PoStnlna plafmm 0 ootooim h Cena Din N Vlmremkl dem Stev. 275 V fjubliani, petek 3. decembra 193? leto II. Potovanje francoskega zunanjega ministra v Varšavo, Bukarešto, Prago, Beigrad naj pripravi Sporazum med Srednjo Evropo in med Nemčijo Pariz, 3. dec. m. Sinoči ob 18.15 je francoski zunanji minister Yvon Delbos odpotoval iz Pariza na daljše krožno potovanje po Evropi. Obiskal bo najprej Poljsko, zatem pa Romunijo, Jugoslavijo in Češkoslovaško. Na poti ga bodo spremljali ravnatelj Rocha, kabinetni šei Berard in skupina 23 francoskih časnikarjev. Prihod ministra Delbosa v Varšavo je določen za nocoj zvečer, v Bukarešto 7. decembra, v Beigrad 12. decembra in v Prago 15. decembra. Za bivanja Delbosa v inozemstvu ga bo zastopal predsednik francoske vlade Chau-temps. S svojega potovanja po Srednji in Vzhodni Evropi se bo Yvon Delbos vrnil v Pariz 19. decembra. Sestanek z nemškim, zunanjim ministrom Berlin, 3. dec. o. Ekspresni vlak, s katerim je francoski zunanji minister Delbos sinoči odpotoval iz Pariza, je danes ob 8.30 dospel v Berlin. Na postaji je Delbosa pozdravil nemški zunanji minister von Neurath z višjimi uradniki. Von Neu-rath je stopil v Delbosov salonski voz in se s francoskim zunanjim ministrom pol ure razgovarjal. Dejstvu, da je francoskega zunanjega ministra pozdravil nemški zijnanji minister, pripisujejo izredno važnost, zakaj to dokazuje, da se tudi Nemčija zaveda, kolikega pomena je Delbosovo potovanje. Ko je pred leti potoval v Varšavo čez Berlin pokojni zunanji minister Barthou, ga je pozdravil samo šef protokola. O razgovoru med nemškim in fran coskim zunanjim ministrom ni izšlo do zdaj nobeno poročilo. Nameni Francije in Anglije London, 3. dec. o. Po angleških vesteh naj potovanje francoskega zunanjega ministra po Srednji Evropi in po državah Male zveze dožene, kakšne so možnosti za končnoveljavni sporazum med temi državami in med Nemčijo. Delbos potuje po Srednji Evropi v imenu angleške in francoske vlade. Po njegovih podatkih bo angleška vlada poslala v odgovor na Hitlerjeve predloge, ki jih je v Berlinu izvedel lord Halifax, svoje predloge. Delbos naj na tem potovanju ugotovi, pod kakšnimi pogoji in žrtvami bi bile te države pripravljene sporazumeti se z Nemčijo. Pri tem gre zlasti za Češkoslovaško, Poljsko, Avstrijo ter Gdansk. Delbos bo srednjevropskim državam natančno razložil mišljenje francoske in angleške vlade o nemških predlogih. Po vrnitvi bosta z angleškim zunanjim ministrom izdelala poročilo o uspehih londonskih razgovorov in Delbosovega potovanja. Poročilo bo vsebovalo tudi stvaren načrt za evropsko pomirjenje in za rešitev kolonialnega, vprašanja. Dober razvoj prijateljskih odnošajev z itali o Predsednik dr. Stojadinovič potuje v Rim Milan, 3. decembra. AA. (DNB.) O bližajočem ge obisku predsednika jugoslovanske vlade dr. M. Stojadinoviča prinašajo vsi italijanski listi prisrčne članke. »Popolo d’ltalia« spominja, da pomeni dogovor, sklenjen med Italijo in Jugoslavijo meseca marca t. 1., novo dobo v političnem in gospodarskem razmerju med obema državama. List izreka predsedniku jugoslovanske vlade dr. Sto-jadinoviču kar največje priznanje za njegovo politiko, ki je mladi kraljevini zajamčila prijateljsko sodelovanje z največjo sosednjo državo. Toda v Belgradu sklenjeni dogovor, pravi list, je velikega pomena tudi za Evropo in predstavlja velik prispevek za mir. »Corriere della Sera« ugotavlja, da se je zahvaliti vplivu italijansko-jugoslovanskega razmerja, da vlada v enem izmed najobčutljivejših področij Evrope, ob Jadranu, mir. V Rimu ne bo govora o nobenem novem dogovoru, ker je že sedanji popolnoma zadosten in ker je razen tega v popolnem soglasju z osjo Rim-Berlin. Listi poudarjajo, da je Jugoslavija v Srednji Evropi in na Balkanu močan branik, proti komunizmu in zaradi tega dober varuh evropskega reda proti nevarnim poskusom velikih revolucionarnih središč in proti nevarnim zablodam nekaterih držav v Evropi. Predsednik jugoslovanske vlade bo v Italiji naletel na prisrčen sprejem in na spoštljivo občudovanje, ki ga zasluži zaradi svoje daljnovidne in konstruktivne politike. Ob njegovem obisku bo ves Proračunska razprava se je pričela Beigrad. 8. decembra, m. V narodni skupščini se je z včerajšnjo sejo finančnega odbora dejansko pričela proračunska razprava. Na popoldanski seji je o predloženem proračunu podal obširno poročilo finančni minister dr. Dušan Letica. Po njegovem poročilu, ki je bilo končano pozno ponoči, je bila prva seja finančnega odbora zaključena. Prihodnja je sklicana za jutri, v soboto, ob 9. dopoldne. Na tej seji se bo pričela generalna debata o proračunu za leto 1938-39. Novi belgrajski poveljnik prevzel posle Beigrad, 3. decembra, m. Novi poveljnik mesta Belgrada armijski general Peter Kosič je včeraj popoldne prispel v Beigrad ter je takoj prevzel posle v belgrajskem poveljstvu. Nastopanje jugoslovanskih zadružnikov še ni enotno Beigrad, 3. decembra, m. V prostorih Glavne zadružne zveze je bila včeraj konferenca zvezinih funkcionarjev in zastopnikov zadrug za kmetijski kredit. Na tem skupnem sestanku so funkcionarji Glavne zadružne zVeze skušali doseči, da bi v smislu določil novega zadružnega zakona prišlo do enotnega nastopanja jugoslovanskih zadružnikov. S tem pa niso uspeli, ker so zastopniki zadrug za kmetijski kredit izjavili, da za takšne stvari nimajo pooblastil, da bi kaj sklepali ali se sporazumevali Funkcionarji Glavne zadružne zveze stoje na stališču, da ]e centrala zadružna ustanova v smislu novega zakona in da se mora zdaj sama prilagoditi novemu zadružnemu zakonu. To se bo pa zgodilo na sestanku dne 3. januarja 1938. , Naš prvi letalski general Beigrad, 3. decembra, m. Ob priliki zadnjih vojaških odlikovanj in povišanj je tudi jugoslovansko letalstvo dobilo svojega prvega generala. Na to stopnjo je bil povišan Srb polkovnik Borivoj Mirkovič. italijanski narod čutil živo zadoščenje ,saj bo v njem pozdravil stvarnega državnika, ki je znal mednarodno politiko svoje države postaviti na docela samostojne noge. Sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo na vseh področjih je naravna psledica soseščine in nujno potrebno za obe državi. Rim, 3. decembra, o. Predsednik jugoslovanske vlade bo ostal v Italiji štiri dni, od tega tri dni v Rimu in en dan v Milanu. V Rimu bodo med njegovim bivanjem prirejene velike svečanosti, med drugim slovesen sprejem pri italijanskem kralju in cesarju. V Milanu bo predsednik dr. Stojadinovič obiskal različne velike industrijske ustanove. Kot bivališče v Rimu mu je italijanska vlada dala vilo Madama, kjer je prebival tudi Giiring pri svojem zadnjem obisku. Danes so dospeli v Rim jugoslovanski časnikarji, ki bodo spremljali dr. Stojadinoviča ob njegovem bivanju v Italiji. Med njimi so nredniki glavnih belgrajskih in zagrebških listov, glavni urednik »Slovcnca« dr. Ahčin in ravnatelj »Jutra« Virant. Kitajci so preprečili obkolitev Nankinga in prodirajo nazaj proti Šanghaju Šanghaj, 3. decembra, o. Bivši poveljnik rdeče kitajske armade general Mao Tse Tsung je prispel sinoči v Nanking. Njega je poklical maršal Cang-Kaj-Sek, ter mu dal povelje, naj organizira leteče čete, s katerimi naj vodi gverilsko vojno proti napredujočim Japoncem vzdolž reke Jangce-kiang. Šanghaj, 3. decembra, o. Kitajska poročila govore, da so Kitajci pričeli protiofenzivo že v sredo južno od jezera Taihu, kjer so imeli znatnejše uspehe. Zavzeli so po Japoncih zavzeto mesto Szean. Prav tako so spet osvojili Kvangteh. K tem uspehom pa so pripomgle nove čete iz Sečuana, ki so jih takoj poslali v boj z namenom, da ustavijo japonsko napredovanje pri mestu Wuhu ob reki Jangce, 133 km od Nankinga. S tem uspehom so Kitajci preprečili Japoncem, da bi obkolili Nanking. Včeraj so se nenadoma pojavila kitajska letala nad Šanghajem ter so metala letake, s katerimi pozivajo prebivalce, naj mirno pričakujejo na skorajšnji prihod kitajskih čet. To je dalo kitajskim masam poguma, da potrpežljivo čakajo že zato, ker so včeraj in danes Kitajci dosegli vfečje uspehe v napredovanju proti Šanghaju. Kitajci so že prispeH do Sučova in Quishana. Zaradi teh dogodkov je japonsko vrhovno poveljstvo objavilo v četrtek zvečer, da je general Matsui, vrhovni poveljnik japonskih čet, sklenil da preseli vrhovno poveljstvo iz Šanghaja v Sučov. S tem hočejo Japonci dokazati kitajskim masam, da so vse vesti kitajskega izvora neresnične. Šanghaj, 3. decembra, o. 13 kitajskih letal ruskega izvora so včeraj uničila japonska letala, še preden so se mogla dvigniti z letališča v Nankingu. Japonci zatrjujejo, da je bil ta napad nenaden. Nasprotno pa Kitajci zanikajo te vesti in pravijo, da nenaden napad na Nanking je nemogoč, ker je obramba Nankinga organizirana po najmodernejšem načinu. Spremembe v vodstvu angleške vojske London, 3. dec. o . Vojno ministrstvo objavlja razglas o važnih spremembah v vodstvu angleške armade. V vrhovnem vojnem svetu so odstopili od štirih vojaških članov trije. To so sir Ciril Deverell, načelnik generalnega štaba, sir Harry Ibiograf kronanih glav« judovski pisatelj Emil Ludvig. Ludvig je nad pol leta prebiva! v Wasliingtonu v neposredni bližini predsednika na stroške ameriške vlade. 