GORIŠKI SLOVENEC
Naročnine: Italijanska kraljevina: Celo leto 		 Pol leta	 Tri mesece	 En mesec		i . . Lir 10.—	i „	2.50	i	Oglasi: Oglasi na tretji strani .... Lir L—-Oglasi na četrti strani ....	„ 0.75 Mali oglasi		 0.05 Znižane cene za letne naročnike. Posamezna št. 10 cent.	za vrsto za vrsto za besedo
Izhaja vsako sredo In soboto.							Uredništvo in Upravništvo : Via Carducci št. 10, II. nad.	
Konečno postaja jasno, kaj namerava parižka konferenca in kaj predstavlja ta visoki zbor v človeški družbi. Parižka konferenca je postala čisto navaden trgovski biro za Anglosaksonce. Vsi drugi društveniki, ki se bi hoteli udeležiti podjetja, so odvismi od razpoloženja anglosaksonskih kapitalistov, ki ne morejo rešiti nobene zadeve drugače, kakor v skladju z njihovimi interesi. Za nje je vse «kšeft», ali kakor oni pravijo «bussines».
Tako so jo potuhtali Anglosaksonci, da preti nevarnost iz vzhoda. Rusija, Indija, Egipt in Mala Azija so dandanes pravcate politične uganke, strelni prah, ki vznemirja po pravici anglosaksonske politike. Za to so pa tudi naložili po jedni strani Nemčiji take pogoje, da jo za večno ugonobijo, po drugi plati so pa ustanovili še poljski «puferštat», ki naj se ustavlja ruskemu viharju.
Seveda ni bila s tem odpravljena že vsaka nevarnost. Treba je preprečiti združenje Avstrije z Nemčijo, da, še več, treba je kupiti vse avstrijske in balkanske narode, da vzdrže anglo-ame-rikansko penetracijo proti vzhodu. Za to je bil poslan na Dunaj gosp. Alizee, kojega delovanje obstoja v tem, da podkupi vse veljavne politične osebe med bivšimi avstrijskimi narodi in skr-puca polagoma staro Avstrijo v obliki «podonavske federacije». Tako mešetarijo danes jugoslovanski «prijatelji« z dednimi sovražniki Slovenije in Ser-bije z edinim dobičkarskim namenom, da bi ustvarili svojim kapitalistom novo široko polje trgovskega izkorisče-vanja. Ko je Angležem in Francozom tekla voda v grlo, so iskali in prosili Italijo za intervencijo proti Avstriji, vabili so zatirane narode na konferenco v Rim, kjer je bilo načeloma sklenjeno razdejanje Avstrije. A kaj vidimo danes? Danes vstaja kljubu neštetim človeškim žrtvam nova Avstrija kot «dolga roka» Anglosaksoncev, ki so pomaknili tako svoje meje preko cele osrednje Evrope in si zagotovili tako doslej nedostopna, trgovska središča. Na severu so si ustvarili ustvarili «prosto» luko Gdansko, na jugu Reko in na vzhodu pa Carigrad. Tako si gradč na grobelj i srednjeevropskih držav nova trgovska oporišča, od koder obvladajo nekdaj tako obsovraženo «o-
srednjo Evropo», ki je ž njimi tekmovala v trgovini in industriji. Danes leži Nemec onemogel na tleh, Avstrijo, Oger in Jugoslovan se pa ne morejo ubraniti ljubkemu objemu svojih novih prijateljev, ki jim prinesö «kapitale» in «svobodo» v domovino. Med vojno ni bilo ne konca ne kraja zagotovil, da morajo postati vsi narodi neodvisni in Wilson je še pred par dnevi omenil, kako simpatična mu je bila zahteva zatiranih avstrijskih narodov po neodvisnosti. A kako zgledajo sedaj te obljube? Danes napenjajo prijatelji svobode vse svoje sile, da bi nekdanje zatiralce in zatirance zopet sprijaznili in gospodarsko