oštnlna plačana v gotovini,
eto XXV.
Cena številki 1 Dinar
Številka 1.
8. januara 1929,
Tisk tiskarne Panonije r. z, z o. z v Murski Soboti, predstavnik Ludvik Norfiii.
t
•M
MARIJIN LIST.
Nevtepeno Poprijeta Devica Marija
Pobožen mesečen list.	j ■
VrejUje ga z dovoljenjom cerkvene oblasti: Klekl Jožef, vp. pleb. v Črensovcih. Prekmurje. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnic razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja leta 190 4ec. 8., gda je te list, kak prvi pobožen slovenski list Siovencom Slove« ske Krajine do rok dani.
Cena na leto: doma na skupni naslov 10 Din., na posameznoga 15 Din., v vse države Europe 25 Din., v Ameriko Južno i Severno, v Canado Australijo z Novinami i kalendarom „Srca Jezušovoga" vred šteri je brezplačen, štiri dolare. Naročniki so deležni sada večjezerih sv. meš i dobijo le listi vsi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga. M. List z kalendarom Srca Jezušovoga je priloga Novin.
V VREDNIŠTVI M. LISTA V ČRENSOVCIH se dobijo kupiti 1. Živlenje sv. Martina pUšpeka za 1 Din 75 par; 2. Živlenje sv. Jezušekove Trezike po 5 Din; 3. Molitvena kniga „Hodi k oltarskomi Svestvi" v celo platno vezana z zlatov obrezov 20 Din; 4. skrivnosti sv. rožnoga venca po 2 Din 50 par 15 falatov.
Dari.
Na sirotišnico „Dom sv. Frančiška" v Črensovcih, so leta 1928 dariivali sledeči: 85. črep je kupila občina Lipa, 86. občina Beltinci, 87 občina D. Bistrica, 88. občine V. i M. Polana,. 89. občina G. Bistrica. 90 občina Odranci, 91. občina Dokležovje, 92. pokojni Skrban Štefan z Do kležovja, 93. darovniki Katarine Baumgartner v Celji, 94, 95., 96., 97., 98. i 99. so kupili poleg darov, ki so po občinaj više prišli, sledeči Krumpli nabrani pod Lipov 815 kg (774 Din); na gostiivanji pri Haric Martini v Žižkih nabrao Tibaot Martin iz Žižkov 20'50 Din; Jakšič Ivan Horvat Štefan nabrala na G. Bistrici 153 Din. Sčap Ana. Beltinci, 560 kg krumplov (360 Din); Ščap Ana, Beltinci nabrala 139-50 Din, ('aruvali so Dečko pek 10, Raj Martin Konjšček 10, Neubauer Kata, 3 Pozderec Marija 2, Rous Marija 3,'Antolin Jožef i Tratnjek Ivan 4, Novak Franc 1, Dra jovič Mihael 1 "50, Štaus Gusti 4, Krenos Ivan, bero% na marofi 100 Din Drobni krumpli iz Črensovec odani za 169 Din, Cigan Ivan i Kolenka Janoš nabrala na D. Bistrici 893 kg krumplov, 893 Din. V. i M. Polana dal 617 kg krumplov (617 Din) G. Bistrica 703 kg krumplov (703 Din) Hor tat S. Ignac i Žižek, nabrala na D. Bistrici 205 Din, Kociper Agata, Odran ci, nabrala 545 kg krumplov i 63 kg prosa (650 Din) Horvat S. Ignaciji Žižek Martini dali sledeči: Markoja Martin 3, Tkalec Matjaš 2, Glav Ivan 10, Vučko Ignac 10, Zadravec Orša 2, Magdič Aga 10, Balažic D 4, Tkalec Ivan 2, ŠOmen Jožef 6, Fotivec Kata 10, Krampač Treza 4, K, stec Iran 5, Utroša Treza 3, Raj Jožef 5, Ivko Štefan 10, Žižek Martin
; Kresi in Martin 10, Raj Štefan 35, Rajtar Jožef 5, Lebar Jožef 3, Lebar Izi-il0r 2, Vučko Ivan 5, Magdič Franc 2, Ivko Anton 5, Balažic Marija 5, prša Ivan 2, Vučko Marija 10, Horvat S. Ignac 10, Horvat S. Kata 10, p Horvat Jožef 5, Hrebrica Jožef 5, Jakšič Ivani i Horvat Štefani dariivali na l o. Bistrici: Borovič Juri 10, Vučko Martin 10, Finfonja Isinac 10, Kolen-£ 1(0 Marija 4, Smodiš Martin 2, Tratnjek Štefan 10, Gerič Štefan 7, Špiclin £ Matjaž 4, Tkalec Štefan 2, Koštric Jožef 10, Domjan Mariča 4, Lovrenčec | Marija 4, Jakšič Janoš 10, Gerič Treza 10, Balažic Klara 7, Prša Ana 10, f,: Kiizma Ivan 10, Horvat Marija 2. Bežek Matjaš 3, Franc Jožef 5, Lebar t-Roza 4, Špiclin Roža 4, yučko Štefan 10, Jakšič Ivan 5, Špilak Ivan, Ca-f nada 60, Žerdin Martin, Žižki 4, Šolske sestre, Žižki 2, Kramar Martin, r. Žižki 2, Bakan Jožef nabrao v Dokležovji 661 kg krumplov (608 Din) t Roža Rv. Brezovica 10, Červek Verona, Beltinci 3, Zver Orša, Ižakovci 100, ^ Vučko Magda, Sr. Bistrica 10. Jerebic Marija, Sv. Križ ?0. Drobni krum-pli v Žižkih 10, Raj Štefan, Canada 50, Slaviček Marija, M. Dolenci 5, [ Kohek Treza, D. Bistrica 5, Dr. Brandieu Silvian, M. Sobota 100, Horvat Jožef, Crensovci 10, drobni krumpli, odani v Črensovcih za 27 Din, Hart-; ner Karola Sin, M. Sobota 100 Din. P. Viljem Rožman, uoravitel Maribor l 200 Din; Jerič Ivan pos. M. Sobota 600 Din, Dr. Mihael Škrilec, primarij, , M. Sobota 500; Jurij Kugovnik, Prevalje 10, M. Gajšek, Maribor 40: An-f ton Goleš, Maribor 50, M. Kejzar Mirko, Maribor 250, Ignac Župančič, Veigun 8, dr. Ludvik Šomen, M. Sobota 100, dr. Matija Slavič, Ljubljana 20, Andrej Mejač, Komenda 100, Josip Močnik, M. Sobota 100, Franc - Mikuš, Beltinci 400.
Oča sirot povrni vsem darovnikom obilno. —	ODBOR.
„Fantič le gori stani"!
Tebi, Marija mogočna kralica !
Ino či polednemo dnesden po sveti — kak je z Marijinimi družbami » po drugih državah? Ka vidimo? O, dečki slovenski, vi ne vejte, kak je _ s tov rečjov indri po sveti, kelko mladeniških družb je med drtlgimi na-1 rodi, med Francozi, Italjani i Nemci. Poslušajte! Jaz sem bio letos dva : meseca na Neinškom. Obiskao sam slovenske riidare. ki tam globoko pod : zemljov kopajo trdo rudo. I ka sem pri toj priliki vido i čiio? r Povem vam, ka sem se čudo nad telkim številom dečkov. Nemci niajo tmiadenska društva, ki so z ednim Marijine družbe. Društva majo razne odseke: za muziko; za telovadbo itd. Nad vse pa se skrbi v društvi za | versko življenje. Od vseh članov se zahteva mesečno sv. obhajilo i druge ■pobožne vaje. Ne bi bilo napačno, ka bi meli tudi mi tak ali spodob-; no. Ali je kaj dečkov, šteri ščejo stopiti v takša društva? Pa keliko jih je! uido sam se nad tistimi, šteri so v lepoj vrsti čakali na sv. spoved, a še jlepše na sv. obhajilo. Jaz, ka sem to gledo, sem si misfo na vas i sam ;pri sebi pravo: Oh, kje smo mi, kje smo mi! Kak teško spravimo mi naše i dečke k
v. obhajili. Tti pa takše vrste. Pa to vsaki mesec!
Znate, kelko je po farah, de sem jaz bio — bio sam na 32 farah i ;te fare so velke — kelko je dečkov po Marijinih družbah? Po 200, 300, TJ0 i 1000 i še več prek 1000. Od družbe edne fare, štera ma 18.000 ludi

sem šteo, ka ma 1300 mladencov v društvi, ki je zednim tudi Marijina kongregacija. 1300 mladencev vsaki mesec stopi v ednoj cerkvi skupno k sv. obhajili.
Ali čiijete dečki? Ka pravite na to? To so dečki! Takši dečki so na ^ veselje i diko svojemi narodi. Pa da bi jih vidili kak spoštljivo pristopaj« j k angelskomi stoli. Lepo po vrsti kak hiše v Trsti 1 S sklenjenimi rokami, 3 tak kak jih držijo pri nas deca v školi.
Najnovejši čas so stopili na plan „vitezi presvetoga Svestva", šieri ; idejo k sv. obhajili vsakši tjeden I tiidi med temi je preči mladencov. : | Morebiti vam nede povoli, da hvalim Nemce. Pa nemrem pomagati. » Dosta raj bi hvalo Slovence, kak Nemce. Vsi Nemci so pa nej takši, po-.J sebno tej ne, šteri so nam bliže-
Dečki slovenski, dajte mi priliko, da bom mogeo tudi vas tak hvaliti! ' Ravno pred par dnevi mi je pravo nekši gospod, po rodi Italijan, a prijatel Slovencov, daje v italjanskoj katoličanskoj organizaciji za mia-3 dence 600.000 dečkov, ki tudi idejo mesečno k svetomi obhajili. Skoro, 1 ka ne bi vervao, če mi ne bi gospod šče ednok ponovo. Pa ta organiza- 1 cija je šče mlada. Prle je bila taljanska mladina jako podivjana. Ka je pa katoličanov, so resan takši, ka se katoličani lejko žnjimi poštimajo. Jaz sem gledao na svoje lastne oči te dečke pri euheriističnem kongresi pred , 2. letoma v Rimi pri velkoj procesiji, v šteroj so šli samo moški. Ženske -• so samo pri strani gledale i stale. To vam je bilo mladine z mnogimi za-J stavami. Šli so v vrstah, spevali i zazavali glasno sv. zreke. Kda so po- 'S leg mene šli, je eden zakričao: Hvaljen bodi jezuš Kristuš! Drugi so njemi odgovorili na ves glas: Hvaljen bodi! I pali: Ave Marija! Vsi za njim: | Ave, Ave. Jaz sem samo debelo gledao. Pravo sem: Glejte te Taljane, pa njihovoj vrsti lekaj nega konca! Pa kakši dečki so vam to! Tli sam mislo na vas dečki slovenski.