800 milijonov levov za gradnjo novih bolgarskih železnic je dovolila vlada prometnemu ministru. Češkoslovaške državne radijske postaje so poslale ruskim tečajnim raziskovalcem, ki že pol leta tabore na ledeni plošči na skrajnem severu, pozdravno brzojavko, na katero so raziskovalci odgovorili. Voditelju francoske ljudske fronte Blumu je nekdo f>oslal pismo, v katerem je bila steklena cevka z nekaj smodnika, kar bo dalo gotovo levičarskemu časopisju povod za pisanje o strahotnem načrtu fašistovskih atentatorjev, katerih žrtev bi skoraj postal ubogi Blum. Zvišanje uradniških plač po vladnem načrtu je potrdil včeraj tudi finančni odbor francoskega senata. O zagotovitvi verske svobode v Nemčiji je govoril včeraj minister Ke-rll in dejal, da bo hitlerjevska Nemčija pustila svobodno versko udejstvovanje le tistim veram, ki so z dejanjem, ne z dogmami dokazale, da so za narodni mir. in ki se niso pregrešile z izrabljanjem vere v politične namene. Velike narodno-socialistične demonstracije so bile včeraj na Dunaju zarodi tega, ker so študentje, ki jih je policija zaprla ob nedavnih nemirih na vseučilišču, začeli gladovno satvko. Prva mednarodna obrtna razstava bo od 28. maja do 26. junija v Berlinu. Na njo bodo mogli priti samo tisti obrtni izdelki, ki so za kako državo posebno značilni. Vsaka razstavljajoča država bo uredila tudi delavnico za te izdelke. Poljudno ceneno izdajo najvažnejših Ma-sarjkovih del bo po sklepu češkoslovaške zbornice izdalo prosvetno ministrstvo. Italijanski zunanji minister Ciano bo januarja [Kitoval na Duuaj in v Budimpešto. Tako poročajo iz avstrijskih virov. S podaljšanjem pariške svetovne razstave na leto 1958 najbrž ne bo nič, ker so se poslanci radikalne stranke izrekli proti podaljšanju, češ da bo vlada tiste pol milijarde frankov, ki bi jih bilo treba za podaljšanje razstave, lahko koristneje obrnila. Ob proslavi našega narodnega praznika je bila v Rimu v zavodu Sv. lleronima slovesna maša, ki se je je udeležilo osebje našega posla-ništva, jugoslovanska kolonija v Rimu in številne povabljene italijanske osebnosti. Japonsko vojaško odposlanstvo, ki je prišlo v Italijo ogledovat si razne vojaške in vojnoin-dustrijske ustanove, je včeraj Sprejel predsednik vlade Mussolini. Za novega abesinskega patriarha so te rini izvolili Abuuo Abrahama. Izbrali so tudi vet novih škofov in nadškofov. Zaradi poskušenega atentata na predsednika egiptske vlade Naliasa paša ,so egiptovske oblasti zaprle do včeraj nad 500 ljudi, ki so obtoženi. da so hoteli predsednika vlade ubiti. Belgijska vlada je pri prvem glasovanju v zbornici včeraj dobila veliko večino. Premog je začel goreti na angleškem ribiškem parniku »Thomas Presher«. Kljub temu je parnik plul nad 200 km daleč do pristanišča. 12.000 funtov šterlingov je dobilo angleško nogometno društvo v Baiackpoolu za svojega igralca 0'Coeella, ki je prestopil k drugemu klubu. V našem denarju bi ta kupčija vrgla klubu tri milijone dinarjev, kar priča o tem. kako drag je športni idealizem. O stanju francoske oborožitve je v pariški zbornici poročal vojni minister Daladier. Vsi novi tramvajski vozovi v Milanu bodo v zgornjem delu iz aluminija, da ne bo treba uporabljati zanje kovin, ki jih mora Italija uvažati. Sv. oče je sprejel včeraj v posebni avdienci 500 novoporočenih parov in pa novega brazilskega poslanika pri sv. stolici. Zadnja dva protestantovsku duhovnika v sovjetski Rusiji so zaprli te dni. Ta dva sta pa-stirovala med dvema milijonoma protestantov-skili vernikov v Sovjetiji. Pred revoJuc-ijo je bilo protestantovskih duhovnikov 192. Anglija bi rada zgradila nekaj pomorskih oporišč v portugalskih kolonijah za svoje bro-dovje. Avstrijski finančni minister dr. Neumayer je izjavil, da je s svojim obiskom v Londonu zelo zadovoljen in da se je prepričal, da bo Anglija še naprej ostala Avstriji v vsakem oziru naklonjena. Huda eksplozija se je pripetila v veliki angleški tovarni za strelivo pri Othen Abevu. — Domnevujo, da gre za atentat skrajnih levičarjev. Odbor mednarodne bojevniške zveze je končal svoje seje v Parizu. Francoska vlada je udeležencem priredila svečano pojedino. Angleška poslanska zbornica je končnove-ljavno odbila predlog delavske stranke, naj bi država priznala stalno podporo delavcem, ki so prekoračili 65. leto. Vlada je bila proti predlogu, češ da bi to prišlo predrago. V Pragi se je pričela razprava proti 12 članom stranke čeških Nemcev, ki so, kakor pokojni arhitekt Rutha, eden od voditeljev te stranke, obtoženi protinravnih zločinov, kakršni so med nemškimi Mllerjevci in med hitler-jevci drugod zelo pogosta prikazen. Težko vzgojljivi otroci Predavanje ge. Angele Vodetove v okviru Splošnega ženskega društva Ljubljana, 3. decembra. Snoči je ua šentjakobski šoli v okviru Splošnega ženskega društva predavala ga. Angela Vode-fova o zanimivem oprašanju, kako je z vzgojo težko vzgojljivih otrok. Predavanje je bilo prav dobro obiskano. Kateri otroci so težko vzgoiljivi? Na to vprašanje bi lahko odgovorila marsikatera mati, ki se pritožuje nad svojimi porednimi otroki. Vendar uporni otroci niso prav za prav težko vzgojljivi, pač.pa tisti, pri katerih se je treba posluževati posebnega drugačnega načina vzgoje kot pri normalnih. Pri tem ločimo dve vrsti takšnih otrok: rasne neuropate in psihopate. Neuropati so težko vzgojljivi, ker imajo motnje v živčevju, psihopati pa, ker imajo motnje v duševnem ustroju. V drugo vrsto težko vzgojljivih otrok spadajo oni, pri katerih vzrok njihove težko vzgojljive narave ne leži toliko v pomanjkljivem duševnem ustroju, marveč bolj v neprikladnosti okolice, v kateri do-raščajo. Otroci teh dveh skupin v umskem razvoju navadno ne zaostajajo za normalnimi, temveč so njihovi uspehi včasih celo prav pomembni. Zanje je značilno, da je okrnjeno ali drugače nenormalno usmerjeno njihovo čustveno in nagonsko življenje ter njihova volja. Ti otroci so česlo enostransko uadarjeni. To sicer še ni vzrok težko vzgojtjivega otroka, toda njihova enostranska nadarjenost je čosto v zvezi z drugimi motnjami. Značilno zanje pa je: nenormalno usmerjeno čustveno življenje in njihova volja. Takšne otroke navadno označujemo kot samosvoje, težke, zakrknjene, raztresene, nervozne, trmaste, nezaupne, slabiče brez volje itd. Najti vzroke in poglobiti se v vzgojo takih otrok, je težko. Kadar iščemo vzroke lastnostim, ki jih ima tak otrok, je treba imeti pred očmi, da na vsakega človeka vpliva dvoje: 1. dedno tvarina in 2. okolico. Oče in mati često zapustita v otroku različne lastnosti. Često tudi nagnjenje k različnim živčnim in duševnim boleznim. Dedna tvarina je silno važna. Nič manj važna pa ni okolica. Saj je vendar vzgoji zaveftno vplivanje okolice. Okolica ima važen pometi pri vzgoji otroka. Zaradi neprimerne okolice težko vzgojljivi so tisti otroci, ki postanejo zakrknjeni in malodušni, zaradi slabih socialnih razmer, zaradi revščine, ki je tisti usodni činitelj, ki neprestano tlači. Tak otrok postane hitro malo-dušen, boji se posmehovanja svojih tovarišev, postane lahko sovražen ali uporen, ker je to nekaka njegova samoobramba. Pri takih otrocih se s kazni- ■ jo prav nič ne opravi. Ne samo revni, tudi bogati otroci so lahko težko vzgojljivi. Večkrat je pri njih vzgoja še težja. To pa zato, ker so preveč, razvajeni. Če starši otroka preveč razvajajo, mu pri vsaki najlažji nalogi tako pomagajo, da naposled otrok prav nič ne sodeluje, če poskrbe, da se mu odstrani vsaka najmanjša ovira. V nadaljnjih izvajanjih je predavateljica natančneje pokazala neurojpalske in psihopatske lastnosti otrok. Neuropati so otroci, ki imajo prekomerno občutljive živce. Ti otroci drugače reagirajo na zunanje vplive kot normalni. Pogosto opažamo pri njih izredno občutljivost za telesne bolečine, za premočno svetlobo, ki jim izvablja solze v oči. Sem spadajo otroci, ki mnogo tožijo o glavobolu in celo o bolečinah las Močno so razburljivi in nemirni, često izgledajo slabo in imajo mrzle roke in noge. Pozornost moramo posvečati tudi onim, ki so trajno brez teka iu ludi tisti, Id so kljub zadostni hrani prekomerno suhi in koščeni. Pri psihopatih je razumska stran le posredno prizadeta. Nepravilno je usmerjeno predvsem njihovo čustveno življenje. Za psihopate zelo značilno je to, da so si pri njih mišljenje, razum, čuvstvo in volja vedno v nesoglasju. Značilna je torej zanje duševna neuravnovešenost. Psihopat je često nad-merno čuvstven. Vsaka najmanjša žalost ga potare do obupa Psihopatom manjka predvsem volje. Dajo se hitro pregovoriti in radi nasedajo. Iz teh vrst izhajajo razni zločinci, ki so postali žrtve drugih, ker so se dali prehitro pregovoriti in podkupiti. Kakšna naj bo vxgofa? Za vse te otroke je odločilnega pomena, v kakšnih zunanjih okoliščinah doraščajo. Pod okoliščinami razumemo vse tisto, kar vpliva na otrokovo telesno in duševno rast. Tu prihaja v poštev družina, njena socialna, etična in kulturna višina. K pravilnemu ravnanju spada predvsem to, da se na otroka ne Javljajo prevelike zahteve, marveč da se z otrokovimi telesnimi in duševnimi silami ravna čimbolj previdno. Posebno je treba imeti obzir s takimi otroki v Soli. Ne smemo jih priganjati, če se izkaže, da nečesa ne zmorejo. Pravilno ravnanje pa tudi ni v tem, da otroku točno in jasno povemo, kar smo o njem dognali, marveč ga je treba samo priložnostno in mimogrede opozoriti na njegove lastnosti, toda samo v taki obliki, ki ga ne plaši in ne ponižuje, marveč mu vliva pogum in ga budi k samozavesti. Pri vplivu na njegovo duševnost