podstavili. O kaki samoodločbi narodov se skoraj ne govori več. Narodi in posebno nekdanji avstrijiski so postali predmet anglo-amerikanskega mešetarenja. Sicer ni to nič čudnega, ako se pomisli, da razun anglosaksonskega naroda ni nikogar več v Parizu, ki bi odločeval. Mesto da bi bila mirovna konferenca zastop vseh narodov sveta in se bi odločevalo le na podlagi enakopravnosti, je zdrknilo zastopstvo vseh narodov v roke prekupčevalcev, ki ne poznajo drugega nego kapitalistične interese. Ti zahtevajo novo vspostavi-tev Avstrije in nadaljno preziranje svojih narodov, ki ječč pod anglosaksonskim jarmom. Kako naj zaupamo tem ljudem, ako niti ne dopuste, da se bi govorilo o Ircih, o egipčanskih in indijskih težnjah. Anglosaksonc ni navajen razodevati svojih slabosti, marveč stremi le za tem, da bi sebi neljube elemente tako razorožil, da zgu-ae tudi njemu uporni elementi vsako zaslombo. Vse kričanje o svobodi in človeških pravicah je podobno le onemu sejmarskih kramarjev, ki ne morejo zadosti prehvaliti svojega blaga, da prehvapijo nedolžnega kmeta, ki jih drži v svoji prostodušnosti za naravnost duševno 'višje stoječe osebe.
Kaj dela goriški „Mont“.
Sedaj ko so se vrnili domov naši begunci se čuje vedno bolj pogosteje pritožbe, da ni mogoče dobiti zastavljenih stvari nazaj, dasi se nahaja Mont vže 20 mesecev v deželi. Samo ob sebi je umljivo, da je težko delo prenašati zlatenine in spraviti v skladje knjige in blago, a ko je preteklo dvajset mečev časa, menimo da je poteklo zadosti vode in mesecev, tako, da sma-
tramo vsako nadaljno podalšanje te dobe kot samovoljen akt «Montovega» ravnateljstva.
Ako seje posrečilo tržaškemu Montu delovati skozi celo dobo vojne, dasi je hranil svoje zlatenine ravnotam kakor goriški Mont in ako je rovereski Mont že davno vrnil lastnikom zlatenine, ne umejemo več počasnosti go-riškega Monta. Ne glede na to, da ni hotel Mont tekom vojne sprejemati plačil za podaljšanje zastave in tudi načeloma ne vračevati zlatenim lastnikom, kar ni bilo baš korektno, ob-težuje sedaj lastnike dragocenosti z nepotrebnimi obrestmi in si prisvaja nekako samovoljno pravico odločiti Bog ve kedaj dan in uro, ko se bodo zlatenine zopet reševale.
Vsiljuje se nam misel, da «špekulira» Mont. Dokler so bile krone v veljavi, ni dopustil njegov trgovski duh, da se bi napolnjevale njegove blagajne z malovrednim denarjem; potem so prišle lire, tedaj je seveda čakal na zjednačbo krone z liro, sedaj ko je minila tudi doba menjave, čaka na visokost obljubljenega doplačila na «bone». Nam si ni mogoče tolmačiti drugače Mon-tove počasnosti. Radi tega pa hočemo postati brezobzirni in zahtevamo, da uredi Mont svojo zastavljalnico, ker je v nebo opijoči greh obteževati na brezvesten način zastavljene predmete z nadaljnimi obrestmi. Ni lepo, da ima ta krščanski zavod tako malo vesti v sebi, da se ga mora javno izpostaviti in opominjati na njegovo moralno dolžnost.
Izgovor, da nima Mont uradniških moči, je piškav, ker jih je lahko dobil, kolikor jih je rabil, kajti denarja mu itak ni manjkalo. Dolžnost njegova pa je tudi bila najeti si toliko moči, kolikor jih rabi, da zmore svoje delo o pravem času.
