^«Betrr;aie^.j98BeB8Beee|jM||g
■HtHV-H
»KSfStt!
Tržaška luka brezpro-meta z Jugoslavijo.
Z precejšnjim nezanimanjem javnosti se pripravlja gradivo za trgovsko pogodbo z Itatijo. Slovenske gospodarske kroge izmed vseh vprašanj, ki so v zvezi z pogodbo, najbolj zanima promet s Trstom in sicer predvsem tranzitni promet. Za orijentacljo, kakšno vlogo igra jugoslovanski promet v gospodarskem življenju tržaške luke in v ilustracijo kakšne katastrofalne posledice je imela prepoved železniškega prometa, ki jo je izdala naša vlada, z Italijo, navajamo iz statističnega, letnega poročila trgovske zbornice v Trstu za leto 1919 avtentične podatke. v
V letu 1919 se je vršil k nam in preko našega ozemlja iz Trsta v Avstrijo, oziroma na Češko le izvanreden promet in sicer antantni živilni transporti za obe imenovani državi in transporti legijonarjev, oziroma v nasprotni smeri nekoliko begunskih in ujetniških vlakov ter neznatne množine lesa in blagovnih transportov. Radi brezpogod-benega stanja italijanskih in naših železniških uprav je imel Trst edino zvezo z svojim nekdanjim zaledjem preko Vidma in Pontebe na Trbiž.
Železniški promet Trsta izkazuje sledeče rezultate : Po železnici je prispelo v Trst leta 1919 4,172.744 q, leta 1913 14,822.096 q, odpeljano je bilo po železnici iz Trsta leta 1919 9,611.418 q, leta 1913 12,093.356 q, skupen promet je torej znašahleta 1919 13,784.212 q, leta 1913 26,975.452 q.
Pripomniti moramo, da so največji odstotek tega prometa bili vojaški, oziroma demobilizacijski in živilni transporti za zasedeno ozemlje, za Avstrijo in Čehoslovaško. Alco bi odšteli ta izreden promet, rezultirala bi popolna stagnacija tržaške trgovine. Kakor je iz navedenih številk razvidno, je padel vsied zoprtije naših mej in vsled ukinjenja -nekdanjega umetnega favoriziranja tržaške luke, ki je z različnimi tarifarnimi mahinacijami pospeševala promet s Trstom, je padel celoten promet 1 rsta napratn rnirodob-nemu prometu na polovico, uvozni železniški promet na 2/7, izvozni pa na */*. V pomorskem prometu je ta diferenca še občutnejša. Tu je znašal dovoz leta 1919 13,566.568 q, leta 1913 pa 23,140.178 q in izvoz leta 1919 je dosegel 1,223.534 q, medtem ko je leta 1913 znašai 11,357.116 q. Skupno je znašal morski promet leta 1919 '14,790.102 q, leta 1913 pa 34,497,294 q.
Najhujše je bila radi zaprtije naših prog prizadeta izvozna trgovina Trsta, ki je padla napram mirodobnOmu stanju na /11. la izpad v izvozu je popolnoma razumljiv, ker je vladala v industriji vseh novih držav stagnacija radi pomanjkanja surovin in premoga, Češka ni izvozila via Trst sladkorja, špirita, stekla in Slovenija ne lesa, deželnih pridelkov ter živine, ki so bili v miru glavni izvozni predmeti.
Posledice teh razmer so bile, da ie ostalo pri povratu iz Trsta 1,230.000
ton neizrabljertega ladijinega prostora, predvsem amerikanskih ladij, ki so prinesle živila za pasivne države. Pri pomorskem uvozu so dosegle združene ameriške države rekord z 5,861.000 q, ki ja za 4,800.000 q presegel njih mirovni uvoz v Trst. Na drugem mestu stoji Anglija z 2,027.277 q, kar pomeni proti letu 1913 nazadovanje za 5 lh milj. q. Uvoz iz Italije je na tretjem mestu s 1,887.847 q. Približno enako višino dosega obalni promet z Dalmacijo, Istro in Reko. . Import iz Levante in iz Indije je padel napram letu 1913 na V10. Glede vrst blaga se promet ni preveč izpremenil. Od celotnega im-porta je odpadlo na: žita 5,923,865 q, premog 3,62.7.315 q, od tega skoro 2 miljona iz Anglije, mineralnega olja 609.122 q, suhega sadja 528.000 a, vina 411.600 q in južnega sadja 218.320 q. Vsi drugi predmeti so v množinah pod 1000 vagonov.
Bilanca uvoza in izvoza tržaške luke že v mirnem času ni bila v ravnovesju. Leta 1913 izvoz ni dosegel niti polovice uvoza. Po vojni se je to razmerje še poslabšalo. Glavni izvozni predmeti leta 1919 so bili: les 257.290 q, žito 213.996 q, premog 138.740 q, ruda 80.822 q, železo 66.290 q, sladkor 49.323 q, papir 47.759 q in vino 30.694 q. V celotnem prometu so torej prevladale leta 1919 združene države z 5/ia vsega prometa, po vsebini pa živila z ®/i3, poleg tega premog in mineralna olja. V železniškem pi ometu je padel dovoz iz zaledja bivše Avstrije v Trst od !. 1913 od 12'8 milj. q na 1'7 milj. q in iz bivše Ogrske od 1,096.000 q na 22.460 q. Izvoz iz Trsta v Avstrijo je ostal po množini skoro enak miro-dobnemu.
Izmed posameznih predmetov se je uvozilo v Trst po železnici lesa 896.966 q, žita 599.967 q in izvozilo moke 2,766.320 q in žita 2,230.310 q ter premoga 869.098 q.
Navedene številke so važen dokument za pomen naše trgovine za tržaško luko. Rezultati prometne statistike tržaške luke so našli odmeva v vodilnem časopisju Anglije in Amerike. »Times« in »Nauticol Gazette« sta opisaja vegetiranje tržaške luke v letu 1919 in kritične posledice italijanske politike na Jadranu. Ti članki so napravili na italijanske kroge mučen vtis in tržaška zbornica je z nervozno zgovornostjo hotela zbrisati poparjenost, ki je nastala vsled statističnih suhih dejstev. Sklicala je protestna zborovanja in v neštetih člankih dokazovala, da se tržaško pristanišče nadepolno razvija. Številke, da se je leta 1919 ustanovilo v I rstu 194 novih tvrdk in sicer 159 trgovskih, 35 industrijskih, 6 zavarovalnih, 4 bar.čne, 2 paroplovne družbe in 6 konzorcijev, niso povedale druzega, kakor da je bila obsežna reklama za Trst v Italiji prezgodnja. Vsi poskusi s Čehoslovaki in Avstrijci niso spremenili položaja, dokler se ni odprl z novirn letom 1920 reden promet z Jugoslavijo. Sedaj Trst nervozno ljubosumno zre na Reko, ker ve, da po-
meni zgradba železnice Kočevje-Brod za Trst izgubo nad eno tretjino vsega prometa. Italijani so pod danimi pogoji primorani k obsežnim koncesijam naši trgovini v Trstu in te morajo naši zastopniki pri bodočih gospodarskih pogajanjih priboriti.
Industrijsko-obrtni muzej.
V »Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca« št. 269, izdanih dne 2. decembra 1920 je izšel pravilnik za novoustanovljeni industrij-sko-obrtni muzej v Beogradu. Ministrstvo trgovine in industrije je že letos spomladi pripravilo načrt pravilnika in ga jt razposlalo vsem trgovskim in obrtniškim zbornicam, da o načrtu podajo svoje strokovno mnenje. V kolikor smo poučeni, so vse zbornice načrt v njegovih glavnih točkah sprejele, ter so le z ozirom na sedanjb prehodne razmere, posebno z ozirom na prometni položaj, draginjo in stanovanjske n«-prilike v Beogradu, priporočale, .naj bi zaenkrat bilo delo muzeja kolikor mogoče decentralizirano, namreč, naj bi se čimvečjo pažrijo obrnilo na podružnice, ki se imajo po pravilniku ustanoviti v posameznih pokrajinah.
Nova ustanova bo služila interesu industrije in obrta. Naše glasilo, ki ima nalogo, v okviru splošnih gospodarskih ciljev zastopati tudi ta stanova, smatra za potrebno, da ustroj muzeja in njegov delokrog podrobnejše popiše. Naloge muzeja v najbližji bodočnosti so tako važne, da smemo pri pravilnem poslovanju in popolnem razumevanju današnjih gospodarskih razmer od strani vodstva muzeja pričakovati mnogo lepih uspehov in blagodejno povzdigo obrtne produkcije.
