■9 Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Naroda List slovenskih delavcev v c-Anieriki. The Lrst Slovenic Daily' in the United States. Issued every' day' except Sundays and Holidays. =9 4 NO. 301. — ŠTEV. 301. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 26, 1905. — V TOREK, 26. GRUDNA, 1905 LETNIK XII. — VOL. XII Sveti večer na parniku “Brooklyn M LADIJA “BROOKLYN” JE DO SPELA DNE 24. DECEMBRA V NEAPOLJ. —o— Do tja je potrebovala šestnajst dni TO JE NEOVRGLJIVA RESNICA, Naprej smo vedeli, 'da najeden potnik parnika ‘Brooklyn” me dospe domov za praznike, razvem, alko mi pravoslaven, im res je to, pribito res. Dne 24. decembra je bil toraj v Neapolju, do Genove pa potrebuje debela dva dneva, toraj so po'tmiki, ko to pišemo, ako je dobro šlo, še le v Genovi; kje 'je še potem Hrvatska? Mi ne pretiramo ničesar, ali kar je res, ostane res, in ne more lažnjivi Kljuke« reči, da ni res. ¡Potniki, ki so ise vozili -z “'La Gascogne, ki je odplula iz New Torka dne 7. decembra, so bili že 18. decembra doma; oni s ‘1 Kaiser Wilheknom ’ ’, ki je odplul dare 12. decembra iz New Yoirka, so dospeli domov dine 22. decembra; orni z “La -Sav-ode”, iki je odplula dne 14. decembra iz New Torka, so dospeli že 20. decembra v Havre. Za “brzoparnik” srednjega veka so plačali potniki $35, a 'za resnično ekspresne parnike pa po $44 do $49; v denarjih je to mala razlika, a na ¡zgubi časa in v mučenju pa velikan ska. Vse laganje in ¡zvijanje s sedmimi dnevi je podla Ikalabreška laž in ž njo se zamore le popolnoma nevedne ljudi farbati. ------o------ ZRAKOPLAVI ZA VSAKOGAR. Božično slavlje. Nesreča na železnici. Vso v skrajnem veselju. | Dvanajst ranjenih. —O— MLADO IN STARO ZBRANO POD | POTNIŠKI VLAK DENVER & RIO BOŽIČNIMI DREVESCI. — VESELJE V VSAKEJ RODBINI. —o—■ Tudi oni, kterim je sreča mačeha, dobili svoj delež. PREKRASNO VREME. so GRANDE ŽELEZNICE JE SKOČIL RAZ TIR. |Tudi na Pennsylvania železnici Božič ni minul brez nezgode. DVE OSOBI VSMRTENI. Durango, Colo., 26. dec. Osobni vlak Mir ljudem na zemlji!” Krog bo- Denver & Rio Grande železnice, ki je žičuih^drevese, fctera sodila tarnaj- J vozii iz silvertona proti iztoku je skočil raz tir vsled zlomljenih relsov. Pri tem sicer ni bil nihče vsmrten, toda mnogo potnikov je ranjenih, med temi 12 težko. divnejše okrašena, slavile so newyor-ške in naravno vse ameriške rodbine ■božični praznik in iz tisočerih otroških grl donele so krasne božične pesmi. Dedje in stare matere so postali za tr enot je zopet mladi, /ko so videli na 'obrazih svojih malih vnukov nepopisno srečo, ko so pregledovali darila, ko j a jim je prineslo nebeško dete. Ve- Ko je vlak skočil raz tir padel je jeden potniški vagon preko nasipa in je potegnil druge vagone za seboj. Slednji so se pomaknili za kacih 40 Raznoterosti iz južnih republik. O UMORU DVEH DRŽAVLJANOV ZJED. DRŽAV V EL DIAZU, DRŽ. TAMAULIPAS MEXICO. Venezuelski predsednik Castro še vedno prezira francoskega ZAROTA V COLOMBIJI. seije v palačah milijonarjev ni bilo čevljev daleč, predno so se vstavili, prav nič večje, nego v hišah siroma- Potniki so morali vsled mraza mnogo kov, za 'ktere so skrbeli plemeniti lju- prestati, dje, da jim saj enkrat v letu priredijo Port Wayne Ind., 26. dec. Pri Del eselje. phes, O., je nek ubegli konj, ki. je Bazna dobrodelna družtva so včeraj bil vprežen v kočijo pridirjal na tir pogostila ma^ -des-ettisočo siromakov. Pennsylvania železnice, na kar je br-kteri so dobili tudi razna druga da- ZOvlak, ti je ravno privozil na lice rila. m njegovo Izumitelj podvodnega čolna izumil je letalni stroj. John P. Holland izumitelj podvod-njih čolnov je včeraj izjavil, da je pro našel tajnost na vspešnejšega zrako plovstva, tako da je prepričan da bodo tekom leta dni letalni stroji v splošni porabi. O tem je Holand izjavil: “Pred dobrim 30 leti, so se ljudje smejali ako je kdo govoril o izletih pod vodo, kakor jih je opisoval znani Jules Verne. Toda le sanje so se vresničile. Jaz menim, da bodem že spomladi zamo-gel dokazati, da je mogoče po zraku pluti, kakor si kedo želi. Tekom zadnjih deset let sem neprestano delal na mojem letalnem stroju. Izdelal sem pet aparatov, toda vse sem razdejal, ker sem našel razne napake. Sedaj sem pa izdelal aparat kteri stori vse, ¡kar od njega zahtevam. V par mesecih bodete videli, kako bodem letal preko hiš iz mojega stanovanja v Newarku, N. J., preko Hudsona v moj urad na Nassau St. v Manhattanu. Baloni ali druge vreče, ktere se napolni s plinom, so že prestari in njihovo mesto bodo zavzeli letalni‘stroji Taki, ki bodo nosili več ljudi ali tovore bodo spremljeni z motori. Stroje ki bodo za samo jednega človeka bode pa lahko vsak s syojo močjo gonil. Moj stroj ima štiri peroti, ktere goni vsakdo lahko z rokami in nogami Peroti se gibljejo vedno nasprotno kadar vibrirajo sprednje navzgor, vda rjajo spodnje navzdolj. Z aparatom bode mogoče preleteti vsako uro po 40 milj. Pri tem se človek ne zmuči niti toliko, kakor kadar hodi. mesta vsmrtil konja in lastnika kobnoga letos jz a Božič nismo imeli in ?iie H Honhorsha tako so uiradna vladini vremenski pro- j g roki imeli idealni dan, kajti po moči so svetile zvezde tako krasno, kakor v tej noči skoro pred dvatisdč leti, ko ¡se je betlehemskem hlevu inarodilo dete, 'ktero je kasneje odrešilo in osrečilo ves ¡svet. Aretovanih je bilo v božičnej noči le 56 osob in med njimi — kar je pravi čudež — ni ¡bilo ini jedne ženske. Vse aretovance so izpustili. VELIK POZAR V NEW YORKU. —o- NESRECNA VOŽNJA. Jeden vsmrten pet ranjenih. Milijonar in bankar James Martin se je minolo nedeljo- popoldne vozil po Broadwayu v Brooklynu z svojimi prijatelji v utomo-bilu. Na poti so se $500.000 škode. Včeraj popoludne zgorelo je veliko šestnadstropno poslopje št. 102 Woo ster Str. z vsebino vred. Pri gašenju velikega požara, ki je napravil za pol milijona škode je bilo pet gasilcev ranjenih. Na lice mesta je prihitelo pet sotnij gasilcev, kteri so morali delati dve uri, predno so požar omejili- Spomenik prvemu mormoncu. South Rogalton, Vt., 24. dec. Vče-sešli z znanci ki so se vozili v drugem I raj so odkrili spomenik vstanovitelju automobilu in takoj so priredili dir- | mormonske cerkve Jos. Smithu. Spo- ko. Pri tem je pa miljonarjev automobil zavozil v jarek in se prevrnil. Martina je tako zmečkalo, da je obležal na mestu mrtev. Njegovi tovariši so ranjni. Ubegli jetniki. Kearm, Neb., 26. dec. Blizo Holdre-ge so v jeli jetnike Fred Gillette, W. B. Warner in Fred Englebrechta, kteri so v mino-lem tednu všli iz tukajšnjih zaporov. Begune sta zasledovala šerif Sammons in policaj Trinale, z automobilom. Predno so se jetniki vdali je prišlo do obupnega streljanja. Božično drevesce na vlaku. Daggett, Cah, 26. dec. Včeraj zvečer so imeli potniki ekspresnega vlaka Los Angeles Limited, ki vozi v New York so imeli svojo božično dre- I lej noči ob 2:23 čutiti je bilo tukaj 6 ice, ktero je stalo v najlepšem sekund trajajoč potres. Mnogo sten menik stoji v Town Sharonu, tri milje daleč od tukaj. Tam je bil prorok rojen v nekej malej koči dne 23. dec. 1805. Slavnosti je prisostvovalo 50 uradnikov mormonske cerkve in člani rodbine Smith z predsednikom Jos. F. Smithom na čelu. Nemirni zamorci. Valdosta, Ga., 24. dec. V no vej za-morskej koloniji Ewing, med Fargom in St. George Str. skušalo je več zamorcev linčati belega poslovodjo tovarne terpentina. Beli se je zaradi tega zabarikadiral in streljal na zamorce. Dva sta usmrtena in osem ranjenih. Med vsmrtenima je jedna ženska. Potres. Bakersfield, Cah, 24. dec. V mino- Nečloveška mati. Minolo soboto je sodnik Allison S. Lowndes v Huntingtnu, L. J. obsodil Alice May Sendđerjevo v šest mesečno ječo in plačilo denarne kazni v znesku $ 50, ker je svojo šest mesečno hčerko mučila z tem, da jej je z razbeljenem likalnikom žgala noge in roke ter ja pretepala. Ubogo dklico so nečloveškim starišem odvzeli in jo izročili društvu za varstvo otrok. Pri obravnavi je sodnik javno izjavil, da obžaluje, ker lopovske matere ne mote bolj kaznovati, kajti tako barbarskega zločina ni mogoče dovolj kaznovati. AMERiKANSKO=SLOVENSK[ koledar za leto 1906 je izšel. Obsega sedem tiskanih pol 81 slik. Zelo Zanimiv, Velja 30 centov s poštnino vred. Dobi se pri: Frank Sakser 109 Greenwich Street, New York 1752 St. Clair St, Cleveland, O. Pnllmanovem vozu. Vsak potnik je dobil primerno darilce. Razstrelba parne cevi. Prmceton, R. I., 23. dec. V nekej tutoajšnjej trgovini z -dragulji pripetila | je popokalo. Zopetna podražitev sedežev na borzi. Na newyorškej delniški' borzi so se minolo soboto sedeži zopet pdražili. Martin C. Nichols je prodal svoj se je včeraj ¡zvečer razstrelba glavne sedež za $ 92.000. Toda predno se je parne cevi. radi česar je nastala med I izvedelo za to prodajo, je zopet neki vslužbenci splošna panika. Dve osobi | drugi borzijav prodal svoj sedež za sta ranjeni. Požar v Saratogi. V Saratogi, N. Y., je na Broadwayu zgorelo več poslopij med kterimi je tudi tovarna sladkorja tvrdke H. Hayes. $ 93.000 in s tem dosegel dosedanji rekord. V PRAVEM ČASU. Denarje v staro domovino pošiljamo ca 9 *0.55 ............. 