Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177
PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir 40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
i
UH
Leto XXXVII. - Štev. 45 (1876)
Gorica - četrtek, 21. novembra 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Kristus Kruli in nieuovo kraljestvo Rekord Gw™siewe viade 0 protislovenski
Zadnjo nedeljo cerkvenega leta slavimo praznik Kristusa Kralja. Saj so mu na križ pribili napis: INRI, Iesus Nazarenus Rex Iudeorum. Pilat je s tem hotel Jezusa osmešiti, toda nehote je izpovedal Veliko resnico, da je Kristus kralj. Toda dejal je Kristus: »Moje kraljestvo ni od tega sveta.« To se pravi, da ni takšno kot so ostala kraljestva in države na svetu; je kraljestvo, vendar različno od drugih svetnih kraljestev in vladavin.
CERKEV JE BOŽJE KRALJESTVO NA ZEMLJI Iz razodetja in nauka Cerkve vemo, da se Kristusovo kraljestvo začenja na zemlji in nadaljuje ter dovršuje v nebesih. Ali kot se izraža zadnji koncil: »Cerkev je na zemlji kal in začetek Kristusovega božjega kraljestva. Med tem pa ko po-(eshatološkem) božjem kraljestvu in z vsemi močmi upa in želi biti zedinjena s svojim Kraljem v slavi« (GS 5).
Cerkev »polagoma raste«. Zgodovina priča, da je to res; Cerkev se je polagoma razvijala, število njenih članov se je postopoma množilo. Tako je bilo vsaj do danes. Zlasti Evropa je postala krščanska. Danes pa tožimo o »razkristjanjeni« Evropi, oziroma bolje o laiciziranem svetu. Kaj se je zgodilo?
KAKO SE JE POKRISTJANILA EVROPA Ce pogledamo, kako se je Evropa pokristjanila, ugotovimo dejstvo, da se je to. zgodilo ne samo v moči evangelija, temveč tudi po prizadevanju oblastnikov. Naj pojasnim.
Ob zmagi cesarja Konstantina Velikega nad cesarjem Maksencijem leta 313 je bilo v rimskem cesarstvu približno 18 % kristjanov. Tako je izračunal naš profesor cerkvene zgodovine na Gregoriani v Rimu. Za časa cesarja Konstantina pa je število kristjanov začelo neverjetno rasti; razlog: cesar Konstantin je Cerkev podpiral ne samo moralno, temveč tudi gmotno. Stroške za prvi vesoljni cerkveni zbor v Niceji je nosila cesarska blagajna. Prve bazilike v Rimu je dal zgraditi Konsatntin.
Toda vemo, da mogočniki tega sveta ne dajejo denarja zgolj v dobre namene, ampak iščejo svoje koristi. Tako so tudi cesar Konstantin in še bolj njegovi nasledniki podpirali Cerkev, toda želeli so imeti njeno podporo. Še več, kmalu so se začeli vtikati v izrazito cerkvene zadeve kot zaščitniki Cerkve: hoteli so odstavljati in nameščati škofe, sklicevati koncile, določati verske resnice in podobno. Državna oblast je podpirala Cerkev, toda od nje je pričakovala oporo svoji oblasti. Državljani so to videli in zato so se trumoma dajali krščevati.' zgled vladarjev je povlekel za seboj ljudstvo.
Ta pojav spremlja celoten srednji vek v Evropi. Ljudstva so se pokristjanila, ko so se pokristjanili knezi in vladarji. To velja za vse narode v Evropi. Letos se spominjamo knezov Koclja in Rastl-slava in kako sta podpirala delo svetih bratov. Kmalu bomo obhajali tisočletnico pokristjanjenja Ukrajincev. Zgodovina ve povedati, da so takrat na knezovo povelje pognali ljudi v Dnjeper in jih kar masovno krstili. Kratko: Evropa se je v srednjem veku pokristjanila tudi zato, ker so pokristjanjevanje podpirali knezi in kralji. Povezanost med Cerkvijo in svetno oblastjo je ostala trajna povsod v Evropi do francoske revolucije.
NOVA ZAMISEL ODNOSOV MED CERKVIJO IN DRŽAVO Glede odnosov med Cerkvijo in državo so bile do francoske revolucije izjema angleške kolonije v Severni Ameriki. V te tedaj zelo redko naseljene pokrajine so se izseljevali številni ljudje iz Evrope, ki so iskali tudi versko svobodo, saj so v Evropi preganjali državljane tako protestantski kot katoliški vladarji, če so bili drugačne vere kot oni. Tu, v poznejših Združenih državah Amerike je vzniknila zamisel o svobodni Cerkvi v svobodni državi.
To novo naziranje je pozneje našlo svoj
izraz v ustavi ZDA. Ta ustava določa, da so sodržavljani prosti in svobodni v svoji veroizpovedi, da se verske skupnosti lahko svobodno organizirajo in delujejo; država jih pri tem ne ovira pa tudi ne podpira. Državna oblast torej nobene veroizpovedi ne podpira, a tudi nobene ne ovira: pravimo, da je država laična.
Naš profesor cerkvene zgodovine p. Lei-ber nam je že pred 50 leti napovedal, da bo šel razvoj odnosov med Cerkvijo in državo v smeri, ki jo je začrtala ustava ZDA. Imel je prav. V tem stoletju so drug za drugim izginili številni »katoliški« vladarji (avstrijski cesar, španski kralj in drugi). Izbrisal se je seznam »katoliških« držav. Revolucije ali vojne so to opravile. Tudi papež se je sprijaznil z dejstvom, da ni več sveten vladar. Nastale so demokratične države pluralističnega tipa, ki se v svojih ustavah ne sklicujejo več na Boga, temveč na ljudstvo, zagotavljajo pa, podobno kot ustava ZDA, svobodo vere in verske dejavnosti. Pred zakonom so vse vere enakopravne in ni več »državne« vere.
DRŽAVA IN CERKEV STA NEODVISNI IN AVTONOMNI
Pred zadnjim koncilom je bilo slišati in brati zahtevo, naj se Cerkev osvobodi »zlatih verig« cesarja Konstantina, to se pravi, naj se osvobodi povezanosti z državno oblastjo in zaživi svoje lastno svobodno življenje. Janez XXIII., ki je sklical koncil, je poudarjal »znamenja časov« ter »aggiomamento«. Cerkev naj se zave zgodovinskih razmer in prilik, v katerih živi, in naj temu primerno prilagodi svoje življenje in delovanje.
Koncilski očetje so to razumeli; med drugim so razumeli tudi, da so Konstantinovi oz. srednjeveški časi zatonili za vedno. V tem oziru je značilna izjava koncila: »Državna skupnost in Cerkev sta na lastnem področju druga od druge neodvisni in avtonomni« (GS 76). Kajti »Cerkev po svojem poslanstvu in svoji naravi ni vezana na nobeno posebno obliko človeške kulture ali na kak politični, gospodarski ali socialni red« (GS 42). Od svetnih skupnosti (držav) zahteva in pričakuje Cerkev zase »takšno svobodo delovanja, kolikršno zahteva skrb za zveličanje ljudi« (DH 13). Katoliška Cerkev se je s tem na zadnjem koncilu odrekla vsakršni direktni povezanosti z državno oblastjo: zahteva le potrebno svobodo.
PRENOVLJENI ODNOSI MED CERKVIJO IN DRŽAVO V ITALIJI
To je novi položaj Cerkve in katoličanov v zahodnih demokracijah pluralističnega tipa. V zadnjem konkordatu je bilo omenjeno načelo, sprejeto tudi v Italiji, saj 1. člen konkordata pravi: »Italijanska republika in Sv. sedež znova potrjujeta, da sta država in katoliška Cerkev, vsaka v svojem redu, neodvisni in avtonomni. Obe strani se zavezujeta, da bosta v medsebojnih odnosih spoštovali omenjeno načelo in da bosta skupno delali za napredek človeka in skupni blagor države.«
Katoliška Cerkev v Italiji je torej s konkordatom sprejela načelo II. vatikanskega koncila o odnosih med Cerkvijo in državo. Prilagodila se je italijanski pluralistični družbi. Posledice te odločitve bodo pa daljnosežne za Cerkev oz. za verne državljane italijanske republike.
K. HUMAR
V petek 15. novembra je Craxijeva vlada doživela 834 dni življenja. Z drugimi besedami: postala je vlada, ki je v povojni Italiji najdlje na oblasti. Do sedaj je ta »rekord« imela tretja Morava vlada (1966-1968): 833 dni.
Kaj naj rečemo o teh Craxijevih dneh? Najprej, da se je prepiral ves čas vladanja z vsemi. Najprej s parlamentom, ki ga je svoj čas označil za »hlev volov«, kjer poslanci puščajo važne stvari ob strani, bavijo pa se »z drobovjem piščancev«. Prepiral se je nato s Pertinijem, ko je slednji obsodili srečanje ministra De Mi-chelisa s teroristom Scalzonejem v Parizu. Vsalk njegov nastop v parlamentu je razburil duhove: če ne komunistov, pa njegove zaveznike. Zadeva z ugrabljeno ladjo »A. Lauro« je vsem še v svežem spominu. V nastopnem programskem govoru je zavrgel it. i. »ustavni lok«, saj je izjavili, da je tudi desničarska stranka MSI lahko državotvorna.
Komuniste je pogosto brutalno napadel; ostro obsodil njih zadržanje glede Afganistana; zadnje čase pa jim spet pome-žikuje. S tem, da je zmagal na referendumu o življenjskih stroških, je dokazal, da komunistični glasovi niso nujno potrebni; prav tako ne (levičarskega sindikata CGIL, ko je treba sprejeti odločitev na družbenem področju. Zlomil je s tem monopol komunistov, ki so bili prepričani, da se brez njih ne more sprejeti nobe-
nega zadevnega gospodarskega sklepa.
S tem, da se je povezal z DC, je odvzel laičnim strankam PRI, PSDI in PLI njihov dosedanji posredovalni pomen in težo. Ni naključno, da so prav v njegovem času liberalci in socialdemokrati zamenjali svojega glavnega tajnika, republikanski tajnik Spadolini pa je zadnje čase zaradi nepotrebne vladne krize precej izgubil na ugledu.
Najbolj pa 'je postal Craxi sporna osebnost v vodenju zunanje politike do Bližnjega vzhoda, arabskih držav in Palestincev. V ozadju vsega je sicer Andreotti, a on je očitno osvojil njegova stališča in jih brezobzirno uveljavlja. V sporu glede zajetega palestinskega voditelja Abu Aba-sa je zavihtel proti ZDA zastavo narodnega ponosa in samostojnosti ter si požel pohvalo komunistov in fašistov. Je to v 'liniji socialistične kulture: rada bi bila v skladu s težnjami ljudskih množic, obenem pa nacionalistična. Istočasno pa zastopa Craxi pragmatična stališča, tj. stališča prilagodljivosti in trenutnih interesov. Zato se ogreva za podporo arabskim državam, kamor gre 14% celotnega italijanskega izvoza. Ni naključno, da je PSI postala strartka velikih kupčij in da se skuša polastiti gospodarskih centrov.
