'¦¦ gJSB^L:f? >-i
Hofbibliothek
"Wien
<>4^>-
V Gorici, 6. novembra 1885.
(jSofift" izlm.ia vsak petok iu velja
po |>oSti nrejctn?!" i alt v flicii > na »1«ni
poAHiann:
VS(< inn     .    .    .    .    .     .  4.40
['of ler»     .......-.'.20
Cftvrt leta     ......1.10
Vvi otfuaniiiU ii; tnko tud> ;»«• .,^i«-
$!unicuh" se plactijr /a imvu.hp. trintnp .
no vrsto;
8 kr, ce si>
7   „   »   »
tiskw I kr«:
Xk r*i"»» ftrl.c   (to proatoru
Tedaj XV.
Posamezne §tevilke *S doblVajo po 8- kr. v tobakarnicaii v gospocki ulici lilizu ..treh kron", ha sWrdm trgu in v nuivuki ulici ter t Train, Tift Ca-sorma, 3.
!»(ijisi naj se Magovol.,.^ poSiljajo uri!(]iii&ivii„Sfl6c"v Gorici na Trarnikn 16,1., uarucuinu paopravniitvu ,,So6b" Via della Croce to. 4. II.
Rokopiai se ne vraC&jo; dopiai naj $a JtlagovoJjiio frankujejo. — Delalcera in ilrnghn iieprrriiofcnim de naroBnina emfca, ttko bo oghtte pri opravnifetfu,
Govor grofa Coroninija v drfcavnem zoom.
Vzviseni gospod grof Coronini, drzavni poslaneo goriskega mesta in trgov na Goriikem, govoril je due 22. oktobra t. I. v drzavnem zboru o priliki, adresne debate. Govor njegov je znamenit in uverjeni smo, da uatrezemo nasim citateljem in prijateljem, ako to govor v glavnih potezah objavimo.
G, grof zabvaljuje se najprej levicarjem, da so ga zbrali za glavnega govornika, pojasnuje povod da-nasnjemu govorn ter oznadi nacela, katera si je nje-govo ekrceno krdelo zapiealo na svojo zastavo, Ha to pravi govornik blizu sledece: Z veseljein in prizna-njom poizvedeli smo iz najvisjega prestolnega govora, da bode nespremenljiva naloga vladiaa skrbeti za to, da se bodo narodni in graotni interest vseh de2el in narodov v jednaki men varovali, no da bi se s tern jedinstvo in moo" nose drzave krhala, Y obfie je adresni naejct vecioe, podlaga razgovoru, le opts najvisjega prestolnega govora, kar je naravno; toda z odatav-kom. o kutorem se sedaj rarj-for vrSi, prekorafiila je veelna adresnega odseka mejo, katero je prestolni govor etavil, zahtevaje od nas, naj pripuznamo, da se najboljo pospeluje drzavna mofi in koriet po organ-skem razvoji avtonomije doticnih kraljevin in deiol. Mi nismo o tern picprifiaui in nikakor neprizaavamo potrebe, da bi se drzava na federaliti6ni podlagi raz-vjjala. (Dobro! na levici.) Nooera ozha jemati na svojo osobo in nazoro, ki so mi prirojeni, in me vedno silijo stopiti v vrste onih. ki se zovejo centra-listi; Blediti lio^em le mirnemn in jasoemu razmotri-vanju. V soglasji se svojimi somisljenci objavljam, da nikakor ne mislimo na to, da bi ee dosedanja avto-nomija kraljevin in dezel krfiila, a trdimo,da vecja bi Skodovala celoti in po&amezaim dezelara. Govornik pripozoava, da bi bila vecja avtonomija nekateriin delelam celo v korist, a manjSim v gmotao pogabo; vecjim kronoviDam bi se seveda navadoo izpolnile I el jo in zahteve, a manjle deiele bi se morale ali temn udati, kar one priporocajo in jim vlada pred-laga, ali pa vsako delovaoje na poliii6aeai polji opustiti. Neizogibno prislo bi tadi zakoaodajstvo pri taki obiirni avtoaomiji v nevaren tir, tako da bi postala skupna vez vseh deiel prerabla, da bi se na* rodi edeu drugemu odtujiti ter da bi se skupna avatrij-ska zavednost omajala.
Ko bi v posameznih kronovinah prebivaio ljud-
LISTEK
1&&MM.j&*}Xm&MkA. poOJcctpi. Zgodovinsko-poducna crtica.
Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.)
Spilperski podkopi so razdeljeni v dva dela. T desoem delu atoje najgrozovitejSe jece brez zraka in brez luci. Te jeSe so bile nameajene samo najsilo-vitejSim hudodelcem. A kdor je bii spuscea skoz gro-zovita ielezna vrata v te podzemske brezzracne in temne spilperske jece, ta navadoo ni vec ziv ptisel iz njib. ^eaceinik, bivajoc t najveft temi io vedni mokroti, je najprej oslepel na to mu je telo vsled protina na vseh Slenkib oteklo, in sledujic ga je re* §ila mucna smrt bolefiin.
V levem dela Spilperka stojS menj grozovite jece. Te jece dobivale so skoz posamezna majhna okenca lufii in zraka in zavoljo tega niso bile tako nezdrave in ne tako" pogubne, kakor prejSoje. Po teh je6ah sedevali so navadno politidai uporniki in manj nevarni jetniki.
Vodja nas je najprej vodil po desnem krilu Spilperka, tedaj po najgrozovitejsih je6ah.
Ko so se teika zelezua vrata skripaje odprla, jnliail mm}* wr*©J » okuien mk t obxaz.  T
stvo jedne narodnosti, postal bi tudi govornik v into-reau ljubega mini mod diiavljaui, co tudi nerad, federalist; a ker sta v vsaki kronovini vaaj dve narodnosti in ker bi v sludaji domaclh propirov pogo-stoma jedna drugo tlaLila, ne da bi imola tladeaa priliko prito^iti se, je zoper vecjo avtonomijo deiel in zo-per federalizem. Zdai imajo one narodnosti v tej vi-Boki zbornici sorodnike, kateri jih po potrebi zoper domaco nasilstvo branijo. Te misli dovedle so me same po sebi do ouega vprafianja, katero bo nahaja v onem adrosinem stavku, ki se zdaj razpravlja, in katero se ne da tako ro&iti, da clovok kar oci zatisne pred njirn. Pred iestimi leti stavila si je vlada nalo-go, da pomiri zarad narodnosti razburjone dubove, a danes mol6i vlada o torn v moje veliko zacudenje, kajti stalno je, da to se jej ni nosreCilo in da je raz-burjenost danes vecja nego kedaj. Mislim pa, da bi bila morala ve6iua zastavo pomtrjenja v roko vzoti oni trouotok, ko je vladi padta h rok, ter poudarjati, da hoco ona ta imoter doaefii.
In ker piiznavam, da tifii v torn navodnem gl. banji tudi nevarnost za Avattijo, potrebno je, da se ta zajezi in to tako, da se da narodom iz lastnega na-giba to, kar 2elijo, 6e ni v nasprotji • iknpnottjo in inofijo drkve, Gospod ministerski predsedntk se jo prilicno izjavil, da ni mogofie zabtey razli6nih narodnosti dolociti na zlati tehtuici. Proprioan sem, da tega vlada ne dela, o tern bode sioer obiirneje govoril tudi moj tovariS, ki pove, kake razmore bo v njegovi ozji domovlni; a tudi mi, ki bivamo v juznih kronovinah na3e driavo, znatno nekaj o tern povedati.
