebni odred in ganljive poslovilne besede ter pevcem za ganljive žalostinke. Posebna zahvala podjetjem KRIM in ELITA Kranj ter SAVICA Bohinjska Bistrica za poklonjene vence. Vsem še enkrat iskrena hvala. Neutolažljivi: otroci Ivan, Micka, Ančka, Justina in Cilka z družinami, sestra in brata. Sp. Besnica, 21. oktobra 1973 Zahvala Ob smrti našega moža, očeta, starega očeta in pradeda Jožeta Lukeža se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in organizacijam, ki so nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, mu darovali cvetje in ga v velikem fetevilu pospremili v njegov zadnji dom. Zahvaljujemo se osebju Interne klinike Golnik, posebno dr. Potokarjevi za vso skrb in nego v času njegove bolezni. Pevcem za žalostinke in č. duhovščini za pogrebni obred. Žalujoči: žena in otroci z družinami. Kranj, Ljubljana, 24. oktobra 1973 Zahvala Ob boleči izgubi naše ljubljene mame Katarine Leban se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, g. župniku, organizaciji ZB-NOV Ljubno-Otoče, govorniku za tople besede ob slovesu, }>evcem za ganljive žalostinke ter vsem, ki so nam stali ob strani v tem težkem trenutku. Žalujoči: hčerke Olga, Helena in Marija. Otoče, 27. oktobra 1973 Zahvala Ob boleči izgubi ljubljenega moža in dobrega očka Andreja Fojkarja se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z mano, rnu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujem vsem sosedom in vaščanom Hrastja za vso pomoč in podarjeno cvetje ter poslovilne besede ob njegovem grobu-Prostovoljnemu gasilskemu društvu H rast je—Prebačevo in Krajevni skupnosti SZDL Prebačevo. Hvala pevcem in g. župniku za njegove besede in pogrebni obred. Hvala tudi vsem sodelavcem tovarne I BI za vso pomoč. Žalujoča žena zvotrokoma H rast je, 26. oktobra 1973 Pogovor tedna Sandi Kotnik: zagotoviti možnosti za trening Jeseniški skakalci so se vse leto pripravljali na novo smučarsko 've?°n9- Čeprav so imeli precej težav, saj so se morali na treninge voziti kraje, kjer so lahko trenirali na plastičnih skakalnicah. Prav zaradi e8a, da bi tudi jeseniški skakalci lahko redno in nemoteno trenirali, si Pri sekciji za skoke na Jesenicah prizadevajo, da bi kmalu tudi na esenicah zgradili plastično skakalnico. . Jasno je, da skakalci, ki lahko nemoteno trenirajo na skakalnicah, osegajo tudi boljše rezultate na tekmovanjih. Boljši pogoji treniranja večinoma omogočili vsem tujim skakalcem, da so in bodo v letošnji ezoni dosegali tudi boljše razultate. Jeseniški skakalci se zavedajo, da treba napraviti marsikaj, sicer lahko upravičeno pričakujejo 'postajanje v kvaliteti. Dal bi si zagotovili dobre možnosti treninga, bi sn7 tre^a v bližini Jesenic zgraditi plastično skakalnico. Za ureditev te nujne zahteve pa bo vsekakor potrebna širša družbena Pomoč. »Objekt naj bi zgradili v neposredni bližini Jesenic,« pravi P edsednik sekcije za skoke Sandi Kotnik, »z novo skakalnico ne bi ašim smučarjem omogočili le boljših pogojev treniranja, '^Pak bi tako tudi odpadli veliki stroški, ki jih imamo ob