Torej: 834 dni Craxijeve vlade nosi na sebi marsikatero senco. Vendar pa bi bili nepošteni, če ji ne bi priznali tudi marsikaj svetlega. In rtako mislijo mnogi.
Papež razglasil nove blažene
V nedeljo 17. novembra je sv. oče razglasil za blažene mladega pasionista Pija Campidellija iz bližine Riminija, redovno ustanoviteljico Karolino Gerhardinger, po rodu Nemko in Rebeko Ar-Rayes iz Libanona. Govor je imel v treh jezikih, ki so ga govorili novi blaženi, tj. v italijanščini, nemščini in francoščini. Opozoril je na kreposti, ki so jih oblikovale in kaj imajo povedati današnjemu človeku.
Mladi pasionist Pio Campidelli je umrl star komaj 21 let, ne da bi prišel do mašni-škega posvečenja. Od rane mladosti je hrepenel po duhovništvu, veliko molil in z veselo vdanostjo prenašal zahrbtno bolezen i(j etiko).
Redovna ustanoviteljica notredamk Karolina Gerhandinger je umrla v Nemčiji pri 82 letih. Velika je bila v svoji ljulbezni do ženske mladine in v svojem zaupanju v božjo Previdnost. Tudi blažena Rebeka Ar-Rayes je dosegla starost nad 80 let. Odlikovala se je po vzornem prenašanju bolečin, ki so rjo spremljale drugo polovico življenja. Bila je maronifska redovnica.
Assadija, ki je pri zasliševanju sodeloval s sodniki in marsikaj razkril. Sedaj čaka obtožence še nova sodba zaradi ugrabitve ladje in umora severnoameriškega Juda Klinghoferja.
■ Nobelova nagrajenka za mir m. Terezija je zaprosila kitajsko komunistično vlado, da (bi poslala svoje sestre tudi v to državo, kjer naj bi se pečale z reveži, sirotami in brezdomci. Oblasti pa so ji prošnjo zavrnile z utemeljitvijo, da Kitajska njene dejavnosti ne potrebuje, saj takšnih ljudii na Kitajskem sploh ni!
gonji u Gorici
Svet slovenskih organizacij (SSO) in Teritorialni odbor SKGZ za Goriško sta sestavila izjavo, ki obsoja rušenje kulturnega sožitja med slovensko in italijansko skupnostjo v Gorici. V izjavi je med drugim rečeno:
Goriški Slovenci zavračamo žaljive in primitivne napade znanih krogov, ki s protislovensko gonjo poskušajo zaustaviti demokratične poti za dosego globalne zaščite za italijanske državljane slovenske narodnosti.
Pri tem spominjamo, da nam v okviru demokratične italijanske države ni mogoče pripisati nobenega nasilnega dejanja, čeprav smo bili deležni raznih izzivanj, ustrahovanj in nasilnih dejanj do posameznikov in njihove lastnine; od peklenskih strojev na šolah, razdejanj sedežev, do številnih žaljivih in napadalnih napisov na naših ustanovah.
Menimo, da globalna zaščita za italijanske državljane slovenske narodnosti ne bi smela nobenemu ničesar jemati, ampak kvečjemu prispevati k obogatitvi našega mesta kot tudi dežele Furlanije-]ulijske krajine na kulturnem in jezikovnem področju. Okrepila naj bi sožitje, ki naj temelji na medsebojnem spoštovanju in pripravljenosti za dialog med ljudstvi in kulturami, kar je bilo za Gorico značilno tudi v najtežjih trenutkih. Slovenci na Goriškem, kot sicer tudi drugje v deželi, smo vedno delovali za takšno miroljubno sožitje in tako prispevali k vzpostavitvi dobrososedskih odnosov med Italijo in Jugoslavijo.
Sprejem zakona o globalni zaščiti mora postati dodatna priložnost, da se zagotovi vsem državljanom enake pogoje za izražanje in demokratično udeležbo ter nove možnosti razvoja za kulturno in gospodarsko izmenjavo.
Bilo bi zato zelo priporočljivo, ko bi Italijani, Furlani in Slovenci skupno načrtovali in uresničevali pobude in priložnosti za udejstvovanje stvarne kulture sožitja, ki pa lahko temelji samo na pristnem in poglobljenem medsebojnem spoznavanju.
Poslani	v	imen
Obsojeni ugrabitelji
Sodniki v Genovi so po naglem postopku izrekli sodbo nad petimi Palestinci, ki so ugrabili italijansko potniško ladjo »A. Lauro«. To pot so bili obsojeni le zaradi nezakonitega uvoza orožja v Italijo, njegovega skrivanja in protizakonite rabe. Issa Abas je bil tisti, ki je z
dvema sodelavcema ----- trenutno še na
prostosti — na ladijskem trajektu »Ha-bib« prepeljal iz Tunizije orožje v Italijo. Za to je prejel devet let zapora. Ostali so bili obsojeni, eden na osem let in tri mesece, drugi na sedem let in tri mesece, tretji na šest let in sedem mesecev. Najmanjša kazen — 4 leta — je zadela Al
Pompeji so se ponovili
Po dobrih 1900 letih je v južnoameriški državi Kolumbija prišlo do podobne katastrofe, ki je leta 70 po Kr. zadela mesto Pompeji. Tedaj je ognjeniški prah, ki ga je izbruhnil Vezuv, popolnoma pokril tri mesta ob njegovem vznožju, med njimi PomptJje.
V sredo 13. novembra v popoldanskih urah je enaka usoda zadela tudi mesto Armero s kakimi 25.000 prebivalci, središče pokrajine z nasadi kave in bombaža. Mesto leži 200 km severozahodno od
kolumbijske prestolnice Bogota, ob vznožju 5389 m visokega ognjenika Nevada del Ruiz. Ognjenik že nekaj stoletij ni bil aktiven. Sedaj pa je nenadoma začel bruhati. Žareča lava je v hipu raztalila sneg in led, ki sta pokrivala vrh gore. Nastala je ogromna blatna reka, ki se je s 9ilno brzino spustila po pobočju .ter pokrila mesto Anmero. Težko bo kdaj ugotoviti točno število žrtev, eno pa je gotovo: mesta ni več, njegovih prebivalcev tudi ne. Zginili so pod maso blata.
Na obletnico posvetitve stolne cerkve sv. Justa v Trstu že nekaj let prisostvujemo pomenljivemu obredu. Ob zaključku sv. maše škof v imenu Cerkve slovesno »pošlje« katehete in katehistinje, naj gredo oznanjat Kristusov nauk na župnije, šole in v druge učilnice.
Tudi letos so 5. novembra napolnili stolnico ne samo duhovniki, redovniki in redovnice, temveč tudi mnogo laičnih katehetov in katehistinj. Na oltarju je gorela sveča, simbol vere, ki naj bi jo znali kateheti prižigati najprej v sebi in nato še v drugih. Kako živo je prevzela človeka osvajalna in plemenita učiteljska služba Cerkve, ko je iz vseh src, združenih s krajevnim vodnikom Cerkve, zadonela pesem Kristusu učitelju.
Škof Bellom! je med drugim priporočal, naj se kateheti vedno zavedajo, da učijo v imenu Cerkve. Cerkev bodo gradili samo takrat, ko bodo živo včlenjeni v Kristusa. Delajo naj v tesni povezanosti z duhovniki in krajevno Cerkvijo. Škof je v imenu Kristusa prosil, naj se približajo tudi tistim, ki so od nje oddaljeni, kajti vsi imajo pravico do evangelija. Cerkev gleda z velikim zaupanjem na katehete, zato naj bodo velikodušni posredovalci božje besede. Njihov plamen naj vodi ljudi k svobodi božjih otrok.
VEROUK V NOVIH ČASIH
Radost božjega občestva se je nadaljevala tudi po maši na ploščadi pred stolnico. Vsak je hotel izmenjati nekaj misli s prijatelji, ki so odhajali na različne kraje naše škofije. Slovenci smo čutili, da naši narodni manjšini primanjkuje usposobljenih in zavzetih laičnih katehetov. Saj bomo mogli napredovati v svoji človeški in narodni identiteti samo, če se
bomo poglabljali in rasli predvsem v duhovni in religiozni razsežnosti. Naša kulturna dediščina ima globoke krščanske korenine in tudi današnje kulturno ustvarjanje in družbeno prizadevanje črpa življenjski sok iz krščanskih vrednot.
Verouk je zato nenadomestljiv predmet ne samo v župnijskih učilnicah, temveč tudi na šolah, saj pomaga učencem, da rastejo v vsej človeški polnosti. Brez verouka bi bila vzgoja okrnjena. Kot določajo nove odredbe konkordata, naj bi prišlo danes še bolj do izraza odkritosrčno in svobodno prizadevanje pri odkrivanju resnice. Verouk, ki sloni na Kristusovem veselem oznanilu, ima v sebi vse prVine, da more osmisliti življenje današnjemu človeku ter mu dati novega upanja in zagona pri gradnji boljše človeške skupnosti.
Na šoli vidim verouk v službi človeka in to iz več vidikov: verouk more nuditi kvalitetno kulturno poznanje naše krščanske zgodovine; daje ključ za odkrivanje in razumevanje vrednot, ki so vede ali nevede prisotne v naši sedanji kulturni in družbeni stvarnosti; daje odgovore na bistvene življenjske probleme kot so končni namen življenja, smisel trpljenja in toliko drugih vprašanj, katerih znanost ne zna in ni znala reševati.
Brez krščanskih vzorov, brez posredovanja konkretnega krščanskega izkustva, brez povezave z zakramentalnim življenjem, brez živega utripa Kristusove Cerkve pa tudi verouk na šoli ne bi mogel biti prepričljiv in učinkovit. Kajti krščanstvo ni filozofija, temveč življenje. Zato se kateheti živo zavedajo, da bodo samo v imenu Cerkve mogli vestno opravljati svojo službo.
S.	GABRIJELA KONCILJA
Vzaieno
diso dovoli
Na pobudo Škofijske komisije za mladinsko pastoralo (ŠKMP) se je 16. in 17. novembra na Pomorski postaji v Trstu vršilo zborovanje »Mladi in zaposlitev v Trstu. Stvarnost in perspektive«. Poleg povezave med mladinskimi organizacijami katoličanov v naši škofiji šteje ŠKMP med svojimi nalogami tudi organiziranje podobnih pobud, katere naj bi nudile navedenim skupinam možnost za razmislek in za konkretne posege in pričevanja v družbi. Zborovanje se je pričelo v soboto popoldne z uvodno besedo P. E. Biaginija, predsednika ŠKMP in s pozdravom škofa Bellomija. Velja podčrtati, da je Biagini pozdravil navzoče v italijanskem in slovenskem jeziku: ponovno pričevanje, da tvorimo vsi verniki, ob spoštovanju posameznih raznolikosti, enotno Kristusovo telo — Ceilkev, ki živi v svetu.