moramo biti vedno dosledni. Dati moramo takim otrokom veselega razvedrila in miru. Zelo koristno je menjati okolico, v kateri tak otrok živi. Z njimi je treba ravnati kot z bolniki. Vendar tega ne sme otrok opaziti. Glavna zahteva pri vzgoji takega otroka jc: osreevanje otroku z brezpogojuo doslednostjo. Nogometni ,drukač' ■ tat kolkov Ljubljana, 2. decembra. Kriminalna kronika prav redko zapiše tako nenavadno, e prav pretkanimi triki izvedeno tatvino znamk in kolkov po ljubljanskih trafikah. Sredi oktobra je prišel v Ljubljano suh, majhen mladenič, elegantno opravljen, po poklicu trgovski pomočnik, rodom iz Senja v Dalmaciji. Iz Karlovca se je pripeljal v Ljubljano, da -bi pri nogometnih tekmah drukal« za gotove, njemu simpatične tekmovalce. Zamudil se je v Ljubljani. Denar mu je pošel in začel je po trafikah krasti. Stara mamka - dober detektiv Antonija Velkavrhova, stara nad 70 let, ima svojo trafiko na Šentjakobskem trgu nasproti šoli. K njej je 23. oktobra okoli 17 prišel mlad človek, ki je zahteval zavojni papir, izgovarjajoč se, da bo v njega zavil gobe, ki jih bo nesel v Zagreb. Mnogo je govoril. Noben papir mu ni bil po volji. Vsak je bi! pretenak. Ko je naposled izbral papir, je zahteval še motvoz. Motil je trafikantinjo tako. da je dobil priliko in »-egel v knjigo za kolke. Pobral je iz nje 8 kolkov po 100 din in 20 po 10 din. Vstopila je nato neka stranka, otv pa se je izmuzal. Plačal je papir in ni počakal, da bi nui ga. Velkavrhov dala nazaj drobiž. Izgovarjal je. da se mu silno mudi. Ko je opravila drugo stranko, je presenečena opazila, da so izginili kolki v vrednosti 1000 din. Hitela je na trnovsko stražnico na Bregu in prijavila tatvino. Tu so njeno prijavo vzeli uradno resno na protokol in pripomnili, da bodo o tem obvestili glavno policijsko upravo. Gospa 4e zaprla trafiko in začela sama zasledovati tatu. Spomnila se je, da je mladenič govoril, da se mu zelo mudi na kolodvor. Sedla je na tramvaj in se peljala proti glavnemu kolodvoru. In zalotila je tatu! Pri kavarni »Evropi« je vstopil v tramvaj mladenič, ki je pri njej kupil papir. Takoj ga je prijela in naprosila stražnika, da ga kot tatu kolkov odpelje na glavno stražnico. Tu je mladenič B. nekaj časa tajil, trdeč, da sploh ge. trafikantinje ni nikdar videl, naposled pa se je udal in priznal tatvino. $e druge tatvine odkrte Nadaljtie poizvedbe so dognale, da je B. v času od !5. do 23. oktobra izvrši! več tatvin kolkov po trafikah. Trafikante je oškodoval za približno -1000 din. Dognali so tudi, da jc B. že lam odnesel trafikantu Mrzlikarju 2 kolka po 100 din. K njemu jc prišel ter zahteval najprej državne, pozneje pa banovinske kolke. Trafikantu je govoril, da bo v Tavčarjevi ulici odprl veliko trgovsko pisarno. Pred sodnikom poedincem. g. Franom Gore-čanom. je B. priznal vse tatvine. Skušal se je nekam izgovarjati, da ni imel namena krasti, bil je le v stiski. Odločno je zanikal, da bi bil kdaj v Mrzlikarjevi trafiki. Mrzlkar kot priča pa je z vso gotovostjo potrdil, da je bil prav B. v njegovi trafiki. B. je bil obsojen na 3 mesece strogega zapora ter v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. B. je kazen sprejel. Dva žalostna dogodka pred sodniki Maribor, 3. dec. Dva žalostna dogodka sta se obravnavala danes dopoldne pred malim senatom mariborskega okrožnega sodišča. Zagovarjali so se krivci dveh ubojev, ki sta se pripetila v bližnji okolici Maribora Najprej so prišli na vrsto krivci nesrečne smrti Hladnika Alojza v Košakih. Dne 2. oktobra je pokojni posestnik Anton Hladnik s svojo 13-lelno hčerko pomagal posestniku (Jerkiču kožu-hati koruzo. Bilo je pri tem poslu več ljudi, med njimi tudi 21-letni Jožef Danko, 30-letni Leopold Šmigoc in 25-letni Rudolf Kromfogel, vsi trije viničarski sinovi iz Košukov. Med kožuhanjem je omenjena trojica dobila posebno piko na Hladnika, neprestano so ga vpričo vseh obkladali z raznimi psovkami, ko pa je zavrnil Danka s smrkavemu-.', mu je ta obljubil maščevanje. Okrog polnoči so vsi odšli proti domu. Hladnik je žel v družbi svoje hčerke in nekaterih sosedov skozi gozd. Ko pa so prišli blizu doma. so jih iznenada napadli Danko. šmigoc in Kromfogel. Danko je pobil Hladnika z močnim udarcem s kolom na tla, da je obležal nezavesten ter je j)otem na posledicah umrl. Danko je že po aretaciji priznal svoj zločin, izgovarja |-a se, da sta ga njegova tovariša naščuvala k napadu. Tudi primer uboja v St. liju v Slov. goricah je prišel danes na vrsto. Zagovarjajo se zaradi tega dejanja trije avstrijski državljani, in sicer 3t)-letni Karel Bretterkleber iz Deutschlandberga, 22-letni Jožef Majhen iz Ciringe in 26-letni Karol Sliendl iz Eruovža. Vsi trije so se udeležili dne 5. septembra v Št. liju cerkvenega žegnanja. na katerega je poleg domačinov prišlo tudi veliko obiskovalcev iz Avstrije. Proti večeru so se vinjeni vračali nazaj proti meji v Avstrijo. Pred gostilno Sfiligoj so naleteli na delaven Franca Magdiča, ki je nekoliko vinjen zadremal na klopi. Eden od mimoidočih sc je zaletel v Magdiča; to ga je tako razjezilo, da je Magdiča napadel, ki pa sto je postavil ter je napadali« Bretterkleberja sunil proč od sebe. Bretterkleber je stopil nato k svojima tovarišema, vzel je Majhnu iz hlačnega žepa nož, nato pa so vsi trije zopet navalili na Magdiča ter ga začeli pretepati. Bretterkleber pa mu je zasadil nož v desno roko ter mu rauil pljuča in presekal odvodnico. Magdič je kmalu izkrvavel. — Obe razpravi ob času poročila trajata. Praznovanje božičnih praznikov v ljudskih in sredn|lh šolah Belgrad, 2. decembra AA. Na osnovi »M. ~i2 zukoua o srednjih šolih je v smislu pravilnika o praznovanju na osnovnih, srednjih in strokovnih šolah pod št. H."91-28 izdal pod št. 45.601 z dne 29 novembra 19>” sklep, da imajo osnovne, meščanske, srednje šole in učiteljišča v letošnjem šolskem letu praznovati božične praznike po tehle določilih: 1. v šolali, kjer je vsaj 60% dijakov ene veroizpovedi, bodo prazniki (o vere splošni šolski prazniki za vso šolo tie glede na posamezno razrede ali paralelke Na vsej šoli takrat ne bo rednega pouka sedem dni. to je, 2 dnevu pred božičem, trije dnevi praznikov in dva dneva po božičnih praznikih. Učenci in profesorji veroizpovedi, ki je na tej šoli v manjšini, imajo (travico praznovati svoje praznike, in sicer učenci štiri dni (en dan prod nožičem in tri dneve 1k>-žiea), profesorji pa tri dni (en dan pred praznikom in obu dneva božiča). 2. Če je na šoli i pravoslavna i katoliška veroizpoved s protestantsko zastopana z inunj kot 60% dijakov, praznuje vsaka .veroizpoved samo Filmi, ki jih velja videti,,, ali ne videti Rembrandt (Kino Ideal). Film, ki so i;a delali štirje umetniki: Zuckmayer (libreto), Korda in Med Mane (režija) ter Charles Langhton. Pane-girik umetnosti in zagonetni, usodni sli, ki ji morajo vse življenje sluziti duše poklicanih in izvoljenih mož: tira jih v radost, tira slepo v nesrečo in revo, v bodo, v žalosten konec, nepremakljiva, okrutno trda, tisočkrat na sto načinov razlagana in vendar temna. Skrajno nežna hvalnica možem, ki so s smehom na obrazu rinili mimo zasmeha skozi trnjeve gošče, z grenko, pa neomajno zavestjo, da so korakali pred svojini časom, ki jih ni razumel, da so se borili za resnico in lepoto ter premikali nazore in postavljali nova pravila za — bodoča po-kolenja. Langhton podaja Rembrandta v izrednem stilu; njegov lik velikega slikarja ni igralska, posneta figura, je več; nekaj kar si morejo privoščiti le igralci največjega formata: pojav človeka mečejo pot mogočno senco v transparent, dvignejo jo iz epohe in razgrnejo ter raztolmačijo človeštvu. Langhtonov lik Rembrandta je nemirni ogenj nuje, ki si je za slikanje in za materializiranje posla lista ter idej. ki so morale priti, izposodila neko, na sebi brezpomembno človeško telo in v njem razvila osebnost: njegov Rembrandt je Rembrandt, dih duha, kakor neslišno veje iz -Bega v Egipt', iz »Anatomije«, iz Saskije. .Scene so. ki so grozotne, scene, ki segajo nad čas, scene,"ki so prav rem-brandtovske. Film je med najboljšimi, kar jih je v zadnjih letih videla Ljubljana. Gledalec dobi o Rembrandtu jasnejšo, prepričljivejšo in vemejšo sliko kot iz kopice suhih življenjepisov. Poleg drugih odlik ima delo še dobro glasbo ter izborno, časovno strogo pogojen krajevni stilni ambient. Za :>vis«ki« kulturni nivo našega belega inesta je značilno dejstvo, da je kino — slabo zaseden! Zadovoljni Kranjec ima rajši pomadizirane knežje sobarice in poškrobljene germanske barone. Ljudje, ki imajo okus, pa filma ne bodo zamudili, ker bi jim bilo sicer žal. Naročajte Slovenski dom! Izza naših meja Zopet dre strasni nesreči z razstrelivom sta se pripetili v okolici Gorice in zahtevali dve smrtni žrtvi. Prva so je pripetila na Sv. Gabrijelu, kjer sta našla še nerazstreljeno granato bratec in sestrica, mala Friderik in Marija Plesničar, prvi je bil star 10, druga pa 14 let. Ker nista slutila ničesar hudega, 6ta se pričela z nevarno igračko igrati. Pri tem se je granata razletela in oba otroka strahovito razmesarila. Mali Friderik je bil na mestu mrtev, dočim so n jegovo sestrico prenesli v go riško bolnišnico v obupnem stanju. — Druga, nič manj huda nesreča, pa se je zgodila v Kanalu. Stanislav Grbec, star 14 let, je tudi našel granato in jo je hotel odpreti s kuhinjski množeni. Tudi njemu je granata eksplodirala