100 krm, za | 41.00 .......... 200 kron, za $ 204.40 ............ 1000 kron, za 91021.75 .......... 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad ▼ 11 do 12 ^Denarje nam poslati je najprilič-1 7 ,prT seje do $25 v gotovini v priporočen Vsak letni čas ima to posebnost, da se v njem temperatura hitro spreminja in provzro.či več ali manj bolezni ktere zahtevajo rabo raznih zdravil, kakor hitro se pojavijo prvi znaki, treba je temu hitro pomagati. To je pa vzrok, da se bolezen čestokrat spre meni v kronično in čestokrat tudi v smrt. Proti taki bolezni pa njč dru-zega ne potrebujemo nego zdravilo, ktero nam podeli nove življenske moči. To pa vedno dosežemo, ako rabimo Trinerjevo ameriško grenko vino. Ono deluje na prebavljalne organ tako, da zamorejo sprejemati in prebaviti vso brano ktera je potrebna. Ono Mazatlan, Mexico, 24. dee. Policija mesteca Santa Rosalia naznanja, da se jej je posrečilo- zapreti vse osobe, ktere so v zvezi iz -umorom državljanov Zjed. držav Rutherford in Mo Murray El Diazp. Med jetniki je tudi vdova umorjenega Rutherforda, ktera je baje intimno občevala z rancherom na čegar ranshu se je izvršil umor. Caracas, Venezuela, 24. dec. Predsednik Cipriano Castro še vedno neče obnoviti diplomatičnega razmerja tukajšnjim francoskim poslanikom, radi čegar razna sporna vprašanja ne morejo biti poravnana. Francija je zahtevala, da Castro prekliče noto, z ktero je izjavil, da z francoskim poslanikom Taiquyem sploh ne občuje. Castro tega do sedaj še ni storil radi česar je obnovitev starega prepira neizogibna. Buenaventura, Colombia, 24. dee. Včeraj se je vojno sodišče pričelo obravnavo proti nedavno aretovanim zarotnikom proti vladi predsednika Reyesa. Vlada izjavlja, da zamore vsako vstajo takoj zatreti,-Bogota, Colombia, 24. dec. Po vsej republiki vlada mir vendar po cene vrednostnih listin padajo, Popolni fiaskOi Ruski štrajk in vstaja. GENERALNI ŠTRAJK V RUSIJI JE LE ŠE LOKALNEGA POMENA. KONEC ŠTRAJKA V VARŠAVI. —o— Takojšnja zadušitev vstaje v Moskvi. Množica napada štrajkarje. Vsestranski boji. POLOŽAJ UGODEN. Naseljevanje iz Avstro-ogrske. —o-- ŠTEVILO NASELJENCEV IZ STARE DOMOVINE SE JE V MI-NOLEM TEDNU ZOPET POMNOŽILO, la Avstrije je dospelo tisočpetstode-vet in iz Ogrske tritisočtriin-dvajset naseljencev. -o— 147 SLOVENCEV IZ KRANJSKE. Kakor smo pričakovali, tako se je tudi zgodilo. Naseljevanje iz Avstro-Ogrske se je v minolem tednu zopet izdatno pomnožilo. Iz Avstrije je dospelo, kakor nam naznanja naselniški urad 1509 naseljencev in sicer: 637 Poljakov 578 Hrvatov 147 Slovencev iz Kranjske 109 takih, ki so dejali, da so “Nemci’ ter 38 Čehov. Iz Ogrske državne polovice dospelo je: 1478 Slovakov, 386 Hrvatov 86 Rumunov, 395 “Švabov” in 678 Ma-djarov. nem ali registrovanem pismu, vecje uöske po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft. FRANK SAK8ER, 109 ffrmwicb Street, New York. 1752 St Clair St., Cleveland, Ohio trdnjavo, ktera bode lahko kljubovala vsem napadom bolezni. Ono vam podeli prijetno toploto in ozdravi pre-hayljelne organe kakor tudi kri. Ono vzdržuje vaše zdravje moč,in poveča vašo delavno silo. Y lekarnah Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave. Chicago 111. Razstrelba smodnika. Magnolia, W. Va., 24. dec. Skladišče smodnika na Me Coy & Nugent Čampu, 23 milj iztočno od Cumber-landa, kjer grade tunel Western Mary land železnice, je včeraj zvečer zletelo v zrak. Razletio se je 3000 funtov dinamita. Dva poslopja, 8 vagonov in del proge je razdejanih. Vse šipe miljo hoda daleč na okrog so popokale in razstrelbo je bilo čuti 20 milj daleč. Jeden delavec je bil raztrgan na komade. Nezgoda’ na morju. Seattle, Wash., 24, dec. Parnik Portland od Alaska Commercial Co., je obtičal pri Spire 9 milj južno od Ketchikana v pesku in je izgubljen. Voda je že zalila parne kotle. Mornarji in potniki so že priveslali v Ketchikan. Nezgoda se je pripetila v gostej megli. Portland je bil zelo star parnik. Plul je iz Volaeza v Seward. Rodbinska šaloigra. V Dallasu, Texas, je 60 letni P. W. I. Meader vstrelil svojo ženo s katero je živel v nesrčnm zakonu. Po izvrš nem umoru je tudi sebe nevarno ranil KRASEN STENSKI KOLEDAR dobi vsakdo ZASTONJ, ako naznani svoj naslov: SLO V ENSKO-HRVAT -SKO ZDRAVIŠČE, Dr. J. E. Thompson, 334 W. 29th St., New Yorks Petrograd, 24. dec. Telefonično se poroča iz Moskve, da tamkaj štrajka 150,000 delavcev, da je med njimi opažati že lakoto, radi česar so že par pekam oplenili. Sedaj so tudi banke zaprte. Železniški promet niso mogli ustaviti in vlaki v Petrograd, Kijev, V-oromež ter druga mesta Vozijo skoraj redno. Razkačena množica povsodi napada štrajkarje, kjerkoli jih dobi, zlasti se pa štrajkarskim vodjem slabo godi. Blizo židovskega okraja je množica dve dijakinji, kteri sta sočustvovali s štrajkarji, popolnoma slekla in ju prepustila mrazu. Razne sprovode štrajkarjev policija redno razžene. Revolucijonarji se tu pa tam upirajo, toda povsodi brezuspešno. Le na ulici Tverskaj-a je tekla kri, ker so morali vojaki v izgrednike ustreliti; 11 os-ob je bilo usmrtienih in 80 ranjenih. V Petrogradu je položaj ugoden-, toda v bojih z vojaštvom je bilo več rogoviležev usmrt-einih. Vse polno agi tatorjev so zaprli. Sedaj že vsakdo uvidi, da je tudi ta štrajk popolni fia-sko. in že včeraj je pričelo 10,000 delavcev Semjonovsfcove tovarne zopet z delom. V ponedeljek prične 12,000 delavcev Putilove 'livarne zopet delati. Meščani povsod napadajo štrajkarje. Ni jedrna demonstiracija ne more uspeti. kajti demonstrante ljudje sami razpode. Časopisje se jednoglasno norčuje iz sedanje “revolucije” ter piše ironično o drugem dnevu revolucije, ktere-ga so židovski agitatorji s talkim kričanjem in tako neumno naznanili. Iz malih mest se poroča, da ljudstvo napada strajkujoče železničarje, ktere so zapeljali čifutski agitatorji, da morajo. stradati. V Moskvi so vrgli včeraj štrajkarji dve bombi proti prefekturi. Dva policaja sta usmrtena, V Fidler j evej šoli, Ikjer so se štrajkarji nastanili, so jih 120 aretovali. Ker so se branili, je bilo v boju 5 usmrtenih. Oblasti so jim odvzele 18 pušk, 15 revolverjev in 13 bomb. Petrograd, 24. dec. Položaj štraj-karskih vodij je obupen in sedaj so se poslužili zadnjih -sredstev. Odredili -so namreč, da morajo štrajkarji razde-jati železniške mostove in pokvariti tirove. Nek revolucijonar je skušal vreči bombo med delavce; kteri so šli včeraj na delo. Pri tem je bomba njemu odtrgala desno roko, druge škode 'ni bilo. Petrograd, 24. dec. Na vseh železnicah vozijo vlaki in promet je skoraj normalen. Zborovanja so zabranjena. Finski delavci so sklenili, da ne bodo štrajkali. Upor v baltiških pokrajinah vidno pojema in vlada ima zopet kontrolo. 'Orel; 24. dec. V vasi Fekt-oj so domačini ubili dva revolucijonarna agitatorja. Jednega so toliko časa -tepli, da je umrl, dražega so živega sežgali. Vladimir, 24. dec. S štrajkarji nihče ne simpatizuje in kjerkoli se kalk pojavi, ga pretepejo. Mnogo štraj-karjev so ¡napadli ee-l-o- v njihovih stanovanjih in štrajkarske vodje bi gotovo -množica strgala na kosce, ako bi jih vojaki ne varovali. Pozivu na štrajk se železničarja niso odzvali in skoraj vsi so na delu. Iz vseh okoličainskih vasi se -poroča, da kmetje brezobzirno napadajo agitatorje, kteri govore proti carju. V vsakej vasi .s-o umorili po najmanj jednoga takih lopovov. Dva policaja, Iki sta v vasi Nodolj skušala rešiti nečega agitatorja, so kmetje z agitatorjem vred ubili. 