5

likala '■•<> lititik. Cena mn Je
IK aa lato. (Za NemCIJo 3 K 80 », •a Ameriko In draga taja driata 4 K 00 t.) —Splil Ia doplal aa po-llljalei Orednlltrn ..Domoljaba", hlabljana, Kopitar)a»a allca ite». I. Rarotnlna, reklamacija Ia laaaratl pa■ Upravalitva „Domol]uba", LJablJana, Kopltarieve allca It. I.
SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO. I
laaaratl aa aprejemajo po ala-detlh canata i Cnoatopna petltvrata (laatlaa „DomolJubo»e" ilrlna I« aai) ataaa aa enkrat SO ». Pri *el trataem objavljanja primaren ptf aaat po dofoiora. — Poaameaa. tfterilke ae prodajajo po 10 v. C* tovnl promet poitno-branllnlinegs arada Itia. 824.707. -
iteo. Zl.
V lluMM dni 23. mola 1901
Leto XX.
Naša zmasa.
Kakor bi z britvijo potegnil, so odleteli liberalci na vsem slovanskem jugu. Kar je slovenskih in hrvaških volivnih okrajev, ni bil pri prvi volitvi izvoljen tioben libefaled* tudi v Ljubljani ne. Ravno tako pa tudi ni med rtami ndbeh socialni demokrat prišel niti v ožjo volitev. Iz vsega tega se jasno vidi, da je politika S. L. S. edino prava. Ljudska stranka, ki ima zmisel za vse stanove in ki temelji v krščanskih načelih, je nepremagljiva. Povsod drugod po Avstriji vidimo, da so stranke, ki enostransko poudarjajo samo koristi cnaga stanu, brez moči. Že zdaj se se je pokazalo, da se za bodočnost pripravljata samo dve stranki: krščanska ljudska in protikrščanska socialno-demokratiška. Liberalizem je dobil brco, kakršno je zaslužil, in nič mu ni pomagalo, če je tudi minister kandidiral na liberalnem programu. Na-učni minister Market je padel; v ožji volitvi sta železniški minister Deršata in trgovski minister Foršt.
Socialna demokracija je dobila nad 50 poslancev v prvem naskoku, večinoma med Nemci To ni riič čudnega. Delavsko ljudstvo je bilo ne- I
zadovoljno, ker je toliko časa čutilo, da je v politiki prezirano in teptano. Oe bi se bila splošna in enaka volivna pravica sklenila šele čez šest let, bi bilo socialnih demokratov še mnogo več, Za vse poštene prijatelje ljudstva je to veselo znamenje. Ljudstvo se ne da pritiskati; čimbolj ga tlači liberalni sebičnik, tembolj se začne zavedati svojih pravic, tem tesneje se z veže med seboj in s tem večjo močjo lopi,ko se osvobodi, svoje nasprotnike ob tla. Poglejte naše vrle Notranjce. Njihov odgovor vsem liberalnim sleparijam je naravnost veh časten. Tako ljudstvo ima bodočnost. Tudi delavski kandidat je sijajno zmagal. Pokazalo se je, da celo v Idriji odločno pojema socialna demokracija. V Ljubljani je njeno število malenkostno. Po vseh drugih deželah napreduje, pri nas pada. Vzrok temu je edino ta, ker delavstvo ve, da ima v S. L. S. najboljšo zagovornico svojih pravic.
Čast pa predvsem našemu stebru, slovenskemu kmetu! Klobuk doli pred njim. Značajev, poštenja, pa tudi izobrazbe in zavednosti je med kmečkim stanom ogromna večina. S takim ljudstvom se da delati in ob takih prilikah šele živo čutimo, kakšno krivico mu delajo tisti, ki pravijo,
da je neumno in nezavedno. Nemogoče je, da bi se v kranjski deželi še dalje vzdrževalo liberalno gospod-stvo. Pri prihodnjih deželnozborskih volitvah morajo pasti liberalci tudi tam, kjer zdaj po krivici še koman-dirajo
Mesta po deželi so se dobro držala; najslabši je bil Kranj. V rokah zavednih kmetov iz kranjskega sodnega okraja je, da nauče kranjske liberalce pameti. Samo od kmetov živi Kranj; zato pa ne more biti proti-njim. To velja za vsa mesta, tudi za Ljubljano. Neobhodno potrebno je, da se kmetje združijo, in da podpirajo v mestih najprej tiste, kateri so ž njimi enega duha. Gostilničarji, trgovci, rokodelci, ki so z nami, naj tudi spoznajo, da smo mi ž njimi. Dolžnost naših zaupnikov je, da store v tem oziru vse kar morejo. Poskrbimo najprej za svoje! Nasprotnik, ki živi od naših somišljenikov, in jih tepe, se jim vrh vsega še roga. Ne dajmo se zasramovati! Po ti poti utrdimo po mestih našo misel in zmodrimo nasprotnike, da ne bodo slepo letali za brezvestnimi, liberalnimi sleparji. Ta beseda ni pretrda. Kaj naj pa rečemo druzega o njih? V volivni borbi smo jih slišali in izid je pokazal, da so se cel čas
strašno lagali. Če jih jc prišlo 50 skupaj, jih je bilo takoj 500; povsod ogromna večina; vedna zagotovila gotovih zmag. Zdaj pa tak strašen polom! Če to ni sleparstvo, potem sploh ni sleparjev na svetu!
Dela bo še treba in bojev, a sijajna zmaga ob zadnjih volitvah jasno kaže, kje je bodočnost. Kdor hoče napredka in moči, kdor si želi uspehov, se mora pridružiti našim vrstam !
Političen presled.
Volitve na dan M. maja so končane. Uspehi so drugačni, kakor se ie mislilo. Nihče ni pričakoval takega poraza liberalcev v Av-strjii. Povsod so padli. Med Slovenci, med . Nemci, med Italijani. Ko pregledujemo doslej znane uspehe 14. maja, nas iznenadi predvsem glavno dejstvo tega zgodovinskega dne, ki se da izraziti v besedah: Poraz liberalizma in naraščanje socialnih strank. Ta neznačajni lažnjivi liberalizem, ki .ie motil pamet izobraženi pol-inteligenci, ta zmes goljufije in neresnice, porojena iz napuha in sebičnosti, ta liberalizem. ki ie tako prevzetno gospodaril pod starim krivičnim volivnim redom, je poražen v vseh oblikah: Niti kot svobodomiselnost, niti kot naprednjaštvo, niti kot nacionalizem se ni mogel ohraniti. Ali ga ic zastopal minister ali malomestni filister — vseeno je bilo : povsod so ga podrli. Liberalstvo strto in premagano — to jc prvo dejanje 14. maja. Naraščale so pa socialne stranke, ki so si stavile kot nalogo skrb za revne stanove. Da je »S. L. S.« morala zmagati z močjo svojih socialnih idej. to smo vedeli, pa dan volitve nas ic poučil, da sc podobno kot pri nas razviia javno življenje tudi drugod in da je »S. L. S.« od početka sem zastopala ne le pravih načel, ampak času primerna načela. Dve stranki bosta torej najmočnejši v prihodnjem državnem zboru in siccr krščansko-socialna in pa socialno-deniokratična. Ti dve stranki bosta voditeljici in od teh bo vse odvisno.
Kaže se tudi, da se bo med tema dvema strankama razvil glavni boj na življenje in smrt. Krščanstvo na eni strani, na drugi pa protiverska socialna demokracija. Liberalci ne bodo imeli več besede, ti so že dogospo-darili.
Prihodnjič bomo poročali natančne številke za razmerje glasov in strank v državnem zboru. Danes je to še nemogoče, ker bo 23. t. m. šc več kot poldrug sto ožjih volitev.