in nesrečnega otroka so domačini našli v mlaki krvi umirajočega. Prenesli so ga takoj v bolnišnico, kjer pa je po dobrih dveh urah umrl in je bila vsaka pomoč popolnoma nemogoča. Granata ga je namreč tako poškodovala, da so mu izstopila čreva. — Dolgo po vojni so tako postali žrtve, kot daljnji odmev te velike morije, trije nedolžni otroci. Velike protiletalske vaje so se vršile pretekli teden na Goriškem. Vse prebivalstvo se je moralo pod pretnjo strogih kazni držali navodil, ki so jih oblasti izdale za to priliko. Vaje eo se vršile podnevi in ponoči. Vse prebivalstvo je z zanimanjem sledilo posameznim dogodkom med vajami, kljub temu, da niso letalski obiski v večini krajev nič posebnega. V Tržiču so spustili v morje tri velike podmornice za italijansko vojno brodovje. Podmornice imajo po 1028 ton ter dosežejo na površini 18 vozlov hitrosti, pod vodo pa polovico manj. Kljub temu. da često primanjkuje za gradnjo sirovi n, grade v ladjedelnicah v Tržiču z veliko naglico in je zaposlenega mnogo delavstva. Grade pa skoraj izključno za vojaške namene in je po novi. zakonski uredbi, ki jo izšla lani, uveden v tovarnah vojaški režim, zato je delavstvo pod posebno kontrolo in odgovarja 'za prestopke po strožjih predpisih. Drevo je padlo na Viktorja Dolenca, starega 36 let, iz Divače, in ga tako nevarno poškodovalo, da imajo zdravniki le malo upanja, da ga bodo ohranili pri življenju, ker se mu je pri nesreči zlomila hrbtenica. Dolenc je namreč sekal v gozdu in se ni mogel pravočasno umakniti drevesu, ki ga je podrlo. Izpred obrtnega sodišča Služba na poskušnjo Obe stranki smeta po S 233. obrt. zakv dogovoriti službeno razmerje samo na poskusu.j o; v takem primeru lahko v prvem mesecu delodajalec odslovi delojemalca brez odpovedi, pa ludi delojemalec lahko zapusti delo brez odpovedi. Dne 3. septembra je mizarski mojster sprejel Vinka za pomočnika; ker je imel mojster precizna dela in s prejšnjimi pomočniki slabo izkušnjo, sta se z Vinkom dogovorila, da j>' sprejet na poskušnjo. določila se je mezda, Vinko je izročil delavsko knjižico, službo bi bil moral nastopiti 5. septembra. Mojster pa je takoj drugi dan po tem dogovoru, torej 4. septembra, vrnil Vinku knjižico s sporočilom, da ga sploh ue sprejme v službo. Vinko je s tožbo zahteval odškodnino za 14 dni, ker je bi! brez odpovedi odpuščen. Mojster se je branil piačilu.in navajal, da je imel v teku prvega meseca vsak čas pravico Vinka brez odpovedi odpustiti, ker je bilo službeno razmerje dogovorjeno samo za poskušnjo; te pravice se je poslužil, ker se mu Vinko prav za prav ui dopadel. Mojster je bil obsojen v plačilo 14 dnevne mezde. Sodišče je bilo mnenja, da bi bil mojster lahko odpustil Vinka, če bi bil ta nastopil delo. V tem slučaju pa Vinko sploh še ni začel delati, ker je bil že pred nastopom odpuščen; mojster sploh še ni imel prilike, da bi se bil mogel prepričali, je-li bo Vinko zmožen pomočnik ali ne. Dokler tedaj mojster Vinka ni sprejel na delo in ni mogel oceniti Vinkove sposobnosti, ni bil upravičen Vinku zabraniti nastop dela. Če mojster ni hotel po sklenjenem dogovoru sprejeti po- močnika v delo, je ravno tako, kakor če mojster odpusti pomočnika brez predhodne odpovedi. Brodnlna Lojze je bil pečarski pomočnik; stanoval je v istem mestu, kjer je imel mojster svojo tovarno. Mezda je bila dogovorjena po 6 din na uro. Če pa je šel Lojze peči ali štedilnike postavljat v druge kraje, je dobival poleg navadne mezde še 20 din dnevnice. Lojze je z veseljem hodil na vnanje delo; 20 din je kaj dober priboljšek. Bil je zelo varčen; vozil sc je s kolesom zjutraj na delo, zvečer se je vračal k družini. Za kosilo mu jc dala ženka s seboj v kanglici kave, sam si je kupil za 1 din kruha, včasih tudi za 2 din marezka:. On iu vsa družina so bili veseli in zadovoljni, ker je Lojze kljub naporni vožnji s kolesom nekaj več dinarjev zaslužil, kakor če bi bil doma delal; vsi so tudi hvalili mojstra, da tako dobro plača. Službeno razmerje je bilo pravilno razrešeno. Pa-i končnem obračunu pa je Lojze zahteval od mojstra še 62 din, katere je moral plačati brodarju, da ga je 31-krat prebrodil preko široke reke sem iu tja. Ker je mojster odklonil plačilo, ga je Lojze tožil. Pri razpravi je mojster rekel, da je. Lojze vendar dobival dnevnico po 20 din in iz te je moral tudi brodarja plačati. Bistvo dnevnice je, da se krijejo večji izdatki, kakor jih ima človek doma. Ker je bilo nesporno, da je Lojze dobival dnevnico tudi za delo v takih krajih, kjer mu ni bilo treba plačevati brodnine, je sodišče izreklo, da mora Lojze dobiti celo dnevnico in ne samo 18 din, zato je mojstra obsodilo v plačilo 02 din. Zaključek marib. Umetniškega tedna V soboto zvečer se je po lepo uspeli gledališki predstavi šnuderlovih Lopovščin zaključil mariborski Umetniški teden ., nakar so se zbrali člani umetniškega kluba, nagrajenci in prijatelji umetnosti k podelitvi nagrad v mali kazinski dvorani. Gledališče je bilo docela napolnjeno, avtor sani pa je moral pred zastor ter je bil deležen navdušenih ovacij. Mestno občino mariborsko je zastopal magistratni ravnatelj Rodošek, ljubljanske literarne in umetniške kroge pa kulturni urednik Slovenca« dr. Tino Debeljak in drugi. Kot predzadnja prireditev je bil v petek zvečer koncert v Unionski dvorani, ki jo prav tako lepo uspel, dasi ni bil obisk tako velik, kakor pri nastopu literatov. Pri koncertu so sodelovali pianist tir. Roman Klasinc, Ljubljanski kvartet ter pevski zbori: ^Glasbena Matica' pod vodstvom Marijana Kozine, ^Maribor. pod vodstvom ravnatelja Jan. Evan. Gaspariča, -Drava pod dirigentom Albinom Horvatom in Jadran., ki ga je dirigiral prof. Ubald Vrabec. Pianist Klasinc, je igral D. Cvetkovo klavirsko sonati 110, Ljubljanski kvartet je nastopil z godalnim kvartetom K. Pahorja, Jadran*, je izvajal dve pesmi B. Ipavca in Ubalda Vrabca, Glasbena Matica Pahorjevo Polžjo suito-., '»Dravav dve pesmi A. Schwaba in O. Deva. Maribor- pa Mirkovo napitnico in odlomek iz opere »Gosposvetski senc. Uvodno besedo je imel predsednik umetniškega kluba dr. Ivo Šorli. Po pozdravu navzočih je podpredsednik U. K. dr. M. Žnuderl v soboto zvečer po končani gledališki predstavi v mali kazinski dvorani, kjer so je vršila podelitev nagrad, na kratko pojasnil smernice, ki so vodile U. K. pri razdeljevanju nagrad ter nato razglasil rezultate: Glasbena žirija (M. Bravničar, S. L. Osterc v Ljubljani in Marijan Kozina v Mariboru) je podelila prvo nagrado v znesku 1500 din iz podpore banovine prof. K. Pahorju za godalni kvartet. drugo nagrado v znesku 750 din iz podpore banovine prof. Ubaldu Vrabcu za simfonično pesnitev >Tema in luč';, tretjo nagrado v istem znesku iz podpore celjske občine in banovine Drag. Cvetku, konzervatoristu v Pragi, za klavirsko sonatino. Potovalno nagrado iz podpore banovine v znesku 1)000 din je prejel Marjan Kozina, ravnatelj Glasbene Matice v Mariboru. svoje praznike. Takrat imajo učenci samo za svoje praznike no sedem dni prosto. \ V oddelkih, kjer manjka zaradi praznikov četrtina učencev, smejo profesorji obdelovati tudi novo gradivo, vendar v manjšem obsegu. Če pu manjka v oddelku več kot četrtina učencev, ne bodo profesorji v tem času obdelovali novega učuega gradiv«, temveč bodo samo ponavljali. Literarna žirija (profesor dr. Dornik, profesor dr. Kralj in dr. Žnuderl) prve nagrade ni podelila. z drugo nagrado 1000 din (iz podpore veletrgovca M. Os e Ui ter induslrijalca in trgovca Fr. Majerja) je nagradila delo dr. L Šorlija Cesta po ravnenu. Tretjo nagrado v znesku 500 din (iz podpore Posojilnice v Narodnem donju) je podelila .Jožetu Kerenčiču, akademiku pri Sv. Bolfenku pri Središču, za njegovo novelo -Mati išče mojstra'. Potovalno nagrado iz podporo veleindiislrljalca Hutterja in veletrgovca Pinterja jo prejel Iv. Potrč, književnik v Rušah, kot priznanje za resno umetniško stremljenje. Likovna žirija (I. Zorman, upravnik Narodne galerije v Ljubljani, in književniki R. Rehar, dr. Iv. Šorli in dr. M. Šnuderl). Prva nagrada v znesku 150 din iz podpore mariborskega Rotarv-kluba je bila podeljena slikarju Zoranu Mušiču za sliko ^Ljubljanica:.. Druga nagrada 1000 din je bila podeljena Albertu Sirku za sliko r-Bakarski zalive. Tretjo nagrado iz podpore dr. Žnuderla je prejel prof. Kos. Potovalna nagrada 3000 din iz banovinske podpore je bila priznana akademskemu slikarju prof. Jiraku v Mariboru. Gledališka žirija (upravnik dr. Brenčič, prof. dr. Dornik, dr. Kralj, Fr. Majer, Radivoj Rehar, F. Golob in dr. Šnuderl). Prvo nagrado (1500 din) iz podporo Mariborskega tedna jo prejela igralka Elvira Kraljeva. Druga nagrada (1000 din) iz banovinske podpore je bila podeljena P. Koviču, tretja nagrada (500 din) iz banovinske podpore R. Nakrstu. Potovalno nagrado (3000 din) iz podpore mestne občine mariborske je prejel režiser J. Kovič. V okvirju Umetniškega ledna je bila tudi podeljena nagrada induslrijalca šonskega za najboljšo koračnico jadralnih letalcev. Nagrado za besedilo (1000 din) jo prejel književnik it. Rehar, nagradi za kompozicijo pa prof. Ubald Vrabec (1500 din) iu M. Kozina (1000 din). Po razdelitvi nagrad je na kratko spregovoril predsednik U. K. dr. Ivo Šorli. Poudaril jo pomen umetniškega tedna za našo kulturo ter se prisrčno zahvalil banovini, mestni občini mariborski in celjski, domačim denarnim zavodom in zasebnim darovalcem za njili veliko umevanje kulturnih potreb in za njih poklonitve, s katerimi so materialno omogočili lep uspeh Umetniškega tedna. V iuienu mestne občine mariborske je izjavil ravnatelj Rodošek, da zasleduje občina mariborska 7. velikim umevanjem kulturno delovanje U. K., ki mu bo po letošnjem prvem uspehu rado voljo naklonila še nadaljno moralno in materialno pomoč. Za literani desert je poskrbel priložnostni pesnik L. Zorzut s Svojimi prostodušnimi pesniškimi nasilnostmi. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Po stanja danes ob 7 zjutraj Kra ! us O c i ® S I S ' 2 g s~ Tempe- ratur!. ? O' JC S > X - - ©■£ -w Veter (smol, ta k 0*1) Pada vine a Ljubljana 748-1 4-8 7*0 94 10 N, 28-2 dež Maribor 747-3 8-0 12*0 90 10 S, 4-0 dež Zagreb 759-1 4-0 110 80 8 \YNWi — — Belgrac 762-2 o-o IVO 70 4 SE, — — Sarajevo 704-5 -3-0 8-0 95 10 0 — — Skoplje 768-2 -2-0 3-0 90 3 O — — Split 762- 9-0 14-0 70 10 SE, — — Kumbor 763-8 5*0 — 65 10 SSE, ~ Rab — — — — — — — Vremenska napoved: Oblačno deževno vreme. Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes: Včeraj je ves dan in noč deževalo t> krajšimi presledki. Do 16 popoldne je bila redka nizka megla, od 16 do 19 pa precej gosta. Barometer še vedno pada. Ljubljana danes Koledar Danes, petek, 3. decembra: Franc Ksaver. Sobota, 4. decembra: Barbara. Nočno službo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10 in mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra (bivša Rimska cesta). TEI. 27-30 SLOGA Eden izmed uajlepših čeboslovaikth filmov Pater Vojteh po romanu Jana Klecande V glavnin vlogah: Rolt TVanlta, Jirlna Step-niCkova, I. A. Struna, Jaroslav Mnrvan TEI. 21-24 MATICA HaJvlSla fronta svetovne volne v dokumenta* ričnem velefilmu Dolomiti v plamenih Danes predstave samo ob 16. url, obe večerni predstavi odpadeta vsled koncerta. 22*. UNIO Premiera J Izredno lep in napet kriminalni film V zaščiti teme (Scbloss Vogelodj V glavnin vlogah: Hans Stttwe, Carola Hobn, Hans Scnietow in mali Peter Bosse Predstave danes razen v (datloi V' in 21-15 uri. ob 16.. 1915 Uprava Elitnega kiun Matice obvešča, da je danes, .predstava samo ob 16. uri, obe večerni predstavi odpadeta zaradi koncerta. Predvaja se film '.»Dolomiti v plamenu Kdor se zanima za znamenita dela svetovne klavirske literature, naj ne zamudi nocojšnjega klavirskega večera, ki ga izvaja pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske naš pianist Ivan Noč. Na koncertnem sporedu 60 dela znamenitega Bacha, slavnega Chopina, Rimski - Korsakova, Liszta in Castelnouva. Predvsem opozarjamo na obe Ba-cliovi skladbi, ki sta bili prvotno napisani za orgle, a ju je jjcstavil za klavir in koncertno izvajanje rocilo za obisk nocojšnjega večera. Začetek je točno ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Francoski violinist Robert Soetens, ki koncertira v Ljubljani v ponedeljek, dne 6. t. m. v veliki Filharmonični dvorani, nam bo zaigral celo vrsto skladb najrazličnejše vsebine. V prvi polovici sporeda bomo culi staro francosko violinsko glasbo, katero reprezenfira Leclairjeva sonata. Sledi klasična italijanska Ciaconna skladatelja Vi talija, obenem s klasično nemško llaudlovo sonato. V drugi polovici sporeda imajo besedo sodobni Francozi, med njimi Debussy in Ravel, najodličnejša predstavnika te dobe. Zaključek prinaša za nas popolnoma novo skladbo najprominentnejšega madžarskega skladatelja in virtuoza Dohnanija. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Na današnjem prosvetnem večeru, ki bo ob 8 zvečer v beli dvorani Uniona, nas bo popeljal priljubljeni predavatelj g. prof: Janko Mlakar na Škotsko, Islandijo, Spitzberge v kraljestvo polnočnega sonca. 2e od nekdaj slovi severna pokrajina po svojih naravnih lejiotah in po izrednostih polnočnega sonca. Predavatelj, ki je san. prepotoval te pokrajine, ho z besedo in sliko poslušalce zadovoljil. Opozarjamo na predprodajo vstopnic v Prosvetni zvezi, Miklošičeva c. 7. Razpis dijaških ustanov. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje ustanovo ljubljanskega mesta za dijake tehnične srednje šole (1 mesto) in za učence ter učenke delovodske, moške in ženske obrtne šole v Ljubljani (4 mesta), v iznosu po 1000 Din na leto, nadalje ustanovo dr. Franceta Kosmerlja, odvetnika in vseučiliškega profesorja v Chikagu, v znesku 3000 din, in dijaško ustanovo dr. Janeza Ev. Kreka, obe namenjeni dijakom tehnične srednje šole v Ljubljani. Prošnje sprejema ravnateljstvo zavoda do dne 9. decembra t. 1. Natančnejši pogoji so razvidni iz razpisa, nabitega na mestni uradni deski in na deski v veži tehnične srednje šole v Ljubljani. DRAMA Začetek ob 20. uri Petek, 3. decembra: Zaprto. Sobota, 4. decembra: Šimkovi . Izven. Zniža- ne cene od 20 din navzdol. Nedelja, 6. decembra ob 15: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene od 22 din navzdol. OPERA Začetek ob 20 uri Petek, 3. decembra: Gorenjski slavček. Red Sreda. Sobota, 4. decembra: Ančka«. Red B.' Nedelja, 5. decembra ob 15: Prodana neve- sta.. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. — Javna razsvetljava v Ljubljani Ljubljana, 3. dec. Pred nekaj tedni smo poročali, da praznuje mestna plinarna v Ljubljani letos 76-letnico svojega obstoja, 76 let, odkar so zažarele prve plinske luči po ljubljanskih ulicah in trgih. To je bil zn Ljubljano tedaj dogodek prve vrste. Ljudje so bili očarani nad novo razsvetljavo, zlasti nad razsvetljavo v Zvezdi, na Dunajski cesti in je tedanje ljubljansko časopisje bilo polno hvale o novi luči. Toda to so bile še preproste svetilke z navadnimi plinskimi metuljčki, plinsko luč na mrežice so iznašli šele pozneje. Kakšen napredek je bil (o za tiste čase! Saj so poprej gorele na ulicah leščerbe na olje, ki so se zelo kadile in zasmrajale zrak, tako da je ob neki priliki na občinski seji vzkliknil mestni oče, da bi bilo bolje, če bi teh leščerb sploh ne bilo. Saj so stale le slabe luči mestno občino ljubljansko ‘letno 5000 gld. Takrat sploh ni bilo govora o kaki javni razsvetljavi v današnjem smislu. Toda zadnja desetletja je tehnika skokoma napredovala. Komaj so se dodobra uveljavile plinske luči, že je nastopila z dokaj mogočnejšo veljavo električna luč, ki je na mah napravila pre-okret v javni razsvetljavi. Plinska luč se je morala umikati jačji in praktičnejši električni luči. Plin je dobival važnejši pomen na drugih področjih. Pomena elektr. razsvetljave in elektrike kot gonilne sile se je kmalu zavedla tudi mestna občina ljubljanska. Že pod županom, sedanjim senatorjem Ivanom Hribarjem, je zgradila mogočno elektrarno, ki je dobivala leto za letom večji pomen v vsem mestnem, zlasti gospodarskem življenju. Plinsko luč je začela izpodrivati žarnica. Posebno je ta napredek viden v zadnjih 10 letih, ko so po vseh velikih ljubljanskih ulicah in trgih namestili številne nove in močne elektr. žarnice. Od leta 1932 do letos, to jc v približno 5 letih, se jo javna razsvetljava pomnožila za 909 žarnic, to je za 64%; saino v zadnjih dveh letih je bilo privitih 241 novih žarnic, kar pač dovolj zgovorno dokazuje, koliko je mestna občina žrtvovala za javno razsvetljavo v mestu. Na Tsem omrežju ljubljanske mestne občine razsvetljuje danes ulice, ceste in trge nad 3000 žarnic! To so ogromne številke. Vse te številne luči zahtevajo 914 kwb letno, kar stane mestno občino letno velikansko vsoto, nad 1,150.00(1 din (čc primerjamo to vsoto s tisto, ki jo je plačevala mestna občina za javno razsvetljavo pred napeljavo plinske luči v Ljubljani, lahko vidimo velikansko razliko, ki jo mora danes žrtvovati mestna občina za takšno javne namene, napram tedanjim žrtvam). Javna razsvetljava jc javna dobrina, ki se jo morda komaj prav zavedamo. V skrbi vse javnosti je, da to dobrino čuva kot skupno last in dobroto. Vendar se tudi tu dobe ljudje, ki se skušajo okoristiti z javno lastnino. Neštetokrat se dogaja, da odvijajo žarnice z drogov in žic. Zato je bila mestna elektrarna prisiljena montirati na nekaterih cestah žične mreže, da bi tako zavarovala žarnice pred tatinskimi rokami. Mestne ulice so razsvetljene v mnogih mestih že daleč na periferiji. Mestna občina je na prošnjo občanov često parceli-rala svet daleč proč od mestnih komunikacij. Za take posamezne, iz mesta zelo oddaljene kraje je morala občina potem napeljati električni tok ali vodovod, kar jo je vedno stalo velike vsote. Po montaži teh napeljav so se cene parcelam ob teh napeljavah visoko dvignile, s čimer so največ pridobili lastniki takih parcel. Bilo bi torej krivično, če bi lastniki teh parcel ne prispevali k takim napeljavam. Toda lastniki to večinoma odklanjajo. Mestna občina mora že itak žrtvovati velike vsote za javno razsvetljavo in za vzdrževanje električnih in vodovodnih napeljav, zato pač ne more plačevati če visokih zneskov za takšne daljnje napeljave. Nekdo n. pr. zida hišo sredi polja, daleč od električnega omrežja in vodovodne cevi in hoče dobiti obe napeljavi do svojo hiše zastonj. Toda ne zadovolji se samo z napeljavo elektrike in vodovoda, temveč zahteva pozneje Se javno razsvetljavo po cesti do svoje hiše. Ker so take napeljavo predrage za mestno občino, jih nc bo mogla izvrševati izključno na svoje stroške. S tem jo dostikrat združena gola špekulacija, da se doseže porast vrednosti zemljišča ob razparceliranju. Zalo bi bilo pravilno, da bi lastniki takih hiš tudi prisjjevali primeren znesek za napeljavo javne razsvetljave in vodovoda do svojih samotnih hiš. Vedno bolj razvijajoči se promet zahteva od mostne občine tudi vedno več javnih ureditev za varnost prometa. Tu pride v poštev v prvi vrsti javna razsvetljava. Seveda pa postajajo s tem tudi stroški širjenja in vzdrževanja vedno večje breme za mestno občino. Zalo pa jc dolžnost vseh občanov, da to dobrino čuvajo kot svojo skupno dobrino. Celjske novice Članski sestanek krajevne organizacije JRZ v Celju. Drevi ob 8 bo v dvorani v Domu, v Samostanski ulici članski sestanek krajevne organizacije JRZ. Na tem članskem sestanku bo predaval banovinski tajnik JRZ g. Marko Kranjec iz Maribora o »Našem boju za samoupravo«. Set ta nek je zelo važen, zato se ga zanesljivo udeležite! Združenje trgovcev za mesto Celje sporoča, da bodo trgovine v območju mesta Celja v nedeljo, dne 5. decembra odprte od pol 8 do j>ol 11. Število brezfioselnih pada. Število brezposelnih j’e tekom enega, ledna precej padlo. 