P K O L E T A It K C J E I) E L A V S K I MS T ZA MISLECE ČITATE1JE PROLETAREC '■ln»ilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvetne Uliiltc OFFICIAL OKGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAI. BIJKEAU ST,—NO. ix a ti. Lntortd M KC mU cUm mile«, Dk. «. IM7. •! Ih« po*' olik* al CkkM«. 11». iimbr Hm Act o« Cw|»m o* M«. ampak jo pripraviti za ko- munistično diktaturo". V istem Štirideset milijonov brezdomcev Pomožni državni tajnik Fran-cis Sayre ceni po podatkih, ki jih ima državni department, da je v Evropi po zaslugi nacijev 40 milijonov brezdomcev. Nad 40,000 poljskih beguncev je bilo poslanih v Perzijo. 2ide pošiljajo, in sami pobegajo, v velikih množinah na Bližnji vzhod, v Indijo, v Južno in vzhodno Afriko, v Palestino, v Mehiko in kamor pač se morejo zateči. kampanja za četrto vojno posojilo Vojna stane in vladi je treba denarja, da plačuje račune za m uničijo in za vzdrževanje svoje oborožene sile, in za pošiljanje potrebščin zaveznikom. Ker | ji v ta namen dohodki od davkov ne zadostujejo, neglede koliko že so zvišani, zato si mora l pomagati s posojili. Kampanja za tretje vojno posojilo, ki smo jo imeli lani, je dosegla, da so se ljudje odzvali s kupovanjem bondov toliko, da je končna vsota bila veliko višja Veliko jih prepuste v Xed. drža-j kot pa je določala kvota. Vlada za Enakopravnost. j Albina Novak, urednica Zar-j je (glasilo Slovenske ženske zveze) je bila navzoča kot čjanica Dne 18. januarja SC prične, ^iršega odbora, in Frank Zaitz a • • »i, rrHnilr Prnlnl irpo Irrvf Alnr in pa sledeči častni člani, ured- članku obljublja, da bodo tisti Slovenci, ki so proti vsaki' komunistični diktaturi, prišli v kratkem na dan z izjavo na pristojnih mestih, s katero jim bodo zagotovi H^-da oni, in pa slo-vensko ljudstvo v tej deželi, ki ga zastopajo, ni komunistično. Take izjave so se že izvršile Mladinski list SNPJ; VatroGrill po znanem posetu Sansove de- niki slovenskih listov: Ivan Zupan, urednik Glasila KSKJ; Anton J. Terbovec, urednik "Nove dobe", giasilo ABZ; Ivan Jerič, urednik Amerikanskega Slovenca; Anton Sabec, urednik Glasa SDZ (Slovenske dobrodelne zveze v Ohiu); Louis Benigcr za urednik Proletarca, kot član eksekutive. Izmed članov širšega odbora sta bila navzoča dva duhovnika: župnik Vodušek iz San Franci- putacije pri vladnih organih v Washingtonu. s katerimi je zveza slovenskih župnij "v imenu 280.000 Slovencev v Ameriki u-gotovila. da je L. Adartrič govo-1 ril samo v svojem imenu." * Drugi uredniki nezastopanih listov vzroke svoje odsotnosti niso navedli. (Konec na 4. strani.) ve. Njim nasprotna kampanja zatrjuje, da jih pride sem na tisoče nepostavno. kar pa naselje-niški urad odločno zanikuje. In če je kdo prišel sem na ta način, bo deportiran, čim bo vojne konec. Problem brezdomcev, razlaščencev, izgnancev in med tem še posebno 2idov bo po končani vojni ena največjih težav, ki jo bodo združeni narodi morali vzajemno premostiti. se zanaša, da bo kampanja za če- | trto vojno posojilo, ki se prične 18. januarja, končala enako uspešno. Naglo jačanje ameriške bojne mornarice V minulem leti je bilo zgrajenih za ameriško mornarico 65 nosilk bojnih letal. Zaeno z drugimi bojnimi ladjami se je tona-ža ameriške pomorske sile dvignila za več ko polovico. — -T, - T,' Socialisti v Argentini bodo delovali podtalno Fašistični režim v Argentini je ob koncu minulega leta razpustil oziroma zatrl z regulacijskimi odredbami vse opozicio-nalnc politične stranke in udaril še posebno po nasprotnem tisku. Tudi listi tujerodccv so bili vsled tega silovito prizadeti, med njim; slovenska revija "Njiva", radikalno usmerjena, in režimski Jugoslaviji naklonjeni 'Slovenski list'*. Vsi listi lahko še izhajajo, ki dobe potrdilo, da so se v svojem pisanju doslej koristim Argentine izkazali vrednim zaupanja. A to velja povsem za take časopise,.. ki ne pomenijo . mnogo. Opozicionalnim listom pa so Ra-mirezovi ukrepi nastavili toliko zanik. Ha so se eni res čez noč prelevili i* , postali urejevani "po enem kopitu" kakor je običaj v fašističnih deželah. Drugi pa so prenehali rajfte kot pa da bi postali duhovna praznota in prlobčevali le vladno gradivo. Eden prvih, ki je to storil, je socialistični . dnevnik La Van-guardia, ki je že petdeset let u-radno glasilo socialistične stranke v Argentini. V izdaji z dne 7. januarja je oznanil, da je to zadnja številka. Če svobode tiska ni, tedaj je socialističnemu listu nemogoče izhajati. Namreč ta* ko, da bi bil socialistično ureje-v*n. Sodrugi v Argentini so to razumeli in odslej bo njihovo gibanje podtalno. Drugačno je pod fašistično diktaturo nemogoče. Argentinska soc. stranka je bila., v:, mednarodnem . gibanju najvažnejša izmed vseh delavskih strank bodisi v Južni, kot v Severni Ameriki. La Vanguardia je bil svetov« no znan socialistični časopis. Po več ko pol utoletju Izhajanja jo moral končati, s pojasnilom či-tatcljem, da mu je pod sedanjimi vladnimi ukrepi nemogoče vršiti svoje socialne dolžnosti. Tako je uničena z vladnim razpustom socialistične stranke in prenehanjem njenega glasila ena največ obetajočih delavskih strank na tem kontinentu. Iz demokratične usmerjenosti se je morala podati v podtalno revolucionarno gibanje, po desetletjih truda, da v Argentini izvo-|W|C pravo demokracijo. Veliko je temu kriva vnanja politika Zed. držav skozi vse čase. Vedno ji je bilo zgolj na tem, da protektira "ameriške interese", katerim pravijo v Argentini "politikil kolosurfa na severu" in pa "imperializem H ali Streeta". Vsa prizadevanja državnega dcpartmenfa / v VVashingtonu, pridobiti Argentino V družbo zdruicnih narodov za vojno proti f«iizmu, so bila brezuspešna. Argentina je sedaj bolj fašistična, kot pa je bila v dneh, ko je našemu državnemu tajniku Hul-lu in takratnemu podtajniku Sumnerju Wellesu prvič odklonila iti v družbo z ostalimi ameriškimi republikami za preki-njenjc odnošajev z osiščem. Vlu-da Argentine trdi, da noče biti orodje "imperializma kolosusa s severa" in s tem je zavrgla de-mokracijo ne da bi ob enen* '.aj koristnega storila za ivojo deželo. Ramirezov , režim je nastal nasilno, kakor prejšnji pred njim. In tudi prihodnji bo mo-ral tako nastati. Kadar bodo socialisti za tako nasilno akcijo dovolj močni, bodo izvršili preobrat, ki ne bo samo demokratičen. temveč bo Argentino preuredil v socialistično urejeno državo. h .V Privatnim interesom ni • v treba apelov, da naj se zanimajo za svoje liste Ameriške korporacije trošijo okrog petdeset milijonov dolarjev na leto za takozvane kompanijske liste, ki jih izdajajo za svoje delavce in njihne družine. Med delavci goje misel, da so oni inkorporaci-ja, za katero delajo, ena družina, s skupnimi interesi, zato morajo biti oboji v prijateljstvu. Tendcn-ca takega urejevanja je odvračati delavce od "tujih agitatorjev", ki sejejo zdražbo med njimi in delodajalcem, korist od tega pa imajo vnanji vsiljivci. Nekateri teh listov so ob enem glasila raznih kompanijskih klubov, ker kompanijske unije do zakonu niso več dovoljene. Priobčujejo družinske dogodke, notice o športu, ki ga goje njeni delavci, slikte deklet, risbe, šale, uspehe kompanije, priznanja, ki jih je deležna — pišejo sploh tako, da delajo vtis intimnosti. Tudi tehnično so prikupni. To so torej listi "kompanijskih družin". A ob enem trošijo korporacije še veliko več za vzdrževanje velikih dnevnikov in revij, zato vidite v njih bombastično hvalisanja kompanijskih mag-natov, in pa napade na delavske organizacije pod eno ali drugo pretvezo, sedaj večinoma pod masko, da ovirajo vojne napore s Stavkami, lenarenjem, z izostajanjem z dela in z neprestanim zahteva-njem po zvišanju mezde, dočim nimajo vojaki na bojišču nikakega "osemurnika", ne poldruge plače za nadure, dasi tvegajo življenja v boju za svojo deželo. Proti tej ogromni tiskovni sili stoji unijsko in delavsko politično časopisje, ki pa ima med maso, kateri služi, sorazmerno prav malo zanimanfa in opore. Krive temu so največ unije, ker jim je le za ma-terijalno stran, načela pa zametujejo. Ni čudno, da si upa vsak politik, vsak častnik, vsak Pegler in vsak Kaltenborn udrihati po delavstvu, še za to malo koncesij, ki si jih je priborilo. .'uiA ....A: »iL. «* .-tf 1'rf Dc^.iu^ L: Proletarec, January 12, 1944. PROLETAREC mm UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. ^m '»m ■ ■ i IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jn|MUraBib Delavska TUkovaa Draiba, Ckic*«o, III. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE NAROČNINA v Zedinjenib drtavan ta celo leto 13.00; m četrt leta $1.00. Lnotemstro: za celo leto $3.60; sa pol Ifcta $2.00. ZVEZE pol leta $1.11; V»i rokopisi in oftaai morajo biti v našem uradu najposneje do pond«ljka popoldne u priobčit« v v številki tekočega tedna. PROLETAREC Publiahed every Wednesday ? by the Jufoslav Workmen's Publiabing Co.. Eitabliahed 1»06. Editor Bnsineaa Manager. ....Frank Zaits .Charles Pogorelec Jnitfd 8UESCRIPT1 ON RATES: -States: One Year $3.00; Six Montls $1.75; Three Months Foreign Countries, One Year $3.50; Six Months $2.00. $1.00 PROLETAREC 2301 S. Lavvndale Avenue CHICAGO 23, ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Delavstvo v Angliji se ne ji ^veze -s komimi^ii v Sovjetski uniji boj JOSKO OVEN: 6 RAZGOVOR! Nekoliko zgodovine j V skoro vseh republikah na . . , o« I jugu lastuje šestdeset do osem- Dne 8. oktobra 1941 ob 12 3(1 ^ petkov vse rodovitne popoldne so bili vsi zastopniki zemlje mala pei-ica ljudi _ inozemskih časopisov sklicani v |cey ^ pa kreoloVf katerih je ko_ Bili so časi, ko so delavske, socialistične in socialdemokratske stranke ponudbe komunistov za "enotno" fronto povsod odklonile, z izjemo nekaj časa v Franciji, ker so smatrale take predloge in vabila zgolj za sredstvo kominterne pri njenem vrtanju "od znotraj". Tudi v Franciji se ljudska fronta ni obnesla, več po zaslugi reakcije, kakor pa po krivdi nesloge med proletariatom. To razmerje predlogov za enotnost se je spremenilo toliko, da je sedaj odbor angleške delavske stranke tisti, ki predlaga sporazum s komunistično stranko v Sovjetski uniji za sodelovanje med njima, in končno za zgraditev nove mednarodne delavske politične organizacije ali internacionale. - Večina odbora angleške delavske stranke smatraLda komunistična stranka v Rusiji zagrizencev-več ne goji, oziroma je z n pomedla, in veruje, da je konstruktivno sodelovanje teh dveh največjih delavskih strank mogoče — in potrebno. Marsikomu, ki položaja ne pozna, se čudno zdi, kako to, da delavska stranka v Angliji hoče zvezo s komunistično stranko v Rusiji, ne mara pa sprejeti angleške komunistične stranke, ki se trudi na vsaki njeni konvenciji, da se je bi sprejelo v njo. Zato ne, ker ima s pridruženimi političnimi strankami slabe skušnje. Vzlic temu dobi predlog'za sprejem komunistične stranke na vsaki konvenciji delavske stranke veliko glasov. Sprejem zagovarjajo mnogi ,ki so znani voditelji v angleškem unijskem pokretu in se ne more trditi o vseh, da so komunisti. A mnenje večine na vsaki konvenciji je, da naj se komunistična stranka razpusti in njeni člani pa potem pristopijo v delavsko kot posamezniki, ne kot tekmujoča organizacija. Ne sme se prezreti, da je velika večina angleških komunistov že v delavski stranki skozi svoje unije, toda ker v njih ne domini-rajo, razen v nekaterih, na ta način ne pridejo dosti v poštev. Angleška delavska stranka je kombinacija unij in pa posebnih političnih klubov, v katerih se ji lahko pridruži vsak sprejemljiv posameznik. Komunisti bi torej morali, če se hočejo v Angliji ravnati po sklepu večine delavske stranke, svojo organizacijo razpustiti in se prijaviti za vstop v te klube ali politične enote. Vsi ne bi bili sprejemljivi, to jim je večina pojasnila. Manjšina je za sprejem vseh v obliki njihove stranke. Angleška delavska stranka je poleg nemške socialdemokratske stranke veljala za eno najbolj konservativnih, oziroma še celo bolj kakor nemška. Taktika kominterne ji je bila zoprna in jo je pobijala, dasi ji tega ni bilo treba toliko kot delavskim strankam v drugih deželah, ker so bili komunisti v Angliji le malo pomemben