Šenčur je praznoval — Šenčur je v soboto, 10. decembra, praznoval krajevni praznik. Na proslavi je govoril dr. Joža Vilfan, med množico v dvorani so bili tudi Se živeči borci Kokrške čete, kije bila ustanovljena 10. decembra leta 1941. Šenčurjani bodo odslej na ta dan praznovali svoj praznik, (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXX. Številka 95 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ĆP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE Kranj, torek, 13. 12. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, fed januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 ko(> poltednik ob sredah in sobotah, od jurija ' 1974 pa ob torkih in petkih: LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Bogat in zanimiv sejem Poleg raznovrstne izbire blaga in izdelkov bodo na letošnjem novoletnem sejmu v Kranju vsak dan prireditve dedka Mraza, predvajali bodo risane in smučarske filme, prodajali novoletne jelke, obiskovalci pa bodo lahko sami prodajali smučarsko opremo — Elan in Almira bosta pripravila posebno razstavo Kranj — Predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Leopold Per-nuš bo v petek, 16. decembra, ob 9. uri dopoldne odprl v Kranju osemnajsti mednarodni novoletni sejem. Predstavniki delovne organizacije Gorenjski sejem Kranj napovedujejo, da bo letošnji sejem bogat tako glede izbire blaga kot glede različnih prireditev. Na sejmu bo letos sodelovalo 68 razstavljavcev blaga za široko potrošnjo. Raznovrstna bo izbira stanovanjske opreme, bele tehnike, akustike, dekorativnih izdelkov, konfekcije, igrač, knjig, kozmetike in krzna. Za vse blago pa bo veljal poseben novoletni popust. Prireditelji so si letos še posebej prizadevali, da bi sejem čimbolj popestrili v znamenju novoletnega razpoloženja. Tako bo na več kot 200 kvadratnih metrih v hali A oddelek zimske športne opreme. Inštitut Elana iz Begunj pripravlja tudi posebno razstavo razvoja izdelave smuči, Almira Radovljica pa razstavo reprezentančnih dresov in opreme. Posebnost tega dela prireditve bodo tudi obiski Bojana Križaja in drugih naših reprezentantov, ki bodo ljubiteljem dajali avtograme. Za osibke in predstave dedka Mraza bodo letos na sejmu uredili halo C. Razen tega bodo popoldne redne lutkovne predstave Prešernovega gledališča, predvajali pa bodo tudi risane in smučarske filme. Nedvomno zanimiva novost na sejmu bo letos tudi prodaja stare smučarske opreme. Obiskovalci bodo lahko opremo sami prodajali oziroma zamenjevali, za kar jim ne bo treba plačati posebne vstopnine. Druga zanimiva novost na sejmu pa bo prodaja novoletnih jelk. Gozdno gospodarstvo Kranj bo organiziralo prodajo ob vhodu in zato kupcem ne bo treba plačati vstopnine. Vsi, ki si bodo ogledali sejem, pa bodo pri paviljonu Živila Kranj lahko brezplačno poskusili sir ali popili kozarček vina. Omenimo še, da je letos prireditelj — delovna organizacija Gorenjski sejem Kranj — poskrbela tudi za ogrevanje. Nabavili so namreč nove ogrevalne naprave. To je le nekaj zanimivosti o letošnjem mednarodnem novoletnem sejmu, ki bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure do 26. decembra. Povejmo še, da bodo vstopnice za odrasle po 20 dinarjev, za otroke od 7. do 14. leta po 10 dinarjev, za otroke do 7. leta pa bo dopoldne vstop brezplačen, popoldne pa bodo vstopnice zanje po 5 dinarjev. A. Zalar Na proče{ju doma kulture v Šenčurju, ki se bo odslej imenoval Dom Kokrške čete, je v soboto, 10. decembra, eden od njenih komandirejv Franc SiSka-Črto odkril spominsko ploščo 47 padlim borcem te enote. PRIMERNA NOVOLETNA Koluta, 30 LET DARILA za nase najbližje Tudi v blagovnici t i n a Kranj smo s primernimi novoletnimi darili dobro založeni, posebno s toplimi konfekcijskimi oblačili za.otroke, ženske in moške, z opremo za dojenčke, s kozmetičnimi in z usnjenimi izdelki, s perilom in pleteninami. V g i o b u S u igrače vseh vrst oprema za dojenčke zimska športna oprema zlatnina in usnjeni izdelki dekorativno in metrsko blago perilo in pletenine kozmetika in zares pestra izbira konfekcije za otroke, ženske in moške Šenčurjani v spomin borcem Kokrške čete Junaštvo brez primere V Šenčurju so za krajevni praznik, ki ga bodo odslej praznovali 10. decembra, Dom kulture poimenovali po Kokrški četi in njenim padlim borcem v spomin odkrili spominsko ploščo — Govor dr. Joža Vilfana in podelitev priznanj še živim borcem slavne čete in svojcem po vojni umrlih — Izreden napredek kraja Šenčur — Krajevna skupnost Šenčur ž več tisoč prebivalci bo odslej praznovala krajevni praznik 10. decembra. Na ta dan leta 1941 je bila v bližnjem gozdičku osnovana slavna Kokrška četa, ena od 32 partizanskih čet, ki so leta 1941 delovale na Slovenskem. Delovala je na levem bregu Save, zemljepisno in TRŽIČ V četrtek, 15. decembra, ob 17. uri o v veliki sejni dvorani tržiške občinske skupščine volilna konferenca partijske organizacije tržiške občine. Občinska organizacija združuje v 38 osnovnih organizacijah (leta 1973 jih je bilo le 21) 672 članov, med katerimi sta 202 ženski, mladih do 27 je 165, neposrednih proizvajalcev pa 328. Za sekretarja komiteja je ponovno predlagan sedanji sekretar Janez Piškur. Razen njega bo v novem komiteju še 12 članov. politično težkem terenu, in bila ustanovljena na pobudo okrožnega partijskega vodstva in šenčurske partije ter Skoja, katerih zametki segajo že v 1934. leto. Na dan usta- novitve je združevala junaška četa 5 borcev, Čez nekaj mesecev pa že 72. Med njimi so bili znani gorenjski prvoborci in revolucionarji, ki so preživeli vstajo v Poljanski in Selški dolini. Kokrške čete potlej okupator s pomagači ni mogel več uničiti. Junija 1942 je prerasla v II. bataljon Kokrškega odreda. Boj je redčil borce Kokrške čete. 47 jih je za vedno ostalo v gozdovih ali po taboriščih. Od 25 preživelih jih je 13 po vojni umrlo, 12 pa jih je še živih. V soboto, 10. decembra, so v Šenčurju prvič praznovali na ta dan. Dom kulture sredi vasi, enega naj- Nadaljevanje na 3. strani piccadilh — piccadilh — piccadilly — piccadilh — piccadilly — piccadilly — Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke piccadilly - piccadilh - piccadilly - piccadilly - piccadilh —' piccadilly — Kranj — Predsednik komisije skupščine SFRJ za uresničevanje zakona o združenem delu Roman Albreht je sklical 7. sejo komisije, ki poteka v Kranju. Včeraj so obravnavali informacijo o aktualnih vprašanjih in problemih uresničevanja zakona o združenem delu in predlog zakona o ugotavljanju in delitvi skupnega prihodka in dohodka. Danes pa komisija zaseda skupaj z organi stalne konference mest Jugoslavije. Obravnavajo vlogo občine v sistemu združenega dela. (Ib) — Foto: F. Perdan S XVIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA 1977 Naročnik: V soboto, 10. decembra, je bila v Domu JLA v Kranju že tradicionalna krvodajalska proslava krajevnega odbora Rdečega križa Vodovodni stolp. Tokrat so podelili krvodajalska priznanja 62 krvodajalcem, ki so petkrat, desetkrat in petnajstkrat darovali kri, posebno čast pa so izkazali tudi Jožici Žagar, ki je letos že petdesetič dala kri. Krajevni odbor rdečega križa se lahko poleg vseh drugih dejavnosti, s katerimi se ukvarja, pohvali prav s krvodajalstvom: tako na leto daruje kri okoli 450 občanov te krajevne skupnosti, kar je v absolutnem številu največ v občini. V krvodajalskih seznamih pa imajo vpisanih okoli 2500 krvodajalcev, ki so enkrat ali večkrat dali kri. Seveda pa je tako uspešna dejavnost