Sledili sta predavanji msgr. F. Charrie-ra in dr. N. Tomizze. Prvo predavanje naj bi podalo, kaij Cerkev meni o problemu dela in brezposelnosti. Drugo naj bi pa bilo bolj tehnične narave in naj bi pokazalo navzočim, seveda iz zornega kota strokovnjaka, stanje zaposlitve v državi in v naišem okolju. Kljub temu, da je bilo drugo predavanje bogato na podatkih in zelo realistično in da nam je dalo jasno sliko današnje poindustrijske dobe in nekaterih možnih rešitev za odpravo brezposelnosti, posebno mladinske, bi se raje ustavil pri prvem predavanju.
Msgr. Charrier je pomožni škof v Sieni, je pa tudi predsednik Komisije za delavski svet pri Italijanski škofovski konferenci. In prav zaradi tega ga je ŠKMP povabila na zborovanje. Njegovo pričevanje je bilo pogumno in istočasno podano na zelo skromen način, vsekakor prežeto z evangeljskim duhom.
PoindustrijSka doba terja od nas veliko pozornosti. Stare rešitve niso več učinkovite in v predmestjih velikih italijanskih industrijskih mest se znova pojavljata uboštvo in lakota. Problem brezposelnosti postane zavoljo tega moralne narave in predstavlja vsekakor tragedijo za človeka, ki ga doživlja. Pridejo tako na dan razna protislovja, ki so značilna za našo družbo: 2.600.000 brezposelnih in samo en milijon razpoložljivih mest; mladi, ki ne dobijo dela in zaposleni ljudje, ki imajo po dve ali tri službe, v glavnem »na črno«; pripravljeni strokovnjaki in velike mase neizobraženih ljudi, ki so istočasno brez dela in zato vedno bolj na robu družbe. Razlogi za to stanje tičijo tudi v svetovni krizi, toda ne vse nakazane rešitve odgovarjajo krščanskemu duhu.
Spomniti se moramo tudi, kar pravi sv. oče v encikliki »Laborem exercens«. Človeško delo je tisto, ki svet ustvarja, ker človek je bil od Stvarnika poverjen, da bi svetu gospodoval. Zato nad človeka ne smemo postavljati nobene druge stvari, še najmanj pa lastnine. Treba je spoštovati dostojanstvo človeka, ki dela, ker je človek, ki plemeniti svoje delo in ne obratno. V primeru, da človek ne dela na dostojen način, tudi ne bo mogel plemenititi družbe, v kateri živi. Pred gospodarskimi zakoni pride človek in je ta, ki tvori kulturo, bogastvo itd. Človek — in kristjan na poseben način — ne igra danes vloge glavnega dejavnika sveta in to ni pravilno. Ne smemo samo čakati na rešitev težav, ki prihaja »z vrha«. Kdor dela, mora biti solidaren do brezposelnega in Cerkev mora postati glas revnih in zapostavljenih.
Zaradi tega moramo spremeniti našo miselnost. Treba se je določenim stvarem znati tudi odpovedati, kot npr. iskanju za vsaiko ceno tistega »mesta« — bolje, če v javni ustanovi —, ki bi nam zagotovilo odmaknjeno življenje do konca naših dni. Ne moremo biti vsi javni uslužbenci, treba je fantazije in ustvarjalnosti, sodelovanja z drugimi pri reševanju skupnih težav — npr. v zadrugi — in tudi zaupanja in tveganja — npr. v obrti. Potrošništvo nas pri tem zavira, a se ga lahko tudi v dobri meri rešimo.
Najlažje srečamo navedene značilnosti pri mladem človeku. Mlada oseba najlažje spremeni miselnost, če je seveda pravilno vzgojena. Ustvarjanje novega duha spada v tisto uresničevanje božjega načrta, ki se na razne načine v zgodovini izoblikuje. Če bomo znali razbrati »znamenja časov«, bomo znali tudi uresničiti nebeško kraljestvo na zemlji.
Prav ta nova miselnost, ki vsebuje podjetnost, fantazijo in sodelovanje z drugimi in katero tudi javne ustanove podpirajo, je bila rdeča nit tega zborovanja. Nje so se v glavnem držali sodelavci nedeljske jutranije okrogle mize in pričevalci popoldanskega zaključnega zborovanja.
Ali je vse to sama utopija? In če bi bilo drugače? Ali ne ustvarja ekonomskih zakonov človek? Seveda, je zelo težko svet spreminjali, ampak Kristusova daritev nam dokazuje, da s pogumom in predanostjo božji Previdnosti lahko rešimo, kar se človeku zdi nemogoče. Ali ni združeno z vero tudi upanje? Torej je stvar naše volje uresničiti božje načrte. Tudi in predvsem na delovnem področju.
Peter Močnik, podpredsednik ŠKMP
P
Goriška knjižnica Franceta Bevka v Novi Gorici je pripravila v svojih novih prostorih v Gradnikovi ulici obsežno in zanimivo razstavo slovenskih prevodov iz poljske literature. Podobna razstava je bila septembra in oktobra v sežanski Kosovelovi knjižnici, sedanja pa je močno razširjena in so vanjo pritegnjeni tudi številni prevodi, ki niso izšli v samostojnih knjigah. Razstava je trajala do 18. nov.
Ob odprtju v sredo 6. novembra je spregovoril ravnatelj knjižnice Stane Čehovin, nakar je povaibljeni gost prof. Janko Moder iz Ljubljane, najplodovitejši slovenski sodobni prevajalec, govoril o slovenskem prevajanju iz poljščine od nekako sredine prejšnjega stoletja do danes in pri tem označil nekatere vidnejše prevajalee-polo-niste.
Sledilo je recitiranje nekaterih poljskih pesmi v originalu (bral naključni gost, poljski režiser Jan Skotnicki, ki dela trenutno v Prim. dramskem gledališču) in v Slovenskem prevodu (bral igralec Starina). Nato je avtor razstave Marijan Brecelj pojasnil kriterije, ki so ga vodili, ko je razstavo pripravljal.
Iz Brecljevega pojasnila je bilo razvidno, da je razstava, ki je deloma razporejena po vitrinah, deloma po panojih, v bistvu prikaz približno 150 let trajajočega zanimanja Slovcncev za poljsko književnost najprej, pozneje pa, širše, za poljsko kulturo in druge izraze poljskega ustvarjanja. Knjižne izdaje so zastopane skoraj v celoti in obsegajo kar nad 350 knjižnih enot. Temu gradivu pa je dodan obširen izbor prevodov iz poljščine, ki so izšli v vodilnih slovenskih literarnih revijah, Ljubljanskem zvonu in Domu in
™ no im
■ V okviru rednih periodičnih posvetovanj med francosko in intalijansko vlado je francoski državni predsednik Mitte-rand prišel v spremstvu zunanjega ministra Dumasa v Rim, kjer je imel enodnevne razgovore s Craxijem in Andreottijem, obiskal pa je tudi predsednika republike iCossigo. Glavni predmet razgovorov je bil bližnji sestanek med Reaganom in Gorbačovom. Medtem ko si Italija od njega mnogo nadeja, je pa Mitterand pokazal precejšnjo mero zadržanosti. Temu je botrovalo dejstvo, da zahodne evropske države, zaveznice ZDA, niso bile v to srečanje neposredno vključene. Francija se zavoljo tega čuti zapostavljena.
■ Kakih sto tisoč višješolcev in univerzitetnih študehtov iz vse Italije se je v soboto 16. novembra zbralo v Rimu, kjer so manifestirali za boljšo šolo in za zaposlitev po končanih študijah. Zlasti so protestirali proti napovedanemu zvišanju šolskih pristojbin in novemu finančnemu zakonu, ki namerava Skrčiti šolske izdatke za nekaj tisoč milijard lir. Sama manifestacija je potekla brez omembe vrednih incidentov, čeprav je bilo mnogo tudi izzivalnih gesel, zlasti na račun Craxi-ja, zakladnega ministra Gorie in ministra za šolstvo Falcuccijeve. Slednja je sprejela študentovsko odposlanstvo, ki je izročilo svoje zahteve. Vso prireditev pa je močno oviralo deževno vreme. Protestne akcije so se udeležili tudi dijaki slovenskih šol iz Trsta in Gorice. Tržačani so potovali v več avtobusih, Goričani pa z nočnim vlakom.
■ V gradu Hellsborouigh v bližini Belfasta, glavnega mesta Sev. Irske, tudi Ulster imenovane, sta britanska ministrska predsednica M. Thatcher dn irstki vladni predsednik Fitzgerald podpisala pomemben sporazum o sodelovanju pri upravljanju Ulstra. Ta sicer ostaja še naprej del Vel. Britanije in se to lahko spremeni le, če bi večina prebivalstva drugače odločila, pač pa bo država Irska v bodoče imela možnost sodelovati v medvladni konferenci, soodločati glede političnih, sodnih in varnostnih vprašanj ter se zavzemati za irsko katoliško manjšino, ki sestavlja eno tretjino prebivalstva. Vendar so sporazum že odklonili skrajneži na obeh straneh. Za irsko republikansko armado (IRA) pomeni to kapitulacijo, za ulstrske protestante pa izdajo Britaniji zvestih državljanov.
Zgonik je sprejel nouega župnika
•V;.:
»Naša luč«, glasilo slovenskih izseljenskih duhovnikov v zahodni Evropi, prinaša v oktobrski številki besede slovesa, katere je dr. Franc Felc naslovil na vernike, ki jih je nazadnje oskrboval v Mer-lebachu v Loreni (Francija): »Ko sem prišel med vas, da pomagam g. Stanku Grimsu, ki	je	obnemogel,	me	je	škof
prosil, naj	ostanem med vami	tri	leta.
