LETO XVII. — Številka 64
Ustanovitelji: obOncJd odbori SZM Jesenic«. Kranj. Radovljico, tkofjt Loka ta TrHc. Iidaja CP »Gorenjski tisk«. Urejaj« urednlikJ odbor — odgovorni   urednik   KAREL  MAK U C
GLASILO   SOCIALISTICN E   ZVEZE
KRANJ, 21. AVGUSTA 1965 SOBOTA — CENA 40 DIM
Ust Uhaja od oktobra 1947 kot tednik. OJ L Januarja 1958 kot pol tedni k. -M 1. Januarja 1<W trikrat tedensko. Od 1. Januarja 1964 kot poitednik. bi sicer ob siedab in sobotab
DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
S seje skupščine občine Kranj
Šolstvo in štednja denarja
Kranj, 20. avgusta. Svet za vzgojo In Izobraževanje je včeraj odbornikom skupščine občine Kranj predložil o dokončni reorganizaciji mreže osnovnih šol v občini. Skupščina je soglašala s sklepi delovnih skupnosti in ob novem šolskem letu bo v občini le 9 samostojnih osnovnih šol z 18 podružnicami. Centralne šole so: Cerklje, Jezersko, Simon Jenko, France Prešeren, Lucijan Seljak In Stane Žagar v Kranju, Preddvor, Predoslje in Šenčur. Podružnične pa: Velesovo, SenturSka gora, Zalog, Gorice, Trstenik, Duplje, Naklo, Pod-brezje, Besnica, Mavčiče, Podblica, Pševo, žabnica, Stane Ko-vačlč Primskovo, Trboje, Kokra, Olševek in Voklo.
Pri navezovanju manjših šol na večje so zasledovali predvsem dva cilja. Zaradi pomanjkanja ustreznih strokovnih predavateljev na manjših šolah ni mogoče zagotoviti kvalitete pouka. Razen tega so manjše šole, prav tako kot velike, obremenjene s kompliciranim finančnim poslovanjem, kar upravno-ad-ministrativno službo šolstva zelo podražuje.
Na isti seji so odborniki sprejeli še predlog o združitvi vajenskega in dijaškega doma v Kranju. Ta ukrep ima vrsto prednosti: poenotenje pedagoškega   režima, enaki
življenjski pogoji srednješolske in vajenske mladine, močnejši vzgojni kolektiv in možnost iskanja notranjih rezerv v pomožnih dejavnostih. Skupno bo dom imel 500 do 600 gojencev, kar zagotavlja pogoje za najboljšo organizacijo vzgoje in drugih služb. Omenjena ukrepa mimo navedenih prednosti sodita tudi okvir prizadevanj za štednjo proračunskih sredstev. Zavodi, ki jih financira sklad za šolstvo bodo prejeli 2,45 % manj sredstev kot jim je bilo sprva odobreno. Sredstva za osnovno dejavnost se zaradi tega zmanjšujejo, ker
Premik v kmetijsvu
Posvet kmetijskih inženirjev In tehnikov Gorenjske, ki je bil pred dnevi v Kranju, je bil jelo ploden in pomemben za nadaljni razvoj kmetijstva na Gorenjskem, živahna razpra-ra, v katero so posegli skoraj vsi navzoči inženirji in tehniki, je dala celo vrsto predlogov in napotkov za delo posameznih kmetijskih strokovnjakov in njihovih društev v pomoč razvoju kmetijstva na Gorenjskem.
Sporazumeli so se, da že do jeseni ustanovijo društvo kmetijskih tehnikov. V ta namen so izvolili poseben 5-članski pripravljalni odbor, ki bo pripravil vse potrebno gradivo za ustanovitev društva.
Po posvetovanju sodeč bo imel pripravljalni odbor veliko dela, da bo v bodoče delo društva vključil vse kmetijske strokovnjake na Gorenjskem. Tokratna udeležba le ni bila tako velika, da bi lahko rekli, da so za skupno delo vsi zainteresirani in da bi s skupnimi močmi pristopili k uresničevanju želja in zahtev, da se naše kmetijstvo tako razvija kakor to zahteva naš čas.
V zadnjem času (pa tudi vsa leta po vojni) so državljani izrekli precej pikrih na račun našega socialističnega kmetijstva (včasih tudi upravičeno). Prav v zadnjem času pa je slišati kritike tudi od odgovornih družbeno-politič-
nih organov o našem kmetijstvu. Na minulem posvetu je dobil človek vtis, da je na Gorenjskem še precej strokovnjakov kmetijstva, ki jim ni za to, da bi na pristojnem mestu povedali svoje mnenje in izkušnje in dali skupen odgovor za sedanje stanje. Naj omenimo, da iz škofjeloškega območja ni bilo na posvetu niti enega kmetijskega strokovnjaka. Bilo pa je tudi več kmetijskih organizacij, predvsem kmetijskih zadrug, ki tokrat za posvetovanje še niso pokazale pravega razumevanja.
Verjetno pa bo prav sedanje uveljavljanje novih gospodarskih premikov odprlo vrsto perečih vprašanj tudi v kmetijski dejavnosti, kar bo treba reševati ob skupnih Izkušnjah in možnostih. V tem smislu ima velik pomen že sedanje posvetovanje in še zlasti ustanovitev organizacije  strokovnjakov  v našem
kmetijstvu. — R. C.
je možno prihraniti pri manj nujnem investicijskem vzdrževanju in pri upravno-admi-nistrativnih izdatkih.
Sredstva za strokovne šole in domove se bodo po predlogu rebalansa zmanjšala od 180 do 170 milijonov. Omenjeni združitvi vajenskega in dijaškega doma naj bi sledilo -tudi združevanje nekaterih šol in intenzivno iskanje notranjih rezerv. Občinski proračun je letos zagotovil 200 milijonov dinarjev za gradnjo šol. Predvideno je, da bi se ta vsota nekoliko zmanjšala, primanjkljaj pa nadomestil s kreditom.
V okviru izdatkov za šolstvo se povečuje vsota za štipendije, ki jih bodo povečali od 12 do 23% ter izdatki za vožnje šoloobveznih otrok.
O teh predlogih so v minu. Jih dneh razpravljali tudi predstavniki delovnih skupnosti s področja šolstva Med drugim so se obvezali, da bo-občfni l ten\,mcs^u poročali Občin o predlogih ukrepov za SSS plenih sredstev
2u »e io %°dke ^ pwe-
r
Srečanje mladih
poštarjev v Kranju
Septembra bo v Kranju tradicionalni zlet mladine poštnih podjetij Jugoslavije. Organizira ga PTT Podjetje Kranj. Udeležilo se ga bo okoli 70 mladincev^ in sicer iz vsakega podjetja pride po en predstavnik.
V ta namen je poštno podjetje Kranj že odobrilo milijom dinarjev, ki ga bodo porabili za organizacijske priprave in za izvedbo zleta samega. Zlet naj bi predvidoma trajal tri dni, in sicer dva dni bi bili razgovori med predstavniki mladine^ podjetij, zadnji dan pa bi se vsi udeleženci odpeljali na izlet, zvečer pa bi bila zabava s slovesnim zaključkom. Lansko leto je bil podoben zlet v Ulcinju v črni gori.
V__/
Milijon elektromotorčkov
»ISKRA« ŽELEZNIKI JE PRODALA NEW-YORŠKEMU KUPCU ZA 2 MILIJONA DOLARJEV SVOJIH IZDELKOV
Kolektiv Iskrine tovarne majhnih elektromotorjev v Železnikih je v sredo s krajšo slovesnostjo proslavil pomemben dogodek. Pred kratkim je odposlal v New York milijoni! elektromotorček in s tem dosegel Izvoz v Ameriko v vrednosti 2 milijona dolarjev.
Med gosti na prisrčni svečanosti sta bila tudi generalni konsul ZDA g. Kari Ewald Sommerlatie in g. Aleksander Sharanovv, lastnik firme Empire Mashins, ki v Ameriki elektromotorje iz Železnikov prodaja oziroma vdeluje v gospodinjske aparate.
Iskra Železniki zaznamuje pri izvozu izredno hiter napredek. Leta 1959 je izvozila v Ameriko za 30 tisoč dolarjev, lani pa že za 500 tisoč dolarjev. Tolikšno vsoto je letos presegla že v prvem polletju, saj predvideva, da bo njena prodaja v tujino, predvsem v ZDA, do konca leta dosegla vrednost 1 milijon dolarjev. Tako so se v Železnikih uvrstili med silno redka  podjetja,  ki izvažajo
štiri petine vse svoje proizvodnje.
Ob tem, ko kolektiv ni štedii z napori, ki so mu lahko pomagali do slovesa enega izmed najbolj uspešnih izvoznikov, se je tehnično in kadrovsko izpopolnil. Tovarna v Železnikih je sedaj po tehnični urejenosti in po ostalih pogojih za specializirano velikoserijsko proizvodnjo najboljša izmed 14 Iskri-nih tovarn. Zasluge za to ima tudi ameriški odjemalec Sharanovv, ki je v vseh letih sodelovanja s svojimi strokovnjaki in materialom pomagal pri premagovanju začetnih težav. V svojem nagovoru na svečanosti je izredno laskavo ocenil proizvodne uspehe svojega jugoslovanskega kooperanta in zagotovil poglabljanje sodelovanja tudi v prihodnje.
Poleg hitro naraščajočega domačega prometa se v Kranju kot središču turistične Gorenjske zlasti sedaj, v sezonskem času, zaustavlja mnogo tujih vozil. Posnetek na Titovem trgu prikazuje vsakodnevni pojav. To sicer pomeni zaslužek gostinstvu, trgovini Itd., hkrati pa hudo zaostruje težave cestnega prometa v starem delu mesta Foto: F. Perdan
678352
»V imenu ljudstva«
Na članek z gornjim naslovom, ki je izšel v »Glasu« 4. avgusta, sta nam prizadeta Ciril in Slavka Rehberger podala naslednje pojasnilo;
»Sakača Ivana in Anico smo vzeli na stanovanje kot podnajemnika za določen čas v popolnoma opremljeno sobo. Dva meseca po določenem času smo ju opozorili, da se izselita, ker potrebujemo sobo za svoje otroke. Po 15. aprilu jc prišel Sakač do nas z zah tevkom, da se sklene nova pogodba in da brez pogodbe ae bo plačeval 8 000 dinarjev, unpak samo 5000 dinarjev ta najemnino. S tem se ni-imo strinjali in od tega časa dalje nc plačuje stanarine in »e ostalih komunal, prispevkov ... Vse stvari s povišano stanarino na 12.000 dinarjev io popolnoma izmišljene ... Pripominjamo še to, da je popolnoma neresnično, da Imamo v hiši štiri stranke in da te plačujejo še več. Poleg Sakača je samo še ena $tranka, ki pa od 15. 1. 1965 ničesar ne plačuje, in je bila vzeta za dbločen čas! Proti prvi in drugi stranki bomo sodnijska postopali in izterjali samo tisto vsoto, za katero smo se dogovorili.«
Bralce obveščamo še, da je pri članku prišlo do neljube pomote, saj Sakačevi ne plačujejo 8.000 din za sobo v velikosti 7,7 x 2,70, ampak je velikost sobe 3,70 x 2,70 m! V tvojem pismu se Rchberger-jeva še pritožujeta nad postopanjem Sakača vendar smatramo, da to ni bistveno v problemu visoke stanarine in prepuščamo bralcem, da presodijo o pravilnosti podobnih zaračunavanj stanarin, kar je bil edini namen članka.
P. Čolnar
Po dolgem posvetovanju med zapadnim svetom je ameriški delegat Foster Wi-lijams podal na ženevski konferenci o razorožitvi zapadni predlog sporazuma o prepovedi širjenja jederske-ga orožja, ki vsebuje nesprejemljive pogoje za nasprotno stran. Jederske sile bi se namreč morale obvezati, da ne bodo dajale tega orožja državam, ki ga še nimajo, niti pomagala pri njegovi proizvodnji. Najvažnejše pa je, da tak sporazum ne bi vplival na ustanovitev muhllateramih jederskih sil NATO. Prav nič nI bila nepričakovana odločna zavrnitev sovjetskega delegata Ca-rapkinova, ko je dejal, da SZ ne bo podpisala nobenega dogovora, ki ne bi onemogočil ustanovitve muhi. Literarnih sil. Sporazum pa je obsojen na neuspeh tudi zaradi tega, ker ga dejansko
Diplomatska igra
ne podpirajo vse zapadne
dežele.
Kamen spotike je pravzaprav v jederskem oboroževanju Zapadne Nemčije. Sovjetska stran je postavila ameriškemu delegatu vprašanje, ali zapadni predlog onemogoča drugim državam (multilaterarnim silam NA TA) da pridejo do atomskega orožja. Foster na vprašanje na konferenci ni mogel odgovoriti, ker bi sicer moral priznati, da spo razum prepoveduje širjenja jederskega orožja le na tiste države, ki Zapadu niso všeč.
Britaniji pa ne gre v račun, da se ZDA polalčajo pravice, nad odločajoče kontrolo nad takozvano mul-tilateristično zvezo. Franci-
ja pa Je že zdavnau naspro. tovala vsaki jederski oboro. žitvi Zapadne Nemčije. Obe Zapadni državi ne žele, da bo razpravo o tem pomembnem vprašanju izključno prepustili samem NATO. Kajti znalo bi se dogoditi, da bi z glasovanjem Nemčija uspela in prišla tako do pravice, ki bi spremenila odnos moči v zapadnem svetu.
Zapadna Nemčija uživa polno podporo ZDA zlasti takrat, kadar se razpravlja o možnosti jederske oboro. žltve te države. Britanci se pa temu upirajo zaradi zunanje političnih odnosov. Amerikanci to vedo In se hkrati zavedajo, da ne bo prišlo do popustitve hladne vojne vse dotlej, dokler bo
do vztrajale pri oborožitvi Zapadne Nemčije. To pa po trjuje, da so se M>A tu« v sedanjem mednarodne* ozračju odkrito spustile i diplomatsko igro, kjer se za njenimi kulisami odigrava jo dokaj čudne reči. Medsebojne obtožbe, neiskrena želja po resničnem in trak nem miru ne bodo odpravile ovire, ki ne obetajo da našnjemu svetu nič obra brajočega.
Vse dotlej, dokler bodo ZDA predlagale sporazum, ki bo omogočil jederske oboroževanje Zapadne Nem Čije in vztrajal pri njegovi vsebini, bodo o sporazumu lahko samo razpravljali na ženevskih konferencah o razorožitvi, nikoli pa ne bo sprejet. Med tem časom pa se v svetu že pojavljajo ao ve jederske sile in tako po staja razplet o razorožitvi vse bolj zamotan. Težko je predvidevati konec razpleta.
J
Prispevek k sodelovanju Gorenjske in" Koroške
Gorenjska ljudska umetnost v Beljaku
Pod pokroviteljstvom župana mesta Beljak Got t trie da Timmererja in predsednika občinske skupščine Kranj Martina Koširja so v sredo, 18. avgusta odprli v Beljaku razstavo »Ljudska umetnost na Gorenjskem«. Pripravil jo je Gorenjski muzej v Kranju s sodelovanjem muzejev v Skofji Loki, Kamniku, Radovljici In Kropi. Odprta bo do konca avgusta.
Ljudska umetnost Gorenjske je zelo bogata in v mno-gočem specifično naša (kozolci, panjske končnice, gorenjska alpska hiša itd.), v nekaterih elementih pa je ljudska umetniška tvornost Gorenjcev zaradi zgodovinskih razmer tudi precej podobna koroški ljudski umetnosti; ziljska in rateška narodjna noša imata npr. precej skupnega ah podobnega. Seve-da
se gorenjska ljudska umet-not ni razvijala povsem avtonomno, ampak je prevzemala tudi tuje vplive (največ s severa in zapada), vendar jih je po svoje preoblikovala. Zato ima ljudska umetnost na tem področju tipični alpski značaj. Drugo, kar je treba poudariti, pa je njena funkeo-nalnost v vsakdanjem življenju ljudi, pa naj bo to v gospodarstvu ali v družbenem in duhovnem življenju. Arhitektonsko lepe in s pokrajino skladne oblike kozolca so predvsem zelo funkcionalne. Prav tako je primarni namen poslikanih panjskih končnic barvna ploskev, po kateri čebele spoznajo panj, drugotna pa so umetniška izživljanja ljudi pri upodabljanju naj-različneših motivov. Neupoštevanje funkcionalnosti ljudske   umetnosti   je pogosto
glavni vzrok za njeno izolirano obravnavanje.