Tolike za danes v nadi, da ne ostanejo naše besede «glas vpijočega v puščavi».
Razmere med zavezniki
in ITALIJO.
Odnošaji med Italijo in zavezniki so postali vedno bolj jasni, kajti med tem, ko je bila Italija odsotna, se je ustanovila anglo-franko-amerikanska zveza, iz koje je Italija izločena. Ako hočemo to zvezo v obliki pojasniti, si moramo predstavljati mrtvega leva, okolu kojega stoje Anglež, Amerikanec in Fran-
coz. Le-ta poslednji, ki ima svoj dom prav poleg levovega berloga, se hoče prepričati o smrti leva, a boji se ga dotakniti. Milo prosi svoja dva prijatelja, da bi naperila na zverino svoje samokrese, ker jo hoče še enkrat sunili z nogo, da se prepriča o smrti strašne zverine.
Menimo, da razumejo čitatelji primero. Navidezno mrtvi lev je Nemčija, Francoz mu skuša dati zadnjo berco s svojimi «mirovnimi pogoji», a boji se obupanega nemškeza ljudstva in radi tega si hoče zavarovati herbet s pomočjo Angležev in Amerikancev, kojim je seveda ležeče na tem, da se Nemčija ne opomore več.
Stari zaveznici Italiji so rekli, da za njo zadostujejo jamstva «Zveze na-i’odov». Pozabili so pa povedati, za-kajne zadostuje tudi francozom «Zveza
Razgled
Nemci ne podpišejo miru.
Nemška narodna skupščina se je zbrala dne 13. maja v Berlinu V veliki dvorani Vseučilišča. Dvorana je bila napolnena. Pričujoči so bili skoro Vsi poslanci, manjkalo jih je le kakih dvajset. Predsednik Fehren-bach je otvoril sejo ob P15’ popoldne.
Prvi dobi besedo Scheidemann, predsednik ministerstva. Spominja se avstrijskih bratov in omeni pred seboj ležečo knjigo, ki vsebuje mirovne pogoje. „Ta knjiga ne sme postati nas zakonik bodočnosti“ pravi in nadaljuje s tem, da predočuje navzočim popolen pogin nemškega naroda, ako se bi moral podvreči narekovanim pogojim. Nemci so pripravljene poravnati vse škode in krivice, a da naj se jim možnost življenja, možnost dela in zaslužka, da ohranijo življenje svojim dragim in da izpolnijo svoje dolžnosti napram nedolžnim žrtvam vojne, vdovam, sirotam in pohabljencem.
Na njegov zadnji poziv, ali se hoče nemški narod popolnoma Vsužniti, skoči cela dvorana po koncu in kriči „ne, ne“! Za njim sta govorila še socijalist večine Müller in Gröber, poslanec centuma. Zanimivo je, kar je povedal Gröber glede Wilsona. Dobesedno pravi: „To kar leži danes pred našimi očmi, ni niti senca 14 tih Wilsono-vih točk. S takimi mirovnimi pogoji se je prelomilo popolnoma dane obljube. V njih ni prav ničesar, kar bi spoštovalo samoodločbo nemškega naroda. Združitev Avstrije z Nemčijo je prepovedana. To se ne strinja z Wilsonovimi načeli, glede kojih so nan| obljubili naši sovražniki, da jih hočejo spoštovati. Finančni pogoji so nezaslišani. Ako se bi jih sprejelo, bi zašlo cesarstvo in države v bankrot.