Tri leta, za božjo voljo, sem si takrat mislil. Sedaj se pa ne morem načuditi, kako hitro	je	prešlo tudi	to.	Lepa so
bila zame ta tri leta, ki sem jih preživel med vami. Vam vsem, dragi Slovenci in Slovenke, se toplo zahvaljujem za vso ljubezen, ki sem je bil med vami deležen. Molil 'bom	za	vas, da bi	vedno	ostali
zvesti Bogu in narodu.«
Tako se je dr. Franc Felc poslovil od svojih slovenskih ljudi, ki jim je bil nazadnje dušni pastir v Franciji. S tem se je končalo njegovo dolgoletno življenje in delo za slovenske izseljence. Začelo se je na Dunaju nekaj let po zadnji vojni. Bil je sicer na mestni župniji kot kaplan, toda kolikor mu je bilo dano, je skrbel tudi za Slovence. Na Dunaju je poleg kaplanske službe še študiral in dosegel doktorat iz bogoslovja. Potem so ga naprosili, naj gre v Nemčijo, kjer je bila velika potreba po slovenskih duhovnikih za tamkajšnje delavce. Odzval se je in največ let preživel v Nemčiji na raznih krajih. Nazadnje, ko je dosegel 65 let in dobil pokojnino, so ga naprosili, naj gre v Francijo v Meriebaoh pomagat obnemoglemu msgr. Grimsu. Šel je in bi bil ostal, ko bi škof ne bil našel mlajšega duhovnika za tisto mesto. Zato je g. Felc sklenil, da se vrne v domačo goriško škofijo
Jesenska kronika iz Mačkolj
svetu ter v povojnih: Slavistični reviji, Jeziku in slovstvu, Novem svetu, Naši sodobnosti, Sodobnosti in še kje. Zraven je vrsta del iz sodobne poljske filozofije, kulturne zgodovine, jezikoslovja, literarne zgodovine itd.
Posebej velja ob tej razstavi pripomniti, da je opazen močan delež primorskih založnikov in prevajalcev, med prvimi zlasti Gabršček, kasneje Goriška Matica in tudi Goriška Mohorjeva družba, med prevajalci pa Oba Moleta, Vojeslav in Rudolf, France Bevk, Peter Butkovič-Domen in še kdo. Seveda bi bilo teh še veliko več, če 'bi bili razstavljeni drugi prevodi, ki so izšli v periodičnem tisku.
Razstava zdrži tudi znanstvene kriterije, saj ni šla mimo tiskov, čeprav le v fotokopiji, ki so po zadnji vojni izšli v zamejstvu in zdomstvu (Debeljakovi antologiji poljske poezije). Razstavljena so bila tudi dela z izrazito versko tematiko, ki so izšla v Sloveniji v zadnjem desetletju.
Razstavo je dopolnila vrsta povečanih fotografij vidnejših poljskih književnikov, dalje treh poljskih Nobelovih nagrajencev in cele vrste vidnejših slovenskih prevajalcev iz poljščine. Škoda, da med slednjimi ni bilo slike Tineta Debeljaka, ki sedaj živi v Argentini, saj je za prevajanje iz poljščine storil izredno veliko.
Seveda bi se o razstavi dalo veliko napisati, tako o bogastvu prikazanih del, o vlogi teh poljskih prevodov med našimi ljudmi ipd., pa je okvir tega skopega poročila preozek.
Kadar prihaja na mizo vino, odhajajo skrivnosti. (Armenski pregovor).
PROSVETNO-KULTURNO ŽIVLJENJE
Ker je splošno znano, da se pri nas veliko poje in to v več zborih, naj povemo, da se vršijo pevske vaje redno tudi letos dvakrat tedensko za mešani in tako tudi za dekliški zbor. Otroci pa vadijo redno ob sobotah.
V igri »Blagovestnika z vzhoda« je nastopilo vsakikrat do dvajset pevcev v vlogi ljudstva. Kot taki so igrali v tem obdobju trikrat v Sloveniji (Hrenovice, 15. sept., Komenda, 22. sept., Ankaran, 10. nov.) in dvakrat v Trstu (Sv. Ivan, 19. okt. in Montuca, 20. okt.).
Največ časa so posvetili naši prosve-tarji pripravam za nastop na Primorskih dnevih na avstrijskem Koroškem. Gostovanje se je vršilo 13. oktobra v popoldanskih urah v farni dvorani v Šmihelu pri Pliberku.
Bilo nas je preko 50 nastopajočih in na Koroško smo se peljali s posebnim arvtabusom. Kosilo so nam gostoljubno pripravili v domu Sodalitas v Tinjah, kjer so nas pozdravili predstavniki Krščanske kulturne zveze iz Celovca. V prostorni farni dvorani v Šmihelu se je zbralo lepo število poslušalcev iz Šmihela in okolice, med njimi tudi vidne osebnosti iz koroškega kulturnega in političnega življenja. Na odru smo v ozadju pripeli naše platno z motivom vasi Mačkolje, da so si mogli Korošci vsaj malo zamisliti, kakšen (je naš domači kraj s Tržaškega in obenem z roba Istre. Tudi na društvenem praporu, ki smo ga prav tako predstavili Korošcem, stoji motiv naše vasi, ki jo obdaja venec grozdov in oljčnih vej. Vezno besedilo, kii ga je sestavila L. Smotlak, je brala društvena odbornica Romilda Smotlak Tul, oblečena v značilno narodno nošo Brščic.
Teža celotnega programa je slonela na petju, saj so nastopili kar trije naši zbori. Otroški zbor se je predstavil s štirimi dvoglasnimi in trigilasnimi pesmimi, izmed katerih sta bili dve Vrabčevi, da smo koroške brate opozorili na 80-let-nico življenja vidnega primorskega skladatelja. Dekliški zbor Slovenski šopek je poleg uvodne pesmi Pozdrav zapel še tem
in še tu pomaga v dušnem pastirstvu. Nadškof Bommarco ga je bil vesel in mu ponudil mesto župnika v Zgoniku. Tako je g. Felc prišel v ta kraj in bil tam umeščen v nedeljo 3. novembra.
Ta nedelja je bila lep dan za Zgonik in vernike cele župnije. G. Štuhec, ki je zadnje leto upravljal zgoniško župnijo, je zbolel in odšel drugam. Zato so s tem večjim veseljem ljudje sprejeli g. Felca, ki je prišel, da ostane med njimi.
Ob 16. uri je bila zgoniška cerkev polna vernikov, kar se redko dogaja v Zgoniku. Prišli so od Samatorce, Saleža, Koludro-vice do Zagreca, ki je že blizu Repenta-bra. V spremstvu številnih sobratov je novi župnik v sprevodu šel v cerkev sv. Mihaela med slovesnim pritrkavanjem zvonov in donenjem orgel, ki so s pevci pozdravljale novega župnika.
V cerkvi so g. Felcu izrekli dobrodošlico najprej otroci, g. Oskar Simčič, škofov vikar, pa je prebral dekret g. nadškofa, s katerim je dr. Felca imenoval za župnika v Zgoniku. Izročil mu je štolo, simbol mašniške oblasti, in križ, simbol tistega, v katerega imenu bo pasel zgo-niške ovčice. V imenu župnije je novega župnika pozdravil Zdravko Skupek iz Ko-ludrovice. Sledila je sv. maša, ki jo je daroval novi župnik skupaj z msgr. Ivanom Kretičem, dekanom iz Devina, in Antonom Prinčičem, bivšim zgoniškim župnikom. V pridigi se je g. Felc zahvalil za lepi sprejem in obljubil, da bo posvetil ostale svoje moči tej župniji, da bo vedno bolj spoznavala Kristusa Odrešenika. Pri maši so lepo prepevali domači pevci pod vodstvom organista Srečka Živca, ki mu je pomagal Tone Kostnapfel.
Po maši so bili vsi povabljeni na zakusko v župnišče, kjer so pevci in pevke veselo prepevali ob kozarcu kraškega vina in kraških dobrot. Veselo razpoloženje je bilo izraz hvaležnosti, da imajo med sabo spet dušnega pastirja, ki bo med njimi ostal in jih vodil proti večni domovini. Zahvala gre -tudi g. Bogomilu Breclju, ki je sprejem pripravil. - Udeleženec
dekletom najbolj priljubljeno Mi smo pomlad (R. Fabiani), koroško ljudsko Sem se rajtou ženiti, tri pesmi tržaških avtorjev Bazoviškim junakom (Šorli-Harej), Sinku (Gruden^Malič) in Prešernovo Zdravljico (Vrabec) pa še ljubko iz Švice Odšla je starka zima, ki je bila podana v slovenščini, italijanščini in nemščini. Mešani zbor je prav tako zapel pretežno pesmi primorskih avtorjev: Moja vas (Pangerc-Marc), V okolici tržaški (prir. Harej), Prešernovo Kam (Haroj), Zori rumeno žito (Malič) in Znamenje (Gregorčič-Venturini) pa še Koroško Rož, Podjuna, Zila (Ker-njak) gostiteljem v počastitev.
Uspešen je bil tudi nastop gojencev naše župnijske glasbene šole pod vodstvom M. Družina. Prav prisrčno in domače pa so zaigrale članice dramskega odseka PD Mačkolje odlomek iz prizora »Pod lipo«, da smo Korošcem predstavili tudi našo pristno domačo govorico ter po vsebini prizora potrdili, da hočemo tudi mi trdoživo kljubovati vsem zaprekam in živeti dalje na domači zemlji.
Hvaležni smo organizatorjem s koroške in tržaške strani, da so nam omogočili ta nastop pred brati na prelepih koroških tleh; hvaležni tudi »Našemu tedniku« iz Celovca, da je tako lepo in izčrpno poročal o našem obisku pri njih.
Tudi naša skavtska družina se udejstvuje prosvetno. Poleg rednih tedenskih sestankov, ki so vedno polnoštevilno obiskani, zna ta naša skavtska mladina najti še čas za vaje v pripravi na dva prizora, ki ju bodo zaigrali ob prihodu sv. Miklavža.
Končno ni, da bi ravno ne spadalo k prosveti tudi to, da je marljiva Mačko-Ijanka, ki je vedno dosledna in natančna pri šolskem delu, dosegla zavidljive uspehe, da je bila všteta v skupino 25 najboljših dijakov naše države in je zato prejela najvišje priznanje iz rok državnega predsednika. Odličnjakinja je absolventka znanstvenega liceja v Trstu, članica dekliškega pevskega zbora »Slovenski šopek Suzana Štrajn, kateri naj gredo naše iskrene čestitke.	L.	P.
(Konec prihodnjič)
Novi knjigi
Milene Merlakove
Na Dunaju živeča slovenska pesnica Milena Merlak, ki piše tudi v nemščini, je v novembru izdala dve novi knjigi. Pri Celovški Mohorjevi družbi je izšla tro-jezična pesniška zbirka »Kaj je povedala noč« s slovenskimi izvirnimi pesmimi, nemškimi inačicami in angleškimi prevodi na Dunaju živečega ameriškega pisatelja Herberta Kuhnerja, ki jo je ilustriral kanadski slovenski slikar, arhitekt in pisatelj Ted ‘(Božidar) Kramolc. V prvem delu knjige so natisnjene pesmi Milene Merlak, v drugem delu pa teksti njenega moža Leva Detela.