političen faktor. Ne ve pa se, kako bo v bodoče. Od kar je bila Rusija napadena, ni v politični taktiki obeh strank v Angliji sploh nobene razlike. Kako bo po vojni, je odvisno, kakšen bo mir. In odvisno od tega, ali pride med njo in komunistično stranko v Rusiji do zveze, kakršno predlaga odbor angleške delavske stranke. V Proletarcu smo o tej akciji pisali v številki z dne 1. decembra in jo pozdravili z željo, da uspe. Ni* dobrega ne bo za delavstvo, ako se bratomorni boj, kakršen je divjal med proletariatom po prejšnji vojni, spet ponovi. Upamo, da se odgovorni faktorji na obeh straneh tega dobro zavedajo in ne bodo izzvali novih pogubnih bojev in uganjali zmote znova. Pravimo namreč, odgovorni krogi. Fanatikov, zagrifeencev in ekstremistov na desni in levici ne bo izučila nikakršna skušnja. Kakor poroča v Chicago Sunu Frederick Kuh iz Londona v depeši z dne 22. dec. minulo leto, se je odbor delavske stranke zedinil s 17 glasovi proti trem poslati v Moskvo misijo, s pove-rilom, da sklene s komunistično stranko dogovor na podlagi od delavske stranke predlaganih smernic in nalog, o katerem bi po-tem odločila konferenca angleške delavske stranke, ali je zanjo sprejemljiv ali ne. Omenjeni poročevalec piše, da so v tej komisiji profesor Ha-rold J. Laski, svetovno znan mislec, levičarski socialist in velik zagovornik sprave med proletariatom; drugi je Percy Collick, eden izmed voditeljev unije lokomotivnih inženirjev, tretji Alfred Dobbs od unije obutvenih delavcev, in poleg teh treh ena ženska, ki pa na seji odbora 22. dec. še ni bila izbrana. Pogajanja, če bi komunistična stranka v Rusiji pristala vanje — in pravijo, da je to že storila, bi temeljila na sledečih točkah, predlaganih od angleške delavske stranke: Obnovitev in preureditev delavske internacionale v Evropi in Aziji, ki pa naj bi imela posvetovalen značaj in dajala le nasvete, ne direktive. Delavska stranka Anglije in komunistična stranka Sovjetske unije se obvezujeta storiti vse v svoji moči proti umešavanju (buf-čvaznih sil in vlad) v socialistične revolucije kjerkoli se bi pojavile. Obe se obvezujeta preprečevati zlorabljanje relifa (dajatve živil in drugih potrebščin) proti demokratičnim gibanjem. (Obe ti točki, ki prihajati ne iz komunističnih vrst, temveč iz konservativne angleške delavske stranke, sta značilni in potrjujeta staro OVOJNA NA PACIFIKU Je hujša, kakor pa si Jo predstavljamo. v evropsko vojno. Gornje Je ameriški vojak— Is mornarične pehote-vrne I nekaj počitka čim Je sakopal v pesek ubite japon tke vojake. Posebno t ujet odri so saverovani sgolj -ki si Je po zavsetju otoka Taravve Upor ljudstvo v Jugoslaviji vpliva nalezljivo na druge podjarmljene narode Piše DONALD BELL tudi ne imela nobenih izgledov, teriški in .ngležki merodaj- [** Prid« na, ^IJti. Češkem ni narod poskusil organizirati partizansko vojno proti zavojevalcu. Na Holandskem in v Belgiji ali Franciji se je zdelo, da so taki poskusi popolnoma brezupni in brezsmiselni. Toda ko je šel Hitler v boj na Balkan, se je naenkrat pokazalo, da je ta forma vojne mogoča tudi v notranjosti Evrope, in da male urad zunanjega ministrstva v Berlinu, da izvedo važno novico. Par minut po njihovem prihodu je Dietrich, šef nemške inozemske propagande -t- v tišini kakor v grobu všled napetega pričakovanja — izjavil sledeče: "Gospodje! V sedmih dneh ofenzive, ki jo vodi sam naš 'fuehrer', je sovražnik med Moskvo in Leningradom popolnoma obkoljen in vprašanje njegove popolne anihilacije je samo še stvar kratkega časa. Za resničnost te novice jamčim s svojo časnikarsko častjo in .poštenjem." To so bile besede, izgovorjene tujinskim časnikarjem, od vrhovnega zastopnika nemškega državnega časopisja v Jeseni leta 1941. Največja boljševiška armada popolnoma uničena po firarjevih 'nepremagljivih"! In svet je verjel tem besedam. Od tiste jeseni se je precej spremenilo. Potem je še celo sam Hitler svetu parkrat dramatično zagotovil, da drži boljše-vike za vrat — samo še majčkeno časa — pa bo vse končano. maj dva odstotka. Mnogo teh veleposestnikov živi v tujini — pred vojno so bivali večinoma v Evropi. In ti ljudje so vlada — oni delajo "revolucije", kadar se jim zdi vredno premen iti predsednika, a ob enem med maso kali za pravo revolucijo. Delavske plače v Argentini niso ravno visoke, a v splošnem so boljše kot V drugih republikah na jugu. Delavci v trgovinah imajo po $30 do $40 na mesec, navadni delavci po 15c na uro, 140,000 železničarjev pa prejema povprečno po $52 na 'mesec. Poljedelski delavci dobivajo okrog 50c na dan. Seveda so življenske potrebščine tam veliko cenejše kot pri nas. Najboljši "beafsteak" stane — 9c funt. Cene drugim živilom so sorazmerno enako nizke. Pri nas Hrup, ki ga je povzročil s svojo izjavo o delavstvu dan pred Novim letom neki "anonimni" človek, ki je baje zelo visoko v vladni službi, še vedno odmeva po deželi. Za tisto anonimno ose- Danes ve, di se je verdar malo ^ ^ ^^ ogiaSait generala ni krogi živo razpravljajo o vprašanju, ali naj se Titov po-kr^ v Jugoslaviji prizna politično, ki je zdaj že priznan in podpiran v vojaškem oziru. Nekateri poudarjajo, da je bil kralj Peter tisti, ki je napovedal vojno Nemcem — oziroma jim odpovedal pokornost — v trenutku, ko je bila njegova država napadena. Ako bi bila legitimra jugoslovanska vlada odstavljena zdaj, bi seveda vse vlade v izgnanstvu izgubile nekaj svojega vpliva. Na drugi strani pa je mogočna Titova armada zaveznikom potrebna za bodočo balkansko kampanjo. Saj drži Tito že zdaj precej več nemških divizij kot vse kombinirane vojaške sile Angležev in Amerikancev na italijanskih tleh. Globoka zmota, ki je na dnu tega prerekanja, je ta, da temelji na ideji, da imajo Amerikan-ci in Angleži možnost izbirati. V resnici pa je stvar taka, da je to zadeva, ki se odigrava edinole med Nemci in Jugoslovani — to je boj za premoč na terenu med nemškimi silami in partizani. Čisto mogoče je, da bodo partizani končno le premagani in uničeni od nadmočnih nemških sil. To bi se moglo pripetiti, ako bo Tito dobival kot popreje, premalo zavezniške podpore v orožju in prehrani. V tem —- za nas nesrečnem — slučaju bi jugoslovanska vlada s svojim kraljem šina grobov — kot je v drugih zasedenih deželah, toda v trenutku nemškega poraza bi žive narodne sile vendar zopet nastopile, a bile bi zopet... pripadnice Tita. Ni dovolj, da se Peter vrne v Beograd kot "priznani" vladar. Na oolasti bi ga morali držati britanski fn ameriški bajoneti, a to je več kot more pričakovati. Obsežna poročila, ki so prispela v to deželo o postanku in razvoju Titovega pokreta, dokazujejo ne le, da je to zares ljudsko in splošno narodno gibanje, ki nima nobenih zahtev na zunanji svet, temveč tudi, da moramo v tem gibanju videti tudi začetek velike in splošne balkanske revolucije, ki bo imela velik vpliv tudi v ostali Evropi. Staro pravilo je, da so revolucije nalezljive. One ne poznajo in ne priznajo nobenih meja. Nove ideje zagrabijo kar naenkrat ves kontinent — kadar so nove politične ali socialne ideje prestale svojo preizkušnjo. Ideja sama pa se ne more razviti, dokler si ni ustvarila primernega orožja. Kakor hitro pa se pokaže, da obstoječe sile odpora niso več dovolj močne za upiranje, izbruhnejo revolucije. Gerilsko vojskovanje je tak eksperiment — popolnoma nova izkušnja evropskih delavskih ^lojev. Niti na Avstrijskem niti na zmotil — in da je Napoleon vendar le imel prav, ko je na otoku Svete Helene izjavil: "Moja največja zmota je bila ruska kampanja/' V teh dneh, ko drve dogodki s tako strašno brzino, je težko pisati ali celo misliti. Ruske armade na Poljskem, prodiranje proti RumunijL Ne bo dolgo, ko bo zadnji nemški razbojnik za- oborožene čete morejo uspešno stopiti ▼ boj proti modernim ar- pustil rusko zemljo. madam kljuk A^em.- njihovim I sredstvom, vzlic tankom in letalom. stališče tega lista, da kjer se bodo preobrati izvršili, bo na eni strani reakcija in na drugi ljudske množice, ne z glasovnicami, ampak kot jih imenuje predlog — socialistične revolucije. Drugič, angleška delavska stranka ve, da se bo pomoč gladnim množicam marsikje delila s stališča mržnje proti demokratičnim gibanjem, kar smo tu poudarili že v pričetku teh akcij. Iz poročil, ki prihajajo iz Italije, se sumnje angleške delavske stranke že uresničujejo. Obe stranki sporazumno izjavljata, da ima ljudstvo vsake dežele samo pravico določiti si obliko vlade po svoji volji, in obe stranki se obvezujeta, da se ne bosta umešavala v zadeve druga druge. Obe obljubujeta po končani vojni delovati za kolektivno varnost. In obe bosta nasprotovale možnim kombinacijam, ki bi ogrožale varnost Velike Britanije ali Sovjetske unije. Razorožitev agresivnih dežel in iztrebljenje protisocialnih mil, ki so jedro agresivnosti. Obe stranki se obvezujeta delovati za mir v duhu proglašenih štirih svobodščin. Predlog vsebuje še več drugih točk, kot izmenjavanje učiteljev, negovanje turistike, medsebojna vzajemna trgovina med Anglijo in Sovjetsko unijo in razširjenje njunega vpliva v mednarodnem delavskem uradu. - . Ako res pride do sporazuma med njima na tem temelju, bo to za reakcijo silen udarec, in pa za one ekstremiste na obeh straneh, ki delujejo vedoma ali nevedoma nji v korist. Dogovor bi /M začetek temeljil samo na tema dvema strankama, ker sta to edaj edini, ki v delavskem gibanju res kaj pomenita. A predlog 7B dogovor med njima }e tak, če bo odobren, da bi imele po vojni vse delavske stranke priložnost za pristop ne da bi jim bilo treba trkati na zaklenjena vrata. ^ Prve partizanske čete so razvile neke vrste moderno teorijo gerilske vojne, ki naj bi nadomestila staro "oboroženo ljudsko vstajo" in borbo "na barikadah". A že v prvih uspehih teh modernih revolucionarjev se je rodil oni bacil, ki je tako značilen za revolucionarne podvige vseh narodov in vseh časov. t-- Ta bacil ni nič drugega kot spoznanje, da je mogoče upirati se obstoječim silam vladajočega režima. Takrat ko je Tito izvedel svoje prve napade na nemške garnizije, in se Nemcem ni takoj posrečilo, da ga ugonobe v svojih prvih kazenskih ekspedi-cijah, so jugoslovanski revolu-cionarci izvojevali svojo odločilno in največjo zmago. Takoj so se začeli zbirati okoli njega novinci, ki so se vsi hoteli udeleževati te skupne narodne vojne. In ko so Titove čete po dveh in pol letih krvave borbe pokazale, da so se razvile v mogočno vojaško silo, so Bolgari in Italijani takoj poskusili slične eksperimente. Danes se nahajajo v Titovih vrstah sploh vse narodnosti, katere je mogoče najti na Balkanu — saj ima celo italijanske in nemške proti-fašistične oddelke. Vest o tem, da je mogoče v malih skupinah voditi boje proti najmogočnejši vojni organizaciji evropskega kentinenta, se je razširila kot požar širom vse Evrope, do najbolj oddaljenih kotičkov. Kar se je izkazalo najbolj nalezljivo, niti niso ideje, za katere se bori Tito, temveč dejstvo samo, da se bori — te ideje žive v Evropi že dolga leta. Zdaj, ko je Titov pokret postal tako močan, da so ga morali priznati zavezniški vojaški voditelji in njih glavni stan, je treba pričakovati, da se bo partizanski pokret razširil iz izolirane Jugoslavije in buhnil ven v Evropo. Metode partizanskega vojskovanja so se razvile prav posebiio v neprehodnem gpra-tem ozemlju Hrvaške in črne gore, toda ni nemogoče prenesti jih na drugačen teren, in prene-šene bodo tudi drugam. In nikakor se ne bo dalo izvesti, da bi velike sile odločale o tem, kje in kdaj naj izbruhne partizanska vojna. Kajti iniciativa zanjo mora priti od spodaj, iz srede nepoznanih ljudskih množic, kadar jih prešine duh upora. Ljudske osvobodilne armade bodo same stavile svoje zahteve. Preokret anglo-amefiške politike napram Titu je le prvi začetek splošne revizije politike, do katere mora priti. Naši sosedje na jugu . (Nadaljevanje.) Argentina ima zelo lepa, moderna mesta. Njeno glavno mesto, in ob enem najlepše, je Bue-nos Aires. Vsled svoje krasote ima svotovni sloves. Njegov prometni sistem je eden izmed najboljših na svetu. Leta-1934 je štelo to mesto 2,078,733 prebivalcev, po zadnjem štetju pa 2,364,263. Ustanovljeno je bilo leta 1538 po