na področju krvodajalstva odvisna predvsem od prizadevnih odbornikov, ki jim ni žal časa in truda za pridobivanje krvodajalcev: izkazalo se je za uspešno, če se do vsakega občana pride osebno. Na sobotni proslavi so za kulturni program poskrbeli recitatorji in pevski zbor osnovne šole Simona Jenka ter moški pevski zbor Tugo Vidmar. - L. M. - Foto: F. Perdan JESENICE V četrtek, 8. decembra, je bila redna seja izvršnega odbora predsedstva občinske konference SZDL Jesenice, na kateri so obravnavali financiranje časopisa Glas, razpis priznanj Osvobodilne fronte slovenskega naroda za leto 1978 ter financiranje občinske konference SZDL Jesenice. Člani izvršnega odbora so se strinjali tudi z mnenjem občinskega odbora ZZB NOV, ki predlaga, da se kulturne, športne in druge ustanove ter osnovne in srednje šole v občini poimenujejo po borcih in revolucionarjih. Tako naj bi se športni park v Podmežakli imenoval po prvoborcu Jožetu Gregorčiču in tudi osnovne šole v Kranjski gori, na Koroški Beli ter varstveni zavodi naj bi povzeli imena po jeseniških borcih in revolucionarjih. D. S. KRANJ Jutri, 14. decembra, ob 11. uri bo seja izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti. Razpravljali bodo o poročilu o učnovzgojnih uspehih v šolskem letu 1976/77, resoluciji za prihodnje leto, vlogi aktiva ravna.eljev, predlogu za valorizacijo OD v osnovnem šolstvu in drugih aktualni, zadevah. Seja bo v sejni sobi strokovnih služb SIS v nebotičniku. V četrtek, 15. decembra, ob 12. uri bo v delavskem domu v Kranju seja občinskega sveta Zveze sindikatov. Obravnavali bodo program za prihodnje leto, finančni načrt, novo organiziranost občinskega sveta in Zveze sindikatov in predlog samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. L. B. Na osmi redni seji se bo jutri, 14. decembra, dopoldne sestal medobčinski odbor gospodarske zbornice za Gorenjsko. Obravnavali bodo problematiko srednjeročnih razvojnih programov v tistih organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela, kjer jih še niso sprejeli. Na dnevnem redu pa je tudi razprava o ponovitvi akcije za sprejemanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja letališke mreže v Sloveniji do 1980. leta. Na seji bodo imenovali tudi komisijo za varstvo okolja in uporabo sekundarnih surovin. __ . A. 2. RADOVLJICA Včeraj, 12. decembra, se je na 105. redni seji sestal izvršni svet radovljiške občinske skupščine. Obravnavali so predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju prihodnjega leta, predlog rebalansa proračuna za letos, osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega.plana občine za prihodnje leto in osnutek plana razvoja malega gospodarstva v občini. Jutri, 14. decembra, popoldne bo v Radovljici volilna konferenga občinske organizacije zveze komunistov. Na seji bodo med drugim pregledali delo občinske konference zveze komunistov in njenih organov, sprejeli programska izhodišča za prihodnje delo in izvolili komite, sekretarja, namestnika, komisije in in člane medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. A. 2. ŠKOFJA LOKA Danes ob 13. uri bo seja predsedstva OK SZDL. Razpravljali bodo o pripravah na skupščinske volitve, ki bodo prihodnje leto. Jutri, 14. decembra, bo seja izvršnega odbora občinske izobraževalne skupnosti. Obravnavali bodo predlog revalorizacije cen vzgojno-izobraževal-nih storitev in meril za financiranje v letošnjem letu in rebalans finančnega načrta za letos. ' L. B. TRŽIČ Slovenci na Koroškem »Po slovensko pa ne!« VELIKOVEC, CELOVEC - Konec novembra so se na Koroškem nadaljevali sodni procesi proti koroškim Slovencem, ki so javno protestirali zoper protimanjšinsko politiko vlade. V Velikovcu so sodili 29-letnemu kmetu Jožetu Mullerju in 22-letnemu študentu Mirku Perču, na Dunaju pa se je nadaljevala razprava zoper štiri selske fante, ki so 14. novembra lani, na dan preštevanja, sežgali volilne listke in s tem bojkotirali preštevanje manjšine. Sodili, in to v Salzburgu, pa so tudi Slovencu Štefanu Petjaku. Doletela ga je huda denarna kazen: 150 dnevnih tarif po 110 šilingov ali skupno 16.500 šilingov. Poravnati mora tudi stroške postopka. Če vsote ne bo plačal, bo moral za 75 dni v zapor. Ironija Petjakovega primera je v tem, da so ga obsodili v odsotnosti in brez udeležbe njegovega odvetnika dr. Matevža Grilca na razpravi. Petjak se je želel zagovarjati v slovenščini. Sodišče njegove Želje ni upoštevalo in mu ni poslalo vabila v slovenščini za razpravo. Sodišče je menilo, da je odločilo »modro in tolerantno«, saj je bil Petjak neposreden storilec in sodelavec prijateljev pri napisni akciji v Miklavče-vem. V resnici pa je bil obtoženi in obsojeni le šofer aktivistov, ki so napisali nekaj parol v tem kraju. S 500 šilingi pa so bile kaznovane tudi priče, ki so prav tako terjale slovenske pozive za razpravo. To ni nič drugega kot grožnja vsakomur, kdor bo želel uveljaviti pravico uporabe jezika pred sodiščem! Še bolj kričeč primer pa se je pripetil na okrajnem sodišču v Velikovcu, pred katerega sta stopila Jože Milller in Mirko Perč. Obtožena sta bila kriminalnega dejanja, ker sta na poslopju kolodvora v SinČi vasi, kjer je živo slovenstvo, napisala nekaj parol zoper preštevanje. Tudi Milller in Perč se nista smela zagovarjati slovensko, čeprav stanujeta v sodnem okraju Pliberk, kjer je slovenščina tudi po sedanji zakonodaji dovoljena! Zaman so bili protesti odvetnikov in zaman izpoved obtožencev, da še nista bila kaznovana, da nista imela namena povzročiti škodo, temveč sta sledila svoji slovenski vesti! Sodišče je prezrlo ozadje dejanja, temveč ga je okvalificiralo kot kriminalno in prisodilo Mullerju 2000 šilingov kazni ali 10 dni zapora, Perču pa 3000 šilingov kazni ali 15 dni zapora. Slovenščina je bila onemogočena tudi na mešanem jezikovnem področju, čeprav to državna pogodba zagotavlja! Pri tem postopku sam okrajni tožilec ni bil dovolj, temveč je nastopil celo državni, kar je redkost! To opozarja, kako težita vlada in sodstvo h krimi-nalizaciji dejanj koroških Slovencev. Slovenske organizacije tudi organizirajo zbiranje pomoči za preganjane člane narodnostne skupnosti. Številka konta je 3300 pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu! Urad zveznega kanclerja pa je izdal novo »dokumentacijo« o manjšinski problematiki, katere naslov je Pravni položaj narodnih skupin v Avstriji, obsega pa 112 strani. Knjiga vsebuje govor zveznega predsednika dr. Kirschlagerja ob 20. obletnici podpisa državne pogodbe in nekatere dokumente kot so državna pogodba, zakon o narodnostnih skupinah, odredbo zvezne vlade o sosvetih za narodnosti, predpise o topografskih označbah in uporabi slovenskega jezika, zakone s sedmega julija lani skupaj s sporazumom treh strank, govor Kreiskega 7. julija lani in vsebino not, izmenjanih med Avstrijo in Jugoslavijo. Knjigo Pravni položaj narodnih skupin v Avstriji ocenjujejo Slovenci in drugi demokrati kot »uradno zavajanje javnosti«, saj gre za enostransko obravnavo celovitega vprašanja. Še posebej zbode, da ni podatkov ali odstotkov, kako skokovito na Koroškem in v Avstriji zginjajo Slovenci, katerih je bilo še v začetku tega stoletja na Koroškem vsaj polovica vsega prebivalstva. Obilo drugih laži in zavajanj je še najti v knjigi. Slovenci na Koroškem nimajo vrtcev, čeprav je o tem govora. Prav tako nobenega Slovenca ni na višjem uradniškem ali drugem položaju, čeprav knjiga pripoveduje, da so! Prav tako nikjer ni govora o protislovenski