V založbi na Dunaju izhajajoče nemške literarne revije LOG pa je kot tretja knjižna izdaja izšla nemška pesniška zbirka Milene Merlak »Die zehnte Tochter« (Desetnica) s številnimi lirično prepričljivi-ni in eksistencialno utemeljenimi teksti.
Milena Merlak obhaja v novembru svoj petdeseti rojstni dan. Rodila se je v kmečki družini v Zibršah pri Logatcu na Notranjskem. V Ljubljani je maturirala in potem na univerzi študirala primerjalno književnost in psihologijo. Že leta 1960 se je s svojim možem Levom Detelo izselila v Avstrijo.
Poglavitni del njenega ustvarjanja je po lepih začetnih objavah v ljubljanskih revijah »Sodobnost« ali »Revija 57« nastal že v Avstriji. V slovenščini je Milena Merlak objavila tri pesniške Zbirke (»Sodba od spodaj«, Trst 1964; »Beseda brez besede«, London 1968; »Zimzelene luči«, 1976) in zbirko metaforično surrealne, metafizično poglobljene eksistencialne kratke proze »Skrivnost drevesa« (London 1969).
S slovenskimi prispevki je Milena Merlak sodelovala v razdičnih revijah, npr. v »Mostu« in »Mladiki« v Trstu, pri koroškem »Mladju« in »Celovškem zvonu«, pri zdomskem »Meddobju«, njene tekste sta med drugim natisnili tudi centralnosloven-Ski reviji »Problemi« in »Dialogi« ter nekdanji reviji »Prostor in čas« in »Nova Mladika«.
Milena Merlak, ki je kot mati treh sinov veliko svoje življenjske energije morala posvečati družini ter vzgoji in skrbi za otroke, je prejela za svoje literarno delo več nagrad. V Trstu so ji trikrat podelili nagrado na natečajih revije »Mladika« (1973, 1975 in 1976), na Dunaju pa je za svojo nemško leposlovno dejavnost leta 1979 prejela kulturno nagrado Theo-dorja Kornerja. Milena Merialk je članica mednarodnega PEN kluba in različnih drugih literarnih organizacij. - vd
Cecilijanka '85
Vsakoletno srečanje pevskih zborov ob praznovanju sv. Cecilije ni le navadna tradicija, je vse nekaj več. Postalo je namreč prava kulturna in za nas tudi narodna nuja, pomemben izsek celotnega kulturno-prosvetnega ustvarjanja in delovanja naše narodne skupnosti v zamejstvu. To posebej tu v Gorici, ki ima tudi dolgoletno tradicijo mednarodnih zborovskih tekmovanj in s tem tudi stalnih človeških srečanj ter izmenjav med predstavniki različnih narodov.
Letos se naša zborovska revija »Cecilijanka« odvija v še posebej slavnostnem okviru. V spomin na tristoletnico rojstva velikih glasbenikov baročne glasbe so evropski organizmi razglasili leto 1985 za Leto glasbe. Imena Johann Sebastian Bach, Georg Friedrich Handel in Domenico Scar-latti so zato v tem letu mejnik, ob katerem se srečujejo glasbeni ustvarjalci in poustvarjalci, da z izvajanjem njih skladb poudarijo večno vlogo umetniške dejavnosti. Kako bi ne občudovali npr. bleska Handlovih oratorijskih zborov (kot Aleluja) ali silnosti Bachovih zborovskih arhitektur (Gloria ali Sanctus iz Velike maše), da omenimo le vrh njunega ustvarjanja na tem področju! Zato naj bo tudi naša revija v širšem smislu primerna oddolži-tev bogatemu skladateljskemu delu teh velikih mojstrov preteklosti!
V našem slovenskem, posebej primorskem okviru pa želimo počastiti še del našega glasbenega ustvarjanja. Zato naj bo »Cecilijanka« v ožjem smislu dostojna oddolžitev življenjskemu delu velikega primorskega skladatelja Ubalda Vrabca, ki prav letos praznuje svojo osemdesetletnico. Ime tržaškega glasbenika ne potrebuje posebne predstavitve, saj verjetno ni pevskega zbora na Goriškem in Tržaškem, ki ne bi izvajal Vrabčevih skladb.
Ne bomo se na tem mestu razpisovali o življenju in delu tržaškega glasbenika. Dovolj je, da na splošno zabeležimo značilnosti njegovega muzikalnega opusa. Skladbe za vse zborovske zasedbe, komorna in orkestralna dela, nazadnje pa še opera, ki poje o slavni preteklosti tolminskega punta. Kdo ne pozna recimo Vrabčeve udarne in obenem tenkočutne Zdravljice, njegovega epskega Prihoda, njegove klene Bi-lečanke, pa spet mehkih in lirično ubranih priredb narodnih pesmi? Pa spet značilnih del nabožne vsebine, med drugim zna-
Obisk iz Slovenije
Na povabilo goriške Slovenske skupnosti je delegacija MS SZDL za Severno Primorsko dne 7. novembra obiskala Gorico, kjer so na sedežu stranke SSk potekali razgovori o aktualnih vprašanjih, pomembnih za obe strani. Obe delegaciji sta se strinjali, da so v desetih letih od podpisa Osimskih sporazumov bili doseženi pomembni rezultati, medtem ko najpomemb-nejši — globalna zaščita Slovencev v Italiji _ še ni uresničen. Za dosego tega cilja si bosta obe strani tudi v bodoče prizadevali.
Poudarjen je bil pomen enotnega nastopanja Slovencev v Italiji, ki edini lahko pripomore, da se pravice manjšine najugodneje rešujejo in v polni meri uveljavijo.
V razgovorih sta delegaciji odločno obsodili delovanje ekstremističnih sil v Italiji, ki ovirajo proces utrjevanja mirnega sožitja med slovensko narodno skupnostjo in italijansko večino. Z aktivnostjo negativnih sil se prav tako ne istrinja tudi večina italijanske demokratične javnosti.
Po razgovorih so si skupno ogledali zgledno urejeno Vovkovo tovarno ob Soči, kjer je zaposlenih največ Slovencev. Ogledali so si še razstavo Toneta Kralja v goriškem Avditoriju in nastajajoči Slovenski športni center ob Katoliškem domu.
Po kratkem postanku na kmetiji jazbin-sikega vinogradnika Aleša Komjanca so se zaključili razgovori v Števerjanu, kjer so bili zraven še nekateri vidni predstavniki pokrajinske SSk, med njimi tajnik Marjan Terpin ter člani števerjanske sekcije SSk ter njeni izvoljeni predstavniki.
Štandrež
Uspel orgelski koncert. Ob koncu retrospektivne razstave slikarja Toneta Kralja je prireditelj — Zveza slovenske katoliške prosvete — v sodelovanju s šitandreško župnijo daila pobudo za orgelski koncert slovenskega mojstra Huberta Berganta v
nih božičnih del na tekste naših zamejskih pesnikov? Ali šaljivih in obenem mojstrsko zasnovanih skladb zborovskih del na ljudske teme, kot Potrkan ples? Preveč bi bilo še nadalje naštevati znana in priljubljena Vrabčeva dela, ki jih naši zbori vedno radi pojejo. Naj bo ta kratek zapis skromna zahvala glasbeniku, ki toliko pomeni zlasti naši zamejski kulturi!
Naši zbori bodo na teh dveh večerih izvajali veliko število skladb predvsem domačih pa tudi tujih skladateljev. In tu lahko zgovorno podčrtamo vlogo in pomen skladateljskega dela in vrednost skladb v najširšem smislu. Tako lepo označuje le-to sodobni slovenski skladatelj Primož Ramovš, ko pravi: »Vsaka kompozicija je kamenček v mozaiku celotne narodove kulture. Če bi je ne bilo, bi slika ne bila popolna. Torej mora obstajati in je važen člen, čeprav se morda zdi pomembna trenutno le redkim.«
Te misli lahko mimo prenesemo tako na genialne skladatelje kot sta Bach in Handel kot na naše tipične glasbenike kot prav Ubald Vrabec. Veljajo pa nasploh za glasbeno ustvarjalno delo vseh časov. Zato naj tudi nastop letošnjih pevskih zborov odraža predvsem ta duh in naj bo idealen napotek za plodno zborovsko dejavnost v našem primorskem slovenskem prostoru!	a.	b.
LETOS SE JE PRIJAVILO 23 ZBOROV
V soboto 23. novembra bodo nastopili: mešani zbor »Jože Srebrnič« iz Deskel, mešani zbor Vrtojba, ženski zbor Sovod-nje, mešani zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, Soški oktet iz Gorice, mešani zbor »Oton Zupančič«, mešani zbor »Citta di Gradišča«, dekliški zbor Devin, moški zbor »A. Paglavec« iz Podgore, mešani zbor »J. Petelin Gallus« iz Celovca in mešani zbor »Bojan« iz Dornberka.
V nedeljo pa se bodo predstavili: moški zbor »Fantje izpod Grmade«, zbor »Sovodenjska dekleta«, moški zbor »Mirko Filej« iz Gorice, mladinski mešani zbor »Ojstemik« iz Ukev, moški zbor »Fantje treh vasi« iz Bilj, Orehovelj in Mirna, mešani zbor Rupa-Peč, moški zbor Novega sv. Antona iz Trsta, dekliški zbor Štever-jan, mešani zbor Štandrež, moški zbor Štmaver, mešani zbor »Hrast« iz Doberdoba in mešani zbor »F. B. Sedej« iz Števerjana.
cerkvi v Štandrežu v ponedeljek 11. novembra. To pa v želji, da prav v eni zadnjih in naj lepših Kraljevih poslikanih cerkva idealno zaključi to umetniško zamejsko prireditev, ki je bila v goriškem Avditoriju, s komornim koncertom pa še prisotna v pevmški cerkvi, ki jo je tudi poslikal naš umetnik.
Še posebej se je koncert lepo uokviril tudi v praznovanje evropskega Leta glasbe, saj je imel na programu prav dela J. S. Bacha, ki ga skupno s Handlom in Scarlattijem slavimo ob tristoletnici rojstva.
V primerno osvetljeni (zunaj in znotraj) mogočni cerkvi sv. Andreja se je obralo lepo število poslušalcev, ljubiteljev glasbe in slike, da ob zvoku in podobi podoživijo ves čar umetnosti, posebej v našem primeru nabožne.
Kot rečeno, je bil protagonist večera znani slovenski orgelski virtuoz p(rof. Hubert Bergant, ki ga prav gotovo tu ni treba posebej predstavljati. Naši publiki je kar domač in vedno smo veseli, ko lahko prisostvujemo njegovi koncertni dejavnosti. Za nastop v Štandrežu je Bergant predstavil izključno dela J. S. Bacha, tega velikana orgelske glasbe vseh časov.