don Pedru de Mendoza. ■* Buenos Aires ima precejšnjo industrijo, posebno v izvoznem oziru. Najglavnejša v Argentini je mesna industrija. Argentina je ena največjih izvaževalk mesnih produktov na svetu. In tu pa prihaja v konflikt. Zedinjene države so že pred več leti prepovedale uvoz argentinskega mesa. Glavni vzrok temu je gotova bolezen goveje živine, "smrkavost" (hoof-and-mouth disease), Marshalla, načelnika ameriškega generalnega štaba. Predsednik Ameriške delavske federacije William Green, predstavniki bratovščift železničarjev, Philip Murray od CIO in drugi so zahtevali, da pride "anonimna" o-seba sama na dan in odprto izreče svojo obdolžitev, ali pa naj jo javno prekliče. Stvar se tiče takrat preteče stavke železničarjev in prenehanja^ delom vjeklamah, v kate- rih je ravno takrat potekla pogodba med unijo in družbami. Dotični anonimnež je izjavil nekemu radijskemu komentator-* ju, "da je bil vojni položaj za zaveznike tako ugoden, da je bilo pričakovati revolucij v sa tehtnih deželah vsak čas in padec Nemčije že februarja ali saj marca meseca to leto. Prenehanje z delom v jeklamah in pa preteča stavka železničarjev, katera je vlado primorala pre-. vzeti obrat železnic — vse to je nacijski propagandi prišlo kot nalašč, češ, produkcija in železniški promet v Zed. državah je v razsulu, obratovanje železnic pa je prevzela armada. Naciji so podjarmljenim ljudstvom v Evropi dokazovali, da nimajo od nas ničesar pričakovati. Tako so se ustrašila in Nemci pa dobili večji pogum. K temu je dotični anonimnež dostavil: "Vse to bo podaljšalo ki v tej deželi ni bila nikoli po-, za nedoločen čas in izgub- vsem zatrta. A temeljni vzrok je pa kajpada kompeticija z našim trgom. To argentinske trgovce strašno jezi. Od nas morajo kupovati stroje, avtomobile, poljedelske stroje itd., mi pa nočemo kupovati njihovega mesa, čeprav so ga nam pripravljeni pošiljati tako prepariranega, da ne bi bilo za okuženje nikake nevarnosti. Drugič pa argentinski politiki, ki so večinoma agrarni živinorejski magnati, nimajo nič kaj radi našega takozvanega u-mešavanja nrt jug, ker je po njihovem mišljenju Južna Amerika njihova politična sfera. Ti ljudje, kot tudi predstavniki argentinske armade, so bili posebno zadnja leta veliki oboževalci nemškega rajha. Dokaz temu je tudi lanski vojaški "puč", kateri je domalega zadušil že vso svobodo, kolikor jo je do takrat v Argentini še životarilo. Argentina trpi na bolezni — kot sploh vse države na jugu — ki ji pravimo "španska dedšči-na". Španski pustolovci, ki so v svojih vpadih v te dežele iskali samo zlato in srebro, in potem po osvojitvah uničili civilizacijo starih Inkov, Maja in Astekov — ki je daleč presegala njihovo civilizacijo — so po tristoletni oblasti zapustili samo korupcijo, fevdalnost in — grehe belega človeka! Vzelo bo dolgo dolgo časa, predno se to ozdravi. Nobena ustava ali konstituci-ja, čeprav je politično še tako lepa, ne iztrebi tega zla, ki ima korenine v ekonomiji, in lo v agrarni ekonomiji. Ta je Jivljs-nje ali pa tlačen je vseh Indijancev. Kjer ni prestal Indijanec, pa' tare isto vprašanje belega Človeka. • . ljenih bo na tisoče ameriških življenj, kar bi bilo v drugem slučaju preprečeno." Ni čuda, da delavstvo protestira! Za ruski relif nimam to pot ničesar poročati. BILO JE BREME Kaj ti je bila na j tež j aw stvar, ki si jo kdaj storil? Poravnati dolg v desetih lahkih obrokih. Tole mi ne gre v glavo? Čemu se toliko grmi le proti unijskim odbornikom In "rake tirjem", ne pa proti tistim in-dustrialnim magnatom, ki zajemajo na vladen račun postavno in nepostavno stotine milijonov dolarjev? ProleUrec, January 12, 1944. POVESTNI DEL STRAŽNIK VINKO KOSA K (Op. u.: Lani Je bilo poročimo, da so Vinko Košaka in skupino drugih slovenskih intelektualcev Mussoli-nijevi rabljl skupno ubili. Joseph Koshak v Clarendon lllllsu. ki v tiskarni Adrla stavi Proletarca, je Vinkotov strte. Sledečo črtico Je objavil v Ljubljanskem Zvonu.) "Prav za prav bi vas moral okleniti", je rekel stražnik Ivanu Kranjcu, ki ga je moral spremiti z vlakom v preiskovalne zapore oddaljenega mesta. "Toda če mi obljubite, da ne pobegnete, vas nc bom uklenil." Nato sta odšla mole«? na postajo in sedla v vlaku v poseben oddelek. x "Dolga bo", je spregovoril stražnik, slekel plašč in ga obesil v kot. "Prav za prav ne grem nič kaj rad, revmatizem imam in v vlaku se človek najlaže prehladi.". Potem sta zopet molčala in namestila svoje stvari po policah. Naenkrat Se je stražnik obrnil h Kranjcu: "Ampak vafee obleke je škoda za zapor. Obleči bi morali kaj slabšega. V takihle zaporih se obleka tako pokvari in dandanes je vse tako drago. Koliko jo porabim jaz v službi.,Le poglejte, kako oguljen je moj plašč, no, pa upam, da mi ne bo treba kupiti novega." - "Zakaj ne?" je vprašal Kranjec. Ni mu odgovoril naravnost. "Koliko, mislite, da imam službe? Petindvajset let. pa brez v^jne Pr*>d prevratom sem bil v Trstu, potem so me internirali Italijani in tri mesece vlačili po taboriščih, ker sem poslal fanta čez mejo v šole: Končno so me vendarle izpustili in dobil sem službo tukaj. Do predlanskim sem delal službo zunaj, sedaj pa ne morem več in me uporabljajo le še v notranji, ali pa za stražo javnih poslopij. Sicer pa mislim kmalu v pokoj; samo na novo službeno pragmatiko čakam, zato si tudi ne kupim novega pla-sca. •'Ali ni neroden takole visok ovratnik?" ga je vprašal Kranjec, ko je videl, kako t:žko diha, ko je malo delj govoril. "Zakaj pa se ne napravite malo bolj udobno?" Potem je vzel s police svojo aktovko in začel razkladati po klopi jestvine, da bi večerjal. Ponudil je tudi svojemu spremljevalcu. Sprva se je ta branil, nato pa je vseeno vzel, samo Kranjec mu jc moral obljubiti, da tudi on ne bo odklonil njegovega. V zavitku Je namreč imel nekaj sira in šunke ter črnega kruha in pollitrsko stcklcnico dalmatinskega vina. Preden sta začela jesti, je stražnik odpel bluzo in odložil ovratnik ter pas s samokresom na polico. Ko sta se nasitila, sta popila vsak pol steklenice vinu. Enolično'udarjanje koles ob tračnice, popito vino in utrujenost sta*ju vedno bolj uspavala. Kranjec je sedel v kot in se naslonil na plašč" da bi zaspal. Stražniku pa se je hotelo govoriti, ker ni smel zaspati. Pravil je Kranjcu o svoji družini, o sinu, ki bo letos ^naturiral in tako hvala bogu prišol do kruha, in o hčerki, ki je iz nekje v pisarni, da malo pomaga doma. Potem je spet začel o plašču: "Ce ne bodo kmalu sprejeli pra-gmatike. si bom res moral kupiti novega." Ogledoval je plašč od vseh strani-in poznalo se mu je. da res ne bo več dolgo zdržal. " Spet sta utihnila. Kranjec je kmalu zaspal. Ko se je čez kako uro zbudil, je videl stražnika, kako se bori#s spancem. Zasmi-lil se mu jc, zato mu je rekel mislil, kaj hočem, morda pa bi le šel. v teh krajih še nisem bil in nekaj jajc, moke al i^ masti lahko kupim za dom. Pravijo, da je tam precej ceneje kot pri nas. Zdajle pa sem prav za prav precej zbit; saj veste, včeraj nočna, danes vi, jaz sem pa že star." . "Ne uidem vam, nikakor ne." je rekel Kranjec in si mislil: "če bi tudi nameraval, temu gotovo ne bi, star je in prav za prav dober človek; kakšne sitnosti^bi mu napravil s tem, morda bi /gubil še $lužbo. on pa že računa na pokojnino." Zleknila sta se vsak v svojem kotu in zaspala Kranjec se je zbudil prccej zgodaj. Skozi okno je videl medle silhuet;; mimo bežečih brzojavnih drogov, na obzorju se je daj pa dela v Chicagu. Večkrat sta že nas obiskati brata Lovrenc in Ciril Pichnian, ki sta bila tudi na odhodnici Franka Sodnika, dalje Rudi Je-rin. J. Cerjanc in več drugih, ki so bili ob tej priliki prvič v Centru. Ob priliki zadnje konference , Sansa so se oglasili v Centru Anton Sabec in Joseph Dum iz Clevelanda, ter Mrs. Jurca iz Detroita. Občni zbor SDC. V soboto 29 amiarja ob 8. zvečer se bo vršil ibčni zbor Slovenskega delav-kega centra, na katerem bo na-iomestujoči tajnik John Rak podal btno poročilo o finančnem 30slovanju V preteklem letu in xxiana bado razna druga poro-| ;ila od ostalih odbornikov. Sedanji odborniki so. Frank \ksh. predsednik; Chas. Pogo-| clcc. podpreds?dnik; tajnik (na-lomrstujoč F Sodnika) John tok; blagajnik Filip God i na; zapisnikar. Anton Garden; ravna- JAFON8K1 VOJAKI se neradi podajo. Njihov nauk Je, boriti se do zadnjega, in potem rajše umreti, telJ posestva, F. Zaitz; nadzor-svetlikalo. v nekaterih oknih va- —uničiti se, kot oni pravijo, isvršiti "harakiri'-' rajše kot pa se predati sovražniku. Gornje je slika japon* liki, F. S. Tauchar, Fred A. Viških hišic je gorela luč. ! skih vojakov, ki so si sami vseli življenje rajše nego se bi podali. ier in Angela Zaitz. V kupeju je bil slab zrak, Kra- i ----—------------------------- Upravičeni BO priti na občni njec je čutil v ustih neprijeten skušal kaj storiti za naš delavski je za združenje socialističnih danes težko zaradi obilne zapo- zbor vsi delničarji in zastopniki tistih društev in klubov, ki ima- jo delnice v SDC. Odbor vabi vse, da se občnega zbora v soboto 29. jg»oarja gotovo udeleže. Družmbtil klub. V SDC delu- okus. kakor po neprespani noči. list Proletarca. Zahvaliti se mo- skupin v enoto. Posebno ker so- slenosti in težav vtrasportaciji. Hotel je odpreti okno! da bi se ram tebi in uredniku, ker mi drugi v Readingu žele reorgani-1 Zaeno s tem dopisom pošiljam malo osvežil. Ko pa je pogledal i gresta na roko. , zacijo tako. da bodo pridružene dolar v tiskovni sklad Prole- i.a svojega spremljevalca, ki je Ampak brez zamere, nr se mi skupine toliko avtonomne, da tarča. trdno spal in kateremu se je po- dopadlo, ko je v naslovu moje- bodo lahko poslovale nemoteno Iskren pozdrav čitateljem. z znala utrujenost na obrazu, mu ga prejšnjega dopisa urednik za- lokalno in sodelovale v splo- željo, da bi bilo to leto za vse je posebna ustanova, registrirajo bilo hudo. da bi ga zbudil, pisal "iz pisarne Big' Tonija", šnem gibanju Predlaga.' naj (nas srečnejše kot prejšnje, in da na pod imenom Družabni klub Stopil je preko njega, ki je imel namesto "iz URADA". Jaz sem klub njihovo akcijo podpre in se bi končalo z zmago zavezni- Slovenski center, oziroma Slo-noge uprte ob steno, tiho odprl si tako ime zbral za naslov mo- sodeluje, da se uresniči, ker je kov. — Jennie Kotzman. vene Center Social Club. ki bo vrata in stopil na hodnllc Odprtijim dopiaom, in mislim, da je po .to edini izhod ?a ojačanje socia-j^ --imela svoje letno zborovanje v je okno in strmel v pokrajino Movensko pravilno napisan. A lističnega gibanja v tej deželi., SLOVENSKI DELAVSKI soboto 227 januarja zvečer. Počez nekaj časa je zaslišal za ni treba misliti, da s to opombo F. Zaitz omeni, da je bil v CENTER dana bodo poročila o poslovanju seboj težko cMhanje, pogledal je kritiziram. Povem le svoje Proletarcu članek v tem smislu w kluba, ki ima v Centru svoj dru-' v kupa in žagi 'al stražnika, ka-~ mnenje tako. kot ga zna samo.