tem, ° n^šl.8kakalci trenirajo drugje. Ce V Žirovnici smo za postavitev 30-metrske plastične skakalni-D Popravili in opravili vsa zemeljska dela, vendar seje zataknilo 1 *l^bavi plastike, ki je zelo draga, j . Pri sekciji smo že ustanovili posebno komisijo, ki si bo pri-d skakalnico v okolici Jesenic vsekakor čimprej din 'nvesticija za plastično skakalnico je 800.000 do milijon Dni ^?8en*ški skakalci so se pripravljali na novo sezono vse PO'etje. Nekaj tekmovalcev se je pripravljalo v okviru priprav D P^entance, ostali pa so se pripravljali v okviru društvenih j'P^av. Pozimi bodo trenirali na Pokljuki, pozneje pa v Planici delno v Kranjski gori.« V(, 'Jeseniški skakalci so vsekakor dosegli že vrsto lepih rezultatov, kv par v za('njem času čutiti določeno stagnacijo ne toliko v aoteti kot v množičnosti. V šolskih športnih društvih bi morali bi r>Ve*'^ pozornosti smučarskim disciplinam, vzgoji najmlajših, ki Potem prestopali prag kluba vsaj delno pripravljeni., D. S. Gorenjska nogometna liga * Jesenski prvaki: Preddvor, Jesenice, Britof Sava Hgj Sq Podzvezni članski nogometni tan • Tv s°boto igrali takole: Koro-^nči.. ce 1:1> Bled : Alples 0:0, '5-0.C '. britof 1:2, LTH : Bohinj 1U SlCe : Naklo 1:1. Vodi LTH inmi pred A1Plesom 12 in »^ezni* točk. B : rj^ftati: _ L razred: člani: Bled p:7( {/»glav B 4:1, Reteče : Trboje LTH Primskovo Korotan 6 2 2 2 12:15 6 6 10 5 11:29 2 6 0 1 5 2:29 1 Pionirji — B skupina: OŠ L. Se-ljak-Korotan : Triglav 0:8, Podbrez-je : Primskovo 0:1, Naklo : Preddvor 12:1, Sava : Tržič 5:1. tT°r : Preddvor 2:2, • ^rimskovo 2:2. Pod- 5 3 2 0 15: 7 8 3 1 1 19:10 7 3 0 2 21:13 6 2 2 1 15:10 6 1 1 3 11:24 3 0 0 5 4:21 0 7 4 12 18:12 9 7 3 13 28:27 7 Pršića: SjS* Hle^onkurence lriglavB liga — A skupina: 4:0. Tržič : Lesce 3:0, : Bled 4:1. ft*.0 C* fflav Lestvica: Sava 7 Naklo 7 Tržič 7 Primskovo 7 Triglav 7 Preddvor 7 Pod brez je 7 OŠ L. S.-Korotan 7 5 1 1 31: 7 11 5 1 1 32: 9 11 4 1 2 26:12 9 4 1 2 19:17 3 2 2 21:12 2 0 5 15:30 1 0 6 6:26 1 0 6 3:40 P. Novak Ulj . r~- Foj<>} F. Perdan ■ - » ^ ' 4 * 1 V r ' Podjetje. Elektro Kranj je. P*" V hliino 14dnevi v vani rnrrna' Cerkljah začelo graditi torsko postajo, Za to so se °a. ker je bila električna napetos . g0 že. zelo slaba. V zadnjih namreč številne hiše dobile r ~ator, gospodinjske stroje.. TransfO'rn ^ ska postaja bo gotova v nej)eto^ in poslej ne bo več težav z r\aV jo. —A-Z.— Fpto:,F. Perdan Žalni komemoracjj' V kranjski občini bo ob j^jji mrtvih v različnih krajih več ^ 0[i komemoracij. Jutri (28. oktcjl}n0 ^ 16. uri bo pred spomenikom ^ , ^ Visokem, v torek (30.' oktobf jr, 16. uri pa za Huje-Planino-^" jiJ; Center na pokopališču v .^o^ Program drugih žalnih sve vjjj s v kranjski občini bomo obj sredo. J, delo ni majhno in kaj več nihče od gradbenega odbora ni pričakoval. Upam, da bo ta prispevek prebivalcev pripomogel, da bo prihodnje s pomočjo občine asfaltiran tudi preostali del ceste. Visoko je namreč s Šenčurjem povezano na raznih področjih. V Šenčurju je šola, kamor hodijo otroci z Visokega, tam je mesarija, pekaiija, pokopališče in tudi središče družbenopolitičnega življenja za ta del kranjske občine. Zato je razumljivo, da je ta cesta iz dneva v dan bolj prometna.