20. novembra Otrok v plamenih. V Virštanju se je pripetila v Jevšnikovi družini huda nesreča. 16 mesecev stara hči Anica je bila pri vroči peči. Vžgala se ji je obleka in otrok je začel kričati. Na srečo so prihiteli domači in rešili ubogo Anico. Vendar pa je dobila težje opekline po vsem telesu in so jo morali prepeljati v celjsko bolnišnico. Praznik zedinjenja v Celju Celje, 2. decembra. Celje je letos še posebno slovesno proslavilo praznik Zedinjenja. V ponedeljek je Kat. prosvetno društvo priredilo s sodelovanjem Fantovskega odseka, Dekliškega krožka, Celjskega zvona, Celjskega okteta in Salonskega orkestra akademijo z bogatim sporedom. Slavnostni govor je imel akademik gosp. Emil Kliuc. Dvorana Ljudske irosojilnice je bila polna občinstva. Proslavi so prisostvovali celjslci župan g. Alojzij Mihelčič, okrajni uačeluik g. dr. Zobec, polkovnik g. Milkovič ter mnogi drugi odlični zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Na predvečer praznika, 30. novembra, so hišni posestniki izobesili državne zastave. Pročelje mestnega pogla-varstva je bilo slavnostno razsvetljeno z električnimi lučkami v narodnih barvah. — Na praznik 1. decembra so bile v opatijski, pravoslavni in evangeljski cerkvi svečane liturgije. Tudi šole so slovesno proslavile naš narodni praznik in imele po svojih telovadnicah proslave. Trgovine in obrati so bili po ves dan zaprti. Ob pol 7. zvečer se je razvil od Dečkovega trga sprevod. Na čelu je korakala železničarska godba in en vod vojaštva s svetilkami. Za vojaštvom so korakali Sokoli, nato gasilci, za njimi pa. člani Fantovskega odseka v krojih z državno zastavo ter članice Dekliškega krožka in nato spet člani Fantovskega odseka. Fantovski odsek' in Dekliški krožek sta nosili goreče plamenice, kar je dalo povorki še -prav posebno lepo sliko, saj je gorelo 290 plamenic. Sledilo je 80 gojencev rudarske šole z rudarskimi svetilkami, Strelska družina in še veliko občinstva. Po vseh ulicah, kjer je Sel sprevod, so bila razsvetljena okna. Pred magistratom že je zbrala 1000 glava množica, ki je neprenehoma vzklikala kralja, knezu namestniku in Jugoslaviji. Godba je zaigrala državno himno. Z balkona mestnega poglavarstva je izpregovoril o našem narodnem prazniku mestni župan g. Alojzij Mihelčič. Železničarska godba je zaigrala himno Hej Slovank, nakar je bil razhod. C. p. d. jc ob 8. zvečer priredilo v proslavo zedinjenja v veliki dvorani Narodnega doma pevski koncert, katerega sta se udeležila tudi okrajni načelnik g. dr. Zobec in g. župan Alojzij Mihelčič. Ob 20: Sv. Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane ceno od 30 din navzdol. F.pohalna drama »Bela bolezen«, katere avtor je znani češki dramatik Karel Capek, se študira v naši Drami. Vsebina dela je zasnovana na utopiji, katere se Capek kol pisatelj rad poslužuje, da razprede na njenem temelju svoj svetovni nazor in ga prelije v dramatično silno napeto, ter efektivno dejanje. Bela bolezen« spada med najmočnejšo drame sodobnosti, ter ustreza miselno j in vsebinsko vsem zahtevam odra, ker razglablja o problemu pacifizma, ter skuša ugotoviti vzroke in posledice vojne, ter poskus genialnega zdravnika pacifista, boriti se zoper idejo vojne. Delo režira gosp. Ciril Debevec. Zasedbo vlog javimo prihodnjič. Iz športne krošnje Minister za telesno vzgojo v Sloveniji. V želji, da se osebno seznani s sokolskimi in športnimi ustanovami in s športnimi funkcionarji v Sloveniji, se bo minister za telesno vzgojo dr. Vjekoslav Miletič drevi odpeljal'v spremstvu svojega kabinetnega šefa v Ljubljano, nato bo pa obiskal Se Planico, Kranjsko goro, -Celje in Maribor. Francija in Amerika proti olimpijskim igram na Japonskem. Zaradi japonsko-kitajske vojne vodijo v Ameriki, in v Franciji ostro borbo proti temu,, da bi-se izvedle prihodnje olimpijske igre 1. 1910. v Tokiu. Tako poročajo iz Pariza, da je francoski minister za telesno vzgojo dobil tudi pristanek Češkoslovaške v tem pogledu. Po vsem sodeč bodo Bkušuli Francozi dobiti pristanek še drugih narodov in bodo tako podprti nastopili na prihodnjem olimpijskem kongresu, ki bo v Kairu, z zahtevo, naj se Japoncem odvzame pravica in čast organizirati XII. olimpijske igre v Tokiu in naj se njih izvedba in organizacija da mali Finski. ki je s svojimi uiti 4 milijoni prebivalcev dovolj dokazala, koliko žrtvuje za šport in kako ga pojmuje. — Pred nekaj dnevi pa je tudi ameriška vsešportna zveza objavila okrožnico, v kateri izjavlja, da se ne bo udeležila XII. olimpijskih iger, če se bodo vršile na Japonskem. Olimpijski umigovalei postajajo profesionalk Velika popularnost, ki jo uživa šport v Ameriki, vedno bolj sili, da kujejo zmagovalci iz svojih šjx>rtnih uspehov tudi kapital. Američani nudijo športnikom, ki uživajo svetoven sloves, ogromne vsote. Takim vabljivim jmnudbam se Sj>orhiiki seveda ne ustavljajo in preidejo med profesionale. Tako si služi ogromne vsote denarja s svojo te-lcsuo spretnostjo olimpijski zmagovalec v deseteroboju Glen Morris. Svetovni prvak v teku na -100 m preko zaprek llardin je dovolil, da z njegovim imenom in z njegovo sliko delajo reklamo za neko vrsto cigaret — seveda za lepe denarje. Labkoatletičarko Helen Stephens je kupilo neko filmsko podjetje za poučni film o lahki atletiki. Nov svetovni rekord z motornim kolesom je postavil nemški dirkač Ernest Hemie na svojem 500 ccm motorju znamke BMW. Vozil je po državni avtomobilski cesti pri Frankfurtu. Heune jc s svojim motorjem popravil 12 svetovnih rekordov, in sicer med drugimi v vožnji na 1 km, l miljo, 5 km in 5 milj. Najpomembnejši rekord j>a je brez dvoma svetovni rekord Heuneja. ki je prevozil 1 kilometer z letečim startom v času, ki bi dal 279.503 km na uro. Dosedanji rekord je imel Italijan Pietro Taruffi z 274.181 m. 10-letiiica Akademskega pevskega zbora se bo proslavila 13. decembra, ko bo APZ pod vodstvom g. Fr. Marolta na samostojnem koncertu sloven ske umetne in narodne pesmi jtodal pregled vsega dela. Zbor bo izvajal izbrane potmi, ki jih je že na svojih stilnih koncertih pokazal občinstvu. APZ je v nekaj letih svojega delovanja zbral okrog sebe veliko družino občinstva, ki zna ceniti vrednost smotronega, na ljubezni in znanju temelječega dela, kakor ga kaže APZ jkk! vodstvom svojega vnetega, strokovno odlično izobraženega dirigenta Franceta Marolta. Vstopnice so v predprodaji na univerzi v vratarjevi loži vsak dan od 8 do 19. • Blokirani« električnih naprav zaradi radijskih motenj Ptuj, 8. dec. Uprava ptujsko pošte je prijavila mestnemu poglavarstvu, da jjovzrooajo neblokirani električni aparati tako hude motnje, da je radiosprejem nemogoč. V smilu zakona o pošti je pozvala policija z. razglasom lastnike raznih električnih naprav, da jih v roku 7 dni blokirajo. Policija je opozorila motilce tudi na kazenski zakon, ki določa za brezbrižne in namerne motilce stroge kazni. Radio-sprejemanje močno motijo tudi elektr. masažni ajiarati, električni sesalci prahu, električni sušilci las, ventilatorji, električne črpalke. Odposlanec radio-kontrole bo jiregledal vse motorje in bo lastnike neblokiranih naprav prijavil v kaznovanje, ker so bili vsi dosedanji pozivi brez uspeha. Od tu in tam Finančni odbor narodne skupščine je včera j dopoldne začel pretresati predlog novega držav-nega proračuna. Seji je prisostvoval tudi finančni minister Dušan Letiea, ki je j>odal obširno poročilo v sestavi in glainih postovkah proračuna. Po poročilu finančnega ministra je bila seja zaključena ter sklicana druga za dano-Naslednja seja bo še jutri, nakar bodo odložene zaradi muslimanskih praznikov za štiri dni. Voditelji bejgrajskega dela združene opozicije so se včeraj zbrali v stanovanju Ljube Da-vidoviča in se pogovorili o notranjepolitičnem položaju ter o svojem nadaljnjem delu med narodom v korist sporazuma, ki so ga sklenili v začetku oktobra. Poljska akademska zveza Liga:, ki ji je glavni cilj zbli/anjo med narodi, je priredila v Zagrebu razstavo fotografskih slik, ki so jih akademiki člani Lige: izdelali. Ocene v časopisju pravijo, da so razstavljene slike svojevrstne po motivih, še bolj pa jio tehnični obdelavi. Ocenjevalci dostavljajo, da razstavljena dela sicer niso tehnično na višku, pač pa kažejo, da se bo še marsikdo od razstav!jateev razvil v j->ra\ega fotografskega umetnika. Vojvodinski Nemci so sc zopet začeli živahno gibati in iskati poti, kako bi se sporazumeli med seboj in se ne ločevali r eč v - vlado« in opozicijo. Razdor v švabsko-neoiški zvezi se jc tako razširil, da nnši Nemci niso mogli niti v najnujnejših primerih med seboj doseči edinosti. V nedeljo, ko bo občni zbor tega društvu, pa sc pripravlja sprava mod obema strujama, .kultur-bund« ima v nnši državi okrog 230 podružnic, med drugimi tudi na Kočevskem. Konferenca o našem tujskem prometu sc je danes začela v ministrstva za trgovino in industrijo. K sodelovanju so bili povabljeni vsi vodje turističnih odsekov pri mestnih občinskih upravah, med njimi tudi zastopnik Ljubljane. Na konferenci se bo obravnavalo zlasti vprašanje. kako organizirati za prihodnje leto reklamo za naša letovišča v inozemstvu ter posebej o cenah, ki so postale v zadnjem letu najbolj pereče vprašanje v tujskem prometu. 