Stalno Je, da se pri nas §e vedno odumo zav* radajo najpofdevnejSe idje* ktterc nihalm m di§jio po driavno pravnem nasprotovanji, Mje, da M se vetji ozir jemal na defalm jezike v Mi, Mje hi m dopu-ttajo bojami, da bi uiinile taspor med narodi teh dezel, ker so se izrazile^ ako se oziram n, pr. na svojo ozjo domovino, do sedaj s~e vedno soglasno od Italijanov in Slovanov, her tega ni odobraval in vladi priporocal le drlamii nUr% hakrega sesija je pred kratkim iztehla% temved pred desetletji drug driavni zbor, kateri je bil vse drugade sestavljen; in vender je vlada drugim v tern oeiru mnogo prkolila in drna. (fiajtel na Uvi). Ako nas na to volilei vpraSajO) kako je to mogode, je naravno, da e ramami Mmajamo Ur poudarjamo, da imajo drugi narodi vedje Uevilo zastopnikov v tej sbor~ nici, ki bolj uplioa pri ghsomnji v drmvnem thorn. (Cujte! na levi.)  Eadi tega smo le vedno prepricani
toplo, veliko ruto morala sera se zaviti, da se ne b! prehladila.
Ko so se vrata za narai zopet zaprla, hodili smo nekaj minut v temi naprej; samo vodnikova svetii-niea, kakor reiilna zvezdica, osvitljevala nam je temni hodnik. Stopili smo v jako dolg podkop, kjer je nekdaj bila obcna jeSa. Podkop je jako visok, sirok in o-bokan, tu pa tarn je kapljala voda & njega. Po obeh stenah podkopa, kakib deset korakov eden od dru-gega oddaljeni, so v zid vsekani prostori. V vsako teh lukenj bU je nekdaj Slovak prikovan. Okolo vrata imel je ozek zelezeu ovratnik, ki mu je giavo trdo k zidu drzal; ravno tako so Lelezne spone dtiale pas, noge in obe roke, ki so morale razprte biti. In tako se nesretnez na nobeno stran ni mogel gtbati. Verige in okovi Se sedaj v zida ticijo. Poleg tega bill so ti jetniki na pol sleceni, samo v platnene Mace o-ble5eni. Na glavo in pa na telo teh nesrecmkov kapljala je zdaj pa zdaj mrzla voda, tako da so se revezem vsled tega vnemali mozgani "in so naposled zblazneli.
Toda ne samo, da so bili ti jetniki na Itirihdo Seat straneh kzidu prikovaui, atalo je zavoljo varnosti, da ne bi namrec moglt ubozati, med vsakimi petimi jetniki na stropu lelezno koloo, na katerem je viselo pet dolgih verig. Vsak jetnilc je bil za nogo prikovan na eno tako verigo. In da bi jetniki ne izvedeli, kje je izkod iz jece, niso jih vjedo vodili skoz vhod-na vrata, temvec spuloali so jih z zavezaniml oemi skoz predor, kjw w &» zdaj vjdijo ielowe drM, A
o neobhodni potrebi, da se to vpraSanje po postavnm potu reSi ter * ozirom na Urn 19. otnovmga xakom s dne 21, dec. 1867 o sploSnih pravicah driavljanov predloii nafirt zakom, kateri bi dolotil meje, v katerih se imajo rabiti deidni jeziki v uradu, v loli in v javmm iivljenji » vednim ozirom na ncmiki jczik, kolikor jeenotni drimii upravi potreben. Toje prod-log, katerega sem io pri drugi priliki stavil.
A tukaj se zopet, uadaljuje govornik, ne strinjam z onimi gospodi (levifiarji), ki to me iivolili za glavnega govornika, kajti radi priznavamo nomloini ono mesto, katero zavzima 2e danes vsled potrebe in ? interesu onotno driavno upravo, vendee ne moremo odobravati, da bi so nomSki jezik proglasil kot dr-Kavni, kajti to jo razialjivo za druge nonemske narode in nima stvarnega pomona. (Prav dobro 1 ua desniei). V to en primer. V Ttaliji proglaSeno je ka-toli&ko veroizpovedanjo kot driavno, dooim priznava avstrgska uitava vsem veroispoyedanjim jednake pra-vico; a dobro nam je anaao, kje se poouti bolje ka-tolifika oeikftv: v Italji, kjer jo katoliska vera za diiavno spoznana, ali v Avitiiji, kjer so druge vere a katoliKko ravnopravne. Govornik naglaia dalje, da to izkljucljivo nemtko etaliSoe neodgovarja nitinem-ikemn zna^aju niti nemikemu dubu, ter navaja v do-kaz te svoj« trditve razlifinih zgodotinskih dokazov.
Potrebno je toraj, da se oarodno gibaujo v na-ravni tir spravi, a potrebno je dalje tudi, da se vlada le drugih aredttev poeluii, ako node drzave t nevarnost spraviti. Treba je, da se Avstrija bolje vlada nego keterakoli druga drzava, in to v dveh ozirih: r gmotnem in duinem. V gmotnem oziru opozarja gospod grof na Trst, katerega vaznost za drzavo in blaginja ljudstva se prezira, in obialujo, da se vedno in vedno odnasa zidanje zeleznioe, ki bi vezala Trst neposreduo z ju2no Nemcijo iu drzavnira •srediioem. V duSnem oziru naglaSa pa, da bi se on in njegovi jednakomisljeniki odloono protivili rakovi poti na gospodarskem in politiSnem polji. Govornik Mi, naj ostanejo ciata nacela, katera so v osnovnib zakonih izraSena, ter pridakuje od viade, da bode ozir jemaia na sldbodo in pravioe drlavljanov, ki bo t onih aa« konih zagotovljeae.
Dopisi.
Iz gori§ke okolice, 5. nov. - Zadnjie si o-
meoila, cenjena „SoCatt, da iinaS malo upanja, da bi
pri vsej tej previdnosti, kakor nam je vodja zagotav-Ijal, znali so se pogostoma bolj zviti Jin izurjeni jetniki  oprostiti okovov in najti pot na piano.
Sli smo dalje. Prisli smo na kraj, kjer je veti jam bilo v zemljo izkopanih. Po teh lnknjah. je nekdaj tekla gnojnioa. Tu notri so postavili obsojenca, da je tical v gnojnici do pasu. Zgornji ^ivofc pa je bil trdo z verigami in deskami oklenen, da se ni mogel ganiti. In ne<?re5ne2 je v teku nekaj dnij u-rad v najstrahovitej&ih mukah, ker bo ga Livega Z\-vali snedle. Dalje nas je vodil skoz temne oboke. Prisli amo na kraj, kjer je nekdaj atalo dvaintrideset posameznih lesenih stanie, omaram podobnih. Te stanice so se imenovale grobovi 2ivih. In res, nbogi jetnik, ki je bil znotraj na muSenisisi stol priklenjen, moral je imeti zavest, da je ivr pokopan. Stanioa je imola samo eno majhno Inknjo, skoz katero so jet-niku hrano podajali. Eaa takih stanio je Se dobro ohranjena. Da pa Slovak dobi pojem, kaj je ubogi jetnik v tej leseni luknji trpel, dejali so noter sedeco SloveSko podobo navadne velikosti z voska.
Ta stanica je tadi zgodovihsko znamenita. Pri-poveduje se, da je oesar Joief It. enkrat obhodil s^iU perske podkope. Ko pa najde ffloveka tako nevsini-Ijeno priklenjenega v tern ozkem zatohlem prostovu, ostrmi nad toliko neSlovefinoatjo. Na to ukaze odpe-ljati jetnika, in da samega sebe eno celo uro zapreti v to grozno Inknjo. NiS ni pomagala osupnjenost in prestraienost njegovih Bpremljevaloev, ki so vse sto-rlU, 4* H mm* rivtm od aiealw^ *)&f*; m
se posrcSilo novo podjctje s tramvajem za prevazanje drv iz drzavnih Trnovskih gozdov v Gorico. Odknto povem. da meni bi bilo z ozirom na korist dosedanjih voznikov jako 2al, ako bi podjetje izpodleteio, kajti putem bi bilo za Trnavce in njih aosede koje, nego ie obvelja tramvaj.