akcijah, o hujskanju zoper naše rojake, o podiranju uradno dovoljenih dvojezičnih napisov leta 1972 itd. Zakaj nihče zaradi tega ni bil kaznovan, procesi zoper Slovence pa se vrste in oblast takoj najde »krivca«. Zakaj so bila prekinjena enakopravna pogajanja med manjšino, izvedenci za narodnostna vprašanja in vlado? Zakaj...? Skratka, publikacija namerava napraviti vtis, da je z manjšinami v Avstriji vse v redu in da je njihov položaj vzoren. Od te resnice pa je še daleč ... J. Košnjek Program Tedna komunista V tržiški občini pripravljajo celovito oceno uresničevanja zakona o združenem delu. V njej bo analiziran položaj v združenem delu do 15. novembra, osnova za oblikovanje ocene pa je bila razprava o uresničevanju po osnovnih sindikalnih organizacijah. Tržičani bodo v oceni še posebej pozorni na oblikovanje dohodkovnih odnosov, na svobodno menjavo dela med temeljnimi organizacijami in samoupravnimi skupnostmi skupnih služb, na nagrajevanje, na družbeno planiranje in kadrovsko politiko. Pretekli tedan je občinska konferenca SZDL Tržič sklicala posvetovanje predstavnikov družbenih organizacij in društev, na katerem je bilo govora' o pripravah programa proslav in praznovanj prihodnje leto. Dogovorili so se, da morajo družbene organizacije in društva čim prej sporočiti programe praznovanj in proslav. Koordinacijski odbor za družbene organizacije in društva ter odbor za proslave bosta le-te kasneje uskladila. Prihodnje leto bo namreč več prireditev kot otvoritev koče na Dobrči, proslava obletnice Avnoja, jubilej krvodajalstva, 75. obletnica Peka, Teden komunista itd. Predstavniki družbenih organizacij in društev so razpravljali tudi o pripravah na volitve. -jk Praznovanja ob dnevu JLA f---\ 80 let Franca Leskoška-Luke Eden najbolj znanih slovenskih revolucionarjev, član sveta federacije Franc Leskošek-Lu-ka, je slavil 80. rojstni dan. Prvemu sekretarju CK KP Slovenije in prvemu komandantu partizanskih odredov in NOV Slovenije so med prvimi čestitali soborci, najvišji slovenski družbenopolitični delavci, potem pa tudi delegati vseh treh zborov republiške skupščine, ki so se v petek zbrali na slavnostni seji v počastitev njegovega jubileja. Izročili so mu tudi red republike z zlatim vencem, s katerim ga je ob 80-letnici odlikoval predsednik republike Josip Broz-Tito. Odlikovanje je sla vijencu izročil predsednik predsedstva SR Slovenije Ser-gej Kraigher. Na predlog predsedstva skupščine mu je skupščina soglasno podelila listino »Priznanje socialistične republike Slovenije«. To priznanje je Francu Leskošku-Luki izročil predsednik skupščine dr. Marijan Brecelj. Ko se je zahvalil za odlikovanje predsednika republike, je Franc Leskošek. govoril o svoji revolucionarni poti in prvih srečanjih s predsednikom Titom na svojem domu in o najtežjih revolucionarnih dneh. Pri tem je dejal: »Revolucionarno delo je bilo in bo ostalo moj poklic, ki sem se ga držal zavestno, tako kot sem vedel in znal.« V BiH 92.000 dinarjev V Bosni in Hercegovini so se odločili, da bodo davčno osnovo dvignili na 92.400 dinarjev. Gre za skupni dohodek iz vseh vrst občanovega zaslužka. Na družinskega člana pa lahko v Bosni in Hercegovini uveljavljajo olajšavo po 23.100 dinarjev, vendar le v primeru, da je zaposlen en sam družinski član. Partizanske prireditve S slovesnim koncertom »Akordi iz kasarne«, ki so ga izvedli v dvorani »Prve proletarske« člani umetniškega ansambla sarajevske vojaške oblasti, se je v Rudu začela tradicionalna kulturna manifestacija »Partizanske prireditve v Rudu 1977«. To kulturno prireditev v čast jubilejev predsednika Tita in obletnice Jugoslovanske ljudske armade je organizirala med republiška skupnost za kulturno in prosvetno dejavnost iz Plevlja v sodelovanju z medobčinsko kulturno skupnostjo iz Foče in spominskega kulturnega doma Prva proletarska v Rudu. Manifestacija bo trajala 12 dni, tako da bo zgodovinsko mesto Rudo, v katerem je tovariš Tito pred 36 leti ustanovil slovito prvo proletarsko udarno brigado, center pomembnih prireditev. Kosovo o Titu V soboto se je v Prištini končal dvodnevni simpozij »Tito o Kosovu, Kosovo o Titu«, ki so ga organizirali društvo za znanost in umetnost Kosova, univerza v Prištini in zavod za zgodovino Kosova. Na tem srečanju uglednih znanstvenih in kulturnih delavcev so prebrali štirideset referatov posvečenih Josipu Brozu-Titu, njegovemu revolucionarnemu delu ter ljudski in umetniški ustvarjalnosti na Kosovu, ki jo je navdihnila Titova osebnost. Nagrada za novinarja Predsednik republike Gio-vanni Leone je v petek sprejel časnike nagrajene z nagrado Kronist leta. Sprejema se je udeležil tudi novinar Primorskega dnevnika iz Trsta Albin Bubnič, ki so mu letos podelili posebno nagrado za življenjsko i delo zaradi zavzetosti, s katero je sledil vsem vprašanjem v zvezi z odkrivanjem zločinov in I zločincev iz nacističnega uničevalnega taborišča v tržaški Ri-žarni. Bubnič je prvi slovenski časnikar v Italiji, ki je dobil to pomembno nagrado. < _J Škofja Loka - Letošnje praznovanje dneva JLA bo v Škofji Loki še posebej svečano, saj bodo hkrati počastili tudi letošnje jubileje predsednika Tita in ZKJ. Prireditve pripravljajo skupaj mladina,; zveza kulturnih organizacij in vojaki škofjeloške garnizije. Osrednja proslava bo 21. decembra ob 18. uri v osnovni šoli Podlubnik. Poleg tega bodo pripravili šahovski turnir za prehodni pokal, vojaki in starešine si bodo ogledali Termiko, Jelovico, Šešir, LTH in EGP, mladina pa garnizijo. 23. decembra bo v garniziji tovariško srečanje s starešinami, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, delpvnih organizacij in drugih občanov. Poleg tega pripravljajo tudi razna Športna srečanja in proslave po šolah in krajevnih skupnostih. L. B. Tržič — Komisija za idejna vprašanja in usposabljanje komunistov občinske konference ZKS Tržič bo prihodnje leto nadaljevala z akcijo Teden komunista. Potekala bo pred pod tremi gesli in sicer »človek-znanje-produktivnost«, »družba in knjiga« in »Komunist v pripravah na kongresa«. Akcijo bo usklajevala komisija za idejna vprašanja in usposabljanje komunistov, za posamezne teme pa bodo skrbeli komisije za družbenoekonomske odnose pri komiteju, posebna delovna skupina pod vodstvom Eda Robleka za akcijo »družba in knjiga« in komisija za obveščanje za akcijo »Komunist v pripravah na kongresa«. Zadolženi za uresničevanje morajo po sklepu komisije za idejna vpra- Tržič — Pretekli teden so se v Tržiču sestali člani aktiva mladih komunistov, ki so člani organov občinske konference ZSMS. Mladi komunisti so ocenili dejavnost tržiške mladine po septembrskih nadomestnih volitvah in v pripravah na kongres slovenske mladine. Predvsem so ugotovili, da je večina mladih komunistov v tržiški občini neaktivnih tako v mladinski kot v partijski Evidentiranje končano Kranj — Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze Kranj je v torek, 6. decembra, na seji ugotovil, da je evidentiranje kandidatov za volitve delegatov občinske skupščine in skupščin samoupravnih interesnih skupnosti v kranjski občini v glavnem končano. Ocenjujejo pa, da je v krajevnih skupnostih med evidentiranimi še vedno premalo žensk in mladih. Odstotek evidentiranih žensk pa je po drugi strani večji v temeljnih organizacijah združenega dela. Med evidentiranimi pa je v krajevnih skupnostih precej komunistov in vodilnih delavcev iz gospodarstva. A. 2. sanja in usposabljanje komunistov pripraviti programe do 15. decembra. V