Industrijskc-obrtni muzej je samostojna državna naprava, ki je neposredno podrejena samo ministrstvu trgovine in industrije, lzvzemši to višjo kompetenco, je muzej neodvisen in lahko občuje samostojno z vsemi oblastmi in korporacijami, ki mu morajo na njegova vprašanja dajati vsa potrebna pojasnila. Muzej je razdeljen v posebne oddelke, namreč kemijsko-tehnični laboratorij, strokovno knjižnico s čitalnico, oddelke za permanentne in perijodične razstave in izložbe, kot tudi prostore za strokovne točaje mojstrov, delovodij Itd. (predavalnice in delavnice). Ves ta obsežni aparat, ki ga predvideva pravilnik, je seveda treba šele ustvariti in v proračun državnih razhodkov in dohodkov za leto 1920/21 zato vstavljene zneske kar najbolj ekonomično in praktično uporabiti. To ustanovno delo bo stavilo precejšnje zahteve na vodstvo muzeja.
V pravilniku normirani delokrog industrijsko-obrtnega muzeja je zelo obsežen. Njegove glavne naloge obstoje v sledečem. Poizvedovati mora, kje so v državi surovine, potrebne za industrijsko 'in obrtno izdelovanje. Že v tem tiči spričo naših primitivnih raz-
mer, posebno, ker imamo v državi več pokrajin, katerih naravno bogastvo še davno ni odkrito, temveč je iskanje zemeljskih zakladov žalibog še več ali manj prepuščeno podjetnosti tujcev, zelo važna naloga, ker gre za ogromne vrednosti narodnega premoženja, ki jih moramo šele odkriti. Muzej mora nadalje proučevati vse že znane domače sirovine tako glede njih kvalitete kakor tudi glede njih uporabe za industrijsko ali obrtno izdelovanje. Tudi ta znanstvena naloga je važna, ali jo bo lažje rešiti kot prvo, ker ima ma-terijal že pri roki in se opira na izkušnje naših naprednejših sosedov. Muzej daje vsetn interesentom potrebne nasvete in pojasnila glede ustanavljanja modernih delavnic in tvorniških podjetij, kakor tudi pojasnila o izpopolnitvi delovnih metod. Baš v današnji dobi ustanavljanja mriogobrojnih novih, tvor-nic in preosnove posameznih malih obrtov iste ali sorodne stroke v skupne produktivne organizacije s skupnimi, s stroji opremljenimi delavnicami je nujno potrebno, da dobijo novi podjetniki, ki jim manjka prave izkušnje, točne in zanesljive informacije.. Vendar je to naloga, ki jo muzej v najbiižji bodočnosti pač še ne bo mogel uspešno vršiti. Muzej se ima glasom pravilnika baviti tudi s predhodnimi študijami za ustanovitev obrtno-industrijskih podjetij. Ta naloga je težavnejša kot pravkar omenjena, ker gre v tem primeru za inicijativo in ustvarjanje novih industrij in obrtov ter treba javnost šele zainteresirati za nove produkcije.
Muzej ima organizirati mojstrske tečaje v vsej državi. V ta nanven bo pošiljal v razne pokrajine naše države strokovne inštruktorje, ki bodo prirejali predavanja in celotne .tečaje iz posameznih strok obrtnega dela in hišne industrije. To institucijo bodo obrtniški krogi povsod z velikim veseljem sprejeli, posebno v pokrajinah, kjer je mali obrt že na precejšnji razvojni stopinji in je treba samo še takorekoč zadnjih izobraževalnih sredstev, da se obrt dvigne na popolnoma moderno stopinjo. •Muzej bo po potrebi v tehničnih vprašanjih služil ministrstvu za trgovino in industrijo kot posvetovalni organ, kjer bodo vse one informacije na razpolago, ki si jih mora ministrstvo sedaj iskali pri posameznih strokovnih korporacijah in pri institutih iri učiliščih. Nadalje bo muzej prirejal stalne razstave v Beogradu, periodične razstave pa tudi v drugih krajih, kjer naj se razstavljajo domače sirovine in izdelki, razno orodje in stroji, če mogoče pri delu. Glede te naloge povdarjamo, da je izredno važna. Imeti moramo pred očmi, da svojo novo domovino še zelo malo poznamo. Mnogi industrijci iz obrtniki naročujejo blago, ki ga rabijo za svoj obrat, v inozemstvu, ker ne vedo, da se slednje dobi tudi doma. To dnevno opažamo. Časopisna služba in strokovna literatura, ki bi obsegala vso Jugoslavijo, kot tudi živo poznanje zemlje, vso to je še tako pomanjkljivo, da bi moral vsak obrtnik in industrijalec posetiti vsako domačo
PoitnJRC pSasasts v aotovln!..
Izhaja vsaki petek, ali če je ta dan praznik, dan preje popoldne z datumom prihodnje sobote. — Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gradišče št. 17/1 (pri trgovskem društvu Merkur). — Naslov za dopise: Trgovski list, Ljubljana, Gradišče štev. 17/1. — Naročnina znaša do konca t. 1. K 30 in je plačljiva vnaprej. — Posamezna številka stane K 1 60. — 'Oglasi se računajo po ceniku. — Ponatis člankov je dovoljen le z navedbo vira. — Plača in toži se v Ljubijani. — Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Štev. rač. pri ček. uradu 11953. Lastnik in izdajatelj Konzorcij Trg. lista- — Odgovorni urednik Franjo Zebal, Ljubljana-Dol. c.
V Ljubljani, 24. decembra 1920.
21. štev.
Časopis za trgovino, obrt, industrijo ter narodno in politično gospodarstvo sploh.
III. letnik.
razstavo, ki je pri naših sedanjih primitivnih razmerah najboljši inštrument za spoznavanje domače produkcije. Opozarjamo samo na iep uspeh razstave tirvatskega Radiše v Zagrebu.
Industrijsko-obrtni muzej ima nadalje podpirati ustanovitev produktivnih organizacij na polju obrta in industrije, česar smo se že zgoraj dotaknili; muzej predlaga ministrstvu za trgovino in industrijo posameznike in cele skupine za podporo v denarju, modernem orodju in strojih, iti sicer za ustanavljanje in izpopolnjevanje posameznih obrtov, hišne industrije in industrije v obče, kolikor to dopuščajo razpoložljiva sredstva. Končno ima muzej glasom pravilnika izdajati razne periodične in stalne publikacije za pospeševanje industrije in obrta.
To je delokrog rrmzeja, kot ga predvideva pravilnik. Vidimo, da je v tem velikem okviru mogoče izvesti vse one naloge, ki naj jih reši industrija in obrt s pomočjo države, da doseže ono moderno stopinjo, ki jo zavzemata slednji v starih naprednih državah. Vse potrebe živega življenja, ki se dnevno lahko pojavijo v no^ih oblikah, se na tem programu lahko rešijo. Edino to bi pripomnili, da pravilnik premalo misli na kreditno vprašanje obrtnega in industrijskega pospeševanja, vsaj ta utis imamo. Vendar smo mnenja, da bo mogoče tudi vsa vprašanja tega značaja rešiti povoljno z ozirom na to, da pravilnik splošno predvideva materijelno podporo posameznikom in skupinam. Da je imela vlada tudi to plat vsaj v glavnem pred očmi, razvidimo že iz tega, da je v pravilniku izrecno statuirano, da so tečaji in predavanja muzeja brezplačni ter da se siromašnim udeležencem po možnosti povračajo tudi potni stroški.
Hočemo čitateliem predočiti še notranji ustroj industrijsko-obrtnega muzeja. Zavodu načeluje direktor, ki ga imenuje kralj z ukazom na predlog ministra za trgovino in industrijo. Direktor sme biti samo priznan strokovnjak, tehnik ali nacijonalni ekonom s fakultetno izobrazbo. Gresta mu čin in plača ministrskega načelnika. Razen direktorja posluje v muzeju potrebno število ukaznega, strokovnega in administrativnega osebja, neukaznega pomožnega in honorarnega osebja. Za pomožni organ muzeja v vseh strokovnih vprašanjih služi »posvetovalni odbor«. Toliko glede osebja.
Sedaj pa hočemo omeniti prav posebno končna določila pravilnika, ki se, nam zdijo važna baš za naše slovenske razmere. Glasom člena 12 pravilnika opravljajo na podlagi generalnega načrta razen muzeja v Beogradu iste posle tudi pokrajinski muzeji, katerim pa se bo organizacija in področje pozneje predpisala. Ministrstvo za trgovino in industrijo je namreč, kot je razvidno iz vsega teksta, stalo na stališču, da treba najpreje organizirati in okrepiti centralni zavod in šele sčasoma po potrebi ustanavljati pokrajinske muzeje. Priznamo, da je položaj drugi, ako ga motrimo iz Beograda ven ter vidimo razsežne pokrajine, kjer v najbližji bodočnosti še ni misliti na ustanovitev modernega industrijsko-obrtnega muzeja, kot pa je položaj, če ga presojamo na primer z ljubljanskega, zagrebškega ali sarajevskega stališča. Mnenja smo, da je osrednja vlada le preveč mislila na svoje srbijansko teritorialno območje ter le premalo upoštevala napredne razmere v zapadnih pokrajinah Jugoslavije, vsaj po besedilu pravilnika soditi. Slednji namreč, vprašanje pokrajinskih muzejev po našem mnenju premalo obširno obravnava. Za naše slovenske razmere je namreč važno, dognati, kaj bo po pričujoči preosnovi z uradom za pospeševanje obrti v Ljubljani. Delokrog gornjega urada, ki je podrejen ministrstvu trgovine in industrije, oddelek v Ljubljani ter je drugače v okviru predpisanega področja in letnega proračuna samostojna naprava, je v bistvu isti kot delokrog industrijsko-obrtnega muzeja ter je treba samo še formalno stran ugotoviti ter urad za pospeševanje obrti proglasiti za pokrajinski industrijsko-obrtni muzej.