Kak sem pravo, so šli v procesiji samo moški, ženske so mogle sa- ^ mo gledati! V Ljubljani pa je bio nedavno „Marijanski kongres", veliki shod v proslavo Matere božje, ki se je tiidi končao z velikov procesijov. Vse je bilo jako lepo, samo moškov je bilo premalo. Bilo jih je zato preči, • samo ka so se vtopili v ženskom morji. Posebno je falilo dijaštva i višjih gospodov. Pokeč de tak, nam ne smete zameriti, či vam mladence drugih narodov postavlamo za zgled. Na vas je ležeče, ka bomo lehko pravili: vidili smo Francoze, taljanske mladence i nemške, ali takših pa ne kak so naši dečki.
Naročnikom......
Naznanje.......
Našoj mladini.....
Dika Marijina.....
Rože sv. Jez. Trezike . . Svetek sv. Treh Kralov . Za fajšček dečkom,
pa deklam tiidi
Str.	1
,	2
»	3
»	3
,	6
.	10
M
Vsebina:
12
Plesalcom.......
Bodi papolen.....
Od „Doma sv. Frančiška Dečici par zgledov . . .
Večni posvet Cerkveni glasi
S
1	Naročnikom!	1
i	v
3	Marija, mati Sunca, večne Svetlosti, mati Lelije
; večne Čistosti, mati Pravice, večnoga Sodca, si me	^
' grešnika podpirala, da morem 25. leto stopiti pred	W
^ naročnike tvojega lista, »MARIJINOGA LISTA". V za-	^
■ hvalo za te veliki dar v ponižnosti sporočim nekaj	^
Tebi, sladka Mati, nekaj naročnikom, tvojoj dečici.	Ij
^	Marija! 25 let si me posebno čuvala, branila,	^
§ podpirala, blagoslavljala I Marija I 25 let si hranila je-
« zere i jezere z navuki tvojega Jezuša po tvojem »Ma-	Ij
| rijinom Listi". Marija! 25 let si se borila z vsemi nepri-	^
jateli dUše i zmagala si. Tvoj »Marijin List" se je vča-	&
i kao 25 letnice. Odgovor na tvojo veliko ljubav je	lj S IjLibav. LjUbim te, Jezušova Mati i z ljubezni do tebe
\ ti zročim i posvetim vse, ka mam i ka bom meo v	^
* tom žitki, vu smrti i po smrti za povekšanje tvoje slave	ra
i po njej Jezušove. »Marijin List" pa bo glasilo te mo-	^
je ljubezni. O ne zavrzi ga, sladka mati.	Rl
Naročniki! Sprejmite Marijino ljubezen, ki jo diha	lj
že 25. leto njeni »Marijin List". Naročite si ga vsi! ČJtite	^
ga vsi! Ne sme biti v Slov. Krajini slovenske hiše, slovenske	^
katoličanske familije, štera ne bi si naročila M. Lista. »Mari-	ij
jln List" je Marijin plašč, pribežite vsi pod njega, da	^
vas pokrije! Pod Marijlnom plaščom je življenje sveto,	& smrt pa blažena!
ČRENSOVCI, jan. e. teta 1929.
KLEKL JOŽEF, vp. pleb.
vrednik.	Jppx

Naznanje!
Marijin List je z letošnjim letom stopo v 25. leto svojega obstanka. Z prvov številkov smo začeli obhajati 25 letnico toga lepoga Marijinogt daru, zato smo ga z tov številkov tiidi povekšali, štera velikost bo celo leto ostala i ga posvetili Marijinoj slavi i časti. Velikoga Marijinoga častilca, sv. Alphonza Ligourija premišljavanja i navuke od Matere bože začnemo v toj številki dragim naročnikom pokloniti i to nadalOvati vsaki mesec. To je naš prvi dar. Drugi darjeedna lepa Marijina podoba, šter« dobi to leto vsaki naročnik brezplačno, kda plača M. List.
Tretji dar je na konci leta kalendar Srca Jezušovoga i žnjim kniga od priprave na smrt, oba dara brezplačno.
Vse to se dobi za 10 Din. Cena M. Lista na skupni naslov ostane na leto 10 Din, na posameznoga 15 Din. V Austrijo, na Vogrsko, Nemčijo, Francijo, pač v vse države v Europi je cena M. Lista na leto 25 Din. V Ameriko, Južno i Severno, Australijo, Canado je cena z M. Lista z Novi-nami i vsemi gori povedanimi dari vred štiri dolare na leto.
Naročniki M. Lista majo letno deo v sadi več jezerih svetih meš, štere da za nje služiti „seraphinsko društvo" v Linzi.
Vredništvo i upravništvo M. Lista v Črensovcih.
Našoj mladini.
Dečki i dekle ! Mladenci i mladenke! Vrli slovenski dečki i vrle slovenske dekle 1 Nekaj bom Vas proso v Marijinom imeni! Prečtite to pesmico, štera je nižo štampana i ravnajte se po njej. Tri jezero M. Ustov sem dao več štampati, kak je bilo dozdaj naročnikov. Za teh tri jezero falatov M. Listov mi spravite naročnike. Vi mate bistre pete, predvsem pa pošteno, za Marijo goreče srce. Pomagajte širitelom. Vzemite si po pazje M. Liste pa idite od hiše do hiše pa z Vašov mladinskov veselostjov je ponujajte. Povejte vsem, ka M. List celo leto i to z 28 strani vsaki mesec, kalendar Srca Jezušovoga, knigo od priprave na smrt i lepo Marijino podobo dobijo za 10 Dinarov. Najbole njim pa to pošepetnite: „Znam, ka poštiijete i ljubite svojo nebeško Mater, zato pa znam, ka ne zavržete njene knige, njene pO' dobe". Tak njim pravite, pa se omehčajo ! Tak njim šepečite pa jih še pitajte: „Pa za svojo nebeško Mater nebi meli deset dinarov?" Popolnoma se viipam, dečki i dekle, ka pridete z pismom ali osebno po M. Liste i vseh tri jezero falatov razširite za 25 letnico! Čakam Vas.
Dugo sem si premišlavo	1 na zadnje sam si zmislo
Kakšo bi prineso hvalo	Za Mamiko to darilo:
Ti Nevtepena Kraljica	Bom oproso naročnike,
Za „Marijinoga Lista"	Naše dečke, dekle mile,
Dvajsetipet letnico.	Naj širijo njeni list.
V vsako hišo ga prineste, „List Marijin", dar Prečiste! Naj ž njim pride v dom slovenski Puni blagoslov nebeški: Mati z svojim Jezušom.	VREDNIH.
Dika Marijina.
Spisao : Sv. ALFONZ LIGOURIJ. 1.
Bodi pozdravlena kralica, mati smilenosfi.
§. 1. Kak velko more biti naše vtipanje d« Marije, kraljice smilenosti.
Ar je bila najsvetejša Devica Marija izvoljena za mater kralja vseh kralov, ma sv. Cerkev pravico, da joj da časten naslov: kralica, i zahteva da če je sin krao, se mora po pravici njegova mati za kralico-meti i kak kralico po-zdravlati, i sv. Bernardin iz Siene >) pridene k tomi, da je Marija od tistoga hipa, gda je privolila biti Mati večne reči, dobila pravico, da se imenuje kralica sveta i vsega stvorjenja. Če je telo Marijino, pravi sv. apat Arnold 2), z ednini telo Jezuša Kristuša bilo, te more mati iz oblasti sintt deo dobiti; mi moremo celo skepati, da si mati i sin ne delita samo časti i dike, nego da je ta v obema zdrflžena.
" Če je zato Jezus Kristus krao vesolstva, te je tudi Marija kralica sveta, pravi opat Rupert; i to na telko, da po razlaganji sv. Bernardina iz Siene vsa stvorjenja, štera Bogi služijo, morejo tudi Mariji sitižiti; da
») S. Bern. de S. Tom. 2. §. 51.
2) S. Am. abb. de Land. Virg.

pa angeli i liidje i vse ka v nebi i na zemli prebiva, je Bogi podvrženo, zato so tudi vsa stvorjenja podložniki preč. D. Marije. Zato se je obrno tudi opat Buerikus s temi rečami na Marijo : Le vladaj o Marija! Le kra-liij v miri ! Ladaj nad imanjom Tvojega Sina kak ščeš, ar si ti mati, ar si ti zaročenica krala nebe i zemle, zato ti pristoja kak kralici gospostvo i oblast nad vsem stvorjenjom.
Marija je tak kralica, a na našo r.ajvekšo tolažbo moramo znati, da je ona kralica puna s krotkostjov i milobov, da je nagnjena nam nevol- ; nim dobrote deliti; zato pa žele sv. Maticerkev, da jo mi pozdravlamo z naslovom kralica smilenosti. Sv. Albert Veliki pripomni, da žv. ime kralice milobo i skrblivost za sirote pomeni. Nasprotno pa ime casaricc resnost i ostročo izraža. Seneka pravi, da je kraloin i kralicam v najvekšo čast, če nevolnim pomagaja. Kak tirani (zatiralci) po svojem ladanji samo svoj hasek iščejo, tak morejo kralovje zato kraliivati, naj pospešijo dobro svojih podložnikov. Gda je krao kronan, njemi namažejo glavo z oljom, z znamenjom smilenosti, da ga s tem opomenijo, naj kaže v prvoj vrsti milobo i dobrotivnost svojim podložnikom.
Glavna skrb kralov po tem tak more biti, da opravlajo dela smilenosti, a pri tem ne smejo popolnoma pozabiti, da so strogi do krivcov, gda je potrebo. Ne pa tak Marija, ki če ravno je kralica, vendar ne kralica pravičnosti, štere skrb bi bila krivce kaštigati, nego kralica smilenosti, ki ne žele drugo, kak grešnikom deliti milost i smilenost. Zatogavolo šče tudi sv. Cerkev, da jo mi imenujemo kralico smilenosti. Slavni kar.celar na pariškoj univerzi, Vilhem Gerzon, pravi k rečem psalmista: „To dvoje razmim, da je pri Bogi moč i pri Tebi, o Gospod, smilenost," — da, ar bože kralestvo je kralestvo smilenosti i pravičnosti pa je Bog razdelo to kralestvo i je kralestvo pravičnosti sebi obdržao, kralestvo milošče je pa Mariji na gotov način izročo, i to šče, da vse miloščo, štere liidje dobijo, naj skoz Maiijini rok pridejo do njih i naj je ona po svojoj voli deli. Sv. Tomaž3) trdi to, gda pravi, da je prečista Devica Marija od Boga te sprejela polovico njegove oblasti, gda je Reč božo, Jezuša Kristuša sprejela i na svet porodila, ar je te postala kralica smilenosti, Jezus Kristuš je pa ostao krao pravičnosti.