Ako se poleg tega stavi še zahteva, da naj se cesar in še drugi vojaški poveljniki postavijo pred sodišče, ki je sestavljeno od naših sovražnikov, nam ne preostaje drugega kakor zavrniti zogorčenjem take zahteve. Mirovni pogoji ne tvorijo pravičnega mini, marveč le nasilen mir polen sovraštva in srda ter tvorijo kali za nove nasilne čine. Značijo pričetek dobe brezkončnih bojev. Ne gre se edino za osodo Nemčije, marveč za najtežji predsodek v celem omikanem svetu. Radi tega mora protestirati proti tej preteči nevarnosti ne le nemški narod, ampak vse človeštvo, ako je ohranilo še svojo razsodnost“. Na to so govorili še drugi nemški zastopniki iz vseh krajev in strank. Enoglasno mnenje vseh pa je bilo, da se takega miril, ki se nahaja V očividnem na-sprotstvu z Wilsonovimi načeli, ne more podpisati.
*
Angleška agentura Reuter trdi, da se je vkrenilo vse potrebne vojaške odredbe za malo verojeten slučaj, da ne bi hoteli Nemci
narodov». Radi tega ni tako jasna ustvaritev trozveze, kakor piše večina časnikov. Italija dobi s tem dejstvom proste roke in pri današnjih dogodkih, ki varajo vsa pričakovanja, je težko reči, kako politično ravnotežje nastane v Evropi in kake posledice bode izvajala Itali ja. Vsekakor je vse odvisno od državnikov, kojim je pi'epuščena zunanja politika.
Po poročilih italijanskih korispon-dentov v Parizu^ku.ša Italija še vedno zadobiti tla in vzdržuje zahteve londonskega dogovora, bila bi pa kljubu temu pripravljena za morebitne poravnave, ki ne bi je onečaščale. Italijanski časniki presojajo položaj na različne načine, radi česar ni možno zadobiti enotnega vtisa o sedanjem položaju jadranskega vprašanja- na pa-rižki konferenci.
po svetu
podpisati miru. Tedaj bi zamogle nadaljevati zavezniške čete svoj pohod, kakor svojedobno, ko je bilo komaj sklenjeno premirje. Kedaj bode mir podpisan? Tukaj se upa, da bode do 15. junija vsega konec, bodisi mir z Nemčijo, ali Avstrijo, ali Turško ali Bulgarijo.
„Echo de Paris“ pravi ravnotako, da u-kreneta angleški admiral Beatty in maršal Foch Vse potrebne vojaške odredbe dogovorno z zavezniki, ako ne podpišejo Nemci miril.
Nemški poslaniki odpotovali iz Versailles a.
Iz Versailles-a poročajo dne 17. maja : Večji del nemške delegacije v Versailles-u je zapustil nocoj Pariz. Med temi se nahaja pravosodni minister Landsberg, poštni minister Giesbert, general Seech, pomorski kapitan Heinrich, stotnik Fischer, tajni svetnik Kuno in devet tajnikov. Odpotovali so iz severnega kolodvora proti Nemčiji. Do postaje so se vozili v sedmih avtomobilih.
Internacijalni socijalizem in Versailska pogodba.
Delovni odbor, ki ga je imenovala mednarodna socijalistična konferenca delavcev v Bernu, se je bavil z mirovnimi pogoji, ki so bili vročeni zastopnikom Nemčije; odbor je pripoznal prizadevanje za popravo krivic, ki so se zgodile v prejšnih vojnah, in za osvoboditev nekaterih tlačenih narodov; pozdravil je z veseljem ustanovitev zveze narodov in je Vzel na znanje izpustitev vjetnikov, kakor hitro bode podpisan mir; vznemirjen pa je radi ugotovitve takih pogojev, ki ogrožajo bodoči svetovni mir.
„Zveza narodov“ se ne zdi odboru kot orodje mednarodne pravice, pripoznava se pa, da vsebuje podlago za metodično organizacijo za ohrano trajnega miril. Odbor zahteva naj se učlani čim preje tudi Rusijo in Nemčijo.
Glede omejitve oboroževanja V Nemčiji je odbor naziranja, da je to potreben predpogoj za splošno razorožeVanje, ki tvori edino upanje za mir in varnost narodov. Internacijonala zahteva tudi od zaveznikov, da zmanjšajo stfoje oboroževanje toliko na kopnem kakor na morju.