tržiški občini so se zdaj že dogovorili, da bodo o odnosu človeka do znanja in produktivnosti razpravljali tudi na bližnjih občnih zborih osnovnih sindikalnih organizacij. Še posebna pozornost bo veljala inovacijam in ustvarjalnemu delu delavca. V Teden komunista se bodo vključili tudi Klub tržiških študentov, Klub štipendistov in konferenca mladih delavcev pri občinski konferenci ZSMS. Ponovno kaže oživiti delo poverjenikov Komunista in vključiti v akcijo tovarniška glasila in poročevalce, ki skrbe za obveščanje v tržiški občini in izven nje. -jk organizaciji. V mesecih pred kongresi bi jih zato kazalo trajno vključiti v delo in jim dati odgovorne zadolžitve. Sestal pa se je tudi sekretariat predsedstva občinske konference ZSMS Tržič in razpravljal o glavnih nalogah organizacije v prihodnjih mesecih. Predvsem bo treba urediti evidenco in poskrbeti za članske mladinske izkaznice. Nekateri mladinci imajo namreč po dve, drugi pa so brez. -mv Sindikalni občni zbori Tržič — Po osnovnih organizacijah sindikata v tržiški občini se pripravljajo na občne zbore, ki bodo decembra in januarja. Na občnih zborih bodo razpravljali predvsem o uresničevanju zakona o združenem delu in o pripravah na volitve ter izvolili nove organe osnovnih sindikalnih organizacij. Vodstvo občinskega sveta Zveze sindikatov in člane republiških sindikalnih organov pa bodo izvolili kasneje, ko bo znana nova organiziranost sindikatov na občinski in republiški ravni. Kritika mladim komunistom G Samoupravni dokument v razpravi V jeseniški občini je v večini delovnih organizacij javna razprava o samoupravnih dokumentih — Vendarle tesnejša povezava krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij združenega dela Jesenice — Ob polletju so v občini v skladu s srednjeročnim načrtom delovne organizacije imenovale komisije in izdelale rokovnike ter vsebinske pristope za izdelavo samoupravnih splošnih aktov. Do zdaj je 45 delovnih organizacij, ki so povezane v delovne organizacije s sedežem v občini, že sprejelo ali še razpravljajo o osnovnih aktih: o samoupravnem sporazumu o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo, o statutu temeljne organizacije, o samoupravnem sporazumu o združitvi temeljne organizacije združenega dela v delovno organizacijo tei o statutu delovne organizacije. V vseh 33 temeljnih organizacijah v gospodarstvu imajo vse akte v javni razpravi: Železarna z 22 temeljnimi organizacijami z izjemo statuta d Movne organizacije, trgovsko podjetje Golica s 4 temeljnimi organizac jami z izjemo statuta delovne organizacije, Hotelsko podjetje Gorenjka s 3 temeljnimi organizacijami z izjemo samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo, Kovinar Jesenice z 2 temeljnima organizacijama ima samoupravni sporazum v osnutku in statut v pripravi ter Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje z 2 temeljnima organizacijama. Slabše pa je v temeljnih organizacijah družbenih dejavnosti, kjer še niso sprejeli osnovnega akta samoupravnega sporazuma o združevanju dela delavcev v temeljno organizacijo združenega dela, medtem ko so ostali akti v osnutku že izdelani. V temeljnih organizacijah, ki imajo sedež v drugih občinah, imajo akte izdelane samo v osnutku ali pa so še v pripravi. Od teh odstopa le temeljna organizacija Vatrostalna, ki ima svoje samoupravne akte že v veljavi. V 17 enovitih organizacijah jeseniške občine precej kasnijo z izdelavo aktov, od teh pa so bolj uspešne in aktivne delovne organizacije na področju družbenih dejavnosti. Ugotavljajo tudi, da se v dislociranih enotah raznih temeljnih organizacij in delovnih organizacij s sedežem zunaj jeseniške občine delavci slabše vključujejo v aktivnosti v temeljnih in delovnih organizacijah in še vedno večinoma čakajo na rešitve v temeljnih organizacijah združenega dela oziroma v delovni organizaciji. Tako kot so resnični dohodkovni odnosi v organizaciji še vedno vprašljivi, so na začetku poti oblikovanja novih družbenoekonomskih odnosov tudi v samoupravnih interesnih skupnostih. Še vedno ponekod prevladuje miselnost, da interesne skupnosti delajo na osnovi proračunskega sistema. Šele v zadnjem času so nekatere interesne skupnosti začele razpravljati o vprašanju dohodkovnih odnosov in iščejo nove poti in možnosti. V vseh krajevnih skupnostih občine so delovni ljudje in občani obravnavali samoupravne sporazume o temeljih planov interesnih skupnosti, v nekaterih pa so že začeli s ponovnim usklajevanjem programov in planov krajevnih skupnosti skupaj s plani temeljnih organizacij združenega dela. Krajevne skupnosti tudi dopolnjujejo statute in druge splošne akte tako, da ob upoštevanju življenjskih razmer opredelijo organizacijsko in vsebinsko osnovo za nadaljnji samoupravni razvoj. Premalo ali sploh nič sodelovanja med krajevnimi skupnostmi in organizacijami združenega dela se kaže s tem, da se v samoupravnih doku- Vse pripravljeno Skofja Loka — Pripravljalna dela za gradnjo doma upokojencev v Škofji Loki so sklenjena. Načrti so narejeni, pridobljeno je lokacijsko dovoljenje, pripravljeno je zemljišče in graditi naj bi začeli že letos. Dom bodo zgradili zahodno od Centra slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika in bo lahko sprejel v oskrbo in nego 214 upokojencev in drugih občanov, ki jim je potrebna domska nega. Od tega bo v domu 80 slepih in slabovidnih iz vse Slovenije. Računajo, da bo gradnja doma končana decembra prihodnje leto. Veljala bo 50,000.000 dinarjev. Hkrati pa bodo začeli graditi tudi poklicno šolo, dijaški dom, telovadnico in bazen za slepo in slabovidno mladino pri Centru slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika. Ta naložba bo veljala 30,000.000 dinarjev. L. B. mentih organizacij združenega dela še ne pojavljajo ustrezne določbe o povezovanju s krajevnimi skupnostmi. Vendar se posebno v zadnjem času že pojavljajo tudi zahteve, da naj se v dopolnila samoupravnih splošnih aktov temeljnih organizacij združenega dela vnesejo tudi te ustrezne določbe. D. S. Neupravičena bolovanja Jesenice — Jeseniška zdravstvena skupnost se je odločila za najvišjo prispevno stopnjo na Gorenjskem, a ima največ težav, saj so v devetih mesecih letošnjega leta stroški neznansko porasli, dohodki pa zaostajali. Dohodki občinske zdravstvene skupnosti naj bi za letos znašali 117 milijonov dinarjev, devetmesečni podatki pa kažejo, da so dohodek dosegli le s 70 odstotki. V vseh drugih občinah, razen v Tržiču, se sredstva zbirajo po predvidenem načrtu. Bruto osebni dohodki na Jesenicah ne naraščajo tako kot so predvidevali, na drugi strani pa izdatki skupnosti presegajo vsa predvidevanja. V občini trosijo največ za specialistično zdravljenje, za zdravila in za zdraviliško zdravljenje. Vse več je ljudi, ki bolujejo. Občinska zdravstvena skupnost je zato v začetku novembra izkazovala za okoli 3 milijone 800.000 dinarjev izgube. Prav zato je skupščina občinske zdravstvene skupnosti že sprejela vrsto ukrepov, ki opozarjajo izvajalce in uporabnike na dosledno upoštevanje stabilizacijskih ukrepov, na varčevanje pri potrošnji zdravil, specialističnem zdravljenju, bolniškem staležu in pri bolnišničnem zdravljenju, za to, da se odpravita ■ visok stalež dela nezmožnih in neupravičena bolovanja. Šenčurjani so še živim borcem Kokrške čete, kije dolgo nosila breme odpora na levem bregu Save, in svojcem po vojni umrlih borcev podelili posebna priznanja. Med drugim ga je prejel tudi domačin Franc Štefe-Miško, kije bil med najmlajšimi borci te enote. Preveč bolezenskih izostankov Tržič - V tržiški občini bodo na javnih razpravah o osnutku samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz enotnega in dopolnilnega programa zdravstvenega varstva po organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih spregovorili tudi o zaskrbljujočem naraščanju bolezenskih izostankov. Le-ti so na Gorenjskem najvišji v tržiški občini. O načinih njihovega zmanjševanja so obširno razpravljali na 9. seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov, na kateri so sodelovali tudi predstavniki občinske zdravstvene skupnosti. Organizatorji javne razprave usposabljajo vodje razprav v združenem delu in po krajevnih skupnostih. Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma bi morala biti sicer končana še letos, vendar Trži-čani menijo, da je za temeljito razpravo rok prekratek. Zato bo zaključek v prvi polovici januarja. jk Junaštvo brez primere Nadaljevanje s 1. strani lepših kulturnih objektov v kranjski občini, so na osnovi sklepa sveta krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij poimenovali po Kokrški četi, na področju doma pa so padlim borcem Kokrške čete odkrili spominsko ploščo. Odkril jo je eden od komandirjev te čete Franc Šiška-Crto. Skoraj 1000 ljudi se je zgrnilo okrog doma in s tem prispevalo k veličini slavja v Šenčurju. Veliko borcev te čete je bilo namreč prav iz Šenčurja. V dvorani doma, za katerega gradnjo so veliko prispevali krajani, je bila zatem osrednja proslava ob krajevnem prazniku. Najvišji prestav-niki kranjske in tržiške občine, kjer je četa in kasneje bataljon delovala, so se je udeležili. Razen njih pa je bilo med udeleženci, ki so do zadnjega kotička napolnili prostor, 12 preživelih borcev, svojci padlih ali umrlih, gorenjski prvoborci in revolucionarji ter zastopniki letališča Daniel Artiček — novi sekretar kamniških komunistov Na nedavni seji občinske konference zveze komunistov Kamnik so izvolili tudi novo vodstvo organizacije. Komite občinske konference ZKS ima 15 članov, za sekretarja pa so izvolili Daniela Artička, diplomiranega ekonomista in dosedanjega direktorja montažnega podjetja Alprem. Matevž Košir, ki je zaposlen v KIK, pa bo namestnik sekretarja. Kamniška organizacija ZK se je v preteklem štiriletnem obdobju zelo okrepila. V organizacijo so sprejeli 356 novih članov, kar predstavlja kar 61,2 odstotka vseh članov ZK v kamniški občini. Med novosprejeti-mi je največ mladih, več kot polovica pa je neposrednih proizvajalcev. Ustanovili so tudi številne nove osnovne organizacije ZK. Kamniški komunisti so organizirani v 53 osnovnih organizacijah in številnih stalnih aktivih. Na tako široko akcijo sprejemanja in krepitve organizacije je vplival tudi povečan ugled članov zveze komunistov. Poudariti pa velja tudi večjo aktivnost organizacije ZSMS, kjer so skoraj vsi novo sprejeti aktivno delovali. Skupaj s kamniško delavsko univerzo so izpeljali obsežen program idejnopolitičnega izobraževanja, ki je zajel več kot 4000 udeležencev. Posebno uspešno so izvedli politično šolo (A in B program) ter seminarje za evidentiranje in novosprejete člane ZK. Velik del aktivnosti pa so kamniški komunisti posvetili gospodarjenju. Zlasti je šlo za težaven položaj v tovarni usnja, kjer so z novo investicijo v tovarno obutve zelo pogrešili. Tudi uveljavljanje zakona o združenem delu in dohodkovni odnosi so predmet številnih razprav in delovanja ZK. -j Kaj bo s staro šolo? Radovljica — Izvršni svet radovljiške občinske skupščine je že avgusta letos razpravljal o gospodarjenju z opuščenimi šolami v Polj-čah, Begunjah in v Bohinjski Bistrici. Pokazalo se je, dasta za v solo Poljčah zainteresirani izobraževalna skupnost Radovljica in krajevna skupnost Begunje. Predlagata, da bi pritličje šole namenili krajevni skupnosti, prvo in drugo nadstropje pa uredili za šolo v naravi, letovanje otrok in zamenjavo otrok iz obmorskih občin. Vendar pa izobraževalna skupnost in skupnost otroškega varstva do 1980. leta za to nimata denarja. Ob tem pa svet krajevne skupnosti predlaga, da bi denar od prodaje stare osnovne šole v Begunjah namenili za popravilo strehe na šoli v Poljčah. O tem je pripravila posvet tudi izobraževalna skupnost Radovljica. Na posvetu pa so obravnavali tudi vlogo Tovarne verig Lesce, ki bi šolo rada vzela v najem, po dograditvi stanovanjskega bloka pa bi jo tudi odkupili. Vendar pa se o tem predlogu na posvetu niso sporazumeli. Menili so, da bi se tako objekt spremenil v samski dom, kjer bi stanovali vajenci in delavci brez družin. Predstavnik šolskega centra Radovljica je menil, da je internat na Bledu dovolj velik za vse tiste, ki obiskujejo poklicno šolo. Slišati pa je bilo razen tega tudi misel, da bi staro Šolo v Begunjah namenili za gostinsko-turistično dejavnost. Denar, ki bi ga na ta način dobili s prodajo objekta, pa bi lahko namenili za adaptacijo šole v Poljčah. Prav tako pa so pokazali zanimanje za ta objekt tudi Pokrajinski štab TO za Gorenjsko in Zveza prijateljev mladine občine Koper. Ker gre pri vseh objektih v občini nedvomno za širši družbeni pomen, so se odločili, da imenujejo komisijo, ki bo preučila možnost glede šole v Poljčah in v Begunjah. JR Ljubljana —Pula, ki je bil pokrovitelj slavja. Še posebnega pozdrava so bili deležni Tone Dolinšek, Mira Svetina, Marija Vilfan in slavnostni govornik dr. Joža Vilfan ter Angela Sepin, predvojna šenčurska komuni-stka. Dr. Joža Vilfan je zgoščeno orisal nastajanje in pomen Kokrške čete ter njeno povezanost s Komunistično partijo na Gorenjskem in v Šenčurju. Z njimi sem večkrat prihajal v stik, je dejal dr. Joža Vilfan. Revolucionarna usmeritev Šenčurja ni bila slučajna. Ljudje so spoznali zahrbtno in protiljudsko igro tedanjih strank in spoznali, da jih lahko le partija pripelje do pravic in narodnostne enakopravnosti. Zgodovino moramo povezovati s sedanjostjo, poudarja dr. Joža Vilfan. Takrat je bila odločilna zavest vsakega posameznika in ta vrednota je pomembna tudi danes! Mogočno so potem zadoneli glasovi pevcev Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom Radovana Gobca in spontan aplavz je napolnil dvorano, ko so Šenčurjani še živim borcem Kokrške čete Francu Šišku-Črtu, Ivanu Vamber-gerju-Fajfarju, Ludviku Kolarju-Hanziju, Tinetu Zaletelu-Tilnu, Petru Debeljaku, Branku Džordževi-Ču-Juretu, Vladu Peraiču-Planinu, Karlu Kravcarju-Koli, Karlu Rozmanu, Pavlu Svetelju-Hrastiču, Stanetu Cotmanu-Colnarju in Francu Štefetu-Mišku podelili spominska priznanja. Prejeli so jih tudi svojci po vojni umrlih borcev. Pismo Titu pa je bil zaključek praznovanja v Šenčurju! J. Košnjek Slike: F. Perdan Javne razprave o zdravstvu Skorja Loka — Te dni se v Škofji Loki in drugih krajih v občini začenjajo javne razprave o predlogu samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. Razprave bodo v krajevnih skupnostih in v temeljnih organizacijah združenega dela. V krajevnih skupnostih jih bodo organizirale krajevne konference SZDL in sveti krajevnih skupnosti, v TOZD pa sindikat in druge družbenopolitične organizacije. Sklenjene naj bi bile do 22. decembra, vendar komisija pri zdravstveni skupnosti, ki bo sprejemala pripombe, ne bo s tem dnem sklenila dela. Predlog samoupravnega sporazuma bodo pomagali raz- lagati in odgovarjati na vprašanja občanov tudi predstavniki zdravstva in zdravstvene skupnosti. Delovni ljudje naj bi na javnih razpravah spregovorili o programu zdravstva, predvsem pa o prispevku