TRST.
Trst jc imel. kakor znano, voliti pet poslancev. Enega slovenskega v okolici in 4 laške v mestu.
Slovenci so v Trstu in okolici dosegli velikanske uspehe.
V tržaški okolici jc bilo naslednje razmerje:
Skedenj: Rybaf 1247, Jernejčič 395, Tau-cer 177.
Vrdcla: Rybaf 822, Jernejčič 389, Tau-ccr 121.
Rojan: R.vbar 613, Jernejčič 176, Tau-ccr 78.
Rocol: R.vbar 597, Jernejčič 302, Tau-cer 146.
Prosek: R.vbar 418, Jernejčič 167. Tau-
cer 66.	...
Opčina: R.vbar 452, Jernejčič 15, lau-
cer 104.	,	...
Bazovica: R.vbar 432, Jernejčič , lau-
Skupaj: Rvbaf- 4818. Jernejčič 1144, Tau-cer 712. Torej R.vbar, Slovenec, z veliko večino izvoljen.
Slovenski uspeh v mestu jc razviden iz naslednjih številk:
I.	volivni okraj: Slovenci: 1138. Italijani 1596, socialisti 3228, krščanski socialci 246.
II.	volivni okraj: Slovenci 1614, Italijani 3120, socialisti 1792. krščanski socialci 664.
III.	volivni okra i: Slovenci 660, Italijani 1946, socialisti 2683, krščanski socialci 499.
IV.	volivni okra.i: Slovenci 485, Italijani 997, socialisti 1127, krščanski socialci 505.
Skupaj: Slovenci 3897, Italijani 7659, socialisti 8830, krščanski socialci 1932.
Skupna vsota volivcev v mestu iu okolici izkazuje 8415 slovenskih, 8371 italijansko-narodnih. 10.274 socialističnih in 1932 krščan-skosocialnih glasov. Slovenci so dosegli torei v mestu in okolici več glasov, nego italijanski narodnjaki ter so napredovali proti letu 1901 za 2000 glasov.
Velikanska množica ic bila zbrana pred tržaškim »Narodnim domom«. Iz tisoč grl je donelo »Zivio dr. R.vbar!« Velik napis sc je zablestel na »Narodnem domu«, osvetljen od električne luči in zablestel napis: »1897-Amen 1907 Aleluia!« Zbrano občinstvo je takoj unielo pomen teh besed, dobro spoiniii.ia.ie se onega narodnega večera leta 1897, ko so Slovencem sovražniki na napisih klicali »Amen!« Velikanske ovacije ie občinstvo prirejalo dr. Rybaru, ki se jc prikazal na balkonu.
Velikanski sprevod Slovencev z narodnimi zastavami na čelu se je razvrstil po Trstu. Na Borznem trgu je govoril množici dr. Josip Mandič. Množica .ic zapela odkrite glave »Hej Slovani« - na Borznem trgu, v srcu mesta tržaškega.
ISTRA.
Istra ie dobila 6 poslancev, I slovenskega, 2 hrvaška in 3 laške. Uspeh ie bil sijajen za Slovence iu Hrvate, kakor se niso nadejali. Zmagali so Slovenci in Hrvatje z veliko večino. Lahoni so sc kar poskrili v naših okrajih. Izvoljeni so torej naši: Spinčič, Laginja in Mandič. V treh laških okrajih so pa prišli laški liberalci v ožje volitve in siccr v dveh z Laginjo in v enem z laškim krščanskim so-cialcem, dekanom Koinparctoni. Pri drugih volitvah upamo, da dobimo kak laški okraj v-naše roke.
KOROŠKO.
Nemški liberalci so razdelili koroške Slovenec v več volivnih okrajev, da bi bil Ic en slovenski okraj. To se sedaj bridko maščuje nad njimi. Slovenci namreč povsod odločujejo med nasprotniki.
V	slovenskem okraju jc dobil naš kandidat Grafenauer 4622 glasov, Nemec Zaifric 2777 in slovenski socialni demokrat 1436. Torei ic Grafenauer izvoljen.
Velikovški okraj: Eilersdorfer 1547, Na-gclc 1753. Aich 1509. Ožia volitev med Ellers-dorferiern in Nagelom.
Rllersdorfcr jc Slovenec iu Nagele Nemec in Aich socialni demokrat.
Celovška okolica: Podgorc 1297, Kirseli-ner, Nemec, 1899, socialni demokrat Lnkan 1414 glasov.
V	Celovcu ie dobil slovenski kandidat Osana 76 glasov. Dobernik 2609, obrtnik Žerjav 299, socialni demokrat Riese 702.
Vse kaže, da Slovenci na Koroškem napredujemo. Naprej do zmage!
GORIŠKO.
Na Goriškem je v Gorici prodrl laški kan didat. ondotni župan Marnni. Slovenci sn d„. bili okolu 1000 glasov.
V	Kurlaniji sta padla dva laška liberalca in izvoljena sta oba laška krščanska socialca, med njima prošt Fajduti.
Izmed treh naših kandidatov je prodrl v tolminskem okraju vrli dr. Gregorčič / dve-tretjinsko večino iu sicer ie dobil 4259 glasov, liberalec dr. Gruntar pa 2228 glasov.
V	goriški okolici .ic zmagal naš kandidat Kon, ki ic dobil 3587 glasov, liberalca Halni jelčič 1652 iu Šterk (neodvisni kmet) 1201 jr|Hs in socialni demokrat Milost 620 glasov.
Na Krasu sta pa v ožji volitvi naš kandi dat Peterv Laharnar z neodvisnim kmetom, učiteljem Štrekljoni.
ŠTAJERSKO.
Slovenska kmečka zveza ic postav ila sedem kandidatov. Prodrli so žc štirje iu sicer dr. Korošec, Roškar, Ploj in Pišek.
Izid je sledeč:
Pišek: 4314 glasov, iiemčur Kresuik .'(177, socialni demokrat Vidmar 834. liberalec (ila-ser 317 glasov.
Korošec 4187 glasov, liberalec Ziirinaii 1654, iiemčiir Drofenik 654.
Ploj 5390 glasov, nemčur Ornik 1317, liberalec —.
Roškar 6189 glasov, liberalca Senekovič 17116 iu Kukovee 297, nemčur Marš 839 gl.
Celje, okolica. Oddanih glasov 7399. I/ voljen kandidat »Narodne stranke«, Roblek, ki se jc pa izjavil proti ločitvi cerkve od države iu za krščanski zakon. Roblek ic dobil 4131 glasov, dr. Povalej 2658. socialni demokrat Vidmar 451 glasov.
V	dveh okrajih,.v brežiškem iu gornjc-grajskem so ožje volitve in sicer v brežiškem med našim dr. Benkovičem in liberalnim Rn-šom. Kmetje so sc premalo udeležili volitc\ in zato je manjkalo Benkoviču malo čc/ H*i glasov.
V	gornjegrajskem okraju so pa ožje volitve med našim Robičem iu liberalcem U žovnikom.
Izid prihodnjič.
RAZMERJE GLASOV NA DUNAJU.
Iiiteresantno jc razmerje glasov na I1"-uaju, ki kaže, da ic tam socialna demokracija v relativnem upadku. Leta 1901 so dobili krščanski socialci na Dunaju 106.996 glasov, sn-social. demokrati pa 100223. Zdaj sc ic pa razmerje tako izpremenilo, da imajo krščanski socialci 184.462, socialni demokrati pa 124.345 glasov. Krščanska socialna večina, ki jc znašala pred šestimi leti samo 6773 glasov, sc ic zdai zvišala na 60.407 glasov. Krščanski socialci so dobili na Dunaju 18 poslancev. 6 socialni demokrati, 1 liberalci, 7 ic pa ožjih volitev.