Razširjane Trgovski lis!!
Gospodarsko stanje Italije In razvoj naše industrije.
Pri industrializaciji, katero je izvršila večina evropskih državv preteklem stoletju, se je Italija morala boriti z največjimi težkočami. Sremela je kakor druge države, da bi po možnosti krila gospodarske potrebe doma z lastnimi fabrikati in da bi se po možnosti pojavila kot izvoznik tovarniških produktov na svetovnem trgu in na ta način preprečila izseljevanje prebivalstva ter dvignila domače blagostanje. Medtem pa, ko so skoro vse države imele največji del surovin doma, je bila Italija glede najvažnejšega gred-meta — glede premoga — odvisna od inozemstva. Razen tega je primanjkovalo kapitala in je plašila domačega podjetnika inozemska konkurenca ter fiskalne naredbe države. Da bi se osamosvojili glede premoga od inozemstva, so začeli Italijani izkoriščati vodne sile. Od leta 1906 pa do 1913 se je dajalo letno povprečno 120 koncesij za električna podjetja. Najbolj se je to razvilo seveda v srednji in severni Italiji,_ posebno v Lombardiji, kjer so se ustanovile velike družbe »Edison« na reki Adi (leta 1908 z 90.000 HP) in »Lombarda« na Tiči n u (1908 l. z 70.000 HP). Koncem leta 1910 je Italija že producirala s svojimi vodnimi silami 580.000 HP, medtem ko se jih je s paro proizvajalo le še 270.000 HP. Vendar pa radi tega uvoz in poraba premoga ni prav nič padla. Baš nasprotno. Uvoz premoga se je povečal od 4'8 milj ton leta 1906 na 8i milj ton v vrednosti 370 miljonov lir v letu 1913 to pa zaradi naglega razvoja industrije, predvsem kovinske. 9/1o potrebe premoga je krila Anglija. Med vojno, ko je vsled podmorske vojne postal transport premoga vedno težji, dražji in nevarnejši, je začela Italija še v večjem obsegu izkoriščati svoje vodne sile.
Izmed industrij je Italija najbolj razvila kovinske industrije. Vrednost izdelkov kovinske industrije je od 122 miljonov lir leta 1897 skočila že pred vojno na 650 milj lir !. 1913. Največje so tovarne in livarne Ferni, Fossati, Sestriju Pomente, ki izdelujejo železne konstrukcije, stroje in oklope. Poleg tega je država delovala na to, da bi se razvila močna orožarska industrija, ki se je med vojno kolosalno razvila in dosegla največje dobičke. Večina teh vojnih industrij je sedaj že prešla v mirodobsko industrijo in namerava s svojimi produkti preplaviti naš trg. Nekatera velika podjetja so se zdužila in osnovala družbo »llva alti forni e Acciairie d’ 1 talia« s kapitalom 300 miljonov lir. Na ta način se je razvila izvozna strojna ^industrija, ki dela za Južno Ameriko, Španijo in Rusijo. Tudi proti Nemčiji, ki je v tem oziru najbolj razvita, je sedaj konkurence zmožna in uvoz tujih aparatov in strojev vedno bolj pada. Avtomobilna industrija se je začela razvijati od leta 1903. Njeno središče je okolica Turina. Največja tovarna je »Fiat«. Izvoz avtomobilov je znašal leta 1907 lir 115 miljonov.
Tekstilna industrija šteje 7200 podjetij s 450.000 delavci. Od tega se bavi z izdelovanjem svile 2100 podjetij s 192.000 delavci. Povprečna letna produkcija surove	svile je	znašala	5	milj.
kg v vrednosti	300 milj. lir.
‘ * Mehaničnih ra zvij al n i c svile je bilo 1913 1.	7600 z	1,800.000	vreteni. Vrednost	svilenih	tkanin	je	do-
segla 100 miljonov lir. Svilarstvo je najstarejša industrija v Italiji in sega v benečansko dobo nazaj kot domača industrija.
Zraven nje je najbolj razvita bombaževa industrija s 780 podjetij in 3'/2 miljoni vreten ter 140.000 delavci. Povprečni uvoz surovega bombaža znaša 1 '/* milj. centov v vrednosti 180 rfiiljonov lir. V tej industriji je dandanes investirano nad pol mi-ljarde lir. Njen izvoz gre k nam v Malo Azijo, na Grško in v Južno Ameriko. Volnenih p red i 1 n i c je 7198 z 37.000 delavci in je v stanju predelati
190.000	stotov volne, od česar gre 2/s na tkanine, l/a na izdelavo klobukov. Te tovarne so največ skoncentrirane v Pijemontu, Lombardiji in Be-
nečiji. izdelovanje konopnenih lanenih in jutnih tkanin datira šele iz novejšega časa, pa vendar že prihaja tudi za izvoz v poštev. Na klobučevini izvaža okrog 4 miljone kosov v vrednosti 9 miljonov lir. Enako razvita je tudi slamnikarska industrija.
Produkcija usnjarev se ceni na 350 miljonov lir. Izvoz gotove obutve ni posebno razvit. Od 450 sladkornih tovarn znaša letna produkcija 1 miljon m. stotov sladkorja, ker pa ne zadošča za domačo porabo in se mora primanjklaj uvažati iz Češke in Nemčijei Sadni soki se posebno izdelujejo v Siciliji. Zelo razvita je produkcija sveč in mila, ki se tudi mnogo izvaža. Tovarne za umetna gnojila ne krijejo domače potrebe in se je primanjkljaj uvažal iz nernčije pred vojno. Kemična industrija se je komaj sedrij začela razvijati. Mlini zaposlujejo
66.000	delavcev. Znana je italijanska industrij ateste li in, specijelno makaronov, ki se jih izdeiuje v 4800 podjetjih z 20.000 delavci. Središče te industrije je Neapolj.
Rudniških podjetij je bilo 1. 1910. v Italiji 1100 z 70.000' delavci. PVodukcija je znašala 6 miljonov ton v vrednosti 110 milj, lir. Največja je produkcija žvepla. V 760 jamah se je leta 1910 pridobilo 3 'h miljonov ton žvepla v vrednosti 42 miijonov lir. Italija je 'imela do nedavno o žveplu Svetovni monopol. Zadnji čas pa dela kalifornišlco in kemično žveplo konkurenco, Razen tega ima Italija rudnike za svinec, baker, antimon, mangan, asfalt, banksit, žvepleni kršeč, cink, grafil in živo srebro. Produkcija železa je zelo znatna, kar je tudi pripomoglo k razvoju kovinske industrije. Znana je produkcija marmorja, ki se pridobiva v 12.000 kamenolomih z 60.000 delavci. S produkcijo opeke, cementa, tnajolik, porcelana in stekla se bavi 11.500 podjetij z 98.000 delavci Papirna industrija je odvisna od tujih surovin, vendar krije domačo potrebo.
Priznati se mora, da se je italijanska industrija v zadnjih dveh desetletjih zelo razvila, mnogo tudi spo-močjo cene delavna sile. Razvoj razmer po vojni pa dela italijanski industriji ravno v vseh smerah največje skrbi.
Najvažnejša industrija, katere je treba v našem kraljestvu razširiti oziroma osnovati je plavžarska industrija. Pri sedanji situaciji moramo izvažati železno rudo v inozemsko, da dobimo od tam surovo železo v zameno. Emancipacija na tem polju je zelo potrebna, ker razpolagoma z zadostnimi surovinami in rudami v državi in ker bo železarska industrija igrala veliko vlogo pri stavbi železnic, ki so nam polrebne. Ako bi morali za zgradbo železnic naročevati železne konstrukcije in tire iz inozemstva, pogreznemo se zopet v položaj progresivnega zadolževanja napram inozemstvu in stem tudi politične odvisnosti. Centrum bodoče železarske industrije zna postati Bosna s svojim velikim rudninskim bogastvom in precej razvito železno izdustrijo.
Druga nujno potrebna industrija je kemična industrija mineralnih olj, destilacije in rafiniracija, da bi doma pridobivali za železniško in industrijsko obratovanje potrebna mazila in olja ter uvažali le surovine. Surovine so nam v kolikor jih ne bomo našli doma, lahko dostopne po vodi po Savi in Donavi ter Černem morju na Kavkazu. Prvi početki te industrije se nahajajo v Slavonskem Brodu, ki ima bodočnost, da razvije to industrijo v polnem obsegu, ki je za našo'domačo porabo potreben. Skoro gotovo je, da se bo s časom razvila tudi v kakem našem morskem pristanišču, kakor je bila svoječasno v Trsu in na Reki. To sta dve najvažnejših panog industrije, ki jih nam manjka, ki pa v sedanjih časih zahtevajo ogromne kapitale. Na te dve osnovne industrije bi se le ozirale potem vse drage, ki bi podelovale njih polfabrikate ali fabri-kate. Na kreiranju teh industrij je naša državna uprava tudi iz vojaško defenzivnih ozirov interesirana in ni dvoma, da bo storila primerne korake, da omogoči njih snovanje, kakor je nekdaj mala Srbija že smotreno podpirala razvoj svojih industrij.