Brez dvoma je razstava v Beljaku o ljudski umetnosti na Gorenjskem pomemben prispevek k tesnejšemu sodelovanju Gorenjske in Koroške, obenem pa naj bo vzpodbuda za razširitev takega sodelovanja tudi na vseh drugih področjih.
-T
Obsojeni gostinci
Poročali smo že, da ie gostinsko podjetje »Pošta« % Jesenic pretirano zvišalo cene vinu in žganim pijačam. Z* radi spekulativnih namenov/ se je moralo 19. avgusta Izgovarjati pred višjim gospo darskim sodiščem v Ljubi Ja ni.
Gostinsko podjetje je bilo obsojeno na tri milijone de name kazni. Direktor podjetja Izidor Korošec, pa na
denarno kazen 200.000 dinarjev, razen tega mu je prepo vedano eno leto opravljati di rektorske posle. K
KŽK ni špekuliral
Republiško javno tožilstvo je obtožilo kmetijsko-živiljski kombinat Kranj, da jc spekulativno zvišal cene mesu ;n mesnim izdelko;-i. Obravna. vana na višjem gospodarskem sodišču v Ljubljani, dne 19. avgusta pa je ugotovila, da obtoženi kombinat ni špe. kuliral. Zastopnik republiške
ga javnega tožilstva je sicei vztrajal pri obtožbi, da je kmetijsko-živiljski kombinal Kranj pretirano podražil ne katere mesne izdelke*
Senat višjega gospodarske ga sodišča pa je objavil opro stilno sodbo, ker špekuhitiv. ni namen kombinata na sodi šču niso bili dovolj dokazani.
Zapiski s poti po Koroški
Poseben poudarek daje mestu Celovec njegova Stadhal-le ,ki je postavljena na sejemskem prostoru. V njej so tudi vsakoletne drsalne revije na ledu. To revijo si vsako leto ogleda tudi veliko naših ljudi. (O njej smo p;sali letos pozni: tudi v Glasu.) Po-ler tega so v tej dvorani razne kulturne prireditve.
V zadnjem času so se pri nas cene neprimerno dvignile, vendar nI dosti bolj'« tudi v Avsfriji odnosno •-■ C<iovcu. Zanimivost za ttste l?udi, ki potujejo po Avstriji in se
(1. nadaljevanje)
mimogrede ustavijo v Celovcu je tudi v tem, da je najcenejša hrana v ljudski kleti (Volkskeller na Bahnhofstras-se^. Nekaj minut dalje je znana Mohorjeva tiskarna. V neposredni bližini so uredili prodajalno naših, slovenskih knjig.
Odpeljali smo se dalje v smeri Gospe svete. Takoj, ko smo prešli reko Glinščico, smo videli na levi veliko deželno bolnico imenovano »Ana Bichl«. Tu je predvsem lepo urejena njena zunanjost.
Na drugi strani dalje proti Gospe sveti je znano celovško letališče. Lani poleti je nekega dne okoli poldne prišlo v enem izmed hangarjev do požara. Celotno poslopje je zgorelo irr je bila večmilijon-ska škoda. Vso stvar so v zelo kratkem času popravili od-nesno zgradili novo in modernejše.
V bliižni Gospe svete stoji zgodovinski knežji dvorec, kjer so ustoličevalii slovenske vojvode. Pred leti so ga ogradili, ker so razni, turisti pri-
čeli odnašat! posamezne dele tega kamna za spomin. V smeri št. Vida se vidi na levi znani Krnski grad. Značilen je po tem, ker Ima toliko oken kot ima leto dni, toliko vrat kot je v letu tednov in tpHko vhodov, kot je v letu mesecev. Danes Je v nJem središče m sedež celovškega Škofijskega ordinariata.
Ko smo se vračali od Knežjega kamna nazaj proti Gospe sveti smo šli mimo znane gospodinjske šole. V njej so se predvem v predvojni Jugoslaviji šolale slovenska dekleta. Tudi danes je v njej gospodinjska in osnovna Šola.
Nekaj metrov dalje pa Je vrh Gospe svele. Podobna Je
našim Brezjam. Cerkev Ima dva zvonika, ki Je eden zidan v gotskem, drugi pa v baročnem stilu. Zvonovi v zvoniku pa so na električen pogon. Cerkev je v glavnem zidana v gotskem stihi, vendar se v njej ne manjka tudi baročnega stila. Zanimivo Je tudi to, da so za cerkvijo urejene zelo lepe sanitarije, cesar pa pri nas ne srečate skoraj nikjer. Poleg cerkve Je tu še nekaj hiš in seveda obvezna gostima. Skratka podobno našim Brezjam.
Od tu smo se odpeljali nazaj v Celovec do PischeJdorfa in dalje v Velikovec.
Jože Jarc
(Nadaljevanje v prihodnji sobotni številki)
21. AVGUST 1965 * GLAS
GOSPODARSTVO - NOTRANJA POLITIKA
3
Od nove ceste so si Tržiča-ni mnogo obetali, a sedaj ugotavljajo, da so z njo še bolj odrezani od sveta.^Dohodi v mesto so slabo urejeni. Posebno na ljubeljski strani je to pereče, saj so tam popolnoma odrezani od ceste. Kolone turistov drve mimo Tržiča. Preje so se na svoji poti skozi mesta turisti ustavljali, a sedaj se* pozna negativen vpliv nove ceste v gostinstvu in turizmu.
Zastoji tujih gostov so v primerjavi z Ljubeljem vod-
»Tržič je luknja taka...«
»Čeprav Tržič je luknja taka, se vanjo pride glin po cest...« pravi tržiška »narodna« pesem o svojem mestu. Pesem je že stara, nastala je, ko še ni bilo nove ceste mimo Tržiča. Sedaj, pravijo Tržičani, se k njim celo po cesti pride bolj težko.
nosu 1:10. Ko se gost že pelje po novi česti, le redko kateri zavije v Tržič. Nekateri se ustavijo v novi restavraciji pri bencinski črpalki, s katero pa Tržičani niso najbolj zadovoljni. Pritožujejo se nad visokimi cenami in, kol pravijo, tudi nad slabšo postrežbo. ' Ker restavracija nima posebne sobe za zaključene družbe, je to v resnici le boljši bife. Restavracija je tipični primer slabo planirane gradnje. Kuhinja je grajena za velike kapactete, vendar je pri gradnji zmanjkalo denarja, tako da niso naredili posebne obednice. V načrtu je sicer še gradnja motela (gosti bi se hranili v tej restavraciji), vendar — ni denarja ...
V turizmu je velik predvsem obisk domačih gostov. Zasedeni so skoraj vsi planinki domovi, kar je tudi v polletni bilanci pripomoglo občini k boljšemu rezultatu obikov gostov za občino (samo mesto ima manjši promet od lanskega leta). Precej gostov pa jim privabi tudi (premajhno) kopališče, ki se odlikuje s čisto in toplo vodo.
V Tržiču pa so najbolj razočarani nad novo resla-vratijo, saj pravijo, da pomeni samo eno gostilno več (na račun nje je opadel promet v drugih gostiščih — skupni promet se ni povečal.
P. Čolnar
r'
P0CEMIEV PKO1ZV0DMII STROŠKOV
Vsekakor sodi med nove ekonomske ukrepe zmanjšanje stroškov v proizvodnji. Znano je, da so ti pri izdelavi surovega železa v železarni Jesenice precej visoki, ker zakladajo plavže z razmeroma ne najboljšo rudo. Tudi visoka poraba dragega koksa, ki ga je zadnje čase težko dobiti, je vplivala na nadpovprečne stroške. Da bi to izboljšali in surovo železo pocenili, bodo odslej vbrizgavali v visoke pečh mazut. Spremenjen način »kurjenja« visokih peči bo tako precej zmanjšal proizvodne stroške.
B. B.
Trgovski čudež
V.
Pred dnevi me ustavi moj stric in vpraša: »Kaj pa jc to tako opevana trgovska marža?«. Nekaj časa sem mu poskušal nekako strokovno obrazložiti, pa ni mogel ali hotel razumeti, zatem sem mu pa kar po domače povedal, da beseda MARŽA pomeni kšeft z denarjem.
To nedolžno (pardon, saj ni nedolžna) maržo so pogruntali takrat, ko so se pojavili prvi trgovci. Nekoč smo pri nas uporabljali tako imenovane DIN norme. Zatem smo jih zamenjali z našimi domačimi imenovanimi JUS normami. Verjetno veste, da se s temi normami določajo razna merila posameznim predmetom ali podobno, pa tudi za gospodarske ukrepe naj bi veljale. Ampak, če že za. čisto vse veljajo, ne veljajo pa za določanje zgornje meje marž pri naši preljubi trgovini.
Pred seboj imam časopis, v katerem berem članek nekega našega trgovca, ki opisuje težave, ki jih imajo pri določanju teh nesrečnih marž. Kar težko mi je postalo pri srcu (7,1 vsak primer sem pripravil tudi robec, če mi bodo ušle solze). Sicer ima mož popolnoma prav! Poznam   ga   osebno in
vem, da je z dušo in telesom v trgovini, če je potreba od jutra do večera in še ponoči. Razmere v trgovini pozna odlično, verjejno pa jih ne pozna drugod.
Stavim, da ni človeka, ki bi vedel, kdaj bodo prenehali z dviganjem marž!? Pri vsem tem nihče več ne ve kdo pije, vsi pa vemo, da plača končno le potrošnik.
Moj stric mi sploh ne verjame, da se j? tudi pri nas napravil manjši trgovski čudež ali čudež pri maržah. Vendar pa mu jaz vneto zatrjujem, da to drži! Kmetijski proizvajalec si je poiskal kupca za krompir nekje v Ljubljani. On pa je recimo iz Medvod ali Kranja. Ta mu ga je pripeljal, račun pa so morali napraviti preko kmetijske zadruge. Moj stric se razburja in pravi: »Zadruga nima pri tem nič dela, razen to, da nekdo podpiše tisti račun in konec. Za tisti podpis, ki je včasih komaj čitljiv, pa zasluži pri kilogramu krompirja pet ali deset odstotkov marže.« Vidiš, dragi striček! To pa je tisti čudež, o katerem sem ti že večkrat pripovedoval. Blaga niti ne vidijo, zaslužijo pa potšano. Kajti pregovor pravi: »Iz nič ni
nič!« Ti pa znajo iz tega napraviti mastni zaslužek.
Podobno se dogaja tudi pri odkupu živine. Mesarji kupujejo živino pri privatnikih, plačujejo pa jo preko zadruge. V, resnici pa imajo delo z živino samo rejci in mesarji. Moj stric že nekaj let pripoveduje zakaj dopuščamo, da nekatere zadruge živijo samo od te takoimenovane marže. Sicer sem ga jaz tolažil s tem, da tudi v nekaterih naših pisarnah posamezni uslužbenci živijo na račun delavca pri stroju. Pred nedavnim pa je prišlo geslo, naj kmet prodaja svoje izdelke naravnost trgovini. S tem bo napravil trojni dobiček. Dobil bo bolje plačane pridelke, kupec bo kupil ceneje, tisti pa, ki so sedaj živeli od marž, se bodo počasi naučili delati.
Pred kratkim sem potoval v tujino in so mi nekateri službeni ljudje zabičali, da je švercanje strogo zabranjeno. Zdaj Pa se mimogrede vprašujem ali ni tudi to neke vrste švercanje ali kše-fta-nje z denarjem in to z našim ljubim jugoslovanskim dinarjem? Tovariši-ca gospodarska reforma prav gotovo nima namena teh ljudi še naprej nositi v naročju. — Jože Jarc
Reforma in potrošnja
Potrošnja je končna faza vseh tistih procesov, dejavnosti in prizadevanj v našem Življenju, ki zagotavljajo eksistenco človeku in reprodukcijo delovne sile. Vse naše delo je usmerjeno v zadovoljevanje naših potreb. Telnja za boljšim zadovoljevanjem potreb sili človeka, da več in boljše proizvaja, vzporedno pa se v takem progresivnem razvoju človeške^ družbe porajajo nove, predvsem kvalitetno drugačne potrebe, ki jih človek spet z boljšo proizvodnjo in z ostalimi dejavnostmi — ki so posledica delitve dela v razviti in zato nujno tudi diferencirani družbi — skuša zadovoljiti. Zadovoljevanje potreb preko potrošnje v najširšem pomenu besede je torej vodilo celotnega človekovega delovanja.
Ob t tvel javljanju novih ukrepov v jugoslovanskem gospodarstvu, ki morajo pomeniti temeljito reorganizacijo doslej v glavnem ekstenzivne proizvodnje v intenziv-
no, moramo imeti pred očmi dve glavni značilnosti celotne naše povojne potrošnje: prvič — vsa potrošnja, najbolj pa investicijska, je bila večja kot naše materialne možnosti, kar je vzrok za velik primanjkljaj v zunanjetrgovinski plačilni bilanci in kar je povzročilo nestabilne odnose na tržišču, in drugič — struktura potrošnje (odnos med investicijsko, proračunsko oz. splošno in osebno potrošnjo) ni bita v zadostni meri podrejena večji produktivnosti in boljšemu življenjskemu standardu, ampak v glavnem le splošnemu gospodarskemu napredku države, fizičnemu obsegu in dinamiki proizvodnje. Za  dosedanje ekstenzivno
gospodarjenje je značilno po eni strani, da smo velik del narodnega dohodka spet vložili nazaj, investirali, vendar premalo učinkovito ali sploh neučinkovito, po drugi strani pa smo zaposlovali v industriji veliko novih delavcev, kar je negativno vplivalo na
produktivnost in na stabilnost tržišča. V strukturi narodnega dohodka odpade v zadnjih letih v Jugoslaviji približno 30% na investicije, v razvitih evropskih državah pa vlagajo za razširjeno reprodukcijo 10 do 20% nacionalnega dohodka. V kranjski občini smo lani npr. od 35,6 milijard dinarjev narodnega dohodka dali za investicije skupno 10,5 milijard din, kar je tudi približno 30%.' Približno 50 % narodnega dohodka gre pri nas povprečno za osebne dohodke (za osebno potrošnjo), okrog 20 % pa za splošno potrošnjo. Delež osebne potrošnje v razvitih državah v striikturi narodnega dohodka pa se giblje med 58 do 79%.
Reforma mora odpraviti tako neskladnosti med posameznimi oblikami potrošnje kot tudi neskladnosti v strukturi osebne potrošnje. V naši ekonomski politiki je bila osebna potrošnja dolgo zapostavljena, v začetku zaradi nujnosti obnove gospo-
darstva in zaradi izgradnje osnovnih industrijskih objektov, pozneje pa zaradi politike investiranja za vsako ceno; visoke investicije in splošna potrošnja sta tudi glavna krivca za nestabilnost našega gospodarstva lani in tudi v prejšnjih letih. Vendar je v zadnjih letih prišlo do realnega porasta osebnih dohodkov, ki pa so tudi prispevali svoj delež k nestabilnemu tržišču. Poglejmo, zakaj! Od leta 1957 do 1964 so rotili osebni dohodki na zaposlenega v Sloveniji povprečno za nekaj manj kot 10 % letno, produktivnost dela pa je naraščala le za okoli 6Vo. Realni osebni dohodki na zaposlenega v gospodarstvu so se povečali lani za 18 %, produktivnost dela pa za približno 8 %. Samo 24% porasta osebnih dohodkov je odpadlo na povečanje produktivnosti, realno pa bi bilo, da bi bil ta odstotek od 60 do 75. Porast blagovnih fondov (fondov za široko potrošnjo) v industriji je znašal lani okoli 12%, porast blagovnih fondov v kmetijstvt okoli 4 %, porast nominalni'-- osebnih dohodkov r>a p'ih!>:m 37 %. V takšnih  razmerah postajajo
kot faktor nestabilnosti gospodarstva brez dvoma tudi osebni dohodki, kajti vzporedno s povečanjem osebne potrošnje (čeprav ne ade' kvatno z večjo produktivnostjo, kar bi bilo edina prav) nismo zmanjševali investicijske in splošne potrošnje, tak proces pa bi bil normalen.