ZAROTA PROTI RUMUNSKEMU KRALJI KAROLU.
Bukareška policija je odkrila 15. maja čelu zaroto proti kralju Karolu. Posrečilo se .ic) IC da jc ujela vodjo bolgarskih anarhistov, ki su zaroto vprizorili, Gajdova, ki se je preoblečen kot Italijan znal vtihotapiti v runiunsko |>ro stolnico. Zločinec je priznal, da b i sc bil um<" imel izvršiti 23. t. m. in da je bilo v ta namen pripravljenih precej bomb. Neki londonski lis' pa zopet javlja, da so vesti o kaki zaroti proti kralju neresnične, in da o tem v Bukarešti! ničesar ne vedo.
ZAROTA PROTI RUSKEMU CARJU
Ruski car je vedno v smrtni nevarnosti. Iz svoje palače v Carskem selil se ne sine
nikamor premakniti, ker povsod preže po njegovem življenju ruski revolucionarji. Toda niti v kraljevi palači , zastražen od vojakov, ni varen svojega življenja. Tudi sem najdejo pot revolucionarni zarotniki med carjevo vojaštvo. Zc parkrat so prišli na sled zaroti v njegovi telesni straži, toda k sreči so še vedno v pravem trenutku zasledili zarotnike. Tako sc ic zgodilo tudi sedaj. Odkrili so veliko zaroto med carjevim vojaštvom, v kateri so udeleženi poleg vojakov tudi častniki, ki so liiii podkupljeni od revolucionarjev, da na ta ali drugi način umore carja. Zarotnike je izdal neki vojak, ki jc bil sam udeležen iu podkupljen, toda v odločilnem trenutku se jc skesal in naznanil celo zaroto. Poleg vojakov, ki so bili v Carskem selu jc bil aretiran tudi eu kozaški podčastnik carjeve telesne straže, ter več carjevih stražnikov, ki so pa že vsi priznali svojo krivdo. Na carja je ta zarota iuido vplivala, ke.r je videl, da mu niti njegovi najboljši vojaki, katerim zaupa svoje življenje, niso več zanesljivi in da sc dajo prekaniti in podkupiti od revolucionarjev. Car sc sedaj preseli iz Carskega sela v Petrov dvorec.
VESELI DOGODEK NA ŠPANSKEM.
Španska kraljica je dobila sina-prestolo-uaslednika. Ta veseli dogodek je cela Španija radostno praznovala. V Madridu so se vršile žc dalje časa priprave, da počastč ta veseli dan. Kakor se govori, bo boter mlademu prestolonasledniku naš cesar, ki bo poslal svojega namestnika v Madrid. Papež jc častita! kraljevi dvojici k temu veselemu dogodku.
Listek.
V prokletstvu pekla.
(Konrad Kiimmel. K°renčan.)
Zamislimo sc nazaj v dobo pred 2<HH) leti sc predno se je rodil Zveličar na svet . . .
Na vzhodnem sredozemskem obrežju leži krasna dežela, v tistili časili last Fcničanov. Od Boga je bogato obdarjena z naravnim bogastvom, s šumečimi ložami, s cvetočimi bregovi. Lepota dežele sc kosa z lepoto morja.
In čudovita noč sc razstira nad deželo. V neznani veličini iu dražesti plove luna pod nebom, nešteto zvezd miglja čez črno nebo ...
Tik ob ntorju na trdi skali stoji nizko svetišče, temno in veličastno. Od svetišča done jasni zvoki teniške pesmi skozi noč. Device svečenice pojo slavospev boginji Ašeri.
Na vznožju skale pa sc razgrinja ob bogatem morju veliko, mogočno mesto; palača ob palači, vsaka lepša, vsaka čarobnejša. Neizmerno bogastvo sc je nakopičilo v mestu. Obrt iu bogata trgovina, v kateri so prekašali Feničani vse narode, jim jc dotiašala zlata in srebra iu bogastva v obilici. Toda kdor pozna besede našega Gospoda o poslednji sodbi, ki čaka Tir in Sidon. dve največji, najbogatejši mesti Eeničanov, ta tudi ve, da so tc množice zlata in srebra iu umetnin feničauskih pokrite z gorami greha in hudobije, z vnebovpijočimi krivicami proti bližnjemu in Bogu vsemogočnemu.
Res so bili Eeničani najniodrejši, ua.ipod-ietnejši in najbolj napredni trgovci iu tvor-ničarji; njihova tkanina in purpur, njihovo steklo iu jeklo ni imelo tekmeca na vsem poznanem svetu. Na bogatih ladjah so vozili svoje blago na skrajni zapad. Najvažnejši pristani afriški, najlepši sredozemski otoki so bili njihova last. In vedno so se vračali z no-
vimi tovori zlata iu dragotin v svojo lepo domovino. Odevali so se z bogatimi tkaninami, z zlatom in dragimi kamni; življenje njihovo .ic bilo samo uživanje brez skrbi in brez — vesti. Vse pregrehe so vladale med njimi, zlasti dve: grozovita neusmiljenost in pa oni greh, ki sc med kristjani niti imenovati ne sme. To jc bila cena, za katero so se Feničani prodali satanu, da so postali najbogatejši in »najolikanejši« narod na svetu.
Pa to šc ni bilo satanu dovolj. Ti dve največji pregrehi so smatrali Feničani za svoja božanstva; molili so ju in jima prinašali tisoče svojcev v žrtev. Baal-Moloh in Astarta sta bila njihova bogova, v katerih so zaslepljeni Fcniča ui častili satana in jima darovali lastne sinove in ličcrc.
Strašne so besede, s katerimi je !3og nekoč po preroku Ecehielu govoril temu narodu: »V veselju božjega raia ste živeli, vaša obleka jc bila našita z dragim kamni, in vam v čast jc donel zvok trobent in piščali. Toda omazali ste sc z množico pregreh iu s krivično trgovino. Zato sem dopustil, da se v vaši sredi dvigne ogenj, ki vas požre in spremeni v pepel.«
Feničani so bili potomci nesrečnega Ka-ma, ki ga je nekdaj lastni oče proklet; njihovo bogastvo, uspehi njihove trgovine, njihova izobrazba vse to jih ui čuvalo pred očetovskim prokletstvom, ki je ležalo ua njih.
XXX
Noč. V najlepši palači mesta čujeta še dve osebi: Sido, prvi kupec v mestu, in njegova soproga Talita, hči judovskih starišev. Oba-dva plakata v neizrečeni bolečini. Njun sin, cdincc, bo jutri darovan bogu Molohu. Srečka je njega zadela; usoda se ne da več spremeniti. .hitri ga morata oče in mati v najlepši obleki pripeljati pred soho Molohovo, kjer ga bodo s šestimi tovariši plemenitih rodbin živega sežgali — v rešenje in srečo mesta: to hoče služba malikov, to hoče satan.
Dolgo sta govorila oče in mati medseboj, jokajoč, obupajoč, zlasti oče: tisočkrat prekolne kruto neusmiljenost in slavi lepoto in duševne darove svojega dobrega, zlatega sinu. Ako izgubi sina, potem ie vse življenje 111 veselje njegovo — prazna pena. Iu enako toži in tarna tudi njegova mati ter skuša utolažiti ljubljenega soproga.
Obadva sc dvigneta in roko v roki stopita v spalnico sina-edinca.
Tam leži. deček dvanajstih let. v globokem spanju. Rdeča luč pada na nedolžni obraz Mladostni mir sc razliva čez cvetoča lica in okoli belega čela plava val temnih las.
