Premalo se zavedamo. da lahko družbeno-politične organizacije predvsem v samoupravnlh organih, v orga-nlzacijah zdruzenega dela in krajevnih skupnostih. pa tudi v skupSčini občine in skupSČinah samoupravnih intoresnih skupnosti -materlalizlrajo« svojo politiko. svoja stallšfia. Krepitt vlogo delegata in delegacije oziro-ma konference dolegacij kot nosilec interesov In teženj tako imenovane delegatske baze je zatorej dandanaSnji ena poglavitnih nalog osnovnlh organizacij Zveze komu-nistov In sindikata in krajevnih konferenc SZDL. tor njiho-vih vodstev v občini.
•  OSAMLJENE DELEGACiJE >N DELEGATI
Na sejah zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupSČIne je redko sliSati. da bi delegati izražali tudi slaliSča druzbenopolitičnih organi-zacij svojega delovnega oziroma življenjsksga okolja. Vfiasih se zdi, da gredo pomembne teme, ki so na sejah, bodisi -državne« skupSčine ali skupščin samoupravnih inleresnih skupnosti, tako rekoč mimo »politike« v te-meljnih organizacijah združenega dela in krajevnih skupnoatlh.
Skupščinske seje -politična »arena«
Nič ne pomagajo kritiCna razpravljanja na sestanku osnovne organizacije Zveze komunistov ali izvrSnega odbora sindikalne organizacije v TOZD o pogojih gospo-darjenja, ki jih določajo v okviru svojih pristojnosti skup-Ščine obfiine. republike in (ederacije. Takšna in podobna sirSa družbena vpraSanja. seveda dobro proučena, je treba nato po tielegatski potl - prek delegacije in konfe-rence delegacij - sproziti na seji prlstojne skupSčine družbeno-politične skupnosti. Le-tam se odloča o obre-menltvah gospodarstva, o politikl cen, o ukrepih na področju uvoza )td.
Brzda bl bile seje ?bora združenega dela dosti bolj živahna. »giasnejSe-. ko bi se v obravnavanje skupžfiin-skih tem, vsaj pomembnejSih. vključile tudi družbeno-polilične organlzacije v TOZD ali delovni akupnosti. Do-seči bl moralr, da bi bilt sestanki detegacij ali konferenc delegacij zares polltičn! dogodek v delegatski bazi. vna-prej programiran in dobro pripravijen - in ne le rutinski sestanek v skupSCinsko-delegatskem sistemu.
•  SKUPŠČtNSKE TEME - POLITIČNE TEME
V družbeno-političnem zboru bežigrajske občinske skupSCine zmeraj bolj prevladuje prepričanje. da lahko skupSfiinske odlofiitve bistveno pripomorejo k uresniče-vanju usmvrftav (n »latlM dru«»no-pollt(enth organtza-cii v obtint, skupaj usKladenih in dogovorjenih v okviru obCinske koniftrence SZOL. StaliSČa, spoCetka dokaj for-malna. ki jih |e v zvezt s posameznimi skupSčinskimi temami, posredovat druzbeno-političnl 2bor drugtma skupfičinskima zboroma. poataiajo iz seje v sejo vsebin-sko bolj bogata. konkretna, »udarna«, zavezujoča. Čeda-Ije bolj prihaja do izraza odgovornost družbeno-politič-nih orgamzacl), posebno njenih vodstev v občtni. za skupšCinske odlofiitve. za politiko skupSčine na posa* meznlh družbenih področjih. Odziv na pobude in stali-sča družbeno-političnega zbora je bil doslej pri delega-tih drugih dveh skupSiinskih zborov - popoln, soglasen.
SkupSčinske odločitve - konkretizacijo »politike- v občlni - sprejemajo danes, zlasti v organizacijah združe-nega dela - z vso resnostjo in odgovornostjo Brez pretiravanja lahko rečemo, da sa v popolnosti zavedajo -poHtlfinosti- skupSČinskih odločitev Politika in sklepi obfiinske skupSčine dobivajo vse večjo veljavo tudi zato, ker stojijo za njlm) družbeno-potitične organizacije.
Dosladno izvajanje odlofiitev skupSfiine občine ali dru-gih družbeno-političnlh skupnostl v temeljnlh in drugih organizactjah zdruienega dela ni samo stvar samou-pravnih organov in poslovodnih delavcev, ampak tudi družbeno-politlčnih organizacij. Trdnost nadega politič-nega sistema presojamo v precejSnji meri po tem. kako po delegatski poti oblikujemo in soustvarjamo Sirše druibene (skupščinske) odlofiitve fn jih tudi kasneje v praksi - v vseh družbenih sredinah ufitnkovito uresnifiu-jemo.
BOJAN ZAVAŠNIK