To je gotovo, da izvoznja iz Troovskega gozda v zadnjih letih se ni le podvojila, ampak da je po-skocHa na trikratno in Stirikratno mnozroo izvoznje prejSnjih let Iz uradnih razkazov mi je znano, da leta 1876 se je spravilo iz gozda 14.000 kubieoih metro? drv, katerih blizo polovica je bila zaostala iz prejsnjega leta. Potem so se izvsiale do teta 1884 naalednje mnoflne drv v okroglem Stevilu knbicom metro?: 6.700, 6.100, 9.000, 6.800, 12.600, 16.S0O, 21.100, 24.000. Btzen tega mi je opaziti, da zadma leta se niso izvozila vsa dm, ki so bila namenjena in celo pogojena, dase izvozijo, ter da cakajo So zdfj v gozdn velike sklade drv na racuo zadnjih let. Ka-kor dm za Irarjavo^ tako se tudi stavbsni lea izvaia v vedno vecji meri in aicer v takem razmerji, kakor dm. Prejsnji viri dn (is bribov, ki so poSiljali les \ v Stracice) so pojenjrli; xato more in bo moral dr-1 zsvni gozd veduo vtw prodajati.
Eo se je izvoinja iz gozda pomnoiila, ni se pomnoiila iivina na Trnovem in v sosedojih obJinah, ampak Steje blizo enako Stevilo glav, kakor pred leti. Vslrd tega je bilo veliko voinje pa malo voznje moci in vozniki Sli so s cenami tako visoko, da erar ni i mogel vec delati brex zgube. Ker je razvidno, da sastete razmere niso le zacasne, ampak da bodo Stal-ne, siljeno je bilo gozdnarsko nadzorstvo misliti na pomoc. V tem se ponudi sedanji podjetnik tramvaja, da bo spravljal drva v Gorico. Cesarski erar sprejme pooadbo in dovoli, kolikor je bilo od njega odvisoo, da Bme podjetnik po eratskih cestah voziti s tramvajem. Pritemsejepaerarvednooziral na doraace prebivalce ter jim je zagotovil izvoznjo iz gozda na cesto, kajti tramwaj ne more v gozd, zagotovil jim je vso vozojo stavbenega lesa, in ako bi to ne zadostovalo, dal bi jim tudi neposreduo prevoznjo drv za kurjavo celo v Gorico. V ta namen se dodehtfeti ceati fez Lokve in cez Dol in napravil so je natancen zapisnik ooih gospodarjev, ki bi po-trebovali zaslnika, kedar bi tramvaj zacel svoje delo. Tadi za tekoce leto je bilo razno delo oie dolo5eno. Steer pa ni misliti na to, da bi domacini ne imeli dovolj dela v gozda, kajti izvoznja ne bo padala, tem vee* rastla; za cesto zadostoval jim bo stavbeni les brez drv. — Vrhn tega je nova naredba tudi v tem ozirn mnogim v korist, da nimajo prilike hoditi v mesto, kajti maogi so poScali svoj zasluzek tarn, kjer so ga prejeli, in niso prineali nifiesa domov. Menim, da mi v tem oziru nikdo ne bo ugovarjal, kdor pozaa nase vozuike.
Ker je torej mnozina lesa tolika, da je domafini ne morejo izvazati, ker je sedanja voznina tako vi-soke, da je erar ne more placcvati, treba je v tej za* devi pomoci. Zdaj se posknsa s tramvajem, in resuo je zeleti, da bi se poskoSnja dobro obnesla, kajti potem bi tadi domacmi imeli primeren zasluiek. V ta namen naj bi obcrae §le podjetaiku na roko in naj bi ma rade dovoljevale proti odSkodnini svet, kjer bi se vozovi izogibali, vodo in take reCi. Ako bi se potem tudi ftvina prevec ne straSHa, morda bi SIo dobro. Ako se poskuanja s tramvajem ne posreci, siljenbo gozdarskt urad misliti na drago p o ra o c\ kerpri dosedanjih raz-merah nikakor ne more ostati. Tedaj vzame najbrze voznjo z zivino v svoje roke. Koliko zasluzka odtane potem domacinom, mi ni znaoo.
fz Koborida, 3. nov, t. 1. — Ko se je razS?-rila vest, da nas zapuati nas kaplan d. g. J. Murovec,
je hotel, da se njegova 5elja izpolni, ko so ga po preteku edne ore zopet reSili, rekel je cesar: Jaz sem bil zadnji ziv olovek, ki je ta notre sedel. Odslej naprej ne sm6 nobeden jetnik preatopiti praga ten jec.
In tako se je tadi zgodilo.
Poleg stanic viri ielezna laknjasta hraska. To hrasko, napolnjeno s papriko, ntikali so jetniku v usta, kadar je vsled bolecin npil, tako da kadar je nesrecueS dihal, bil je prisiljen pozirati pekoii poper.
Ne daleS od lesenih stanic stoji soba, imeno-vana trezna stanica. Tuso privezavali jetnike, kiniso hoteli razodeti hndodelstva, in so jih z najbolj nodlo-veSkim trpincenjem silili, da bi povedali resnico.
Sredi Btanice stoji tako svana trezna lestvica. Tadi na njej left voicena podoba v cloveskej veli-kosti, da se laze razvidi, kako so reveia ovijali in raztegavali nde. In ako nesretinez* tadi po tem divja-Skem po^etji ni hotel govorirJ, pod%ali so ma z go-jeSimi 2elezi in s kleficami.
Prigodilo pa se je potem, daje takpomilovanja vredni iieerecnik izpovedaval vae in pritijeval vsemu, karkoli so od njega zahtevali, samo da bi bil reSen groznih muk in trpljenja. Tako trapljeni jetniki so potem v nekaterih daen t strasnih boleeuiah umrli.
Mej tem emo bill priili do konea tega skalnega, jDtkZa^odplaH^a tonn^ppdJtcpa, fikp* djagedf^ j
presiniia je zaloat vae tr/aue in drnge farane. Nemilo se nam je zdelo. da izgubimo gospoda, ki je postal tako domafi v sredi vernih svojih ovcic iu vsem tako dra<*! Kako bi ne? Moz je bil v vsakem obziru zna-cajen, nepristransk. Kolikor so mu razmere dovolile, trudil se je tadi za narodno stvar. Moien ateber nase -Citaluice" se je zvesto potegovsl sa probajenje Ijud-stva. Prijazen je bil vsakemn; ni ga, da bi mn mogel ofitati kako razzalenje, bil je t resnici dober pastir; teiko ga bodemo pogre§ali t svojej sredi
Vi pa, JSastiti gospod, ostanite nam tadi na no-veia svojem mestu pnjatelj, ohranite nam spomin, kakor se hocemo tadi mi Vas apominjati. Pnstili ste naa; ali pnstili ato namv arcih hvaleien spomin, lju-bezen in udanost! ,Dancs takaj, jatri taml* — to je pa5 gaslo iivljenja; — toda 6e tadi ste so lo&li od nas, t duhu hoc'emo biti vender pri Vas. Zelimo Yam srecno is zadovoljno zivljenje tadi med novum Yasiaii ovcicami.
Prav ko to pinem, raznesla se je tu/na vest, da je po nesreiSi izgnbil na lovu zivljeoje Fr. Kranjec, *.govec v Mlinaken pri Koboridu. S tovarisem sla sta vcsela na lov, a dorail grede pade tovaria, puska se sproii in svinccne krogiico zadenejo Kracjca v desno ledje, da pade na tla. To je bilo popoludne okolo 2. are. Zvecer tistega dne izdihail p po prejetih sv. akramentih svojo dole. Kakojt. tn nesrela pretresla vae ljndstvo, to se more le misliti. Zalost je velika. Pad res da nesreca nikoli ne spi. Haj ranjki, ki je bil priljubljeu moi, ki je izredil duhovnika in ufiite-ljico, ? mira po^iva.