»Moj sinček, moj ljubljenček!« kliče mati in skoraj omahne od bolečine na preprogo na tleh. Oče divje dviga pesti v iezi na krvoločnega boga Moloha, ki mu ic uničil cvetočo srečo. Ccz otrokov obraz pa šine v tem tre-notku žarek nedopovedljive sreče, počasi dvigne v sanjah glavo in roke kakor k molitvi; usta mu obkroža smehljaj nebeške radosti. Stariši gledajo lepi obraz . . . tiho . . . tiho ..
Jasen dan žari na nebu; pred Molohoviin svetiščem valovi celo mesto v praznični obleki. V velikanskem krogu se giblje množica glavo ob glavi, iu gleda na obširni prostor v sredini. Tu stoji sedem dečkov, cvet mladosti, oblečenih v dragocena oblačila. Glave so jim ovenčali z dragocenimi cvetkami. Njim nasproti se dviga velikanski Molohov kip, narejen iz kovine, z grozno bikovo glavo, roki iztegnjeni v sprejem žrtev. Črn dim ovija soho. V notranjščini železnega velikana šumi iu vrši ognjeno morje; vse rdeče-žareče so velikanove roke. Včasih se sliši skrivnostno tuljenje, včasih kakor peklenski smeh iz malikovega kipa; satan je nepotrpežljiv; ko-
maj čaka, da mu bodo svečeniki izročili nedolžne žrtve.
Duhovniki, ovenčani, v dolgih haljah, obkrožijo dečke, ki jemljejo zadnje slovo <>«.{ starišev iu sorodnikov; pod kaznijo .ie sta rišem iu komurkoli prepovedano jokati.
Ze nesejo svečeniki med petjem najmanjšega, dete treh let, Molohu v žrelo. Deček ne ve. kaj to pomeni, veselo se smehlja proti svojim starišeni. Dva duhovnika ga dvigneta visoko v zrak: dete zleti v žareče roke velikana — bolesten krik zazveni skozi zrak ... iu že zadoni nuizika, trobente, piščali in cimbale . . . narod poje himno svojega tnalika.
Deček je zdrsnil po žarečih rokah v železno peč pod Molohom, v kateri že od polnoči valovi ognjeno morje; Mololi .peklo ic sprejelo svojo prvo žrtev.
Isto se ponavlja pri drugem, tretjem . . . dečku.
Sidov sin, največji iu najlepši deček, pride zadnji na vrsto. Snirtnobled je njegov obraz. Vendar ostane miren in tolaži svoje stariše. »Nikar naj vas ne boli — pravi — ako me slišite kričati; kmalu bo minilo, ničesar se nc bojim.
Tiho, ali gorko obame očeta in mater ter jima govori skrivnostno: »Danes ponoči se mi jc prikazal neznan Bog — o kako čudovito lep, kako dober! Stal je na vrtu, polnem palm in sladke lepote. Roke je iztezal po meni in mi je govoril: »Pustite otročiče k meni, ker njih je nebeško kraljestvo.« Prijel sem ga za roko, in čudovito veselje mi je napolnilo dušo. Nisem vedel, kje bivam. Toda zdaj vem: k njemu pridem, ako« . . .
Svečeniki so se približali in zamahnil ie deček z roko starišeni v zadnje slovo; odnesli so dečka; dvignili so ga v zrak, godba jc za-svirala z močnim glasom, in — deček je izginil v Molohovem žrelu. Mogočen val dima sc je dvignil iz peči, otrok je gorel in dotrpel.
Sedem človeških žrtev se je zopet darovalo satanu v čast . . .
XXX
Pozna, črna noč; nebo se oblači; v daljavi šumi morje skrivnostno; megle se podijo čez mesto. Na širokem trgu stoji osamljen malik Mololi, velik iu strašen, in nobenega človeka v bližini; — kdo bi si upal stopiti na kraj groze in krvoločja?
Pač . . . koraki se bližajo . . .
Talita jc, nesrečna mati žrtvovanega otroka --- edinca. V divjih bolečinah stoji pred okrvavljenim malikom in vije roke proti njemu.
»Proklet, tisočkrat proklet, Baal-Moloh, ti bog pekla, ti . . . prokleti!« kriči obupana mati. » Tebi sem služila, ko so me odtrgali od mojega lastnega naroda; obrnem se od tebe zopet k edinemu iu pravemu Bogu Jehovi.«
Ali ni pri tem imenu zatrepetal železni velikan?
»On je moj Bog, On mi bo pomagal!« Iu vrže sc mati .iudiiija na tla in kliče: »Bog naših očetov, kako dolgo časa še? Kedaj pošlješ svojega obljubljenega Mesija? Pridi, pridi, Emanuel . . . pridi in reši nas zlega!«
Zopet jc vztrepetal železni velikan; pod njim je zabučal peklenski smeli iu vihar groze jc zadivjal čez trg. Plašno je hitela Talita proti morskemu obrežju. Obupni klici so zveneli skozi divjo noč: »Pridi, pridi, obljubljeni Od-rešenik; pridi Emanuel!«
Prihitela je Talita do malega svetišča boginje Ašere. V njenem svetišču smejo služiti le čiste device. Iu prihitela je ena izmed devic k vzdihujoči Taliti in jo je nagovorila:
»Neumna žena, čemu jokaš? Ali ni boljše, da je umrl deček v letih nedolžnosti? Ako bi živel, bi ga omadeževale pregrehe vseli vrst . . . Pojdi potolažena domov, moli Boga in molči!«
In odprle so se zaslepljene materine oči. Vkljub vsej neskončni bolesti je imela zavest, da le umrl njen otrok nedolžen, vsaj brez lastnega greha. Spoznala je, da bog pekla zahteva zato najlepše in najsvetejše, najnedolž-nejše žrtve, da jih reši nehote greha, hudobij, pekla . . . Spoznala je tedaj zaslepljena mati, da pride čas, ko se bo razrušil kip malika Mo-loha ko se bodo razdrla svetišča, ko bodo posekani gaji hudobije, nečistosti, krvoločnosti Posvetilo bo novo solnce na svet in bo -rc-novilo obličje zemlje ...
Tisočletja so pretekla. Emanuel je prišel kakor jutranje solnce . . . kdor hoče uživati božji mir. daleč od greha in hudobije, naj so trdno oklepa svete cerkve; v njej bo našel tru-lostljivega, dobrotl.iivega, usmiljenega Boga z nami — Emanuela.
Modern zobozdravnik. V občini Barkon-ži na Ogrskem je dclavec Herman drl kmetu Buzgu zob. Ker ni imel ravno druzega orodja pri rokah, zgrabil je za kovaške klešče ter potegnil tako krepko, da ni izdrl lc zobu, ampak svojemu pacientu odtrgal celo — čeljust. Buzgo je omedlel in kmalu potem umrl. Ker so bile klešče zarjavele, se mu ie zastrupila kri. Proti Hermanu so uvedli kazensko preiskavo.