- že objavljen. Chicago, 111. »—Tajnik korpo- žabni prostor in balinišče, in po ko si mene*. * 4 in se ne more uk. Kritika pa bi šla tistim — in, Godinov predlog je bil spre- racije Slovenskega delavskega ; razpravah bodo volitve odbora, jet Joseph Martinck predaval centra s. Frank Sodnik je odšel ki šteje devet članov. Iz sedanje-dne 3. jaouarja v vojno morna- ga odbora sta odšla Arlev Bo-rico in treba je bilo dobiti spet žičnik, ki je bil tajnik kluba, v Po končanem dnevnem redu novega tajnika. Direktorij je iz- armado, in Frank Sodnik, ki je i "Pa se še vi malo naslonite in zaspite; gotovo ste utrujeni " "Včeraj sem imel nočno," je pravil stražnik, "danes pa me je poklical predstojnik, ko sem prišel v službo, k sebi in vprašal, ali bi vas hotel spremiti. Da bi sicer že lahko šel Jedo drugi, ven-! dar pa. da bi mlajšega težko pogrešil, ker je precej opravka zunaj. Potlej pa je še rekel, da niste nevarni in da se mi ni treba bati, da bi mi ušli. No, pa sem si spomniti. > je zašel semkaj, poznam jih precej, ki se smatra-Vstopil je v kupe in se zasme- jo izobraženim in zavednim ter jal: i naprednim, pa ne store niti ko- "Ali ste že mislili, da sem raka za delavski list kakršen je runi, - - - i__________ vam ušeliProletarcc Je Prt'dsednik seje John Rak vojj| na njegovo mesto Johna prevzel tajništvo za Arleyem. "Ah, saj vem. da ste dober Well. Charles, ikoda. da nisi I predstavil Josipa Martinčka. ;Raka > : pa v vojno mornarico. Ostali od Oiovck," mu je odvrnil stražnik., tudi Ti poleg mene. pa bi mi po- ^jnika Celioslovaskega narod-, fjrank Sodnik je drugi taj. (borniki so. F S. Tauchar, Frank ■'lir zakaj nek; «sr nrenl? s takimi magal pri kozarcu in pisalni in pojasnil da bojnik SDC iR. . moral y armado Lotrich, John Rak, Joj Turpin, , rečmi. Skoda vas je. No, n^iiliinri~i^-jpradaral o nnvi pnijtfdbi med P|l|i jg m da ne bo hudega in se bova kma- Sedaj pa "Big" Toni to pisa-1 Cefcoslovasko lnbovjetsko uni- p Swdniku so ČUni društva John Sprohar Fred Plahutnik. Sam Reven in lu spet kje srečala. Pa ne takole nje zaključi in Te pozdravlja. kl PodPisala v Moskvi Pioneer SNPJ priredili v Cen- Po letni seji v soboto 22. ja- kot zdaj. Samo, če me boste ho- Pa tvojo družino Urednika se Muard Bener. v imenu prve. in tru dne 2. januarja družabno od- nuarja se bo vršila običajna za-. .. ..........? i_ » ____1- - ___t____xix or^sar v na njih zadev v jace ... . __ , ..j ... . . , . , , . .. . teli poznati takrat. Prav nihče veda tudi. — Anton Tomšič. nas ne mara, še matere groze otrokom z nami. Moj bog, kako pač mora človek živeti, saj ni najprijetneje otepavati se vse življenje s pijanci in barabami. Ce bi imel človek opraviti samo s takimi kot ste vi, bi že šlo. No, sicer pa pojdem menda vendarle kmalu v pokoj.'1 Z LETNE SEJE KLUBA $T. 1 J. S. Z'. < .. hodnico, ki se je je udeležilo tu- bava tega kluba, ki šteje sedaj slav Molotov v imenu druge. m d ih njegovih prija. ie ok 260 c.lanov s piačano Poudaril je ogromen značaj teljey lako da je bUa dvQrana f)anarino : pogod^ ki je zapečatila ma- in vsi d { tori lni ; Družabni klub se je v zadnji hinacije Habsburžanov in zaprla J Poleg zabave je bilo ob tej! božični sezoni spomnil tudi ti-Chicago, HI. — Na seji kluba pot stari nemški politiki prodi- riHki tudi nekaj nagovorov, stih članov, ki so sedaj v armadi št dne 23. decembra so bili iz- j *I Predsedovala Je Miss Ann Gro* ali v mornarici, in jim poslal ler pa voščila v obliki daril. O od- od teh vo- voljeni v odbor za leto 1944 katei a dežela pred to vojno de-; ^ predsednica omenjenega . ...... Cha^ Pogorelec, tajnik blagaj- mo^ratlcn^ J® to Cehoslo- društva govorili pa so Donald govorih in pozdravih 'nik; Angela Zaitz. zapisnikarica. j v*s™> le d*Jal Martmek. Za so- { Lolrich A. vider, Chas. jakov in mornarjev b a VirUr Cialno skrbstvo je storila vec m vahu ^ 1» uMama! Ali lahko ZAMENJAM ta stari praženec za vi}Rt zmunke?" .■IM| N bo {X)ročano Vlak je nenehoma -hitel preko Nadzorni odbor Fred A. Vider.1 1110 SK™;.V" JU Pogorelec, M Udovich, Edith na letni seji. - P.O. ravnine, kjer je še tu pa tam le-j Philip Godina in F S. Tauchar Kot kate rakoli druga, in bi. bila Tancek p Zaitz in na kratko j------ j zalo kaj snega, droben dež je Dramski odsek: Joško Oven. * vec ce Jc b' otepale re-. ved drugih Frank Sodnik se je veliko enolično pršil na okna. na obzor- John Rak. Frank Zaitz. akcionarna fevda na Madžarska. vsem prisrčno zahvaU, in v ime. | Velike OdSkOdnme ju sta se stikala neskončna rav-l Prosvetni odsek: Louis Beni- |1 °i_aS sf„ nu svoje matere pa njegov šest-! Zavirač Tracy J. Cropper iz nina in nebo. Molčala sta in premišljevala j vsak svoje. ger, Fred A. Vider, Frank Zaitz. vražna socialnemu napredku, in letni sin Arthur Sodnik. IColumbusa, O., oče treh otrok. Knjižničar: Chas. Pogorelec. | Nemo,Ja s svojimi ambicijami S. Frank Sodnik je bil po od-i uposlen pri Pennsylvania R R., Zastopstvo v-okrožni organi-! P° ^ntonjih in maščevanju nad hodu Arleya Božičnika v arma- je v trčeniu dVeh vlakov izgu- niil .IPO-SS Franeos Vrecek lK,ra7om v: prejšnji vojni. In po d() tudi tajnik Družabnega klu- bil nri dolu roko in not?o Želez- IZ URADA "BIG TONYJA Mnogo va.uis Beniger in tcJ voJni ,bo Cfrhoslovaska se. ba slovenski center in aktiven F. Zaitz. I Mi demokratična /ato. ker bo 4|an kJuba štJ JSZ Bi, je urad. Organizatorja se izvoli na pri- se lx)lj socia,na y Rusiji je de-1 nik v lajnjškem oddelku SNPJ. j tovila, da je družba odgovorna jal, da se bo razvila v d o mokra- prcd (cm pa v Upravništvu pro- z^ njegovo nesrečo. Priscnlila bil pri delu roko in nogo. Železniško družbo je tožil za odškodnino in porota v Chicagu je ugo- hodnji seji dne 28. januarja. Priredba v marcu Meseca marca bo imel klub Evropi. tično državo in se vsoglasila z svctc drugimi naprednimi deželami v 2elimo mu srcdo in ^ Zlhagi vesel povratek k družini in med nas. Obiski. — V minulih par tednih so se oglasili v Centru Peter Poljski so v to zvezo običajno priredbo, od katere gre I vrata odprta, polovico prebitka v korist Pro- v Njegovo predavanje je poslu-letarcu in polovico klubu. O spo- šalo tudi nekaj nečlanov in odredu in drugem bo poročano po- bornikov * SANSa tCainkar in £anjch lz naselbine De Pue, 111., zneje. - Kuheh, ki so vsi z zanimanjem pfc Robert Macek iz kemp9 Občni zbor SDC ^^ in f ^anute Field 111. .Robert je „.,.,,. , , .. .. mu pritrjevali. doma iz Moon Runa. Pa t Anton Bilo je sklenjeno, da naj isti, An«cla Zaitz. zapisnikarica Ausw ij; Slautona. n,.. in L„uis člani kluba st. 1. ki se udele/.c obinega zbora Slov. del. centra. HVALA ZA DARILO zastopajo klubove delnice pro- ; porčno, to jc, po toMko kolikor IVtaltima, C alif. — Želim po- jih bo prišlo na vsakega izmed ročati,-da se mi Proletarec, ki ga udeležencev. Klub št. 1 ima v ini je naročila sestra Mary Ma-SDC 160 delnic. Vsi člani so rinšek v Gallupu, N. Mex., kot vabljeni, da se udeleže občnega darilo k minulim praznikom, ze- zbora. ki bo v soboto 29. januar- lo dopade. Priporočam ga vsem Sever, ki je živel v W. Va., so- mu je $200,000 odškodnine. Slično razsodbo jc izrekla porota v New Yorku o tožbi Jamesa C. McKinncja. ki je'bil zavirač na železnici Pittsburgh & Lake Erie. Izgubil je pri delu obe nogi, ker so bile zavornice vagona, na katerem je bil, pokvarjene. Porota je izrekla, da je družba odgovorna za njegovo težko nezgodo in mu prisodila $130.000 odškodnine. ja v SDCt Bcningerjcvo poročilo O konferenci krajevne organizacije Prosvetne matice, ki se jo vršila dne 5. decembra v Mil-vvaukeeju, je poročal klubov de- zavednim delavcem. Lahko rečem, da bi mi sestra ne mogla poslati boljšega darila, kot je ta list. Naročena sem na dnevnik Prosveto. sedaj prejemam še Proletarca, in smelo rečem, da sta oba ta dva lista legat Lou i s Be n i ger.Pose t jj1 vre(inH vse naše podpore. Nudi ta obilo duševnega užitka in izobrazbe. novice in drugo zanimivo gradivo. Imata mnogo dobrih dopisni- prllično dober in prvič po dol gem času je bila spet zastopana naselbina Sheboygan s tremi delegati. N?n0g0_fejC kov in čeprav jih osebno ne po- znam. se .vseeno lahko strinjam z njimi. Kadar čitam o kaki priredbi v Chicagu. si vselej želim, da bi bila navzoča A je pač daleč. Hvala tudi,upravniku C. Po-gorelcu k njegovi omembi, da je bil moj pokojni soprog Stcve v delavskih akcijah vedno na me- goslovanskem vprašanju z ozi-rom na sedanji položaj v starem kraju in partizansko gibanje Sentiment zborovalcev je bil zanj. , Chas. Pogorelec je poročal na konferenci o JSZ. Prosvetni matici, o kampanji za Proletarca in o Druž. koledarju za leto 1944. Za enotno socialistično gibanje 1 stu. Blag mu spomin S. Filip Godina je izvajal, da Tu ni Slovencev. Predno b. je vredno podpirati akcijo soc.. prišla do njih, bi morala 40 milj stranke v Readingu in Pcnni, ki 'daleč v San Francisco, kar pa jc V blag spomin k tretji obletnici, od kar \e preminul dragi mož in oče FRANK KRMELJ Tri leta že Te kri e hladna zemlja, dragi Frank1 Dolga doba je že to, ali mi te tako pogrešamo povsod, najsibo na društvenih ali klubovih sejah, ali na družabnih sestankih Najbolj pa te pogrešava s hčerko' in pa tv6ia šestra Spominjamo se te dan za dr?-vom z bolestio v srcu JULIA KRMELJ, sooroga; MAGDALENA, hčerka; JULIA PHILIPICH, sestra; .. vsi v Springfieldu, III. Prolomrer, Januar)' 12,. 1444. KRITIČNA MN ENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * Nevvburški noviČar < kanonik J. J. Oman?) piše v Am. domovini z dne 31. dec. med drugim: Zanesljiva poročila Is Slovenije pripovedujejo, da so parlisani pomorili na tisoče ljudi doma, med njimi tudi najmanj dvajset duhovnikov. Bodoča Bfodovina bo vse to enkrat natančno poročala in največja uganka pri tem bo to, kako je m ogla K. S. K. Jednota in Slovenska Ženska Z veta partiiane pri tem delu podpirati moralno in s denarjem. To bo tudi največja blamaia in sramota ca te dve organizaciji, posebno sa njih glavne odbornike. Katoliške organitacije . pomagajo komunističnim partizanom moriti svoje lastne brate. To naj rasume, kdor more. Rt. Rev. Oman je bržkone tisti, ki glede gornje notice sam sebe ne more razumeti . Tudi glede številk je v napačnem, če so one, ki jih je navajal v svojih člankih pater Ambrožič, resnič-nejše od njegovih. Iz prvih bi bilo namreč razvidno, da so "komunistični podivjanci" pomorili veliko več duhovnikov iri nun, kaj šele drugih vernih ljudi, kot pa jih navaja newburŠki kanonik. Čudno je, čemu ameriška in angleška vlada, ki sta v Italiji duhovništvu silno naklonjeni, pomagata Titu z orožjem, muni-cijo in živili, če je njegov namen iztrebiti vero in duhovščino in napraviti iz Jugoslavije "komunistično" diktaturo. General Franco je s hvalospevom borcem v Jugoslaviji, ki ga je izrekel v svojem govoru dne 8. januarja pred častniškim zborom v Madridu, ustvaril veliko senzacijo. Častnikom, ki so se zbrali, da mu poklonijo maršal ski bat, je o borcih v Jugoslaviji dejal: "Po treh letih težavne borbe so deležni priznanja in spoštovanja. To dokazuje, da se je proti ljudski življenski in duhovni sili nemogoče boriti." Dodal je, da je odpor gerilcev v Jugoslaviji spremenil vso Evropo v vojno "brez horizona". To je bilo prvič, da je Franco rekel prijazno besedo v prid borbe proti osvojevalcem. D6slej je vedno rohnel za Mussolinija in Hitlerja.. Nadškof Spellman iz New Yorka je po svoji lanski vrnitvi iz Italije in Španije Franca javno označil za vzornega katoliškega moža, stebra cerkve in patriota, ki bi vse dal za Španijo. Ker je nadškof Spellman avtoriteta v takih stvareh, mu lahko verjame saj kanonik Oman. Franco je prišel na krmilo z geslom borbe proti komunizmu in vsa katoliška cerkev, z Vatikanom na čelu, ga je podpiral*, ker je reševal duhovnike in nune pred "komunisti". Ali ni čudno, da sedaj ta isti Franco, ki ga je pred par meseci omenjeni newyorški nadškof označil za vzor katoličana, sedaj hvali "komuniste" v Jugoslaviji, čeprav "more duhovnike in nune"? Ali pa so morda samo slovenski partizani tako podivjani, da rajše pobijajo svoje ljudi in svoje dušne pastirje, kot pa Hitlerjeve \ padalce? Louis Adamič v svoji knjigi 4'My Native Land" dovolj jasno opisuje, kakšno je bilo s početka uporniško gibanje: neorganizirano, brez načrtov. Tu ena, tam druga četa. Desperatneži, pustolovci—vseh vrst "hoodlums"— so prišli zraven,, da kradejo, morda so se tudi tepli z Nemci in Italijani, če so jim bili na sledu, toda te vrste svojati ni bilo kot "listja in trave'\ vendar pa dovolj, da so za svoja zla dejanja ljudje dolžili vse druge, ki so se borili proti sovražnikovemu nasilju. - r V revolucijah se gode hude reči. Oborožena uporništva niso parada. Kdor pozna zgodovino, ve, da se ni nobena revolucija dogodila na način kot jo prikazuje film operete "Vesela vdova". Tudi regularna vojna je povsem drugačna kot pa jo nam predstavljajo filmske vojne igre. Njeno resničnost predstavljajo le tisti filmi, ki so bili sneti direktno na bojiščih,.v spopadih med sovražniki. Da. nekoč se bo izvedelo marsikaj, kot prerokuje Rt. Rev. Oman, ampak izvedele se bodo tudi stvari, ki mu ne bodo všeč. Pa tudi patru Am-brožiču, ne. Oba sta zagnala svo-! jo propagando proti uporništvu j v Sloveniji s stališča, da se bojujeta le proti tolpi morilcev, ki pod masko borbe za svobodo pobijajo nedolžne ljudi. Drugi pravijo, da ni bil noben duhovnik ali katoliški politik, ali uradnik v Sloveniji obsojen v smrt zato, ker je bil duhovnik ali verni la-jik, pač pa vsled kvizlinškega sodelovanja s sovražnikom. Poljaki trdijo, da se med njihnim narodom kvizlinga ni moglo dobiti. Med Slovenci sta imela Hitler in v "provinci Lubiana" Mussolini več sreče. Se bolj na Hrvatskem in v Srbiji, ker sta večji deželi in imata večje veljake, ki so se bili pripravljeni prodati. Ameriški socialisti so se s komunisti veliko prepirali, ali bolje, branili pred njimi. Pokojni Morris Hillquit je znal odbijati njihove udarce, in James Oneal, socialistični urednik takrat odličnega socialističnega New Lea-dra" je vedel polemizirati, učiti in razkrinkavati razdirače in za-vajalce kot malokdo. Ob enem sta se morala boriti s strujo, ki jo je vodil Norman Thomas, ki je venomer drezala, naj socialistična stranka sprejme vabilo komunistov na posvetovanje za sklenitev enotne fronte. Čimbolj KONFERENCA 8. JAN. V CHICAGU OHRANILA ENOTNOST V SANSU f EHOSLOVA6KI PREDSEDNIK BENEft je spet velika osebnost, kakor je bil, ko je s svojo besedo prevladoval v društvu narodov. Uveljavil se je sedaj s pomočjo pogodbe med njegovo vlado in Sovjetsko unijo. Na gornji sliki na desni je Beneš, s leve pa Mo lotov in v sredi maršal Vorošilov. Na skrajni desni častna straža ob sprejemu Beneša v Moskvi. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESEI* ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PKOSVETA 99 Naročnin* aa Zdraiono drftaeo (lifM Chicaga) in Kanado $6.00 mm loto; $3.00 sa pol lota; $1.50 sa iotrt letat aa Chicago la Cicoro $7.40 aa colo lato; $3.75 sa pol lota} sa inosemitvo $9.00. Noslov za list in tajništvo je: So. Lawndale Avenne Chicago 23, IllinoS* je Hillquit dokazoval, da je tisto vabilo zgolj poteza za bega-nje članstva S. P, bolj je Thomas trdil, da bi bilo Vabilo potrebno sprejeti saj da prideta obe skupini skupaj in povesta vsaka svoje. A pozneje, ko se je leta 1936 "stara garda" umaknila, se novi voditelji niso več zanimali za zl Nižanje S komunisti, pač pa rajše sprejeli trockiste. katere so morali končno pognati iz stranke, sicer bi postala povsem njihova. Na drugi strani pa vidimo res socialistično organizacijo v Readingu v tem oziru ;ovsem tolerantno in njeno gla* silo je zares socialistično ureje-vano. Delavska stranka v Angliji se ne boji za demokracijo, kajti če bi se, bi komunistični stranki v Rusiji ne ponujala zveze. Vsekakor je nji več za sedanje sorte demokracijo kakor pa tistim, ki so jo v Zed. državah označevali z "bogus" demokracija. Tudi s komunisti v Angliji ima L. P. razprtije, toda svojih energij ne troši v prepirih z njimi, niti ne seje mržnje proti Rusiji. Demokracijo angleškega tipa ji nič ne ponuja. Ponuja pa ji ZVEZO angleškega delavstva' z delavstvom Sovjetske unije. Veliki ljudje in velike stranke odgovornost vse drugače razumejo kot pa tisti posamezniki in stru-je, ki so zakopani sami vase in nimajo ne čuta ne smisla za razumevanje sveta kakršen je, ne za dogodke, ki švigajo mimo drug za drugim. * ^ » Etbin Kristan je v času, ko je bil poslanec v ustavodajni skupščini v Beogradu, prišel nekega dne v Ljubljano, kjer so mu so-drugi tožarili drug drugega in mu pravili, kako so izključili tega in onega. Odvrnil jim je„ da če bodo še dolgo uganjali to neumno početje, si bodo organizacijo poysem Viomoralizirali, kar se je zgodila. Izgubili so dnevnik in revije. Klerikalizmu, pa tudi liberalcem, je bilo to zelo po volji. Pravim socialistom je bilo treba začeti spet od kraja, toda točka preporoda ni bila več Ljubljana, pač pa Maribor, z "Delavsko politiko", Petejanom in Erženom, dr Reismanom in drugimi. O Erženu smo zvedeli, da so ga Nemci takoj po okupaciji Maribora vrgli v ječo. Nekateri so menda pobegnili — med njim: bivši poslanec Petejan,. o katerem pravi poročilo iz urada Odbora jugoslovanskih Ameri-kancev, da je sedaj član odbora osvobodilne fronte v Sloveniji. Ko mine vojna, bomo tudi mi izvedeli marsikaj, ne samo tisti, katerim newburški novlčar preti, ker pomagajo "finančno in moralno" partizanskim morilcem. < Eno stvar kapitalistična reakcija komunistom v Ameriki ne more več očitati in predbacivati. Namreč odgovornost za stavke, ker je Daily Worker bolj proti njim in jih kritizira kot kateri-sibodi kapitalistični list. Tudi hrvatski Narodni Glasnik je zo- per stavke da kaj, klical je lani premogarje, naj nikar ne stavkajo, naj se ne upirajo našemu vrhovnemu komandantu, toda hrvatski rudarji so rajše sledili Lewisu in stavkali, ob enem pa mnogi izmed njih pridno agiti-rail za list, ki jim je očital, da s stavkanjem pomagajo sovražniku in fašizmu. Če človek "vse to natančno preudari", je zelo zanimivo in — smešno, če ne morda bolj tragično kot smešno. General Marshall je v vojnih zadevah slovit veščak, zato je načelnik ameriškega generalnega štaba. Ni pa nič kaj spreten v utrjevanju morale, kadar se spusti na politično polje. Wm. Green ga dolži, da je bil on tisti, ki je na novoletni večer anonimno dejal, da so železničarji s pretnjo stavke, in jeklarski delavci s stavkanjem podaljšali vojno, dvignili pogum nemškega ljudstva, v okupiranih ter sate-litnih deželah pa ohladili voljo za upor Hitlerju. (Ne v Jugoslaviji!) S tem so ob enem žrtvovali vsled podaljšanja vojne na tisoče ameriških življenj, ki bodo padla po nepotrebnem samo po krivdi delavcev, ki groze s stav^ kami, ali stavkajo, namesto da bi delali. Ameriško delavstvo PRODU-CIRA v množinah, kot še nikdar prej. Ameriška produkcija je res "arzenal demokracije". Zato je krivično ščuvati naše vojake proti svojim očetom in bratom delavcem, češ, da bodo morali tvegati življenja mesece dalj samo po njihni krivdi. Dne 26. junija 1941, torej nekaj dni po nemškem vpadu v Rusijo, je imel zaupnik generala Marshalla v Washingtonu sestanek s časnikarji, na katerem je bilo od njega prerokovano, da bo Hitler Sovjetsko Rusijo premagal v okrog treh mesecih. Žurnalist Bascom N. Timmons, ki piše v Washingtonu za Chicago Sun, pravi, da je imelo tisto prerokovanje o poraženju Rusije "v treh mesecih" očividno tudi odobritev generala Marshalla. Torej se tudi vojaški eksperti lahko motijo celo v vojaških stvareh. Kako bi se ne v delavskih in političnih! Novo mesto na Dolenjskem še ni bilo nobenkrat toliko imenovano v časopisju po svetu, kot od kar se tam bore proti Hitlerjevi • posadki , čete osvobodilne fronte. Vesti minuli teden ilo pravile, da ga oblegajo partizani fn da Nemcem po Dolenjskem vsled partizanskih napadov slaba pfede., Torej Dolenjci le niso tako ponižni, kot so jih nam slikali cerkveni in klerikalni listi, na primer nekdanji "Domoljub", in pa misijonarji na božjih. potih. Sicer pa so že pred meseci poročali, da so Nemci Novo mesto porušili do tal. Pa mora zanje le še imeti kaj vrednosti, da ga tako srdito branijo pred ljudmi, katerim spada. "Če ti ni ta deiela všeč, čemu se ne pobere* od kjer si prišel?'* To zbadljivko je čul ali pa čital še vsak "foreigner", ki je kaj pokritiziral čez to ali ono v tej deželi, ali pa agitiral za socialistično stranko. Sedaj čujemo tudi nekatere naše rojake — so sicer redki, ki človeku celo v tisku za-luče, da če mu je toliko za Rusijo, zakaj ne gre tja? Tisti, ki nabirajo prispevke v sklad za pomoč staremu kraju po vojni, bi o tem tudi vedeli kaj povedati. Marsikdo izmed njih je že naletel na rojaka, ki je dejal približno: "Starega kraja sem bil sit dokler sem bil tam. Sedaj sem v Ameriki in kaj je tam, me nič ne briga." Tako ali podobno se izgovarjajo, da odže-nejo nadležnega kolektorja. Tu rojenemu Američanu smo lahko na taka pozivanja odvrnili, da so tudi njegovi predniki bili nekoč "greenhorni". Tistim, ki pravijo, čemu se brigamo za stari kraj, če mislimo ostati tukaj, bi lahko odgovorili, da se še celo ameriška vlada briga, ki tudi ne misli iti tja, zakaj se mi ne bi, ki smo doma od tam? Prišli smo sem, ker ni bilo kruha za vse, kakor ga ni včasi za vse v tukajšnjih mestih, pa se ljudje selijo za njim po deželi, dokler se jim kje ne ponudi prilika, da si ga zaslužijo. Predsednik Roo-sevelt tudi ne misli iti v Rusijo, pa je zadnji petek le svečano oznanil, koliko ji pomagamo! In ona nam, ker skrajšuje vojno in bo s tem res prihranila življenja neštetim našim fantom. Stalin je dal priznanje ameriški produkciji. Roosevelt pa sovjetski armadi. To je vzajemnost in — pravičnost. Slovenski kongres, ki se je pred dobrim letom vršil v Cle-velandu, je v svoji glavni resolucijo poudaril, da so ameriški Slovenci sklenili govoriti za narod v starem kraju, ker so mu sedaj tam usta zaprta. A je lani dokazal, da zna tudi v tej silni uri svoje tragedije govoriti tako na glas, da ga čuje ves svet. Kako so v Mehiki preprečili izostajanje poslancev s sej? Ameriški kongresniki se sej zbornice udeležujejo skoro pol-noštevilno le, če je kaj "važnega" na dnevnem redu. Na primer kaka predloga zoper organizirano delavstvo, ki jo hočejo poriniti skozi, aH Če je treba pobijati predloge za večje davke na profite itd. Pred kongresnimi počitnicami- v dneh pred lanskim Božičem jih je prišlo na sejo poslanske zbornice okrog 30, drugi so bili že na vlakih, ali pa počivali. Tudi drugače se precejkrat pripeti, da nimajo kvoruma. V Mehiki so tak nedostatek odpravili z določbo, da se poslancu odbije od njegove plače, če je odsoten brez tehtnega vzroka. Kajti tudi tam so poslanci kadar ni bilo kaj "važnega", rajše posedali kje zunaj in se zabavali, ali pa ostali doma. (Nadaljevanje s 1. strani.) Vsa poročila soglasno odobrena Konferenci je predsedoval Sansov predsednik Etbin Kristan in deloma podpredsednica Marie Prisland. Kristan je podal o Sansovem delu od postanka decembra 1942 pa do sedaj sijajno poročilo, ki je bilo z odobra-1 vanjem in soglasno sprejeto. Mirko G. Kuhel je poročal o financah Sansa od ustanovitve do 31. dec., o poslovanju urada, o svojem delu in druge podrobnosti. Napravil je fin vtis na navzoče. Blagajnik Joe Zalar je izjavil, da je poslovanje med njim in tajnikom, kot v uradu in v odboru, vzorno. Kratki poročili sta imela še podpredsednica in dru-. gi podpredsednik, ostali odborniki pa so izjavili, da nimajo k podanim poročilom ničesar dodati. ♦ Nato je bilo na predlog Antona Zbašnika, gl. tajnika ABZ sklenjeno, da se izreče izvršnemu odboru zaupnico za njegovo delo. Ugovora ni bilo. Vsi prisotni bili upravičeni do glasovne pravice Vsi. zborovalci so bili upravičeni do sedežev na tej konferenci, kot je ugotovil poverilni odbor, v katerem so bili Frank Puncer, Anton Zbašnik in Frank Alesh. Predsednik Kristan je omenil, da je navzoč kot gost tudi pravoslavni duhovnik Strahinja Ma-letič, ki je na to v kratkem nagovoru pozdravil Sans in mu čestital na njegovih uspehih. Ma-letič, ki ga je srbsko svečeni-štvo, z Dionisijem na čelu, izobčilo, je sedaj izvršni tajnik v uradu ZOJSA v New Yorku. Drugih pozdravni)! govorov na konferenci ni bilo, prišlo pa je precej pozdravnih brzojavk. Zapisnik zborovanja je vodil Ja-cob Zupančič. Tajnik Kuhel je poročal, da ima SANS sedaj 88 delovnih podružnic. Za njegovo delo mu je bilo izrečeno posebno priznanje. V. Cainkar je pojasnil, kako se je urad Sansa pričel, in razvijal, ter ugotovil, da se veliko Sansovega uradniškega dela izvrši v poslopju SNPJ s prostovoljno, brezplačno pomočjo par izvršnih odbornikov in drugih, ki so pripravljeni pomagati. Louis Adamič je govoril ob raznih prilikah. V svojem uvodnem govoru je med drugim pojasnil, čemu se toliko govori o komunističnem vodstvu v osvobodilni fronti v Jugoslaviji. Dejal je, da je bila po razpadu Jugoslavije komunistična stranka edina, ki je lahko kar naprej funkcionirala, pač raditega, ker je bila že pod jugoslovansko diktaturo prisiljena postati podtalna stranka, dočim so druge smele več ali manj ostati na površju, z razsulom države pa so razpadle tudi one. Več o tem je govoril na shodu istega dne zvečer v dvorani SNPJ. Prvi nadzorni o J bor Na tej prvi konferenci širšega odbora je bil izvoljen tudi nadzorni odbor, ki ga SANS doslej še ni imel. Eksekutiva je sicer pred par meseci izvolila začasni nadzorni odbor, da bi pregledal finančno poslovanje v minulem letu, a vsled pomanjkanja časa ni utegnil priti skupaj, da bi izvršil to delo. j Novi nadzorni odbor ima tri člane in dva namestnika. V hje-mu so Josephine Erjavec, tJoliet, I1L, tajnica Slovenske ženske zveze; župnik V. Vodušek iz San Francisca, Calif.; Joseph Zore iz VVaukegana, glavni odbornik KSKJ (vodja atletike). Namestnika sta Frakk Alesh, Chicago, in G. J. Prince ic Eveletha, Minnesota. Nekdo je predlagal, da naj imenuje v nadzorni odbor tri člane predsed. Kristan sam, kar pa je odklonil z utemeljitvijo, da. mora biti nadzorni odbor izvoljen svobodno izmed navzočih. Ne bilo bi prav, je dejal, če si bi odbor sam sebi postavil nadzornike po svoji volji. Iz gornjih imen je razvidno, da so vsi trije člani nadzornega odbora, in en namestnik, iz katoliških organizacij. 