Večni o.ča je postavo jezuša Kristuša za krala pravičnosti i njemi je : zato zročo sodbo nad celim svetom po rečaj proroka.
»Bog! Daj svojo sodbo krali i svojo pravičnost kralevskomi sini" j (Ps. 71. 2.) Neki vučeni pisateo pristavi: „0 Gospod! Ti si svojemi sini svojo sodbo prepiisto, ar si Materi kralovoj smilenje zročo." Sv. Bonaven- i tura razlaga navedene reči Davidove etak: O Bog! Daj sodbo krali, svojo smilenost pa njegvoj materi. Praški eršek Ernest, nadškof, ravno tak trdi, 1 da je večni Oča prepiisto sini oblast soditi i kaštigati, božoj Materi pa oblast nad nevolnimi se smiliivati in njim pomagati.
David je naznano, da je Bog tak nam Marijo nekak za kralico smilenosti posveto, v koliko jo je z oljom vesčlja namazao; »Tvoj Bog Te je z veseljom namazao" (Ps. 91.)
Veselimo se zato Adamova nevolna deca, ar smo lejko osvedočeni, da t nebi mamo velko kralico, ki je po rečeh sv. Bonaventure s smiie-■ostjor i liibeznostjov za nas mazana. Kak lepo prispodobo je napisao i«to sv. Albert Veliki od kralice Ester, ki je bi.a predpodoba naše velike
•) P. 3. tr. 4. 6. Magn.
Marija, mati našega Gospoda, puna milošče, puna smiljenosti, kraljica nebe i zemlje i naša dobrotivna zagovornica pred Bogom. Kraljuj nad
nami s svojov smiljenostjov.
kralice i je to na Marijo preneso. V 4. poglavji Esterove knige čtemo, da je za kraltivanja Asverusa bilo zapavedano, naj se v njegovom kralevstvi vsi Židovje pomorijo. Nato je zročo Mardocheuš, eden obsojenih, rešenje svojih Esteri, naj ta prosi krala, ka svojo zapoved prezove. V začetki je Ester to odbila, ar se je bojala, da krala ešče bole razdraži. Zato njoj je Mardochens to v oči metao i njoj pravo, da ne sme samo na to gledati, da sebe reši, ar jo je Gospod zato na tron posado, naj bo vsem Žido-vom na pomoč: „Ne misli, da ti samo svoj žitek moreš rešiti, ar si v kralevskoj hiži pred vsemi Zidovi". (Est. 4. 13). Tak je gučao Mardocheuš kralici Esteri i tak lejko pravimo tudi mi nevolni grešniki našoj kralici Mariji, či bi ona odlašala, ka nam od Boga sprosi rešenje kaštig, štere smo si zaslužili: Ne misli si, da je tvoja skrb samo to, naj svoje živlenje rešiš, ar si Ti pred vsemi liidmi v kralevskoj hiši. Ne misli, moja kralica, da Te je Bog za kralico sveta zato podigno, da Ti samo na tvoje zveli-čanje misliš, ne. On Te je zato tak visiko podigno, da Ti maš veliko smilenje z nami i nam v tem vekšoj meri pomagati moreš.
Gda je tak Asverus Estero pred sebov opazo, jo je liibeznivo pitao, ka žele: „Ka je tvoja žela?" Nato je kralica odgovorila: „Ce sam mi-" loščo najšla pred tvojimi očmi, o krao, i ti je pevoli, daj mi moje liistvo, za štero te Drosim." Asverus jo je. posliihno i je dao taki prezvati svojo zapoved. Ce je Asverus Esteri, ar jo je liibo, daruvao živlenje Židovov, kak bi mogeo Bog Marijo, štero tak neskončno liibi, odbitij če ga za ne-volne grešnike prosi, ki se njoj zračajo i če njemi pravi: „Ce sam miloš-čo najšla pred tvojimi očmi, o krao (boža Mati dobro zna, da je liiblen-ka ^Gospodova, ki jo raj ma, kak vse angele i svetnike skupno, ar je ona tista blagoslovlena, blažena, jedina med liidmi bila, ki nam je nevolnim, grešnikom miloščo nazaj spravila): daruj mi moje liistvo, za žtero Te prosim" Ona njemi pravi: Če me liibiš, o Gospod, daruj mi grešnike, za štere Te prosim. Pa bi bilo mogoče, da je Bog neposliihne? Pa mogoče što ne pozna tiste moči, štero ma Marijina molitev pri Bogi? »Zakon milobe je na Njenom jeziki" (Preg. 31. 26) Vsaka Marijina molitev je zakon za Boga, ki je smileni do vsakoga, za koga Ona prosi. Sv. Bernard pita, zakaj zove sv. Cerkev Marijo kralico smilenosti ? i odgovori : Ar mi verjemo, da ona odpre brezdno bože smilenosti, če šče, gda šče i kak šče, na telko da nega grešnika, če še tak velke grehe ma, šteri bi se pogubo, če njemi Marija pomaga. 4)	(Dale)
*) S. Btrn. in Salve. Reg.
Rože sv. Jezušekove Trezike.
V Lisieux-i nepričakovano ozdravljena.
N. (Francija) 29. septembra 1925.
Podpisana fara naznanja čast. materi Agnezi, rodnoj sestri sv. Male Trezike, zdajšnjoj prednici v Lisieux:
Dobra častita mati! Dovolite, ka poklonim sv. Treziki D. J. izraz svoje zahvalnosti. 10. t. m. sem bila deležna njenih rož, štere trosi denzadnevom na romanje v Lisieux-i. Prišla sem ta pravzaprav popolnoma proti svojoj voJ», le ka bi dobr
včinila svojoj prijatelici, štera je kak jaz v III. redi sv. Frančiška. Potavati v mojem tedašnjom zdravstvenom stanji je bilo v istini nespametno, ar sam pred ednim letom mogla prestati nevarno operacijo. (Raki podobni izrastki). Na zaceljenoj rani, štera me je vsigdar bolela, so se letos izrastki ponovili. Dvomila sam o tem, ka bi mi zdravnik mogeo kaj pomagati, zato sem sklenola, ka od toga nikomi ne bom pravila. Ar sam dobro izgledala, sam beteg leži zatajila.
9. septembra sam prišla vsa zmantrana v Lisieux. Naslednjega dne gaffl po slabo prespanoj noči komaj prišla do kapele. Najprle sam prosila sv. Treziko odpiiščenja, ar sam jo nej vsikdar častila. Gda sam prvikrat čiila od nje gučati, sam nej bila za njo Bog zna kak podžgana. Mislila sam si, ka je to samo mimoidoča navdušenost. Življenjepis sv. Terezike D. J. me popunoina predriigačo. Svetnica se je mogla smejati mojoj spremembi.
Gda sam jo prosila odpuščanja, sam jo med zahvalov po sv. obhajili prosila milosti za vse duše, štere so mi drage. Gda sam ponavlala sroje prošnje, začutim na levoj prsnoj strani takša bolečine kak ešče nig-dar. Odihavati sam nej mogla i čakala sam najhujše. Povedala sam svoj vdani Jiat" (zgodi se) za smrt. Ali bolečine so bile le znanilke čudeža; — za nekaj časa sam bila ozdravlena.
Ne ka bi bila zaslužila, — ne ka bi jo prosila, je Mala Cvetka raz-tnila moje prošnje za druge duše i se zglednola na mene.
Čutila sem se tak prerojeno, ka nemrem povedati svoje hvaležnosti. Sladko bi mi bilo v Lisieux-i vmreti, a zdaj sem ozdravila. : Vožnja, štera je bila ta tak mučna, je bila nazaj jako srečna. Ob 9. v8ri zajtra smo šli iz Lisieux-a, ob 8. vori večer sem prišla domo, tak spočinjena kak po najboušoj noči. Prle sem se zavolo neprijetnoga trošenja bojala tudi najkračiše vožnje po železnici. Na kolodvori se je znana peršona ponudila, ka mi pomaga nesti kufer. Gda se mi je približala, pravi začudeno: „Gvišno mate kakšo dišavo pri sebi, nej? O, kak prijeten dušeč je okoli vas".
Sama sem nikaj nej čutila i ar nigdar ne niicam dišav, sam nej dvomila o nadnaravnom studenci skrivnostnoga dušeča. Ves den sem čutila pri sebi navzočnost Male Cvetke.
Čestita mati! V slavo božo i sv. Trezike D. J. lehko objavite moje pismo, če se Vam vidi prav.
Sprejmite..........Gospa N.
Annales, I. julija 1927.
Dogodek na Polskom.
Poročilo matere Doroteje Biendara, vrhovne prednice služabnic Naše Lfibe Gospe. Izredni slučaj se je zgodo v zavetišči v Gasienicaj na Polskom.
Debica, 12. maja 1925
24. aprila so znosili v zavetišči vse kuhinjsko pohištvo v škegenj, ka bi kuhnjo pobelili. Zvečer tistoga dneva je bila 17-letna dekla, Štefanija Charabazc, vsa obvupana, gda je zapazila, ka je kufer z vsov vred-nostjov vkradjeni. Vse redovnice so sočustvovale z njov. Skupno so za-tnole opravlati deve inevnico k Maloj Treziki, štera je mela biti imenfl-Haa za svetnico.
Pa gledajte! Mala Cvetka se je na nepričakovani način odzvala prošnjam i jo je v jutri tretjega dneva devetdnevnice prišla sama potolažit.
26. aprila se je dekla 10 minut pred 4. vorov zajtra zbudila zavolo klunkanja na okno. Začudena je nikaj nej odgovorila. Zatem vstane, od-grne firungo i vidi voni redovnico z belim plaščom i čarnim šlarom. Redovnica jo je gledala z neizraznim pogledom.
„ Včasi pridem" njoj pravi Štefanija i beži nazveščat sestram, ka čaka pri dveraj nekša redovnica (nuna). Včasi so odprli, ali nikoga je več nej bilo, pač pa je stao tam vkradjeni kufer. Nikaj je ne sfalilo, nanč maranče nej, štere je bila dekla djala notri.
Štefanija je nikdar nej vidila podobe Male Trezike, k šteroj se je bila tak zavupno obrnola. Gda so joj pokazali podobico, je kriknola: .*Oh, to nuno sem vidila pri okni! Ona sama je prišla i me je posluhnola." — 1 pravila je, ka bi vse to lehko potrdila s prisegov.