Z novimi ukrepi bomo morali v našem gospodarstva uskladiti blagovne jonde s kupno močjo prebivalst\>a prav preko spremenjene strukture potrošnje, najprej pa bomo morali — dokler ne likvidiramo deficit v plačilni bilanci — nekoliko omejiti celotno potrošnjo. V strukturi potrošnje bo osebni potrošnji moral v prihodnje pripadati večji delci, kajti z uvajanjem ekonomskih odnosov se bo precejšen del izdatkov, ki so . bili doslej vključeni v splošno, prenesel neposredno v osebno potrošnjo. Tu pa se le srečamo z večjo proizvodu ja in boljšo produktivnost ja dela kot edinima in realnima temeljima za večje osebne dohodke, s katerimi borna lahko krili večje življenjske stroške* in izboljševali standard. — A. Triler
Dvoje gostovanj v Italiji     Literarno filmska revija v Kranju
Že nekaj let zapored gostuje Svoboda »Tone Cufar« Jesenice s svojim ansamblom narodnih plesov in pesmi na tradicionalnem prazniku v Trbižu v Italiji. Tudi minulo nedeljo so med drugimi kulturnimi skupinami Italije in Avstrije nastopili v Trbižu pred več tisoč gledalci, domačini, italijanskimi in avstrijskimi turisti. S plesi jugoslovanskih narodov in petjem slovenskih narodnih pesmi so kot vedno, tudi to krat navdušili in bili deležni izrednega priznanja.
KUPIMO trosobno stanovanje
na območju mesta Kranja
Ponudbe pošljite: Veletrgovina
»ASTRA,«
Ljubljana, Bežigrad 6.
Valilnica v Naklem pri Kranju prodaja vsako sredo poleg enodnevnih piščancev tudi starejše jarčke pasme leghorn po zelo ugodni ceni.
KZ NAKLO
VALILNICA
Poleg jeseniške Svobode, ki se pripravlja na gostovanje v Beljaku in na daljšo turnejo po Italiji, pa organizira gostovanja v zamejstvu tudi Svoboda »France Mencinger« z Javornika, ki bo odpotovala jutri s pevskim zborom v Doberdob pri Go rici. Jeseničani vsekakor lepo skrbe za kulturno sodelovanje z zamejstvom, kjer so postala njihova gostovanja že tradicionalna. Premalo pa vabijo k nam tamošnje kulturne skupine, saj bi njihova obratna gostovanja pri nas v veliki meri poživila kulturno dejavnost v zamejstvu, ki več ali manj le životari. — P. U.
Zavarovalnica Kranj posreduje najboljšemu ponudniku odprodajo ka-ramboliranega avtomobila
»Moskvič«
tip 403, letnik 1965, s 5275 km. Orientacijska cena
1,300.000 din
Avtomobil se nahaja na avtoservisu Labore-Kranj, kjer je možen ogled vsak dan od 7. do 20. ure. Pismene ponudbe v zaprtih kuvertah sprejema Zavarovalnica Kranj, Kidričeva 40 do srede, 25. 8.1965 do 12. ure, ko bo javno odprtje ponudb.
V sredo je Osrednji filmski klub iz Kranja sklical izredni sestanek, na katerega so bili vabljeni člani, pa tudi vsi ostali ljubitelji filmske, kakor tudi ostalih umetnosti. Dnevni red je obsegal načrt dela za prihodnje leto, izbor filmov, ki jih bodo člani kluba gledali ter dejavnost klubskega glasila.
Dejstvo, da filmski klub v zadnjem času ni pokazal posebne aktivnosti in to kljub dotaciji, ki jim je bila dodeljena, delno opravičuje čas počitnic. Vsekakor pa je sedaj potrebno toliko resneje zastaviti in nadoknaditi zamujeno. Na sestanku so sklenili, da bodo posneli z osem-milimetrsko kamero, ki so jo pred časom kupili, nekaj kratkometražnih filmov. Prirediti nameravajo tudi revijo risanega filma in občasno organizirati filmske literarne večere. Med 12 filmi, ki jih bodo pričeli predvajati okrog 15. septembra so: Osem in pol. Roke nad mostom, Krvavi prestol, Hirošima, ljubezen moja in pa slovenska Balada o trobenti in oblaku, katerih bo vesel vsak resničen ljubitelj filmske umetnosti.
Vsekakor je najpomembnejši sklep, ki so ga sprejeli na sestanku, ustanovitev literarne filmske revije. Zelja po takšnem glasilu je pri mladih, ki z vnemo sodelujejo v tej umetnosti, dolgo časa že živa, a se iz različnih   vzrokov   do   sedaj ni
uresničila. Prav zato je bil predlog o ustanovitvi toliko bolj spontano sprejet. Pogovarjali so se o vsebini, nalogah in pomenu te revije. Delila se bo na literarni in publicistični del, prav tako naj bi imela tudi grafično opremo. Za glavnega urednika je bil izvoljen Maks Jeza, za odgovorna urednika pa Franc Zagoričnik in Jože Po-
Kot smo že poročali je likovna sekcija DOLIK, ki je vključena v DPD Svoboda »Tone Cufar« Jesenice, zelo delovna. Letos je devetnajst let, odkar je pričel z delom likovni krožek, ki se je pred nekaj leti organiziral v sek cijo DOLIK. Njihova priza devnost je pripomogla, da sc že poleti 1946. leta priredili prvo razstavo. Ob podpori akademskih slikarjev: Slav ka Pengova, Doreta Klemen-čiča in prof. Karla Jakoba so člani pridobivali od osnovnih naukov temelje za na daljnji razvoj. Njihov pro gram j«, bil od vsega začetka čist in trden, saj je bil njihov cilj, z likovno umetnostjo vzbuditi in negovati ljubezen do lepot naše domovine, do našega človeka, njegovega življenja in dela.
Nadvse delovni in prizadevni so vsako leto pripravili številne razstave in predava-
gačnik. Revijo, pri kateri bo merilo za sodelovanje zgolj kvaliteta prispevka, bo urejal sedemčlanski uredniški odbor. Ustanovitev revije je vsekakor pogumno in pohvalno dejanje mladih, ki so pokazali dobršno mero pripravljenosti in volje za resno delo. Upajmo, da bo tudi sama revija to potrdila.
D. Višič
nja v programski povezavi z narodno galerijo v Ljubljani in s posameznimi akademskimi slikarji. Zelo pozitivno je to, da jim je uspelo v delo in vzgojo vključiti številne mladince, ki po opravljenem poklicnem delu posvečajo svoj prosti čas plemenitemu udejstvovanju v likovni umetnosti.
V tem času je pripravila likovna sekcija Dolik. DPD Svobode »Tone Cufar« Jese niče kolektivno razstavo v Kranjski gori. Od 14. do 22. avgusta so v prostorih osnovne šole razstavili trideset del osemnajtih likovnikov —. amaterjev. Za to razstavo je dela izbrala stroga žirija, od javnosti pa pričakujejo objektivno kritiko in oceno, ki po delih sodeč more biti le dobra. Ista dela bodo v času od 28. avgusta do 5. septembra razstavili tudi v Mojstrani. — B. B.
Razstava v Kranjski gori
Odnos »šolstvo-gospodarstvo« v novih razmerah
Izobrazba-pogoj za večjo proizvodnjo
V uvodnem delu družbenega plana občine Kranj za leto 1965, v pregledu gospodarskega in družbenega razvoja v preteklem letu, zbode v oči tale ugotovitev: »Financiranje strokovnih šol še ni bilo zadovoljivo rešeno. Go spodarstvo ni izpolnilo v ce-, loti obveznosti do financiranja strokovnega šolstva.« Res je tak pojav že star, odnos med šolstvom nasploh in go spodarstvom je še vedno v mejah * kroničnega spora in nesporazumov, postaja pa v novih razmerah v našem gospodarstvu znatno bolj aktualen, že dlje sicer deklariramo nujnost vklučitve vzgojno-izobraževalnega sistema in predvsem sredstev zanj v investicije za razširjeno reprodukcijo, v napore za razvoj našega gospodarskega in družbenega življenja, vendar šolstvo — tudi drugostopenjsko in tudi strokovno — še vedno "ostaja na eni strani, v okviru družbenih služb občinskih in drugih proračunov, gospodarstvo pa na drugi strani, privilegirano i« izolirano v oetstoikih porastov vseh mogočih elementov, ki naj .prikažejo njegov
hiter razvoj, pa kratkovidno glede nadaljnjega bolj realnega, bolj ekonomskega razvoja.
Prav o strokovnem šolstvu, katerega imam predvsem v mislih, piše tudi v družbe nem planu kranjske občine za leto 1965 med drugim tole: »Vajenske (poklicne) šole naj se v tem letu še bolj povežejo z delovnimi organizacijami zaradi sinhronizacije izobraževalnega procesa.« Pa še: »Za financiranje strokovnega šolstva naj gospodarske organizacije prispevajo 1% od njihovih bruto osebnih dohodkov, ostali potrebni znesek (180 milijonov dinarjev) pa prispeva občinska skupščina Kranj.«
Od deklaracij in želja prehajamo zdaj v zaključno fazo spora med šolstvom in go spodarstvom, ko bodo morale gospodarske organizacije zares začeti same skrbeti za svoje kadre, če se bodo v mehanizmu novih odnosov v našem gospodarstvu hotele »obdržati«, kar pomeni, z boljšo organizacijo dela, z boljšimi tehnološkimi postopki, z boljšim spremljanjem razmer na trgu in s
prilagajanjem tem zahtevam povečati proizvodnjo (in produktivnost dela. Gospodarske organizacije bodo morale same skrbeti predvsem za strokovno šolstvo, v dobršni meri pa tudi nasploh za srednje, višje in visoke šole, kajti tudi tu je njihova kadrovska baza.
Takega procesa pa ne bodo zahtevale zgolj večje obveznosti podjetij do skupnosti, se pravi večja, bolj konkurenčna in tržnim zahtevam prilagojena proizvodnja, ampak tudi zmanjšanje proračunskih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in zadržanje večjega obsega akumuliranih sredstev v samih delovnih organizacijah. V kranjski občini se bodo po uveljavitvi novih ukrepov v našem gospodarstvu zmanjšali dohodki proračuna za 275 milijonov 634 tisoč dinarjev (za 9,7%), delovnim organizacijam pa bo po novih instrumentih ostalo v drugem polletju okoli 6 milijard 233 milijonov dinarjev; brez dvoma bodo del teh sredstev porabili za večje materialne izdatke pa tudi za zvišanje osebnih dohodkov, ostalo pa
bi bilo treba nameniti za razširjeno reprodukcijo, kamor se bo briga za šolstvo morala bolj adekvatno vključiti.
Po informaciji o predvidenih ukrepih na področju družbenih služb zaradi znižanja proračunskih sredstev, ki so jo predložili članom skupščine občine Kranj na zadnji seji (v četrtek, 18. avgusta), se bodo prvotno odobrena sredstva za strokovno šolstvo (180 milijonov dinarjev) zmanjšala za 10 milijonov in pol dinarjev. Osnutek rebalansa, ki bo na dnevnem redu v septembru, določa, da bodo morale šole in domovi, ki se financirajo iz medobčinskega sklada za financiranje šol II. stopnje in domov, poiskati z ozirom na zmanjšana sredstva notranje rezerve, predvideva pa se tudi združevanje nekaterih šol in domov. Tudi iz drugih krajev Gorenjske že prihajajo glasovi o potrebi reorganizacije celotne šolske mreže. To pomeni, da bo' treba realno oceniti, kaj naše gospodarstvo in naša družba po trebujeta in kaj ne, po drugi strani pa to poraja resno vprašanje smotrnosti dosedanje politike na tem področju.
Pa še en podatek, ki potrjuje, da se naša podjetja tudi letos še niso resno vključila v sistem financiranja izobraževanja oziroma tistih nje-
govih oblik, ki zagotavljajo njihovo kadrovsko osnovo. Kranska občina >je letos z gospodarskimi organizacijami sklepala pogodbe o združevanju sredstev za strokovno šolstvo. Do konca junija pa je bilo od predvidenih 55 milijonov dinarjev realiziranih le 13,247.057 dinarjev teh sredstev. Treba bo poiskati način, da bodo vse pogodbe do konca leta realizirane, kajti sicer bo izpad sredstev za strokovno šolstvo v občini še večji kot predvideva rebalans proračuna.
Tudi v novih razmerah bo V prihodnje seveda še velik del bremena okrog financiranja šolstva (izključno pa seveda obvezno osemletno šolanje) ostal na plečih občin. V septembru je zato v republiki predvidena razprava o tezah za financiranje šolstva, katere namen je zagotoviti stabilne vire dohodkov. Ti viri pa bodo le deloma vezani na osebne dohodke; dohodek šolstva bo izhajal predvsem iz obdavčitve investicijske potrošnje, del pa iz obdavčitve celotne potrošnje (iz prometnega davka). Na tak način bo zagotovljeno stabilno naraščanje sredstev v skladu z razvojem gospodarstva, rastjo narodnega dohodka, ižvljenjskega standarda in celotne investicijske potrošnje. A. Triler
21. AVGUST 1965 * GLAS
ODGOVORI BRALCEM
5 vprašanj - 5 odgovorov
Tokrat nam je postavil 5 vprašanj Janez URH (22), štu-^ dent iz Stare Fužine pri Bohinju, v času sezone pa je tudi honorarno zaposlen pri turističnih informacijah v Bohinju - recepciji zasebnih sob.
Kaj bo s Kinodvorano?
VPRAŠANJE: V Bohinju Je pereč problem kinodvora-se, kjer naj bi bile kinopred-itave ali druge prireditve. — Zanima me, ce j« takšna dvorana za Bohinj predvidena in kdaj?
ODGOVOR: Načelnik oddelka za gospodarstvo in komunalne zadeve občinske skupščine Radovljica ing. Zvene VREČEK nam je dal naslednji odgovor:
Bohinj ima 5.300 prebivalcev, ki žive v 22. naseljih, od katerih ima samo Bohinjska Bistrica nad 1.000 prebivalcev. Po 500 prebivalcev imajo naselja: Stara Fužina, Srednja vas in Češnjica. do-čim 53 */o prebivalcev živi v naseljih izpod 500 ljudi. 57 odstotkov ljudi se preživlja od kmetijstva. Sodobna prometna sredstva: avtomobusi, avtomobili in mopedi so skrajšala razdalja med posa-
meznimi naselji, tako da je Bohinjska Bistrica središče družbenega življenja domačinov. Sedanja kinodvorana v Bohinjski Bistrici je v neustreznem provizoriju. Zato se je pred dvemi leti, z začetkom izgradnje delavske univerze, predvidela v tem objektu tudi dvorana za kino in prireditve. Ker pa je zmanjkalo sredstev in so bili hačrti preobsežni, so zgradbo zidali samo do pritličja in je še danes taka. Kasneje se je nameravalo objekt dograditi v hotel, v katerem bi bila tudi kinodvorana. Ker pa za to tudi ni bilo investicijskega kredita, se je od gradnje odstopilo. Za nedokončan objekt se sedaj zanima podjetje Modna oblačila iz Ljubljane, ki bi ga prezidalo v tovarno. Izgleda pa, da tudi za to sedaj ni sredstev.
Na vsak način je v Bohinjski Bistrici, kot v urbanističnem središču Bohinja, po-«trebno zgraditi družbene prostore in se bo v bližnji pri-hodnostf treba, skupaj z izgradnjo gostinskega objekta, lotiti tudi izgradnje kinodvo-rane.
Mehanična delavnica v Bohinju
VPRAŠANJE: Zaradi vse večjega prihoda turistov bi bila v Bohinju nujno potrebna mehanična delavnica. — Morda bi servis na Bledu lahko odprl podružnico v Bohinju?
ODGOVOR: sekretar podjetja »Translurist« Šk. Loka Ernest LOTRlC nam je pojasnil, da je podjetje že imelo v programu gradnjo mehanične delavnice v Bohinju, vendar je moralo z ozirom na perspektivni razvoj Bohinja, znatna sredstva investi-Vogel. To je osnovni razlog, rati v izgradnjo žičnice na da do realizacije te zamisli ni prišlo. Pri podjetju menijo, da bi bila takšna delavnica v Bohinju nujno potrebna in bo ta, čim bo realiziran celotni program ureditve Vogla, tudi zgrajena.