V ta namen je potrebno, da bi se v najkrajšem času razširil srbski zakon o podpiranju domače industrije tudi na naše ozemlje. Glavna določila tega zakona so bila sledeča: 1. Domača industrijska podjetja so smela vse potrebščine za instalacijo in opremo tovarne do 20 lat carine prosto uvoziti. 2. Bila so oproščena od vsake davščine in pristojbin. 3. Stavbeni materija! so smela dovažati po železnici za režijsko ceno, 4. imela so pravo razlastitve, 5. dobivala so brezplačno državno zemljišče in pravo izkoriščanja vodnih sil, 6. t>a tuj istovrstni produkt seje udarila 10% carina, 7. surovine in polfabrikate, ki so jih potrebovale za obratovanje so smela carine in pristojbin prosto uvažati. Potrebni predmeti so bili v koncesijski listini emunerativno našteti.
Take olajšave je treba naši obstoječi in bodoči industriji koncedirati, da bo zamogla preboleti sedanje valutne fluktuacije. Razen tega je treba odpraviti sedanjo prohibitivno izvozno carino, da bodo eksportne industrije r-iogle začeti s polnim obratom. Prenehati pa se mora tudi z enostranskim potoži-ranjem zadružništva, ki je vsled opro-ščenja od poslovnega davka napram industriji preveč ugodovano.
Te ukrepe ima storiti naša vlada še pred trgovsko pogodbo z Italijo, ker je minimalna carinska tarifa za našo industrijo zelo neugodna in dopušča v mnogih predmetih uvoz fabri-katov pod ugodnejšimi pogc»i kot uvoz polizdelkov, ki jih rabijo nekatere industrije.
Počenši s 1. januarjem bo list izhajal dvakrat tedensko, po nizki ceni 150 kron letno. Trgovci, industrije! in obrtniki, podpirajte list, ki edini zastopa vaše interese.
Čitateljl 1 Leto se bliža svojemu koncu, ne pozabite plačati naročnino nemudoma.
Ministerijalni tajnik Cigoj.
Varstvo industrijske lastnine.
n.
Po »Uredbi o zaštiti industrijske svojine« bode obstojalo v državi le eno mesto, kjer se prijavljajo in zaščitijo izumi, vzorci, obrazci iii znamke. To mesto je dobilo ime »Uprava za zaštitu industrijske svojine« in ima svoj sedež v Beogradu. S centralizacijo varstva industrijske lastnine se preminja dosedanji red, ki so se po njem vzorci, obrazci in znamke prijavljali in zaščitili v Srbiji pri »prvostepenih (okrožnih) sudovih«,	odnosno	pri beograjskem
trgovskem sodišču,	in v novih pokrajinah pri trgovskih	in obrtnih zborni-
cah; z novo uredbo prenehajo te funkcije omenjenih oblasti in se prenašajo na centralno upravo, ki bode razen patentov dajala tudi varstvo vzorcev, obrazcev in znamk.
Načela, ki jih osvaja uredba, odgovarjajo	splošnim	v zakonodajstvu
vseh držav osvojenim določbam. V posameznostih se pa uredba oslanja na bivšo avstrijsko zakonodajo, v kolikor se z ozirom na modernejše potrebe niso ustanovile nove smeri.
Govoriti hočem najprvo o patentih in o postopanju pri njih zaščiti; patenti tvorijo namreč na eni strani najvažnejši del industrijske lastnine, na drugi strani je pa postopanje s patenti v glavnem slično onemu z vzorci, obrazci in znamkami, tako da se bodem mogel pozneje pri teh sklicevati na določbe, ki veljajo za patente.
Predvsem sloni postopanje pri dajanju patenta na sistemu javnega oklica. Prijava izuma se podvrže uradnemu predhodnemu postopanju, ki mu je namen ugotoviti, obstojajo-li predpogoji za patent. Zahteva se, da je prijavljeni izum predmet obrtne ali industrijske tehnike, to je, da služi proizvajanju obrtnih ali industrijskih produktov, Nadalje se zahteva, da se njegov namen ali praktična uporaba ne protivi zakonu ali javni morali; da predmet izuma ne tvori naučnega pravila ali naučnega načela; da se ne uporablja izključno pri izdelovanju predmetov, ki jih je država monopolizirala; ako je izum predmet človeške
hrane ali hrane za živali, ako je predmet izuma zdravilo ali desinfekcijsko sredstvo, ali pa tvarina izdelana potom kemije, se zatnore patentirati ie postopanje pri izdelovanju, ne pa predmet sam. Pateni: se ne daja tudi v slučaju, kadar se uprava potom svojih tehničnih strokovnjakov prepriča, da prijavljeni izum ne more izpolniti svojega namena ali da se patentiranje Želi le v svrho, da se izum pojavi na trgu pod državnim varstvom, da sc na ta način njegova vrednost poveča in kupujoče občinstvo glede njegove uporabljivosti vara.
Končno mora prijavljeni izum predstavljati novost v obrti ali industriji. Dočim se pa vsi drugi do sedaj omenjeni predpogoji v predhodnem postopanju uradoma preiskujejo in ugotavljajo, velja ta predpis glede novosti izuma le za slučaj, da je upravi notorično, da je izum že splošno znan, da je patentiran ali v že splošni uporabi, Le v tem slučaju se prijava radi pomanjkanja novosti odbija že pred javnim izlaganjem. Drugače se pa o novosti razpravlja le na predlog intere-sirane stranke, bodisi na podlagi ugovora, ki ga kdo dvigne zoper zaprošeno patentiranje, bodisi pozneje na podlagi izpodbojne tožbe, ki jo kdo vloži na razveljavljenje patenta. Izum se ne smatra za novega, ako je bil že v javni uporabi, ako je bil izložen javnosti, potom tiska ali poligrafije objavljen, četudi izven naše države, in tako opisan, da bi ga strokovnjaki zamogli uporabiti; iz tega sledi, da ne velja za novega tudi izum, ki je bil že kedaj in kje patentiran.
Iz te definicije novosti se razvidi, da se upravi ni mogla naložiti dolžnost, da v vsakem slučaju uradoma preišče prijavljeni izum tudi na njegovo novost; kajti absolutna, v vsakem slučaju nedvomna ugotovitev novosti je fizično nemogoča. Zato se pa patenti morejo dajati le brez jamstva za novost izuma, ali z drugimi besedami, le brez jamstva, da se patent ne bode pozneje izpodbijal radi pomanjkanja novosti.
Po predhodnem postopanju, ki ga vodi tehnik-član uprave, sklepa prijavni odbor treh članov — sestavljen mešano iz pravnikov in tehnikov — o tem, je-li prijava sposobna za na-daljno postopanje, ali pa manjka izumu kakšen zgoraj navedenih predpogojev. V prvem slučaju se izvrši javni oklic prijavljenega izuma, v drugem se prijava zavrne.
Javni oklic obstoja v tem, da se prijava izumu objavi v upravinem glasilu (»Olasnik uprave za zaštitu industrijske svojine«) iti da se istočasno izum, to je njegovi opisi in narisi za dobo dveh mesecev izloži v posebni dvorani uprave na javni ogled. S tem sc prepušča javnosti, da nadaljuje preiskavo, ki se je do sedaj vršila v uradu, in se njej daje prilika kontrole, so-li dani vsi predpogoji za patentiranje prijavljenega izuma; tudi predpogoj novosti, ki sc je do sedaj, kakor smo zgoraj videli, preiskoval iz uradne dolžnosti le v zelo omejenem obsegu.
Ta kontrola javnosti pride do izraza v ugovoru, ki ga sme zoper zaprošeno odobritev patenta dvigniti vsakdo, ki misli, da more dokazati pomanjkanje kakega predpogoja. Ra-zun tega sme ugovarjati lastnik drugega že upisanega patenta, da se prijavljeni izum ne more uporabljati samostojno, da je temveč njegovo uporabljanje odvisno od souporabe njegovega patenta in da se radi tega na izum ne more dati samostojen patent; sme zahtevati, da se novi patent pro-silen sicer da, toda proglasi odvisnim od njegovega patenta. — Nadalje sme ugovarjati oni, ki trdi, da je on pravi izumitelj izložene iznajdbe ali da je on pravni naslednik izumitelja, da torej prijavitelj ni pravi izumitelj, odnosno da ni prišel v posest izuma zakonitim potom, in da radi tega nima nobene pravice zahtevati na ta izum patent za sebe. •— Končno more ugovarjati tudi oni, ki trdi, da je prijavitelj vzel bistvo prijavljenega izuma brez dovoljenja iz njegovih industrijskih naprav ali iz njegovih risb in opisov, odnosno da ga jo posnel po njegovem načinu izdelovanja, da ga torej prijavitelj oškoduje na njegovih pravicah, ako dobi patent na nepravilno prisvojeni izum.