'Bili so izvoljeni brez opozicije, ker so bili to edini, ki so hoteli sprejeti ta mandat. Vsi drugi predlaganci so odklonili nominacijo. % Rev. Voduškova poteza Edina skupina, ki je imela ob priliki te 'konference poseben sestanek (caucus), je bila katoliška. Na zborovanju je bila močno zastopana. Njen "floor lead-er" je bil Rev. Vodušek. Vodu-šku pa se mora priznati, da ni prišel na konferenco z namenom škoditi §ansu, pač pa, da pridobi zanj nazaj tiste kat. kroge, ki so se mu odtujili. V ta namen je predložil od svoje skupine predloženo spomenico, ki je bila na vsi konferenci edina stvar, ki je povzročila diskuzijo. Razvila se je po krajših in daljših govorih v smeri, kot da se tu gre za spor > med katoličani in njihovimi nasprotniki. Takega spora v Sansu še nikoli ni bilo in ga ni sedaj, kar je zborovalcem poudaril pisec tega poročila. Sporna točka so partizani, in nasprotnike imajo v katoliških kot v nekatoli-ških krogih. Voduškova spomenica je bila po razpravi z malim dodatkom L. Adamiča sprejeta brez ugovora. Predsednik Kristan je iz-jazil, da želi ftev. Vodušku v njegovih namenih uspeh, a on (Kristan) v tem ni optimist. Zborovanje je bilo zaključeno nekaj pred 7. uro zvečer. Ob 8. pa se je pričel v dvorani SNPJ shod in med govori koncertni spored, o katerem bo poroča no v prihodnji številki. F. Z. Važnost letal v prevažanju ranjencev Iz zavezniškega glavnega stana v Alžiru v francoski Afriki poročajo, da so ameriška in angleška letala prevozila z raznih bojišč v Sredozemlju 70 tisoč ranjencev, največ iz Italije, deloma v vojaške bolnice v Siciliji, še več pa v Afriko, kjer so popolnoma na varnem. PRVA SLOVENSKA PRALNICA Parkview Laundry Co. ji 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL. o Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno ; TELEFONI i CANAL 7171—7173 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA TJNIJSKO TISKARNO > i ADRIA PRINTING C0. i Tel. MOHAWK 4707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS J. .tf POUSU PROBLEM DELA ZAVEZNIKOM TEŽKE PREGLAVICE 1 (Nadaljevanje a 1. strani.) ugodi. Clemenceau pa je smatral, da proti boljševifcom ne more biti krivic. Cimvečje, tem-boljfte. Pojav rdeče armade Rdeča armada, ki jo je takrat snoval pokojni Leon Trocki, s? je invaziji Poljakov upirala in jih odgnala skoro do pred prag Varšave. S pomočjo Francije pa so Poljaki dobili takratne naj-»prctnejše francoske vojaške vešča^.? v pomoč, materijala v izobilju in s protiofenzivo odgnali rdečo armado izpred Varšave in jo porazili. Moskva je uvidela, da bo najboljše skleniti s Poljsko mir. in na mirovni konferenci v Rigi 1. 1920 je pristala v meje, kakršne so veljale med njo in Poljsko do septembra 1939. Bile so pomaknjene daleč vzhodno od tiste črte, ki jo je zasnoval markiz Curzon, ker si Rusija pač ni mogla pomagati. Toda leta 1939 je v sporazumu s Hitlerjem po nemškem napadu na Poljsko vzela nazaj vse tisto o-zemlje, ki ga je smatrala za svojega, skoro točno ob tisti črti, ki jo je zarisal na mirovni konferenci po prvi svetovni vojni takratni angleški vnanji minister markiz Curzon. Težave ameriške vlade Glede mej med Poljsko in Ru- j si jo ima. sedaj ameriška vlada veliko večje težave kot pa an- [ gleška, ker so tu Poljaki močan političen faktor in na svoji strani imajo zoper Rusijo vso politično hierarhijo kat61iške cerkve. In letos so volitve. V tej kampanji pomagajo Poljakom vsi tisti krogi, ki so bili do napada na Pearl Harbor za izolacijo, in sploh vsi reakcio-narji in fašisti, ki ne sovražijo ničesar na svetu bolj kakor Sovjetsko unijo. Kaj naj ameriška vlada stori? Poskušala je vše mogoče, toda prepozno. Rusija je še vedno — kar se resničnega bojevanja tiče — največ sama v Evropi. Na drugem mestu, kar se krvolitja tiče, so partizani v Jugoslaviji, in na tretji ameriška peta in angleška osma armada v Italiji. In seveda angleški ter ameriški le-talci, ki napadajo nemške vojne objekte na kontinentu. Zamejila vlada brez zaslombc Ameriška vlada bi rada, da ostane Poljska samostojna, in da se njena zamejna vlada tja svobodno vrne. Tudi angleški torij i žele isto. A ko so v Londonu iz-prevideli, da to ne bo šlo, so začeli poljske zamejce puščati na cedilu, kakor pred tem jugoslovanskega Petra in njegove ministre. Ko je šla Anglija v vojno v obrambo Poljske pred Hitlerjem, je izjavila, in že prej v pogodbi, oziroma zvezi, da ji jamči le politično neodvisnost. Mej ji ni nikjer omenila, kakšne da naj bodo in kje. Niti ni imela Anglija vzroka, da ji bi jamčila tiste meje, za kakršne ni bila niti na mirovni konferenci po prejšnji vojni. Načrti Moskve Očividno je, da tudi ako sta Roosevelt in Churchill Stalina skušala pridobiti v sporazum glede Poljske, je ta odločno odklonil imeti opravka z zamejno vlado pod njenimi pogoji. V Moskvi deluje izborno osnovani poljski odbor, ki kajpada dela tako, kakor mu sovjetska vlada dovoljuje, a vendarle boljše, kot pa klika v Londonu. Ta ; je izdal nedavno v Moskvi na i naslov poljskega naroda proglas, v katerem poudarja: Ozemlje bivše Poljske, ki je po pre- j bivalstvu rusko, oziroma ukrajinsko, se naj vrne Sovjetski uniji. Poljska dobi v zameno nove kraje na nemške stroške {menda predvsem Vzhodno Pru-jijo). Poljska veleposestva se socia-lizira in razdeli med kmete, ki jih obdelujejo. Nova poljska vlada se mora ustanoviti izmed onih, ki so ostali ves čas vojne v svoji deželi in se izkazali vrednim odpora in trpeli pod okupatorji. S Sovjetsko unijo mora nova Poljska imeti naj prisrčne jŠe od-nošaje. Tak je program poljskega odbora v Moskvi in tak bo obveljal. Nič čudnega ne bo, če se bo taka Poljska v celoti pridružila direktno Zvezi sovjetskih socialističnih repi/blik; bolj čudno bo, ako se ne bo. Poljaki v Zed. državah in v Angliji se tega najbolj boje. Ampak kaj morejo storiti od tu v bran svoje vrste Poljske? Nič. • (Mr podružnica St. 9 SANSa, Vil-lock, Pa., $6.55; poslano po V. Loharnar. San Francisco, Calif., $320; Antoo Zornik, tajnik lokalnega odbora št 40, JPO-SS, Herminie, Pa., $20; Mrs. Jennie Mladich, Algonquin, 111., $5; Jo-seph Okorn, blagajnik lokalnega odbora št. 2, Cleveland, Ohio. $400; Alex. gkerlj, blagajnik lokalnega odbora št. 25, JPO-SS, Claridge, Pa , $25; federacija S N. P. J., NVestmoreland, Pa., $35.73; John Vitez, tajnik lokal- venca nega odbora št. 26 JPO-SS, Bar-lon, O., $10.93; John Plut, Buf-Calo, N. Y., $5; in obresti na Re-Uance Federal Savings and Loan Association $53.80. Skupni dohodki v decembru $1,839 51. Dne 1. januarja 1944 ie bilo v blagajni $66,428.78. ' Hvala vsem, ki so poslali in darovali. Najprisrčnejša zahvala pa naj bo na tem mestu izrečena "Neimenovani Slovenki" iz Irving-tona, kalera je darovala stfma $500 za uboge in trpeče brate in sestre v domovini. Pridružila se je Mr. Petru Lustriku v Cleve-landu, ki je prvi daroval vsoto $500. in Mr. Johnu Perkotu, ki je z dodatnimi $200 v decembru Uradnik mu je svetoval, naj jih vloži v vojno posojilo. "Navsezadnje je to najboljše, ker ti za varnost jamči firer". Klijent se je obotavljal. "Seveda, ampak firer je smrtnik kot smo drugi. Ako pade, kaj potem?" Uradnik ga je karajoče pogledal: "Nu, da, potem ti bo Goe- daroval lokalnemu odboru št. 2 iiing jamčil varnost tvojega de-Clevelandu tudi že $500. To- 1 narja." . . rej imamo v Ameriki dva Slo-ln eno Slovenko, • ki so vsak posamezno darovali po $500. Hvala vsem trem! Kdo jim bo sledil? Lokalni odbori JPO-SS poživite vaše delovanje. Sedaj je čas, kajti Vojna se bliža svojemu koncu v Evropi. Leo Jurjovec, blagajnik JPO-SS. JOSEF STALIN u je m konferenci in po konferenci v Teheranu izkazal ta »elo samostojnega državnika. Ko »o v Londonu in v Wa»h-ittftonu Beneiu branili, naj ie ne fre v Moskvo aklepati kake pogodbe, ker m nI *as sato, Je šel po dolgih prerekanjih vseeno tja in pogodba Je podpisana. Varok. da Je smel v Moakvo, J« Stalin, ki Je rekel, naj le pride. Na sliki Je Stalin ob priliki, ko je Beneš podpisal pogodbo « Sovjetsko unijo. _i.. ..... Nekaj o Titovi armadi in njenem političnem gibanju Fanta pozdravim, nekaj časa po sedim pri njemu in ko se pripravim na odhod, mi pravi: "Grandpa, posedi še malo." Bilo mu je dolgčas samemu. "Povej, če si se tudi ti kdaj vozil s sanmi, ko si bil mlad kakor jaz." Dobro, in sem mu pripovedoval: je de- so je odločil: "Jaz nič" več, "Kdo bo pa sedaj voznik? se vpraševali dečki, in si izbrali mene, češ, da imam bolj dolge noge. Sprejel sem pod pogojem, če se bomo odslej vozili z vrha hriba. Pritrdili so. Parkrat nam je šlo vse posreči. Vam povem, V Poljska bo svobodna Ako bi bilo v Evropi na "dru- gi fronti", ki je po mnenju v Mo- | ^bk£n^voje sUro9ti To je Seveda smo se vozili. Posebno da je tako letelo navzdol kot bi pa se spominjam take vožnje nekega novoletnega popoldne. Več je bilo skupaj, vsi skvi v Evropi še ni — in je res ni — kakih pet do sedem milijonov ameriških, angleških, kanadskih in francoskih vojakov, bi London in Washington lahko imela veliko večjo besedo in vpliv na položaj v Evropi, kot pa sedaj, ko Moskva smatra, da se rdeča armada še vedno bori skoro osamljena. Vzlic temu, Poljska bo svobodna, toda povsem drugače, kakor je bila pod Pilsudskijem in potem pod Beckom, ki jo je za-pasel in privedel v pod napol fašistični sistem, brez zaslombe med narodom. Načrt Moskve je, dati ji vlado, ki bo sprejemljiva za veliko večino poljskega ljudstva na Poljskem. Na Poljake v Ameriki in v Angliji Moskva nič ne pora j ta — to je očitno pokazala neglede na zamere Wash-ingtonu in Londonu. DVE STORIJI O SANKANJU Springfield, 111. — Kadar je zima in vse ledeno, se nesreče na potih pomnože. In dogajajo se tudi med otroci, ki se drsajo po ledu ali pa se vozijo s sanmi. Po mestih se pozimi otroci s sankami kaj radi privežejo h kakemu avtu, da jih vozi za seboj. To je nevarno in nesreče niso redke. Dogodila se je tudi l2-letnemu sinu moje hčere Patricku. Dečki so privezali svoje sani za neki trok, in ko je ta potegnil ter začel drveti, je na nekem križišča mahoma zavil, sani so se prevrnile in dečki pa popadali vse križem, a samo Patricku se je dogodila nesreča, drugim ni bilo nič. Njemu pa je zlomilo eno rebro, ki mu je ranilo pljuča. Ko sem ga obiskal v bolnišnici in vprašal zdravnika o njegovem zdravju, mi je dejal, da ne bo hudega. bilo v mojem rojstnem kraju na i Dolenjskem v Sloveniji, v državi, ki so ji takrat rekli Avstrija. Tam so hribčki, pa hribi in doline. Avtomobilov takrat še niso imeli. Promet se je vršil le po železnici in z vprežno živino. Dečki so imeli sanke, toda bile so trikrat večje od takih, s kakršnimi se vozite dečki tukaj. Snega je tam mnogo — od dva do štiri čevlje na debelo, včasi še več. Večkrat se dogodi, da na ta sneg dežuje in potem površina zmrzne, da se po tem snegu lahko voziš in hodiš kakor po ledu. Tak zamrznjen sneg se v solncu blešči kot kristal. Na koncu naše vasi je bil hrib. To se pravi, hrib je še tam. Je prav primeren za vožnjo s sanmi. S prva vzamemo za drčanje navzdol le polovico hriba. Pod njim teče potok in pred njim je mala ravnina, dovolj široka, da Je tisti spredaj, "šofer", sani lahko zavri predno bi štrbunknili v vodo. Vozili smo se tako cele ure. Gori nosili, ali jih vlekli, navzdol pa je šlo kot za stavo v dirkah. Obrazi so nam bili rdeči ko kuhan rak. Tako je nam šlo vse posreči, dokler je vozil deček France po imenu. Kar naenkrat pa ga je prešinila neka sitna muha in se se sam Elija peljal v nebesa. Ko tako sanke spet drse navzdol in dosežejo rob hriba, jih nisem mogel dobro zaokreniti v stran, ne jih zavreti, pa smo zdrveli v potok. Vsi mokri smo se skobacali iz. nJega. Poškodoval se ni nihče, a bilo je neprijetno. Neki naš mladi tovariš pa je zagodel: "Tone že ne bo več vozil, \ V Titovem partizanskem giba-j nju so se njegovi borci pozdravljali z dvignjenimi pestmi. Iz ! taktičnih ozirov (da ne hi izgledali pred ameriškimi in angleškimi častniki preveč "komunisti", so to odpravili in pdzdrav j med njimi je sedaj vojaški, ka-ikor v drugih armadah. Sicer so .dvigali pesti tudi socialisti v •Španiji v času civilne vojne, v Avstriji, v Ameriki in drugje, | toda socialisti so med buržvazijo prav tako malo "priljubljeni" kot komunisti. Osvobodilna fronta pod Titom je že pred več meseci ustanovila v osvobojenih krajih tudi politično oblast. Volilna pravica je i splošna in iz Titovega stana poročajo, da imajo prvič po postanku Jugoslavije sedaj v osvo- Klijent se ni dal prepričati. "Goering je letalec, je več v zraku kot na tleh in je vsled tega bolj izpostavljen nesreči kot kdorkoli drugi." To ugovarjanje je uradnika zjezilo, pa je zavpil: "V tem slučaju ti bo varnost tvojega posojila jamčila vsa nacijska stranka!