Skrb za amerikanske telefonistinje. Ameriške telefonske družbe, nele da izvrstno or-ganizujejo promet, skrbe vzorno tudi za svoje uslužbence. V uradnem poslopju se nahajajo ločeni gostilniški prostori za moške in ženske, kjer dobe za mal denar jedi in pijače. Vrhutega pa so na razpolago čitalnica, igralna soba, govorilnica in kopalna soba. Na večjih
telefonskih postajah jc tudi zdravniška soba in majhna lekarna. Jako važno za dame je, da stanujejo lahko v uradnem poslopju. Za malo najemnino dobe udobno opremljeno sobo. obenem pa se lahko poslužujejo družabne in sprejemne sobe ter prostorov, odločenih glasbi. V Cikagi in St. Louisu so napravili tudi vrte za telefonistinje. kar so takoj vpeljali tudi drugod. Ker pa navadno primanjkuje prostora, so napraVili vrtove na strehah, ki so ravne. Vsaka telefonistinja dobi gredico, za katero poljubno skrbi. Ena sadi fižol, kot praktična Američanka, druga kumare, tretja hren itd. Često se pa združijo in razdclc cel vrt po skupnem načrtu. Na ta način sc dame v svoji službi počutijo prav do. bro in z vso vnemo opravljajo svojo službo.
XXX
Razgled po domovini.
Sijajna zmaga S. L. S. na celi črti. Z velikansko večino jc zmagala po vsej deželi S. L. S. Lahko rečemo, da niso v nobeni drugi deželi v Avstriji zmagali že prvič kandidatje za državni zbor tako sijajno, kakor pri nas na Kranjskem. Vsa čast zavednim volivcem, ki se niso dali zapeljati raznim političnim sleparjem in goljufom, ampak so oddali svoje glasove možem, ki se bodo kot verni katoličani potezali v prvi vrsti za korist kmečkega in delavskega stanu. Kmetu sovražna stranka liberalna, ki je nastopala kot neodvisna, jc bila popolnoma poražena in vržena na smetišče, kamor je že davno zaslužila priti. Vse laži o naših kanidatih niso nič izdale. Kmetje so stali trdni kot skala, za naše može. Zavedna Notranjska sc jc tudi to pot vrlo dobro držala, zlasti solnčna Vipavska ie z ogromno večino pomandrala krivoverski liberalizem v prah. Ni čuda, da se jc naše ljudstvo razveselilo poročil o naši zmagi. Dalo je občutka temu veselju v kresovih, ki so žareli na večer r>o zmagi na mnogih gorah naše dežele. Dobili smo o tem ta poročila: V proslavo Jakličeve zmage. Iz Dobrepolj se nam piše: Ko se ie v torek večer Jaklič vračal iz Ljubljane domov, ga je na kolodvoru čakala nešteta množica. Poklonili so se mu vsi trije župani z odborniki. Lovci so ustrelili, rakete so švigale, vsa dolina je žarela kresov. V slovesnem sprevodu ga je ljudstvo, s požarno hrambo na čelu in z godbo, spremilo v njegovo rojstno vas, ki jc bila sijajno razsvetljena. Možnarji so pokali, pevci zapeli, župan Prclesnik jc pozval navzoče, naj našemu rojaku navdušeno zakli-čemo: Zivio! Povsod so postavljeni mlaji, s katerih vihrajo trobojnice. Tako ie ljudstvo počastilo svojega rojaka držav, poslanca Jakliča. — Serenada dvornemu svetniku Šuk-Ijeiu. V proslavo sijajnega izida volitve dvornega svetnika Sukljeta državnim poslancem ie priredila Kandija svojemu poslancu ob mnogobrojni udeležbi serenado, v kolikor se je sploh mogla v naglici prirediti. Prijatelj ali neprijatelj novemu poslancu, ampak kot sramotno dejstvo za nasprotnike iz Novega mesta mora vsak dostojen človek ožigosati, da jc medtem, ko je igrala uniformirana meščanska garda in je množica pozdravljala novega poslanca z živio-klici. čulo se nekaj klicev: »Pereat!« Da, »pereat«. poginila je liberalna stranka.
Zelje naših liberalcev se ravno take, kakor želje francoskih framasonov. Tega tudi ne taje naši liberalci. Po svojem časopisju vedno sramote cerkev in se zaganjajo v vse, kar je poštenega in dobrega. Nobena stvar jim
ni tako sveta, da bi ic ne bili že oblatili. Kakšne namene zasledujejo ti slovenski kakor tudi drugi framasoni, je povedal Francoz Bcau-quier, ki je na shodu francoskih framasonskih družb izjavil to-le: »Naša država bo dovolj trdna takrat, ko bomo imeli v vsaki gorski vasi enega framasona, ki bo uničil škodljivo delo katoliškega duhovnika. Dan pa, ob katerem bo župnik prisiljen, da ne umrje lakote, pojesti sam svoje hostije. ta dan sc približa in na ta dan dvignimo svoje kozarce in jih izpijmo! — Mi pa pravimo: Katoliško ljudstvo bo že poskrbelo, da bodo ti gorski framasoni preikoprej izginili s slovenske zemlje.
Javna telovadba, katero priredita združeno ljubljanski in šentviški telovadni odsek v nedeljo, dne 26. maja ob 5. uri popoldne v veliki dvorani hotela »Union«, obeta biti, sodeč po predpripravah, zelo lepa prireditev. Vspo-red obsega mnogo zanimivih točk, med katerimi bode rajalni nastop in proste vaje gotovo središče cele javne telovadbe. Proste vaje so štiri ter jih bo proizvajalo nad 60 telovadcev s spremljevanjem godbe. Orodna telovadba je razdeljena na telovadbo na drogu, konju, kozi, bradlji in skoku. Poleg tega bo telovadila ena vrsta telovadcev s palicami, druga pa z ročkami. Posebno zanimive bodo vaje vaditelj-skega zbora na drogu in konju ter niih skupine. Po tej sporedni točki pa sestavijo telovadci alegorično skupino. Kakor se nam poroča že sedaj prav pridno oglašajo svojo udeležbo zastopniki naših društev izven Ljubljane. Naj nihče, ki se količkaj zanima za našo organizacijo ne zamudi si ogledati tega prvega nastopa vrlih naših telovadcev. Zvečer no telovadbi prirede telovadci veselico, za katero se trudiio posebno požrtvovalne naše gospe in gospodične, da bode i ta lepo uspela. Vabila sc prično razpošiliati te dni. Vstopnice pa se oddado v predprodajo prve dni prihod-nega tedna.
Birma v Ljubljani. O binkoštih ie bilo v stolnici 1847 birmancev in sice,- 964 dečkov in 910 deklic.
Umrl je v soboto na Blokah kapelan g Matej Sušeli. rojen 1881 v Košani, v mašnika posvečen 1904. Služboval je v Vipavi in nekai časa tudi v Zagorju ob Savi. a bolezen ga je prisilila, da je stopil v začasni pokoj. Sel je iskat zdravja v Karlove vari in Vipavo ln je zadnll čas toliko okreval, da si je upal nastopiti službo na Blokah, kjer je bival pa le nekoliko dni. ko ga je Bog odpoklical v večnost Naj v miru počiva!