Odbor pozdravlja nadalje porod Poljske, obsoja pa zarisbo njenih mej in delitev nemške države v dva dela, kar bode v bodoče povzročalo gotovo nemalih nevšečnosti. Priznava kot opravičeno zahtevo, da se obveže Nemčijo dobavljati oglje radi razdejanih rudokopov v Belgiji in Franciji, a obsoja kljubu temu mirovne pogoje, ki se tičejo upravne ureditve sarskega ozemlja, razdelitve nemških kolonij in priznanja po-lutoka Šantung Japonski.
Dve noti grofa Brockdorffa.
„Petit Journal“ poroča iz Pariza, da je zahteval grof Brockdorff-Ranzau V svojih zadnjih dveh notah takojšen povratek vjetnikov domov in se obrača do radodarnosti zaveznikov proseč, da bi jim dali pri odhodu obleko in obutev, česar si v Nemčiji ne morejo Več nabaviti. Druga nota zadeva delavske pogoje in tvori nekak protipred-log, ki odgovarja V duhu sklepom, ki so bili storjeni na neki mednarodni konferenci, ki se je vršila tekom vojne na Angleškem
Osoda Viljema II.
„Temps“ poroča iz Pariza, da glasom neke holandske note ni še došla dosedaj holandski vladi nikaka zahteva, da se bi moralo izročiti bivšega nemškega cesarja ententi.
Koliko plače ima predsednik, „Zveze narodov".
Plača tajniku „Zveze narodov“ je določena na 125.000 lir, kojim je došteti še drugih 125.000 lir kot odškodnino za pisarniške in poštne troske.
Meje Avstrije in Ogerske vže določene
Iz Pariza se poroča, da se je sestala dne 13. maja popoldne ob štirih desetorica, ki je konečno rešila vprašanja mejä Ogerske in Avstrije držeč se pri tem smernic, ki jih je določil svet petero vnanjih ministrov pri svojem poslednjem sestanku.
Parižki „Journal“ nam pripoveduje glede avstrijskih mej sledeče:
„Čeboslovaška država bode obsegala nekdanjo Češko, Moravsko in del Šlezke. Da ostane Češjra v zvezi z Rumunijo, se je prisodilo Čehom še ogersko pokrajino v Karpatih, ki šteje 800.000 Rusinov. Proti tej odločbi protestirajo Ukrajinci, bratje Rusinov.
Konferenca ne priznava dalje Rumuniji vsega ozemlja, ki bi jej pritikalo po pogodbi iz leta 1916. Ta pogodba jej je namreč zagotovljala Bukovino, Transilvanjo, celo nižavo na levem bregu Tise in temeš-varski banat. Sedanja pogodba prepušča Rumuniji celo Bukovino, dasi prebivajo v severni Bukovini izključno Rusini. Istotako bodi tudi celo Transilvanjo, Ogerski pa ostanejo mažarski okraji ob Tisi. Nova ru-munsko-ogerska meja teče potemtakem ob črti Szatmar-Nemeti-Debreszin-Veliki Varaž-din-Arad-Temešvar-Versecz.
Severovzhodno banatsko ozemlje se prisodi Serbiji, ki dobi potemtakem celi ko-mitat Torontal in še nekaj več. Jugoslavija dobi poleg tega še Bosno-Hercegovino, Hrvatsko, Kranjsko, srbske pokrajine na južnem Ogerskem, v Bački, to je med Tiso in Donavo in severno od Drave.
Z narodnim glasovanjem se določi vsoda južne Koroške in Štajerske, V kolikor zadeva pokrajine okoli Celovca in Maribora.
Bodoča Avstrija boda potemtakem obsegala del Koroške in Štajerske, Gorenje in Nižje-Avstrijsko ter Tirolsko. Znano pa je, da se noče priklopiti Tirolska^ Avstriji, do-čim žele Predarlci priti pod Švico.
Bodoča Ogerska bode obsegala približno podonavsko nižavo.