(Dalje prihodnjič).
Ali dobimo vojni davek tudi za teto 1920?
(Konec.)
Ker je pa k bilančnemu dobičku prišteti še razne obdačljive izdelke, je obdačbena podlaga za posebno pridobnino v skoro vseh slučajih višja kot bilančni dobiček. Radi tega konsumira n. pr. 10 °/o na posebna pridobnina dejansko ne le10% ampak povprečno 12% bilančnega dobička. Stem se zvišajo pa tudi vse druge davščine in doklade. Ako se oziramo tudi na. to, lahko z mirno vestjo trdimo, da navedeni davki in doklade obremene približno polovico bilančnega dobička.
S finančnim zakonom za leto
1920./21. smo pa dobili nadaljna davčna bremena in sicer invalidni davek in pa davek na poslovni promet. Določili nam je, kdo bo nosil te davke in event. ali konsurnirejo novi davki tudi kak bistven del bikjnčnega donosa.
Oglejmo si najpreje davek na poslovni promet, Če prav razumemo zmi-sei te davščine, je finančna uprava nameravala vstvariti davek, ki se naj prevali na konsumenta. Ravna se namreč po po višini prometa, torej . brez ozira na event. višino donosnosti posameznih podjetij. Plačala bodo novi davek tudi podjetja, ki so pasivna. Pri tem nastane na-daljno vprašanje, ali je prevalitev izvedljiva? Mi dvomimo. Davek je prišel prepozno. Da se davek za pretečeno dobo ne bo mogel prevaliti, je samo ob sebi umevno. Ostane torej prevalitev pro futuro. Vsaka prevalitev ima svojo mejo. Računati moramo, da kon-sument razpolaga le z gotovimi dohodki. Preko teh ne more iti. Ako se zvišajo cene, išče si konsumsnt druga pota, da zadosti svojim potrebam v skrajnem slučaju skrči svoje potrebščine. Finančni upravi mora to biti zijano. Opozarjamo jo le na tobačni monopol. Cene tobaka so se tako zvišale, da je postalo pušenje že izvan-reden luksus. Vobče tarnajo trafikanti, da se je konsum tobaka od zadnjega zvišanja tobačnih cen izredno znižal. Kupuje se večinoma le še nižje vrste. Računati nam je še z jedno okoliščino. Naša obrt, industrija itd. deluje vsled gotovih razmer, katerih tu ne moremo naštevati, z neprimerno višjimi atoški kot Inozemska podjetja. Konkurenca inozemstva je že danes zelo občutna. Domača industrija in obrt ji je komaj kos.
Z nadaljno prevalitvijo navedenega davka na konsumente se torej, vsaj za gotove izdelke, odprejo inozemstvu oziroma inozemski konkurenci vrata na stežaj.
Mimogrede omenjamo, da že danes hodi na tisoče Slovencev kupovat svoje potrebščine v Nemško Avstrijo, kjer jih dobe po neprimeroma nižji ceni.
Pri tem stvarnem položaju je nujno, da se krije prometni davek iz bil. dobička. Silno težko je ugotoviti, kolik de! bil. vspeha bi novi davek konsu-miral. Zakon določa namreč različne načine obdačbe, in sicer pri uvozu, izvozu iti pri predaji blaga v konsum odnosno na detajliste, trgovce itd. Tudi davčna merila so različna. Vzemimo, da je povprečje novega davčnega bremena samo 10-15%, kar gotovo ni pretirano, se stem neobremenjeni bil. dobiček zniža od 50°/» na 35°/o do 40°/o.
Konečno nam je vpoštevati še invalidni davek. Glede prevalitve velja vse ono, kar smo navedli pri davku na poslovni promet. Tudi ta davek bo torej krit iz bil. donosov. Ker vsaj srednja in večja podjetja plačujejo za l. 1920 nad 60000 K na onih davkih, ki so podlaga za invalidni davek, lahko vzancemo 20% predpisa na teh dav-keh kot viSino plačljivega invalidnega davka.
Za podjetja, ki polagajo javne račune bi potem takem bilo ugotoviti invalidni davek na sledeč način : posebne pridobnine ....	10%,
90"/o ni enotni pribitek	.	.	9%,
donosnostni pribitek . .	8 %,
skupaj torej.......................27	*'!o.
Ker je pa bilančnemu donosu prišteti še razne obdačljive izdatke, obremene
te državne davščine bilančni dobiček za približno 30%.
Nadalje ne smemo prezreti, da podjetja plačujejo poleg teh davkov tudi še druge državne davke, ki so zavezani invalidnemu davku. Dejansko moramo računati, ne z 30 °/o ampak z 35”/« no obremenitvijo.
Invalidni davek znaša pri državnih
davkih v všini nad 60000 K...............
20 % torej eno petino; v zgoraj navedenem računu bi znašal torej 7 °/o (20 °/o od 35%).
Invalidni davek obremenjuje bilančni dobiček za nadaljnih 7%. Zgoraj smo navedli, da nam preostaja še 35-40% neobdačenega bilančnega dobička. Radi invalidnega davka bi ostajalo le še 28% do 33%, (t. j. 35 ®/o do 40% manj 7%). Povprečno ostalo bi podjetjem razpoložljivega bil. dobička le ena tretjina.
Pri takemidejanskem položaju seveda o kakem vojnem davku ne more biti govora. Ne samo fizične ampak tudi pravne osebe nimajo svoj eksistenčni minimum. Podjetja, ki polagajo javne račune in obratujejo s tujo glavnico, morajo imeti gotov donos. Slednji služi deloma za dividende, deloma za dotacijo gotovih rezervnih zakladov, ki se rabijo za event. možne zgube.
Ako podjetja niti toliko ne dona-šajo, da se krije navedene potrebščine, ne morejo trajno obratovati. Ako tedaj erar obdači z vojnim davkom še ostalo tretjino bil. donosa, podjetja nimajo gospodarskega interesa a tudi ne možnosti do nadaljnega obratovanja.
Res je sicer, da enoletna event. zguba še ne ugonobi podjetij. A tu moramo pač globje pogledat'. Prezreti se ne sme, da se ravno pri takih podjetij rabi silno mnogo denarja. Ako vložitelji to vidijo, da finančna uprava postopa napram družbam po neracijo-nelriih načelih in da jih ne ščiti še manj pa podpira, in ako vrhu tega ne dobi tudi običajnih dividend, tedaj umaknejo svoje vloge, kredit, itd. S tem se navedenim podjetjetjem odvzame tudi vsak temelj. Podjetja pridejo pri tem ob svojo bodočnost. Vsak nadaljni razvoj je onemogočen. Preostane nam še pregled obremitve onih oseb, ki so zavezane dohodnini. Od dobička leta 1920 jim bo plačati sledeče davke: dohodnino, doklado za manj obtežena gospodarstva, vojno doklado, plačarino z dokladami, tanti-jemni davek, davek na poslovni promet in invalidni davek. Poleg teh davščin, ki odpadajo več ali manj od čistega bilančnega dobička, imamo pa še druga davčna bremena, ki pa že a priori znižujejo bilančni dobiček.
Teoretično so navedene davščine nekoliko nižje kot pri družbah, ki polagajo javne račune. Dejansko pa je položaj v l. 1920 še bolj kritičen kakor pa pri podjetjih, ki polagajo javne račune.
Vzrok je naknadni vojni davek za vojna leta 1914 do 1919. Ti predpisi so navedene osebe še bolj nepričakovano zadeli kakor pa družbe. Ker je običajno, da se tem več konsumira, vim večji so dohodki, so dohodnini zavezane osebe napram naknadnim vojno-davčnim predpisom še manj popravljene *<ot družbe, ki poiagajo javne račune. Naknadni predpisi na vojnih davkih obremenjali bodo torej dobiček leta 1920.
Glede invalidnega davka in davka na poslovni promet velja pa vse ono, kar smo navedli že pri delniških družbah.
Fizični dohodnini zavezane osebe so torej dejansko v ravno takem, ako še celo ne v slabejem položaju kot družbe.
Opisali smo kolikor možno pregledno dejanski položaj. Sodbo, ali jc uvodom označeno mnenje pravilno in podprto, prepuščamo pa sedaj bralcem.
Ministrske naredile.
100% zvišanje kolkovine pri za-carlnjenju. Po naredbi ministrstva za finance, generalna direkcija posrednih davkov, od 30. oktobra t. 1., št. 11.266 (glej Uradni list deželne vlade za Slovenijo štev. 134), se zvišajo vse kolkovine in lestvične pristojbine za 100%. Na ta način se zviša za 100% tudi Kolkovina za vse poštnocarinske listine,
ki so podvržene kolkovini, in sicer: spremnice od 20 na 40 par, car. pobotnice od 10 na 20 par, stovornice od 50 na 100 par. Na račun stovornic se je obremenil doslej vsak zacarinjeni paket s 5 parami, po novem pa se mora zaračuniti za vsak paket po 10 par.