'Petrograd, 24. dec. B-oji, kteri so se včeraj pričeli v Moskvi med revoluci-jonarni in vojaštvom, trajajo tudi danes nadalje. Vesti prihajajo 'le počasi, ker brzojavna zveza ni popolna. Včeraj j-e bilo na moskovskih ulicah na tisoče usmrt-enih. Rerolucij-oinarji in 'nevedna množica je bila povisodi poražena in ves upor je bil zaman. Slika, ktero mudi -sedaj mesto, je žalostna. Ulice so posejane z mrtveci. Uporniki so- povsodi zgradili barikadel za kterimi so se borili proti vojaštvu tako da j-e tekla kri- v potokih. Vojaštvo je storilo -vse, kar se mu je ukazalo ki vsa ¡agitacija soeijalistov ■proti vladi ni bila vredna -niti pišfca/-vega oreha. Ulice so bile razsvetljene z reflektorji in vojaki so zapeljano množico' kar kosili. Raz streh in izza barikad so revolucijonarji metali na vojake bombe. Toda vojaštvo je zavzelo barikado za barikado, ktere so s par streli razpršili. O po lun oči je •bilo ina ducate hiš v plamenu in- -daleč na- okrog je bilo vse n-e-bo- mtdeče. Boji se -danes nadaljujejo in neprestano 'pokajo -topovi iin puške. Revo lucijonarj-i so se morali povsodi umakniti in kajti sedaj jim je znano, kako grdo -so- bili zapeljani. Število žrtev ni š!e -znamo, vsekafco pa sega v tisoče. Vstaši niso dosedaj nikjer -dosegli niti najmanjšega us-pelia. Vpredmestjih se tu pa tam še vzdržujejo, toda da bi zamogli še kaj opraviti, sedaj ni več misliti. Na ulici 'Karetnaja so usmrtili ¡danes popoludiie 20 orožnikov in od omega trenot-ka ¡nadalje ¡pokajo n-a ulici Karetiniaja -neprestano topovi. iR-evo-lucijonaa’ji so- si nameravali včeraj zjutraj prilastiti petr-ogradski kolodvor, gorodsko dumo (rotovž) in državno ba-nlk-o ter nato proglasiti no1-vo vlado. Revolucijonarji so naročili delavcem, maj zasedejo imenovani kolodvor v Moskvi ter naj porežejo brzojavne žice. Poslopje gorodsk-e dume in državno 'banko bi morali zasesti dijaki im drugi flibustirji. Generalni gu-Ijerna-toa’ Duba-sov je pa o vsem tun pravočasno izvedel in se je pripravil na dostojen sprejem nemir-nežev. I‘o moči so čete ai-a kolodvoru pomnožili in ko so delavci ob jut ran jej zarji prišli v -bližino kolodvora, pozdravilo jih je vojaštvo s smrtonosnim streljanjem. Strojini topovi so Ikosili kar cele vrste upornikov in v par minutah je vse bežalo. Medlem so dijaki in drugi delavci gradili na drugih ulicah barikade. Oboroženi so bili. z revolverji in tudi puškami, tako da je bilo- tudi dokaj vojakov usmrt-enih, medtem bo so vstaši padali kar na stotine. Med štrajkarji, kteri so se 'bojevali za barikadami, je bilo tudi mnogo žensk. Najhujši boji so se vršili na Tv-erskaji ulici, na kteri leži kar na kupe mrtvecev. Oddelek dijakov se je zagradil v nekem šolskem -poslopju, kjer so se par ur uspešno -branili, toda končno so razobesili belo zastavo. Nek dragonski ritimojster ji anj-e obljubil, da za-m-o-rejo svobodno oditi, toda ko so prišli na ulico, so jih vojaki posekali; malo jih je ušlo. Tekom dopoludn-eva so revolucijo-nanji vrgli -dve bombi proti prefekturi, ktera je deloma razdejana. Trije policaji so bili usmrteni. Med štrajkarji se je pričela -oglašati lakota in vsled tega so pričeli pleniti po pekarnah in -drugih prodajalini-ea-h. Iz vseh krajev ob železnici prihajajo poročila o prelivanju krvi. Ljudstvo skuša štrajkarje prisiliti, da pričao zopet z delom. V Jeleni -s-o pomorili sede m štrajkarje v in njihove rodbine iin ¡pri Kursfcu je ¡množica linčala vse polno socijalističnih 'agitatorjev. V Petrogradu! ¡vlada radi dogodkov v Moskvi izredno razburjenje, inače je pa položaj nespremenjen. Danes so tukaj zaprli skoraj što socijalističnih agitatorjev. Varšava, 26. dec. Štrajk tukajšnjih poštnih in brzojavnih vsluž-bencev je končan in štrajkarji so veseli, da- zamorejo delati -pod vladinimi pogoji. Tudi železničarji ¡so jednoglasno sklenili, da pmčno takoj z delom. Vojaški gubernator je prepovedal prodaja časnikov na ulicah, prepevati irevoluoijoname pesmi in -zborovanja. Petrograd, 26. dec. Brzojavna zve za z Moskvo je zopet -popolna. Vsa poročila o tamošnjih bojih sie strinjajo ■z včerajšnjimi. Vojaki so na uporno, ‘večinoma po čifntih zapeljano mno-žje-O' neprestano- streljali s kar-teča-mi. Vstaši -so- se trdo vratino -branili in so umirali junaški. Vsako hišo, iz kt-eie je priletela kaka bomba, so topničarji razstrelili. Uporniki so hoteli vojaštvo izvabiti iz predmestij v središče mesta in je ipo-tem obkoliti. Včeraj o polun-oči so z boji prenehali, ker so uvideli, da je vsak upor zaman. Vodje upornikov tega sicer ne pripoznajo in trdijo, da se 'bode vstaja celo- razširila, alko uporniki -v Moskvi še par dni vzdrže. Vlada je sklenil-a vsak upor na moskovski način -udutšiti, kajti -na vojaštvo se zamore popolnoma 'zanesti. Glede .nelojalnosti vojaštva, n-a ktero so se rogovileži zanašali, sedaj -sami priznavajo, da so se grozno motili. Pri včerajšnjih bojih so vojaki bolj rabili bajonete nego puške. Moskva, 26. dec. Najboljši svetovalec tukajšnjega gubernatorja Dubaiso va je knez Čerbatov. Dubasov in Čer-ba-t-ov sta skrbela za to, da sta rod j e štrajkarjev pošteno prevarila glede lojalnosti vojaštva. Vojaki so morali na povelje častnikov občevati z revolucijonarji in jim zatrditi, da se -bodo uprli, malkatr -so -v-odje z uporom še bolj hiteli. Blizo Moskve j-e pripravljenih še 30,000 vojakov. Roparski napad na utičnej železnici. PRI POSADENI STA DVA ROPAR JA ODVZELA POTNIKOM VSE KAR SO IMELI. Z revolverji sta jih prisilila, da so jima izročili ves denar. —o— OBA STA VŠLA. Los Angeles, Cal., 26. dec. Na sveti večer sta dva roparja napadla voz ulične železnice, ki vodi od tu v Posađeno. Potnikom sta odvzela kacih $100. Kondukter Bonney je moral izročiti $40, potnik Maks Schwartz iz Posađene je moisl dali tudi $40, do-čim ostanek odpade na druge pot”'! ■. Vrhu tega je ¡..oral neki potmi; I; : roparjema še svojo uro. Roparja sta prišla v voz blizo La’ .■ East Parka in sta plačala vožm' < Pasadene. Ko so se pripeljali do Reso Hill, je jeden roparjev vzel iz žepa revolver in ukazal sprevodniku ter potnikom dvigniti roke. Sprevodnik ga je prvi ubogal in potem so- sledili tudi potniki. Med tem je drugi ropar ukazal motormanu počasi voziti in je zajedno preiskal tudi njegove žepe. Ko sta roparja dovršila svoje delo, sta voz vstavila in neznano kam všla. Razne novosti iz inozemstva. AVSTRIJSKA VLADA JE PRIVOLILA V VSE ZAHTEVE ŽELEZNIČARJEV. —o— Napad na kardinala Casanas y Page-s v Barceloni. —o— MIR V SHANGHAIU. Du-naj, 26. dec. Vlada je privolila v vse zahteve žele-zlničarjev, -talko da se jej ni več bati pasivnega odpora. Vodje železničarjev so sklenili ustanoviti -zopet -mir. Barcelona, Španska, 26. -dec. Nek anarhist skušal j-e 'dne 24. ti. m. zvečer 'zabosti kardinala Casanas y Pages, k-air s-e mu -pa ni posrečilo. Ko so ga aretiova-li, se je zastrupil. 'Shanghai, 26. dec. Mednarodno sodišče je v soboto zopet -pričelo poslovati v varstvu inozemskih mornarjev. Sedaj je v mostu vse mimo. 'Sedaj se -zatrjuje, da so Japonci provzročili ■zadnje nemire. Dr. J. VILIMEK, 214 East 69 Str. New York se priporoča Slovencem v slučaju prsnih, želodčnih in ženskih bolezni, ktere zdravi z najboljšim vspehom. Uradne ure od 8—9 dopolnilne in od 6—8 zvečer. KRKTANJSS PARNIKOV. Dospeli so: La Lorraine 23. dee. iz Havre z 992 potniki. New York 23. -dec. iz Southamptona. Caromia, 24. -dec. iz Liverpoola. Majestic 24. dec. iz Liverpoola. Columbia- 25. dec. iz Glasgowa s 367 potniki. ' fí. Dospeti imajo1: Zeeland iz Antwerpema. Georgie iz Liverpoola. Giulia iz Trsta. Noorda-m iz Rotterdama. Giulia iz Trsta. Rhein iz Bremena. Graf Waldersee iz Hamburga. Celtic iz Liverpoola. Fra-ncesca iz Ti*šta. La Touraine iz Havre. Campania iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Carpathia iz Reke. Eo-emigin Louise iz Genove. Teutonic iz Liverpoola, Ethiopia iz Glasgowa. Armenian iz Liverpoola. Statenda-m iz Rotterdama. Sotuhwark' iz Antwerpena. Odpluli so: Cevic 26. dec. v Liverpool. Odpluli bodo: Oceanic 27. -dec. v Liverpool. La Lorraine 28. dec. v Havre. Bremen 28. dec. v Bremen. Bluecher 30. dec. v Hamburg. New Yolrlk 30. dec. v Southampton. Zeeland 30. dec. v Anterpen. Colutaabia 30. dec. v Glasgow. Francesca 30. dec. v Trst. r “GLAS NARODA’' * :st slovenskih delavcev v Ameriki. ». rednik: Editor: ZMAGOSLAV VALTAVEC. ùjesc ik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City- ¿a leto velja list za Ameriko $3.00 “ pol tota....................... 1.50 Ka Evropo, za vse ieto pol leta 4.50 2.50 1.75 •* pi li “ “ četrt leta V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "*GLAS NAROD A' . zhaj a vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «‘GLA8 NARODA»’ (“Voice of the People”) issued every day, except Sundays and Holiday::. Subscription year./ $1.00. Advertisement cn agreement. Radi tega Ibi bilo ulmestno, da se pri prihod,njej seji druživa hišnih posestnikov izreče gostilničarjem, pivo-vartmarjem in tovarnarjem žganja jednoglasna hvala! To je najmanje, kar zamorejo posestniki hiš storiti, ker to nič ne velja. Nadalje naj se sklene, da se po novem letu med Stanovniki tenemenhnih hiš prične splošna agitacija za pijančevanje, kajti čim bolj bodo Stanovniki pili, tem počasneje bodo postajali — lastniki vil. vojakom, ki so prišli in obkolili vas. Nemogoče jim je bilo zmagati vstaše, ker iso bili ti skriti na utrjenem mestu, odkoder so se dobro branili. Mo- ralo je priti na pomoč topništvo, 1L Balkana. Za oglase ao