Kakšna je perspektiva gorskih kmetov
VPRAŠANJE: Kmalu po osvoboditvi je bila na planini Jezero zgrajena sirarna, ki pa danes ne obratuje stavba pa je več ali manj obsojena na propad. Na planini Jezero letos ni več krav, ker so jih premestili v druge planine, kjer ni sodobno urejenih naprav za predelavo mleka. Zanima me kaj namerava Kmetijska zadruga v Srednji vasi napraviti z opuščenimi sirarnami? Hkra-
ti bi želel vedeti kakšna je perspektiva višinskih kmetov?
ODGOVOR: Direktor Kmetijske zadruge v Srednji vasi Tone PEKOVEC nam je pojasnil, da je pO planu zadruge v bodoče predvidena pa?a molzne živine na planini Jezero. Letos ni bilo na tej planini nobene živine zaradi tega, ker ni bilo mogoče dobiti zadostnega Števila planšar-jev. Upajo, da bo v prihodnje dovolj sposobne delovne sile za vse planine, katere bodo določene za molzno živino, in ne le za planino Jezero.
Na drugo vprašanje o obstoju in nadaljnji perspektivi gorskih kmetov nam je šef uprave za dohodke pri skupščini občine Radovljica Edvard LIČAN dal naslednji odgovor:
O obstoju in nadaljnji perspektiv igorskih kmetov se je v zadnjih treh letih veliko govorilo, tako v občinskih skupščinah kot v republiški in zvezni skupščini ter na raznih političnih forumih. — Prišlo se je do zaključka, da je tudi gorski kmet član velike jugoslovanske družine in tudi on doprinaša del k izboljšanju standarda delovnih ljudi, vsled česar zasluži prav tako ustrezno pozornost in vso podppro družbe.
Eden od ukrepov, ki je bil sprejet v tej smeri, je prav gotovo republiški zakon o prispevkih in davkih občanov, ki v svojem 62. členu določa, da se zaradi pospeševanja kmetijske proizvodnje od katastrskega dohodka zemljišč v IV. proizvodnem okolišu (kamor spadajo vsi gorski kmetje) ne plačuje prispevka od kmetijstva, in še nadalje, da občinska skupščina posebej lahko predpišejo olajšave v III. proizvodnem okolišu za tiste proizvajalce, ki presežejo tržne proizvodnje živine. Na osnovi tega že v le-tu 1965 gorski kmetje ne bodo več plačevali nobenih prispevkov (prejšnja dohodnina in občinska doklada), razen prispevka za socialno zavarovanje kmetov in prispevka od gozdov v primeru poseka lesa.
Gorskim kmetom
pa se hoče pomagati ne samo s prispevki in davki, ampak tudi drugače, kot so agrotehnični ukrepi, možnosti nabave manjših delovnih strojev, višje odkupne cene in podobno. Seveda pa bo treba v najkrajšem času urediti tudi z gorskimi pašniki in gozdovi, s katerimi gospodarijo še po. same2niki in za te posesti določiti pravo mesto v okviru kmetijske domačije. Izpolnjeni so torej pogoji za obstoj in nadaljnje utrjevanje nekoč dobrih gorskih kmetij In njihovega življa.
Dovolj možnosti za delo mladine
VPRAŠANJE: V Bohinju si-cer obstoja mladinska organizacija, vendar mladina nima možnosti udejstvovanja v družbenem in športnem življenju. AH je tu kakšna izho. diščna pot?
ODGOVOR: Sekretar Občinskega komiteja ZMS v Radovljici Jože SOLCE nam je povedal, da v Bohinju obstoja dokaj močna mladinska organizacija, saj je organiziranih kar sedem mladinskih aktivov. Tako ima mladina dovolj možnosti, da.se vključi v družbeno življenje.
Vsi aktivi delujejo predvsem na kulturno-prosvetnem področju. Uspehi dela pa seveda ne zavisijo samo od posameznikov, ampak od mnogih mladincev in mladink, ki se morajo poleg vseh težav, ubadati še s pomanjkanjem prostorov. Najbolj resna ovira pri delu pa je pomanjkanje finančnih sredstev, saj se ne morejo lotiti nobenih delovnih akcij. Zato so mnogokrat vezani na ostale druž-beno-poiitične organizacije v Bohinju. ObK ZMS Radovlji. ca jim ne more nuditi denarne pomoči, saj sam razpolaga z minimalnimi sredstvi. Da bo mladinska organizacija odigrala tisto vlogo, ki jj gre, bo treba mladim omogočiti nemoteno delo, sami pa se bodo morali še bolj zavzema, ti pri svojem delu.
O športnem življenju v Bo hinju nam je tov. Janko ROŽ-MAN, bivši predsednik Občinske zveze za telesno kulturo Radovljica, odgovoril naslednje:
V Bohinju že nekaj let obstoja TVD Bohinj s sedežem ru društva delujeta smučar-na Bohinjski Bistrici. V okvi. ski klub ter nogometna in* odbojkarska sekcija. Smučarski klub goji vse tri discipline in vključuje vse, ki se zanimajo ža zimski šport. Prireja smučarske šole, treninge in drugo ne le v Bohinjski Bistrici, ampak tudi v drugih krajih Bohinja. Organizira vrsto prireditev, katerih sloves sega izven Bohinja, pa tudi domačih, lokalnih prireditev ne zanemarja. Ima številen in izkušen kader sodnikov in vaditeljev. Da bi razširil svojo dejavnost je klub organiziral razne prireditve tudi v Srednji vasi. Pokazalo pa se je, da v tem kraju ni nikogar, ki bi vodil sekcijo smučarjev, čeprav je klub dal že mnogo kvalitetnih smučarjev.
V sankaškem klubu -se udej-sto šele pred leti. Razširila stvujejo predvsem tisti, ki se za druge vrste športa ne navdušujejo. Sankači so si sami
progo ter prirejajo treninga zgradili umetno sankaško in razna tekmovanja.
Odbojka je našla svoje me. se je tako v množični kot kvalitetni smeri. Dekleta so npr. lani sodelovala na držav, nem prvenstvu v odbojki za žene. kot drugoplasirana ekipa SR Slovenije, mladinci iti člani pa že dve leti nastopajo v občinski ligi. Sekcija ;e skupno z društvenim vodstvom poskušala organizirati to zvrst tudi na Poljah, v Stari Fužini in Srednji vasi, vendar spet ni bilo nikogar, ki bi prevzel vodstvo sekcije.
Precej aktivno je tudi šolsko športno društvo. Prav tako ne kaže prezreti strelske družine, ki ima svoje sekcije po vseh krajih Bohinja -n dveh planinskih društev — Bohinjska Bistrica in Srednja vas. Pot v to pestro dejavnost je torej omogočena vsakomur.
Reform i in turizem v Bohinjskem kotu
VPRAŠANJE: Ali bodo nov! gospodarski ukrepi, odnosno reforma, omogočili nadaljnji razvoj domačega turizma na področju Bohinja spričo porasta cen?
ODGOVOR: Namen sedanje reForme je povečanje narodnega dohodka prebivalstva .a s tem rast standarda. Ukrepi reforme s svojimi prehodnimi posledicami, kot je tudi porast cen, bodo le nekaj časa zavirali potrošnjo prebivalstva, vendar pomenijo ustvaritev zdrave osnove za vsako, letno večanje dohodkov prebivalstva in s tem tudi razpo-ložljivih sredstev za letova« nje.
Odgovor nam je posredoval načelnik oddelka za gospodarstvo SO Radovljica ing. Zvone VREčEK.
Priredila: Sonja šolar
Ljubitelji rib in ribjih specialitet pozor!
Bife Delfin v Kranju pripravlja vsak petek po poldan vse vrste morskih rib in' ribje speclaliitete po zelo ugodnih cenah.
Kuhamo enolončnice od 120 do 150 din.
Bife je odprt od 5. do 22. ure.
Se priporočamo!
9EZ2RNIK
1. Na gmajni se je porodilo že veliko pametnih misli. Ne verjamete? Preberite zgodbo do konca, pa boste videli! Sicer pa, ker smo prijatelji, vam zaupno povem, da prebrisani Old Shatterhand. ki se vsako popoldne sestaja pod okleščeno smreko z velikim indijanskim poglavarjem VVinnetoujem, sploh ni Old Shatterhand; tretji bojevnik, šerif vseh šerifov, pa je imel doma že nekajkrat prav nerodne težave, ker je prišel prepozno domov. Ampak to naj ostane med nami! — saj razumete!
2. Tistega pomladnega popoldneva, ki je pravzaprav kriv, da se je naša zgodba pričela, sta Old Shatterhand In VVinnetou prisedla k šerifu vseh šerifov in naveličano izjavila, da se ne gresta več stezosledce. Ja, če bi imela pravo karabinko in pravega konja, pa pravo pištolo! Ampak, kje naj preprost pionir dobi vse to? Saj ni, da bi govoril! Ze tako je bilo vse narobe, ko je veliki VVinnetou naredil iz očetovega dežnika lok. Zaradi Old Shatterhandove frače pa je prišla učiteljica protestirat celo na dom.
3. Seveda, v filmih z Divjega Tam zvečer nihče ne sprašuje, k«* *^ otepal ves dan, zakaj si strgal hlače, odkodv n» celu. Prosim vas, le kdo je že videl, d« ^'-^ k*vboj kdaj napisati domačo nalogo ali "loral zvečer umiti zobe! Ne, ne, pravi " £ Samo jahajo in lovijo poštne kočije. In "^"lla najlepšega konja pa medvedjih živtf* Di"nejo vseh cer amonij že takoj n»
brez Cisto
preprosto takole: »Bum!.
filma, favil!
4. Peter-Winnetou se je z globokim vzdihom prevalil na hrbet in se zazrl v male kopaste oblake, ki so hite'i po nebu. Nenadoma je med njimi opazil nekaj, kar je pritegnilo njegovo pozornost. Skočil je pokonci: »Fanta, poglejta!« Visoko nad njimi je krožilo letalo; lahkotno -m neslišno je plavalo po večernem nebu, kot bi bilo brez teže, se nagibalo na svojih dolgih vitkih krilih in se vzpenjalo vedno, više. A kar je bilo najbolj čudno — nobenega ropota motorja niso slišali.
SPORT • ŠPORT • ŠPORT • ŠPORT O ŠPORT • ŠPORT 9 ŠPORT # ŠPORT *
Mladinsko prvenstvo Slovenije v plavanju
Milanovič boljši od Brinovca
ŠPO
Mladinskega prvenstva Slovenije, ki se je končalo v torek
Ki™ •   t-* , 3 *orenjskih klubov udeležila le Radov-
ljica in Triglav. Od rezultatov moramo v prvi vrsti omeniti
5?n»»10<rnirs^1 kranjski rekord Milovanoviča na 1500 m prosto ii.08.8 (preje Brinovec Vlado 22:36). »
Največ uspeha pri mladincih je imel Mohorič Viktor, saj je osvojil kar šest naslovov prvaka (100 prosto, 200 prsno, M0 metuljček, 400 mešano, 4X 100 prosto in 4 x 100 mešano). Pri ženskah se je poleg odličnih eravistk (Milovanovičeve, Lampretove in Virnikove) posebno izkazala pionirka šiler-jeva z drugimi mesti na 100 m hrbtno (1:27.3 — postavila kranjski članski rekord), 400 prosto, prvim mestom na 400 mešano, in drugima mestoma v obeh mladinskih štafetah.
Rebolj Franc (drugi na 200 m prsno).
Rezultati — Mladinci — 200 hrbtno: 1. Vidmar (L) 2:50.8, 3. Drnovšek (T) 2:51.8, 1500 prosto: 1. Nadižar (T) 21:09.2, 3. Milovanovic (T) 22.08.8, 100 prosto: 1. Moho rič (T) 1:05.0, 400 prosto: 1. Plevnik (L) 5:25.6, 3. Slavec (T) 5:28.8, 200 prsno: I. Mo horič (T) 3:04.7, 2. Boncelj (T) 3:06.8, 400 mešano: 1. Mohorič (T) 6:06.4, 2. Slavec (T) 6:20.6, 200 metuljček: 1. Mohorič (T) 3:09.7, 3. štromajer (T) 3:105, 4x10» prosto: 1. Triglav (Balderman, štromajer, Slavec, Mohorič) 4:35,4, 4 x 100 mešano: 1. Tridlav (Nadižar, štromajer, Mohorič, Balderman) 5:08.8, 4. Radovljica (Jukič, Artlček, Arh, Zupan) 5:34j0, 4x200 prosto: 1. Ljubljana, 2. Triglav (Slavec, Balderman, Klemenčič, Nadižar) 10:143.
Mladinke: 100 metuljček: 1. Roš (L) 1:31.4, 400 mešano: 1. Šiler (T) 6:55.4, 400 prosto: 1. Holec (L) 6:03.0, 2. Šiler (T) 6:06.5, 4. Milovanovic (T) 6:18.4, 200 prsno: t. Marter (I) 3:212, 2. Rupmik
(T) 345.3, 100 prosto: I. Ho lec (L) 1:16.0, 100 hrbtno: 1. Holec (L) 1:26.2, 2. Šiler (T) 1:27.3, 4 x 100 mešano: I. Ljubljana 5:54.8, 3. Triglav (Šiler Markovič, Virnlk, Milovanovic) 6:20.9, 4 x 100 prosto: 1. Ljubljana 5:25.5, 2. Triglav (Milovanovic, Lam-pret, Virnik, šiler) 5:26.3.
Razveseljivo je, da so se med 200 nastopajočimi dobro uveljavljali predvsem Trigla-vovi pionirji Lampretova, Virnikova, Milovanovic in šorli. Končno stanje točk: 1 Ljubi iana 18.689, 2. Triglav 17.991, 3. Šlavija 12.630, 5. Radovljica 10.016 itd.
pc
Mssel tretji
V torek je bilo na kopališču v Kranju letošnje pionirsko prvenstvo Slovenije v skokih v vodo. Udeležba je bila zelo slaba, saj je nastopilo le pet pionirjev in ena pionirka. Največ uspeha so imeli skakalci ljubljanske Ilirije, ki so osvojili tudi pokal za najboljšo ekipo. Edini kranjski skakalec Marko Kiissel pa je zasedel tretje mesto.
Misli
r
V članski konkurenci so se odlikovali Jančarjeva (prva na 100 in 400 m prosto ter 100 metuljček), Jenšter-^jeva (prva na 400 mešano in druga na 200 prsno) in
Kranjski atleti za mladinski pokal
Atetska zveza Slovenije Je V sredo zvečer določila slovensko mladinsko reprezentanco, ki bo nastopila na letošnjem mladinskem pokalu Jugoslavije, ki bo prihodnjo soboto in nedeljo v Kranju. Med reprezentanti je tudi nekaj Kranjčanov: mladinci 800 m: Florjančič, 300 m: Hanžlč, 1500 m zapreke: šraj, višina: Milek, krogla: Satler In Kogovšek, disk: Satler in Kogovšek, kladivo: Satler; mladinke: 60 m: Habjanič, 100 m: Mohorič, 400 m: Ber-nrik, 80 m ovire: Mohorič. Med trenerji reprezentance je «ud! trener kranjskega Triglava Peter Kukovica.
Intervju tedna
Vso sezono brez trenerja
Od misli \'.jjsede do dejanja je dolga p"1'; Prehodijo le resnično utrjeni .
Hudo P°vM?elitev ljudi na dobre in ^ Cn°st v ž,vlien ju ne obstoja. " lahko le boljši ali slabši, i
Pametne \ načelo vedno
prisvoji^ av bl bll° morda sovražni L
Včas.h i^SvoV,1 človek raalce po svoje xK đlla' kl J'h dobi od nadreje"1
Svoje #W?!iJdrugim ni 'e nespametni     Udl nesramno.
Resnična sreča je ljubiti in biti ljubljen.
Veliko ljudi je na svetu, ki gledajo, r.c
da bi pri tem kaj videli.
Vsak  odgovor poraja  obenem novo
vprašanje.
Žalitve, ki jih izrečemo nekomu, so največkrat potrdilo naše duševne nemoči.
Ce zatiskamo oči pri napakah, ki jih delamo, se nam zna zgoditi, da bomo polagoma oslepeli.
Lepoto je potrebno znati občuditi, ne Samo videti.
Včasih je težje pametno molčati kot pametno govoriti.
2al je včasih tudi dobrota usodna za dobrotnika.