Izvoz in uvoz.
Uvoz 'luksuznih predmetov. Ministrstvo za finance je na podlagi finančnega zakona odredilo, da obloži Itiksusne predmete, ki so že podvrženi davku na promet, s še 10°/0 njihove vrednostne cene. Izdelana je tabela luksuznih predmetov z novim tarifom.
Po tej tarifi se bo plačevalo 10 odstotkov po teži predmeta, to je od vsakih 100 kg. Od močnih alkoholnih pijač se bo plačevalo od vsakih 100 kg 200 dinarjev, od žganja in drugih slabih alkoholnih pijač po 150 dinarjev, od šampanjca in drugih šumečih pijač po 60 dinarjev. Od voska, izvzemši sveče in figure, po 300 dinarjev, na svileno predivo po 1000 dinarjev, na svileno tkanino po 5000 dinarjev, na polsvilo 2500 dinarjev (kot taka svila se računajo tkanine s 10—50 odstotkov svile. Vse tkanine z več odsotki se štejejo med svilene). Za pliš in žamet 6000 dinarjev. Za puder, mast in parfumerijske predmete po 500 dinarjev. Za moške in ženske klobuke se plača po komadu. Na čevlje, brez razlike na materijal po 200 dinarjev od para. Na bisere in korale 3000 din., na druge drage kamene 10.000 din. za 100 kg. Poleg navedenih predmetov je obdavčen šeyuvoz drugih, kakor kosmetičnih itd.
Uvoz vžigalic prepovedan. Ker je domača industrija vžigalic dovolj razvita, da preskrbi vso kraljevino z vžigalicami, je 30. nov. t. I. Upravni odbor samostalne monopolne uprave prepovedal uvažati ta predmet.
Uvoz !n izvoz mlečnih izdelkov. Vsi mlečni Izdelki se morejo uvažati in izvažati brez ograničenja in veterinarskega spričevala.
Uvoz puljske cikorije. Tovarna z imenom Gleba v Wac!avku na Poljskem ima na razpolago okolu 100 vagonov cikorije, katero se more slo-bodno uvažati.
Mno gospodarske zadeve.
Denarstvo.
Davek od prometa vrednostnih papirjev se mora plačevati s taksnimi znamkami, ki so bile stavljene v promet 16. junija t. I., če obvezniki ali denarni zavodi nimajo specijalnega pooblastila, da ta davek poravnajo na podlagi izvlečka iz knjig v gotovini.
Veljavnost starih avstr, bankovcev po 10, 2 In 1 krono. V eni prihodnjih številk se bo razglasil termin, do katerega se bodo pri drž. finančni blagajni zamenjavali imenovani bankovci. Do sedaj še ni tozadevnih odredb.
Vesti o spremeni relacije 1 :4. Volilci so dali poslancem konstituante nalog, da nemudoma zahtevajo da se premeni relacija krone od 1 :4 na 1 :2. Jugoslovenski Lloyd presoja to pod-vzetje z ozirom na današnje razmere v narodnem predstavništvu ter z ozirom na to, da si bo ta akcija pridobila mnogo pristašev — optimistično.
Pomanjkanje denarja se je pokazalo v bankah in industrijskih podjetjih. Glavni vzrok tega je, ker so konsumenti omejili svoje potrebe na minimum m kupujejo le to, kar jim je neobhodno potrebno ter čakajo, da se bodo cene znižale, ker vedno čitajo, da se je to zgodilo v Ameriki, Franciji itd. če bo šlo tako naprej, bodo banke morale omejiti kredite in povišati procente na uloge. Trgovci pa bodo imeli veliko škodo.
Izplačevanje starih kronskih terjatev. Likvidatorji Avstro-ogrske banke so sklenili, da banka ne sme več izplačevati starih kronskih terjatev ne v nežigosanih, ne v žigosanih bankovcih.
Srebrn denar. Belgija je sklicala v Pnrizu kongres držav, fcatere so do-sedaj kovale srebrn denar. Ta kongres bo meseca ianuvarja bodočega leta odločil, če se sprejme predlog Belgije
ki gre na to, da bi se srebro zamenjalo v bodoče z niklom, bronzom ali aluminijem.
Promet.
Razdelitev voznega parka bivše monarhije. Po predlogu reparacij ;ke komisije bi .Jugoslavija dobila samo 117 lokomotiv, Avstrija in Ogrska pa 1500 Minister za promet bo na prvi seji ministrskega sveta o tem razpravljaj.
Reekspldlclja je zopet dovoljena. Ravnateljstvo držav, železnic v Zagrebu je reekspidicijo zopet dovo)i.’o, vendar le v slučaju, če se izvrši v natovornem in iztovomem roku.
Ungaro-Croata — ki je. naše največje parobro Ino društvo menja ime v »Jugoslovansko parobrodarsko društvo«.
Vodna pot Trst-Praga. V Trstu se bodo začela pogajanja in študije glede vodne zveze med Trstom in Prago. V naši državi se je vzbudila podobna ideja in sicer, da bi se Donava spojila z Jadranskim morjem, potom Save do Siska, reguliranjem Kolpe do Karlovca in končno s 24 km dolgim prekopom do Bakra.
Pošiljke v Avstrijo. Ker stoji v Mariboru 840 zaostalih vagonov se pošiljke za Avstrijo razven svežega mesa in živali, ne sprejemajo.
Internacijonalno prometno društvo. Naša država je bila povabljena, da vstopi v to društ'0, ki zastopa tramvajska in ozkotirno-železniška podjetja, in se je osnovalo na inicijativo Holandske.
V njem so zastopane: Nemčija, Čeho-slovaška, Avstrija, Danska Švedska, Norveška, Finska, Švica in Ogrsk i. C ij te organizacije je zboljšanje zadev ih prometnih sredstev. Na to povabilo se bivši minister Korošec ni odzval.
Esidustrija.
Industrija svile. Ker se nahaja surovin za svileno industrijo v naših tovarnah za vrednost 3 miljonov dinarjev, svile pa se malo izdeluje, je minister za trgovino in industrijo storil korake, da pospeši delo teh tovarn.
Koksiranje premoga. Senjski premogovniki imajo velike kvantite premoga s visoko kalorijo. Odkriti so sloji že na poldrug meter pod povišino zemlje. Delajo so poskusi koksiranja tega premoga, kar bi bilo za našo industrijo velik korak naprej. F.naki poskusi se vrše z našim premogom na Jesenicah.
Koliko se pridela v enem letu sladkorja v Jugoslaviji? Povprečno se v 8 naših sladkornih tovarnah pridela letno 6000, v najugodnejšem slučaju pa do 10000 vagonov. Lahko se nadejamo, da bo kmalu naša industrija krila domačo potrebo. Letos bo produkcija sladkorja že dovolj slaba. Pričakuje se ga približno 6000 vagonov med tem ko naša država pri največji ekonomiji rabi do 8000 vagonov,
Premog v Sloveniji. Letošnja produkcija premoga v rudnikih Slovenije bo večja kot lansko leto, če bo stavka kmalu končana. Premogokopi trboveljske držbe so dali letos že v 11 mesecih okolu 9 miljonov centov torej skoro toliko, kolikor celo lansko leto.
Kazno.
Pomanjkanje kolekov Trgovci rabijo neprestano koleke v svrho kole-kovanja faktur itd. Zastonj pa letajo od trafike do trafike, kajti kolekov ni nikjer dobiti. Plačevanje kolekovine v gotovini, pa je silno zamudno, krajni čas bi že bil, da merodajna oblast preskrbi, da bodo vse trafike v zadostni množini založene s koleki, in vsemi vrstami znamk, da ne bo treba trgovcu gubiti njegov dragoceni čas z iskanjem in nepotrebnim čakanjem.
Konzum v Sloveniji. 27 konsum-nih zadrug se je v Sloveniji združilo v eno veliko konsumno društvo s sedežem v Ljubljani.
Žrebčarna v Rogatici se bo ustanovila, kakor poročajo nekateri listi.
Taksa za tujce v Beogradu. Odbor beogradske občine je sklenil, da plačujejo tujci v hotelih 1. razreda 6 dinarjev, 2. raz. 3 dinarje 3. razreda 2 dinarja takse dnevno. Za prenočišče v privatnih stanovanjih znaša taksa 2 dinarja dnevno.
Državni plen preide od pokrajinskih vlad v kompetenco centralne
vlade po odredbi ekonomsko-finančne-ga odbora ministrov.
Split ali Sušak? Na prometni konferenci 5. t. m. so hrvaški krogi zastopali mnenje, da bo tudi v slučaju, če bo Split center, vendar Sušak izhod in težišče naše trgovine. V Sušaku bo registrirana večina naših brodarskih društev.
Trgovska pogajanja z Italijo. Grof Sforza je izjavil, da je odredil posebno komisijo za skepanje trgovskih pogajanj z Jugoslavijo. Predsednik te komisije bo italijanski poslanec v Beogradu grof Manzoni. Med člani se bo nahajal tudi po rapalski pogodbi znani Volpi.