IZ Sebreij, dne 25. oktobra. — Kratke so bile beaede ki si jih, wdraga Soea% prinesla v Stev. dne 18. septorabra t. 1. kot vabilo k veselici. ki jo je napravilo nase bralno droitvo dne 20. septembra t. ].; ali izvraila se je tako castno, da sme naso bralno drustvo v resnici na njo ponosno biti. Program so naSi mladi diletantje tako izvrstno izvrsili, da 2i-vio-klicem in ploskanju zbraaega obcinatva ni bilo ni konca ni kraja; nekatere to6ke so se morale po dva-krat in trikrat ponoviti.
Da pa je veselica tako castno izpadla, pripomo-gli so najveu naii vnanji gostje, ki so nas tako mno-gobiojuo po<5astili, kakor Se nikoli prej, kakor se tadi sedaj nikakor nismo nadojali. Iztienadilo nas je prekrasno petje proti veeem omenjenega daeva, ki se je blizalo ua»i vasi, ko sta prihujala Cerkljanaka citalnica in Idrijsko rokodeldko bralno druslvo vsako s svojim pevskim zborom in z mnogimi udi. Foca-stilo je naSe drnStvo pri tej prilozuostt vefi odltdnib gostov kakor okrajna sodnika Tolmiaski ia Cerkljun-ski, vec castitih gosp. dahovnov in dijakov in drugih, kakor iz Jageisc, Dolenje Tribuae in iz drugih kra-jev. Ni moj namen, takaj vse natauko opisovati in pripovedovati o tej veselici, ker bi moeebtli marai-kedo rekel, da se sami hvalimo. To pa reeem, da vsak obiskovalec se je pohvalno o nji izrekel, in vse je tako reklo, da kaj takega v Sebreljah ae nikoli ni bilo. Hvala torej vain vsem, ki ste nas obiskaii pri veselici dne 20. septembra t. L Yi in vase hvale vredno vedenje ostanete namle dolgocasa v blagem spominu, in zeljno pricaknjemo, da bi ie kateri krat takaj skupaj v prijateljski, bratovski ljubezui kateri veaeii vecer preziveli.
Kakor ae cita po dasuikih iz raznih krajev mile nase slovenske domoviae o strasaih nesredah po na-ravnih nezgodah in povodojih, tako je tudi naia ob-6ina to leto po teh nesre^ah zelo hudo zadeta. Toda je dvakrat tukaj silno hudo gospodariia; prvi6 je ne-Bla belo zito, drugic pa ajdo, tako da je ves pride-lek za letos posebao okolo Gorenje vaai skoro po-polnoma unicen. Yse poti in ob^inske cesto je voJa to Ieco dvakrat tako hudo razdrla da niti   hai-ii m
ri, nego amo bili noter prisli, na disto naaprotnem konci Spilperka stopili amo zdaj na pronto, Laie vzdehnem, ko zopet zagledam beli daa in so se vrata za nami zaprla. Kar sem videla in slisala ? komaj kratkej pol urici, zdele so se mi strasne, neverjetne sanje. Bila sem preaunena do dna duse.
A ti grozni podkopi, katere sem do to opisala, odpravili se niso se Ie pred tridesetimi leti, temveS ie pod cesarjem Leopoldom II, tedaj pred bliza sto leti. Od one dobe naprej, dokler niso bile Spilperike jece leta 1855 popolaouia opuacene, zapirali so onde samo za malo casa in v poboljaanje le takine jetnike, ki so se astavljali svojej kazni ali pa ki so se v jecl grdo vedli.
Na desnem krilu Spilperka stoje, kakor ie po-vedano, manj strahoviti podkopL po njih jefiah, da-si so podzcmske, se pa vender p0 dnevi brez Iudi vidi in hodi. Skoz majhoa posamezna okenoa dobivajo svitlobo, da je v njih nekak aomrak. Po teh podko-pih je le malo obfinih jefi, temve5 jece so tu razde-Ijene v precej velike poaamezne proatore. Po njih je nekdaj sedelo maogo imenitnih oseb najvec piemeni-taSev in vojaskih castnikov in sicer zastran politidaih pregreskov. Vsaka teh jec ima pred veio table, kjer stoji napiaano ime nekdinjega jetnika.
em*
\ bilo mogoce po njih. toliko manj je bilo misliti na } vozojo; torej je bilo treba veliko dela in popravila 1 in precej novcev posteti^ predno ao se toliko popra-J vile ob&nske ceate, da je bilo zopet mogoc'e voziti I po njih.
I           $koda zarad teh nezgod se ne more v nasiob-
I 6ini ra^uniti na stotake, ampak sme se reel, da je I je na vefi tisu6. Tako velikih nesvefi po hudi nri I pri nas nikdo ne pomni, ia *3og daj, da bi jih tudi I v prihodnjic* nikdo vec ne dozivel.                        Z.
PolM&nl preped.
Ilazni odseki obeh delegacij marljivo dela* jejo; posebno se po svoji pridnosti letos odli-knje ogrska delegacij a, ki je se svojim dclomv odsckih skoraj uLe pri kraji in nadejati se je, da bodeti obe delegacijt dokoncali svoje delo-vanje do 20. t. to.; v proracanu za 1. 1886 nastavljene vsote treh skupnih ministrov spre-jeli so odseki skoraj brez spreraembe in brez kakega ugovora, ni dvombe, da je odobre tudi skupscine. Ali veLjo pozornost ko razprave o proracunu vzbudil je odgovor ministra zananjih zadev, grofa Kalnoky a, na razna vpra§anja o-grskih delegatov glede na§e zunanje politike. Izmed raznih vprasanj bila so tri naj imenit-nejsa: v kakih razmerah je naia drzava z Nem-Lijo, z Kusijo in kako hoce Avstrija postopati proti nastalim prcmembam na balkanskem pol-otoku? Giede" Nemfiije in Rusije se je minister skliceval na izjave lanskega leta in dolucno zagotovil, da razmere do Nem6ije so najbolj§e, da Nemcija racuna na naSo zanesljivost in mi na njeno in da dogodki na Balkanu teh razmer niso spremenili. GledS Knsije je omenjal minister, da med naso drzavo in med Kusijo razen medna-rodnih dogovorov ni nikakih drugih; obslojece dobre razmere so tiste, o katerih je natanfineje govoril lansko leto. Zarad mnogrh vaSnih med-scbojnih razmer inoramo si v obojestranskem in-teresu prizadevati in 2eleti, da si ohranimo pri-jateljstvo z Rusijo. Vsak avstrijski ministek — pravi dalje Kalnoky — si bode moral prizadevati, da se z Kusijo, z nasim najvazuejSim in najraoenejiim sosedom, sporazurni. Tadi to grenko kroglico morali so pozreti ogrski sovinisti, kateri so do zdaj najrajse slisali in govorili le o kriku in ropotu proti Ktisiji. Kar se tice do-godkov na vzhodn, je rekel minister, da se o dejansko izvrsenem zdruienji Bulgarije in Ru-melije ne more govoriti, da se od nobene strani ni pripoznal j,fait accomplift, in ker je vsa za-deva ie nere§ena, manjka torej se vsak pred-jtogojt da bi se razlirjale tadi dnige drzave. „Status quo anteB pomenja ohranite? prejinjega polozaja v smislu berolinske pogodbe. Bb Srbi* jo smo mi v razmerah, kakor prijatelj s prija* teljem in dobromislecim sosedom, ki o prilikah dobre svete daje; take svete smo dali njej, opo-minjali smo pa tudi Grke k zmernosti in pre-vidnosti. Tako je stali§ce vseh treh carskih vlastij in nadejati se je, da se njihovemu mo-ralnemtt irpliva posreSi avesti prejinji polo^aj. To je kratek zapopadek ministrovega odgovora, kakor je dose! v javnost. Bode li tudi konfe-renca v Carigradu sklepala v tem smislu in ce tudi sklene, bodoli se Bolgari kar z lepa tudi podali, je drugo vpraianje, bode namesto ministra odgworila prihodnjost.