Jadransko Vprašanje je ostalo nerešeno. „Chicago Tribune“ trdi, da se je bode moglo rešiti izven konference, ker ne zadeva ne Avstrije, ne Ogerske, marveč izključno le Italijo in Jugoslavijo. „New York Herald“ na meni, da se bode moral rešiti ta problem le potom celotne mirovne pogodbe. „Petit Parisien“ zahteva, da se ugodi inicijativi beogradsketra parlamenta, ki stremi za tem, da se bi dalo sporno dalmatinsko ozemlje... na glasovanje prebivalstva. „Matin“ trdi konečno, da dobi Italija razun tren-tinskega ozemlja še gorenjo adiško pokrajino do Brenerskoga prelaza.
Drugih podrobnosti ni mogoče posneti iz francoskih časopisov. Označajo pa govorice,, da ostane Italiji zasedeno ozemlje do pre-mirne črte, ki je določena po londonskem dogovoru.
Nemški proti predlogi.
Poroča se iz Berlina : Dopisnik „Berliner Tagblatta“ v Versailles-u, trdi, da izdelujejo Nemci pridno protipredloge kot odgovor na mirovne pogoje“. Izroči se te predloge bajč do 20. t. m. Clemenceau-ju. Po dolgem sklepanju se je našlo formulo za odgovor.
Isti časopis poroča tudi, da je zapustilo Berlin mnogo poslancev, ki se podajajo v svoje volilne okraje v svrho, do podučijo svoje volilce o mirovnih pogojih, kojim se bi morala Nemčija podvreči.
Vesti iz Ogerske.
Položaj na Ogerskem ni še jasen. Govorilo se je o popolni kapitulaciji bolšeVi-kov, o zasedbi Budimpešte po rumunskih četah, a zdi se, da so bile vse te vesti močno pretirane, kajti manjka jim vsakega potrdila. Po švicarskih poročilih se je ustavila srbsko-rumenska ofenziva pred vratini Budimpešte, ker so se Srbi branili prestopiti demarkacijsko črto. Rumunci so ostali sami na desnem bregu reke Tise iti so imeli dovolj posla s tem, da so se bral»1 proti ljutim napadom bolševiških cet. Ikratii so jim prišli še ruski bolševikt na pomoč, ki so udarili na rumunske čete ob Dnje-sru Med tem je Bela Kun odklonil Vsako pogajanje in rumunske čete so dobile baje povelje, naj prodirajo naprej.
Ruska propaganda za zasejanje bolšeViz-ma na Ogersko je preko vsakega pričakovanja intenzivno na delu in izhaja iz krogov nove provizorične vlade besarabskih delavcev in kmetov v Odesi. Ogerska Vlada bolševikov ima danes zaveznike in kaj se še zgodi na Ogerskem, je danes vprašanje razvoja bolševiške misli.
Nadaljne vesti, ki prihajajo preko Reke, govorč o ustanovitvi nove protiboljševiške Vlade, ki išče stika z ententnimi državami. Vladi načeluje grof Julijus Karoly. Nova Vlada bode organizirala novo protibolše-Viško armado. Nekateri pristaši hočejo proglasiti zopet kraljem Habsburškega Karla H.	.	, „ . ,
Po dunajskih poročilih se je položaj komunistov V Budimpešti zdatno vtrdil, ker se je posrečilo bolševiškim četam ustaviti rumunsko, češko in serbsko ofenzivo.
Domače vesti
Zarotniki proti Italiji pred vojnim sodiščem
Na zatožni klopi sede Ajdovci. Dr. A. Lokar, notar, Stanislav Logar, mesar, Josip Kolačevič, brivec, Andrej Flajs, obrtnik, Pavel Plesničar, učitelj, Pavel Kunstek, trgovec, Peter Lutman, kavarnar, Aleksander Kostnapfel, poštni uradnik. Zatoženi so vsi, da so se pregrešili proti razglasu z dne 29. novembra 1918 s tem, da so dne 26. februarja 1918 organizirali zaroto proti italijanski okupaciji dežele. Lokar in Kunstek sta še razVen tega obdolžena, da se je na-
šlo na njihovih stanovanjih vojni materijal, ki je bil podvržen oddaji.