deset vrstic se plača 3C centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ae natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivaliij ače naznani, da hitreje najdemo naslov*' ruka. - Dopisom in pošiljatvam naredite Tariera “Glas Naroda” «09 Greenwich Street, New York City. T«*l©fo».s 379B Cortland. Olika in nativizem. Iz buletinu-st. 26 vladinega urada za ljudsko štetje je razvidno, da Zje-dinjene države z ozirom na šolsko vzgojo še vedno ne nadkriljujejo vseh drugih držav na svetu. Leta 1900. smo imeli v Zjedinjenih državah 6 milijonov 180 tisoč 69 ljudi, Heteri, so stari nad 10 let in ki ne znajo pisati, radi česar jih moramo prišteti k analfabetom. Imenovano število pomenja desetino vsega prebivalstva in Uasiravao odpade ta desetina večinoma na zamorce, ostane za bele še vedno 4.64% in za zamorce 44.47% analfabetov. V inozemstvu rojenih analfabetov vseh narodnosti pride le 12 na sto. Dasiravno te številke niso več merodajne, moramo’vendarle trditi, da smo od leta 1890 do 1900 tudi v tem pogledu izdatno napredovali, kajti L 1S90 je prišlo na sto analbetov 56.70 zamorcev 6.23 domačih in 13.06 inozemskih belih. Ker je senator Lodge v kongresu nastopil s svojim nečlovelkoljubnim predlogom proti naseljencem, V kterem ga podpirajo vsi nativisti in tudi ne kteri sebični naseljenci, in ker zahteva, da se le naseljencem dobre šol-vke vzgoje dopusti naselitev v Zjed. držav&b, 'smatramo umestnim navesti analfabete drugih dežel po odstotkih. Na vsakih 100 prebivalcev pride analfabetov: v Canadi 13.6, Irskej 23.7, Belgiji 28.1, Nemčiji 28.5, Italiji 61.9, Špamskej 51.2, Portugalske j 72.2, Srbiji 85.8, v Avstriji 29.6, na Ogrskem 42.5, Ilrvatskem 66.4 itd. K tem številkam moramo pripomniti, da so vse dežele sveta z ozirom na šolsko vzgojo v zadnjem desetletju zelo napredovale. Olika, kbero zahteva senator Lodge, bode pred vsem škodovala naseljevanju Romanov in ‘Slavjainov, Ikteri prihajajo semkaj, da opravljajo težka in slabo plačana dela, za ktera se domačini ne zmenijo. Lodge gotovo n-e pozna ljudske ekonomije, ker inače bi gotovo spoznal koristi, ktore prinašajo Ameriki Romani in ¡Slavjani. Gostilničarji = dobrot= niki. V New Yorku imamo duhovna Rev. Madison C. P&tersa, kteri je za razne poklice zelo nevaren človek in kteri bi bil brezdvomno bolj sposoben za vladinega statistika, nego za navadnega reverenda. Njemu bi bilo treba po mnenju hišnih posestnikov odvzeti Licenco, (kajti ono, kar on prepoveduje, ni nič druzega, nogo veleizdaja, kajti nijedna njegovih prepovedi ni v soglasju z našo ustavo. Tako jo te dni pripovedoval svojim ovčicam, da bi bilo mogoče z denarjem, kterega so Newyoreani izdali tekom zadnjih 10 let za pivo in žganje, zgraditi za vsako rodbinov New Yorku lepo zasebno rodbinsko1 hišo. Zelo lepo ‘bi bilo, oko .bi imela vsaka Rodbina svojo lastno hišo, — toda kje bi potem ostali lamdlordi, kteri so si pridobili toliko denarja, da so zgradili tenementne hiše, v kterih zamore stanovati po več rodbin po vzoru evrop-sk ih mest, kjer ima le maloktera rodbina bišo za izključno lastno rabo. Za gostilničarje, pivovarnarje in lastnike tovarn za žganje se nismo nikdar dosti 'zmenili. Sedaj pa, ko smo zvedeli, kaj je prepovedoval imenovani Rev. Peters, takoj uvidimo, da bo baš gostilničarji pravi dobrotniki • — hišnih ‘posestnikov, kteri morajo biti v nadalje le gostilničarjem zahvalni za svojo eksistenco. Dosedaj bo se oni vedno pritoževali radi najemnikov stanovanj, koji so denar raje nosili v gostilne, mesto da bi točno prvega dne v mesecu plačali stanarino. Sedaj hišnim posestnikom ne ostane ¿pugo, nego da prekličejo vse svoje >iose: ^ ^ma ‘<^Vie ®°M, široka. | ve*° t©r spodaj dve keti, dalje iz poda. On si svoje pravo iine kaj rad pre- hIeva ter takoimenovamega hiša, okoli drugači. Tu se je pisal za Mike-Ke- poslopja se nahajajočega sadnega vrta. Obsojeni v petkratno smrt. V Saragosi so trije kmetje zažgali neko hišo, v kteri je zgorelo pet osob. Kmetje so priznali, da so zažgali iz maščevanja. Sodišče je izreklo sledečo čudno razsodbo: “Zaradi požiga se obsodi vsak na deset let ječe, a zaradi petkratnega umora dobi vsaik pet .smrtnih kazni.” niča. Menda sta sedaj v Chicagu. Tuja pisma tudi kaj rad odpira- Toraj pozor! Kdor ga javi policiji, dobi $5.00 nagrade. JOSEPH ČERNIČ, 63% Oxford St., Cleveland). Ohio. *26-30—12) njiv, travnikov, pašnikov, lože, in sicer deloma v občini Rosalnice, deloma Metlika. — Mera 2 ha 28 arov. Cena 8000 kron. Druge podrobnosti pove lastnik sam. V Rosalnicah, 10. grudna 1905. Marko Vukšinič. (23-26—12) Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplujejo od sedaj naprej redno ob četrtkih ob 10. uri dopoludneiz pristanišča št. 42 North Ki ver, ob Morton St, N. I. •LA' LORRAINE •LA TOURAINE La Sascogne •LA SAVOIE La Bretagne 28. dec. 1905. »LA TOURAINE 1. febr. 1900. 4. jan. 1906. La Gascogne 8. febr. 1906. 11. jan. 1906. *LA SAVOIE 15. febr. 1906. 18. jan. 1906. La Bretagne 22. febr. 1906. 25. jan. 1906, *L-&. TOURAINE 1. marca 1906. Parniki s zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M« W. Kozminski, generalni agent za zapad, "71 Dearborn St., Chicago, IH, Cuy. Phone Cent. 1619 Bell Phone: South 143 THE STANDARD.BREWING GO. îzdehije najboljšo vrsto piv; 137 Train St. Cleveland, O. DR. J. E. THOMPSON 334 W. 29th. St. NEW YORK._ TJ slučaju vsake bolezni in ako Vas drugi zdravniki niso mog ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravičše in dobili bodete hitro i popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino u tem zdravi šen more: dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravlje in samo tukaj g vori se Slovensko. Mi trošimo denarje samo za dobra zdravila. POZOR SLOVENCI IN HRVATI. I Podpisani priporočam vsem potujočim rojakom v Chieagi, Ul., in okolici svoj dobro urejeni —: &AILOON. :— Na razpolago imam tudi lepo kegljišče. Točim veduo »veže in dobro Seip pivo, jako dobro domače vino razne likerje ter prodajam fine smotke. Postrežba solidna. Prodajem tudi in preskrbujem paro-brodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah- Pošiljam denarje v staro domovino zanesljivim potom po dnevnem kurzu. V zvezi sem a banko Frank Sakser v New Torku-. Svoji k svojim! Z velespoštovan jem i JOSIP KOMPARE, KALIFORNIJSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno vino po 50 do 60 ct. galon s posodo vred. Dobro belo vino od 6U do 70 ct. galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego lO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedpo z naročilom naj gg, na-rocn*:i dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem Nik. Radovich, 594 Vermont St.. San Francisco, CaL naznanilo. ■Slovensko batol. podp. društvo sv. Barbare št. 4 J. ¡S. K. Jednote v Federalni, Pa., je sklenilo na svojem glavnem zborovanju -dne 4. grudna 1905 znižati vstopnino za prihodnje tri mesece, pričeto s 1. januarjem 1906, in sicer plačajo mladeniči od 16. -do 25. leta samo $1.00, od 25. do 35. leta samo $1.50, od 35. do 45. leta samo $2.50 pristopnine. Rojaki v Federalra, Pa., in okolici, poslužite se te prilike, posebno oni, ki imajo žene v starej domovini, in talko tudi mladeniči, pristopate k društvu, ker to je vsakemu v korist. Družtvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu pri bratu Ivan Kržišniku v Fed-eralu. Ivan Guzelj, I. tajnik. P. O. Box 21. (v d 1 mar 06) Edini šaljivi in satirični list v Ameriki ----o KOMAR o--------- pika vsakih 14 dnij na osmih straneh in velja za vse leto samo ----o $1.00 o--- Prinaša obilo krasnih slik in mnogovrstno šaljivo čitivo. Kdor se hoče razveseliti in od srca nasmejati, naj ne pozabi na KOMARJA. Iščem svojega brata CIRILA LAVRENČIČ, doma iz Vrhpolja pri Vi-Pred pavi. Pred 14 dnevi je prišel v Cleveland, Ohio, ali okolico. Prosim toraj cenj. rojake, da mi naznanijo njegov naslov. Matija Lavrenčič, Geisendorf No. 214, Indianapolis, Ind. (23-26—12) Edina slovenska linijska brivnica ktero priporočam Slovencem in Hrvatom. V brivnici so vedno trije briw ci. Rojaki, toraj “svoji k svojim”1 JOHN KRALJ, 1772 St Clair St., Cleveland Oblo-(13-fr—13-9 tor čet sob) AVSTRIJSKO OhüSíVíj V NEW YORK!) 31-33 Broadway, 4, íte* KATERI NE BI BIL SE ČITA L V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OD LJU d O VELIKEM ZNANJU IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI» S KATERO H VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI Vaje nasvete na tnioio macije posreduje urez. plačno službe ;er deli <» potrebni!) siučajin pod . pore ¿'■sam. oepn.. k» t -ar 4 istra 'de S. . *..... Leto 1905 gre h koncu; kmalu pride Čas, ko bode padlo zagrinjalo in tekoče leto bode znano le zgodovini. Prišla je