Y navzocnosti cesarjevida, ministrov in raznih dostojanstvenikov se je 4. t. m. zatvorila ogrska dezelua razstava; cesarjevifi kot pokro-vitelj rnzstave se je vsem zahvalil za po^rtoval-ni trud in povdarjal pri razstavi pojavljen raz-Yoj Ogrske.
Hrvaski zbor je zopet pri6el svoje delova-nje; r pnri seji je Srb Subotio vlado interpe-loval, ali je u2e predlozlla najvi§jemu potrjenju zakon, ki zadeva Srbe, vlada pa je predlozlla postavni nadrt o preustrojbi uprave.
Na Pruskem so se vrsile volitve v de^elni zbor j razne stranke povrnejo se skoraj v prej-§njem stevilu, tako da zbornica ne bode imela spremenjenega lica.
Francoska zbornica je sklicana na 10, no-rembxa-
Ha Balkanu so razmere §e vedno nespre-menjene, ker se je redno posvetovanje konfe-rence v Carigradu zavieklo, ko se je Turdija obotavljala imenovati svojega zastopnika; sled-Djic je vender tudi tega imenovala in zastopal jo bode finandni minister Sever Pa§a.
Domade in razne vesti,
Njeno TeH^aastVO presvltla cesariea vrnila se je Be svojega potovanja iz jutrovih dezel. Pomu-dilft ae je dva dni v Miramaru in je odpotovala potem na Ogersko v cesarski grad Gudollo; kjer oataue cesarska drufcina do bozicnih praznikov, kakor druga lota 5 a potem pojde na Dunaj.
Slovensko bralno in podporno druStvo v Gorici bo imelo prihodnjo nedeljo, 8, t, ra., ob ?. uri zveder v novi dvorani Marzinijeve gostilno, ki se bo VBled pogodbe prepuSfiala ditalnici in redenemu druStvu ? zabavne namene, domado zabavo, ob-stojedo s petja, govora in 'sredkanja. Domaci pcvci so na to uze pripravljajo ia obedali bo tudi druStveniki pevci iz St. Petta, ki so dobro izvessbani, da bodo poma-gali tisti veder, tako da se je nadejati lepe zabavo. Dm-stveni predsednik bo govoril o slovenskih druStvih v Gorici, da se nekako pokaze, a kakim uaroduim ka-pitalom so se preselili Slovene! s Travnika v Trzno ulico k g. Marziniji. V pcznejih lotih bo kdo labko primerjal sedanji stan goriSkib. Slovencev z onim, ka-terega pridakujemo od bododnosti, katori ne izostane, ako «e bo narod drzal idealov in se ne zgubi, v ko-ristolovje in kruhoborstvo. Yzviseni idoali naj nam bodo zvezde voditeljico v naSik podjotjih in prizade-vanjih, da bomo V delu samem dobivali mod in ve-Belje do daljnega dolovanja. Sredkanje bo sluzilo v zabavo in pokritje morebitnih stro&kov po dolodbi druStvenih pravii. —- Vsi druStveniki in njib druiine, kakor tudi prijatelji in podpiratelji druStva se uljudno vabijo, da bi se obilno adeleiili to prve zabave v no-vih druStvenih prostorih. Hi nam treba posebe ome-njati, da goapodje ditalnidarji, ki so biii pricujodi pri porodu podpowega druStva, bodo tudi pri tej voBelici v obilnem stevilu zautopali najstarie siovensko druStvo v Gorici.
Rajmund Sinek, c. k. davdni priglednik ali kuntrolor v Tolminu, spisatelj knjige, katero smo zad-njid oineuili, iineuovan je o. k. stalui davkar za Lo-Sinjter pojde, kakor se pripoveduje, v krafckem na avoje noro mesto. Ceatitamo delavnemu uraduiku, ki si je zapamti! bcsede, da ne kar zapovedoje mu stan, ampak kar more, je moz storiti dolzan.
Kupdijska abornica goriSka imela je 15. okt. sejo, v kateri je odobrila proradun za leto 1886. Med zdatnirai podporami odlocila je tudi dipkarski soli na Otiici 100 gid. 0 zapiauiku te sejo drugi krat kaj ved.
Novo pokopali&ce v Gorici bilo je tudi lotos na Yernih dus dan modno obiskovano. Dan prej ni bilo mogoce id na pokopalilce, ker je ves dan dezevalo. Pri tej priiiki se je zopet pokazalo, da on-dainjt svet ne odgovarja svojemu namenu in da bo treba skrbeti za novo pokopaliSde prej nego kdo misli. Iz tega razloga nismo za to, da bi se zid&la na pokopalifidi dragocena kapela, ampak sezida naj se )e zadasna za kakih 4-6 let, kajti nikdo ne more zago-toviti, da ostane pokopalibcedaljena sedanjem mestu, posebno ako se napelje mimo njega pitna voda za mesto, kakor se zdaj govori.
Pes nekega gospoda posredno tudi nam no da miru, ker f.e zaganja brez povoda v mirne ietav-ce, ki potem tozijo gospodarja radi odskodnine za prestani strah in bolecine, in se nazadnje na nas obradajo, ako niso mogli vsega dosedi, kar so zeleli. Prosimo laatnika onega psa, naj ga priveze, da ne bo kial, slavno gosposko pa, naj ostro kaznuje prestopke zoper vamost iivijenja, da bo Gorica v resnici avstrij-ska Nizza, kamor bodo tujci zahajaii brez strabu, da bi jib na sprebodu pes ugrizel.
Profesor Fr. SukJje je odlozilmaudat drzav-nega poslanca ter se priporooa Dolenjcem, naj bi ga zopet volili. Meoili smo, da g. ^uklje pofiaka v drzav-nem zbotn obravnavo svoje voHtve, kjer bi imel priiiko, da bi navedel vse razloge 9Ljubljanskega li-8ta" za veljavnost svoje volitve, a stotil je drugace, in neki dunajski list meni, da to se je zgodilo med drugim zato, da bi se na Donaji ne opisavala ona yo-litev, katera je delala nekim visokim .osebam ioliko preglavice„
V Trstu vrgile se bodo volitve v metno stara-Sinstvo, oziroma v deielni zbor, od 30. nov. do 13. decembra. Volitev se udeleli tudi 380 volilcev, kate-rim je mestno iupanatvo do zdaj zanikalo voliluo pra-ˇico, kateri so mot ali vsled tega pri upravni sodniji na Dunaji iskati pravice, ^er jib je zagovarjal dr. Babi.
Odprto pismo gospodu I. CotiC-u, za-dasnemu pristavu na slovenskem oddelku kmetiskc Sole v Gorici.
Pri javni prefekuSnji Va§ih u^encev iz trtorejo in kletarstva dne 27. p. m.? izpraSevali ste goopod Cotifi nekega ueenca o pravilni napravi belega vina. Mej ostalbn ste prasali: No, koliko 6asa pustijo pa v Yipavski dolini inoSt belega grozdja na tropiuah vreti (sic!)? U^enec Vam je odgovoril: po 48 ur, In Vi sami ste po tern prav glasno, recimo markantno _povdarjaIi,_ da tako ravnanje ni kakor ni pravo, ker postane potem belo vino prezagatno, pretrdo; fiemur Vam je vpra-§ani u6enec vestno pritrjeval,
Da sem 48 urno kipeuje moSta navadneg«. belega vina na tropinah Se lo jaz v Vipavsui dolini (menim kranjski del) pviporofiatipri-6 e 1, doolin so ga prej splolno, in ga sem ter tja starokopitnezi Se dandanes tudi po 6 do 8 dnij na tropinah pu§6ajo, to v6 pa6 sleherni, za sfevar se bri-gajo^i Vipaveo ali Gonean, in to vedoli ste gotovo takisto dobro tudi Ti g, CotiS, kajti sieer bi se ne dr^ali tako strogo Stevilke 48 ur, ampak govorilili, ako bi imeli Vipavoe splok ? misli, o dne-v i u k i p e n j a.