oziroma participaciji občanov in o tem, kdo naj bi bil te participacije oproščen. V Škofji Loki so tudi predlagali, da bi s sprejemom omenjenega predloga ne hiteli, temveč je bolj pomembno, da se o vseh novostih temeljito razpravlja in se šele potem oblikuje dokončni predlog sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva. L. B. Javne razprave o novem zdravstvenem sistemu Rok razprav naj bi bil do konca leta Po dogovoru naj bi javna razprava o sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva bila končana že do sredine tega meseca, vendar je očitno, da je to tako kratek rok, ki se ga bodo le malokje lahko držali. Čeprav je na Gorenjskem javna razprava stekla že povsod, morda so še v največji zamudi v kranjski občini, bo treba vsekakor, kot je bil to že nekak tihi dogovor na regijskem posvetovanju konec novembra v Kranju, da se javna razprava o tem pomembnem dogovoru med izvajalci in uporabniki zdravstvenega varstva podaljša do konca tega leta. Zato tudi še ni dosti temeljnih organizacij združenega dela, ki bi že imele pripombe iz javne razprave, kot se je pokazalo na sestanku sindikata delavcev zdravstva in socialnega varstva pri občinskem odboru kranjskega sindikata konec prejšnjega tedna. V delovnih organizacijah imajo težave z gradivom, saj je marsikje gradivo za javno razpravo obležalo v predalih vodij temeljnih organizacij, na katere je bilo naslovljeno. Vendar pa to niso ravno največje težave, saj se končno zamujeno še da popraviti. Težave nastajajo pri razlagi gradiva, saj kaže, da delegati zdravstvenih občinskih skupnosti niso tako podkovani, da bi bili kos raznim vprašanje, ki vznikajo med delavci v javni razpravi. Ta strokovna podkovanost ob razlagi in pojasnjevanju pa je sila pomembna, saj ne gre za nobeno formalno obravnavanje gradiva, pač pa za dogovor, o katerem si morajo biti vsi uporabniki zdravstvenega varstva, in to smo vsi, docela na jasnem. Sindikalni delavci so zato izrazili pomislek, da se utegnejo zbori delavcev, kjer na razna vprašanja ne bi bilo zadovoljive razlage, spremeniti v zbore upravičene in neupravičene kritike zdravstvene službe. Razprave tudi ne bi smele biti omejene le na predsedstva sindikata in na delavske svete v temeljnih organizacijah združenega dela, kot je bilo to v Savi. Tu so se namreč odločili, da javne razprave ne bodo izvedli po sindikalnih skupinah pač pa v ožjem krogu. Takšna obravnava pa je nedvomno preozek okvir. Tudi mnenje, da odklanjajo participacijo za zdravstvene storitve, je le polovično mnenje, ki ne vsebuje drugačnega spreminjevalnega predloga. Prav na to pa je treba v javni razpravi posebej opozarjati. Če si zagotavljamo določeno raven zdravstvenega varstva, vse pravice so lepo zajete v 9. členu predloga samoupravnega sporazuma, se je treba zavedati, da takšno raven lahko zagotavljamo le s takimi in takimi obveznostmi. Če tega nočemo ali ne moremo, potem se je treba odločiti za nekoliko ožje pravice. Nekatere variante so že v predlogu sporazuma, druge bodo verjetno še nastale v javni razpravi. L. M. Rast družbenega proizvoda V jeseniški občini bo gospodarstvo do konca leta izpolnilo svoje obveznosti, saj so rezultati dosedanjega gospodarjenja ugodni — Nove naložbe kasnijo predvsem v gostinstvu in turizmu Jesenice — V občini predvidevajo, da bodo načrtovano letno povprečno rast družbenega proizvoda, od katerega je odvisna investicijska, skupna, splošna in osebna poraba, letos presegli za okoli 2 do 3 odstotke in tako deloma nadoknadili lanskoletni nižji odstotek. Pri zaposlovanju zaostajajo od poprečne letne rasti srednjeročnega obdobja za 2,4 odstotka ali za 380 novih zaposlenih delavcev. Manj delavcev se je zaposlilo predvsem zato, ker naložbe zaostajajo, delovne organizacije pa investirajo predvsem v opremo in v sodobnejšo tehnologijo. To pa se odraža v večji produktivnosti in sicer za okoli 12 odstotkov. Leta 1976 so v izvozu in v uvozu presegli planirane vrednosti, letos pa se je izvoz zmanjšal za polovico lanskega, uvoz pa je ostal takšen kot lani. Letos so organizacije prodajale predvsem na domačem trgu, na katerem so bile tudi cene višje. Ker pa so letošnji izvozni rezultati nizki, bodo morali že za naslednje leto planirati povečanje izvoza za okoli 15 odstotkov, uvoz pa obdržati na letošnji ravni. Ob uresničevanju investicijske politike so se v dveh letih zelo odmaknili od srednjeročnega programa. Lani so se investicije zmanjšale za 1,5 odstotka, letos pa zaostajajo za 18,5 odstotka v primerjavi z lanskim letom. Najbolj kasnijo predvsem v turizmu in v gostinstvu, v obrti in v industriji. 2e v naslednjem letu pa naj bi Gorenjka začela z izgradnjo večnamenske dvorane v Kranjski gori in z gradnjo novih proizvodnih prostorov. Osebna potrošnja je bila v skladu z načrtovano, vendar so ob 13,9 odstotni rasti življenjskih stroškov letos porasli realni osebni dohodki le za 0,7 odstotka, kar je manj kot lani. Pregledati, če je usklajeno Škofja Loka — Na petkovi seji predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov so razpravljali o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke ter drugih prejemkov za leto 1978. V njih so zapisana načela in stališča, za katera se zavzemajo sindikati, da bi bila enotno urejena v sporazumih in drugih splošnih aktih v temeljnih organizacijah združenega dela. Ta dokument je pravzaprav nova sindikalna lista in prinaša nekaj novosti, predvsem glede vrednotenja minulega dela in delovne dobe ter še nekatere druge spremembe. Naloga osnovnih organizacij sindikata je, da pregledajo, če so določila tega dokumenta upoštevana v njihovih samoupravnih aktih in če niso, poskrbijo, da se te stvari uredijo. L. B. V srednjeročnem načrtu so ob postavki, da bo družbeni proizvod naraščal povprečno 10 do 11 odstotkov načrtovali realni porast osebnih dohodkov poprečno za 3 do 4 odstotke na leto. Izgube so približno enake polletnim, le da LIP Bled, TOZD Mojstrana in Gozdno gospodarstvo Bled, TOZD Jesenice v devetih mesecih nimata več izgub. Vzrok za izgube v temeljni organizaciji hidroelektrarne Moste in temeljni organizaciji Elektro Žirovnica sta v osnovni dejavnosti, saj se ukvarjata z distribucijo električne energije in proizvodnjo, industrija obrti v trgovskem podjetju Golica s sanacijskim programom zmanjšuje izgubo, hotel Kompas že nekaj let zaporedoma posluje z izgubo zaradi visokih anuitet in visokih stroškov poslovanja, Iskra na Blejski Dobravi ima še neplačane obveznosti s Siemen-sovim programom, v hladni valjarni železarne Jesenice pa se je izguba zmanjšala za 6 milijonov 700.000 dinarjev in bo do konca leta pokrita. Kljub temu pa je gospodarstvo Jeseniške občine doseglo veliko >oljše gospodarske uspehe kot v enakem lanskem obdobju in tako lahko upravičeno pričakujejo, da bodo do konca leta načrtovane cilje tudi uresničili. D. S. /-;- Okolje kot zadnja skrb Mineva leto, v delovnih organizacijah poleg časovne stiske ob pripravah novih samoupravnih dokumentov beležijo tudi poslovne rezultate in jih primerjajo s srednjeročnimi programi razvoja. Podatke strnejo v analize tudi občinske skupščine in pred delegate prihajajo v zajetnem obsegu. Le nečesa ni včasih niti med vrsticami zaslediti: varstva okolja. Dodatna, nepotrebna malenkost ali sitnost? Posledica še ne uveljavljene interesne skupnosti za varstvo ali preprosto dejstvo, da sploh ni kaj povedati? Ze ob sprejemanju srednjeročnih programov razvoja se je anketi o tem, kako so organizacije vključile v srednjeročne programe