Sr. Mar. Doroteja Biendara,
Annales, 15. septembra 1925.	vrhovna prednica služabnic naie Ljiibe Oospi.
Sestra Terezija tne je ozdravila.
Pismo častitoj materi Agnezi v Lisieux.
Častita 1	Longnoy, U. I. 26.
Dovolim si poslati mali dar v zahvalo sv. Male Trezike, štera je zvračila mojega 20 mesecov staroga sinčka rane (opečine) na obrazi.
Moj mali Goston je bio s svojov materjov pri njeni starišaj. Nesreča je štela, ka si je z vrelimi jabokami spekeo obraz. Pozvali so včasi zdravnika, šteri je povedao, ka je to nevarno. Posebno ranjena sta bila prava roka i nos.
Moja žena i jaz sva včasi začnola opravlati devetdnevnico k sv. Tre-ziki, do štere sva mela velko zavupanje. Že prvi den devetdnevnice sva bila čudovito posluhnjena. Gda sem v navzočnosti vnogi peršon deteti dol vzeo oovezo, je bilo najbole zažgano mesto popunoma ozdravljeno. Ovi tao obraza je bio šče nekelko rdeči, ali od zažganosti je nej bilo več sleda. Krik hvaležnosti nam je prišeo izprs: „Mala Cvetka je dete čudežno ozdravila! I tudi to je čudovito: 20 mesecov staro dete je zakričalo jasno i razločno kak odrasla peršona: Sestra Trezika me zvračila I"
Navzoče peršone sem proso, ka podpišejo moje pismo. S tem sera kak mislim, spuno svojo dužnost do naše drage dobrotnice. S tov potjov Vas tudi, čast. g. mati prednica, pooblastim, ka pismo po svojoj voli objavite.
Blagovolite sprejeti . . .
Sledijo podpisi svedokor.	Montagne.
Annales, 1. maja 1925.
Lepa reč vmirajočemi.
Odlomek iz pisma P. Petra S. J.
Montevideo, Uruguay, 16. decembra 1925.
Pred par dnevi se je zgodilo to:
Pater minister našega kolegija je bio na smrt betežen. Nekaj časa je bio prav slab. V začetki meseca je prestao operacijo i od te je nej bilo rešitve več. Na smrt se je pripravlao, ka je občuduvanja vredno. Bio sera tak srečen, ka sem zadnjo noč pri njem virestuvao. Ob pol 10. vori sera njemi pravo, naj pozove sv. Malo Treziko na pomoč. Pobožno je kOšnfl njeno relikvijo.
Včasi nato me pita, kelko je vora. Bilo je 9'40. Okoli 10. vOre je gratao nemiren. Te njemi pravim: „Pater, zakaj bi radi znali, kelko je vora?" fc „Mrejti ..." mi je odgovoro mirno.
Razmo sam, ka zna, ob šteroj vori mrje.
„Što vam je povedao?" ga je pitao dale.
Vidilo se mi je, ka je šteo praviti: „Sv. Trezika."
„Sv. Trezika Deteta Jezuša? pitam pali. „Ja".
Za nekaj časa pali žele znati, kelko je včra.
„Vi ste gviišno vidili sveto Malo Treziko".
Te je z žmečavov zdigno zadnjiva dva prsta prave roke, medtem, gda je z drugimi držao križ i čislo.
Ar sam nej razmo, ka šče s tem povedati, ga prosim pojasnila. Nato je prav razločno odgovoro:
„Dvakrat".
„Ka vam je pravila?.
„Naj zavupam". —
„1 — zavlipate? —
„Poptinoma" —--
Pripomniti trbe, ka je prle samo ednok pitao, kelko je včra i ka je do zadnjega ostao pri pameti. Ob 3.25 je izdehno i nam zaptisto tolažečo gotovost, ka je zdaj v družbi ž njov, štera ga je prišla skrivnostno tolažit v zadnjih hipaj. Annales, 1. IV. 1926.
Karmelski glas iz Marseilles.
Pismo m. prednici Karmeličank v Lisieux-i.
Carmel v Marseillesl 8. III. 26.
Častita mati!
Že dugo je naša špitaoska sestra želela dobiti kejp sv. Trezike D. J. V piiščavniškoj hižici, kak je majo v vnogih karmelskih kloštraj v piin-gradi, ka sestre lehko, ne ka bi je što moto, molijo, je bilo toti njeni kejp. Sestra je želela dobiti kejp za špitaosko hižo, ka bi betežnice pri sv. TreziJci lehko molile.
Gda je nekša karmelska prijatelica resan prinesla kep v dar, je preč. mati sklenola, ka imenujemo sv. Malo Treziko za „prvo špitaosko dvor-jenico" našega kloštra. V te namen smo napravile lepo slovesnost. Ovenčani kejp smo nesle med prepevanjom prilični pesmi v procesiji po kloštri. Nato smo ga postavile na določeno mesto, štero je bilo lepo ovenčano s cvetjom. V radost vseh je bila sv. Mala Trezika zdaj naša „Prva špitaoska dvorjenica".
Vidi se, ka je naša angelska sestrica včasi štela pokazati, ka je spri-jela novo sltižbo. Za nekaj dni se je to dogodilo:
Edno od sester je jako zob bolo. Za badav smo ga njoj probale zmeknoti. Betežnica je te pravila sestri dvorjenici, (tistoj, štera je tak želela kejp):
,.Sestra, vi znate tak dobro moliti k sv. Treziki. Prosite jo, naj mi v6 zmekne zob. To je zdaj njeni poseo, ar je prva dvorjenica betežnikov!"
„Le zavupaite", odgovori sestra, „bom že molila. Gviišna sem, ka vas posliihne".
To je bilo večer . . .
Gda se betežna sestra zajtra zbudila, čuti, ka ma nekaj v viistaj. Gda šče to vo spraviti, zapazi, ka je^zob, šteri jo je bolo. Bila je jako genjena i puna zahvalnosti do naše „Špitaoske dvorjenice".
Pridoči den je prišla k nam neznana peršona i prinesla milodar „ta betežnike". I povdarila je vratarici: »Pravite, ka je za betežnike". — Ali je nej odgovor sv. Trezike na zaviipanje naše preč. matere resan genliv?
Annallts, 1. novembra 26.	Sestra M. G.
vetek sv. Treh kralov.
(Iz evangelija)
Dostakrat smo že čiili, v kakšem siromaštvi se je rodio naš Zveličiteo, Jezuš; v nevolnoj šialici, v trdi jaslicaj, med nespametnov živinovje mogeo ležati. On, Stvoriteo vseh stvari, ki je sunce na nebo pritrdio, ki mesec i zvezde vodi, neie nieo tople sobice, ne mehke postele, nego je kak najvekši siromak na trdih deskaj mogeo ležati. Marija, njegova sv. mati, najčistejša dekla, najnedužnejša devica mogla je dugo-dugo pot včiniti, je mogla v mrzloj štalici prenočiti i v slabe plenice poviti svoje božje dete.
Daleč, daleč od Jeružalema, tam v jutrovih krajaj, kde svetlo sunce vstaja i se beli den rodi, kde je zlato s pesikom zmešano, tam so živeli trije imenitni možje, mogoče kraljevskoga roda, štere mi za „tri krale" imenujemo. Oni so zvezde dobro poznali, i kda so naednok zagledali na nebi čudno, svetlo zvezdo, kakše prle neso nikdar opazili, so včasi spoznali po navdihi sv. Duha, da ta zvezda pomeni prihod obljiibljenoga Od-kupitela, ki se ma v Izraeli roditi. — Puni veselja, brez odlašanja se podajo na pot, da poiščejo i počastijo nebeskoga Kralja. I ar so mislili, da bo krao Herodeš jim najbole znao povedati v šterom mesti i v šteroj hiži se je narodo Jezuš, vstopijo puni zavtipanja pred njega, pitajoči: »Kde je novorojeni Kralj židovski? ar smo vidili njegovo zvezdo na Jutrovom i sm ga prišli molit i počastit"
Ah, lehko si predstavimo kak je bilo sv. Trem kralom pri srci, kal so prišli v Jeruzalem i vidili v njem teliko nemarnosti. Prišli so iz daleš njih krajov i mislijo, da se okoli božjega Sina vse tere od velike stisk ljudi, da ga celi Jeružalem, Betlehem klečeč moli i časti, pa so vidili ravno nasprotno, vidili so, da se za Njega nišče ne briga i da od Njeg*
T
flfgČe nikaj ne ve. Herodeš se je prestrašo, pravi sv. evangelij, kajti o« je bio častilakomen i hudoben pa tudi stanovnicje Jeruzalema so bili trdo-korni grešniki i so se bojali svojega Zveličitela, ar šče neso nikaj mislili pa poboljšanje. — Ravno tak se tudi dnesden najdejo nemarni krščeniki, jti nemrejo viditi oštrih dtihovnikov i modrih spovednikov; tej so jim, kak trnje v očeh, zato je pri vsakoj priliki ogovarjajo i blatijo. Predge i navuki g0 jim preoštri; oni bi radi meli duhovnike po svojoj glavi, takše najmre, gteri je ne bi nikdar karali, nego bi odobravali grešni način njihovoga življenja je brez vsake zasluge vse v nebesa spravili.
Sv. Družina: Jezuš, Marija, jožtf. God sv. Drflžine obhaja Maticerkev v nedeljo po Treh kraljih, Na čast sy. Družini zmoli to lepo molitev, cerkveno, če le moreš, vsaki den: Dika bodi Oči i Sini i sv. Diihi, kak je bilo v začetki tak i zdaj i vsikdar i na vse teke. Amen. Jezuš, Marija, Jožef, presvetite nas, pomagajte nam, zveličatje nas. Amen!
Herodeš je skleno, da nesmileno vmori Sina božjega, mesto da ga ide molit, zato je vkanljivo naročo trem modrim, naj zraven idejo v Bet-Iehem i naj skrbno pitajo za božje Dete, i kda je najdejo naj njemi pridejo povedat, da tudi on ide molit novorojenoga Krala. — Tudi dnesden je dosta takših Herodešov; delajo se pobožni, sladko gučijo i zlate obljube delajo, Boga za svedoka zovejo, prisegajo da ne lažejo, nego istino gučijo; ali joj tistomi, ki jim verje i v njihove mreže zajde! f Kaj je pomagalo Herodeši i pismoznancom, da so v rokaj meli sv. pismo med sebov pa Odkupitela, če za oboje neso nikaj marali? Kaj po-maga tudi nam, da smo krščeniki, v krščanskoj veri rojeni i vzgojeni, če pa ie živimo po veri i znabiti šče teh najbole potrebnih krščanskih istin ; ne vemo? Kaj pomaga, da se vsako nedelo i vsaki zapovedani svetek o-
ananlije reč božja, če si jo pa ne vzememo k srci? — Zato pa bodo prišli, pravi Jezuš od izhoda i zahoda, ki neso tak lepe prilike meli za zve-ličanje, kak mi i bodo šli v kraljevstvo nebeško, domača deca, krščeniki, pa bodo zavolo svoje mlačnosti na večno pogubljenje obsojeni.