Program so v prvem de!u sestavljale Toecata v E-(C-duru), preludij in fuga v D^duru in štirje korali. V drugem delu koncerta pa so bili na sporedu Sonata št. 6 v G-duru, koncert v a-molu (po Vivaldiju) in preludij (toccata) ter fuga v F-duru, pa spet dva korala.
V omenjenih skladbah je naš virtuoz uspel smotrno predstaviti vso izrazno silo baročnega mojstra in izvabiti iz dobre orgelske registracije niz raznolikih zvočnih gradb. Morda je kako delo bilo na tem programu manj popularno in širši publiki teže umljivo. Vseeno pa je muzikalna paleta prikazala tudi stilno raznolikost v samem Bachovem opusu. Vsekakor je orgelski večer v vseh prisotnih zapustil najlepši vtis. - ab
Pri Sv. Ivanu v Gorici
Slovenska duhovnija v Gorici s središčem pri Sv. Ivanu stopa v 13. leto aktivnega samostojnega delovanja. Nadškof Cocolin jo je ustanovil leta 1972 na praznik Kristusa Kralja z namenom, da povezuje vse verne Slovence v mestu. To dejstvo je treba večkrat ponoviti, saj se mnogi naši verniki še niso dovolj zavedeli, da ima ta naša duhovnija vse pravice kot druge župnije, le da ne more biti teritorialno določena, saj naši ljudje stanujejo po vsem mestu. Za ita veliki dar se bomo Bogu zahvalili pri slovesni maši v nedeljo 24. novembra ab 12. uri pri Sv. Ivanu.
Oktobra je bil obnovljen župnijski svet, ki je resno zastavil svoje delo. Razdeljen je na pet skupin: za mladino, za družine, za misijone, dobrodelna ter liturgična skupina.
Zahvalna nedelja 10. novembra je bila letos pri Sv. Ivanu prvič pripravljena »na veliko«. Sv. maša je bila izredno lepo oblikovana. Bogati sadovi zemlje in simboli različnih poklicev so krasili oltar in nas spodbujali k še večji hvaležnosti. Velikodušnost naših mater se (je pokazala predvsem ob Skrbno pripravljeni zakuski. Lepo in koristno bi bilo, da smo se po maši dalj časa ustavili ter poklepetali ob dobrotah. Škoda, da je precej ponagajal dež.
Lepo je uspela mladinska maša v nedeljo 17. novembra. Prihodnja bo 8. decembra. Od januarja naprej pa bo vsako prvo nedeljo v mesecu na Placuti ob 10. uri.
Skupina mladih bo pripravila v Katoliškem domu razstavo slik in drugih izdelkov invalida Vojka Gašperuta iz Kopra. Odprta bo od 23. do 30. novembra vsak dan od 11. do 12. in od 19. do 20. ure. Priporočamo ogled predvsem zaradi tega, da vidimo, kaj vse zmore dobra volja.
Miklavževanje in obdarovanje naših otrok bo v četrtek 5. decembra ob 16. uri v Katoliškem domu.
Sovodnje
Na začetku občanske seje, ki je bila v torek 12. novembra, je župan Vid Primožič seznanil svetovalce o poteku izredne seje, ki so jo dan prej sklicali v Goriškem Avditoriju združeni sindikati v avezi s težavnim položajem tržiške ladjedelnice in splošnim položajem na Goriškem. Vabljeni so bili vsi občinski sveti goriške pokrajine in spodnje Furlanije, župan je izrekel svoje negodovanje zaradi pičle navzočnosti sovodenjskih svetovalcev, čeprav je bilo na vabilu izrecno poudarjeno, da je udeležba obvezna.
Na povabilo goriške pokrajinske uprave so se župani Gorice, Sovodenj in števerjana udeležili sestanka o dokončni ureditvi stanja slovenskih nižjih srednjih šol. Enotna je bila zahteva vseh treh občin, da se to vprašanje vključi v triletni program razvoja goriške pokrajine.
Sledila je razprava o dveh resolucijah, ki jih je predlagal podžupan Klemše v imenu ožjega odbora. Prva se je nanašala na sramotilne protislovenske lepake, ki sta jih MSI in odbor za obrambo italijan-stva na Goriškem nalepila po goriškem mestu, druga pa je obravnavala problem goriške proste cone. V pripravi je namreč novi zakon o tej coni in s tem v zvezi so možne velike spremembe v razširjenem upravnem odboru Trgovinske zbornice, ki cono vodi. Sovodenjska občina ima v tem odboru dva zastopnika (eden je za večino, drugi za manjšino). Ker obstaja možnost, da bi bila odslej ta občina izrinjena iz odbora, je treba pravočasno ukrepati in resolucija naj to akcijo tudi podpre. Obe resolluciji sta bili nato soglasno sprejeti.
Svet je po sprejetju zapisnika odobril 3 milijone lir (v celoti je namenjenih 19.500.000) lastnikom zemljišč ob razlastitvi njihove zemlje pri razširitvi ceste na Stradalti. Branko Cernic (SSk) je pri tem ponovno predlagal, naj občinska uprava najame zemljemerca, ki bo ostala razlastitvena dela na tem območju dokončal, saj se Vlečejo že vrsto let. Župan je na to odvrnil, da so ta dela že končana, medtem ko je bil odgovor občinskega tajnika drugačen.
Sledila je odobritev obračuna za leto 1984. Prebitek je znašal 30 milijonov lir; Skoraj 20.000.000 je bilo že porazdeljenih za razne potrebe v občini, zlasti na socialnem polju.
Svet je soglasno potrdil predlog ožjega odbora o porazdelitvi vsote 7.500.000 lir kot prispevka raznim organizacijam in kulturnim društvom, ki delujejo v območju občine in so za prispevek zaprosili. KD Danica z Vrha, KD Vipava na Peči, pevski zbor Rupa-Pcč in KD Sovodnje bodo prejela po 1.300.000, KD Skala iz Gabrij 1.800.000, sekciji VZPI-ANPI Ru,pa-Peč-Gabrje in Vrh po 100.000, Kraški krti
300.000	lir.
4.080.00	lir bo občinska uprava porabila za razlastitve zemljišč pri gradnji greznic
Sv. Ivan
Pok. Marija Sahar por. Živic
Smrt duhovnikove matere. V soboto 16. novembra smo se svetoivanski verniki poslovili od Marije Sahar Živic. Župnijsko cerkev sv. Ivana je napolnila velika množica ljudi, ki so tako izkazali spoštovanje in ljubezen do pokojnice.
Sv. mašo je vodil pokojničin sin duhovnik Marjan Živic, župnik v Bazovici in na Pesku. Z njim je somaševalo še 15 drugih duhovnikov. Besede slovesa sta izrekla svetoivanski župnik Giovanni Giursi in slovenski duhovnik pri Sv. Ivanu Milan Nemac. Njunim besedam je dodal še nekaj misli msgr. Emilio Gamboso. Slovo je bilo polno hvaležnosti pokojni materi, ki je Cerkvi podarila sina duhovnika.
Pok. Marija je bila zelo navezana na Sv. Ivan, kjer sta se z rajnim možem rodila in si ustvarila na svetoivanskem Bregu dom. Rodili so se jima trije otroci:
Okrnjena predstavitev Trsta v Parizu
V Parizu so se 12. novembra pričele razne prireditve, ki so povezane s Trstom pod naslovom »Trouver Trieste« (Najti Trst), ki se bodo zvrstile od novembra do maja prihodnjega leta. Prvi dan so odprli tri razstave: »Bela ladja«, »Portreti za neko mesto« in »Odkrivanje Dudo-vicha«.
Te prireditve naj bi Francozom odkrile mesto »na mejah Zahoda, na vratih Vzhoda, križišče civilizacij in zgodovine«, a ta predstavitev je zelo okrnjena, ponekod lažna, saj je poudarek zgolj na italijan-stvu mesta. Edina izraza slovenske prisotnosti v Trstu sta Spacalova slika kraške vasi in Avgusta Černigoja majhen plakat ne da bi bilo povedano, da sta Slovenca.
Takšen prikaz seveda ne more nuditi obiskovalcem celovite podobe o Trstu, niti predstaviti prispevka slovenske narodnostne skupnosti; vse skupaj je ponaredek preteklosti in sedanjosti kot pravi Darko Bratina. Tako je zdaj celota enostranska, zapiranje oči pred sedanjostjo in prihodnostjo. Vse pa pod geslom »Trieste italia-nissima«.
Gostitelji so dali na voljo prirediteljem najuglednejša razstavišča v Parizu. Gre za sedem razstav, vrsto seminarjev in gledaliških predstav (dela Itala S veva), za branje pesniških, leposlovnih in modroslov-nih del, predvajanje filmov.
Na odprtju »Trouver Trieste« so bili navzoči med drugimi deželni odbornik Barnaba, poslanec Coloni (DC), tržaški župan Richetti in podžupan Pacor, predsednik tržaške pokrajine Marchio in pokrajinski odbornik za kulturo Harej (SSk), Craxi pa je poslal voščilno brzojavko.
in čistilnih naprav na območju Rupe, za kar je bil poverjen geometer Miranda.
Svetovalec večine je pohvalno ocenil nastop združenih moških pevskih skupin iz sovodenjSkega območja ob svečanosti polaganja vencev na dan Vseh svetih 1. novembra, saj se je to prvič zgodilo, župan pa je svet seznanil o obisku slovenskih žuipanov z Goriškega in Benečije (občini Grmek in Dreka) na sedežu sovodenjske občine.
Marjan, Dora in Lucijan. Ni bilo lahko njuno življenje: mož je bil kamnosek, ona sama pa perica. Vera je bila tista, ki je pokojnici dajala poguma skozi življenje. Njen sin Marjan je postal duhovnik. Vedno se je spominjala njegove nove maše leta 1942. Za Slovence so bili to hudi časi. Pred nedeljo nove maše so morali karabinjerji stražiti vso noč hišo pred fašističnimi razgrajači. Namesto veselega pričakovanja, je bilo materi Mariji tisto noč slabo.
Zadnje leto je ga. Marija živela pri sinu v Bazovici. Vedno se je zanimala za življenje svetoivanske verne skupnosti. Z nami se je veselila, ko je šlo dobro. Z nami je bila žalostna, ko ni bilo vse v redu. Naj sedaj prosi za nas pri Bogu, da bi tržaška Cerkev imela dovolj duhovnih poklicev. Njena molitev je še toliko bolj potrebna za nas Slovence. - M. N.
Sožalje
Ob nenadomestljivi izgubi drage mame izrekajo občuteno sožalje msgr. Marjanu Živicu in svojcem cerkveni pevski zbor, zbor Slomšek, Slomškov dom in župnijska skupnost iz Bazovice.