Vi gospod Ootid ste torej v prifio mene — ne da bi me pa poznali — moj nauk kot neprav, tedaj napafien proglasili. Na sami preizkuSnji Yam nisem mogel odgovoriti, odgovarjam Vam torej po tej poti javno danes. Odgovarjam Vam pa le za to, ker to odmene zahteva strokovnjaSka 6ast, kajti sicer bi se o meni lahko reklo: „kdor moUi, pritrjuje."
Vidite gospod Ootid, jaz sem earn ;rojen Vipavoe, in kakor tak, Bin nekdaSnjega nafvedjega vi-pavskega vinogradnika. To navajam le zaradi tega, da bodeto preprifiani, da sem imel Xe od najmlajlib nog obilo prilike opazovati, kaklen okui pri bolem vi-nu Vipavcem samim, osobito pa njih vinokupoero ugaja. Prvi kakor drugi zahtevali so vedno bolj, da, oel6 odlocno zagatno belo —• nckdaj: rudede, ne drno) vino, Milemukso rekli. da je flpremebko«, in kakor tako po njih lnlslih netrajno, nostanovitno. Ko sem lota 1873. na svoje sodanje mesto na Slap pri-gel, ni se okus Vipavcev, kakor tudi okus njih vi-nokupcev ejsto nift izpremenil, Le toliko sem pa6 opazil, da so v veliko obilnejSi meri nego nekdaj, goriSki krfimarji, goriSki vinokupoi no belem vipav-skem vinu popralevati pricoli, in da je vsled tega, kakor se je snloh slilalo, lmsim vrlim Bricem s pro-dajo njih „milih vintt, bolj trdo hodilo, zaradi desar jim je — ako se ne motim — gospod kolega Porte piiporooal, da naj od stare obi6ajne naprave belega vina, nekoliko oonehajo. Tukaj na Slapu iz-rodilo se mi je gospodarstvo male gra§5inice, na kateri sem imel cisto iz nova gospodariti prideti, in to pa tako, da bi gospodarstvo kaj neslo, ne pa le eksperimentovanju sluSilo.
Da Vipavci sami, kakor tudi kupci vipavskega belega vina, ako se sme tako reel, pravega vinskega okusa imeli niso, to je, da niao ljubili kakor Nemci, Francozi, Magyari, Stajerci itd. milih belih vin, ampak bolj zagatua, to sem jaz torej predobro ve"del. Sicer jepa, menim, zavsacega cloveka pad ono pravo in dobro, kar se mu dopada, in naj man j si pusti v okusu jedij in pijad zaveden dlovek kajoktroirati, tojeusiliti. Ta misel me je vodila, da nisem kar na mah stare naprave belih vipavskih via popolnoma zavrgel ter se sam v go-spodarstvu disto novo naprave poprijel. Ta misel me je vodila pa tudi, da nisem kar javno uciti pridel: prod z vsem kipenjem na tropinah, poprimite se no-vega nemskega nacina, kakersnoga sem se v Klostor-neuburgu udil. DrM sem se sam v golskem gospo-darstvu zlate srednje poti, puScal sem bele moSte po 48 ur le na tropinah kipeti, priporodal sem to i drugim ; in danes dez 13 let se disto nid ne kesam, da sem tako postopal. Uspeh je po moji zelji,J pivci so se milejsemu belemu vinu dobro privadli, vinograd-niki pa tudi, in poslednji so §e vrhu tega do dobrega prepricani, da so tako napravljena bela viua stano-vitnejsa mimo prejsnih. Vi g. Colic, ate so morda kedaj tudi kaj narodnega gospodarotva udili, in po tcra bodete pad vedeli, da se je producentu ravnati po koosamentu, ne pa narobe. In doaledno temu stavku, ni torej tako BtraSansko napacuo ravnano, ako moBte navadnih naaili belih vin namesto 1 e 3 0 do 36 ur, kakorVi udite, celih4 8, kakor jaz udim, na tropinah kipeti pustimo. 0 finib bo-teljskih belih vinih, to se ve, da to ne valja.
Toliko v opravidenje, zakaj jaz moSte belih vin po 48 ur na tropinah kipeti pustim, in zakaj to i drugim Vipavcem priporodam. Navedel bi za to mo-jo postopanje lahko se druzih kletarskih, (iz narave naiega Bvetd — nase zemlje — in iz narave naSega podnebja izvirajodik uzrokov; pa demu, saj bode vsak ditatelj ze iz dozdaj navedenuga lahko izpozaal, kako je Vam gospod Ootid slo pri preizkuSnji le za „d 1 a-ko v jajoi" ne pa za resnobno razpravo predmeta.
Vi ste pri izpitu o napraii belega navadnega | fina ^PdeCe pdgovpre $frw pdpbrav^ji j pot^e»»U
kakor: 1. Za napravo belega vinase grozdje najpred >a mrezi oroblja potem na mlinv. zmaati, Prasara, ali se v praksi res tako postopa? Ne! je odlodni odgo-vor, kajti-vsak kolidkaj veSdi kletar pad vd, da se grozdje, ako ga jo kolidkaj velika mnozma, prak-ti d n o najpred na mlinu zmrsti, in potem ie le zma-Sceno na mre^i roblja.
2)  Orobljano in zmaSdeno grozdje se spravi v kado, kjer se vrhu tropin prevrtano dno polo2i terse z njim tropine pod moSt potlacijo, da ne more vrhu njih oik nasi a tt. Ali je temu v praksi res takoP Ne! je zopet odlodni odgovor, kajti tropine (pelki in lupinioe) se le pri napravi drnih vin pod moSt spravljajo ter ob-drzijo, da dobi vino ved barvila in zagatnosti, nikdar pa ne pri napravi belih, katera naj bodo miloga okusa, katera so po trditvi gospoda Cotida U prozajratna, ako 48 nr moi^t POD TUOP1NAMI kipi.
3)  Glicerina se dodaja 1 do 20/0, in to le sta-
Mnh^fey^111 BI 4icBBra H-
Ali jo to reap Zopet ne, kajti navadnim vinom (in le o teh je bil pri preizkulnji govor) dodA se 0.5 k vedemu l0/0 glioerinaj in da utegno glioerin ? vinu, bodi si v mladom ali v sta-nem, OP1NJE PBOUZROfilTI, je tudi disto nova kemidna iznajdba gospoda Cotica, kajti sieer je sploh znano, da je glioerin postranski produkt alkoholidnega y?0^^oiita» ozipomil 8ladorflt >n da on NIEAEB. GA KIPBNJA ZWbW NI, IN PBAV ZARADI
?L$&~mmmo GA vtN0^ V POTR1BI NAMESTO SLADORA.