Sveti Trije krali so šče tisto noč zapustili Jeruzalem i se podali v Betlehem, da bi tem prle vidili svojega Odkupitela; samo ta miseo jim je delala brigo, što jim pokaže hižo božjega Deteta. Ali glej I zvezda, ki jih je pripelala v Jeružalem, se jim je znova prikazala na nebi i jih je vodila v Betlehem do tiste hižice. v šteroj sta Jožef i Marija prebivala. — Tak se tudi nam dostakrat skrije sreča, nesreče nas od vseh strani bijejo, nas siromaštvo i nevole stiskavajo, i mi žalostni i potrti hodimo misleč, da nas je Bog zapUsto. Ali če se greha varjemo i v dobrom stanovitni ostanemo, nam za kratek čas znova zasveti zvezda milosti bože i nasšče bole razveseli, kak nas je prle razveselila.
Siromaška i slaba je bila hižica, nad šterov je zvezda obstala. Mali Jezušek neje ležao na mehkih vankišaj če glih je On krao, niti Njegova sveta Mati neje bila oblečena v sijajnoj obleki, če glih je bila kralica, nego sta oba nudila prizor najvekšega siromaštva. Ali trije krali ne gledajo na to, nego pokleknejo pred božje Dete, je molijo i njemi klečeč ponudijo svoje darove: zlato, kadilo i mirho.
Sveti Trije krali so bili modri, imenitni i vučeni možje i v njihovih žilaj je tekla kraljevska krv, pa vendar se neso sramuvali pred Jezušeka pokleknoti i ga v ponižnosti svojega srca moliti; keliko malomarnih kr-ščenikov — katoličancov se nahaja dnesden, ki se sramujejo pri sv. meši pokleknoti pred najsv. Oltarskim Svestvom, i ki želejo se bole dopadnoti spačljivomi sveti, kak pa Bogi.
Molimo za te nesrečnike, šteri so poslali robi ljudskoga dopadenja. Spadnimo na kolena pred našim novorojenim Kralom, molimo ga i darujmo Njemi tudi mi svoje dare po načini sv. Treh kralov. Mi smo, istina, siromaki, nemarno ni zlata ni srebra, pa toga tudi ne zahteva od nas Jezuš, darujmo Njemi čisto, spokorjeno srce, namesto zlata; namesto kadila srčno molitev, da se tudi ona tak vzdigavle v nebo, kak dim kadila; na mesto mirhe pa Njemi darujmo dobrovoljno prenašanje vseh naših duševnih i telovnih nevol. Na te način bomo tudi mi srečni i veseli v tom meseci, j kak so bili sv. Trije krali, kda so najšli Jezuša i Njemi dali svoje darove.
--BOGOSLAV.
a fajščheh dečkom, pa deklam tudi.
Bodi vitez.
Ešče nikaj si morava zgučati prle kak odideva narazno. Nikaj takvažnoga, ka ti ne smem zamučati. Ka pa te je to?
No, povem ti, naravnoč: Jeli je ne istina, dragi Heraklej, ka te vleče že tudi dekla, či si že malo starejši? Tak v nedelo, gda mimo tebe idejo k sv. meši, pa med tjednom, či sta vkiiper pri deli. Jeli se ti ne vidi ta ali pa ova lepa? Lejko bi jo rad večkrat vido ali pa na samoti žnjov gu-čao — povejmo naravnost: ka bi jo rad meo,
To je za tebe, moj Heraklej, velka proba, v šteroj pokažeš ali si poštenjak i junak, ali pe slab i grdi ptič. V toj reči se z malim začne pa z velkim dokonča. Zato ka se dečki v malom ne vejo premagati, je telko nesreč na sveti, — telko nezakonskih mater. Zato so krstne knjige tak zamazane z takšimi imeni. Zato je telko svaj v driižinaj, telko čemerov starišov i telko detomorov i samomorov.
Ka pa misli takši dečko? Kakše morje žalosti dela sam svojim sta-rišom, sam sebi i drugim. Za nikaj minot grešnoga veselja zapravi svojo nedužnost. Pa to delo zovejo: Jubezen"! Zato ka jo Jiibi", joj napravi telko žalosti i skrbi. Povej mi, dragi moj, ali je to „liibezen?"
Dragi moj dečko, če maš kaj dušnevesti i poštenja ne delaj takše žalosti sebi i drugim. Prle kak se dotekneš kakše dekle, dobro premisli, celo stvar i ka boš delao . . .
Te boš pa pitao: „zakaj so pa te dekle na sveti?" Za špileraj gvuš-no nej. Na grešni špileraj, na to mislim. Deklice so kak dečki rožice v božem pungradi, štere razveseljavajo z svojov lepotov bože i človeče oko. Te rožice so pa ne zato, ka bi se v biati greha kotale. Tiidi jaz sem rožica, v božjem vrti vsajena, Skrivam se zdaj tii, zdaj tam, trgati se pa ne dam.
Tak spevle lepa narodna pesem. Ešče ednok pitaš, zakaj so dekle na sveti. Zato, ka druge veselijo, Bogi pa čast i slavo davlejo. Pa tiidi zato, ka se, či se ščejo, povežejo v šopek — povežejo pri oltari po mešnikovih rokaj v srečni zakonski stan. Kda ti sam telko dozoriš, to se pravi, gda prideš v leta, či boš šteo, si poiščeš izmed tej božij rožic edno, štero boš najraj meo.
Samo pazi, ka se je prle ne dotekneš i ka se nedužniva oba povežeta v zakonsko zvezo. Mej skrb, ka boš pelao svojo rožico nedužno i čisto pred božji oltar. Pazi pa, ka se je ne dotekneš sam ti i toga tudi drugim ne dopusti. To si večkrat guči sam pri sebi. Tak de ti v veselje i čast i božji blagoslov bo plavao nad varna.
„To je prava liibezen
Ali sme dečko deklo liibiti? — Gviišno jo sme i jo ešče more ljubiti, či jo šče meti tivarišico v življenji! Liibezen jiva more združiti i zve-zati. Le po tom se more vupati, ka ta srečniva i ka ta mela lepo življenje. Ta lubezen pa more biti čista duhovna i ne mesena! Lubezen je sploh duhovna i ne mesena reč. To ka majo liidje večkrat za Jiibezen", to je ne liibezen, nego sama strast i meseno poželenje. Kakša lubezen je to, či se njoj prle dobroga odzvuna dela, na znotraj je pa takši, kak kaček. To je laž, krutost i trdosrčnost, pa ne ljubezen! — Zdaj nej dugo so v Ljubljani obsodili na štiri leta žmetne voze, ka je svojo jubico", strelo. I to svet zove Jubezen"! Kapa jeli se ladje strelajo zato, ka se lubijo!
Či pa ti liibiš svojo krščenko, ne liibi jo meseno, ne gledaj na kožo, lice, vlase i na gvant; glej na čisto srce i na njeno ljubezen, vse drago je sama lupina, srce pa duša sta pa jedro. Gda_ si zbiraš ženo, gledaj vsikdar na dušo i srce, na njene jakosti i značaj! Či se bodo srca lubila v mladosti, se bodo lubila tudi v starosti, gda de že lice grbavo i suho. Takša lubezen je prava, štera de trpela notri do groba, dokeč vaj smrt ne razloči i se bo nadaliivala na ov kraj groba v večnosti.
Ci je deklin* lepe postave ali bogata je to tUdi dar boži, Steroga moreta biti oba vesela. Ne smeš pa preveč svojega srca navezavati na to lepoto, zato ka preveč zbuja žeje. Pred tem pa moreš bežati kak vrag pred sv. križom. Zato tudi ne smeš sklepati liibezni ali znanja prenaglo. Vsa prenagla znanja so nej prava ljubezen, nego samo meseno poželenje i strast, štera vodijo v greh i se z grehom dokončajo. Gda vidiš, ka nu-caš par, te si poišči par, kakšega ti srce pove. I gda si jo že izbereš, te moreš paziti, ka se kaj ne spozabiš i jo pripeljaš nedužno pred oltar, ka resan zasluži venček na glavi ... Pri tom izbiranji pa dobro pazi. Pri tom te nemre nišče trUcati ali pa odvračati.
Če si ti dnbroga duha, pa si slaboga mesa, zato se čuvaj vsega, ka bi ti lejko škodilo. Nigdar ne hodi k svojoj zaročenki po noči, ar ka je pošteno, se ne boji svetlobe. Vse, ka je med vama, more biti tak, ka lejko vsi vidijo i čtijejo. Tudi po dnevi ne hodita preveč vkiiper, ka vaj lu-dje ne dobijo, ar bi ludje od vaj gučali laž i drUge reči. Če jo pa doma pred starišami kaj pitaš, ka do vsi čUli, ti nemre nišče zameriti.
Zato naj vala za čas zaročk to, ka spevle pesmica od slovenske dekle. I.	III.
Venček na glavi se, bliska ti s kitice, rožic zelenih, slovensko dekle.
II.
Lilija vrtnica, mila ti šmarnica, ličece krasi, slovensko dekle.
Zala ko rožica, srca pobožnega, bistre glave je slovensko dekle.
IV.
Kakor vijol'ce cvet, razveseljuje svet, modro, ponižno, slovensko dekle:
V.
Lepo kak, angeli, v cvetju nedolžnosti, sladko prepeva, slovensko dekle.
V srednjem veki so živeli vitezi. To so bili velki gospodje, šteri so meli dosta dela. Edna njuva dužnost, stero so mogli spunjavap, je bila braniti i čuvati ženskino čast. Moj lubi dečko, tudi ti bodi takši vitez dekliške dike, brani dekliško neduznost!
Najhujša skušnjava je skušnjava proti sv. nedužnosti. GvUšno znaš tisto pripovest od tistoga vojaka, ka je bujo tistoga pozoja, šteri je meo 7 glav, pa dokeč je nej tiste srednje najvekše glave odsekao, je nikaj ne pomagalo. Te pozoj z 7 glavami je bio greh, a 7 glav pa 7 grehov. Srednja glava štera je pa bila ravno najvekša, je pa bila ravno nečistost.
(Iz knjige „Fantič"
Plesalcom.