Založniki so bili osumljeni radi svojega rednega shajanja v gostilni pri „Vitriču“. Nadzorovala sta jih baje slovenščine vešči korporal „arditoV" Attilio Urbano in neki drugi vojak. Na večer 24. februarja se je Vršil pogovor, ki si ga je imenovani Attilio Urbani tolmačil tako, da se je govorilo, kako naj se bi s silo pregnalo italijansko vojaštvo iz Ajdovščine, ker je že itak posadka močno skrčena vsled odpoklica vojakov v Italijo, kjer je izbruhnila revolucija. Kunstek je baje celo silil, da naj se prebivalstvo okolu Ajdovščine takoj obvesti, da bode vstaja nenadna in vspešna.
Obtoženci trde, da jih Urbano ni ume!. Oni so govorili kritičnega Večera o neki novi naredbi italijanske vlade glede prijave tirjatev. Ker se trditve zatožencev in tožnika ne ujemajo, je treba nastopiti pot pre-izkuševanja. Zna li Urbano slovenski? No, v skušnji je popolnoma propadel, ker ni mogel raztolmačiti slovenskih pogovorov, ki jih moral poslušati v svrho, da prepriča sodnike o zanesljivosti svojega jezikovnega znanja. Ker je, kakor vže rečeno, pri skušnji slavno propadel, je imel zagovornik Dr. Barich lahko delo.
Dejanski so bili vsi oproščeni obtožbe radi upora proti okupscijsti oblasti. Le Dr. Lokar in Kunstek sta dobila pogojno po eno leto ječe, ker sta proti javnemu pozivu, naj se odda vse orožje, obdržala pri sebi lovske puške.
Tržaško delavstvo in trgovinska mornarica v Trstu. V svrho, da rešijo delavski stan tržaški pogina in zagotovč tudi bodoči življenski obstoj tržaškega mesta, so prirediti tržaški socijalisti V četrtek veličansten shod v Trstu, na kojem so poživljali nujnim potom vlado, da vkrene vse potrebno, da se reši tržaško delavstvo in bodoči obstoj Trsta s tem, da se pusti Trstu, ki je po Vojski najhuje prizadeto pristanišče, vso trgovsko mornarico, ki je odkazana po sklepu mirovne konference Italiji.
Ljudsko Stelje v Trstu. Kraljevi Guberna-torat v Trstu je odredil ljudsko štetje po stanju 1. junija 1919. Istodobno so toza-zevni formulariji na razpolago hišnim gospodarjem, kojim je načeloma poverjeno ljudsko štetje, ki se ima izvršiti V dobi od 1. do 10. junija. Taka ljudska štetja imamo najbrž pričakovati tudi v goriški deželi. Radovedni smo že danes na tozadevne formularje in nq izide tega ljudskega štetja.
Iz Deskel nam poročajo: Dne 25. maja priredi deskelska mladina veselico V prostorih g. R. Vimic s sledečim vsporedom: R. Silvester: „Narobe svet“, Deklamacija. P. H. Sattner: „Pogled v nedolžno oko“, ženski zbor. A. Haidrih :„Pod oknom“, Moški zbor. J. Laharnar: „Svarilo“, mešani zbor. Dr. I. Česnik: „Pogodba“. Burka s petjem v dveh dejanjih. A. Tinta: „Te ženske...“ Kuplet. — Po Veselici javni ples.
Začetek točno ob 3h popoldne. K obilni udeležbi vljudno Vabi „mladina“.
(g) »
Ima bogato zalogo ma-nufakturncga in modnega blaga, kakor tudi oblek za možke in otroke.