- A klijent je ostal trmoglav. "Ako bo armada tepena, potem se lahko tudi stranka zruši." Uradnik se je skloni^ k njemu in mu po šepetal v uho; • "Človek, ali bi to ne bilo vredno tisoč mark zate?" 6e bo tako neroden." A smo se ... 4 .. . . ... še vozili, dokler smo bili dečki; **>jemh krajih tudi ženske volil- kakor ti. Ampak tisti novoletni dan mi je ostal za zmerom v spominu." Deček v bolnišnici me je pa-zno poslušal. — Anton Gorenz. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE ■ Največja slovenska knjigarna v Zed. državah no pravico Nasprotniki Titovega gibanja posebno med Slovenci trdijo; da je Titov politični sistem kopiran po ruskem sovjetskem vzoru. Odbor osvobodilne fronte na take očitke izjavlja, da je ljudstvo zadovoljno z novimi svo-bodščinami in v splošnem zahteva, da takega političnega sistema, kakršen je bil v prejšnji Ju-V mesecu decembru so posla- goslaviji, noče nikdar več, kar li v blagajno slovenske sekcije je razumljivo. Bil je primitiven, Jugoslovanskega pomožnega od' reakcionaren, tiranski in dikta-bora sledeči: jtorski v korist birokracije in po- Pomožni sklad raste njegova armada veliko manjša. Po virih omenjenega pisca je v nji četrtina žensk. Titova armada je dobro preskrbljena z lahkim orožjem, zelo pa ji manjka topov in tankov. Poročila iz Londona' pa pravijo, da jim zavezniki tudi teh stvari čezdalje več dovažajo. V Berlinu čestokrat ugotove, da je Titovo gibanje popolnoma strto, a vse take nemške izjave so se doslej izkazale za neresnične. Prvotne uniforme in znaki Titovih vojakov so bile slične o*-nim sovjetskih, sedanje pa so po zatrdilu prej omenjenega poročevalca identične uniformam vojakov prejšnje Jugoslavije, izvezmši le grb, ki vsebuje tudi rdečo zvezdo na kapi., Pravi, da se Titova armada bori pod uradno jugoslovansko zastavo, ki se od prejšnje razlikuje v tem, da je na nji všita rdeča zvezda. Glavni Titov stan je v mestu Jajce v Bosni. Uvažanje delavcev iz Mehike se bo nadaljevalo Ker v tej deželi še manjka cenenih delavcev celo v južnih državah, posebno pri sezonskih delih na plantažah — zamorci so se namreč v tej vojni izselili v industrijska mesta — je vlada SODELUJTE -V KAMPANJI ZA TISOČ NOVIH NAROČNIKOV VSI, KI SOGLAŠATE S SMERNICAMI PROLETARCA Triller taiiiik podruž- sedujočega izkoriščevalnega slo- i poskrbela, da dobi iz Mehike le- ' • . _ . i . « • i _ it___i _ j *___*»__i_ a_____a n nnn ,jnu,>am> Nick ________________■ , * . niče št. 66 SANSa, $160; John ja, ki je živel od kmečke in de- Germ, predsednik lokalnega od- lovske mase bora JPO-SS. Pueblo, Colo., $100; Glas Naroda. New York, $2.50; John Valenčič, Claren-don. Pa., $5; Louis Champa. blagajnik lokalnega odbora št. 6, Ely, Minn., $100; Neimenovana Slovenka, Irvington, N. Y., $500; Anton Hren, blagajnik lokalnega odbora št. 26, Indiana-polis, Ind., $90; John Dolenc, Earl Browder predlagal odboru C P. za komunistično gibanje novo ime 1 V Jugoslaviji je bil velik odstotek nepismenih. Prejšnji režimi se niso brigali za vzgajanje ljudstva. Slovenija je bila na boljšem že iz prejšnjih časov, tudi Hrvatska, zanemarjeni pa so bili v šolstvu razni drugi kraji. Odbor osvobodilne fronte je sklenil nepismenost odpraviti, ker zastopa ljudski pokret. Kolikšna je Titova armada, si poročila o tem nasprotujejo. Victor Bienstock (ONA) izvaja trditev "dobro informiranih 17. Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS Glavni tajnik komunistične stranke Earl Browder se j« po posvetovanjih z drugimi komunističnimi voditelji in nedvomno tudi vsled sedanje vnanje politike Moskve odločil predlagati ukinjenje komunističnega gibanja v tej deželi kot politična stranka, in ga preurediti v "politično komunistično družbo". Kakšno naj bo novo ime, to naj bo odločila konvencija komunistične stranke v maju to leto, je dejal Browder v svoji izjavi, a po njegovem mnenju bi bilo celo prikladno, če se bi imenovala v bodoče "American Communist Political Association". V diskuzijo glede bodočega imena poziva tudi druge, ne samo komunistične kroge. Glede prihodnjih predsedniških volitev so ameriški komunisti sedaj v kampanji za Roose-veltov četrti termin, toda bolj skozi svoje glasnike v unijah, v takozvanem vseslovenskem kon gresu in drugih organizacijah, kot pa direktno. Sovjetska unija je kominter-no razpustila, in zdi se, da tudi komunističnim strankam v dru gih deželah svetuje, naj store isto. Komisarijat vnanjih zadev Jih več ne potrebuje. Ce jih pa bo kdaj pozneje, naj se ohranijo njih celice pod kako drugačno označbo, pod slično na primer, kakršno Je predlagal Earl Brow-der. Sovjetska unija je s svojimi zmagami postala v Evropi po vplivu tako mogočna, da jo je označil južnoafriški premier Jan Smuts za "kolosusa s severa", ki tx> po tej vojni prevladoval v pretežnem delu Evrope. V vnanji politiki se Moskva ne bo več opirala na komunistične stranke, ker je častnfc obljubila sodelovati direktno z vladami združenih narodov. Vendar pa so nastale tudi v tem negotovosti. Ko je napisal Wendell \Villkie na naslov ameriških reakcionorjev v New York Times Magazine članek, da naj ne prilivajo v nezaupanje do Sovjetske unije, ga je komunistični Daily Worker pohvalil in izjavil, da je vreden odobravanja vsakega antifašista. A nekaj dni pozneje je Pravda, glasilo komunistične stranke v Rusiji, Willkieja zaradi njegovega članka napadla toliko, da je bila to svetovna senzacija. Kajti Willkie Je znan prijatelj Sovjetske unije. Napad nanj je bil izvršen zgolj zato, ker se je dotaknil v članku vprašanja obmejnih držav, dasi ne t kritičnega stališča. "To je popolnoma naša briga," mu je rekla Pravda, "in noben Willkie naj se ne u mešava zraven". Tako, je tudi Daily Worker dobil brco it Moskve, ne samo Willkie. Dokler se vremena ne sjasne, bo po Browderjevem mnenju najboljše, da komunisti v Zed. državah nehajo biti stranka. krogov", da ima okrog trideset divizij' s 300,000 možmi. Večina drugih meni, da je tos nadaljnih 40,000 delavcev, večinoma za poljska dela na ju-gozapadu. Voznino in hrano na potovanju jam plača ameriška vlada. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK ŠOT* kftjiik«, a poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DRŽAV. LIAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri irpitu ta državljanstvo, vsebuje knjižica fto v IL del« nekaj važnih letnic ii zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo eZdinjenih držav, Lincol-nov govor v Gettysbuigu, Predsedniki edinjenih držav in Poedine držav«. Cena kajiiici je uao 50 ceator • poitnino ffW. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca CHICAGO 23, ILL. CHICAGO, ILL. Podtalni humor Švedski industrialist, ki se je vrnil iz Nemčije, je v zabavo svoji družbi povedal tole anekdoto, o kateri trdi, da jo je tam dostikrat slišal: Klijent v Berlinu je prišel v banko in vprašal uradnika, s katerim sta si prijatelja, za svet. "Prihranil sem si tisoč mark," je dejal, "kam bi jih bilo najvarnejše investirati?" neople could or vvould be free." Granted! But once a journeyman printer could serape together enough money from his savings to buy a press and rent empty spacc. He gathered the ncws, vvrote the editorials, pcddlcd the paper—and wrote glorious chapters in the history of freedom. Once a political or social evangelist could preach his message on the street corriers, in village squares. He could hike aeross countrv. t aru his way in town and city, and get his message heard. Now communication is Big Business. You need a multi-million dollar press and access to billion dollar radio stations in order rcally to be free to reach the people of the United States. • "Freedom of the press" mcans something different in this techno-logical age from what it did in the colonies in 1710, or in the nevv nation of thirteen states when thc Bili of Rights became part of the Constitution.—The Call. PttoODofAfmMK* SHlf iNCfftfiM« CMAFtS WAS FOteP By UAW i* NtW "fOtfK tf41 60O • (SrMRSfOft c«>FtftS,CA*riflfM4 ANO smtH*0 The Owners Show i Their Hand fc STRiKESiHIHtM iIAMOHTH OP THC ONIO AiVM \AMO TOTHt. tAfTOf THI j MiSSiSSlPPi, | Samuel Grafton In The Chicago Sun Thc terin "free enterprise" has come to assume sueh an aura of res- > , ' . . , . pectability and rightcousncss in thc glossary of our national thinktng Our first duty to thc vvorld we thm M ,s almost hkc opposinK ..I||t liberty and the pursuit of happiness" live tn is to know what is going' on in it. And on this scorc Ave have failed dismally in rcspect to the Partisans of Yugoslavia. The plain truth is that we are coming into that story late in the last chapter. Thc movement happened, and we did not knovv it was happcn-1 ie^t ^p^^^ ente^^ ^LT ^an"^ ^r^m to eniave and ing. It grew and wc did not know g it was grovving. for anyotie to make any reservations about it. Jon Main sirn-t will have his own idea of free enterprise The movement was so little, for so1 long, and now suddcnly it is so big It vvas a mere speck on the Amer- % M IS92 ROMAL Gcrf-«WM€NT Aoorrco^ ACT AUFIOIRAL PRnMTI COHVAAClO* \ Pipict ec*,7iot<* tnt LJ OeVftAMMtfJT« MIlP UMktt PI«MT CONOitlONS. IHUttmi i. . : What kind of Amcrica will this nation be after thc war ends? The answer has been simplified by the reccnt activitics of the National ^Association of Manufacturers. It will be madc even more simple as the NAM works out its present plans for propagandizing thc American people. It now is člearly an "either-or" proposition. Either Big Business will rule the nation or the common people will i rule it. And Big Business is alreadv setting out to do the ruling. The first demonstration of the owners' intentions is their plea for thc right to pile up huge Corporation surpluses. They explain quite frankly that they will need the cash and eredits to buy the machinery to put vvorkers to work. Now the NAM is going into politics—in the American way. They | irc gorrtg to spend some millions pf their "surpluses tu cunvince the American people that "wc the people" need private owncrs to Uke j Naturally. the taking over the railroads by President Hoosevclt has care of us. prompted many writers to commcnt on what happened under Federal We common people will either let the NAM work out their ideas1 control during the last war. In some cascs, much ancient propaganda has When McAdoo Ran the Railroads or we won't. If we do, then we shall have no right to complain if we are ruled and exploited as of yore. Surely, if we must have somebody to provide Jobs for us, then we can't claim that we are able to care for ourselves. To do the managing the owners MUST also do the ruling. If, on the other hand, we won't plače ourselves in the care of an owning class, then we must do something positive. What wc must then do is to provide our own jobs and set up our own economv. There is only one way in which we can take care of ourselves. been rev i ved. - - As en