Sv. Frančišek Saiezijanski vam piše sledeče reči: 1. Ravno te, kda vi plešete, gori dosta duš v pekli zavoljo grehov, ki so je včinoli na plesi, ali pa zavoljo plesa.
2.	Ravno tisto voro, kda vi plešete, prepeva dosta redovnikov i pobožni dtiš Bogi na čast, i premišljava njegovo dobroto.
3.	Kda vi plešete, jih vmera vnožina v velikih bolečinah. Na miljone moškov i žensk trpi na svojih posteljah, v bolnišni-caj i drugi hižaj; trpijo strašne bolečine od raznih betegov. Smilujte se njim i pomislite, da bote tudi vi ednok v takšem stanji, bote vmirali, a drugi pa bodo šli na ples.
4.	Vas ljubi Bog, BI. Devica Marija, angelje i svetniki gledaje na plesi. Kak so žalostni, kda vidijo vaša srca navezena na takše norosti i vtopljene v nečimernost!
5.	I joj! med tem, kda vi plešete, teče čas, smrt se približava. Glejte! smeje se vam i vas zove na dragi ples, na ples, pri šterom bodo zaigrale gosli skuz vaše rodbine. Včinili bote šče eden stopaj i prestopili iz živlenja v smrt. Preselili se bote v ednom trenutki v večno veselje, ali pa vu večno trplenje.
Bodi popolen!
, Bodite popolni, kak je vaš oča nebeški popolen" (Mataj 5. 48).
Premisli celo svojo preminočnost, kak nikaj vredno i pravi z Davidom : „Gnes ščem začeti ljubiti svojega Boga" (Sv. Frančišek Sal.)
Tak je včino sv. Pavel Apoštol: Čeravno je bio po svojem povrnenji posoda odebrana, pun sv. Duha, vendar se je potriido, gornjega sredstva, naj more stanovitno korakati na poti proti nebi; ar etak piše k Filiplanom: „Bratje! Jaz ne mislim, da sem že prišeo do popolnosti, ali idem proti njej i zato pozabim vse, ka za menov beži i se brigam za tisto, ka je pred menov; jaz se paščim proti cili, k ceni nebeskoga pozvanja." (Fil. 3.12, 14).
Ravno na te način se je brigao vsaki den veliki opat Anton za napredek v jakosti. Sv. Atanazius pripovedava od njega, da se je vsikdar za začetnika zvao, kak da bi za njega vsaki den te prvi bio v božoj službi, kak da dozdaj nikaj ne bi delao i dnes oprvim položi nogo na gospodovo pot i napravi prvo stopnjo do nebe. Vmirajoč je pravo Svojim redovnikom: „Sinki moji, či ščete napreduvati v jakosti i popolnosti, mislite si vsaki den, da je te den te prvi za vas v božoj službi."
Spodobno so ravnali sv. Gregor, sv. Bernard i sv. Karol Boromejski, ki so i drugim to tanačivali. Tej naj to sredstvo vsem postane zapopadlivo, se so posltižlii slednje prispodobe. Mi moremo tak delati, kak romarje, ki ne gledajo nazaj na pot ki
so jo napravili, nego zmerom naprej na tisto, štero ešče morejo napraviti. Ali pa naslediijmo trgovce, ki puni želenja po kinči i bogastvi nikdar ne gledajo na to, ka so si že spravili, niti ne mislijo na triide, štere so prestali, nego zmerom s ponovlenov gorečnostjov vprežejo svoje moči, naj kem več dosegnejo, naj svoje imanje podvojijo, kak da dozdaj nikaj nebi delali i nikaj nej zaslužili.
Molitev. O moj Bog, ttidi jaz ti že začnem ednok služiti. Vej si me pa Ti zato stvoro, naj Ti služim ; pa jaz sam dozdaj sveti i sebi sliižo ! Jaz se ščem odsemao s sv. Bernardom večkrat pitati : „Zakaj si prišeo ?" O okrepi me s svojov miloščov, da vsikdar ostanem na Tvojoj poti. (Dr. Fr. Henze; Geheiligtes Jahr.)
Od „Doma sv. Frančiška".
Krumple so nam dale sledeče občine: Žižki 8, Sr. Bistrica 5, Ho-tiza 2, črensovci 13 metrov. Lipa 8 metrov 15 kg, Beltinci 5 metrov 60 kg, D. Bistrica 8 metrov 93 kg, V. i M. Polana 6 metrov 17 kg, G, Bistrica 7 metrov 3 kg, Odranci 5 metrov 45 kg, (pa 63 kg prosa), Dokležovje 6 metrov 61 kg. Za vse te krumple smo dobili 7691 Din. Najlepša hvala darovnikom i nabiralcom.
Velki dar siromaka. Krenos Ivan, beroš na marofi v Beltincih je daruvao 100 Din na „Dom sv. Frančiška". Zaistino nasleduvanja vredna pelda pri bogatejših.
Zahvalnst gorečnost. Ščap Ana v Beltincih i Kociper Agata v 0-drancih, dve slabivi ženski, sta nabrale skupno 11 metrov krumplov. Zaistino vrednivi plačila od Oče sirot.
Velika nesebična liibezen. Bakan Jožef, ki je v Dokležovji nabrao okoli 7 metrov krumplov i je spravo na kolodvor v Beltince, je za foringo nikaj ne šteo vzeti. Bog njemi plačaj to požrtvovalnost.
Lepi dar edne dekle. Zver Orša, mladenka z Ižakovec, je iz svojega siromaštva dala 100 Din na „Dom sv. Frančiška". Kelko več vala to, kak na gizdave cote ta zmetati, štere sprhnejo, te penezi pa nesejo naj-vekši intereš pri Bogi.
Na smrtnoj posteli mislijo na naš Dom. Škrban Štefan z Dokle-žovja je na smrtnoj posteli odločo en črep za naš Dom. Njegova tužna dovica je z veselim srcom prinesla 650 Din, ceno ednoga črepa. Za pokoj-noga dušni mir se služi, kak za dobrotnika, vsaki den sv. meša, v Domi pa bo zlatimi literarni napisano njegovo ime.
Celjska gospodična za naš Dom. G. Baumgartner Katarina je nabrala v Celji 800 Din za naš Dom. Najlepša hvala njej i g. Contali, misijonar!, našemi domačini, ki so jo navdušili za to pobiranje.
Lepi dar iz Beltinec. Ing. Franc Mikuš, nadupravitel, so nam poslali 400 Din.
Sobočanci ponudili velke dare. Jerič Ivan, nar. poslanec, 600 Din. pr. Skrilec 500 Din, Dr. Brandieu 100, dr. Šomen 100 Din, Josip Močnik 100 Din, Hartner Karola sin 100 Din.
Ka nam želejo naši dijaki iz Italije. Naši dijaki iz Italije so nam poslali edno razglednico, na šteroj je en mali deček i poleg njega vreča penez. I zatem, ka ti dijaki želejo za naš Dom? Želejo nam ravno to mi-jjono, ka bi dobilj od darovnikov v novom leti. Ka je tolthko nemogoča žela? SČista mogoča. Ce vsaka hiša v Slovenskoj Krajini da 100 Din, mamo tej milijon Din,
i taki lehko začnemo z novim delom.
Maribor daroviten. Pater Viljem Rožman, bened. so nam poslali 200 Din. M. Gajšek 40 Din, Anton Goleš 50 Din, M. Kajžar Mirko 250 Din.
Tudi
na Kranjskom se budijo. Andrej Mejač st. trgovec s Komende so nam poslali 100 Din.
Novi črepi. Novih črepov smo dobili 15. Mamo jih tak 99. Potrebujemo jih ešče 701. Eden košta 650 Din ali 12 dolarov. Črepe kupijo darovniki iz Slov. Krajine i cele države SHS.
Amerikancom na znanje. Amerikancom nam je čast naznaniti, da smo že dva meseca niednoga kamla ne dobili. Ravno to naznanimo našim v Canadi, Australiji, v Južnoj Ameriki. En kamen košta 12 dol. ali 650 Din. Mamo jih 64, potrebujemo jih 800. Kamle kupijo vsi, ki zvun mej naše države dobro služijo.
Vsem darovnikom i nabiratelom srčni Bog plačaj za trud.
__ODBOR.
Dečici par zgledov.
Japonska deca.
Arima je bio krao ednoga zmed vnogih otokov Japana. Kralj je meo dva mlajšiva brata, Franca i Mataja. Teva sta bila kršče-nika, Franc 8, Mataj 6 let star. Gda se je začelo preganjanje krščenikov, je kralj zapovedao svojemi namestniki, naj dva brata kak najhitrej, ali skrivno vmori. ■ Namestnik zapre deco v temno vozo i je v njej drži 40 dni. Med tem pa razširja glas, da sta s sestrov v Meako odpottivala. fc Nedužna dečica se je med tem s postom i molitvov, kak dobro se je le mogla, pripravlala na smrt. Zadnji večer, da je pnšeo čas večerje, ie pravo Franc: Jaz se mislim gnes postiti W pokoro, za falinge, štere sam včino." V oči si je najmre metao, da je podnevi iz šale ednoga soldaka za glavo prijao i se je bojao, da ga je z tov šalov razžalo. Vojak je dao izjavo, da se nikak ne čuti razžaljenoga i je vroče proso Franca, naj z Matajom večerja. Franc se ravnao po svojoj želi.
Drevo, pod šterim je počivala Marija, kda je v Egipt bežala. Bežala je, ar je Herod šteo Jezušeka vmoriti. Zapustila je vse, naj Jezušeka ne zgubi. Jezušek se zgubi po smrtnom grehi. Zapusti tisto mesto, tisto osebo, kde i po šteroj ti nevarnosti proti, da Jezušeka zgubiš. Če ga rad maš, te včiniš to.
rija! Po zasliiženji bridkoga trplenja tvojega sina Jezuša Kristuš Te proseč prosim, misli na mene, če bi to noč mogeo vmreti. O dobra Mati tvojim deviškim rokam zročim svoje telo i svoj« dtišo." Franc je z velikov zbranostjo v ponovo te reči i je 33 krat spregovoro Jezušovo i Marijino ime. Nato se poškropo blagoslovlenov vodov i šo spat.
Mataj je nato šo v posteo i naskori zaspao. Franc se je pa vrgao na zemlo i je zmolo 5 Zdravih Marij. Nato se zdigno, malo postao i se zamislo i nazadnje začeo bridko jokati.