« STANE JELER z Visokega, predsednik gradbenega odbora za asfaltiranje ceste: »Želja prebivalcev Visokega, da bi položili asfalt na cesti proti Šenčurju, je stara že nekaj let. Vedeli smo, da brez samoprispevka ne bo šlo. Zato smo'šli v akcijo in naleteli na razumevanje in ugoden odmev pri vseh prebivalcih. Čeprav se želja ni v celoti uresničila, saj je ostalo še okrog 1600 metrov ceste do Šenčurja v makadamski izvedbi, smo ta hip vseeno zadovoljni. Opravljeno je precejšnje delo, vredno po izračunih Cestnega podjetja Kranj okrog 20 milijonov starih dinarjev. Vso pohvalo zaslužijo prebivalci Visokega, Milj in Hotemaž, ki so poleg pris|>evka opravili tudi vrsto prostovoljnih del.« LOJZE BLAŽUN z Visokega: »Naša hiša je prispevala 400 starih tisočakov. Na Visokem smo imeli številne sestanke, nabiralne akcije in opravili še vrsto prostovoljnih delovnih ur pri obnovi vodovoda, hidrantov in ravnanju cestišča. Mislim, da opravljeno JANEZ KVEDER, kmetovalec z Visokega: »Cesta Visoko—Šenčur je občinska. Vedno sem bil za to, da se asfaltira, čeprav sem vedel, da brez prostovoljnega samoprispevka ne bo šlo. Zato sem se tudi vključil v akcijo in prispeval 400.000 starih dinarjev. Ni mi žal, najbrž pa nisem edini, ki je ta hip malce razočaran, saj smo upali, da bo toliko, kot bomo sami zbrali, prispevala tudi občina. Menda je zmanjkalo denarja. Vendar pa bi bilo prav, da bi v prihodnje preostali del ceste čimprej asfaltirali. Cesta namreč ni pomembna le za prebivalce Visokega, marveč je tudi najkrajša povezava z Jezerskega oziroma s sosednjo Avstrijo z letališčem in tudi z Ljubljano.« A. Zalar Tekstilni center Kranj, TOZD za funkcionalno izobraževanje in proučevanj1 proizvodnje, je ta teden pripravil v prostorih hotela Transturist v Škofji Lo* tridnevni seminar za tehnologe slovenske konfekcijske industrije. Udeležene1 seminarja, bilo jih je 47 iz 23 slovenskih podjetij, so poslušali predavanja strokovnjakov razvojnega instituta zahodnonemške tovarne Pfaff. — Foto-F. Perdan V sredo popoldne so na Visokem v kranjski občini odprli 600 metrov dolg odsek asfaltirane ceste proti Šenčurju. S tem so v krajevni skupnosti končali priližno leto in pol trajajočo akcijo za asfaltiranje te ceste. Zelja prebivalcev krajevne skupnosti je bila, da bi položili asfalt vse do Šenčurja. Zal pa je zmanjkalo denarja, zato prebivalci upajo, da bo v prihodnje tudi občina za to občinsko cesto prispevala denar za preostalih 1600 metrov ceste do Šenčurja. Prebivalci Visokega, Milj in Hotemaž so prispevali 9 milijonov starih dinarjev, krajevna skupnost pa je prispevala milijon starih dinarjev. Razen tega so prebivalci opravili za okrog 10 milijonov starih dinarjev prostovoljnih del. Cesto je asfaltiralo v začetku tedna Cestno podjetje iz Kranja. Asfaltna prevleka je široka 4,5 metra, na vsaki strani pa je še pol metra ban-kine.