sezna, v kterej se moramo po stari slovanski navadi hvaležno spominjati dobrot, ktere nam je blagovolil nakloniti Najvišji v tekočem letu. Hvaležnost je evet bratstva in bratskih Jednot; zatoraj se nam zdi popolnoma umestno, da se tudi mi, kot 'bratje naše slavne Jednote, spominjamo dogodkov prešlega leta ter se zahvalimo Vsegamogočnemu za napredek in blagoslov, kterega nam je podelil v ravno se končujočem letu. Kakor pridni in marljivi kmetovalec, kteri gre spomlad na svoje polje sejat in sadit, kteri dela in se tiudi v dolgem in vročem poletnem dnevu z upanjem, da njegov trud ne bode zastonj; ko končno pride jesenski čas, on marljivo in s hvaležnim srcem spravlja, kar mu je mati zemlja s pomočjo njegove marljivosti podarila. Hvaležnost in zadovoljnost je opaziti na njega obrazu, in ko napoči mrzli zimski čas, ko se približuje leto h koncu, se še, enkrat hvaležno spominja Tistega, kteri^ zapoveduje naravi, da mu daje vsakdanje potrebe. Ravno tak duh hvaležnosti mora navdajati naša srca, ravno tak duh mora razsvetliti polje našega bodočega delovanja, dati nove moči in zbuditi novi pogum za še bolj napredno delovanje naše organizacije. Nobena stvar v našem družabnem življenju se ne more bolje grajati kakor nehvaležnost; ta je hujša kakor maščevanje, kaj.ti maščevanje je povračilo za hudobno delo, nasprotno je pa nehvaležnost povračilo za dobro stor-jeno delo. Nasa sveta dolžnost je, pozabiti vsako nehvaležnost ter napeti vse naše moči, da složno in energično delujemo za naš gmotni in duševni napredek individuelno, kakor tudi korporativno. V preteklem letu imamo zabilježiti marsikaj zanimivega in za marsikaj smo se dolžni skazati hvaležnim, v številu članov je naša Jednota ^napredovala do približno en tisoč, kar je posebno ugodna vest, ako vpošte-vamo razne nemire in nestanvitnost na delavskem polju v prvi polovici ravno končujočega se leta; finančno stanje je zelo ugodno, kar nam mora dati novi pogum in voljo, še bolje agitirati za našo stvar. Meseca septembra tega leta se je vršilo šesto glavno zborovanje Jednote v Clevelandu, ktero je bilo, labko rečemo, eno izmed najbolj vspešnih odkar Jednota obstoji, na tem zborovanju se je marsikaj spremenilo, kar bode v trajno korist Jednoti in nje članom; videti je bilo, da veje duh sloge in napredka med nami in da je vsem pri srcu en in isti cilj: delovati po geslu Jednote za vero, dom in narod. Da pa zamoremo žeti sad, kterega vcepijo taka zborovanja, mora vsak izmed nas, vporabljati svoj vpliv v družabnem in javnem življenju, da se vsi dobri sveti in ukrepi tacega zborovanja v resnici uvedejo v naš sistem, da pokažemo svetu naše bratstvo in nase zavedanje na moralnem in družabnem polju. Resnica je, da imamo v preteklem letu zaznamovati precejšnje število naših bratov in njih soprog, ktere je blagovolil Vsemogočni poklicati izmed naše srede, in dasi nam ostane njih spomin žalosten, vendar imamo zaradi tega dovolj vzroka se tolažiti in veseliti; v prvi vrsti je to neizogibna osoda, ktera zadene nas vse prej ali slej, in v drugič, vemo, da je v vseh teh slučajih prišla na pomoč naša slavna organizacija in vsaj nekoliko olajšala skrbi in življenje tistim, kterim bi ¡bilo to postalo zelo grenko in tužno vsled izgube nenadomestljivega soproga, očeta, matere, brata ali sestre. V tem se kaže prvo in najbolj važno delo bratskih Jednot, za kterim pa mora slediti brzih korakov medesebojna ljubezen, sloga in zavedanje naših dolžnosti napram cerkvi, državi in svojemu bližnjemu. Imamo že precejšnje število slovenskih Jednot, društev, ktera so spojena z Jednotami, kakor tudi samostojnih društev, ktera več ali manj napredujejo ; vendar se še velikokrat sliši o smrti ali ponesrecenju rojaka, kteri ni bil pri nobenem društvu; zatoraj je želeti, da se bodejo naši rojaki čedalje bolj zavedali svoih dolžnosti napram samim sebi in svojim so svojim sorodnikom, društva in Jednote so nam neobhodno potrebne v tem času ¡napredita. Koliko naših rojalktov pride v to novo domovino z namenom, si kaj poskrbeti za se in za svoje drage, ktere so ostavili v svoji, sicer mili, a od vseh strani napadani domovini, naj jih zadene nesreča, ne da bi bili pri enem ali drugem društvu. Žalostne posledice so že marsikomu znane. Stara je ta pesem in to je mogoče krivo, da tako malokrat nanjo mislimo. Prostora je toraj še dovolj za vse pridne in marljive uradnike krajevnih društev, da delujejo za napredek svojih društev. Dobri in složni uradniki društva so absolutno potrebni, nič manjše dolžnosti pa nimajo tudi ostali elani društev. .* - * ^ Zjedinjene države, v ktere smo prišli, da se nastanimo' bodisi trajno ah začasno, so ravno sedaj v dobrem stanju prosperitete, in delavei-roja-ki, dasiravno preti tu pa tam kaka nestanovitnost, kar povzroča vedno ' nasitijiva bisaga kapitalistov), dobijo skoraj povsod primerno dober služek; umevno je, da ob tacih časih pride veliko naših rojakov iskat je sreče v novo domovino. Dolžnost je vseh ameriških rojakov, kteri so že delj časa v tej deželi in imajo več skušnje, dati vsem novoprišlecem dober svet, priporočati razna društva ter jih seznaniti z raznimi predmeti in elementi, s kterim se moramo bojvat v tej novi domovini; poudarjati moramo, da, akoravno je naša dežela dežela prostosti, je prosta le v toliko, da vsak človek prosto razvija svoje zdrave ideje, nikakor pa ne, kar bi utegnilo škodovati ali kršiti postave li morale raznih držav. Skrbeti moramo, da združeno napredujemo na moralnem, duševnem in gmotnem polju, in to najložje dosežemo potom naših društev in Jednot. Konečno se prisrčno zahvaljujemo vsem uradnikom krajevnih društev, kakor tudi ostalim članom za njih trud in delo na društvenem in narodnem polju v prošlem letu, in upajoč, da se bodejo tudi v bodoče ravnali po našem geslu v prid in korist samim sebi in celi naši organizacj’i. Z bratskim pozdravom ne- za- svo- MIHAEL SUNICH, predsednik J. s. K. Jednote. GEO. L. BROZICH, glavni tajnik J. S. K., Jednote. DR0BN0STI KRANJSKE NOVICE. Izpred okrožneega sodišča v Novem mestu. Jože Mačerol iz Žužemberka je obsojen radi tepeža in surovosti na šest mesecev težke ječe, poostrene z 1 postom. Ana Paznik, je dala svojemu sinu denar, da je pobegnil pred naborom v Ameriko in bo za to sedela pet dni in plačala 10 kron globe. Jože Lindič iz Skocijarra je obsojen zaradi tatvine na edsn mesec ječe z 1 postom. Ivan Oswald, občinski črednik je pretepel svojega drugega črednika iz Slekovea Jožefa Schleimerja. Obsojen je na en mesec in plačal bo za bolečine 20 kron. Janez Mirtel in Alojzija Jerman-čič bosta sodnijsko kaznovana, ker nista vrnila najdenega usnja dasi sta vedeli, čegavo je. Prvi je dobil 4 mese ce, druga pa 1 mesec zapora. Kazenske obravnave pred porotnim sodiščem v Ljubljani. Hlapec, katerega se je treba bati. Jožef Mačprol, hlapec v Zagradcu, je strašen človek kadar ga prime jeza. Dne 8 septembra je bil tako ves divji, da je zgrabil pred neko gostilno fanta Antona Novaka, ga vrgel na tla, skočil trikrat nanj ter vselej veselo zaukal. Novaka je rešil na to gostilničar in ga odpeljal v sobo, v katero se je Mačerol kmalu pridrvil in zopet zgrabil Novaka, ga vrgel na tla, skočil zopet nanj ter veselo- kakor prej zaukal. Gostilničar je imel z ženo in hčerjo dovolj opraviti, da ga, je' s pomočjo stolovih' nog spravil pred vrata. Ker je Mačerl zunaj z odprtim nožem gtoj fU-, bal se je krčmar, da bi mu ne zrezal komatov pri hlevu. Zato jih je šel spraviti. Mačerol je okrog njega metal klobuk ob tla in rjul: “Če te dobim, te več ne bo!” Mačerol je bil obsojen na šest mesecev težke ječe. • Dolg si je povrnila. Nedavno je prišla na Sv. Petra cesto v Ljubljani k neki kuharici brezposelna služkinja Gizela Šikovčeva in ji ukradla iz miznega predala srebrno uro, vredno 16 kron. Izgovarja se, da je to napravila zaradi tega, ker ji je kuharica nekaj dolgovala. Ker pa v kazenskem zakonitu ni najti paragrafa, ki bi to opravičeval, se je Šikovčeva aretovala in izročila sodišču. 