Zvedeli smo.;;
# da so v Kropi ustanovili NK Borec, ki bo že letos tekmoval v gorenjski nogometni ligi,
§ da bo v nedeljo, 29. avgusta, na kranjskem stadio nu CUP republik za mladince v atletiki,
# da bodo jutri nogometaši Triglava igrali v Trbižu prijateljsko tekmo s tamkajšnjim nogometnim klubom,
# da nogometaše Triglava pripravlja za novo sezono bivši igralec in sedaj trener Marjan Brezar,
O da je mesto Kranj po mnenju Organizacijskega odbora za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu ena izmed variant za zgraditev odprtega umetnega drsališča za svetovno prvenstvo v mesecu marcu,
# da bo Kranjčan Janez Čuk v sredo, 25. avgusta, nastopil v reprezentanci Slovenije v dvoboju z Bavarsko v skokih v vodo v Ljubljani,
# da so se jeseniški hokejisti marljivo pripravljajo na novo sezono. Pred dnevi so bili na turneji po Franciji, zdaj pa so odpotovali še v Zahodno Nemčijo,
# da bo pričetek tekmovanja v gorenjski rokometni ligi prvo nedeljo v septembru,
# da bodo imeli, po zadnjem sporočilu Smuča rske_ zveze Slovenije, smučarji skakalci prvo pregledno tekmo že v soboto, 28. avgusta (mladinci in pionirji), čtaA pa se bodo pomerili na tekmi v drugi  polovici septembra.
BERITE GLAS
Gorenjska plavalna liga
Pred pionirskim prvenstvom
V sredo je bilo v Kranju srečanje med Jesenicami in dvema ekipama Triglava* Srečanje je bilo toliko bolj zanimivo, ker je bilo tik pred pionirskim republiškim prvenstvom. Zaradi slabega vremena niso bili doseženi v vseh disciplinah najboljši rezultati.
Rezultati — Moški — 100 m prosto: 1. Drnovšek (T) 1:10.9, 2. Brejc (J) 1:118, 3. Torkar (T) 1:12.8, 100 m hrbtno: 1. Korinšek (T) .1:17.2, 2. Ropret (J) 1:23.3, 3. Bitenc (T) 1:26.1, 400 m pro-sto: Moški: 1. Pičulin (T) 5:51.6, 2. Milovanovic (T) 5:51.9, 3. Brejc (J) 5:58.4, 100 m metuljček: 1. Slavec (T) 1:23.8, 2. Štromajer (T) 1:28.2, 3. Polajnar (Tj 1:28.2, 200 m prsno: 1. Boncelj (T) 3:12.2, 2. Ho;i3k (T) 3:23.6, 3. Bulovec (T) 3:27.4, 4 X 100 prosto: 1. Triglav (Bitenc, Slavec, štromajer, Pičulin) 4:50.7.
Ženske — 50 m metuljček:
1. Lampret (T) 45.0 2. Virnik (T) 45.4, 3. Šmid (T) 52.2, 100 m hrbtno: 1. Milovanovic (T) 1:35.7, 2. Kopač (T) 1:46.3, 3. Regovec (T) 1:57.3, 100 m prosto: 1. Virnik (T) 1:26.5, 2. Kopač (T) 1:28.0 3. Pečjak (T) 1:37.2, 100m prs-
Satler slovenski prvak
V Mariboru je bilo v nedeljo prvenstvo Slovenije v atletiki za starejše mladinke in mladince. Kranjčan Satler je zmagal v metu krogle in s tem osvojil naslov slovenskega prvaka. Kroglo je vrgel 15,43 m daleč. Od Kranjčanov so boljše rezultate dosegli še Kogovšek, Bernikova in Mohoričeva.
no: 1. švarc. (T) 1:43.1, 2. Pavlin (T) 1:44.0, 3. Markovič (T) 1:44.2, 4 x 50 m mešano: 1. Triglav (Virnik, Markovič, Lampret, Milovanovic) 2:59.8.
Končno stanje točk: Triglav II : Jesenice 84:47 in Triglav III : Jesenice 81:50.
pc
Na Triglav gredo
Planinsko društvo z Jesenic je za svoje člane organiziralo 21. in 22. avgusta izlet na Triglav. -Izbrali so si pot čez Kot do Staničeve koče, na Triglav in nazaj na Vela polje ter preko Uskovnice v Staro Fužino. Stroške prevoza in prenočišča bo za vse udeležence krilo planinsko društvo, na poti pa jih bosta vodila gornika Jaka Cop in Milan Polak. — B. B.
Plastika
za
Centralni zavod za napredek gospodinjstva v Ljubljani bo odprl v soboto, 21. avgusta, ob 9.30 uri v prostorih Potrošniškega informativnega centra v Grr.dišču razstavo PLASTIKA V GOSPODINJSTVU.
Namen razstave je prikazati potrošniku izdelke iz plastike in njihovo uporabno vrednost ob pravilnem ravnanju. V okvir razstave bo_ vključena tudi racionalizacija gospodinjskih opravil V zvezi s pomivanjem.
Na letošnjem republiškem prvenstvu za starejše mfadince v Mariboru so atleti Triglava dosegli zelo lepe uspehe. Med ostalimi se je dobro izkazal tudi 18-letni Lojze Kogovšek. Lojze je letos končal tretji letnik Srednje šole za telesno kulturo v Mariboru. Prav zaradi tega, ker je vso sezono v Mariboru brez svojega trenerja, so njegovi uspehi še bolj vredni. Letos je zboljšal svoje najboljše rezultate pri vseh metih.
V Mariboru si dosegel svoj najboljši rezultat v metu krogle (6 kg), z njim pa tudi odlično drugo mesto za klubskim kolegom Satlerjem. Ali si bil bolj vesel rezultata ali doseženega mesta?
»Prav tako kot dober rezultat (15 metrov), me
V----
je razveeslilo tudi drugo mesto, še posebej ker sem premagal državnega mladinskega reprezentanta.«
— Prihodnje leto bodo starejši mladinci tudi pri nas metali članska orodja. Kakšne so tvoje možnosti?
»Predvsem lahko rečem, da bom imel ob resnem treningu več možnosti za visoko uvrstitev kot letos.«
— Tvoj največji uspeh? »Vsekakor osvojitev
drugega mesta v metki krogle in diska na lanskem državnem prvenstvu za mlajše mladince v Tuzli.«
— Tvoji vzorniki?
»V metu krogle Mattson, v metu diska pa Danjek. Med Jugoslovani pa najbolj cenim Barišiča.« — M. K.
MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJA   MIHA KLINAR: MESTA, CESTE IN RAZCESTJ^
še, najljubše mesto na vsem svetu |4 Innsbruck? Kaj druga mesta? Ob pogl* preteklost, na dvoje težkih razočaranj P stu.
Trst, najlep-^j J*oti^Trstu? Kaj
'Cfi pozablJa na ^'Vela v tem me-
Vlak se ustavlja. Med množico na P^K.^3 bi zagledala moža. Toda Slavko, ki tišči svoj obrazeK *J \ [re^L
»Tata! Tam je tata!« vzklika in roko- Stefi ga
mora dvigniti in, ko se ustavi vlak, je S1'/'*'počakan, da ga mora spustiti skozi okno v roke Franci"' 4\a*a!-
Otrok ga ima zares rad. Zato ga mCJ tudi sama. In ta trenutek ga ima zares rada. A, Hvaležna mu je, ker ji je tako hit^Var z« odhod iz Hartberga, se mu zahvaljuje in pripoved^/% tberške novice o nesrečni smrti stotnika von Muraua, o fj% bretepih, ki jih je stotnikova vdova povzročila med k'nj'^j \^osensteinom in Rosensteinovo, o denarju, ki ga je zaslugeAp P" Tortikovi.
Koliko, bi Franc rad vedel. Ko mu f    ' ^ ga bodo potrebovali. On še vedno nima zaposlitve- j^Su fi ne more veri*»ti Snafl^ ^
Kako to, Stefi ne more verjeti. Soa^ prosto mesto aanj.
pisal, da ima
Da, Spanzer! A kaj ko ga brez privolitve organizacije ne more sprejeti. Strokovna organizacija pa mu povzroča težave. Njen tajnik, Italijan Canetto, ga noče dodeliti Hermannsdorferjevi tiskarni. Njegovo mesto bržkone hrani za kakega italijanskega stavca. Je zelo samovoljen človek in prej ko ne celo šovinistično nastrojen, čeprav bi kot socialist ne smel biti. Politična organiziranost socialistov na tri socialistične stranke se odraža tudi v strokovnem gibanju, čeprav je navidez enotno. V strokovnem gibanju pa imajo Italijani vodilne pozicije. Videli je, da je italijanske socialiste okužil nacionalizem Legie nazionale. To je spoznal, ko jih je zalotil v navdušenem pogovoru o italijansko-turški vojni. Navduševali so se nad italijansko vojsko, čeprav so tudi italijanski socialisti razglasili to vojno kot imperialistično. Obsodili so Gioliltijevo vlado, čeprav so jo nekateri italijanski bernsteinovci pozdravili in bili pripravljeni celo vstopiti vanjo kot ministri, a so jim to preprečili italijanski delavci in zahtevali od stranke, da javno obsodi italijanski imperializem. Tu v Trstu pa se Canetto in njegova druščina navdušujejo zanj prav tako kakor tržaški italijanski liberalci in klerikalci.
Moževi stavki beže mimo njenih ušes kakor tramvaji, kočije in avtomobili. Razpoloženje, s katerim se je pripeljala v Trst, je ugasnilo. Kaj jo ta trenutek briga italijansko-turška vojna? Kaj italijanski imperializem? Kaj Giolitlijeva vlada v Italiji? Kaj italijanski socialistični revizionisti in reformisti, ki so morali pozabiti na svoj apetit po ministrskih plačah in udobju na zahtevo večino članstva italijanske socialno demokratske stranke. Kaj jo briga neki neznani italijanski socialistični publicist Benito Mussolini, ki se je s svojimi članki postavil stranki po robu in zagovarjal italijansko osvajanje Libije in za katerega so se navduševali tudi nekateri tržaški socialisti iz Canettove druščine. Kaj jo je brigalo vse to spričo nepričako-
vanega udarca, da je mož brez posla. Kakšno prekletstvo je nad njima, da jima sreča vselej pokaže hrbet.
Vrvež ulice se ji ne zdi več prijazen in domač. V njem se počuti kot nemočno izruvano drevesce, ki ga je z obrežja izruvala reka in ki zaman išče v odnašajočem toku opore in tal, kamor bi se za-korertinilo in kljubovalo reki, ki ga odnaša.
Kaj bo zdaj z njimi? v Počakali bo treba na milost zbirokratizirane strokovne organizacije. Treba bo počakati na Canettovo milost, kdaj se mu bo zljubilo najti v kaki tiskarni mesto zanj. Caneltu se najbrž ne mudi. Tajnik je, ki so mu tiskarski stavci potrebni le toliko, da redno plačujejo članarino in različne prostovoljne prispevke, ki se kopičijo v prvi vrsti za redno prejemanje njegove mesečne plače in šele potem za podpore brezposelnim.
Torej živi Franc sedaj samo od podpore za brezposelne?
Ne! Podpore doslej sploh še ni prejel. Preživlja se z nabiranjem reklam za tržaške časopise. Slovenska »Edinost« mu plačuje deset odstotkov od vrednosti nabranih oglasov in reklam, nemški Triester-Tagespost petnajst odstotkov. Za tadva časopisa trenutno nabira reklame. Slednjemu je oddal nekaj nemških in francoskih reklam, ki jih je nabral že v Hartbergu za svoj list. Pisal je podjetjem, ki so reklame naročila, če so zadovoljna z objavo v nemškem tržaškem' časopisu. Ko je prejel odgovor, jih je izročil upravi Triester-Tages-posta in si. prav s temi reklamami zagotovil mesto honorarnega ak-vizitorja. Precej denarja jim je pridobil s temi reklamami. Ko bi imel svoj list, bi bil lahko ves denar njegov, tako pa se je moral zadovoljiti z odstotki, z drobtinicami z bogataševe mize. Vseeno je bilo teh drobtinic toliko, da je lahko gospe Bajberlovi plačal najemnino, obenem pa poslal še njej v Hartberg denar za vožnjo. Treba bo pač potrpeti in čakati.
8
IZ NAŠIH KRAJEV
21. AVGUST 1965 * GLAS
Tržič nekoč in danes
»... v tej knjigi je prikazano le nekaj tistega, kar se je zgodilo v dvajsetih letih svobodnega dela in ustvarjanja.
Bistveno se je spremenil materialni položaj naše komune in njen zunanji videz, še mnogo pomembnejša pa je preobrazba delovnih ljudi.
V dvajsetih letih svobode smo občani spoznali, da smo v SFRJ gospodarji usode re3 delovni ljudje, da je delo tisto, ki določa položaj človeka v družbi. To spoznanje in spoštovanje tega načela je pa tudi porok, da bomo v nadaljevanju lahko še nadalje preoblikovali svojo okolico in sebe same ter s tem zagotovili sebi in prihodnjim generacijam še lepše življenje.«
Brošuro, iz katere smo povzeli gornje stavke, je nedavno izdal odbor za proslavo 20-letnice osvoboditve Tržiča. S pisano besedo so ohranili vse velike napore revolucije in povojne graditve, kjer imajo občani tržiške občine svoj pomemben delež.
Srakovlje so lepše
Vodna skupnost Gorenjske in svet ^krajevne skupnosti Kokrica sta pred meseci pri. čela izpolnjevati dolgoletno željo vaščanov v Srakovljah z urejevanjem hudournika Belca in gradnjo mostu čez ta potok.
Vsa dela so že v glavnem končana. Prestavili so strugo hudournika in zgradili lepo kamnito obrežje tako, da voda ne bo več trgala in odnašala plodne zemlje. Zgradili pa so tudi nov in zelo lep železobetonski most tako, da je vas dobila povsem drugo — lepšo podobo. Tako kot v Srakovljah so uredili nabrežje tega hudournika tudi v sosednji vasi Tatinec. -č.
Kokrčani na delu
Pokopališka uprava pri svetu krajevne skupnosti Kokri', ca z okoliškim prebivalstvom že nekaj časa preureja krajevno pokopališče. Dela so v polnem teku. Prestavili so že krajevno cesto v dolžini 200 metrov tako, da bodo lahko pokopališče razširili za dvakratno sedanjo površino. Vzporedno s tem bodo zgradili tudi nove žale. Bela so zelo obsežna, ker bo treba tjakaj navozitt tudi veliko zemlje. Največ tega dela bo dfo opravili s prostovoljnim delom in samoprispevkom.
-č.
In kdo bi lahko v nekaj besedah uspel našteti vse povojne dosežke v občini. Veliko jih je bilo, vidni so, saj jih občani vsakodnevno občutijo in doživljajo. In spoznavajo, kako bogato so se ti napori obrestovali... v življenju, ki gre v Tržiču ne-zadržavno naprej po poti nadaljnjih uspehov.
Število prebivalstva se je v 20 letih povečalo na 11.576. Danes je že zaposlenih 8000, ki bodo predvidoma ustvarili že preko 21 milijard družbenega bruto proizvoda. Narodni dohodek jc leta 1946 znašal 2.922,014.000 dinarjev, plan za leto 1965 pa predvideva povečanje na 8.174,220.000 dinarjev. Tudi gospodarski odnosi z inozemstvom so se od leta 1957 dalje, od kar se izvoz registrira, zelo razširili. Vrednost izvoza je na prebivalca v letu 1957 znašala 99 dolarjev, lani pa že 296 dolarjev. Močan porast so zabeležili tudi na področju investicijskih naložb, saj znašajo 4.911,000.000 dinarjev. Napredek tudi ni zaostal v kmetijstvu in gozdarstvu. Trgovska dejavnost pa je zadnja leta povečala vrednost blagovnega prometa kar za sedem krat! Nekoliko manjši uspehi so bili doseženi v go-področju  komunalnih služb.
Skrb za delovnega človeka pa pri tem velikem vrtincu napredka ni bila odmaknjena v ozadje. To zlasti dokazuje podatek, da je bilo po vojni zgrajenih, ali usposobljenih 846 stanovanj v družbeni in 137 stanovanj v zasebni lastnini.
Bogata ie tudi bila žetev uspehov v zdrav t vu. Leta 1962 je bil dograjen zdravstveni dom, v katerem so dobile svoje prostore tri splošne ambulante, specialistična in šolska ambulanta ter še tri zobne ambulante. Tudi v organizaciji zdravstvene službe
Asfalt do Bobovka
V minulem tednu so prebivalci Bobovka pri Kokrici dobili sodobno cestno zvezo. Cesta, ki je doslej to vas povezovala s Kranjem, je bila tako slaba in vedno razko pana, da je bila pravcati problem. Sedaj so cesto modernizirali in asfaltirali vse od Kokrice do odcep« v Srakovlje.