tudi varstvo okolja v Sloveniji odzvala le polovica delovnih organizacij. Številne so se izmaknile tej odgovornosti, saj se praviloma izkazuje v ogromnih investicijah za čistilne naprave, v naložbah za odpravo starih obratov in modernizacijo novejših. Če pa so že označile tudi skrb za varstvo zraka, voda in okolja nasploh, je bila ta skrb v preveč primerih le in zgolj deklarativna beseda, načelna, premaknjena nekam v leta po srednjeročnem programu. Tudi prvi koraki organiziranega varstva pri delu so se zdeli kot nov proizvodni strošek, a so se na koncu vendarle vsakomur izkazali v večji produktivnosti. Enako, če ne težavnejšo pot do veljave si utira tudi varstvo okolja, ki se mora najprej uspešno spopasti z ukoreninjeno zgrešeno miselnostjo, da je za gospodarski, tehnološki napredek pač že treba žrtvovati vrednote človekovega okolja. V zavest mora priti, da je okolje sestavni del vsakega planiranja, da bo tudi tehnologija, ki se ne bo zmenila za gore odpadkov in zadušljivo ozračje, zaostala, da tehnološkega napredka brez var- stva okolja ni pač mogoče enačiti z družbenim napredkom. Ze res, da gradimo toplarne, da prihaja na Gorenjsko zdaj zemeljski plin, ki kot gorivo ne vsebuje nič žvepla, medtem ko ga je v tekočih gorivih tudi do 3 odstotke, in da se postopoma ukinjajo stari industrijski obrati. Tudi je še kako res, da so carinske dajatve za uvoz čistilnih naprav previsoke, domači proizvajalci pa jih morajo drago prodajati zaradi višjih cen materiala, vendar ni sprejemljiv brezbrižni odnos do problema varstva okolja. Ni malo, da mora železarna Jesenice za opremo dveh osemdesettonskih elektro-obločnih peči za 720.000 kubičnih metrov dimnih plinov na uro plačati 50 milijonov dinarjev in ni malo denarja, ki ga mora sleherna občina nameniti za čistilno napravo, a prej ko slej jo bo morala vsaka nabaviti. Niso za lase privlečeni podatki, ki opozarjajo, da se dušimo, da skoraj ni več čistih voda, da se kvalitetno slabša gozd kot edini naš večji naravni vir. Varstvo okolja seveda niso le čistilne naprave pri pomembnih onesnaževalcih, temveč tudi naša vsakdanja kultura in prostorsko planiranje, ki je prepogosto stihijsko, upoštevajoč le in zgolj gospodarske koristi. A na vseh koncih in krajih, kjer bi moralo imeti varstvo okolja svoj odločujoči in prevladujoči vpliv, omahne kot zadnja in poslednja skrb. Tako se zrcali tudi v programih razvoja, v srednjeročnih planih in v letnih planih delovnih organizacij, tudi takšnih, ki onesnažujejo preko vse dopustne mere. Zrcali v meglenem odsevu slabih resničnih razmer ali pa varstva okolja v samoupravnih dokumentih sploh ni. Mar nam je res še tako izredno tuj osveščeni odnos do okolja, da celo pri planiranju pozabljamo nanj? D. Sedej Skupnost za zaposlovanje Kranj »Kakor si boš postlal, tako boš ležal« Ali velja ta stara resnica tudi danes pri izbiri poklica? Ali je prav, da jo tolikokrat slišimo od staršev, ki imajo otroka na tem življenjskem razpotju? Odgovor strokovnega sodelavca za poklicno usmerjanje je odločen ne. Zakaj? Z izbiro poklica, z odločitvijo, kam po osnovni šoli, se sreča sleherni od nas. Mnogi napake pri tem okušajo na lastni koži in z nejevoljo vstopajo dan za dnem skozi vrata svojih tovarn, delavnic, zbornic, bolniških sob ali šolskih razredov, če se na poklic šele pripravljajo. Zakaj si ne bi prihranili razočarjanje, če se iz napak in izkušenj drugih lahko česa naučimo? Menimo, da ni odveč kar največ povedati o teh stvareh, saj vendar živimo v takem času, ko se šolajo stari in mladi, ko spoznavamo, da je znanje človekova najdragocenejša dota. Čim več bomo znali, tem bolj svobodni bomo tudi pri izbiri poklica in delovnega mesta. Doslej smo v naši rubriki že pisali o pomenu znanja in o tem, da največ znanja pridobimo takrat, če nas nekaj res pritegne na področjih, za katera imamo določena nagnenja. Brali ste lahko o tem, da ne drži vedno: »Človek zmore vse, kar hoče«, ker je treba upoštevati sposobnosti za učenje in za opravljanje določenih nalog, pa tudi telesne zmogljivosti se mnogokrat pokažejo kot nepremostljiva ovira. Kar prevečkrat jim prisojamo manjšo pomembnost, kot jo v resnici imajo, saj so mnogim ovira že v prvih letih poklicnega dela. Koliko ljudi mora zaradi tega menjati poklic ali se celo invalidsko upokojiti! Zakaj torej poklicnega svetovalca zaboli pri srcu, kadar sliši starše, ki izrekajo poučno misel — Kakor si boš postalal, tako boš ležal — svojemu petnajstletniku? Vse izkušnje s področja poklicnega usmerjanja, o katerih smo ali bomo še pisali, naj bi bil sposoben sprejeti in se po njih ravnati človek pri petnajstih letih! Zgodaj je, dosti prezgodaj, da bi mu lahko naprtili vso krivdo, če si ne bo dobro postlal. Zato smo starši otrok, pred katerimi je odločitev, pedagogi, poklicni svetovalci verjetno najbolj prepričani, kako je res zadnji čas, da se začne usmerjeno izobraževanje uresničevati. Takrat se bo poklicna odločitev premaknila iz petnajstega v sedemnajsto življenjsko leto; v tem času burnega, a čudovitega razvoja pa mladinci že dosti bolj dozorijo. V prihodnjem šolskem letu usmerjenega izobraževanja na področju celotnega srednjega šolstva še ne bo, zato se morate starši zavedati, da ste prvi in najučinkovitejši svetovalci pri pripravi na izbiro poklica in na razpotju po končani osnovni šoli. Za vsakega očeta in mater so to težki trenutki in mnogim pošteno odleže, ko se njihov mladostnik vpiše na eno od srednjih šol. Dosti i kasneje pa se včasih pokaže, da se je marsikdo vpisal na neko šolo zato, ker je bila v njegovem kraju, drugi se je vpisal, ker je bilo v njej dosti prostora, tretji, ker so mu rekli, da je šola lahka, četrti, da se menda s to končano šolo dobro zasluži itd. Vse to pa ima s poklicnim delom prav malo skupnega. Zato bomo v naslednjih sestavkih pisali tudi o napakah ob izbiri poklica in kje starši lahko iščejo pomoč. Francka Thaler Letošnja in prihodnja gradnja cest na Gorenjskem Neurejeni papirji ovirajo gradnjo ccsi Za pičlo uresničen letošnji plan gradnje in modernizacij cest na Gorenjskem niso krivi le cestarji, temveč predvsem neurejena dokumentacija in nepodpisane pogodbe — Zahteven gradbeni program za prihodnje leto — Sredstva zagotovljena — Cestno podjetje Kranj ponuja strokovno pomoč Kranj — Ko smo na Gorenjskem ocenjevali uresničevanje letošnjega programa novogradenj in modernizacij cest, so številne kritične puščice ciljale na Cestno podjetje Kranj, ki že leta izvaja večino teh del na Gorenjskem. Ob površnem pregledu podatkov bi kritikam, naslovljenim cestarjem, lahko pritrdili. Program republiške skupnosti za ceste predvideva za izgradnjo in modernizacijo (£r vzdrževanje magistralnih in regionalnih cest na Gorenjskem za letos 154,272.286 dinarjev. Na osnovi tega programa bi moralo kranjsko Cestno podjetje opraviti dela, vredna 144,870.439 dinarjev, drugi izvajalci pa gradnje v vrednosti 9,401.847 dinarjev. Novembrsko ocenjevanje uresničevanja programa republiške skupnosti za ceste in nalog Cestnega Eodjetja Kranj pa je pokazalo, da je ranjskim cestarjem uspelo do konca oktobra uresničiti le okrog 40 odstotkov sprejetega programa, kar znese 58,672.684 dinarjev. ZAŠKRIPALO PRI POGODBAH Cestno podjetje Kranj ima tehtna opravičila za tako nizko uresničen program. Zajec tiči v grmu, ki se imenuje pogodbe, sklenjene med investitorjem — republiško skupnostjo za ceste in izvajalcem — Cestnim podjetjem iz Kranja. Le-te so bile namreč sklenjene in podpisane le za dela, vredna 