749 ugrabljenih deklet so v desetih letih zabeležile naše oblasti. Ugrabljenje ali »olmicu- jo pogost jvojav v južnih in vzhodnih krajih našo države, kjer jc v navadi običaj, da mora ženin svojo nevesto odkupiti od njenih staršev t do-* govorjeno vsoto denarja. Kadar pa ženin nima denarja, de.kle kar »ugrabi«; premnogokrat pa ženini nasilno odvedejo tako dekle, ki ni hotelo s fantom v zakon iz svoje volje ali pa zaradi nasprotovanja staršev. Največ otniic« je imela Južna Srbija in sicer 118, Severna Srbijo 1(7, Bosna in Flcrccgovina 84 ugrabljanj, »ledi Vojvodina s 70, lirvatska s Slavonijo in Sremom « 45. šesta je Dalmacija z 10, nato Slovenija s 4 in zadnja Črna gora z eno samo »otmicoz Uvedba pokojninskega zavarovanja za zasebne nameščence v vsej državi je /budila mod prizadetimi seveda ve-lilco zanimanje. Časopisi obveščajo svoje čitatelje o sistemu zavarovanju in o prispevkih, ki so jih dolžni plačevali v zavod nameščenci in delodajalci. Kakor znano, bo pokojninsko zavarovanje za vlo državo izpeljal ljubljanski Pokojninski zavod in bo zavarovanje tudi vodil, dokler ec nc ustanove, odnosno ne začno poslovati avtonomni pokojninski zavodi v Zagrebu, Belgradu in Sarajevu. Proti novi razmejitvi področij posameznih pokojninskih zavodov so se oglasili Dubrovničn- ni. Nova uredba je podredila zavarovanec v dubrovniškem okrožju pod Sarajevo, tako do bo moral ljubljanski Pokojninski zavod, pod katerega so Dubrovničani dosedaj spadali, plačati okrog 20 milijonov dinarjev sarajevskemu zavodu. V Dubrovniku s to odločitvijo niso nič kaj zadovoljni in se jc otepa jo nn vse pretege. Nič jim ni všeč, da bi z njihovimi 20 milijoni, kar so jih že vplačali v ljubljanski zavori, začel obratovati sarajevski zavod. Zato so poslali zastopniki zavarovancev in člani upravnega odbora Pokojninskega zavodu, ki so iz Dubrovnika, ministru Dragiši Cvetkoviču brzojavko, v kateri ga prosijo, naj sc uredba spremeni in Dubrovnik ponovno |>rideli nazaj ljubljanskemu zavodu. Zdi se. da Dalmatinci nekaj več zaupajo Slovencem, kakor pa bodočim upraviteljem zavodu v Sarajevu. Dvanajst in pol milijona dinarjev posojila bi rada najela pri ljubljanskem Pokojninskem zavodu dubrovniška občina. Občina Iji 'rada zgradila novo klavnico, novo trž.nico, novo ljudsko šolo ter preuredila vodovod. Dubrovnik sc jc obrnil na Pokojninski zavod, ker bi ji mogel ta nuditi posojilo pod bolj ugodnimi pogoji, kakor pa kak drug denarni zavod. S tem v zvezi se je nedavno mudil v Dubrovniku predsednik Pokojninskega zavoda dr. Milavec. 35 državnih cest v skupni dolžini, 10.230 km je v vsej naši državi. Od teh cesta jih jc za 9684 km dograjenih, ostale pa čakajo na temeljito jvoprnvilo. Po banovinah so ceste razdeljene takole, Slovenija jih ima 1616 km, savska banovina 1467, vrbaska 889. primorska 1698, dunnv-sku f050, moravska 1135 ter vardarska 1430 km šele mesec kasneje se jc oblastem posrečilo najti morilce, ki so ubili bogatega kmeta Bolm- žiča iz vasi čijliči pri Petrinji. Sredi noči so vdrli v hišo maskirani neznanci in ustrelili gospodarja. Ker so se pa zaradi razbijanja začeli oglašati psi, so razbojniki pobegnili, ne da bi kaj odnesli. Oblasti so prijele jvokojnikovegu sina, čeprav je, desetletna hčerka, ki je edina videla razbojnike, pripovedovala, da je bilo napadalcev sedem. Pred dnevi pa se je pri orožnikih zplasil neki cigan, ki je izdal morilec cigane. Taisti cigani so izvršili v okolici Petrinje že več zločinov, lotili siv m' tudi nekega samostana. vendar so jih pravočasno opazili in -streli pregnali. Po tej izpovedi so orožniki pravo morilce prijeli. Krvava zakonska tragedija se je odigrala včeraj v Belgradu. Nedavno je upokojenec Mikajta Jovanovič pognal iz hiše svojo ženo Katarino s tremi otroci. Kmalu potem jo Mihajlo dobil od žene pismo, v katerem ga prosi, naj ji pošlje kuj denarja, da Ivo mogla preživljati svoje otroke. Pismo je Mihajla strahovito razburilo, vendar jc zahteval, naj se otroci vrnejo k njemu. Toda otroci tega niso hoteli storiti. Ko jc Mihajlo srečal včeraj ženo na trgu, ji je začel groziti. Ženu pa je pobegnila k svojemu očetu, a mož jo jc j^ehitel in se skril za vrata. Komaj jc žena stojula v vežo, jc Mikajta skočil proti njej in jo začel obdelovati z. nožem. Katarino jc sicer rešil njen oče, preprečiti pa ni mogel, da bi si Mihajlo nc zadrl noža v srce iu izdihnil. »Mamutska* smučarska skakalnica v Planici, ki jo vseeno le še popravljajo, čeprav je kazalo, d;» bo zaradi nekakšnega »bojkota« iz inozemstva obsojena na razpad stvar«. Nikdar pa nista te »stvarb tudi malo pobližje opisala, da bi še kdo drug lahko vedel, za kaj prav za prav gre. Le v nekem »Andrejevem« pismu je bilo napisano tudi tole: Andrej Guerret je že sit tega, da bi pošiljal mesec za mesecem svoje prihranke Manuelu. Prisiljen bo dopustiti, da Manuel »de-janje« prijavi policiji. Ne pusti se več naprej iz- | mozgavati, kajti on mora vendar tudi še skrbeti za svojo hčerko Maryliso. Če pa bi se Manuel res odločil, da >stvar« naznani policiji, potem da bo »Andrej« že tudi našel sodnike, ki bodo uvideli, da je Manuel več zagrešil kot on. Zaslužil sem, da umrem, — piše Andrej Guerret dalje — toda za »dejanje« pa bo nosil vso odgovornost edino še tisti, ki ve zanje, namreč Marcel Manuel. Domnevana resnica Na podlagi teh skromnih podatkov si je francoska policija mogla ustvariti vsaj približno sliko, za kakšno dejanje naj tu gre. Ni pa seveda prepričana, da je takšna domneva pravilna, in naj-brže tudi ne bo, dokler ne izsledi Manuela. Policija misli, da je bilo takole: Zenska, ki se je 20 let skrivala pod imenom Andrej Guerret, je iz neznanega vzroka umorila očeta svojega otroka Marylise. Da je ne bi prijeli, je bilo mogoče samo na ta način, da se je preoblekla v moškega. Edinemu človeku, ki je še vedel za to dejanje, pa je obljubila, da mu bo plačevala gotovo vsoto denarja, da bo molčal. Vse drugo, posebno še tudi to, kaj je s hčerko Maryliso in kje živi ter podrobnosti, kakšno vlogo je igral Marcel Manuel, bodo ostale nepojasnjene, dokler policija tega moža kje le ne iztakne. Poročni detektiv Pravijo, da imajo na Italijanskem več smisla za zakonsko življenje oziroma za sklepanje zakonov, kakor pa kje drugod. Povsod, kjerkoli imajo kakšno hčerko ali sina že toliko v letih, da je poroka možna, že gledajo na to, kako bi jo, oziroma ga »oddali«. Na vsak način pa so mnogo bolj v »skrbeh« za hčerke kakor za sinove. Cisto nekaj posebnega pa je primer, ki se je zadnjič pripetil v Milanu in ki je’ izzval poleg vse resnosti tudi nekaj smeha. V Milanu živi neka 25-letna uradnica Eina. Ni niti tako neprikupna. Ni se malo prestrašila, ko je nekega večera, preden je zaspala, zaslišala sumljiv šum na malem balkončku poleg spalnice. Kaj naj bi to bilo, tako bi se vsak vprašal in seveda takoj pomislil na tatove, če ne celo na razbojnike. Hitro je poklicala domače, ki so brž ugotovili, da je oni šum povzročil neki moški, ki se je skril na balkonu, da bi opazoval, kaj dekle zvečer dela. Ni bil ravno toliko radoveden, pač pa je smatral za svojo dolžnost, da zve kaj več o življenju tega dekleta, ki se je nameravalo poročiti z njegovim, sinom. Sina tudi ni hotel tako kaznovati, da bi ga oženil s kakšno lahkomišljeno ali celo malovredno žensko. Poleg tega pa je bil to tudi edini njegov sin. Ko so torej inoža prijeli na omenjenem balkonu, je trepetajoč priznal, po kaj je prišel. Tudi to je povedal, da se ni tokrat prvič zgodilo, da bi nadzoroval nevesto svojega sina, kajti on je pač smatral za dolžnost, da se prej prepriča o tem, kakšna je ta ženska. Na stražo pa ni hodil samo zvečer, pač pa vselej, kadarkoli je količkaj utegnil. Tudi pravijo, da je Ema svojo preizkušnjo, za katero sploh ni vedela, dobro prestala, tako da je bil zadovoljen z njo ne samo ženin, pač pa tudi ženinov skrbni oče. Včasih bi bilo morda tudi pri nas dobro, če bi imeli kaj takšnih detektivov. Pa ni ravno treba, da bi hodili celo na balkon, kakor oni Milančan. Slikarji med sabo. »Glej, glej, fi si naslikal angela s šestimi prsti na nogi! Ali si že videl angela s šestimi prsti?« »Ne, ali si ga ti videl s petimi prsti?