Prebivalci pod Storžičem, predvsem iz Bele in Bašlja, k jih prav tako ta cesta povezuje s Kranjem, pa želijo, da bi to cesto modernizirali vse do njihovih naselij. Vendar za to letos ni sredstev. Poleg tega je na tej cesti potrebno zravnati več ostrih ovinkov oziroma jo prestaviti. Je pa tudi ureditev te ceste že v programu in bodo skladno z možnostmi tudi prizadeti občani Bele in Bašlja zadoščeni. — R. C.
je bil napravljen velik korak.
Posebna skrb občinske skupščine pa je bila, da se je nt vseh letih po osvoboditvi socialnemu varstvu zagotovilo dovolj denarja. Pri tem pa ni zanemarila šolstva.
To je le v bežnih obrisih
podana podoba vsesplošnega razvoja v tržiški občini. V kratkih dvajsetih letih so bile ustvarjene take materialne dobrine občanov, ki dajejo jamstvo, da bo v prihodnjo-sti razvoj še večji. Zasluge za to pa imajo pridne roke.
Drago Kastelic
Akademija m Kokrici
Kokrica pri Kranju, 20. av*
gusta. Prebivalci Kokrice bo do jutri proslavljali krajevni praznik. Glavna prireditev bo ob polaganju Vencev z žalno komemoracijo pred spomenikom padlih borcev. Zatert pa bo v Prosvetnem domu akademija z izbranim -kulturnim programom. — č
M
Razprave o gospodarski reformi se počasi širijo iz republiških in občinskih organov teft strokovnih služb v podjetja, v kolektive. Tu razpravljajo o zaostrovanju delovne discipline, o boljši organizaciji, o povečevanju produktivnosti in o boljšem gospodarjenju. Na sliki to žiški usnjar pri svojem delu
Skrb za zaposlene v radovljiški občini
Proizvodnja in osebni dohodki
Gospodarska reforma je tudi v radoveljške kolektive prenesla precej sprememb, ki terjajo določene ukrepe tako v proizvodnji kakor v delitvi osebnih dohodkov. Pri tem pa so ogrožene gospodarske organizacije, ki so že do sedaj životarile in pa tiste, ki ne bodo zavarovale uporabo skladov za neupravičeno povečanje osebnih dohodkov. Pametno gospodarjenje v smislu večjih proizvodnjih uspehov bo edina možna rešitev in hkrati prispevek k uresničevanju naše gospo darske reforme.
Novi ukrepi v našem gospodarstvu so'močno prizadeli zlasti kovinsko industrijo v občini, ki se odražajo na podražitvi jekla za proizvodnjo vijakov za 40% in verig za 45 %. Kolektiv tovarne verig iz Lesc pa je le prepričan, da bo prebrodil težave, ker' je bila dosedaj stopnja davka na promet previsoka. Plamen iz Krope pa je v težjem položaju zaradi nepredvidene možnosti opustitve proizvodnje vijakov, posebno še tako imenovanih lesnih vijakov. Razen tega p? ima visoke anuitete za investicijske kredite.
Zaradi podražitve življenjskih stroškov bodo v tovarni verig izplačali 20% povečanje osebnih dohodkov. Denar pa nameravajo vrniti do konca leta 'iz doseženega sklada za OD, če se ne bo kj zataknilo pri prodaji in če bo dosledno izvedena tehnološka racionalizacija. Plamen iz Krope pa je za julij izplačal 3000 dinarjev akon-
tacije na zaposlenega. Predvidevajo 20 % povečanje osebnih dohodkov, vendar poudarjajo, da bo to možno le pri pametnem gospodarjenju in pri nezmanjšani prodaji proizvodov.
V Kemični tovarni v Pod-nartu, kjer izdelujejo galva* nizerske in antikorozne ma* teriale ter analitske kemikalije, se niso ustrašili 32 % podražitve osnovnega materiala, temveč padca prodaje, ker je v primerjavi z lanskim letom že za 30% nižja. Previdnost pri povišanju osebnih dohodkov (za julij le za 12,5%) je povsem upravičena. Morda pa bi le kazalo proučiti možnosti preusmeritev proizvodnje na tiste izdelke, ki so na trgu iskani, sni pa si v sedanjih pogojih zagotoviti prodajo.
S težavami se vsakodnevno srečujeta kolektiva Almira iz Radovljice in Sukno iz Zapuž. Res je, da z oprostitvijo davka na promet proizvodov, prispevka iz dohodka in zni-
žanje prispevkov iz osebnega dohodka ter povečanje di-narske cene pri izvozu (seve* da pod pogoji rtespremenje' nih cen pletenin na domačert trgu), pokrijejo le 22% povišanje cen osnovnega materia-la. Sukno ,iz Zapuž mora Vf radi tega nekoliko močnej« seči v sklade. Nasprotno p* tovarna čipk m vezenin na Bledu, ki je zaradi močno povečane proizvodnje ustvarila visoke sklade, celo pri 30 % podražitvi "bombaža, obdrži sklade močno zadovoljivo.
In kaj so ti kolektivi tekstilne stroke že ukrenili-Almira za julij ni dvignila osebne dohodke, za avgust pa jih namerava za 20 %T Pri tem pa že uvajajo zaposlite* v tretji izmeni pri motorniH pletilnih strojih in racionali' zirajo Šivalnco z grupno obdelavo proizvodov po dimenzijah in delom na donw-Sukno Zapuže je izplačalo akontacijo 5000 din na zaposlenega iz sredstev znižanja prispevkov na osebne dohodke. Tudi tovarna čipk in vezenin je izplačala 5000 dir* akontacije zaposlenim, vendar pa zmanjšuje režijsk« stroške in so v pripravah z» izdelavo novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
, i      DRAGO KASTELIC
21. AVGUST 1965 * GLAS
reportaža
9
Gorenjski dopustniki na morju
\ Moj namen je bil, da na potovanju po Istri obiščem nekatere počitniške domove gorenjskih kolektivov, se seznanim z življenjem v njih, cenami... Skratka, želel sem se prepričati, kako preživljajo nekateri ljudje Gorenjske svoj dopust ob Istrski obali. Obiskal sem Poreč, Novi grad, Umag, Fieso ter Strunjan.
izmene PRI mizi
Iz Gorenjske sta v Poreču ^va počitniška domova: Počitniški dom tovarne Iskre in (Jom BPT Tržič. Prvi obisk <e veljal domu Iskre. V središču mesta ob promenadi ^toji dom, ki jc na zunaj podoben srednje kvalitetnemu yiotelu. Res lepa jedilnica, prijetne sobe, mizice pred ^hodom, to podobo še potrjujejo. Prvi vtis: razveseljiv. pa pa je zunanja podoba le *)el resničnega stanja sem se prepričal ob razgovoru z Upravnikom in nekaterimi gosti. V razgovoru z upravnom sem zvedel, da imajo probleme z osebjem, z naba-vo zelenjave, in premajhno kapaciteto jedilnice. Gostje v jih je okrog 90 — morajo jčsti v treh izmenah. Domači blaČujejo po 1500 dinarjev na Jan, tuji 2000. Tudi gostje s katerimi sem se razgovarjal lt> v glavnem tožili nad probleme111 Prenxane, z ostalim >,a so veC ali roanj zadovoljni. Mnenje o domu: Lep v katerem pa vendar ni p vse tako   kot bi moralo
rja so Tržičani veseli ljud-«£, sem se prepričal, ko sem brišel  v   Materado, dvajset j^inut od Poreča. V borovem gozdiču ima svoj dom Bombažna predilnica in tkalnica •fržiČ.   Res prijetno vzdušje \dada v tem naselju vekend bi.šic. Verjetno k temu pripomore tudi okolje, in sama ^reditev naselja. Lepo urejen bife, kopališče, športni objek-(j.,. Predsednik odbora za tužbeni standard in rekrea-(jjjo tov. Danilo Roblok mi i j£ nudil nekaj podatkov. — ,,Svet na katerrm stoji dom sfto kupili pred štirimi leti,« povzel. »Sedaj razpolagajo s stoosemdesetimi ležišči. fkixt\ je odprt od julija do /ptombra. V njem ne pre-fivljaio dopusta le ljudje iz jtage tovarne, ampak, tudi iz Erekcije   Surovin Beograd, v'ovogradnje,   Zdravstva ter ^ehi. Pol.ee  tega letuje pri jfla tudi DPM v čotorih. in ^Cef   skupine    po trideset i^fok.« Naslednja postaja jo f\ Novi grad.
Slovenija v istri
Morda je v tem malo predavanja a je vendar precej ''snično, zakaj v Pineti, ka-dva kilometra od Novega h&a, si je prostor za svoje f^tniške    domove izbralo > šest slovenski hpodjetij. '■mnjci imajo tu dva domo-in sicer:   Počitniški dom
Sukno Zapuže, ter dom Tek-stilindusa Kranj.
Upravnik prvega doma, tovariš Smid Tine je v Novem Gradu že osmo leto — od ustanovitve doma. Povedal mi je, da razpolaga letovišče z devetdeset do sto posteljami. Cena za tuje goste je 1500 dinarjev na dan, za domače nekaj manj. Poleg Gorenjcev prebivajo tu še tekstilci iz Kočevja in Novega mesta. Za zabavo imajo televizijo .gramofon in pa balinišče, za katerega se mi zdi, da je nekako domena domov v Istri. Imajo tudi lepo urejeno kopališče v bližini. Po besedah upravnika jim povzroča preglavico voda, ki je slaba. Nasplošno je to prijeten dom.
Ko sem iskal počitniški dom Tekstilindusa sem imel precej dela, saj so si vekend naselja v gozdu podobna kot jajce jajcu. Končno sem ga »odkril« in kmalu za tem tudi upravnika tov. Aljančiča Načeta. Skupno z njim sem si ogledal letovišče Kranjčanov v Pineti. Vekend hišice, prostrana jedilnica, kuhinja, bife. Vse to lično razmeščeno in skrito pred sončnimi žarki v senci dreves. Ko sva se pozneje z upravnikom pogovarjala, mi je povedal, da v sklopu Tekstilindusa letujejo še ljudje iz Kamnika, tekstilnega inštituta in TŠ centra. Kapaciteta doma je 160 ljudi, ki plačujejo za celodnevno oskrbo 1200 dinarjev, poleg tega, pa dobijo v tovarni še regres. Težave: zopet voda. Ta nevšečnost je lastna vsem domovom v Pineti.
Na večer se prebivalci naselja zbero ob televizorju, saj drugačne zabave tu skoraj ni. Za mladino torej ne najbolj razveseljivo, za tiste pa, ki si žele predvsem sonca, vodo in miru, pa je ta kotiček »Slovenije« ravno pravšnji.
TRZlSKA DRUŽINA
Za dom tržiške tovarne kos in srpov v Umagu velja pravilo, da je zaprtega tipa, kar pa vsekakor ne velja za njegove goste. Ko sem prišel, sem jih našel v vesolo-turob-nem vzdušju poslavljanja. Izmena je odhajala domov. — >Zal nam je, ker že moramo iti,« je rekel predsednik sindikata tov. Dobrin Anton. — Prisedel sem k družbi v jedilnici s čudovitim rnzglt dom na zaliv in Umag na drugi
strani. Pozneje se nam je pridružil še upravnik tov. Meglic. V nevezanem pogovoru sem dobil nekaj podatkov. Dom so kupili pred dvemi leti. Popravili so ga in povečali. Zmogljivost je 45 ljudi, ki plačujejo po 1300 dinarjev na dan, tovarna pa jim daje še regres. Majhen, a prijeten dom je to in trditev, ki jo je izrekel eden izmed gostov, da živijo tu kot ena sama družina, se mi ne zdi docela izvita iz trte.
VESELJE V PACUGU
Za Piranom nekje je ugasnil zadnji ostanek dneva, ko sem prišel v dom Plamena iz Krope v Pacugu nad Fieso. Poiskal sem upravnika Ška-rabot Alojza. Zmogljivost doma je za 50 gostov, ki plačujejo 1600 dinarjev na dan. Zapustil sem kroparske kovače in se napotil navzdol v Fieso.
Dom Tekstilindusa ustvarja videz hotela. Odlikuje ga lepa lega tik ob morju. Je last podjetja že deseto leto. Dom razpolaga z večpostelj-nimi sobami, jedilnico klubsko sobo in točilnico.
Upravnik doma, tov. Kraljic Miro, mi je povedal da ima dom devetdeset ležišč.— Domači gostje plačujejo po 1200 dinarjev na dan, tuji, ki jih je v domu približno tretjina, po 1500 dinarjev. Kot bežnemu gostu, moram reči, da mi je dom ugajal. Razvedrila je tu dovolj. Poleg tistega, kar lahko nudi sam dom je še velika ugodnost bližina Pirana in Portoroža, in pa da ne pozabim: sosednji dom rudnika Velenje se ponaša z zanimivim barom, narejenim v stilu rudniškega jaška.
Zadnja postaja na moji poti po Istri je-bil Strunjan poleg Fiese. Tu imajo svoj dom
podjetja iz Škofje Loke. V zadnjem času se jim je pridružila še počitniška skupnost Ljubljana-Šiška. Ker je dom odprtega tipa je tudi nekoliko dražji od ostalih, ki sem jih obiskal. Cene so od 1600 za domače do 2100 za tuje goste. Upravnik, tov. Bertok Alojz, mi je povedal, da imajo trenutno okoli 50 gostov. Potožil mi je nad te-žavarhi pri nabavi prehrane in pa nezainteresiranosti podjetij v predsezoni pri sklepanju pogodb.
KAR SO POVEDALI
Z obiskom v Strunjanu, se je končala moja pot po gorenjskih počitniških domovih v Istri. Zapisal sem tisto, kar sem pač opazil na svojih kratkih obiskih. In pa seveda tisto, o čemer so govorili upravniki in gostje. Nasplošno so vsi domovi napravili name dober vtis. Pohvalil bi Tržičane, pa ne toliko zaradi tehnične urejenosti doma, kot zaradi vzdušja, ki vlada pri njih, saj tudi to je veliko vredno. D. Višič
Vidiš, Janez, česa se lahko naučimo na morju! če bi povsod tako varčevali kot tale z obleko, ne bi prišlo do gospodarske reforme!
Teč pozornosti na cestah
V preteklih dneh se je pripetilo na cestah Gorenjske večje število prometnih nesreč. Več ljudi se je pri tem težje ali lažje telesno poškodovalo. Eden pa se je smrtno ponesrečil. Dva tuja turista sta se prav tako smrtno ponesrečila v naših gorah. Materialna škoda pri prometnih nesrečah znaša več milijonov dinarjev.
peljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je Gloerejeva kmalu umrla. NEPRIMERNA HITROST Jože Knific je peljal z osebnim avtomobilom iz Kranja proti Hrastju. Ker je bila cesta mokra in delno tudi spolzka je bila hitrost s katero je peljal neprimerna. Zaradi tega ga je pričelo zanašati in je v Hrastju zapeljal s ceste, kjer se je trikrat prevrnil. Pri tem sta se voznik in sopotnik lažje telesno poškodovala. Materialna ško da pa znaša okoli miiijon dinarjev.
SMRT BERLINĆANKE
Na podnožju Jelenovega klanca v Kranju se je pripetila prometna nesreča, ki je terjala smrt 28-letne študentke iz Berlina Ingeburg Gloe-de.
Ona se je pripeljala skupaj s svojima kolegicama v avtomobilu znamke Volksvvagen po klancu navzdol. Mimo je pripeljal tovorni avtomobil, zapeljal na rob ceste in zatem zavil močno na levo. S tem je zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki se je zaletel v to vornjak. Vse tri potnice iz osebnega avtomobila so od-
dve 2rtvi gora
Pred dnevi je odšel na Triglav nemški turist Kari Ma-ximilijan Stroter iz Miinche-na. Z njim je odšel tudi Bert Hans aJkel. Odšla sta proti Pogačnikovemu domu. Na mokri stezi mu je spodrsnilo in je padel v prepad. Ko so prišli člani gorske reševalne službe je bil že mrtev.