80,740.439 dinarjev. Za razliko 64,130.000 dinarjev pa pogodb ni ali pa so bile podpisane tako pozno, da z gradnjo cestarji letos sploh začeti niso mogli. Ta vsota pa predstavlja skoraj 50 odstotkov na republiški cestni skupnosti dogovorjenega programa. Ob upoštevanju vrednosti sklenjenih pogodb in primerjavi le-te z vrednostjo izvršenih del Cestnega podjetja pa ugotovimo, da je Cestno podjetje na »dolgu« le za 25 odstotkov oziroma za 22,112.755 dinarjev. Ker bo do konca leta zanesljivo še okrog 30 gradbenih dni, bo Cestnemu podjetju uspelo opraviti še za okrog 10 milijonov del. Potem se bo odstotek neuresničenega plana na osnovi pogodb zmanjšal najmanj na 15 odstotkov. Ko je Cestno podjetje Kranj novembra analiziralo uresničevanje programa gradenj in modernizacij cest na Gorenjskem in izvršena dela primerjalo z letošnjim planom in vrednostjo sklenjenih pogodb, je ugotovilo, da so za zaostanek kriva predvsem štiri gradbišča. Zataknilo se je pri gradnji križišča pri Iskri v Kranju in to predvsem zaradi dolgotrajnih arheoloških izkopavanj in počasnega rušenja Merkurjevih skladišč. Drugi zastoj, ki je precej prispeval k neuresničenemu planu na osnovi sklenjenih pogodb, je bil na cesti Bistrica pri Tržiču—Begunje. Zaradi neurejenih lastninskih odnosov so se dela zavlekla in je vozišče za zdaj pokrito le z bitogra-mozom. Tretja kritična točka je cesta Blejska Dobrava — Kočna, kjer je graditelje onemogočalo pomanjkanje cementa. Dobili so ga šele konec septembra in uspeli zgraditi podporne zidove, za ureditev priključka na Blejski Dobravi pa tudi ni bilo pravočasno potrebne dokumentacije. Zavlekla se je tudi modernizacija ceste Preddvor—Jezersko. Pogodba je bila sklenjena prepozno in dela so zastala. POČASNO UREJEVANJE DOKUMENTACIJE Vzroki za tolikšen zaostanek pri gradnji cest na Gorenjskem so znani. Pomanjkanje gradbenega materiala, predvsem cementa, je tudi cestarje pestilo v enaki meri kot gradbince. Še posebno problematično je urejevanje lastninskih odnosov, pridobivanje soglasij in zbiranje gradbene dokumentacije, za kar je zadolžen investitor. Dogaja se, da je treba za eno skoraj nepomembno soglasje čakati po štiri in več mesecev. Cestno podjetje Kranj ponuja pri tem investitorjem in upravnim organom pomoč. Pripravljeno je okrepiti svoje strokovne službe in s tem skrajšati postopek pridobivanja dokumentacije, kar je bil prav letos glavni vzrok, da toliko pogodb med Cestnim podjetjem Kranj in skupnostjo za ceste ni bilo podpisanih in da je uresničevanje programa za letos tako nizko. Kazalo bi razmišljati o pobudi ter ponujeni roki pomoči in sodelovanja s strani Cestnega podjetja Kranj! PRIHODNJE LETO POSPEŠENA GRADNJA Cestno podjetje Kranj ima že sedaj za 40,000.000 dinarjev sklenjenih pogodb, ki bodo uresničene prihodnje leto. Do konca leta in v začetku prihodnjega leta se bo tej vsoti zanesljivo pridružilo še za več kot 30 milijonov dinarjev pogodb. Plan za leto 1978 dosega 73 milijonov dinarjev. V gradbišča se bodo spremenile ceste Preddvor—Kranj, Podnart—Kropa, Kranj —Gorice, Blejska Dobrava— Kropa itd. Marsikje so cestarji že začeli s pripravljalnimi deli. Gradnja ceste od Kranja do Hote-maž z dvema podvozoma bo veljala 16,900.000 dinarjev, popravilo vozišča od Preddvora proti Jezerskemu 4,300.000 dinarjev, začetek gradnje nove ceste od Goric proti Kranju 5 milijonov dinarjev in nadaljevanje del na cesti od Blejske Dobrave proti Gorjam 5,5 milijona dinarjev. K temu je treba dodati še modernizacijo ceste od Podnarta do Krope, ki bo terjala 6,840.000 dinarjev, dela na cestah Bled—Soteska, Podkoren—Rateče, Kranj — Golnik, Žirovnica—Begunje, Mrzli studenec— Rudno polje itd. Vse to za cestarje ni lahka zadolžitev, vendar računajo, da bo ob izteku prihodnjega leta manj preglavic in tudi kritik! J. Košnjek A Cestno podjetje v Kranju objavlja naslednja prosta delovna mesta za določen čas 1. stenodaktilografa 2. materialnega knjigovodje 3. knjigovodje osebnih dohodkov Za zasedbo delovnih meat se zahteva: pod 1.: upravno-administrativni tehnik ali administrator z znanjem strojepisja (za nadomeščanje delavk za čas porodniškega dopusta) pod 3. in 3.: ekonomski tehnik ali sorodne stroke (za nadomeščanje delavca v času služenja vojaške obveznosti) Nastop dela je možen takoj oz. po dogovoru. Osebni dohodek za delo je določen s samoupravnim sporazumom o delitvi OD. Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 10 dni od dneva objave v časopisu. \ Za 120 let petja v Bohinju V Bohinjski Bistrici so 19. novembra s slavnostnim govorom, podelitvijo priznanj in koncertom proslavili več obletnic: 120-letnico organiziranega petja, letošnje jubileje naše družbe in 30-letnico sedanjega delavsko prosvetnega društva Svoboda »Tomaž Godec«. Slavnostni govornik je bil predsednik občinske skupščine Leopold Pernuš. To ni bil slavnostni govor, ki bi ga praznovanje jubileja zaneslo v nepremišljeno in varljivo kovanje v zvezde, pač pa je dovolj stvarno prikazal razvoj in stanje naše kulturne situacije, boreče se z različnimi težavami — kadrovskimi, prostorskimi, finančnimi itd. Prav kratek povzetek bi se lahko glasil: več odgovorne skrbi za reševanje te problematike bo treba posvetiti prav v krajevnih skupnostih samih, ne pa čakati na čudežno moč drugih, ki je ni. Priznanja so dobili številni zaslužni društveni delavci in društvo samo. Med drugim sta jih počastili tudi Kulturna skupnost in Zveza kulturnih organizacij občine Radovljica. Koncertni del so si razdelili trije izvajalci. Prvi je bil zbor osnovne šole, ki je v svoji lepi avli gostila jubilejno prireditev. Zborovodja Za-vršnik je znan pevski zanesenjak. Vedno je rad vodil zbore s čim večjim številom pevcev, kar je precej garaško delo. V izbiri pesmi se ne spušča na neznana pota, vzame take, za katere ve, da jih bo tako velik zbor zmogel pravilno in prepričljivo zapeti. Podobno je bilo tudi tokrat in zbor se je prav zadovoljivo izkazal. Zlata Ognjanovič je po opernih predstavah, koncertnih nastopih, radijskih in televizijskih oddajah eno naših najbolj znanih pevskih imen. Poleg glasovnih in muzikalnih kvalitet je posebno pomembna tista njena umetniška vrlina, ki jo pri mnogih drugih pogrešamo: odgovornost pri repertoarju. Preveč je namreč razširjena navada, da naši pevci za nastope v manjših krajih neprestano izbirajo skoraj same tako imenovane paradne operne odlomke, s katerimi ni posebno težko doseči navdušeno odobravanje občinstva. Celo od amaterskih izvajalcev, največkrat od zborov, strokovni glasbeni krogi SESTANEK V GALERIJI Škofja Loka - V nedeljo, 18. decembra, ob 18. uri se bodo zbrali v galeriji na Loškem gradu mladinci, ki imajo veselje do recitiranja in igranja. Sestanek pripravlja kulturna komisija pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine z namenom, da bi z ustanovitvijo posebne mladinske dramsko-recitatorske skupine poživila otroško in mladinsko gledališko dejavnost. Na sestanek vabijo mlade delavce, dijake in študente. L B USTANOVLJENA MLADINSKA FOLKLORNA SKUPINA Škofja Loka — Kulturna komisija pri občinski konferenci Zveze socialistične mladine je ustanovila mladinsko folklorno skupino. Prve vaje se je udeležilo 60 mladink in mladincev. Vendar skupina Se vedno sprejema nove člane. Mladi, ki bi radi plesali v folklorni skupini, lahko pridejo na vaje, ki so ob sredah in petkih ob 19. uri v Loškem gledališču. L. B. idej cUtnifo v katalogu založba mladinska knjiga Hi JB 11 1 Ml Mfe mm m A JI JIIR\F JMJuniM \ i it |0