4)  Ako je za presnemRnje vin slabo, ne jaino yreme, presnemlje se vendor, PA KMT SE MORA ZAKADtTI DOBRO Sl5 ZVESPIiOM. Goipod Ootid I praSam Vas, kdo bode 1. v dobro 16 Soploin zaka-joni klcti delal, oziroma dihal f ia 2. kacega raotoo-rologidnega upliva na zrak kleti — in le 0 zraku. to je; 0 pritisku, 0 gostosti 0 vlaznosti, 0 elektrlki zraka v kleti, more bfti pri neugodnora vrcminu govor je vender dim zvepla, ali kemidno refieno iveplena 80ki«lina?PP B kem(jo pad niita posebna manea, gospod Ootid, neP —
B) V trtoreji priSli ste i na rudninska gnojila. Udeneo naitel Vam je vsa dobro, le na ©no ate ga Se le VI opozorili, in to je bil PREMOG. OD Kl-DAJ SE VENDER SPREMOGOM GNOJI? KAKO PA RAZPADA PREMOG V ZEMLWPPP -
Ako bi se ne bil mej preizkuSnjo z uzviieno osobo razgovarjal, sliial bi gotovo Se marsikako in-teresantno novioo, pa zagotavljam Vas, da mi jilt jo bilo ze tako dez ia dez dovolj. Dovolifce mi vender Se eno vpraianje: Kako pride to, da so VaSa le-toSnja bela vina, de tudi so le 3 0 do 8 6 ur ki-p e 1 a na tropinah, odlodno zagatnejia, nego vsa naSa tukaJHnja., katerih imamo Stiri veliko sode pri 48 urnem kipenji P Ali je to prav, da v teoriji 0 30 do 36 urnem kipenji govorite, v praksi pa — kakor je to gospod Zepid priznal, moSt tri dni, to je 7 2, r e-ci: dvainsedemdeset urna tropinah kipeti pustite???
Bodi dovolj. (Konedni odstavek in nekatere prejSnje stavke smo opustili, ker so se nam zdeli osebni, proti g. Cotidu. Ur.)
Toliko a primernim spoStovanjem
RIHARD DOLENC.
Vodja deielne kranjoke vinarako
in sadjarske Sole na Slapu.
Slap dno 2. novembra 1885.
Potrtogft srea naznanjamo vaom p. n. sorodaikottt, pri-jateljom in znancem, da jo nasa proljubljena mati
APOLONIJA BENKO
v nedeljo dno 1. t. m. po kratb", mu5ni bolezni previdona ss vsemi tolazili na§o sv. vere t 64. letu svojega iivenja mirno v Gospodu zaspala.
Ob enem so zahvaljajemo iz dna srea na§ema fiast. da-hnvnemu pastiiju za ljubeznjivo skrbnost, s ktoro so jo bla-govolili pripraviti na zadnje poiovanjo in za milo tolaibo, ki so jo t Rrce ulivali plakajofii rodbini; potom pa tudi protest, duhovnikoma iz eosednih vasi, sorodnikom, prijatoljom in so-sodom, ki so jej v tolikem Stovilu akazali zadnjo dast in nam s tern na najblagji natin izrazili svoje Bofiutje.
Nopozabljiva rajnka bodi priporoSena blagomu spominut
Staroselo 5 no7embra 1385.
2alujo6a rodbina.
Stavbinski slogi,
zlasti krscanski, njih- razvoj in kratka zgodovina z do-datkom o zidanji in popravljanji cerkva. V tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 slikami. Spisal J. I?LIS, Spirituval v knezo-Skofovem semeniSdi. Ta knjiga je ravnokar izSla v nKatoliSki tiskarni" v Ljubljani in jo prodaja v Gorici po 6 gl. 50 kr. izvod M» Oopj
ymmm
\
J*^m%             Podpisani si iteje t tot, naraaniii
*^^H                alavnemu obcinsrvn, da ˇ svoji »-
^^L               l0gi ˇ Gosposki  .licistlOima
^^^^ po novcm narejene WaP«BSB>     (evlje za moike po 3nQ!e§kem naftnii 2 elastiko vse en kos.
Zoloiil bo je ssa bliinji ziraskt cas a raznimi vr-staml ZeTljeT w prrih toTaren dunajskin in P*ri5kili (aa&n Pinetot) za gospe, gospode in otroke. Tod, je ixbomo preakrbljcn s pantoflji X Mm * ^snj* to » fclobueipe Preizew* » daje wiriit rposabai delaTnioi pod Todatrom teWega awjstra wo^odelo «Ii popm»Npnje, in nt po najaiijl cam, Cevyi.ki ne
Prepokorni
EMU*
GENTILE. ||
UZE SO LET
obstojeda, dobro Eiuuaa Staquna a»«lebeU
;n[it(i.lirt;ri
prtj Tint SWwmjwi H* 3118**1
razprodaja vso tvojo zalogo ravih tirnslcili | volnenili rob
ostalih kosih za mozko obleko,
dostujotth za celo obleko, ]
,mrei suknjo, hlaCe in telovnik,
p_. ?aeh barvah in nepokonL-
nwlodnjih dveh nlzko doloienih
~H7 vrsta za popolno obleko .   .   .   .   gl. 3.50
I. vrsta ,       ,       ......M**°  .
Od teh ostalih   kosov se no razposdjajo uzorct, j
pac pa so zwreiem a ten jatno, da Yzaniem blago, Id ]
ne bi ugajalo, brez obotavljanja nazuj.                         i
Razpo§Uiajo tsi omenjeno robe, ne da bi SC za- |
raennlll stroiki jaboja proti postnemn povzotju ali j
*   * denar.
IJoSef Galot,!
1 1
I
trgovec mi debelo in na drobne
v lEtastelji,                 M
naznanja slavnema obLinsftu, da ima ˇ avoji  i|j j
II gtacuni veliko zalogo TBakoTrttnih igrac, no-  k^>
1" 1 toatij in razlicnih  punLik z obleko  in brez  f_*|
! nje, razne rntn Toloenegn blaga, rokaviee,  [j
erne omtne rate za duhoTnike, zapestke raz-  f|
p J nih trat, akoroje,  Tolnene  tarlje za zimo 8  }
U podplati in btez njih vsnke felikoati, in pwv  ;|
91 mnogo dragih recij: najfineje podobice iz Pa-  ;
riia, svetinje, razpela vaake vrate tudi z nikla  '
ji in bele koati a atojalom, kipe, rozne veace  |
najratliinejSih vrat in tndi z biiernih matic.  [j
sajfineji na Teriiiei se srebra itd.                     '
Cone tako  nhkr, d* »e ni bati tek-  '
OzMnilo.
Ravnateljstvo zastavljavnice (Monte di pieta), vstanovljene po grofu Thurnu v Goriei naznanja, da bode dne 7. decembra zafiela javna drazba (kant) nerescnih zastav III. cetrtlcta 1884, t.j. tistih, ki so bile zastavljenc meseca juliju, avgusta in septembra 1884.
¦Ravnatelj: D. LOVISONI.
, w> raotanja.

POTMHE IN BLA«0
__                          spravlja t
Ameriko
najbolje in najceneje
Arnold Reif, na Dunaji, I. Kotetorairingh. St. 9
(NajstarejSa firma te vrote.)
je odlo&to najboIjSe zdrarilo zoper protin ter raTmatizem, ti^anje po ndlb, bolefibae v kriii ter ziyein, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo JSasa ie se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj so samo „cvet zoper trganje po dr. Malia" x |zraTen stojeLim znamenjem; 1 Bteklenica 60 kr.
_ Zahvala. "^Wl
* Goapodu pi. Tmkoczy-jn, lekarjn r Ljubljani.    , Moja mat: so na profinskej bolezni na nogi silno j trpeli in razna domt>2a zd.-ptlla brezr»peino rabili. Ko jepa bolezen fiedalje hujga pribajala in nze Tec dvij   alto mogli ] stoplti na aogo, apomrlm se na Tai dr. Malifev protinski | cvet po 50 sr. ter si ga nemndoma naroSim. In res imel je ; dudOTit Tspen, da so se po kratkej rabi oprostili nracnin  j boleein. S popolnim piepriSanjem priznavam torej dr. ! Sfalieov protinski cvet kot izvrstno zdravilo in ga rsa- i kemn bolniku t jednakej bolezni priporoeam,  Vasoj blago- ! rodnosti pa ixrekam najprisrenejio zakralo at vsem apoito-tanjem ndani ___               Franc Jng, posestnik y Smarji pri Celji.