Minuli teden pa se jc smrtno ponesrečil na poti s Kom-ne 14-letni Pierre Bovv iz Bruslja, šel je skupaj s starši. Ker se je njemu zdela njihova hoja prepočasna je odšel naprej. Ob prihodu v Bohinj so starši opazili, da dečka ni. Prijavili so postaji LM. Našli so, žal, mrtvega v prepadu. Verjetno je deček od« šel po zapuščeni stezi in padel v prepad.
Jože Jarc
10........_______._
radio
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.13., 6., 7., 8., 10., 12,. 13., 15., 17., 22., 23., in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. — Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23., in 24, uri ter radijski dnevnik ob 19.30.
SOBOTA — 21. avgusta
_ 8.05 Domače pesmi in na-pevi; 8.25 Violina, rog, čelo in klavir koncertirajo z orkestrom; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Naši skladatelji mladini; 9.30 Igrajo tuje pihalne godbe; 10.15 Pesmi in plesi iz Jugoslavije; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 N maš prednosti; 12.05 So-pranistka Leontvne Priče v dveh Verdijevih operah; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Prek sončnih dobrav; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Drobne skladbe za soliste; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavni in-termezzo; 15.30 Amaterji po-jo; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Iz baleta Ohridska legenda Ste-vana Gristića; 18.05 Melodije tega tedna; 18.45 S knjižnega trga; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 do 22.00 V soboto zvečer s plesom — vmes ob 22.30 Obe plati postave; 22.10 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Zabavni zvoki
NEDELJA — 22. avgusta
7.15 Zabučale gore — za-šumeli lesi — spored narodne glasbe; 8.05 Mladinska radijska igra; 8.45 Iz albuma skladb za mladino; 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo I.; 10.00 Se pomnite tovariši; 10.20 Iz arhiva partizanskega pevskega zbora Srečko Kosovel; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.45 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo II.; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Za našo vas; 13.50 Pred domačo hišo; 14.00 Pri španskih in starih italijanskih skladateljih; 15.05 Vedri zvoki; 15.30 Humoreska tega tedna; 16.00 do 19.00 Nedeljsko športno popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Mojstrske partiture; 21.00 športna poročila; 2fTtO Melodije raznih narodov; 22.10 Godala v noči; 23.05 Igra plesni orkester RTV Ljubljana
PONEDELJEK — 23. avg.
8.05 Ansambel Borisa Franka in trio Avgusta Stanka; 8.30 Pol ure z domačimi majhnimi ansambli zabavne glasbe; 9.00 Za mlade radovedneže; 9.15 Pesmi, ki ste jih peli v preteklem šolskem letu; 9.30 Iz baleta Čajna punčka Rista Savina; 10.15 Pesmi aJkova Gotovca; 10.35 Naš podlistek; 1055 Glasbena medigra; 11. Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Igrata violončelista Janigro in Pab-lo Casals; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne pesmi; 13.30 Priporočajo v:u»; 14.05 S poti v i) Romu-
niji; 15.20 Zabavni intermez-zo; —16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.15 Signali — glasbeno zabavna oddaja; 18.45 Novo v znanost; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Izbrali smo za vas; 2105 do 23.00 Skupni program JRT; 23.05 Po svetu jazza
TOREK — 24. avgusta
8.05 Od melodije do melodije; 8.35 Iz narodne zakladnice; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Počitniški pozdravi; 9.30 Zvoki iz studia 14; 10.15 Odlomki iz Bizetove Carmen v ameriški izvedbi; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Jules Massenet: Slike iz AI-zacije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez hrib in dol; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Skladatelj Mendelssohn govori; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.20 Zabavni intermezzo; 15.30 V torek nasvidenje;, 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.15 Slovenski vokalni solisti in ansambli zabavnih melodij; 18.45 Na mednarodnih križpotjih; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Majhen recital pianistke Hildc Horakovc; 20.20 Radijska igra Luigi Silori: Barake; 21.14 Se-renadni večer; 22.10 S popevkami po svetu; 23.05 Koncer-tantna glasba za fagot, godalni orkester in timpane;
SREDA — 25. avgusta
8.05 Lepe melodije; 8.25 Jutranji divertimento; 9.00 Svet skozi očala; 9.15 Mladinski zbori pojo; Zabavali vas bodo ansambli: Mojmir Sepe, Jože Privšek in Jože Kam-pič; 10.15 Staroitali janske koncertne arije poje barito-nist Rudolf Šute j; 10.30 Človek in zdravje; 10.40 Nekaj domačih v instrumentalni izvedbi; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Prizori iz opere Car in tesar Alberta Lortzinga; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slovenske narodne v izvedbi malih vokalnih ansamblov; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 Iz koncertov in simfonij; 15.30 Poje zbor iz Pamplone; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.15 Iz fono-teke Radia Koper; 18.40 Naš razgovor; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Giuseppe Verdi: Traviata, opera v treh dejanjih; 22.10 Od popevke do popevke; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Pol ure s plesnim orkestrom RTV Ljubljana
ČETRTEK — 26. avgusta
8.05 Dopoldanski domači pele mele; 8.25 V tričetrtin-skem taktu; 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani; 9.15 Instrumentalna glasba za mladino; 9.30 Poljska zabavna glasba; 10.15 Popularne arije z našimi opernimi pevci; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Bruno Bjelinski: Mediteranska simfonieta; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Spored narod-
no zabavne glasbe; 13.30 Priporočajo vam; 1405 Drobne skladbe Lucijana Marije Škerjanca; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Igrajo tuje pihalne godbe; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert ob 17.05; 18.15 Turistična oddaja; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.00 Lirika skozi čas; 21.40 Glasbeni nokturno; 22.10 Plesna glasba; 23.05 Češka pianista František Rauch in František Maxian igrata skladbe iz klavirskih albumov Viteslava Novaka
PETEK — 27. avgusta
8.05 Jutranji zabavni zvoki; 8.35 Bach in Chopin v Li-pattijevi izvedbi; 9.00 Pionirski tednik; 9.30 Mariborski komorni zbor poje skladbe hrvatskih avtorjev; 10.35 Naš podlistek; 11.00 Turistični napotki za tuje goste; 11.15 Nimaš prednosti; 12.05 Pesem novoakordovcev: Tpavca, Kreka, Pavčiča; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Spored narodno zabavne glasbo; 13.30 Priporočajo vam; 14.05 V poletnem vrtu; 15.20 Napotki za turiste; 15.30 Pojo proletaroi vseh dežel; 16.00 Vsak dan za vas; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.15 Revija slo venskih vokalnih solistov, ansamblov in orkestrov; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20.30 Danilo Svara komponira in prireja za zbor; 21.00 Četrt ure z Ljubi j. jazz ansamblom; 21.15 Oddaia o morju in pomorščakih; 22.10 V svetu jazza; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Johann Cilenšek: Simfonija št. 4 za godalni orkester
televizija
SOBOTA — 21. avgusta
I6J30 — Atletski polfmalc za evropski pokal, 18.30 — TV obzornik, 18.45 — »Ambrozio krade čas« — mladinska predstava v izvedbi mariborskega gledališča, 19.30 — Vsako soboto — pregled snoreda za prihodnii teden, 19.45 — Cic-cak, 20.00 — TV dnevnik, 20.30 —• Glasbeni kotiček, poje Sabahudin Kurt, oddaia studia Sarajevo, 20.40 — S kamero po svetu: Popotni zapisi iz Egipta. 21.10 — Koncert Gold-en Gate Kvarteta, 21.50 — Nastoo primabalerine iz SSSR Maje Pliseckaje, 22.30 — Grindl — serijski humoristični film, 23.00 Poročila
NEDELJA — 22. avgusta
9.00 — Kljukec kot igralec
— ponovitev lutkovne predstave, 9.30 — Kmetijska oddaja, 16.00 — Športno popoldne: polfinale v atletiki za evropski pokal, 20.00 — TV dnevnik, 20.45 — Karibsko morie — potopisna oddaja, 21.40 — »Rečna ladja« — serijski film, 22.30 — Poročila
PONEDELJEK — 23. avg.
18.40 — Poročila, 18.45 — Filmi za otroke, 19.15 — Tedenski šnortni pregled, 19.45
— Kalejdo:kop, 20.00 — TV
dnevnik, 20.30 — Koroški oktet glasbenem kotičku, 20.40
— ^Košarica in kučma« — ponovitev TV igre, 21.40 — VI. jugoslovanski jazz festival na Bledu
TOREK — 24. avgusta Ni   s p or e d a !
SREDA — 25. avgusta
18.40 — Poročila, 18.45 — Pogumno in veselo — oddaja za otroke, 19.15 — C. Saint Sains: »živalski karneval« — glasbena oddaja studia Sarajevo, 19.45 — Ježkov kabaret j— Misija dobre volje, 20.00 TV dnevnik, 20.30 — Beseda in čas — lirika, 20.40 — Dan-nv Kay vam predstavlja — serijski film, 21.30 — TV obzornik
ČETRTEK — 26. avgusta
18.40 — Poročila, 18.45 — Po Jugoslaviji, 19.15 Mikrofe-stival zabavnih melodij, 19.45
— V kinu bomo gledali 20.00
— T V dnevnik, 20.40 — »Deklica« — TV igra, 21.40 — Poje Edith Piaff, 22.00 — TV obzornik
PETEK — 27. avgusta
18.40 — Poročila, 18.45 — Malo za vsakogar, nekaj za vse: Pranje s sodobnimi sred-tvi in pripomočki, 19.00 — Britanska enciklopedija, 19.15
— Narodna glasba, 19.45 Turistične razglednice, 20.00 — TV dnevnik, 20.30 — »V soboto zvečer« — jugoslovanski celovečerni film, 22 00 — T V obzornik, 22.15 — Koncert v studiu
kino
Kranj »CENTER«
21. avgusta amer. film SRCE ARIZONE ob 16. uri, franc film ALARM NA JEZU ob 18. in 20. uri, prem. franc. CS filma ZMAGOSLAVJE MIHAELA ST ROGOVA ob 22. uri
22. avgusta amer. film SRCE ARIZONE ob 10. in 15. uri. francoski barvni CS film ZMAGOSLAVJE MIHAELA STROGOVA ob 13. uri amer. film  RAZBITO ZRCALO ob
17. uri, franc. film ALARM NA JEZU ob 19. uri, prem. franc. filma MOST DO SONCA ob 21. uri
23. avgusta ameriški film MOŽ, KI JE UBIL LIBERTI VALANCEA ob 15.45, francoski rim MOST DO SONCA ob 18. in 20. uri
24. avgusta ameriški barv. CS film PAST ZA STARŠE ob 15.45, francoski film MOST DO SONCA ob 187in 20. uri
25. avgusta amer. film SEDEM GREŠNIKOV ob 16 uri, franc. film MOST DO SONCA ob 18. in 20. uri
26. avgusta franc. barv. CS film ZMAGOSLAVJE MIHAELA STROGOVA ob 16.,
18. in 20. uri
27. avgusta franc. barv. CS film ZMAGOSLAVJE MIHAELA STROGOVA ob 16» 18. in 20. uri
Kranj »STORžIč«
21. avgusta ameriški film SRCE ARIZONE ob 18. ia 20. uri
22. avgusta franc. barv. film AMBICIOZNA ob 10. uri, amer. film RAZBITO OGLEDALO ob 14. uri, franc. film ALARM NA JEZU ob 16. uri, amer. film SRCE ARIZONE ob 18 iii 20. uri
23. avgusta ameriški film MOŽ, KI JE UBIL LIBERTI VALANCEA ob 18. in 20.15
24. avgusta ameriški film SEDEM GREŠNIKOV ob 16. uri, ameriški barvni CS film PAST ZA STARŠE ob 18. in 20.15
25. avgusta amer. barv. CS film PAST ZA STARŠE ob 15.45 in 20. uri, amer. ban'. CS film BRAVADAS ob 13.
uri
26. avgusta amer. barv. CS film APRILSKA LJUBEZEN ob 16. in 20. uri, amer. film SEDEM GREŠNIKOV ob 1$-
uri
27. avgusta amer. ban*. CS film SEDEM VELIČASTVE-NIH ob 15.45, 18. in 20.15
Stražišče »SVOBODA«
21. avgusta ameriški film RAZBITO ZRCALO ob 20. un
22. avgusta francoski ban'. CS film ZMAGOSLAVJE MIHAELA STROGOVA ob 16-18. in 20. uri
25. avgusta ameriški film SEDEM GREŠNIKOV ob W-uri
Cerklje »KRVAVEC«
21. avgusta nemški fi'ffl PARADA POPEVK ob 20. uri
22. avgusta nemški film PARADA POPEVK ob 17. uri, francoski barvni film AMBICIOZNA ob 20. uri
Naklo
22. avgusta mehiški barvni film V SLUŽBI PANCHE VILLE ob 17. in 20. uri
Jesenice »RADIO« 21. in 22. avgusta italijanski film DAN ZA LEVE
23. avgusta italijanski ban'. CS film OSVAJALEC MARA-CAIBA
24. avgusta francoski Mm POGLED Z MOSTU '
25. avgusta ameriški ban" CS film ČLOVEK Z ZLATO PIŠTOLO
26. avgusta francoski ban'' CS film GRBAVI VITEZ
27. avgusia francoski hi"1 LEPO ŽIVLJENJE
Jesenice »PLAVŽ«
21. avgusta francoski film POGLED Z MOSTU
22. avgusta italijanski ban-CS film OSVAJALEC MARA-CAIBA
23. in 24. avgusta italijanski film DAN ZA LEVE
25. avgusta francoski ban-CS film GRBAVI VITEZ
26. avgusta ameriški ban'. CS film ČLOVEK Z ZLATO PIŠTOLO
27. avgusta italijanski film 4 NEAPELJSKI DNEVI
Dovje — Mojstrana 26. avgusta italijanski film DAN ZA LEVE Koroška Bela
21. avgusta italijanski film 4 NEAPELJSKI DNEVI
22. avgusta franc. itali. CS film MEC IN PRAVICA
23. avgusta francoski film POGLED Z MOSTU
Kranjska gora
22 avgusta italijanski film 4 NEAPELJSKI DNEVI
26. avgusta francoski film POGLED Z MOSTU
Prodam I antene (rante) za Ooaetavanje.   Poizve se Kokrica 234,  cesta na Mlako 3618
Avto tranaaator z anteno fcrodam. Naslov  v ogl. odd.
3619
Prodam takoj vseljivo hišo i gospodarskim poslopjem in igdovnjakora. Informacije: Jurska 46, Kranj 3620
Prodam glavna vhodna vra-ta in kuhinjsko kredenco, firitof 12, Kranj 3621
prodam prikolico s fiatom ali ortz. Naslov v ogl. odd.