Temu sožalju se pridružujeta tudi zbor »M. Kogoj« in cerkveni zbor od Sv. Ivana. * * *
Cerkveni pevski zbor in moški pevski zbor Novega sv. Antona izraža iskreno sožalje družini Kos-Simonič ob smrti v družini.
Isti zbor izraža msgr. živicu, sestri Dori in bratu Lucijanu ob smrti njih matere občuteno sožalje.
Umrl je slikar Avgust Černigoj
V 87. letu starosti je umrl v sežanski bolnišnici v nedeljo 17. novembra akademski slikar Avgust Černigoj. Po vojni je poučeval tudi na slovenskih šolah v Trstu, leta 1976 pa je prejel za življenjsko delo Prešernovo nagrado. Med drugim je poslikal cerkev sv. Janeza Krstnika v Štivanu. Pokopali so ga v sredo 20. novembra na sežanskem pokopališču. Besede v slovo mu je izrekel slikar Klavdij Palčič.
KRATKE NOVICE
■ Na cesti med Latino in Rimom že v bližini italijanske prestolnice sta 12. novembra v jutranjih urah čelno trčila dva avtobusa s skupno 60 potniki. Prišlo je do požara na obeh vozilih, tako da so štirje potniki živi zgoreli, 33 pa je bilo ranjenih. Življenje sta izgubila tudi oba šoferja, en potnik pa je umrl kasneje v bolnišnici.
■ Že nekaj let se v Jugoslaviji bavijo z uvedbo nove državne himne, ki naj bi izražala sedanjo socialistično in samoupravno stvarnost. Razpisanih je bilo celo vrsta natečajev tako glede novega besedila kot spremljajoče glasbe. Javnost pa je vedno znova zahtevala, naj ostane dosedanja himna »Hej, Slovani«. Sedaj pa je Socialistična zveza delovnega ljudstva Jugoslavije podprla predlog komisije jugoslovanske skupščine, naj dosedanja himna z nekimi popravki ostane tako kot je. Zamenjane naj bi bile besede »Hej, Slovani« z »Jugoslovani«, besedo »živi, živi duh slovanski pa naj bi nadomestila »duh svobode«.
■ V vzhodnoafriški državi Mozambik so neznanci v bližini misijonske postaje Li-fidzi 30. oktobra ubili dva misijonarja, člana jezuitske družbe. Eden je domačin p. Gonealvez Kamtedza, star 55 let, drugi pa Portugalec p. Silvio Moreira, star 44 let. Papež Janez Pavel II. se ju je spomnil v svojem nagovoru ob avdienci v sredo
6.	novembra in dajal: »Ne ve se še, kdo so storilci tega nizkotnega zločina, ki vzbuja obsodbo v srcu vsakogar, ki je pošten. Ta dramatični dogodek nas vabi k povečanju naporov v korist miru, pravičnosti in sprave med ljudmi.«
SLOMŠKOV DOM V BAZOVICI
priredi ob 185-letnioi Slomškovega rojstva v nedeljo 24. novembra ob 17. uri
SLOMŠKOVO PROSLAVO
Govoril bo dr. Janez Ambrožič: »Slomšek in družina«; pela bosta gropajski zbor »Skala« in otroški zbor »Slomšek«, mladina pa bo brala Slomškove pesmi in spise. - Tudi pri nedeljski maši na praznik Kristusa Kralja ob 10.30 bo govoril dr. Janez Ambrožič.
Šport
Uspešen začetek Olympie Terpin v novi sezoni
V soboto 16. novembra se je pričelo deželno prvenstvo C2 lige v moški odbojki. Letos je vseh 12 ekip uvrščenih v enotno škupino in ob koncu bojev bodo nazadovale zadnje štiri, napredovali pa prvi dve moštvi. Zato bo za naše fante prvenstvo izredno zahtevno, saj si ne morejo privoščiti spodrsljajev, če hočejo v prihodnje obdržati status tretjeligašev.
01ympio Terpin trenira in vodi Guido Neubauer, Slovenec iz Trsta, ki ima za seboj dolgoletno izkušnjo igralca in tehnika, v Gorici pa je aktiven drugo leto zapored. Moštvo se letos ni bistveno ojačilo v primerjavi s prejšnjim letom, vendar imajo igralci, ki so pretežno mlajši, leto izkušnje več, to pa se v odbojki, ki je čestokrat tudi psihološka igra, še kako pozna. Na žalost se je tudi igralski kader skrčil, kajti tako obetajoči Lucijan Batistič, ki je vojak in tudi Aleš Prinčič iz Krmina, ki je službeno zadržan, ne zahajata na tedenske vadbe in je njun doprinos vprašljiv. Rinaldo Dornik si je šele pred kratkim opomogel od poškodbe na prsnem košu in mu zato primanjkuje kondicija, Mirko Špacapan pa zaradi mnogih obveznosti prihaja le redkokdaj na treninge.
K sreči imamo tri brate Cotič (Igor, Marko in Štefan) in tri Terpine {Simon ter brata Damjan in Andrej), ki zagotavljajo vsaj šesterko in ki dejansko sestavljajo os ekipe. V seznamu igralcev sta tudi Beni Košič ter mladi in obetavni Luka Marassi (bil je že določen za deželno izbrano vrsto »under 16«),
Tvrdka Elektro Terpin pa je poskrbela, da bodo inaši igralci najlepši v svoji kategoriji, saj jim je kupila nove drese in trenirke.
Dario Maraž, ki je istočasno trener deklet 01ympie Bertolini, skrbi za tehnično in logistično plat organizacije, obenem pa vrši funkcije pomožnega trenerja na klopi.
V prvem nastopu proti mladi ekipi iz Maniaga so naši prepričljivo slavili z rezultatom 3 : 0 (15 : 10, 15 : 13, 15 : 12) in to pred domačo publiko v štandreški telovadnici. Gostje so bili prava neznanka, saj so do lani nastopali v višji ligi, Maniago pa je že vrsto let veljal za pravi odbojkarski center. Na igrišču so se predstavili s pomlajeno ekipo, s katero ne bodo mogli računati na višja mesta in jih čaka trda borba za obstanek.
01ympia Terpin je uveljavila svoj tempo, igre že od vsega začetka in rezultat sam ni bil nikoli v dvomu. Le občasno so naši popustili in dovolili nasprotniku, da je nizal točke, in to takrat, ko je popustila koncentracija zaradi medsebojnega komentiranja med igralci.
V soboto čaka »plave« težka preizkušnja v goriškem derbiju z ekipo Val iz Štan-dreža, ki se je letos okrepil s prihodom še enega igralca italijanske narodnosti; to je Fabio Pellarini, ki je več let nastopal s tržaškim prvoligašem, zadnja leta pa je branil barve Arritala iz Trevisa v A2 ligi. Slednji se bo pridružil Alleschu, ki že drugo leto zaporedoma igra za Štan-drežce, in to zelo uspešno.
Medtem ko smo zadovoljni, da italijanski igralci nastopajo za slovenske barve, ne moremo mimo ugotovitve, da je štan-dreško društvo ubralo pot klavrne potuj-čevalne politike, ker bi sicer -samo z lastnimi igralci nc bilo kos zahtevni deželni C2 ligi. Ker je stanje pri tržaškem Bom v tem oziru še Slabše (tam nastopajo kar štirje igralci italijanske narodnosti) moramo zaključiti, da je pač to politika ZSŠDI (Zveza slovenskih športnih društev Italije), v katero dmštvo 01ympia ni včlanjeno, in je danes lahko ponosno nad to svojo samostojnostjo, ki ga obvaruje pred politiko »rezultatov za vsako ceno«. Danes je 01ympia Terpin edino moštvu C2 lige, ki ga sestavljajo samo slovenski igralci.
Širite „Katoliški glas"
Čestitke
13. novembra je na Farmacevtski fakulteti v Trstu s 110 točkami in pohvalo diplomirala Dorica Tomsich, hči znanega farmacevta dr. Jožefa (Mita) Tomsicha. K tako pomembnemu življenjskemu uspehu ji iskreno čestitajo in ji želijo veliko osebnega zadoščenja v tako lepem poklicu sorodniki in prijatelji.
Zahvala
Alojz in Veronika Štrajn se iz vsega srca zahvaljujeta vsem, ki so na kateri koli način počastili njuno zlato poroko, posebno pa p. Bogomira in cerkvenemu zboru pri Novem sv. Antonu.
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE GORICA
prireja tudi letos vsakoletno revijo pevskih zborov
Nastopijo zbori iz naše dežele, Slovenije in Koroške. Letos je revija posvečena evropskemu Letu glasbe in 80-letnici rojstva skladatelja Ubalda Vrabca.
GORICA - KATOLIŠKI DOM
Sobota 23. nov. ob 20.30 in nedelja 24. nov. ob 16. uri
V Katoliški knjigarni bo letos zopet na voljo
KOLEDAR ’86
z navodili za delo doma, na kmetiji, na polju in vrtu.
Vabimo vse, trgovine in posameznike, ki bi si želeli zagotoviti omenjeni koledar, da ga prednaročijo do sobote 30. novembra na sedežu knjigarne, Travnik 25, tel. 84407.
Srečanje goriških gledaliških skupin
V režiji Zveze kulturnih organizacij iz Nove Gorice poteka v teh dneih 3. srečanje goriških amaterskih gledaliških skupin z obeh strani meje.
Srečanje se je začelo z nastopom dramske skupine PD »Štandrež«, ki je uprizorila Povšetove »Milijonarje v oblakih« v režiji Emila Aberška. Nastop štandreške skupine je bil v soboto 16. nov. v Kanalu in nedeljo 17. nov. v Grgarju.
Predstavo si je ogledala posebna strokovna komisija, ki spremlja celotno srečanje. Po predstavi je komisija tudi izrekla že prvo sodbo, ki je za štandreško skupino zelo pozitivna.
Pri srečanju sodelujejo še skupine iz Kanala z Gogoljevo »Ženitvijo«, iz Branika z Golarjevo »Vdovo Rošlinko« in iz Bilj z igro »Kaj nam pa morejo«. Naj še dodamo, da bo gledališka skupina KD »Soča« iz Kanala nastopila z Gogoljevo veseloigro »Ženitev« 15. decembra v Štandrežu.
DAROVI
Za Katoliški glas: družina Bizjak 20.000; Ivanka S. 122.000; U. M., Trst v počastitev spomina msgr. Alojzija Novaka 40.000 lir.
N. N., Gorica: za Katoliški glas, za cerkev sv. Ivana, za Zavod sv. Družine in za Alojzijevišče po 250.000 lir.
Ob zlati poroki Jelke in Karla Fajt iz Sovodenj: sestra Mara za sovodenj sko športno društvo in za skavte po 30.000 lir.