1 Kurje tatove so dobili dne 3. dec. orožniki ter jih izročili najprvo županu v Kandji Zurcu — imeli so tri konje — nesli s sabo kokoši, ki so bile zadnji čas pokradene. Prelep je bil petelin. Tega je mlada ciganka morala nesti pod pazduho, mesto otroka. Pokradeno je bilo okrog 50 kokoši okoli Novega mesta in Toplic. Ti so se dobro preskrbeli. Meščanje so pa petelina po 2 kroni plačevali. Kdo bo kupil ciganske konje, postava je ta, da se prodado ti na javni dražbi in odškodujejo ukradeni posestniki. čebeljnak so oropali in med pokrali mladi pobalin je na posestvu učitelja Kubingerja na 'Drski. Z nožem V Kašlju je neki Čeme Ignacij z nožem osuval Antona Mejača in Andreja Dovča tako nevarno, da so ju morali prepeljati v bolnico. PRIMORSKE NOVICE. Telefon v istrskih mestih. Istrska mesta Koper, Izola, Piran, Buje Ma-tovun, Poreč Pazin, Rovinj, Vodnja in Pulj se zvežejo medsebojno in s Trstom po telefonu. Iz tega pa bo še kaj! — V tako-zvanem “hotelu Piecolo” pri kolodvoru je služil 18 letni Konrad Karb-pfer iz Pontebe. Ko je pred kratkim spremljal sinčka svojega gospodarja v šolo mu je izročil slednji pismo, v katerem je bil bankovec 10 kron, naj ga izroči na naslov. Kaamferja od ga izroči na naslov Kamferja. Od takrat Rusiča ni videl več gospodar v imenovanej hiši. V noči na 4. t. m. je udrl Kampfer v navedeno gostilno ter tam pobral drobiža za šest kron iz predala, katerega je odprl s pomočjo noža, s katerim režejo sir. Potem je šel v klet ter tam vzel 6 botiljk vermuta in 4 botilje refoška, ukradel je tudi “flaubert” ter nekaj tobaka. Malopridnež. Pri 75 letnem Andreju Boškinu in njegovi ženi 73 letni Magdaleni v Gorici je živel neki Peter Medved, mlad človek, ki noče delati, ampak bi le rad dobro živel in pohajkoval. Ko mu pretekli petek stara Magdalena ni hotela dati 80 krajcarjev, da bi šel pit, začel jo je Medved pretepati, pozneje je pa obema Boškinoma grozil, da ju ubije. O vsem tem je izvedela policija in je aretovala Medveda. Kdo je kriv takih malopridnih ljudi, če ne večinoma sta riši, ki puste svojim otrokom vse storiti, kar sami hočejo in jih nikoli nočejo navaditi na delavno življenje! ŠTAJERSKE NOVICE. Umrla je v Ptuju 25. novembra t. 1. Marija Fekonja, vdova bivšega zdrav nika pri Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah in tašča nadučitelja Možina v pok. v 93 letu svoje starosti. Proč od Rima. V mesecu oktobru je v Mariboru prestopilo v protestantizem 5 oseb, kakor izkazujejo uradni zapiski mestnih župnij. Ubil lastnega očeta je dne 4. dec, Maks Kelhar kmet v Gorjanah. Vrh tega je mater nevarno pretepel. Ta nečloveški sin, ki je že pod ključem, je že več let pretepal svoj stariše ter je bil radi tega opetovano kaznovan. Žalosten konec. Poročeni mizarski pomočnik Kandolin iz Maribora je slu žboval pri mizarskem mojstru Francu Kovačiču v Ljubnem. Temu ni šla obrt, odšel je iz Ljubna v Sarajevo n njegova žena je dala Kandalinu nekaj orodja, citre in dve podobi mesto denarja, ki ga je bil pri njenem možu zaslužil. Kandolin je šel potem v Krško kjer je služil pri mizarskem mojstru Poeivančku. Na popolnoma nerazumljiv način so Kandolina o-sumničili, da je ukradel citre in podobe, ki jih je prinesel s seboj. Vzeli so ga orožniki in so ga vodili od kraja do kraja in tako je zgubil Kandolin tudi službo. Iskal je službe vse naokrog, a je ni mogel najti. V zadnjem času pa je pisal svoji ženi, da naj da otroke dobrim ljudem v oskrbo, sama pa naj gre kam v službo, 0 sobi je pisal, da gre nekam od koder se veš ne Vrne. Pred kratkim so ga našli na železniškem tiru pri Mariboru silno razmesarjenega. Železniški tir je zasulo na novi železniški progi Grobelno Rogatec in sicer med postajama St. Vid in Šmarje na višavi imenovani Haler. Za železnico so tam v grič napravili globoko zarezo, ker pa je zemlja ilovnata, se je vedno zasipalo po malem. Sedaj pa se je vsula polovica griča na tir in sicer tako, da bodo morali ves hrib kolikor ga je nad železniško višino razkopati, da preprečijo nadaljne zasipanje. Potniki, ki se z železnico vozijo, morajo prestopiti .iz vlaka in in presesti v drug vlak, ki čaka na oni strani zasipa. Oproščen umora Ključavničarski pomočnik Anton Pečaver je umoril svojo dekle 1. oktobra t. 1. in hotel potem še sebe. To se mu ni posrečilo zdravniki so ga ozdravili in dne 10. novembra se je zagovarjal pred porotniki v Gradcu. Dokazalo se je, da je živel popolnoma pod utisi histerično bolnega dekleta Josipine Kickl, ki ga je tudi sama pripravila do umo-ra, zato ga je sodišče oprostilo. KOROŠKE NOVICE. Brata zaklal. Pred celovškimi porotniki je stal Janez Eberwein iz Re-pelj nad Pliberkom. Dne 10. sept- t. 1. se je sprl s svojim starejšim bratom Ignacijem. Vzrok je bila menda neka ljubosumnost, nekoliko pa tudi že dlje časa obstoječa jeza med bratoma v-sled domačih razmer. Imenovanega dne se je Janez nekoliko opil ter potem v prepiru s svojim bratom potegnil nož in ž njim večkrat ranil brata da je le ta po 23 urah umrl. Porotniki so ga z vsemi glasovi spoznali krivim uboja in sodišče ga je obsodilo na 4 leta ječe, poostrene vsako leto na dan uboja s temnico trdim ležiščem in postom. HRVATSKE NOVICE. Strašna povodenj Save. Iz Nove Gradiške poročajo: Od časa okupacije se ne pomni tako velike povodnji Save, kakršna je letos, cela posavina je nepregledno morje, iz katere se vidijo le vrhovi hiš in dreves. Šole s zaprte. Ljudje se morajo posluževati čolnov. Na pomoč je poslanih devet velikih ladij. Zakaj toži državno pravdništvo poslanca Vinkoviča, Harambašiča in tu škana radi veleizdaje? V seji hrvats-kega sabora je 'govoril Starčevičanec Tomac, ki je v svojem govoru ljuto napadal Srbe in reško resolucijo. Dr. Božo Vinkovič je klical: “Mi hočemo da pade dualizem, mi hočemo, da pogine monarhija; zato bodemo podpirali Madjare proti vsakemu, ako treba tudi proti kralju. To je infamno kako postopa država proti nam! ’ ’ Dr. Harambašič je zaklical: “Ta država je pravi monstrum!” Dr. Vinkovič: “Ta država je beštija.” Poslanec Tuškan se je pridružil Vinkovičevi izjavi. — Ta dogodek v saboru je dal državnemu pravdništvu substrakt za obtožbo radi veleizdaje. BALKANSKE NOVICE. Napad na ruskega konzula. Prizren 7. dec. Albanec Mahmed Sinan je poizkusil napad na ruskega konzula Tuholko, a konzulatni kavasi so napad preprečili. Konzul ni poškodovan Napadalec je pa ranil policista Ra-miza. Oboroženi Albanci so povzročili nemire pred konzulovim stanovanjem. Napadalec je prijet. Belgrad. Albanci so zopet prekoračili srbsko mejo, a so bili z izgubami vrženi nazaj. — Turki so uničili bolgarske čete v Drnovci. Jugoslovanska ideja v Belgradu je padla na rodovitna tla. To niti čudno ni, ker se je tukaj tudi rodila, vsaj Dr. E. C. COELINS MEDICAL INSTITUTE, j *140 West 34th Street,* NEW YORI M Potem smete biti z mirno dušo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. Zavod Dr. E. C. Collins-a je otvorjen od 10 ure dopoldne do 5. popoldne. zadnji jrgoslov. pokre ki je zasnovan na širši podlagi, kakor navadno, se je začel v Srbiji. Sedaj nameravajo vstanoviti v Belgradu jugoslovansko čitalnico, v kateri bi stali občinstvu na razpolago brezplačno vsi jugoslov. književni in večina političnih ter stro kovnih listov. Ideja je zlata vredna. Sicer je to še vedno ideja ali jaz ki inicijatorje dobro poznam kot ljudi, ki nimajo samo dosti navdušenja, nego tudi v dovoljni meri jeklene volje za delo, trdno verujem, da se ideja v kratkem realizira. Potreba take čitalnice je evidentna Ona bo izborno služila medsebojnemu spoznavanju, posebno ako se slične čitalnice ustanovijo tudi v Ljubljani, Zagrebu in Sofiji, a pozneje tudi v drugih večjih jugoslov. mestih. Od navdušenja kričanja o potrebi jugoslov. zajednice smo postali že hripavi treba nam je, da tudi roke postanejo žuljave od dela! S kričanjem smo na še skupne sovražnike samo plašili, a z delom jih bomo ubijali. Moja želja je, da bi mogel v kratkem poročati o otvoritvi jugoslovanske čitalnice v Belgradu, in upam, da ne bom dolgo čakal. Bolgarska vlada je občeznano pro-tinarodna, v prvi vrsti njen knez-tu-jinee sam. Kako slabo pojmi ta vlada nalogo Jugoslovanstva na Balkanu je pokazal zopet minole dni, ko je baš ob času k se je vršil v Belgradu jugoslovanski književniški in časnikarski kongres, dala slaviti zmago Bolgarov nad Srbi pri Slivnici. Kakor bi bila hotela pokazati, da je protivna spO' razumu s Srbi, je proslavljala dan, ko se je pri Slivnici prelivala bratska kri. Namesto da se stidi ves slovanski jug onih žalostnih dni, ko je pozdravljal brat brata z morilnim zrnom, se priredi še slavnost v spomin tega ža-ostnega dne. Veselo pri tem je edino, da je bolgarska javnost, družba obsodila to dejanje. RAZNOTEROSTI. Zaprli so v Solnogradu tovarnarja Koniga in njegovo ženo, ki sta najela )ar mož, da umore očeta tovarnarjeve žene, graščaka Schmidgruberja. Brzovlak je skočil s tira med Mo guneem in Metzem. Osem oseb je nevarno ranjenih. Velika tatvina se je izvršila v Šopi-o nu v stanovanju princa Schaumburg-Lippe zeta danskega prestolonaslednika. Ukradenih je mnogo dragocenosti, med njimi dve zlati kroni. Zadavil je svojega osemletnega 0-troka na Dunaju delavec Jožef Won-dra. Izjavil je, da je storil to vsled tega, ker ni mogel dobiti dela. Hotel je tudi sebe obesiti, a vrv se mu je dvakrat utrgala. Splošna in enaka volilna pravica v jTtaljanskem drž. zboru. Italjanska zbornica je vzela na