Liberalni učitelji popolnoma poraženi. Takega poraza še ni kmalu doletelo liberalnega učiteljstva, kakor pri zadnjih volitvah za dr-
žavni zbor. Liberalni učitelji so v dogovoru z ljubljanskim županom Hribarjem nastavili proti dr. Susteršiču za kandidata učitelja 2i-rovnika iz St. Vida nad Ljubljano. Dali so mu ime »neodvisnega« kandidata, da bi boli vleklo. »Učiteljski Tovariš« je pozival učitelje, naj gredo za svojega kandidata vsi v boj. In šli so. Agitirali so celo po šolah in razdeljevali med otroke lističe z Zirovnikovim imenom, da jih nesejo domov svojim starišem. Imena učiteljev, ki so to delali, so nam na razpolago. In kaj je bil uspeh te agitacije? Žirovnik. ki se ic sam ponujal in hvalil na vse pretege po raznih shodih, je padel, kakor ic dolg in širok. Pravijo, da ne bo prej vstal, kakor pri bližajočih se deželnozborskih volitvah, kicr hoče zopet poskusiti svojo srečo. Dobil ni niti 600 glasov v okraiu. ki šteje nad 8000 volivcev. Celo v šentviški občini je temeljito pogorel, dasi ga Sentvidci najbolj pozna.io. Pričakoval jc baje saj tisoč glasov, a nikdo mu iih ni hotel prinesti. Socialni demokrat Pc-trič iih je dobil več kakor mogočni učiteli Žirovnik. — Pri tej kandidaturi je liberalno uči-teljstvo dobilo tako zaušnico, da njegovo glasilo »Učiteljski Tovariš« ni hotel v zadnji številki niti razmerja glasov povedati, tako sc sramuje tega poraza. — Drugo klofuto so dobili liberalni učitelji na Notranjskem. Tu so na vse pretege delali proti dr. Žitniku in za Dc-klevo. V vsaki številki umazanega »Tovariša« so vpili, da mora Žitnik, ki ie eden najbolj delavnih poslancev, pasti. In padel ic. toda nc Žitnik, temveč liberalni Dekleva. Pr. Žitnik pa ie izšel zmagovit iz boja z velikansko večino. Dobi! jc nad nasprotnikom nad 2400 glasov večine. Tretjo klofuto je dala liberalnim učiteljem zelena Štajerska. Tu so sc zagnali kakor Indijanci nad vrlega dr. Korošca. A Korošec jih je temeljito porazil. Zmagal jc tudi on z velikansko večino. — Tc volitve so siiajen dokaz, kako malo zaupa naše katoliško ljudstvo liberalnemu učlteljstvu. Nai bi številke iz zadnjih volitev vendar odprle oči tem zaslepljenim ljudem. To so pokazale ravno zadnje volitve. S kako ogromno večino ie bil izvoljen za državnega poslanca učiteli Jaklič iz Dobrepolj. Kako prisrčne ovacijc so mu napravljalj domačini, o tem poročamo na drugem mestu. — Kaka razlika med Zirovin: kom in Jakličem. Prvemu je pel v domači vasi mrtvaški zvonec, drugemu na čast so pokali to piči in rakete švigale v zrak. — Ljudstvo dobro ve, kdo ie vreden njegovega zaupanja. Da bi ta poraz izmodril naše učitclj-stvo. to je želja dopisnikova.
Trtje na Trški gori letos prav lepo kaže. Letošnja huda zima ie trtju le neznatno škodila (več pa zajci). Divjaki so žc v cveti".
L-cplienke lepo odganjajo, l udi v državni trt-nici je vse lepo urejeno, posebno pa oves prav lepo kaže!
Odlikovanje. V priznanje vzornega delovanja je prevz.. knezoškof A. 13. Jeglič imenoval gospoda župnika Janeza Zabukovca za duhovnega svetnika. Castitamo!
Osebna vest. Premeščena sta gg. kaplana Karol Gnidovec iz Št. Vida pri Zatičini v Trebnje; Alojzij Kurent iz Semiča v Št. Vid pri Zatičini.
Umrl je v Ljubljani slovenski pisatelj v pokojen i gimnazijski ravnatelj gospod Josip stare. Pogreb je bil v sredo, 15. t. m. O veliki J^Ji mu je umrla mati, gospa Stare, hišna posestni^3 113 Mestnem trgu in komaj mesec dni pozneje "e šel tlldi si" za n'° v večnost. Qosp. ravnatelj 3are ie spisal občno zgodovino, ki jo je izdala '^užba sv. Mohorja. Naj počiva v miru!
Nevarno je ol ,olel K- kaplan Janez Ber-ce iz Dobrnič. Go.sP°d leži v ljubljanskem Leonišču in se pripot."oča v molitev.
Na Suhoru so dne L "13j3 obhajali trije belokrajinski duhovniki v' ožjem kr°8u svojih prijateljev vsak svoj jubik"' 111 Slcer: niJ>2r-Franjo Dovgan 20-letnico ko/ Prošt v Metliki, Jakob Pavlovčič 10-letnico kot' žl'Pmk 113 Su" horu in Stanko Peharc 5-letriicv"' kot mestni župnik v Črnomlju. Vsem tem vi *'im 8°SP°-dom kličemo: Še na mnoga leta!
Castitka koroškim Slovencem, v' ?redo popoldne, 15. t. m., je dr. Ivan Šustei v imenu S. L. S. poslal koroškim Sloven.^"1 sledečo brzojavko: »Slovenska Ljuds. ka Stranka iskreno častita koroškim Slovencen na sijajnem volivnem uspehu. Bog pomozi naprej! Dr. Šusteršič.« — Voditelj slovenskih Korošcev g. dr. Janko Brejc se je zahvalil na častitki v imenu katoliškega ijolitičnega društva in izrazil nado, da bo v ožji volitvi zmagal tudi drugi slovenski kandidat župan El-lersdorfer. Bog živi vrle katoliške slovenske volivce!
Postaja Grahovo ob progi Jesenice-(jorica-Trst se je 18. maja otvorila za obči promet. Ure, ob katerih se bodo na tej postaji vlaki ustavljali, so v voznih redih že objavljene. Da je bila postaja toliko časa izključena od prometa, jc vzrok nedodelana cesta.
Dva kresa sta gorela po volitvah v Horjulu. Ljudstvo je po celi vasi navdušeno klicalo: Živela Slovenska Ljudska Stranka ! Zmaga je naša! Staro in mlado je bilo polno radosti zaradi velike zmage S. L. S. — Tudi po Gorenjskem je gorelo več kresov. Lep kres so prižgali pri sv. Joštu nad Kranjem in pri sv. Lenartu. — Na naši strani je vladalo splošno veselje in navdušenje, na strani poraženih ljudskih sovražnikov, liberalcev in socialnih demokratov pa jeza, pobitost in pre-klinjevanje. Svojo jezo so na kaj čuden način stresli postojnski liberalci. Poroča se nam: Sijajna dr. Zitnikova zmaga je na tukajšnje »Narodovce« tako vplivala, da so ijonoči po ljubljanskem vzgledu pobili 12 oken pri tiskarni »Katoliškega tiskovnega društva«. Napadalci so naznanjeni sodišču. Tudi nekemu drugemu zavednemu pristašu naše stranke so pobili okna. V boj proti taki nizkotni, koruptni bandi ! — Vsem zavednim volivcem, ki so pripomogli S. L. S. do tako krasne zmage, kličemo: Slava!
Svarilo Izseliencem. Večkrat išče neki agent po naši državi delavcev za tovarno za 'j cement v Hemniorju ob Osti v provinci Ha- jI nover in jim da pismene pogodbe, po kate- j iih .iih pa tovarniško vodstvo, ko pridejo tja, noče sprejeti in tako morajo, posebno nem- i Sčine nezmožni delavci vzeti v tovarni delo II
pod pogoji, ki jih jim diktira tovarniško vodstvo samo. — Tako je prišlo nnnolo'poletje tje iz Spodnje in Zgornje Avstrije in s Štajerskega 135 delavcev. Ker jih tovarniško vodstvo ni hotelo vzeti v delo po agentu izdanih pogojih, so se obrnili do tamošnjega avstrijsko - ogrskega pomožnega društva, ki je nekaterim preskrbelo delo, druge pa je avstrijsko ogrski konzulat poslal na stroške domovinskih občin v svoje kraje, ker se je že naprej vedelo, da bi z eventualno tožbo ne dosegli zaželenega uspeha, za agenta pa se ni moglo poizvedeti, kje da je. Ni dolgo od tega, kar je prišlo na agentovo posredovanje v omenjeno tovarno 60 Poljakov. Ker je bila huda zima in ker so morali spati pod mrzlim podstrešjem, so bili prisiljeni zapustiti delo in so se obrnili na avstro-ogrski konzulat za podporo, da so se mogli odpeljati zopet domov. Sicer se je iskalo zanje delo drugod, a ker niso bili vešči nemščine, niso bili nikjer sprejeti. Tako so morale njih občine plačati 1200 kron stroškov. Pripominja se še, da pripovedujejo iz dela izstopivši delavci, da so takorekoč prisiljeni, da morajo vse potrebščine kupovati v tovarniški kantini, vsled česar imajo znatno materialno škodo.