Neki krščanski nemeški mladenec, Ignac po imeni, ga je pitao, zakoj joče tak bridko. Franc je odgovoro : „Ravno zdaj sam mislo na Gospodovo trplenje i mi je pri tom na pamet prišlo, kak nesrečni so vsi tisti, ki to velko dobroto ne spoznajo : i to me je do skuz genolo." Gda je nemeški mladenec to čtlo, se nej mogeo joča zadržati nad zrelimi rečmi. On je pa znao, da bodo deca ešče to noč v spanji vmorjena. Ali toga ne viipao deci povedati. Naj pa Franca nikak pripravi, je začeo glasno pred njim etak moliti: „0 sv. Mati boža i Devica Ma-
Dokeč so deca spala je odišeo plemeniti mladenec je z vrelikov gorečnostjov i z vnogimi skuzami molo za oba, šteriva ge iz smrti v večno živlenje bota zbudila.
| O polnoči je prišo vojak i je z bodalom presmekno spajo-čiva dečka. Njihova smrt je vse krščenike visikoga i nisikoga stana napunila z velkov žalostjov. Samo njihov brat, hudobni kralj, je ostao neobčiitliv i je začeo še bole divjati proti kršče-nikom. (Rože s katoličanskoga dečinskoga ograda: F. Hattler S. J.)
Večni posvet.
Falaček vedroga neba.
Naše živlenje se pogosto odigrava na zburkanom, nemirnom morji, . . pogosto pod oblačnim, vznemirjenim nebom.
Žalost i nesreča sprevaja človeka spremenbno, kak Joba v starom zakoni . . . Včeraj so se njemi grozili betegi i nevole, da v žalosti za-dflšijo njegovo dušo . . . Dnes ga obdajo i mučijo skušnjave i duhovna siiša, kak da se je Bog obrno od njega i ga za vsikdar ostavo ... A
fiitra ?---Zutra ga mogoče čaka pregajanje i žalost, štera kak da
bi štela pretresti i strti srce njegovo, kak da ga ščejo prisiliti, da si med svetom išče mir.
Jaj tebi siromaško dete, če v tom časi potrebe i nevole neveš za nikše meste, kama bi mogeo svoj pogled ravnati . . . Jaj tebi, če v toj krnici nikdi ne zagledneš niti trakca svetlobe.
Čiij, ne obviipavaj! Zvebčiteo v svojoj ljubezni i svojoj smilenosti ne bo doptisto, da bi bilo nebo popolnoma obdano s kmicov noči v žmetni časaj tvojega živlenja. Naj besne burja, nevem kak, na podnožji oltara se more zdrobiti njena moč I---
Sam Jezuš njoj tam zapovedavle i ona se bo vtišala. Kak je to tolaž-
livo za mene 1---Pa zato naj se razvijejo nad mojov dUšov šče
tak pogosto strašni oblaki, naj besnejo burje, vendar šče mi i v tej žmet-nih i žalostnih dnevaj preostane falaček vedroga neba . . . Tvoj sveti tabarnakel, o moj Jezuš !
Kda pomislim na velike grehe, s šterimi sam Boga razžalo ... a pri tom si zovem v pamet tudi vse dobrine, s šterimi me je Bog obsipa-vao v živlenji . . . ostanem vznemirjen i se sramujem. Popolnoma lehko mi pride ta miseo : more se li takše nedostojno stvorjenje, kak sam jaz, i
i vOpati, da pride ednok v nebo ? —--da, je li nebo stvorjeno za
lene ?---
Komaj si zdaj viipan zravnati svoje oči k Bogi, boječ se, da me napadne s svojim pravičnim srdom . . . Molitev minjavle iz mojih viist, Mienkuje mi viipanje v srci, pobožno čtenje, opo»ini se me ne primajo EV . Ah, kak da sam nemi Lj me prevzeme ta netolažljivost ... to 1® prava sestra obviipanja.
Ali zakaj obvupati ?---Gledaj . . . nebo se ponovno po-
mali čisti . . . plavi trakec se ti že prikažuje !---Gledam ... i
opažiijem . . . sveti tabernakel mojega Jezuša ! Euharistična skrivnost mi odkrivle jasno blisk neizmerne Njegove ljubezni. I jaz se začnem ponovno vUpati.
Pa kak bi tudi bilo mogoče; da bom preklet, kda je Jezuš navzočen v svetoj hostiji zato, da mi da večno živlenje ? Se li more i pomisliti, da bi Jezuš mogeo zavrčti tisto dušo, štera žele ostati pri Njem, živeti od Njega, štera vse svoje misli i vse svoje nagibe združuje ž Njegovimi; dušo, šteroj je Jezuš cio vsega njenoga prizadevanja, vzpodbuda v vsa^ kom njenom deli, tolažba v vsakoj njenoj žalosti.
Jezuš v presv. Oltarskom Svestvi je Emanuel to je Bog z nami. Če je pa On z menov i jaz ž Njim, te lehko razne duhovne stsske vznemirjajo i mučijo moje srce, ali neso vendar nikdar zmožne, da mi vzemejo moje zaviipanje: vsikdar z Jezušom živeti!
Drtige burje . . . druge nevihte 1---
Satan se je poslužo mojih strasti, da napove mojoj jakosti nepo-mirljivo vojno. Nega molitvi, nega dobroga dela, nega žrtve, štero on ne bi preganjao s svojimi napadi i lažlivimi nameni, okrivlavajoč me, da sam nekši pretiran, da mi je vse ne samo brezhaska, nego šče tudi — nevarno.
Ah, jaz prav za prav hrepenim po miri, včinim vse, kaj mi je samo
mogoče, da postanem sveti i pravičen . . . Hudobna usoda---
ravno na poti jakosti se morem največ boriti s skušnjavami, da prema-, gam najžmetnejše ovire! Pogosto se mi vidi; kak da bi me Jezuš zapus-to, da me krao krnice tak batrivno preganja.
Hvala Bogi ! tej kmični oblaki moje duševne nevihte ne pokrivlejo celi obok moje duše; šče mi izda ostane trakec plavoga neba ... a to je Jezuš v presv. Oltarskom Svestvi. On dopušča, da me obsijavle evha-ristično sunce njegove ljubezni ... I jaz hrepenim po Njem!
Kak je drago i prijetno duši, kda v časi skušnjave opazi Jezusa' Čutim včasi, da nesam več sam, nego da se bori z menov . . . Jezuš. čutim da ne podlegnem skušnjavi, ar Jezuš stoji pri meni . . . znam j to, da me mržnja neprijatelova ne bo nikdar premagala, kda se bori proti Jezušovoj ljubezni.
A vzakaj vse te burje?---zakaj tisti trakec plavoga neba?
---Edno i drugo je znamenje Zveličitelove ljubezni do mene. On
hoče moje posvečenje. Zveličiteo me šče spoznati z duhovnim živlenjom i me v nje vpelati, zato mi davle dve močnivi sredstvi k tomi: vsestransko nezavUpanje v samoga sebe i neomejeno zavUpanje v Njega. On dopušča, da me stiskajo navale sveta, strasti, šatan, da tak dnevno občutim malo-vrednost svojih moči. Potemtoga mi pride proti s svetlimi traki evharis-tičnoga sunca, sileč me, da jedino v njem iščem gvUšno mesto obrambe, kde se bom rešo. Da bi se vupao samo v svojo moč, v svojo dobro voljo, a ne v Njem i v moči Njegove milosti, bio bi zgUblen.
Kem bole čarni i strašnejši oblaki se teda zberajo nad mojov gla-vov i nad mojim srcom, kem strasnejše besne nevihta, tem hitrej morem bežati ta, kde bom najšeo falaček plavoga, vedroga neba . . . morem ,
bežati k svetomi tabernakli ... k svojemi zveličiteli v presv. Oltarsko-mi Svestvi ...
O Jezuš, glej tu me maš! vržem se Ti v Tvoje naroče! Odzdaj boš za mene svetla zvezda, štero v sredi kmične noči iščejo moje oči; boš mi sladek magnet, ki privlačuie mojo siromaško, spotrto dušo; v vtiraj tuge, truda, malodUšnosti se bom obračao k Tebi. Mirno bom ogledavao tiho vedrino Tvojih oltarov i se bom sunčao pred njimi. Pred Tvojim ol-tarom bom zajimao svojo moč, da mirno i veselo zasledim pot, štero si mi označo.
Znam, da me čakajo dnevi suz, ali jaz je bom prelevao na podnožji Tvojega oltara.
Prišli bodo tudi dnevi duševnih stisk, ali moji glasovi naj odmevajo po svetom tabernakli — po temnici Tvoje ljubezni.
Naprej vidim, da bodo prišli tUdi dnevi mučeništva, medtem bom jaz svoje trplenje zmešao s Tvojov predragocenov krvjov.
Ti Jezuš moj, skriti v svetom tabernakli, boš ostao radost mojih skrivnih misli . . . izpostavlen na oltari, boš radost'mojih malih del . .. a v svetom prečiščavanji združen z menov boš sreča mojega siromaško-ga srca.
Pa če te ščeš, da me smrt vrže v strašen grob, me ne bo več mogla prestrašiti, ar se bo moj poslednji pogled z nasmehom vzdigavao k Tebi i bo šče ednok gledao falaček vedroga neba !
Iz knjižice „Vječno svijetlo" — poslovenio: BOGOSLAV.
J. KO NTLER.
- M.sijon. v D. Lendavi. V najvekšoj fari Slovenske Krajine se je zadnjo polovico mejseca nov. 1928 držo devetdnevni sv. misijon. Vodili so ga častiti gg. iz Bačke in gg. salezijanci iz Sobote pa iz Veržeja, naši domačim. Častiti gospodje iz sosednjih far in celo iz Gornjega Prekmurja so isbh * lubeznostjov prihajali pomagat spovedavat ogromno množino pastvo, stero je potrplivo čakalo v dugih vrstaj na red. Vnogi so do •Mnoga večera bili na tešče i čakali na Jezuša, da bi prišeo v njuve prenovljene duše. Zaistino genljivo je bilo viditi ne samo mladino, nego velko
vnožino mater, hižni gospodarov ino stari liidi z veselimi obrazi odhajaj od angelskoga stola v večerni mračni vfjraj. Zadnji den po sklepnij pred-gaj ino apoštolskom blagoslovi se pomikala veličastna procesija po mesti v sledečem redi: deca, duga vrsta dečkov i možkov, Marijina kongrega-cija, ovenčani misijonski križ, šteroga je z velkim poštUvanjem neslo 12 dečkov, častita duhovščina i gospodje misijonarje z vnogočastitim dekanom i kanonikom, šteri so navdušeno popevali »Povsod Boga", nato pa nepregledna vnožina liidi. —
Vnogočastiti g. dekan se je pred misijonskim križom v svojem imeni i v imeni dragij farnikov globoko genjen zahvalo dobromi Bogi za veliko srečo, štero je podelo njemi i njegovoj fari. Želo je, da bi v svojih srcaj vsikdar nosili križ, ki bo ednok naša dika. Zahvalo se je tiidi z jako lepimi rečmi gospodom misijonarom za vso njlivo ljubeznivost i trud i njim je želo, da te križ, šteroga so zasadili v srca vernikov bi naj bilo njttro plačilo!