MT Planinski zeligeni sirup kranjskj, "^jm
izboren zoper ka&elj,  hripa»oat, Tratobol, prsna in pljocae bolefine; 1 sieklenica 56 kr. Korisinejsi nego vsi t trgoTinih se nahajajoci soki in i'nop?. i^" Kri eistilne krcglice, c. kr. priv., *^g
ne smele bi se t nijednem gospodinjrtrn pogresati in so se nfe tisnfikrat sijajno osvedodile pri zabasanji cioreakega telesa, glaTobolo, otrpnenih ndih, skazenem ielodci, jetrnih in obistnn boleznih, t 4k.tn!jfth 1 21 kr.; jeden zavoj s 6 ikataljami 1 gold. 5 kr. Hanje od enegs zaroia se a poito ne razpo&ilu.
Narodila se izvr§e: najhitieje s poStoiiu poTze^em in Adresa je:
Ita Wffl5l-\i it Mm h$ t Ljriljui.
I  Delovodji |
"i samakega atanu isfie bo t mebanicni umetni I mlin na Kranjsko na dezelo. Proailec mora biti • mora neozenjen, znati pisati in nekoliko rafiuoati I ter mora biti w&6 slovenakega jezika. Stroga i ' poStenost je neobhodni pogoj; proailec mozke ' i 8tarosti ima prednoBt. STaalov mlina izv6 se i uradnistvu .Sooe.*1
*w,»i^»»"fc'^» ***||*«javz iy»ip" i
Gotov pomodek.
Vfodko dobi pla&lo fcitro nazaj,   ako bi ostal raoj
gOtOTl
ROBOBANTIUM     (pomocek, da brada raste,)
brez napeha. Ima tudi goior nspeb proti pleii, izpadanju las, luski-nastigiavi in osirljenju las. TJspeb je gotor po nckaterem Jrgnenji. IDelujehitro. Izvirna steklenice razposi-ja po I gl. 50 kr., stoklonico za ponku-snjo po 1 gl. I, 0 r o 1 i c h v Drntt. Za* loge: v  Goriei:  Cristofoleiti, lek.-.r; t Tratu: Pare! Rocca, Iekar r mt-stni palafii; ˇ Ljubljani: Ed.  Mabr; v _______      i a d r a: N. Androrieb.
Roborantinm rabi so pogoato z nspebom tndi proci slabosti spomina in bolesti v glari, kar se laibko dokaze se sprideTaii in zahralami.
NB. V imeaovanih zalogah dobi se tndi ustna karpaska roda Groliehova, gotova pomoc zoper ysakorino bolenje zob, neobbodno potrebna, da se ohrani njih lepota, izrrstno sredstro, da se obrantjo in b\-stijo zobje, itsta in lesna, sestavljena iz zdrarilnih korenik morarskih Karpat; p r a r e steklenice po 60 kr.
EDINO
v najvecji krojaomoi za moikd
ifiimcia STiiMNi
I nahajajo bo izgotovljeiie v neizmeruo izbero
; povrbne suknje za mofcke podobloftene
z volno.....po   gl. 10 do 40
popolna obloka za moztce, li$no delo po   gl, 10 do W blade za mozke, nov kroj     .       . po   gl.   3 do 10 | Montaohikoff za mozke ,      .       . po   gl. 14 do 26 halje Nordpol (sovorni tecaj) noizmer-
nega trpeza                            po   gl. 10 do 12
Popolna obleka za decke in otroke, za sobo, ' plaSci za <Ie2 nopremoCljivi, Levlji za lor, rrhu tega
130f3tATA 2S_\.I^OG^A.
pia56ev vathcrproff', dolman, gacco za gospo — za to blago odprt se je v ve^jo *loLnost gospodov odjeninikov poseben odd'Iek v posebnem, lo-denein pro»tora blizu prodajiJnice.
ntooff is ponhBs sukoje n otroke oi 2 let in nl
Blago vsako vrste za delo po meri, ceno prar flizke, delo li^uo, strari, ki ne dopadajo, «o zmenijo | brez teiare.
Ediua zaloga srajc, jop, izvirnib »vitie z ˇolne iz imenitne tovamo v Idtockolmu pod odgoror-nostjo prof. dr. Jagerja.
IZYistno isMo ioj
lasten pridelek         6
posestnika  AvguStina Bitossa      § iz Vizinade,                     Q
prodaja se na debelo                  X
Via deUa Croee v Goriei St. 9 }{
blizu Pretura pri sv. Aatonu.                |#
AntirrheitniOU, najboljse zdra-nlo proti preblaje-nju in 6c bolijjo kosti, proti hromoti delavnih cutnte, bolodinam v krizi in v prsiii, prebladnim boleiinam v glavi in v r.obeh. Steklenica 40 kr.
Pastlle SantOUinske; (kolesca zoper gliate, u-kuseuo zdravilo zoper gliate, gkatljica 10 kr., 100 ko-scekor 50 kr., 1000 kosdekov 4 g!d., SOOO koadekor 6 gl.
Salicilue pastile proti prehlajcnjii,   naj.
boljsi pripomo&ek proti daTici(difteritis), pljucnim, prsoim in rratnirn boleCinara, zoper kaSelj in bripavoat; Skat-ljica 20 kr.
ZellScni prsni Sirop. To iz zdravilnih zeliSc izdelani sirop se rabi z najboljsim uspehnm proti vsem prsnim in pljuCnira boleznim, zaslizenju, Va&lju, hripa-vosti, dusljivemu kaslju itd. OdraiCeni naj vzamejo 3 do 4 zlica vsak dan, otroci pa toliko LliCic. Stoklenica 36 kr.
Tu navedena,  kakor vea
druga z d r a v i ] a ee
zmiraj aveza dob6
v lekarni
BPri Angelu"
v Ljubljana na Dunaj ski  cesti, kjer se narocila tdkojpopoHi proti povzeliu tsvrsujejo.
PonajviycDipoveIjii\jeg. tfjfo ces. in kr.  Velteans^aT^Q
Bogato zalozena, po c. k. Todstm              ^?P            loterijskih prihodkor zagotoTljena                    _l_
XL DRZAVNA LOTERIJAo
¦"¦" s* sfe«|M T«j«ik« €ete«4«Iae a«a«a«. "9f            -
y skuDieffl uta mmm g«i4
in sicer: 1 glavai dobitek s 60.000 gld., 1 glavni dobitek s 15.000 gML 1 gOavm dobitek z 10.000 gld.. 1 glavni dobitek s 5000 gld. euotne papir»e rente,
I riSfit^tt^V^^r^^^0 J?0!?1- ia » *>WtWpo»» gl. enot^ p*pime rente, slednjic dobitki | T 8«tOTim po 100 rf- SO gl., 60 gldM 40  gld., 20 gld., 10 gld.. 8 gtd. in 4> gld. t akupnem   znesko 100.800 aid.
Sreafca-lo se bo neprel-licljivo 39. decembra. JtS^S, ,                        MP* mae*«K«SKa» mtfkwvm*.^ 23 4&A- ^** 'mrm "^B
NatanCneje dolo5be obsega igrami nafirt,  ki se dqbiva   brezpIaCno pri oddelku  za drzavno Ioterijo (Stadt Riemer-gasse 7, 2. Stock, im Jaeoberhofe), kakor tudi pri mnogobrojnih tazpeSalcih.
S Srecke me d«pog!jeJo po^talne praste* S
C. k. vodstvo loteryskih prihodkov,
oddelek za drzavno Ioterijo.
Na Dunaji,
oktobra 1886.