V ožji volitvi so: Na Goriškem kandidat »Sloge« dr. Peter Laharnar proti potovalnemu učitelju Štreklju, na Štajerskem kandidata »Slovenske kmečke zveze« dr. Benkovič, proti Ferdinandu Rošu in deželni odbornik Robič proti mesarju Ježovniku, na Kranjskem pa naš ljubljanski kandidat Ivan Kregar proti županu Hribarju. Danes se vrše te ožje volitve. O izidu poročamo prihodnjič. Do tedaj bodo znani že vsi novi državnozborski poslanci.
Na praznik sv. Trojice se bode v ljub-i 'janski šentpeterski cerkvi vršil blagoslov no-^ * zastave dekliške Marijine družbe. Slovesno^, h kateri so povabljene tudi druge liub-ljans.<<e Marijine družbe, se prične ob 2. uri popolo I,e'
Gorenjske novice.
Bohinjske rovice.
g Nov zvt® so dobili pri Stari Fužini. Tehta 1& starih. :5t».tov. Prav lepo se ujema s prejšnjima, od .katerih je srednji že od leta 1770. Mislili smOV da .se ne bosta razumete — stari in novi bratec — pa jo vsi trije prav ubrano pojo.
g Častnim obCanotin ie izvolil občinski odbor v Srednji va:ii v izredni seji dne 3. maja domačega gospod.i župnika Ivana Berlica.
g Slava zavednim bohtajskrm volivcem I Bohinj se je pokazal v svojem starem kre-menitem značaju. Lepo Se bilo gledati vrste volivcev, ki s.o prihajale ira volišče. Nič krega nič prepira - mirno kot na praznik. Skoro vsi volivci so po pustili klelo in Sli voli,! Mnogi so bili isti dan na gorati po pofju in po rovtih, a ko je bilo čafs — delo v kraj, na volišče. Tudi Koprivnik iu Gorju.ie zelo dobro zastopane. Še več bi ji»i bilo, k o bi bile pravočasno glasovnice dostavljene. Čast vsem volivcem! Res, Bohinj izpreminja v naravi vsako leto svoje lice -- a prebivalci ne svoiega prepričanja.
g Čopasti ponirek se imenitfe neka povodna ptica, ki se ratfa ponikne in skrije pod vodo. Njemt podoben jfc tisti edini »čopasti« volivec v zgornji dolini.
g Dvojčka — vojaka, .Pri zadnjem naboru v Radovljici sta bila potrjena k vojakom dvojčka Janez in Miha "Beznik iz Gorjuš.
Fden bratov od te hiše je pa že eno leto vojak. To so junaki!
g Nova zastava Izobraževalnega društva
je prišla. In je zares lepa. Nepričakovano lepo in umetno je izdelana. Krasna fKidoba sv. družine na rdeči strani z zlatim napisom: »Bog blagoslovi naše delo!« Na modri strani pa podoba sv. Martina z zlatim napisom: »Sv. Martin, prosi za nas!« Krasno zastavo je naredila Mariia Sattuer iz Ljubljane za primerno ceno 500 kron.
g Blagoslov nove zastave bo 13. junija takoj po birmi. Vabimo sosednja društva in družbe, da se udeleže blagoslova po zastopnikih. Več se sporoči pismeno v kratkem.
g Shod izobraževalnega društva bo dne 26. maja p>opoldne v društveni sobi. Posvetovanje o sprejemu.
Iz kranjskega okraja.
Od nekod. Ravnokar berem, da je pijana liberalna banda pobila našemu škofu 17 šip na oknih. Objednem so metali kamenje v šenklavško cerkev. To je nova žalostna priča, kake podivjane ljudi vzgaja liberalizem. Kako bodo taki ljudje spolnovali svoje verske dolžnosti, ki s toliko nesramnostjo napadajo svojega najvišjega duhovnega predstojnika. In tacega škofa! — Komaj par tednov je preteklo, ko so se škof mudili v kranjski dekaniji. Povsod so občinski odbori, verniki, društva z največjim six>štovanjem sprejemali svojega dušnega pastirja. Treba je bilo le videti to navdušenje, kako so postavljali mlaje, spletali vence, pripravljali zastave: bili so to dnevi veselja, kakor so veseli otroci, če pridejo k svojemu očetu. In kako je poslušalo ljudstvo besedo božjo iz ust svojega škofa, ki nastopa na prižnici kakor kak prerok stare zaveze! In tega našega očetovskega škofa tako sramoti liberalna banda! Kolikor bolj ga križajo, tem bolj ga mi ljubimo. Tiste pobite šipe bodo nasprotniki drago plačali. Možje! Pogumno skupaj pod katoliško zastavo!
g Čerklje. »Garcia Moreno« je vprizorilo slov. kat. izobraževalno društvo v Cerkljah dne 5. in 12. maja. Igrali so naši fantje nepričakovano dobro. Ta igra nas je prepričala, da se društvo lahko loti tudi težjih iger. Za igro potrebne kulise je prav okusno naslikal član našega društva. Čast vsem! — Volitve dne 14. maja so fiokazale, da stoji cerkljanska občina pod zastavo S. L. S. Demšar je dobil 360 glasov, mešetar Novak jih je pobral 13. »Neodvisneži«! ? so nesrečno številko skup spravili! Kdo je pa volil Jožo Novaka? Šol-moštri in šc nekaj ljudi dvomljive vrednosti, s katerimi se šolmoštri bratijo. — V petek, dne 17. maja zjutraj je pri sv. Ambrožu pogorela mežnarija. Cerkvenik je bil zavarovan za nizko svoto. Pomoč je potrebna!
g Iz Šenčurja. Pri nas so volitve za državni zbor sijajno izpadle, bilo je brez vsake agitacije veliko navdušenje za g. Demšarja v celi občini. Kakor znano, je dobil g. Demšar 292 glasov, liberalni Novak pa samo 8. Iz tega se lahko razvidi, da so v naši občini v veliki večini zvesti pristaši Slovenske Ljudske Stranke. Vsa čast našim vrlim možem in fantom volivcem, ki so tako neustrašeno pokazali svoje versko prepričanje. Še celo žene so navduševale svoje može za našega poslanca ; čast jim! Na volišču smo opazili tudi najstarejšega moža naše fare', 92-letnega starčka po domače Pikša z Visokega, ki je bi! gotovo v lep zgled vsem volivcem. Trdno upamo, da se bo novi državni poslanec g. Demšar oziral v državnem zboru tudi na našo občino. Živeli zavedni volivci!
g Iz Šenčurja. Kakšni prijatelji kmečkega liudstva so neodvisni kmetje, £ la Sajovic,
Koželj. Joža. so lahko razvidi iz sledečega: Ko je potekel rok. da se da lov šenčtirske občine zopet za pet let v najem, so ti neodvis-neži na to delali, da lov ni prišel na javno dražbo. Vsled tega bo dobivala občina šen-čurska le -4(10 K, reci: štiristo kron najemnine od lova vsako leto. Ako bi se bil pa lov na javni dražbi oddal, bi ga bil marsikdo rad prevzel še za enkrat lako veliko ceno. Vrgli so torai stran vsako leto 400 K, skozi pet let, za katero dobo se da lov v najem, pa 20(10 K iu to v škodo davkoplačevaveev šenčtirske občine. Vprašamo pa, ali se to pravi delati v korist občine in njenega prebivalstva, ako se 200(1 K takorekoč v vodo vrže vsled nekih osebnih ozirov? Nikakor ne. Zato poživljamo t.stali občinski odbor, ki se ne imenuje »neodvisni«, da pri občinskih sejah vselej glasuje proti vsakemu predlogu, s katerim bi se občina oškodovala.