znanje predlog, o splošni volilni pravici, po katerem naj bi volili tudi analfabeti ženske in tuji podaniki Italjani, ki stanujejo v Italiji. Spijonska afera. V Rimu je prijet zaradi veleizdaje poštni uradnik Mon-tenegro, ker je prodal važne vojne načrte. Ljubavna tragedija. V Mitroviči se je zastrupil v družbi svoje ljubimke ojaški zdravnik dr. Oskar Liska. Zdravnik je umrl dekle živi. Dva trgovska pomočnika zgorela, prodajalni Oskarja Kleina v Te-mešvaru je nastal ogenj in uničil vso hišo. Dva pomočnika sta zgorela. Henrik Senkiewicz na poti v Stok-holm. Iz Lvova poroočajo, da je odpotoval Henrik Sienkiewiez v Stok-holm, kjer mu bo izročil kralj Oskar noblovo ustanovo. Učitelji ustavili pouk. Učitelji Goel Učitelji ustavili pouk Učitelji Gol niczbanyaersbe drž. obrtne šole so z ozrom na draginjo zahtevali zvišenje plač. Ker ni bilo prošnji ugodeno, so ustavili učitelji pouk. Influenca. Na Angleškem se pojavlja influenca v novi obliki. Bolniku se samo nekoliko zviša temperatura, a to pa trpi grozne živčne bolečine. Za vsebino objav ali inseratov ni uredništvo, niti upravništvo lista odgovorno. VABILO na prvo veliko ZABAVNO IN PLESNO VESELICO, rt ero priredita skupno Kranjsko slov. podp. družtvo sv. Cirila in Metoda in Slov. delavsko pevsko družtvo Bled dne 30. decembra 1905 v Hrvatskej dvorani na 7. ulici v Cambria Citv. Pa. Skupna odbora si prizadevata, da najboljše zadovoljita cenjene nam goste. Pevsko družtvo “Bled” bode razveseljevalo rojake s prekrasnimi slovenskimi pesmicami pod vodstvom g. Petra Srnovršnika se bodo pele lastopne: 1. “Slovenec sem”, dr. Gustav Ipavec. 2. “Zvezda”, dr. Gustav Ipavec, 3. “Mili kraj”, Anton Nedved. 4. “Potrled v nedolžno oko”, P, Hugoiin Sattner. 5. “Jadransko morje”, Anton Haj-drih. Tem potom najvljudneje vabimo rojake Slovence, brate Hrvate, kakor t-udi cenjene rojakinje iz okolice, da nas izvolijo mnogoštevilno počastiti svojo navzočnostjo, da tako skupno praznujemo zadnji dan tekočega leta in pokažemo drugim narodom, da tako mi zamoremo nekaj, če. složno delujemo. Začetek ob %7. uri zvečer. Vstopnina 25e. Dame vstopnine proste. Za okusen luneh in izvrstno godbo poskrbi ODBOR. (23-27—12) NARAVNA GALIF0BN1JSKA VINA NA PRODAJ. Dobro črno tn belo vino od 35 do 45 centov galona. Staro belo ali črno vino to centov galona. Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Orožnik od $2.25 do $2.75 golona. Sllvovlcapo $3 galona Pri večjem noročilu dam popust. Spoštovanjem v Stefan Jakše, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., Cal. Ako hoćeš dobro postrežbo z mesom in grocerijo, Ave., mpirnuf. nuji», ..... la vendar! Filip prijatelju Bogomilu. (Nadaljevanje.) Tedaj pa je bilo že tako temno, da so se komaj razločile reči v cerkvi. 1’red oltarjem na vsaki strani pri zidu sta stali leseni klopici, ki so jili pristavljali k oltarju, če je blo treba sveče prižgati ali svetilnico. Na eno je bila že Angelika sedla, drugo pa jo meni pokazala. “Tako bodeva prenočila, gospod profesor!” “Tako ločena. In čemu ne oba na eni in isti strani1?” sem vprašal mehko, ‘ ‘ čemu ne smem biti pri vas, Angelika ? ’ ’ Ali ji je tedaj kri zalila obrazek, ne vem. Meni je pač zakipela iz srca, ker tako še nisem nikdar govoril — govoril ženski. Urno je vstala, molčala nekaj casa, potem pa mi podala mehko ročico ter dejala tiho: “Bolje tako! Lahko noč, gospod profesor!” In ta ročica prijatelj, se je malo tresla, ko je bila dejana v mojo. “Lahko noč!” Samoten ali vendar srečen sem od-lazil na svoje mesto, na dolgočasno klop. Srečen, ker ročica — se ji je tresla. Tihota je nastala. Zunaj pa je bil dež popolnoma pojenjal. Naslonil sem glavo na steno in se vtopil v prečudno sladke misli. In mislil sem na Angeliko, in mislil in mislil. Zakonski mučeniki in opominje-vanja njihova so zopet stopila pred me. Morda so vendar resnico govorili! In moje samotno stanovanje v mestu! Sedaj se mi je v istini žalostno tožno dozdevalo. Oženim naj se — in jaz! Angelika ? In vendar — tako bi se hotel ženiti! V tej temoti in tihoti so se mi prebudili vsi občutki mojega srca, in vse sile so me vlekle tja — k nji, kteri se je tresla ročica. “Angelika,” sem dejal, “tu je zopet rešilna misel, rešeni smo! ’ ’ “No, povejte, kako?” “Na oltarju so sveče! Da na to nismo mislili! Prižgem jih, da bodo okna cerkvena razsvetljena. Po pogorju ljudje še ne spe. Luč v cerkvi se bode opazila, in mislilo se bode, da so tatovi v nji. In prihrumele bodo množice s koli in orožjem ter nas oprostile!” “Tatovi, pravite? Pa kaj bi tatovi ukrali tu notri!” “Ali vendar poskusim in prižgem sveče!’’ “Le prižgite, ali glejte, da mi ne prebudite Klare ! ’ ’ In takoj sem se do oltarja pritipal ter jemal v roko svečo za svečo. Ali Bog naj kaznuje te zvite gorjance! Še malovrednih sveč ne privoščijo tatovom, ki bi ravno tu sem zašli! “Angelika,” sem zdihnil, “sveče — so lesene, ponarejene!” Dekle se je lahno zasmejalo.. “Nikari se ne smejte, gospodična! Ta ideja bi nas bila rešila!” In z žalostjo v duši sem se povrnil na svojo klop. Ali ti ne veš, kako dolgočasno je sedeti tako v tihoti in temi ! “Angelika,” sem pričel zopet razgovor, “ali ne smem priti na Vašo stran?” “Čemu, gospod profesor?” “Govoril bi rad z Vami!” “I, ali tam ne morete?” ‘ ‘ Klara se prebudi! ’ ’ “Ni verjetno; govorite pa bolj tiho!” “Angelika, oj Vi hočete z mano govoriti, to je!” To sem govoril tako tožno, da se je dekle moralo smejati. (Ti pa vidiš, kak otrok postane časih odrasel človek !) Dobrovoljno je rekla: “Sedaj naj le molim večerno molitev, potem pa govoriva, kolikor bodete hoteli, gospod profesr!” In zopet sem moral molčati molčati v tihoti in temi. Ali ko se njena molitev le ni hotela končati, sem moral zopet sam začeti. “Angelika,” zdihnem šepetaje. A vendar je čula. “Gospod profesor?” “Ali še molite, gospodična?” “Ne več.” “In kako, da molčite?” “Čakala sem, da bi Vi začeli!” “Angelika, ali sedaj tudi še ne smem priti na Vašo stran?” “In čemu sedaj?” ‘ ‘ Sedaj ? Sedaj ! — glejte — strah me je tako v temi in samoti. Zunaj je pokopališče, Angelika! ’ ’ Glasno se mi je zasmejala. Tedaj pa so se hipoma pretrgali oblaki na nebu — in jasna luna je posvetila skozi okna, tako da mi tudi ‘strah’ ni ničesar koristil. Na svojem mestu sem moral ostati. Ali česar mi moje cliplo-matične moči niso mogle prinesti, do tega mi je pomagala dobrodejna u-soda. In prav živo mi je pred očmi, kako se je vse pripetilo. Dokle je slonelo ob zidu, prekrasno v mesečnem svitu. Tedaj pa je nekje izza oltarja prihitela, ne prevelika, očitovidno sestradana — pogorska podganica. Neestetična živalca, opazivši dekletovo obleko, — meneč da bo kaj jesti — je takoj švignila proti nji — in drugo si lahko misliš. Angelika je trepetaje in z vzklikom prihitela k meni! Prebivalka podzemeljska pa se je tudi boječe izgubila nekje v zidovih. Ali Angelika je bila pri meni. Hitel sem po njeno klop, da je sela tik mene. Bila je vsa bleda in prestrašena. Tudi mene je prevzela tesnost, da sem bil kot otrok, in da nisem vedel kaj početi. In ona je tiho sedela in njen obrazek je bil resen. Ni se upala povzdigniti oči. (To vse sem opazil, ker sva sedela v svitu.) Bil pa sem vendar neizrečeno srečen, da še nikdar ne v življenju Tilko. Pozabljeni so bili vsi dobri naklepi: Tacitus, Tukidides in klasična filologija vsa. In razkipela je ta sreča in napolnila srce tako, da v tej samoti nisem videl ničesar, kakor le njo, ki je sedela tik mene. Takoj sem sklenil, da ji moram povedati, vse povedati. Ali kako ? Molče gotovo ne. “Angelika!” sem zdihnil po stari svoji navadi ter kakor po naključju prijel za njeno roko. Odgovorila ni, samo pogled, proseč in mil, je obrnila proti meni — in takoj mi je zamrla beseda, že skoraj izgovorjena. Končno pa stvar vendar ni smela tako ostati! (Sedaj se samemu sebi čudim, da sem imel tedaj toliko poguma.) “Ali ne greva malo po cerkvi!” sem prosil potem. In tak izprehod je bil res vabilen. Skozi okna, kakor veš, je luna vsipala svoje žarke ter prijazno razsvetljevala cerkveni prostor. Molče je vstala in pustila, da sem jo peljal po cerkvi. Njene roke pa nisem pustil ne za trenotje iz svoje. Tako sem jo vodil nekaj časa, potem pa obstal pri steni. Skozi nasprotno okno pa sva zrla na jasno nebo. In hotel sem govoriti — ali besede, primerne besede dobiti nisem mogel. “Angelika, ali vidite, kako prekrasno luna sije?” Tudi na to duhovito vprašanje nisem dobil odgovora, ali smejala se pa tudi ni. Zopet sem zrl na jasno nebo, potem pa obrnil pogled na njo, ki je v prečudni deviški milobi trepetala poleg mene. “Angelika—ali Vas smem ljubiti?’ Beseda je bila izpregovorjena! Iz trgala mi je roko, in kakor kamenita podoba stala trenotek, komaj treno tek pred mano. “Tiho, tiho!” je ihtela —- in mahom mi položila roke okrog vratu ter skrila obraz na moje prsi. Prijatelj, sedaj si pa lahko misliš, da ji nisem pustil tako glavice, in da sem poljubil rdeče ji lice. Kdo bi ne bil?! Ali tedaj pa se je začula govorica iz dalje, in ljudje so prihajali. Kakor plaha srna je odskočila in — zardela kot rožni cvet obstala sredi cerkve. V vratih je zarožljal ključ; odprlo se je in množica je prišla v cerkev. Prvi je vstopil gospod Zlatar, potem mladi kaplan in še druzih mnogo. “Uboga Angelika!” vzklikne Zlatar. Ona pa je hitela k njemu, ga objela in v objemu se razjokala. Jaz pa sem vedel, da so kipele te solze iz prepolnega srca in da so tekle morda — za me. Vsaj tedaj sem menil tako! — Danes končam. Spomini so me preobdali. Ali kmalu, prav kmalu bodem iskal zopet — tolažbe pri tebi. Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI S50R0” v čutil sem, kako me stavi ta človek v senco, in kako sem njemu nasproti neokreten. (Dalje prihodnjič.) Pain Expelía kot najboljši lek zoper i PvEUMAT IZm, ( POKOSTinCG, i PODACtEG itd. in razil e, reu matične j 3 neprilike. S‘.ne : 2Jct. in 30ct. v v.“"h levantar j ali pri p F. At Richter & Go. á 213 Pearl Street, New York. CUNARD LINE PARISIKÏ PLJUJEJO MEO USTOM, REKO IH NEW TORKOM. Rojaki naročajte se na “Glaa Na roda”, največji In najcenejši dnevnik Filip prijatelju Bogomilu (dva dni pozneje). Prijatelj, danes si želim, da bi bil že davno izginil čez gore, in da bi ne bil nikdar prišel tu sem. Da nisem odpotoval takoj, videč te tujce pri sebi! Naj bi bili sami s sabo živeli ta čas! Igrali so z mano, kakor s slabo igračo. Ti zlati lasje! Čemu je prišla tu sem, in kako da še ostane ? Ali me hoče morda videti ponižanega, da bi zdihoval kakor pastir v idilah? Pa motila se bode, prav gotovo motila! Sanje so bile kakor megle legle mi nad srce. Ali megle bodo izginile, in zopet bo solnce sijalo! Čemu pa sem se neki vtikal v to romantiko, čemu pozabil, da je ženska slaboten trs, katerega omaja vsaka sapica? Sedaj se pokorim. Pisal sem ti že, kako je bila prišla množica v pogorsko cerkvico. S Zlatarjem in mladim kaplanom pa je bila prišla tedaj še druga oseba. Komaj je bil prvi vibar potihnil ter si Angelika obrisala solze, je stopil iz množice visok, gosposko opravljen človek. Do tedaj je bil ostal v ozadju. Angelika pa mu je od radosti vzkliknila nasproti ter bila v hipu pri njem. “Oton, ti si!” Podala sta si roke in on jo- je poljubil, vpričo mene poljubil. In to vse sem moral s hladno krvjo gledati, jaz, ki sem jo ravnokar še imel na svojih prsih, trepetajočo in koprnečo. Ali bila je igra, samo neusmiljena igra! V duši pa sem občutil bolest, do tedaj še nepoznano. In hipoma me je napolnila zavest, da moram sovražiti tega človeka, ki se je vrinil tu sem. Oton Priesen! Tako se imenuje. Bil je mož tiste Zlatarjeve hčere, ki je pred nekoliko leti umrla. Klarin oče torej in vdovec. Še v cerkvici so me seznanili ž njim. Bi-ez vsake tesnosti mi je podal roko ter me z zvonečim svojim glasom pozdravil. Potem pa, ko smo se odpravljali, je prevzel takoj vodstvo — in s kako spretnostjo! A ves čas je govoril samo z Angeliko, in vsako besedo je obračal le proti nji. Ta pa je bila vsa prerojena in vesela. Zopet se je radostno smejala. (ffl Čast mi je naznaniti slavnemu Ir •občinstvu v Cliicagi, Hi., kakor P tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni 9 saloon pri “Triglavu”, 617 S. Center Ave., Chicago, 111., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas« pivo, izvrstni v» injkey. U&jboijA vina in dišeče smodke sc pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk, se priporoča * Mohor Mladič, ® 617 So. Center Ave., Chicago, 111. JARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR Aj KROVU ZA ŠETANJU2 POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA odpluje iz New Yorka dne 19. decembra, odpluje iz New Yorka dne 9. ja-rmvarija 1906. odpluje iz New Yorkn dne 16. januvarija. ULTO'NJA, SLAVONIA in P ANN ONI A so parniki na dva vi Saka Ti parniiri so napravljen' po najnovojšem kroju in zelo priklad» sa tretji razrecL JEDILA er» uobra in potnikom trikrat na da» p* »’zi postrežena Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentja in le Gunard Steamship Co., Lió., 88 Broadwif, Bew Isrk 126 State St,*, Boston 0y Dearborn stM) đhioage. » JOHN KRACKER. ÍYíiSt St. Plan St., Priporo?» rojakom svoja ievrstn» VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord), prodajan po 50c galono; belo vino (Catawba), po 70c galono. Najmanjše naročilo za vino JE 50 GALON. BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13. TROPINOVEC $2.60 galona. OROŽNIK $2.75 ga Iona. — Najmanje posode za žganj* so 4Yz galone. Sfe&s&taB J® ¿«Mi. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER 1189 8t. Clair St., Cleveland. Ohio. Pojdite k najbližnjem agentu po vožnje listke via The GreatWabash železnice» Vozovi za turiste ali isletaike vea> torek, četrtek in sobot« s uborni? vlakom “OONTOTNTAL UJOT3SP”, kteri «stavi Boston, Mas«, ob 1. ®r: popoludne in je v zveri »tega dni popcludne v Rotterdam Junction “Continental Limited” iz New Yer k*. Vozovi • kosssotnim! »tvarjajažiss se stoli prosti. VSTAVI SE V NIAGARA FALL» Krasni komfortni vlaki v Detroit Chicago, St. Louis, Kansas City L Omaha. Direktna zveza s Texasom Mexico, Colorado, Los Angele». Sar Francisco, Portland, Tacoma in vs* mi točkami onstran srednjega pele dnevnika. Informacije glede rožrjik cm oskrbljeni» Pullmanovik iu turist, škik vagonov dobiti je pri H. B. McCLELLAN, G. 1. A.. 3*7 Broadway, New Tort J. E. BARRY, agent sa turfs«., .79 Washington fit.. Boston, Kw Skušnja učil Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem ZDRAVILNO GRENKO VINO po najboljšem navodilu, iz najbolj« (’ ših rož in korenin, ki jih je dobiti v }; Evropi in Ameriki, *er iz finega, naravnega vina. Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno. Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapadnih držav Severne Amerike. V obilna naročila se priporoča .JOJSIF» RUSI», jfi 324 South Santa Fe Ave., Paebhi. Č ilo g»sS>iS3e»Sxsx£a5gxs; ♦ t f S 1 Nižje poapissma pripor©-čam potujočim Slovencem m Hrvatom svoj.......... SALOON -" "vr>- » HtiMuy ureenwior, • . ISE3W YORK „ o v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajni» iz» vrstne smodke.,».,. .. Srnam vedno pripravljen dober prigrizek. “otcjoči Slovenci in Hrvatje dobč. .L........... stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postre Žba solidna.,............ Za obilen poaet se priporoča FRIDA VON45 KROGE 107-109 Greeawkb Street, New York. RED STAR LINE Prakoniorska ^arohrodna (iružisa „Rude5a zvezda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkoui in Antwerpenons * * * * * * 4* * Philadelphia In Aniwerpenom •»a;.» « ffrsvsla potaik® » sledečimi postnimi parniki ; Vi DEMO iva «ijaka IW len. ZEELAND..........;:ao5 ton. KROONLAND........12780 ton FINNLAND.........12780 ton. Pri cenah za medkrovje so vpoštete v s® potrebščine, dobre, hrana, najboljša postrežba. Pot čez_ Antwerpen je jedna najkrajših in najprijetnejših za potnike I* als v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo hs druge dele Avstrije. I» INE3W YORK A cdpljujeio parniki vsako soboto od 10:30 ur’ dopo» ludne od pomola štev. 14 ob vznožju Fulton Street. — Iz PHILAÛÇL» P>HIdE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washington Street. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov se je obrniti na: Velika zaloga vina in žganja Matija Qrili,‘ Prodaja belo vino po 70c ga’Ion .n črno „ „ 5Uo ., Drožnik 4 grilono za...8! 1.00 Brinjevec 1” steklenk: za £12.00 ali 4 gal), (sodček) za.$10.00 2a ofc>iImo nairoöilo se priporoča Ma förillv 1548 St. Clair St. CLEVELAND. O. Rojakom USE1“p- naznanjam, da j., za tamošnji okraj moj edini pooblaščeni zastopnik za vse posle ‘ JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alleys Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od ¿7. do ¿8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer. Rojakom ga toplo priporočam. Frank Sakser. C HimO-AIERICil Ml 1 Regularni potni parniki “FRANCESCA” odpluje ou. oecembra. “SOFIA HOHENBERQ” odpluje 13. jan. “GERTV odpluje 27. jan. “GEORGIA” odpluje 3. feb. vozijo med ¡New Yor*k o m, Tretom In Reko. VA Z N O «&• =U) Slika predstavlja uro za gospode z zlatom prevlečeno in dvojnimi pokrovi, velikost IG”, in je jamčena za 20 let. Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka EIgin ali Springfield na IS kamnov. Blago se pošilja na zahtevo \n stane sedaj samo $13.00. «#» Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem Jacob