« Radio Programi Radio Ljubljana Petek, 3. decembra: 11 šolska ura: Zimske igre na prostem — dvogovor z glasbenimi vložki1 '(Vodi “n. Viktor Pirnat) — 12 Slovenski biseri (plošč«)''—>■ 1M5 Vreme, poročila — la Cas. spored, obvestila — 13.15 Valčki, polke in koračnico (ploSče) — 14 Vreme, borza — 18 Ženska urn: V svitu Miklavževe mitre (gn. Iv. Velikonja) — 18.20 Podoknice (plošfie) — 1S.40 Fraft-cošfiiua (g. dr. Stanko Leben) — 1»" Cas, vreifiiSjlJ poročila, spored, obvestila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut za planince: O vzgojnem pomenu planinskega smučanja (Pavel Kunaver) — 20 Operni Šramel — 20.50 Lalo: Na mouna, orkestralna suita (plošče) — 21.10 Koncert stare orgelske in vokalne glasbe. Iv-vajatn: gosp. prof. Malija Tomc (orgle), ga. Tončka Šuštar Maroltova (sopran) — 22 Cas, '»reme, porodila, spored — 22.30 Angleške plošče. Drugi programi Petek, 3. decembra: Belgrad-Zagrcb: 20 Klavir, 20.30 Petje — Dunaj: 19.25 Plesna glasba, 20.1)5 Žalo-igra, 22.30 Orkester — Budimpešta: 19.4.i Petje, 21.40 Orkestralni koncert, 23.05 Jazz — Trst-Milan: 17.15 Plesna glasba, 21 Simfonični koncert — Rim-Bari: 21 Opereta «.Paganiui« — Praga: 20.05 Prenos iz Smetanove dvorane, 21.55 Plošče, 22.15 Prenos iz gledališča — Varšava: 20 Simfonični koncert — Berlin: 20 Filharmonični koncert — Konigsberg: 19.15 Plošče — Hamburg: 19.10 Zabavni program, 21 Glasba — Vra-tialava: 19.10 Glasba — Lipsko: 19.10 Glasba, 20.45 Baletna glasba — K o In: 19.10 Plesna glasba, 21.10 Glasba — Beiomiinster: 20 Opera. Zanimiv primer iz francoske kriminalne zgodovine 20 let živela kot moški M. Jacoby - R. Leigh: Poročnik indijske brigade Glas mu je drhtel, ko jo je vprašal z bojaznijo v srcu: »O čem zdaj govoriš?« »Geoffrey, jaz ...« Ta trenutek je odjeknil strel... Za njim drugi... Za drugim tretji... Potem so se posamezni streli zgostili v vrsto grmečega pokanja... Ta trenutek so se z vseh strani zaslišala znamenja za alarm. Rogovi so doneli po vseh stolpih trdnjave. Narednik Prema je brez sape pridrvel na teraso, kjer sta stala Geoffrey in Elizabeta vsa presenečena: »Sahib ... Suristanci napadajo!« Vickers je zdaj zaslišal z vseh strani klice vojakov: »Sahib majorl Sahib major!... « Vsa ta zmeda je trajala kakih deset minut. Vickers je stal prvi trenutek nepremično, kakor da je oka-menel. Ničesar pametnega se ni mogel domisliti. Po možganih so mu suvaje drvele bliskovite slike, raztrgane in nejasne: ... Zenske pred trdnjavo ... Elizabeta tu gori, na tem nevarnem kraju ... Indijci napadajo ... Koliko jih neki je ... Klanje ... Metež vojakov ... Mrtvi in ranjeni... Ves zmeden je pogledal na visoki stolp nad vrati trdnjave, na katerem se je vila angleška zastava in kjer je trobentač spet trobil zbor. Še nekaj strelov... trobentaču je padla trobenta iz rok, zvalil se je čez zidovje v prepad ,., s Tedaj pa, kakor da se je prebudil iz težkega sna. Obrnil se je k vojakom, ki so od vseh strani drveli k njemu, in jim z močnim glasom zavpil: »Vsi na obzidje!« »Prema, po ženske! Brž!« Prema je oddirjal. * »tlizabeta! Teci hitro v barako za zidovjem! Tam boš varna!« »Geoffrey!« Dekle je zavpilo s spremenjenim glasom, na njegovem obrazu se je kazala groza. »Ne boj se! Dosti smo močni, da se bomo ubranili! Samo hitro beži!« Tudi Vickers je zdaj planil po stopnicah navzdol. Padlo je še nekaj strelov. Med nje se je mešalo razburjeno trobentanje, ki je klicalo vojake na obzidje... Suristanci napadajo. Vickers je drvel čez dvorišče, da bi poiskal polkovnika Campbella. Našel ga je pri velikih vratih, katerih težka, z železom okovana krila so vojaki v naglici zapirali. Polkovnik Campbell je bil £daj docela miren. Vsa povelja je dajal z mirnim, močnim, odločnim glasom, kakor da bi poveljeval pri kaki vojaški paradi- »To je samo suristanska prednja straža! Napadli so s severne strani, da bi nas Vse zvabili tja. Zaradi tega mislim, da bo napad prišel z južne strani, pomalem pa bodo Suristanci pritiskali od vsepovsod! Treba je torej moštvo porazdeliti enakomerno po vsem zidovju! Kje so ženske?« »Poslal sem Prema ponje!« ■ »In Elizabeta?« »Elizabeta je že v baraki!« »Vickers, brž na južno stran! Ne pustite ženskam, da bi zbirale svoje reči! Vsaka minuta je zdaj dragocena!« Geolfrey je stekel čez dvorišče proti južnim vratom trdnjave. Vrata so bila odprta in vojaki so čakali pripravljeni, da spuste ženske skoznje. Vickers je drvel proti onim kolibam, ki so stale kakih sto metrov daleč od obzidja na peščeni vzpetini. 2e od daleč je slišal krike žensk, ki so prosile pomoči. Zato je tek še pospešil. Ko je pritekel bliže, je videl med domačimi ženskami in otroki Elizabeto, ki je držala v naročju malega Prema. Klicala je ženske, naj se podzivajo, Premova žena pa je Indijke s silo vlekla iz koč. Foto Warner Bro» Na visokem stolpu, kjer se je vila zastava, je trobentač trobil zbor »Slovenski dom* uUiaja »ali dHavnik 'ih Musrfn« n aro An in n IS Din ca Uioiemutvo Din UrerlniStvo Kopitarjeva ulica #/111 Telefon 2»W4 ib »yt>. Uprava, kopitarjev« k Telefon 2992 Za Jugualovauako Lukam« « Ljubljani; & Ce& Izdajatelj; iv&iu iiakovea Uredniki Jože Hudiček. Takole so prepeljali iz Vzhodne Azije v ameriško Florido 27-letnega sina ameriškega milijonarja. Zdravniki so ga mogli rešiti le na ta način, da so zanj napravili umetna »železna pljuča«, t. j. pripravo, s pomočjo katere bolnik lahko diha. Na sliki vidimo valjasto pripravo, iz katere gleda bolnikova glava Francoske policijske oblasti imajo precej posla z zanimivim primerom, kakršnih je bilo še-malo v francoski kriminalni zgodovini. Čeprav že nekaj časa z največjo skrbnostjo stikajo za vsemi podrobnostmi, vendar so pravi vzroki tega čudnega primera še vedno zaviti v temo. Zvesti in skromni kuhar »Andr«}11 V bližini mesta Toulouse ima svoje posestvo milijonar Alfonz Langeron. Pri njem je v službi že ‘20 let neki Andrej Guerret, in sicer za kuharja. Andrej je bil s svojim gospodarjem od sile zadovoljen. Zanj je veljal Langeron kot človek, kakršnega si je predstavljal za idealnega. Andrej pa je tudi bil zelo zmeren človek, popoln abstinent. Ni pil, ne kadil, izogibal se je tudi žensk, kar se je le mogel. Tudi s kakšnimi igrami se ni nikdar zabaval, saj jih tudi ni znal. Ta svojevrstni mož, o katerem se je zdelo, da ga prav za prav nikdar ne zmoti kakšna skušnjava, je ob svojem prostem času najraje bral sveto pismo. Ure in ure je presedel v svoji sobi in bral neko zelo staro izdajo svetega pisma. Po vsakem branju je knjigo skrbno zaprl v skrinjo. To je bila tudi knjiga, ki je nihče drug razen njega ni imel nikdar v rokah, odkar jo je kupil. Do zadnjega se je branil zdravniške preiskave V začetku letošnjega poletja pa je ta najzvestejši služabnik, kar jih menda živi v Franciji, zbolel. Vendar pa se je na vso moč branil, da bi prišel k njemu zdravnik, ki bi ga preiskal. Gospodar, ki je poznal še vseh vrst druge Andrejeve »muhe«, je tudi tokrat mislil, da ne gre za nič drugega, kot za kuharjevo trmo. Ker ga je imel zelo rad, mu je hotel uslišati tudi to prošnjo, da zdravnik ne bi prišel. Zato je storil vse, da bi se njegov zvesti kuhar pozdravil doma brez, zdravniške pomoči. Toda Andrejeva bolezen se je kmalu toliko poslabšala, da je bilo težko misliti na to, da bi se kdaj doma pozdravil. Moral je v bolnišnico. Z nič manjšo trmo je tudi tu odklanjal vsako zdravniško pomoč in preiskavo. Šele ko je padel v nezavest, so ga zdravniki mogli preiskati. Ugotovili so, da je smrt neizbežna, obvestili pa so La n ge roti a tudi o tem, da bo pogrebnemu zavodu treba javiti, da je umrla ženska, ne moški. Ku- harja, ki je dvajset let najzvesteje opravljal pri omenjenemu gospodarju svoj posel, so razkrinkali kot žensko šele na smrtni postelji. Čemu je »Andrej« hotel to prikrivati do konca, je zavito v temo, kajti kmalu potem, ko je padel v nezavest, je prišla ponj smrt. Zagonetno pismo Zdravniki v oni bolnišnici so po svoji dolžnosti obvestili o tem nenavadnem odkritju policijo, ki je takoj začela s preiskavo, da bi ugotovila, kdo prav za prav je ta »Andrej Guerret«. Med pokojnikovo zapuščino so našli pismo, napisano z neko tajno pisavo, ki so jo znali prebrati šele tedaj, ko so dobili v roke tudi ono sveto pismo, ki ga je >Andrej« vsak dan tako vestno prebiral. Nešteta mesta v tej knjigi so bila podčrtana, tu pa tam je bilo kaj stavljeno v oklepaj, pa še vse polno drugih znakov je bilo ob besedilu. Ugotovili so neko zvezo med temi znaki in med ono pisavo, s katero je bilo napisano važno šifrirano pismo. Pisino je bilo namenjeno nekemu Marcelu Manuelu v Aldžiru in ga je moral Andrej Guerret napisati prve dni, ko je zbolel. V pismu zahteva »Andrej« od tega Aldžirca, naj mu pošlje večjo vsoto denarja, ker da je zbolel in ker da je svoje prihranke dal »za znano stvar«. Če bi umrl — piše dalje v onem pismu — bo pravočasno zabrisal vsako sled za »tein, kar je bilo«. Edini, ki ve za ffono znano stvar" Policija je vedela, da je zdaj njena prva naloga poiskati Aldžirca Marcela Manuela, če hoče stvar na vsak način pojasniti. Toda, dva dni prej, preden so bile varnostne oblasti tudi v Aldžiru obveščene o tem nenavadnem primeru, je Manuel od tam izginil. Stvar je tako postala še bolj zapletena. Nekam čudno se mu je mudilo. Niti toliko časa si ni vzel, da bi bil lepo pospravil svoje stvari in jih ali vzel s seboj, ali pa spravil kam na varno. Med stvarmi, ki jih je pustil na svojem stanovanju, so našli spet knjigo o svetem pismu, v kateri so ravno takšni tajni znaki neke pisave, kakor so jih našli prej pri »Andreju«. Tudi pri Manuelu so našli pismo, iz katerega so se tnogli | prepričati, da sta si »Andrej« in Manuel že dalj časa dopisovala in sicer zaradi nekega dogodka, I ki sta ga oba v pismih navajala kot »ono znano