Liidje so se z radostnimi očmi poslovili od križa i od častiti gospodov misijonarov. Tej so pa znankar tužno gledali na te dobre duše i v svojem srci šepetali: „0 Gospod Jezuš, podvoji, potroji moči lendav-skij gospodov, da bodo zmagali delo, štero smo njim povnožili.
— Med katoličane! v Srbiji. Aug. 5. kda je po našem Goričkem divjala tista strašna toča, štere niti stari liidje ne pomlijo, sem se napoto, da obiščem iz Beograda katoličance v Smederovom. Moji kolegi, ki so šteli z menov iti, so se dali v naročje zaspanosti, stano sem zato sam i ob petih že kliikao proti pristanišči, da me ladja odpela v Smederov. Ar mi je beogradski gospod plebanoš sporočo, da v Smederovom že je ka-toličanska kapelica, sem šo brez meše, da mešujem tii v tom niisijonskora kraji. Vožnja je trpela kratke štiri vOre dol po Donavi. Na ladji je bilo prijetno, a poleg nje pa strašna vročina. Že v ranih voraj je breg Donave bio pun liidi, ki so se sprehajali, ali veslali i se kopali. Gda pridem v pristanišče i stopim z ladje, stopim k hoteli ki stoji pred pristaniščom, da tii opitam, gde je katoličanska kapelica. Pa prle kak bi prišo do hotela, me doleti neki mladenec, pa me pita, če iščem mogoče kat. cerkev i če ščem mešiivati. Gda njemi pojasnim, ka da, mi pravi, ka je bluzi pristanišča i ka me odpela ta. Zaistino komaj par stopajov od pristanišča najdem kapelico. To je edna hiša, v šteroj je ena velika soba, spremenjena v kapelico; druga soba je pisarna, tretja segeštija, štrta za garderobo i na zadnje peta je spalnica za g. duhovnika Alfonsa Kodriča, frančiškana, ki vodijo tu skrb za siromaške raztresene katoličanske ovčice. Kak pridem, taki odslužim sv. mešo, po njej pa opravim brevir, med služ-bov g. plebanoša. Po službi so mi dober g. ponudili kavo, a nesam spre-jeo, ar sem vido, da so v skrajnom siromaštvi, niti žlice svoje neso meli, rajši sam jih jaz pozvao na obed, ka pa neso sprejeli, ar so se slabo počutili zavolo malarije, ki jih je napadnola. Prišli so pa na južino, na štero san jih pozvao, kda njim je že bole postanolo. Malo težko njim je pri srci, ka so v tom zapUščenom kraji oni, ki so zidali imenitno cerkev st. Antona v Sarajevi, i ki so vajeni dela, tu ga pa nemajo. Vernikov majo okoli 500, nekaj Slovencev, največ pa Hrvatov, ki so po večini delavci. Mladenec, ki me je pelao z pristanišča v kapelo, je delavec v državnoj delavnici (stolar v arzen, radionici), piše se Josip Čolič, Bosanec, ki m*
tfidi brata duhovnika. Vrli mladenec je desna roka g. duhovnika i tudi d® mene je bio jako prijazen, ar me je vodo po čelom Smederovom i vse jokazao v tistoj strašnoj vročini i suši, ka niti zelene trave ne je bilo. TS e bila takša suša, da se kukorica ne mogla zmetati. Vse je vSzgorelo i silša e trpela do konca oktobra, gda sam pali obiskao Smederovo. Drugi podočnik g. plebanoša jo Rudolf Malinka, delavec, i njihov cerkovnik (prebiraš, cehmešter). Njegova žena njim kaha, on pa ministrira. Katoličancov je kak sam pravo okoli 500, vseh prebivalcov pa okoli 13 jezero v Smederovom, zgodovinskom varaši, kde so se vršili srditi boji med krščanskimi četami i Turki. Vogri so imeniivali Smederovo za Szendrovar. Grad smederovski leži pri Donavi i je odznotraj porflšen. Stene okoli i okoli go pa ešče jako dobre i tak močne, da je niti nemški štiiki neso mogli podreti vu svetovnoj bojni. Grad je zidala Brankovičova Jerina, vladarica j je star okoli 500 let, najmre nova zidava. Ar stara zidava sega naprej v rimsko dobo, kak svedočijo latinski napisi. Staro poročilo pravi, da je ljudstvo moglo 15 kilometrov daleč davati kamen za zidavo z roke v roko. Zato je nazvalo ljudstvo vladarico za „prokleto Jerino". Grad stoji na 20 pltigov obsegajočem prostori, ki je še, kak sam pravo, okoli i okoli lozidan i ma še stare torme zvane „kule' dobro ohranjene. Nad varašom stojijo Karadjordjevi šanci, kde je očak našega presvetloga krala začeo boj proti Turkom. V toj liniji je tudi pokopališče, šteroga gornji deo je nemško pokopališče. Tii počivajo nemški vojaki, ki so spokapali v svetovnom boji. Majo lepi veliki spomenik z napisom: „Nega vekše ljubezni, kak če Sto življenje da za svoje prijatele". Na nagrobnih križaj se vidi, da netilki narod poštiije svoje junake. Vsaki grob nosi železen križ, v šteroga je vlejano ime pokojnoga vojaka, ka je nikšo vreme ne more zbrisati.
Mala katoličanska čreda raztepena med pravoslavne potrebuje vnoge, vnoge molitve, njihova siromašna kapelica dosta misijonskih darov, da postane te kraj, kraj molitve i kraj žive katoličanske vere. Z tem spoznava-njom sem zapiisto Smederovo i seo na ladjo, štera je mela trivčrsko zamudo pa prišo srečno okoli polnoči v Beograd nazaj.
Šabac. Pred strašnim 20. junijom, nas je par poslancov obiskalo Šabac. Ki ste bili na srbskom fronti, ga poznate iz svetovne bojne. Poleg pravoslavne cerkve je en križ na grobi, ki pokriva pod sebov nad sto mrtvih, štere je, — še deco nedužno, — austrijsko-vogrska vojska na divjaški način mučila v cerkvi i sledkar spoklala. Vučeni pravoslavni pop g. $ljivčič, ki nam je te grob pokazao, je te reči pravo: „Krivi so bili vsi, ne samo Madjari i Nemci, Srbi tudi, ar je povsod zmenkala vera i nede tečas boše, dokeč se k veri nazaj ne povrnemo". Katoličanska cerkev se je te ešče povala, kda sam tam hodo zdaj je že dozidana i tiidi posvečena. Cerkev je duga 18 m., široka 10, visoka 7. Posvečena je 21. oktobra na Jast sv. Ani, ma-teri BI. Device Marije. Posvetitev so opravili presv, g. 0. Rafael Rodič, beogradski eršek. Slavnosti so se udelelžili vnogi katoličani iz Srema, ki so s precesijami prišli na posvetitev i ugledni gospodje pravoslavni iz svetskoga i duhovniškoga stališa.
; — Obrenovac—Valjevo. Na Martinovo smo šli gledat to dvoje mesto.
IObrenovac ma okoli 2500 prebivalcov, je nekaj vekši od naše Sobote. Ma bole varaško formo.
Majo ta gimnazijo, žveplenske toplice i lepo trgovino z zrnjom. Pravoslav, ni duhovnik nam je svedočo z žalostnim glasom: „Samo štirdeset liidihodi v cerkev, vsigdar isti, — i — večinoma ženske". Gda sam pozvedavao, ka delajo pravoslavni verniki po nedelaj i svetkaj, sam te žalosten odgo. vor dobo: V krčmi i kavarni sedijo. Te pravoslavni pop mi je tiidi pravo, da katoličanci v njegovo cerkev hodijo, ar svoje nemajo, tU se zdavajo a zato katoličanci ostanejo. Neobhodno bi bilo potrebno, da se tii tudi po-digne edna katoličanska kepelica, kam naj se hodi mešiivat. — Drugi den sem obiskao Valjevo. Dež je šo kak protje. Komaj sem najšo kat. kape. lico, ki je v kasarnah. Kak stopim notri, opazim lepe rože na oltari, red i čistočo v kapeli. Tii ma skrben duhovnik na brigi Gospodovo hišo, čii-; tim vu srci. Gospod Zaje zaistino hvalevredno pasejo 40 kat. famiiij i kat. vojake, samo da bi njim vojska bole šla na roko i vse vojake puščala k božoj službi, ne samo nešterne. Neprilično je tiidi to, da je v kasarnah kapela. To vnoge odbije od obiskanja bože službe. Valjevo ma okoli tri-najset jezero ljudi, je lepo mesto, v šterom bi se mogeo najti primeren prostor za kat. kapelo ali cerkvico. Naj omenim še edno reč iz Valjeva. Tii je šola za deklice, ki se posvetijo za dvorjenice betežnikov po špita-laj. Solo vzdržuje Rdeči križ. 20 deklic je notri. Majo hrano i to dobro, lepi stan i še plače 100—150 Din mesečno. Večinoma so katoličanke, te gojenkeiso tudi v velkombroji Slovenke med njimi. Žalostno v toj šoli je pa to, ka niti v nedelo ne pusti ravnateljica teh deklic k božoj službi. Bomo napravili zdaj poslanci potrebne korake pri Rdečem križi i ministerstvi zdra- •! vja, da se ta krivica odpravi z te šole.
—	Kak ide v negdašnjom katoličanskom Beči versko življenje ] nazaj. V Beči je od vere odpadnolo stojezero ljudi po boji. Te žalostni j dogodek posvedoči najbole dejstvo, da je letos v Beč i6l48 šolske dece, kil so se dali vpisati, da so brez vere. V Beči je letos 129.439 šolske dece. | Tak je vsako dvajseto šolsko dete brez vere. Pa li pravite, da vera ne je v nevarnosti, da dobrih listev ne trebe čteti i da slabe novine ne so nevarne?!
—	Velika čast ministranta. Misijonar piše iz Rio Negra v Braziliji J; 1927, da tam povrnjeni poganje za najvekšo srečo i čast držijo, če sme njihovo dete miništrivat. Edna mati plemena Piaatapujka, gda je ovarala Svojega sinka v cerkevnom odevali ministrirati duhovniki pri oltari, je bila zvun sebe. Od prevelke radosti je začela iz zahvalnosti proti svojemi sini i podobam svetnikov kiišce metati z rokov i kričati: „Jee nagke poi", „to je moj sin, je duhovni oča".
V v
Z)