Vojna odškodnina Nemčije: Nemški delegat g. Schefer je prosi! našo vlado, da imenuje komisijo, katera bo sprejemala vojno odškodnino Nemčije. Odškodnino bo Nemčija dala v naturi, in sicer v prvi vrsti poljedelska orodja, transportna sredstva, konstrukcije za 35 železnih mostov, ter rnaterijal za obnovo industrije.
Naša kraljeva povlaščena trgovska agencija v Londonu je začela tekom letošnjega poletja s svojim poslovanjem. Njen naslov je: Roya! privile-ged commercial agency of the Kiug-dom of the Serbes, Croates & Slovenes 111 Strand London W. C. 2.
Nova trgovska agentura v Ameriki. V Washingtonu se bo otvorila na rešenje ministra trgovine in industrije pooblaščena trgovska agentura kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev. Bivši narodni poslanec Ivan Schvegel bo šef te agenture.
Mednarodna trgo ska zbornica v Parizu. Naša vlada je prosila v Parizu, da zamore poslati v to novo zbornico delegata, ki bi zastopal naše interese. V tej zbornici so zastopane najglavneje zavezniške in nekaj nevtralnih držav. Bavila se bo z vsemi aktivnimi vprašanji mednarodne trgovine, industrije in prometa, ter bo stremila k dobrim mednarodnim trgovinskim zvezam. V upravnem odboru te institucije se nahajajo znani trgovci in industrijci Anglije, Francije, Belgije, Italije, Amerike itd.
Franclja je Imenovala za svojega trgovskega zastopnika v Beogradu
gospoda Raoula Duvala, ki bo vršil službo trgovskega atašeja pri francoskem poslanstvu v Beogradu.
Sladkorna repa. Ministrstvo prehrane in obnove zemlje je dovolilo slobodno pridelovanje sladkorne repe na celem teritoriju naše kraljevine. Letni pridelek sladkorne repe se mora upotrebiti le za izdelek sladkorja, prodaja brez izrečnega dovoljenja tega ministrstva je prepovedana. Producent mora pridelano sladkorno repo odstopiti jedni naših sladkornih tovarn s katero je vezan z dogovorom in sicer po najvišji ceni, katero tovarna plačuje svojim stalnim dobaviteljem. Dovoljenje, da se sladkorna repa sine uporabiti v kako drugo svrho, daje le ministrstvo prehrane in obnove zemlje. Kdor te odredbe ne bo izpolnjeval, bo kaznovan z globo 1200 K ali do enega meseca zapora.
Zvišanje cen sirovemu tobaku. Slično, kakor smo čitali v zadnji številki o sladkorni repi se je zgodilo s sirovim tobakom. Da bi se ga v bodoče prideljevalo več, mu je upravni odbor inonopolske uprave povišal ceno. Pričakuje se, da se bo radi tega drugo leto pridelalo okrog 20 miljonov kilogramov tobaka, to je množina, ki bi krila popolnoma domačo potrebo, poleg tega pa bi še preostala znatna količina za izvoz.
Amerika In srednja Evropa. Ame-rikanski poljedelci zahtevajo, da se srednji Evropi dovolijo krediti, da jim. bo mogoče razpečati svoje žito. Letos je amerikanskim poljedelcem ostalo 54°/o pšenice, kar se dosedaj še nikdar ni zgodilo.
Transportni stroški Iz Amerike v Evropo so se znižali radi tega, ker preostaja mnogo neizrabljene ladijske tonaže. Za 1000 K moke stane prevoz iz Amerike v Trst 16 dolarjev.
Nov vlak Berlin - Beograd - Carigrad, Niš-Solun In Atena bo začel voziti po sklepu internacijanalne komisije, ki zboruje sedaj v Bernu, z začetkom leta 1921. V tej komisiji je zastopana tudi naša država.
Za poboljšanje ekonomskih od-
nošajev srednje Evrope Separacijska komisija na Dunaju ie referirala svojim vladam, da je jedino sredstvo za po~ boljšanje ekonomskih odnošajev v srednji Evropi odprava vseh carinskih in transportnih omejitev med državami, ki so vzra.sle na razvalinah bivše av-stro-ogrske monarhije.
Tečaji: Kmetijski in izobraževalni tečaj priredi kmetijska podružnica v Novem mestu ob nedeljah, v času od 2 januarja do srede inarca
1921.	Tečaj je namenjen mladim gospodarjem in kmetskim mladeničem. Pouk brezplačan. Pouk vsako nedeljo od 9 30 do 11 Zglasi do 25. t. m. pri načelniku navedene podružnice. — Kletarski tečaji. Državni višji vinski nadzornik g. Skalicky pri državni vzorni kleti v Novem mestu priredi tekom te zime več trodnevnih kletarskih tečajev. Zglasila pri drž. vinarskem nadzorstvu v Novem mestu. Kdor bo v tečaj sprejet, bo potom posebnega povabila vsaj en teden pred pričetkom tečaja obveščen,— Gozdarska šola. V prejšni kadetnici v Mariboru se v kratkem ustanovi gozdarska šola. Šola bo dvoletna.
LENASI & GERKMAN
Ljubljana Stritarjeva ul. 4	-	LIngarjeva	ul.	2
Trgovina s suknenim, modnim in manufakturnim blagom.
Na debelo, gl 20-20 Na drobno.
Anion Erker
Slomškova ulita 11 LjliMjaoa Hesljuva testa 28
Največja sačocga
cigaretnega papirja in stročnic, pisemskega papirja, črnila, rudečila, kreme za čevlje, čevljarske smole, apreture za usnje, olja za šivalne stroje, toaletnega mila ter druzega blaga. — Na debelo! 113, 10-7
80, 20-13
SŠSŠŠŠ&S
Mna potočila.
Podraženje piva. Ljubljanski gostilničarji so prosili, da smejo povišati ceno na pivo, radi povišanja trošarine od K 1032 na K 60'— za hektoliter. Dovolilo se jim je prodajati pivo 3 deci po 2 K 80 vin., vrček pa po 4 K 20 v.
£r»je In molka.
Vir.lcovcL Nova koruza 370—800. Promet živahen. Pšenica 1000 K, dovoz slab.
Osjek. Pšenica 1000 K, dovoz slab. Nova koruza 370—380 K. Oves 300—400 K, grah 710—720 K. Cene se stalno višajo.
Sonibor. Cena visoka, ker je slab dovoz Pšenica 970—980 K, nova koruza 350—360 K, oves 280—290 K.
Hmelj.
Žntcc, 18./12. 1920. Tukajšnji trg
brez vsake kupčije, cene le nominelno, 4000—4200 č K za 50 kg. Danes so se na kmetih prodale tri bale po 3500 č K za 50 kg.
RDfljfl FRUIZmi UUBUHNB
Desetinske tehtnice, štedilnike, vratca za peci in dimnike
izdeluje in priporoča 136, 3—1
§. Malenšek
klUMiMra - Boh. Bistrica, Bor.
Etasere ia III
Slivovka
domala, 46/50(
MMlIfie
nad 50°	226,	3-2
priporoča na debelo in na drobno
0. Sturm
Ljubliona, Marijin trs 1.
elegantne garniture z napisi. Prima Ih ekspor/no
Kuhinjsko posodo (EM izdelki)
priporoča na debelo po tovarniški ceni
veletrgovina z železnino
m
134-3
izdeluje	111,	5—5
Tovarno lesenih žebljev
Ivin Ms ml.
Tsien poti Šmarno goro pri Ljublinsl.
m. mm
===== Beogmtlskn   —
Činosnltka Potrošnika Zadruga
trail
upravnika
koji raspolaže etručnom i trgovačkom
spremom. Piata do 36.000 dinara go-
dišnje, st pravom učešča u čisto) dobiti,
po sporazumu. Prijave slati najdalje do
1. januara 1921. godine. Na dužnost ima
============ stupiti ohnah. ========
135-1
SI
lil
Ljubljana. Sv. Petra c. 6.
m
Veletrgovina- s špecerijo in deželnimi ter gozdnimi pridelki
ANT. KOLENC, CELJE
Kralja Petra cesta št. 22.
46, 20 -141
h*'	^nft^t.-t^iafM^imr^r^rirrrrrrfivnririifmvrvvT^rririvnrirfirfff^vvv^r^^Mr^mi^*	&**si
! PFft Ji\ i U jpi §k 1 delniška družba za mednarodne transporte. |
1 feiž? jil U Itt'^ M	Brzojavni	naslov:	Spedbalkan.
6, 52-21
IliteJP 1^1 !&1 IH Uk ŠFtš 1 ^ Ljubljana, Maribor, Beograd, Zagreb, Trst, Wien<,
Špedicija ussii mil Sor8:emanje feSaga u skladišča, Zacarinleiija in zcuarovanja. Mednarodni prevozi. Selitve s patent. poUiMmi vozoji ns m strani,
Pr®o IjufiljansRo Jmo skladišče spojeno s tirom Južne železnice. - -	Carinsko ajentura jaunih i\M\ll '
===== Največ! e damaše špedieijsko podjetje ¥ Jugoslaviji. ===== ;
umnim ii	-■tnnr^Viviw.T^'nr«irrn~-viiTir^
a	j	“““	'	j	1	11	.-«*.. n,	fe8tMW8>M>W09>(8MHtM<>
Vsem trgovskim tvrdkam,
družbam Sn korporacijam sa priporoča za vse vrste tšsfcovšra
Coloniale
Ljubljana,
Uvoz Esu prodaja vsakovrstnega Esio,ie?4iskega tnanufakturnega biaga in pletenin.