example, wc are told that government operation ran up a deficit of $1,700,000,000. that the roads were sent back to their ovvners in a dilapidated condition, and that, from almost every point of view, \Villiam Oibbs McAd^o s handling of the rails \vas a dishcartening flop True. a deficit was piled up, but that was because the government refused to raise rates. When thc carriers werc turned to private owner- ican consciousness for two ycars; it was a tiny band of bandits; now we rub our eyes and deseribe an army of heroes. It \vas nothing, now it is everything; it was our danger, now we call it our hopc; it was the center of disunity, and now wc find in it the promise of unity. Yestcrday we condemned it without reserve; today wc aid it with eagerness. I say thcse.....surprises are bad for us, that they rcveal somcwherc i« us a blind spot and that blind spots are bad for us. The qucstion I plače before the house is not whether one should love thc Partisans or hatc them; it is the technical question of why wc did not know more about them. It is perhaps a grcat thing that wc are "hep" now, that we un-derstand at last how the Partisans are holding down more Germans in Yugoslavia than the Allies are i nnd the corporation running a chain of thousands of grocery stores will have a tonflicting idea of free enterprise. Yet if we cannot define precisely what free enterprise is, we can stili agrce on what it is not. For the workingman, freedom to be fired, freedom to be uncmploycd, freedom to starve is not free enterprise. Rather licy, even in the limited sense in vvhich thc ' --------— — , --- , . —...... ■ . _, — , . ........... masses in thc Big Threc countrics can bc K..d to speak ti.rough BORIS FURLAN IN LONDON CLAIMS KING ^'u^/^^J^TER-S GOVERNMENT IN CAIRO OVING balancc of povver game continuc, vvith authority exerciscd by those nations that have the most guns. This is a typical Tory solution, with not even a limited infusion of de-mocracy or humanity. Before accepting Smuts* leadership in this matter, it might bc vvcll to refer to a speech he madc on Nov. 12, 1934, before the Royal Institute of Intl. Affairs in London. War talk, he said, vvas "a vicious and dangerous mistakc." He continued: "The expectation of vvar tomorrovv or in tlie near future is So we come back to the question of knowing thc world vvc live in. And if fcar of radicalism. fear of Communism, kept us, not only from helping the Partisans in the earlier stage, vvhich is a separate qucstion, but even from sceingi xr ■ ' . ., . Vanous government-agencics k^c them, even from knowing the bare i ■ 4 „ 4, . t . . . .__. . . . , " , piccing together Information which facts of vvho and vvhat and hovv , . • t. . .. . . . . .. . " demonstrates that the liquor mdus- big they vvere, then we must. vvith' 4 ,, . . . . try itsclf is rcsponsible for what a WHISKY MOGULS A«0VE ALL LAW Grand Jury Takes a Hhirl at "t'n-holy Mess"; State Commissions De-fied; Shameful Situation in CapiUI NATURAL DEATFf London. Jan. 2. (ONA) — Thc convictkm that Yugoslavia vvill bc completely frccd in 1944 mainly by its ovvn efforts vvas expresscd in nn intervievv vvith thc Overscas already "joined hands to hclp thc Pcople's Liberation movement." Asked his opinion of the Petcr-Pouritch government in Cairo. Prof. Furlan said he did not cxpcct free!y to exprcss/ its had a ovvn shecr nonsense. and ali those vvho 1 the vvork already accomplishcd by News Agcncy today by Prof. Boris j its legal positlon to change before Furlan, former Yugoslav Minister of Education and Chairman of thc United Committce of South Slavs reccntly formed hcrc to support thc National Liberation movement in Yugoslavia. Prof. Furlan, a Slo vene, said that j some sense of danger, examine into this matter of our partial vision of thc vvorld. For if vvc are going to shapc popular movcments, as vve fondlv teli ourselves vvc shall, then vvc must sec thcm; and if our fears kecp us from secing thcm, vvc are not likcly to shapc thcm. The Furtive Glancc To look at thc vvorld vvith one eyc closed, or over the shoulder furtivcly, in perpetuat agitation, rather than to look at it square subcommittec of thc Senate Judi-ciary Committce has deseribed as an "unholy mess." Rackctecring, black marketing, adultcration and priče chiscling have rcachcd sueh proportions that a Federal grand Jury has been ca I led at Washington to dctcrminc vvhethcr there is basis for criminal proseč uti on. Thc so-callcHl Big Four" distil-Icrs—Hiram VValker and Sons. Sea-gram and Sons, National Distillers Products Corporation and Schcn- said, thc supply vvould be adequate for nearly six ycars. The Whisky Trust has sueh a complete grjp on supplies that it has been able to forcc the State Liquor Authority in Ohio to relax its regulatiions, the Senate subcommittec vvas told by William F. Lentz, a deputy statc auditor. Len t z explained that Ohio deal-ers are required to obtain their supplies from thc state monopoly. Hovvever, distillers have refuaed to »cll to the state because they can cxact higher prices from individual dealers, and it has been "ncccssaryM for thc authorities to wink at viola-tions running into millions of gal-lons, Lenz pleaded. Lentz cumplamed that standard brands had '•dlsappearcd" from the tnarket, having been replaceil by nevv brand names vvith thc ol^-Jcet of cvading priče ceilings. and clcan and straight, can be good) ley Distillers Corj>oration—are ____________________...1..4 L1 _ _____i____>_______..... r. i ' the Yugo*lav people had chancc vvishes. * But", he a d ded, 'Thc Pouritch government is alrcady dying a na-tural dcath." for none of us, no matter vvhat his politics Even those vvho dislikc movcments in vvhich Communists par-ticipatc should have had a special interest in knovving ali about thc Partisans, in seeing them vvith pre-cision and accuracy; yet they vvcrc | the blindest of ali, thcy vvere the , most convinccd that thc Partisans vvere a little band of traitors and , thieves. are convcrsant vvith affairs knovv it." This predietion vvas follovvcd vvithin five years by the Abyssian War, the Sino-Japancse War and VVorld War II. Smots spoke for the British Tories in 1934. The Times of London gave his speech in full on Nov. 13, 1934, and in its leading editorial deseribed it as pcrspicacious, vvisc, imaginative and common sense. He vvas dcad vvrong then. He speaks for thc British Tories in 1943 and there is every indication that the ncxt five years vvill prove him and them dcad vvrong again. * World peace cannot be insured by any Big Thrce or Big Four. It is safe only in thc hands of a VVorld Fcdcration of Free Pcoples. J06 FOR THE HOME FOLKS Some American« are carrying guns — some are flying planeš — somo are giving their blood on »hip« at »ea. The lesni the home folks ran do is lo provide thofte guns. planet and sbips by huying VVar Stamps and Bonds. I had rather never receive a klnd-nes, than never bestovv one — Scneca thc Liberation Government of Dr Ivan Hibar and Marshal Josip (Tito) Brozovleh had shovvn not only the high political vvisdom of the leaders but also thc "very high de* gree of political understanding of the peoples of Yugoslavia " The first govcrnmcntal acts of the Tito-Ribar Provisional regimc, iie declared. achicved more ln a fevv days than aH the acts of thc Yugoslav government had done in 23 years of peace because they laid a sound found^tion for the future development of the Yugoslav peo^ plc. The Provisional government, he said. has solved thc much-debated question of fcdcration and achieved cquality*of thc different raccs com-posing Yugoslavia. He listed as thc greatest achievemcnt of ali thc 'stili unbelievable effort by the people who. in tvvo and a half years of slruggle, have reached a standard of true democracy through a liberation front vvhich hardiykexists novv in countries proud of their | long dcmocratic history." Prof. furlan revealed that, on the* basis of messages received by his | committce In London, a major i ty i ot YugosIavs in the free vvorld had OIR BOYS ARE DIFFERENT CHICAGO.—Mr. Stalinp Gay-PayOO docsn t teli thc customers vvhat they gct~for their moncy, but no sueh modcsty affllcts Mr. Hoovcr s lx>ys. One of them gave a collcction of Chicago lawycrs a bili of particulars this past vvcck. Said hc. Selcctive Service Act kept them busy putting 6,500 people before the beak, and fines were Through Ilie Looking Glass Thcy lookcd into thcmsclvc$""«nd iinagincd thcy vvere studying Yugo-slavia; it vvas in their mirrors they diseovered that Mikhailovitch vvas the popular leader of Balkan rc-sistance. So I movp that ncxt time vve look at what is happening, and not try to study the vvorld by its dim rcflcction in our secrct hcarts. collected tothetunc of $700,000. |j w||a „ cen once who de. and that "131,000 men vvere made 1 availablc to thc military forccs an h rcNuii of iiivcttligdlion«." Six-ty-ninc per cent inerease in pinehes of young girls for sex offenoes over last ycar; and for other naughty acts, an inerease of\33 per cent, which he said vvas caused by lack of proper home care and train-ing. No "enemy agent" committed any sabotage, but 13,000 cascs of suspectcd sabbing vvere snooped cided, on the basis of just sueh a study, that thc poor vvere stubbom for not cating cake. Her tragcdy is not that she vvent dovvn but that she never knevv vvhat hit hcr. . CAN'T AFFORD IT Threc thousand South Africa !i gold mine vvorkers vvant more pay for their hard and unhealthy Job. They get on thc average 13s. 6d. a vvcck in cash and 12s. in food. free living quartcrs and medical servicc. Thc mincowncrs say they cannot afford an Inerease, yet Rand gold profits last year vvere x43,500,- 000, Sharcholdcrs received /17,000,* 000, thc Union Trcasury x27,000,-000, and thc native vvorkers (vvho leveled chargcs of thcn numbered more than 330,000)t against distillers and ci2,500,000. Daily Herald, 25-8-43. --- He Was VVelcome lo II I Tcacher—What did tho Roman soldicrs sometimes rcccivc as a revvard for br«very? Pupil—Property, Tcacher—Glve an cxample. Pupil Hora ti us ktpt the bridge under subpocna by thc Department of Justicc to producc records vvhich are efcpcctcd t» shovv thc cxtcnt to which they dominate the business. Thc Federal Tradc CotrtThission charged Milton S. Kronhcim and Son, Washington's largest vvholc-saler, vvith taking advantage of thc present liquor shortage to "enforcc monopol istic practiccs " Some time ago this concern j cp.recd to pay $200,000 in fines to avoid criminal prosccution by thc O. P. A. on pricc-chiscling chargcs. Thc Ncvv York Statc Liquor j Authority i hoarding vvholesalers. It dcclared it vvas un« able to obtain stocks, notvvithstand-ing thc national supply of bulk whiskics vvould not bc used up for four and a half years if thc average rate at vvhich liquor has been made available sincc January 1 vvere maintained. At the reduced rate novv in effect, the Authority "I have/never heard an import ant labor leader crlticiae agricul ture. I have heard many farm lcad*. crs criticise labor. Farmers, if only; from the standpoint of their ovvn j and in 495 cascs convictfons vvere self interest, must be concerncd gotten, most cascs being due to "vvar nerves" on4he part of people vvho sec too many movies. There are only tvvo povvers in the vvorld, the svvord and the pen; and in th^ end the former is always conqucred by the latter.~Napoleon about labor Labor makes the far-mer's market. Farm legislation de-pends upon labor as wcli as farm votes. The important thing Is that both of thcse great groups vvork together for their mutual vvelfare and in so doing they vvill serve the vvelfare of the vvhole nation." -Vice President Henry A. Wallace.( ADAMICS NEW BOOK MY NATIVE LAND Bascd upon the author s cxclusive material, this ineredible story of YUGOSLAVIA — the eountry of the Croatlans, the Serbians and the Slovenians — and her heroic struglc holds a significant lesson for the democracics. Order Your Copy Novv $3.15 a eopy PROLETAREC BOOH SHOP 2301 So. Lavvndale Ave., Chicago 23, IU.