3622
Prodam kravo po izbiri ia tube mecesnove plohe. Na-ilov v ogl. odd. 3623
prodam VW starejše tipe v zelo dobrem stanju. Naslov v ogl- odd. 3624
prodam zakonsko spalnico in mali Tobi štedilnik na drva. Ogled od 23.8.65 dalje Kranj, Kidričeva 19/1 3625
Prodam žrebeta ali zamenjani za kravo. Tiringer, Škofjeloška 22, Kranj 3626
Fiat 660 ugodno prodam. Ogled v nedeljo. Okoren, Maklo 61 3627
prodam kobilo, 2 leti staro, ali konja po izbiri. Zg. Besnica 2 1 3628
NSU P rimo, 150 cem in otroški športni voziček »Jadran prodam. Kikelj, Grad-nikova 11/11, Kranj z629
prodam plenice z napako, tudi v nedeljo. Otmar Zupančič, tkalnica plenic, Kranj, Partizanska 24
prodam motor BMW 600 ali zamenjam za dvosedežni moped- Predoslje 113 Kranj 3631
Prodam dobro ohranjen dvosedežni moped. Zalog 53, Cerklje 3632
Prodam avto topolino B ali zamenjam z doplačilom za moped. Soklič, Rečica pod Kuhovnico 21, Bled 3633
Prodam 3 kom. železne traverze U širine 16, dolge 4 m. Naslov v ogl. odd. 3634
Prodam štedilnik, psiho, razno sobno opremo in orodje. Anton Bizjan, Lesce, novo naselje        _ 3635
Prodam VW ali zamenjam za poltovorni VW. C. t. maja 57, Kranj 3636
Dobro ohranjeno krušno peč (metrsko) in par oken za verando prodam. Struževo 32, Kranj 3649
Pralni »troj polavtomaf s centrifugo odličen, ugodno prodam. Ogled vsak popoldan. Petrič, Kidričeva 15/11, Kranj 3650
Ugodno prodam zelo malo rabljen kombiniran otroški voziček. Naslov v oglasnem oddelku 3651
Prodam drvarnico 3 x 5 v dobrem stanju. Vinotoč — Hrastje 3652
Prodam 2 ms desk colaric, 13 kom. špirovcev. Rihar, Kranj, Tekstilna 2 3653
Dve nočni omarici, posteljo z vložkom 140 cm dolgo vse skoraj novo ugodno prodam. Naslov v glasnem ddelku
3654
Dva železna soda 50 litrskega in enega 100 1 za olje ali bencin, dve mreži za posteljo poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku 3655
Prodam prašiče 20 — 25 kg težke. Pivka 14, Naklo 3656
Prodam stoječo otavo v Goricah. PoizVe se Golnik 19
OGLASI — OBJAVE
Prodam telico eno leto sta ro in dva prašiča od 40 — 5t kilogramov težka. Sp. Brni ki 66 3658
Prodam ilovnato in žlindri-no opeko. Naslov v oglasnem oddelku 3659
Nov pralni stroj Zoppas su-per avtomatic prodam. Naslov v oglasnem oddelku pod »Tovarniško nov« 3670
Prodam malo rabljeno ostrešje 8 x 3.5 m z žlebovi, cemento opeko in kljukami ter 10 panjev čebel »Žnidar-šič«. Zamenjam betonsko železo za dober gradbeni les (stropnike) 9 m m špirovce 6 metrov. Jane Anton, Brezje 78 3660
Prodam konja po izbiri. Sp. Brniki 13, Cerklje
Prodam klavirsko harmoniko 120 basno nzamke Hoh-ner lepo ohranjeno. Naslov v oglasnem oddelku 3667
Prodam eno leto starega bika ali zamenjam za dobro kravo mlekarico Lesce 24
3669
Kupim   pomivalno mizo.
Ponudbe poslati pod »Pomivalna miza« 3637
Kupim 1300 kom. rabljene strešne opeke (folc) žgane ali cementne. Okorn, Šenčur 162 ' 3638
Kupim hišo kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe poslati pod 3,000.000 3639
Oddam sobo, opremljeno, dvema moškima. Naslov v ogl. odd. 3640
Zamenjam dvosobno stanovanje z vrtičkom na Planini v Kranju za enako v centru. Ponudbe poslati pod 251 3641
Mlad fant gre po službi pomagat pri delu karkoli v bližino Kranja. Naslov v ogl. oddelku 3642
Poceni točim dobra vina. Viktor Poličar, Naklo 30 3643
V nedeljo, 21. avgusta, bo v gostilni »APNO« pri Cerkljah vrtna   veselica. VABLJENI!
3644
Oddam sobe v Kranju študentom. Naslov v oglasnem oddelku 3645
Graditelji hiš, pozor! Naredim vsa zidarska dela na stavbi, za fiat 600. Ostalo po dogovoru. Naslov v ogl. odd.
3647
Obveščam vse stranke, da
peikarija v Šenčurju ne bo obratovala od 22. 8. 65 do 22 . 9. 65 zaradi popravil in dopusta. Za isti čas ne bomo sprejemali v pečenje domačega kruha. Prodajali bomo kruh iz pekarne Kranj. STANE UMNIK 3606 Zaradi delnega dopusta delavcev od 21.8. do 29.8.1965 delavnica zaprta. Oddam nekaj lesene volne in slame. OTMAR ČOLNAR, steklarstvo Kranj 3648
_11
V nedeljo S. 8. 65 sem izgubil dalnogicd od Pievne do
suškega   mostu. Najditelja prosim naj ga odda na postajo ljudske milice škofja Loka 3663
Upokojenec zdrav gre delat na kmetijo v okolici Kranja. Nas?ov v oglasnem oddelku 3664
Avtomobilisti, motoristi, prevleke za vse vrste sedežev ugodno kupite pri Bohorič, Kranj, poleg prodajalne »Save« 3665
AMD TRŽI C sprejme v službo avtomehanika za vodjo mehanične delavnice, nastop službe takoj. Plača po dogovoru 3666
Upokojenka želi spoznati sebi primernega treznega upokojenca, ki ima lastno stanovanje. Ponudbe poslati pod »Kmalu bo zima« 3668
OBJAVE
Obvestilo
Zavod za izgradnjo Kranja, ki opravlja na območju KS Stražišče femero zemljišč, obvešča lastnike, da »o n£* podlagi 9. člena temeljnega zakona o izmeri zemljišč in zemljiškega katastra (Ur. list SFRJ št. 15/65) dolžni na lastne stroške z vidnimi in trajnimi mejniki zaznamovati meje svojih zemljišč.
Vsa podrobnejša navodila so objavljena na oglasnih deskah KS Stražišče.
ZAVOD ZA IaGRADNJO KRANJA
je peta številka že naprodaj. Za 50 dinarjev je lahko kupite pri vseh prodajalcih.
mm \
Nered pred spomenikom
Na spomeniku padlim v NOV v Križah je vklesan verz, ki se prične: Postojmp tu in ... Lep je ta spomenik in resnično vzbuja zanimanje mimoidočih. Vsak pa opazi hkrati tudi nered okoli spomenika. Pred njim je mlaku-ža in polno odpadlega listja. Človek, ki postoji pred spomenikom in počasti spomin padlih, odhaja razočaran in z bolečino v srcu.
Nehote se pri tem vprašuje kje je vendar krajevna organizacija ZB NOV M kako morejo vaščani trpeti takšen nered pred spomenikom. Ali ni to kraju v sramoto?
D. K.
DELAVSKA UNIVERZA KRANJ RAZPISUJE NASLEDNJE TEČAJE IN SEMINARJE
1. Pripravljalne tečaje za 5. in 6. ter 7. in 8. razred osnovne šole
2. Pripravljalni tečaj srednje tehniške šole elektro in strojne smeri in sicer za prvi in drugi letnik
3. Risarski tečaj
4. Tečaj poslovne korespondence in administracije
5. Razne knjigovodske tečaje
6. Začetni stenografski tečaj
7. Debatni stenografski tečaj
8. Jezikovne tečaje:
— začetni intenzivni tečaj angleškega, nemškega, francoskega, italijanskega in ruskega jezika
— nadaljevalni intenzivni tečaj angleškega, nemškega, francoskega, italijanskega in ruskega jezika
— konverzacijski tečaj angleškega, nemškega, francoskega in italijanskega jezika
— intenzivni krajši specializirani tečaj angleškega, nemškega, italijanskega in ruskega jezika
— tečaji angleščine in nemščine za predšolske in šolske otroke
Prijave sprejemamo osebno, pismeno ali telefonič-no (2L24.3, 21026) takoj, najkasneje pa do 10. septembra 1965. Vse informacije dobite na Delavski univerzi Kranj; Cesta Staneta Žagarja 1 in sicer vsak dan od 7. do 14. ure, v sredah tudi popoldne od 14; do 17. ure.
Delavska univerza Kranj
Šolski center za kovinsko stroko in obrt lesne stroke v Škof ji Loki
ORGANIZIRA ZA ODRASLE
1. pouk za dosego poklicev v kovinski stroki vključno za poklic avtomehanik
2. pouk za dosego poklicev: pohištveni mizar, stavbeni mizar in lesostrugar
3. tečaje za priučevanje na delovno mesto v kovinski, elektro in lesni stroki.
Pouk bo v popoldanskem času od 16. do 19. ure po
trikrat tedensko, s pričetkom 14. septembra 1965.
Prijave za. vpis v poklicno šolo za odrasle in na navedene tečaje pošljite do 10. septembra 1965.
Turistično in avtobusno podjetje
KOMPAS
Ljubljana razpisuje za
delovni enoti
RESTAVRACIJA »LJUBELJ«
in
ŽIČNICA »ZELENICA«
na Ljubelju, naslednja prosta delovna mesta:
1 visokokvalificirano kuharico 3 kuhinjske pomočnice 1 strojnika (električarja) 1 strojnika
1 delavca za delo na žičnici
Interesenti morajo imeti ustrezno strokovno izobrazbo. Pismene ponudbe naj interesenti-tke dostavijo na naslov: Turistično in avtobusno podjetje KOMPAS Ljubljana, Dvoržakova ul. 11.
S stanovanji gospodarska organizacija ne razpolaga. Nastop po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o osebnih dohodkih.
Razpis velja do zasedbe delovnih mest!
a.
JUBILEJ
„GLASA"
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE  NA GORENJSKE
L«io |. — Št. I
21. avgusta 1944
Cena 30 f(
Uvodna beseda
..Gorenjski glas" stopa s prvo številko v javnost kot glasilo Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki je posvečeno še posebej naftni gorenjskim razmeram in ki naj postane tolmač in zrcalo naših gorenjskih prilik ter vodnik našega gorenjskega ljudstva.
Njegov namen ni povdarjanje ozkega yu-feniskeaa lokaloatrtotizma —- zaverovanosti v
Slovenci!
Hitlerjevo Nemčijo neusmiljeno stiskajo klešče zavezniških armad. Ruske ofenzive in prodori na vzhodu,, afiglo-amerikanski uspehi na zapadni in italijanski fronti oznanjaio. da se začenja za nasilniško Nemčijo smrtni ples.
Smrtni ples se začenja tudi za vse domače izdajalce, ki vztrajajo na strani nemških fašističnih barbarov.
Borba za svobodo, ki jo bije Jugoslovansko narodno-
I Domobrancem, plavogardistom, dorn_°T branskim in pIavogardt,stični m oficirjem ter t'51'9 domobranskim in plavog~ardističnim voditelj'1"'! organizatorjem, ki si niso nepopravljivo umazali J()k: bratsko krvjo, je poslcdnjič dana možnost, popraviti svoK grehe nad slovenskim narodom in Jugoslavijo. Popr3^ jihjahko edino le s takojšnjim prestopom v vrste
Jutri, 21. avgusta, kot je iz gornjega razvidno, slavi list Glas svoj jubilej — enaindvajseto obletnico, odkar jc tiskarna TRILOF (tri leta osvobodilne fronte) v Davci izdala prvo številko tega glasila. To partizansko tehniko oziroma tiskarno je organiziral znani Don - Edo Bregar. Bila je to ena izmed treh pomembnih partizanskih tehnik na Gorenjskem, in sicer Julija in DONAS, ki je delovala na robu Jelovice in zatem v Bohinjskem kotu. Tehnika TRILOF je bila napadena in je ob tej priliki padlo 7 sodelavcev te tiskarne.
Koliko številk tega lista je takrat zaporedoma izšlo, nimamo podatkov. Po objavljenem programu na zadnji strani je razvidno, da je list izdajal Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko kot tednik. Nadomeščal naj bi vse dotedanje liste za to območje, in sicer gorenjsko izdajo Slovenskega poročevalca, gorenjski Kmečki glas, Slovenke pod Karavankami in Gorenjsko mladino. Zanimivo je, da Je že takratni Ust imel dokajšnje sodelovanje 8 prebival-
stvom Poleg uvodnih člankov na prvi strani, poročila iz ^arj pokrajinskih protifašističnih svetov v Make o. zasejanj v^^J      Hercegovini ter drugih poročil iz ta-
ni j i in v Eosni
J11J1   .... . ------
kratr.ega svetovnega dogajanja iz bojisc m aipiomatsKin krogov Ima list skoraj polovico svojega prostora (3. In 4. stran) samb za dopise. Ti so iz Bohinja, Preddvora, Krope, Poljanske in Selške doline in od drugod, v katerih so dopisniki poročali ne le o bojih in podobno marveč tudi o žetvi, košnji in o drugih takratnih dogodkih.
Namesto slavja in svečanosti ob tej pomembni obletnici, zlasti v okviru letošnje dvajsete obletnice osvobodi-tve, pa je želja našega uredništva samo ta, da bi bralci občutili tudi v današnjem GLASU tistega naslednika in najtežjih časov. Tudi današnji Glas skuša s pravilnim in objektivnim obveščanjem usmerjati vse delovne ljudi k skupnim ciljem, da bi naše nekdanje žrtve in vsi sedanji napori dosegli še večje uspehe v prid ljudem, ki žele mirno in udobno življenje. UREDNIŠTVO
S harmoniko p9 poteh Prešerno*^
varne Tekstllindus iz ^ v sodelovanju s tova*-- *
Dosti meda
Čeprav letos vreme na Gorenjskem ni bilo najboljše, se vendarle ne moremo pritoževal, da je bila oz. da je slaba letina. Res pa je, da bo nekaj kmetijskih pridelkov manj kot prejšnje leto (krompir, sadje itd.), vendar pa bo po drugi strani boljši pridelek ostalih kultur, zlasti vseh vrst krme.
Z letošnjo letino oz. pridelkom so zadovoljni tudi čebelarji, saj je bila dokaj ugodna — zlasti cvetličnega medu je bilo zadovoljivo mero. Zelo dobro je medila tudi lipa in kasneje kostanj. Po nekaterih krajih pa je dala tudi jelka in smreka nadvse dober pridelek medu. Sedaj preostane še ajda. Ce bo še ta dala toliko medu kot ostale kulture, bodo čebelarji lahko zr>'" ~Mni s pridelkom, s tem pr  ' idi potrošniki, -č.
Si želite novih prog
V soboto, 21. avgust« , Združenje zveze bofl*",* vojaških vojnih invali**
aktivom Zveze mladi11* ganiziral  pohod   »Po * Prešernove brigade«.
54 mladincev in CJa^j bo odšlo na pot v *" zjutraj. Pot jih bo vo^, Podblico na VodlŠKO no in nazaj. Obiskali nekatere kraje, kjer Je la in se borila brigada. Noč iz sobote t* i del j o bodo prespali V0* A tort, hrano pa bodo ^< sami v kotlih, en obrok $ ne pa bodo dobili pri \ na Podbllci. Vso pot
Kljuib temu, da smo v sredini poletne sezone, se v nekaterih podjetjih in organizacijah že pripravljajo za prihodnje leto. Kajti edino skrbne priprave' lahko napravijo tisto, kar je za našega ko je na potovanju, pa naj si ko je na poovanju, pa naj si bo to turistično ali službeno.
Podjetje Avtopromet Gorenjska je že pred nedavnim izdalo posebno okrožnico, s katero obvešča vse ljudi, ki delajo neposredno pri prometu, da dajo svoje pripombe pri sestavi novega voznega reda za prihodnje leto. Njih predvsem zanima, če so odhodi avtobusov na rednih
r
Hoja po levi strani ceste
Pred dnevi ste lahko opazili tudi na področju kranjske občine plakate s posebno vsebino. Velikega pešca s puščico in napisom levo. Kaj to pomeni?
Po členu 64. Temeljnega zakona o varnosti prometa na javmn cestah mora od sedaj naprej hoditi pešec po levi strani ceste. To velja za naselje ali izven naselja. Za naselja velja tam, kjer ni pločnikov. Seveda leva stran ceste je mišljena v smeri hoje. V kolikor gredo pešci organizirano v skupini, morajo še nadalje hoditi po skrajni levi strani ceste. — J. J.
progah dobro odrejeni in če so dovolj pogosti. Isto velja tudi za delavske in sezon s ko-turlstične proge.
Seveda ne smemo sedaj misliti, da bodo vsak predlog upoštevali. V kolikor pa bi bilo več enakih predlogov, pa bodo stvar upoštevali. Vse pripombe in predloge pa žolizo najkasneje do konca meseca avgusta na podjetje Avtopromet Gorenjska v Kranju, lahko pa tudi kar na avtobusni postaji. — J. J.
Naročajte GLAS
spremljala harmonika. ^ boto zvečer pa bodo v <■< blici o Tanjzirali parti srečanje ob tabornem
Izdaja tn tiska Cf 'C' renjski tisk«. Kranj, ška cesta 8. Naslov °r, ništva: Kranj, Cest« S,,; neta Žagarja 27 in uPr* j| Kranj, Koroška ces'* ( Tekoči račun pri Kranja 607-11-1-135. foni redakc. 21-835, & $ uprava In tiskarna 1" ., 21-475,  21-897. Nar*iBJ. letno 2000, mesečno 1"° ^ narjev. Cena posaJB**^ številk 40 din. Mali oP za naročnike 40, ta
ročnike 50 din besed*' plačanih  oglasov fl« javljamo
/