¥ Kranju
Na debelo in drobno,
Itiftnlfrn* P°Polne elektrarne, prekozemske cen-lliuUlUU« t^ale, popolne napeljave v mestih in pokrajinah, naprave za vsakovrstno industrijo, razsvetljavo javnih in privatnih poslopij, tovarn, gledališč, bank, hotelov itd., posamezne naprave za normalne in špecijalne svrhe, telefonske, telegrafske in signalne naprave itd.
nfihnili * motore> diname,pretvoritelje (Umformer), UUMUl/l « generatorje za motore,ventilatorje, električne kurilne in kuhalne aparate za domačo, obrtniško in medicinsko uporabo, merilne aparate, števce, inštalacijski in vodilni materijal vsake vrste, ročne svetilke, armature, svetlobna telesa, žarnice vseh vrst, vsakovrstni materijal za slabi tok, akumulatorje, Žepne baterije, ovoje itd.
frrlOllliO' moderna telesa za razsvetljavo, na-l&UblUJc« mizne stoječe svetilke, stropne svetilke, lestence, vsakovrstne svilene senčnike po lastnih umetniških osnutkih, izdeluje naročila natančno tudi po zaželjenih predpisih ali vposlanih skicah. ;	70, 20—9
f nsrlifllftfiiA • novi patentirani „Sona“-zvond Clt'wikIjUllLoE& • za močni t k, brez baterije, brez transformatorja, nikakih nadaljnih stroškov z^ oskrb zvonca, navadno priklopljenje zvonca brez truda na vsako obstoječo svetlobno napeljavo, nova patentirana autohupa ,,Sonavox“, patentirani držaji za senčnike „Sona“ brez vijakov.
SVETLA
elektrotehniško podjetje
Lovro Effenberger & Cie
Centrala LJUBLJANA
Najboljia izvedba. - TakoJSnJa odprema. (Majniije cene. - Ponudbe in pojasnila na Seljo vsak! las brezplačno na razpolago.
Podružnica v
Frankopanska salica štev. 2.
Priporoča se veletrgovina
Fran Derenda, Ljubljana
105) 20-11 Emonska cesta 8.
Brzojavi: Derenda Ljubljana.
Podružnica: riJNAJ II., Obere Donaustrasse štev. 105. Zastopstva: ZAGREB, ZEMUN, SARAJEVO.
Glaraa zastopstva netočnih fehesMkiii tooaren.
Sukno, hlačevina, podloga. - En gros.
V ^ogati lz^erh oc* najfinejšega do najpriprostejšega kroja in izdelave.
Telefon interurban štev. 313
Brzojavi: Tonejc Maribor. — Telefon št. 68. — Čekovni račun št. 11.668. Tekoči račun pri Ljubljanski kreditni banki v Mariboru.
UVOZ
IZVOZ
Veietrsoulno mano- Hedtet & Koritnik
fakturnesa iliUSO Ljubljana, Frančiškanska ulica it. 4.
__   _______________________—— Telefon Interurban št. 75.  -----------
Dobiva ponajjve? iz Anglije v velikih množinah raznovrstno volneno, modno in perilno blago.
grata 5£VER
LjuBijRnqn.oiiltJ
Tapetniška
delavnica
Oprava za pisarne
registrature, pisalne mize, fotelji v lepi izberi.
Vabimo na ogled!
sedanjosti.
OB ■ ■ BS
MB
■ fl 190
au
*n
MM ■ O
razmnoževalni aparat, razmnožuje strojno i.i ročno pisavo potom neizrazite steklene plošče.
Glavno zastopstvo za Jugoslavijo:	15,20-18
The Rex Co. UublJana, Gradi«« 10.
Moderno urejeno popollnlco vseh pisalnih strojev.
BM
■	a »■ 99 RK
■	9 II MB
BR
BM
MB
Ljubljana veletrgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom. Točna in solidna postrežba!
2, 50—20
Na debelo.
Na drobno. cnaaaapaaaaaPPg
S
Leopold Pel/Hleb
LjuUijnna - iidovsRa ulito 4.
Trgovina s papirjem. Šolske potrebščine. - Razglednice.
106, 52-12
Na debele. Na drobno.
Toornito ollo
sastoječa od 1 hidrauličke preše, 1 hidrauličke pumpe, 1 dvostrukog valka, 1 stroj za mje-siti, 1 sticja za sušenje koščic, 2 kotla za prženje, 3 kompletna dizala (Aufzug) te oko 16 metara transmisije zajeno s remenicami (Riemenscheibe) i ležajima (Lager) raznih dimenzija. — Jeftino za prodati. — Upiti:
„Tvornica olja - Varaždin'4.
127, 3-2
BAB P	°.A	f>	•JAP	Vtf*
m ^ m m
1 Sk
Semena za preprodajalce
priporoča
mm & kohp.
LJUBLJANA.
sz
crS
U
o»
u
<y od <_> ~
od o
^ b
jc § 2
1 cJ a;	o;	>
c
"O
N
'O
C
O o t T3
OJ O
O* t i
„ O)
O s 00
£ -
o
N
OJ
>
NJ
od
c:
o
OJ
_i—
■5
.o
■>
o
oo
od
o
p-
'O
p
. . OJ
jr.	c	oj
cj ^	W
u od > —, od os C C
OO
O
cn
ra
o
c
.M
:5
ra
>
ra
"5C*
O
N
ca
to
co
»to
c
o
G) .
0 S
O
aiCit=tcaaoit3tC3C3iracascac3i=3a
Kupujemo deteljno, repno, korenjevo in travno seme, suhe gobe ter vse v našo stroko spadajoče predmete.
šn krasna karbidne namizne in rudokop^e svetšljke po tovarniški ceni v giavni zalogi
II
Haribor
Vodnikov trg 4.
14, 20-20
J030»e^aCtiir-g{$&-3@li:®!8CC»—BBBBBBB————————BB|—BBBg
Oeležganlarna v Ljubliani
M. Rosner & Co.
naslednik
w C'
@ t'
9	*
51, 10—9	@	0
VSRTOR MEDEN
prodaja fino pristno blago lastnega izdelka:
slivBlscs, hrinjeasc, sodjme, rum, KonjaR in razne likerje po nojnižjlh cenah.
i > < i
Kupuje sadje seh vrst prlprano za Kuhanje žganja.
Telefon 71.
Telefon 71.
na debelo in drobno priporoča
Karbidni gorllci,
A.Suchy( KranI
Zahtevajte ponudbe. 133, 3—2 Sprejmemo takoj
starejšega
BBBBHSnEli
J. KOPAČ, svečarna
Ljubljana, Celovška cesta 90.
Priporoča voščene sveče, zvitke, sveče za hišno rabo in kadilo.
Kupuje 60' 20~17 čebelni vosek, suhe satine, kap-ljine po najvišji dnevni ceni.
Krasni	131,	2—2
potnika brnjontnl uhani
ki je izvežban v kolonijalni in špecerijski stroki ter zmožen založiti primerno kavcijo.
slovenskih trgovcev V Celju. 130, 2-2
/;veza
Na debelo.
Fr. Zebal
Rudnik—Ljubljana
Dolenjska cesta.' Telefon interurban št. 430.
Priporočam po najnižjih cenah:
SLADKOR v kockah in kristal. RIŽ, SOL, MILO, SVEČE, PETROLEJ bdi, VŽIGALICE
itd. itd. a a
Kupujem po najvišjih dnevnih cenah in v vsaki množini
fižol. Zahtevajte ponudbe 1
82, 15-14
Čisti, brez napake, se po nizki cen! oddajo. Povpraša se pri
FR. ČUDEN
Ljubljano, Prešernimi ulica i.
*«« ■# ■ ■ ■ ■ ■ a a n & a * n * b n b n se v ts» v % n a a k :« b & .
\
Zahtevajte povsod »
ILIRIJA)
Krno zg čeelje j
M
alje Ilirija čistilo in čistilni pra- \
G
ek za kovine, parketno voščilo, S ak za usnje, vaselin in kolomaz |
la
iz domače tovarne kemični!) izdelkov f
Golob & Ko.
Ljubljana-Vič.
Sena ia kvaliteta povsem Konkurenčna.
102, 20-7
I. C.
Z
w
■J
&
■>>
S
I i
. • w ® 8 leeBaeeeeeeeeeeeeeeeBseeeeeBeeeaeBeeBaeeeeeseeBiB^eeeseeeee
MAYER
LJUBLJANA STRITARJEVA ULICA
MANUFAKTURA
ENOROS	ENDETAIL