V spomin pok. žene Olge: mož Vincenc za cerkev v Sovodnjah 150.000, za Katoliški glas 10.000, za Našo pot 10.000, za Zavod sv. Družine 10.000 in za lačne po svetu
10.000	lir.
M. R., Gorica: za gobavce 150.000, za lačne po svetu 100.000, za Alojzijevišče
50.000, za Katoliški glas 30.000 lir.
Ob zahvalni nedelji so sovodenjski skavti in otroci za Zavod sv. Družine darovali zelenjavo, krompir, sadje in slaščice.
N. N., Podogra: za Alojzijevišče, za Katoliški glas, za Sv. goro, za misijonarje in za lačne po svetu po 100.000 lir.
J. K., Sovodnje: za Alojzijevišče 20.000, za Zavod sv. Družine 10.000, za Katoliški glas 10.000 in za lačne po svetu 10.000 v spomin rajnih iz družine Komjanc, Šte-verj an-V alerišče.
Za cerkev v Sovodnjah: Peter Tomšič in Milka češčut ob svoji zlati poroki 100.000; Nada in Marija ob zlati poroki staršev' Milke in Petra Tomšič za popravilo te cerkve 200.000; sestri Mara in Ladka ob zlati poroki sestre Gabrijele 30.000 lir.
Za nove zvonove v Jami j ah: družina Soban namesto cvetja na grob bivšega cer-kovnija Barija Frandoliča 100.000; Milena in Marija Frandolič v spomin strica Marija 100.000; Giovanni Fontana 100.000 lir.
Za kapelico v Cerovljah: nekateri člani ACM, Trst 400.000; P. Srebrnič 20.000; S. Markuža namesto cvetja na grob Rudija Caharija 20.000 lir.
Za sklad Mitja Čuk: Rado in Vera v spomin na sestrično Angelo Sedmak 30.000; Savina in Livio Malalan v spomin na sestrično Bernardo in Ivana Ogrina 20.000; Marta in Anica Bogateč v počastitev starega očeta Marija Dolenca 25.000; Jelka Cvelbar namesto cvetja na grob Mare Rakovšček 20.000; Zora v spomin na Marto Košuta 15.000; Aldo in Elda v spomin na Bernardo Kralj 10.000; Zofka z družino namesto cvetja na grob Antonije Žerjal vd. Klun 10.000; Rožka Miklavec namesto cvetja na grob Ladkota Uršiča 10.000; družina ob 40. obletnici smrti Dominika Pellegrinija 10.000 lir.
V spomin pok. mame našega kateheta Marijana Zivica darujejo starši, učenci, učno in neučno osebje šole na Pesku 20.000 za Slomškov dom v Bazovici in 20.000 za osnovno šolo na Pesku.
Namesto cvetja na grob Marije Sahar vd. Živic so darovali za svetoivanski Marijin dom: cerkveni zbor od Sv. Ivana in zbor »M. Kogoj« 100.000, Marčelo in Pavla Saražin 20.000, Marta Požar 20.000, Danila Fator 20.000, Sandro in Nadja Žerjal 20.000, Anton Koršič 20.000, Nino in Mirjana Pa-rovel 15.000, Rezi Mljač 10.000, Severina Sacolich 10.000, Gracijela Glavina 8.500, Gracija Gerdol 6.000; v isti namen za cerkev v Bazovici druž. Dekleva 20.000, Marija Bizjak in mama 20.000, Marta Požar
15.000, Nino in Mirjana Paro vel 10.000 lir.
OBVESTILA
Goriški narodnozabavni ansambel sprejema naročila za razne prireditve in plese. Prosti smo tudi za silvestrovanje. Za informacije telefonirati na št. 86564.
Sklad »Mitja Čuk« vabi v petek 22. nov. ob 20.30 na občni Zbor, ki bo v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Dnevni red: poročila; program; razprava; razno. Vabljeni!
Openski skavti in skavtinje vabijo na skavtski popoldan, ki bo v nedeljo 24. nov. ob 17. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Na programu bodo skeči, petje, film o III. zamejskem jamboreeju in predvajanje diapozitivov. Tudi je na ogled skavtska razstava. Prostovoljni prispevki so namenjeni popravilu cerkve na Opčinah. Pridite!
V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul.
Donizetti 3 bo v ponedeljek 25. novembra ob 20.30 govoril dr. Janez Ambrožič na temo: »Družina in Slomšek«.
Predavanje. V sredo 27. nov. ob 15. uri bo salezijanec dr. Alojzij Snoj predaval katehetom in katehistinijam na slovenski nižji srednji šoli »F. Levstik« na Proseku.
DAROVI
Za cerkev na Opčinah: Kristina Kovačič-Koritnik 200.000; N. N. v spomin na Hedviko Contri-Grgič 55.000; Ida Durovič v spomin na Ivano Janco 15.000; druž. Milkovič-Grgič v spomin na očeta Alojza 10.000; razni 111.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: družina Pe-scatori 276.000; Avelina in Luigi Antole
26.000	lir.
Za cerkev na Banah: druž. Milkovič-Gr-gič v spomin na očeta Alojza 20.000 lir.
Za cerkveni zbor »Sv. Jernej« - Opčine: Ladi in Lavra Gombač namesto cvetja na grob Valtertja Valiča 20.000 lir.
Dragi mami Mariji, ki je odšla od nas, poklanja družina Živic z veliko ljubeznijo in hvaležnostjo: za cerkev' sv. Ivana v Trstu 100.000, za Marijin dom pri Sv. Ivanu 100.000, za cerkveni zbor pri Sv. Ivanu
100.000, za Slomškov dom v Bazovici
100.000, za cerkev sv. Marije Magdalene v Bazovici 100.000, za misijone 100.000, za Katoliški glas 100.000, za Skupnost Družina, Opčine 100.000 in za »Pastirčka« 50.000 lir.
Za obnovo fresk v cerkvi v Bazovici: namesto cvetja ob pogrebu Marije Sahar vd. Živic so darovali: Ema Križmančič
50.000, Zelika Grgič 20.000, Marta Mužina
20.000, Magda Tinetova 20.000, inž. Karlo Grgič 20.000, učenca Peter in David Ražem
20.000, Marija Čufar 10.000, druž. Stulle, Trst 100.000 lir.
Za cerkev v Gropadi: družina Klampi-novi 20.000; Kristina Kalc 10.000; Amalija Pečar 10.000; druž. Natural namesto cvetja na grob Marije živic 5.000; hči Stana v spomin Ade Kalc 5.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: S. K. 100.000; P. L. 20.000 lir.
Za pevski zbor Novi sv. Anton: druž. Kos-Simonič 150.000; Alojz in Veronika Štrajn 100.000 lir.
Za cesto na Sv. goro: N. N. 50.000 lir. Za lačne po svetu: A. Kocjan 50.000; F. J. in M. 200.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista in tudi drugim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
1; Km TrstA
Spored od 24. do 30. novembra 1985
Nedelja: 8.00 Sv. .maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Lov za ukradenimi milijoni«. Pnvi del. 11.45 Vara in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik.
14.10 Nediški zvon. 14.40 »Večni sopotniki«. Sklop velikih pesnitev. 15.25 šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8,10 Štirideset let radijskih oddaj v Trstu. 10.10 S. Mercadante: Prisega (1. dej.). 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Zbor »I cantori di Santomio« iz Mala pri Vicenzi. in Vokalna skupina iz Gradca. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: V deželi pravljic. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor Ivo Lola Ribar iz Beograda. 18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 S. Mercadante: Prisega (2. dej.). 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Zbor Ivo Lola Ribar iz Beograda. 18.00 C. iLdveid: »Galebojedci«. Radijska igra.
Sreda: 8.10 Primorska diaspora v svetu.
10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih.
13.20 Moški zbor Jezero iz Doberdoba.
14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Igraj se z nami tudi ti! 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Glasbena kronika s Hrvaškega. 18.00 Poezija slovenskega zahoda.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncert RAI iz Rima. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Slovenska popevka. 14,10 Ne prezrimo! 16.00 Na goriškem vallu. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Avstrijski komorni zbor »Hortus mu-sicus« iz Feldkiroha. 18.00 Štirideset let slovenskih oddaj v Trstu.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Mešani zbor Obala iz Kopra. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Orkester Slovenske filharmonije. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8-10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert v Slovenski filharmoniji. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih.
14.10 Anketa o mladinski brezposelnosti.
15.00 Otroški kotiček:	»Skrito-odkrito«.
16.00 Diskografija Slovencev v Italiji. 17.00
bolezni.
Trst - Kolonkovec, 19. novembra 1985
Kulturna kronika. 17.10 Hornist Zoran Lupine. 18.00 »Večni sopotniki«. Sklop velikih pesnitev.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18% davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
t
Po daljšem bolehanju je v starosti 79 let v goriški civilni bolnišnici umrla v torek 19. novembra
Otilija Uršič
Naslednji dan je našla svoj zadnji dom na sovodenjskem pokopališču, kjer bo čakala vstajenja.
Brat, sestra in ostali sorodniki
Sovodnje, 20. novembra 1985
t
Po težki bolezni je odšla v večnost v starosti 88 let naša mama in nona
Marija Zivic roj. Sahar
Naša srca je napolnila velika tolažba, ko se je okrog nje zbralo nad 20 duhovnikov in veliko vernikov bodisi v mrtvašnici kakor v cerkvi sv. Ivana pri pogrebni sv. maši.
Vsem duhovnikom, zlasti somašnikom, domačemu cerkvenemu zboru in vsem, ki ste našo mamo počastili s cvetjem, še posebno z darovi v dobre namene in z udeležbo pn sv. .maši, vsem, ki ste tako številni pismeno in ustno izrazili sožalje, prisrčna hvala.
Sin Marijan, hči Dora, sin Lucijan z ženo Arijano, vnukinja Marija Tereza z možem Lucijanom, vnuk Pavel z ženo Costanzo
Trst - Bazovica, 16. novembra 1985
ZAHVALA
Po dolgi in vdano prenašani bolezni je odšla po plačilo k Bogu naša draga žena in mati
Olga Vižintin por. Klanjšček
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali, zlasti še g. župniku Marjanu Komjancu, darovalcem cvetja in v dobre namene, vsem, ki so se udeležili pogrebne maše in jo spremili na goriško pokopališče.
Mož Venceslav, sin Venček in hči Dragica
Sovodnje-Gorica, 16. novembra 1985
ZAHVALA
Po opravljenem pogrebu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so bili kakorkoli zraven ob pogrebu pokojne
Marije Simonič
Posebna zahvala gre g. Stanku Živcu, ki je redno obiskoval pokojno v času njene
Družina Simonič in sorodniki
Igrače iz vsesa sveta
GORICA ■ Travnik, 25 - Tel. 84407