Posebnost so možke obleke lastnega izdelovanja.
Svršniki za moške v angleškem blagu. Velika izbera moškega blaga angleške produkcije.
J
y'yr\
I“



kava
v Gorici
viaRastelloštJ

J
i
mm
Izdelujejo se tudi o-bleke na mero po životu.
Vsak dan dohaja zalogi novo blago iz najboljših tovaren.
Cene so take, da ne more z njimi nihče konkurirati.
Prodaja se na debelo in na drobno.

TEDENSKI KOLEDAR
17.	Maja	Sobota, Paskal, Maksima
18.	„	Nedelja, 4. povel. Feliks
19.	„	Pondeljek, Celestin,
20.	„	Torek, Bernardin, Bazila
21.	„	Sreda, Valens, Feliks Kant.
22.	„	Četrtek, Helena, Julija
23.	„	Petek, Deziderij, Andrej	Bob.
Upravitelj in urednik: KAROL JUŠ1Č. Tiskarna G. Juch v Gorici.

m m m
i m

!PLES!
V nedeljo, dne 18. maja
VSI SLOVENCI V
ŠTEVERJAN
Rj«r se bo vršil velik javni ples
Števerjan pri Gorici

m m m m

lloitoliins P°dußuje italijanSßino-UUIlCIJIud nemščino. Naslov pri
uredništvu Goriškega Slovenca.
Vsakovrstno MILO
in vsako množino na debelo se prodaja od 3 lir naprej v
Zalogi G. PRIMAS
Gorica, Ulica Teatro 18
ZOBOZDRAVNIK
ROBERT BERKA
GORICA, ULICA DANTE št. 4
Mnogo let asistent pri Dr. PIKL
Zobozdravniški atelje
Posluje od 8. do 12. dopoldne in od 2. do 6. popoldne
ANTON PERTOT
GORICA — Ulica Municipio 4 — GORICA ----- Filjalka ulica Teatro 18 ----—
:	:	:	: PRODAJALNA :	:	:	:
e papirjem, črtanjem in knjigovezjem
----------- EDINA -----------
velika zaloga razglednic porušene Gorice okolice in umetniških.
!BAZAR!
Na Verdijem tekališču Corso Giuseppe Verdi 13 |
H ■	■	j
Se nahaja bogata zaloga galanterij, papirja, dišav, toaletnega rnila, steklenin, glinastih posod in posebno pogata izbera razglednic in časnikov.
■	■ D
Prodaja se vse na drobno in na debelo.
S cenami ne more nihče konkurirati.
Leopold Zakraisek
x/ sssysss: *>SšS:*:jr;s. s sssss s s s s
ZOBOZDRAVNIK
flbOLF KOLL
je zopet otvoril svoj atelje na
Korsu Viktor Emanuel št. fl
1	BOGATO ZALOŽENO : Z VSAKOVRSTNIM : : MANUFAKTURNIM : BLAGOM ZA GOSPE : : IN GOSPODE : : PRODAJA SE VSE PO konkurenčni CENI PRIPOROČA SE ZA : : OBILEN OBISK : :	ili 1
d h a a s		a ■ a n
Bratje CLAIM		: V Vidmu : Via Paolo Ganciani stav. 5 SO OTVORILI TRGOVINO
Ü H H i§ ü		H S S H S
!		1
		
Borovaz & Colledani *
GORICA, Riva Castello št. 4
Zaloga manufakturnega blaga na debelo
Z n E R N E CENE
sa

ZnbRUGfl IZ niLflNfl
otvorila je s podporo „goriške občine“ v občinski šoli ulica Giacomo Leopardi
RAZSTAVO
raznega pohištva, posteljne in kuhinjske oprave ter vseh drugih potrebščin za obnovljenje stanovanj. Odprta ostane za občinstvo in za vpiso vanje naročil od 10 zjutraj do 6 pop.
i
IMF* Zelo znižane cene