Iz Št. Vida nad Ljubljano.
g Vstopnice za javno telovadbo šentviških m ljubljanskih mladeničev se dobivajo v št. Vidu v trafiki nasproti farne cerkve.
g Doneski k zgodovini Žirovnikove kandidature. Ko bo izšla tale številka »Domoljuba«, bo že kandidat Žirovnik sedel tain, kamor ga je poslala ljudska volja — v šoli; vendar pa je potrebno, da se še enkrat ozremo na nekatere dogodke, zato, da Janko ne pozabi prehitro, kdaj je bil kandidat. I'rvi shod je napravil v Šiški, kjer ima še največ zaslombe, a že tukaj je moral pripo-znati, da bo treba še mnogo »delati«, predno se bodo Šiškarji navdušili za tako domišljavega človeka; vkljub temu pa ni izgubil ko-rajž.e. Po magistratnem policijskem uradniku .lančigaju se je namreč pustil kakor avstralski medved voditi in kazati po raznih gostilnah za denar. Samo ta razloček jc bil, da je v gostilni, kamor ga je pripeljal Jančigaj, moral on plačati gledaveem, ne gledavci njemu. Sicer se je na Ježici pobahal, da njemu ne gre pretrda za denar, a koliko taka stvar stane, to ve le tisti, ki je skusil. Zato pa je v v saki gostilni ponavljal svoj »govor« (kar je pač vrhunec požrtvovalnosti, naučil se ga je na pamet), da bo njegova prva stvar v parlamentu: zboljšanje učiteljskih plač. Ali kmetov take obljube niso ganile; ni jim dišala njegova pijača, še manj pa dušna hrana, ki jo jim je nudil. In tako bi se bilo skoro zgodilo, da bi dale vrle Ježičanke piti tudi njemu, da ni tako urno odnesel svojih brihtnih krač. Ta teden nam je izročila priprosta žen az Ježice pismo, v katerem se ne obeta nič dobrega za Žirovnica, če bi se še kedaj prikazal na Jezici. V Rožni dolini, kjer je imel že preje »shod« ni bilo nič boljše, »Narod« je sicer pisal, da je bila njegova kandidatura od neodvisnih enoglasno sprejeta; tega pa ni povedal, koliko je bilo neodvisnih: Dvignilo se je le sedem rok. Pri vseh drugih predstavah ni prišlo do glasovanja, ker je ravnatelj Jančigaj videl, da ni varno. Zato so pa bili tudi »shodi« pri Žiber-iii, v Mostah in Medvodah enaki onim. Najbolj špasno pa je bilo v četrtek, 9. t. m. v Dravljah. Tam je sklicala S. L. S. volivni shod, katerega so se kmetje udeležili v velikem številu. -Bilo je čez 200 samih navdušenih mož S. L. S. Pa so prišli tja tudi neod-visniki iz okolice — po zaslugi Jankovi ž c precej pijani kar nam je bilo čisto prav; smo vsaj videli, kakšno oliko uči g. Žirovnik. Razgrajali so v veži in okolu hiše kakor pravi divjaki, mir je nastal šele takrat, ko je dobilo pet najhujših surovežev v obraz mrzel voden tuš. Mnogo zabave na tem shodu je napravil Zogriov Johan, ki ga je poslal kandidat,
da se zanjga potegne. Ko se mu je podelila beseda, je s tresočim glasom iziecljal par stavkov o Zirovnikovi »krščanski podlagi«. Tudi je mislil s tem prati Žirovnika, da .ie povedal da se otroci celih 6 let ne nauče pisati in brati. Kdo pa je temu kriv? O. Žirovnik naj bi se šole poprijel z večjo vnemo, to je prvo; zajci, vrabiči in gnojnica pride potem! Upamo, da Žirovnika ta kandidaturo spreobrne, da spozna, da se tak mož, ki ni za politiko najbolj prosi: i s tem. če vestno in nesebično izpolmije dolžnosti svojega stanu.
g Izlet na Šmarno goro smo napravili v četrte1', 9. t. m. fantje šentviškega telovadnega odseka. To je bil naš prvi nastop, ko smo korakali v vrsti do Šmartna. Sv. mašo je daroval no gori kaplan č. g. V. Zabret, kateri je priredil izletnikom primeren govor. Po sv. maši smo se odpravili po drugi strain hriba skozi Medvode, kjer smo v gostilni g. Šusteršiča našli prijetno zabavo. Govorila sta g. kaplan in g. Podlesnik iz Ljubljane. Slednjič nas je vseh 38 fantov g. R. Jeločnik, kateri je vso stvar vrlo aranžiral, spravil v malo fotogra-fično škatljico. Fantje smo se razšli tisti dan najboljše volje s sklepom, da prvemu sledi kmalu drugi izlet na Dobrovo.
»Čebelica« že nabira v obliki svetlih desetič. Fantje, mesto za cigarete, nosimo rajše desetice v njen nabiralnik! Vsako nedeljo od II. do 12. ure dopoldne je uradna ura.
g Shod S. L. S. na Dravljah se je vrlo dobro obnesel. Prišlo je sicer nekaj liberalcev iu demokratov surovost stresat ubili so dve šipi na vratih a zato so dobili iz škafa piti od naših vrlih Draveljčank.
Iz kamniškega okraja
g Iz Jarš. Preblagorodni gospod Peter Majdič, veleposestnik in lastnik turbine in pa-romlina, ki je znan kot velik dobrotnik ljudstva, je te dni plačal sam nanovo zidano lepo dvorazredno šolo. To jc jako velika dobrota za tukajšnjo občino, za kar mu izrekamo vsi najvišjo zahvalo. Bog ga ohrani v njegovi visoki starosti še mnogo let zdravega, čilega med nami, ker nam bo gotovo skazal še marsikatero dobroto. Dostaviti je, da je kot zvest pristaš S. L. S. v svoji visoki starosti 80. let, bil že ol; 7. uri na volišču, in tako dal lep zgled vsem občanom. Pri nas je bilo veliko navdušenje za državnozborske volitve. Prišlo je na volišče več starčkov. Ob palici je prišel Jože Rakef, star 84 let, Jernej Košak, star 88 let. Živeli zavedni volivci!
g Iz moravške doline. Liberalci ostali od mrtvili. Zopet se ie zbudila Tomanova garda iu M. maja je počasi prilezla na volišče. Zbudila in ogrela jo je ljubezen do Sršena. Njemu na čast so pricapljali žrtvovat svoje glasove, potem so jo pa zopet prihuljeno odkurili. Nam se liberalci smilijo. Koliko se je trudil falirani »študentek«, ko je raznašal časopise in pri-lepljal lepake. Lepakov je bilo vse živo. Trosili so iih zadnjo noč pred volitvami liberalni otročaji pod nadzorstvom Tomanovega študenta, med divjim krikom in vpitjem. Isto noč smo videli v pravi luči liberalno izobrazbo Radovedni smo. kje se je Tomanov študent tako izobrazil? Najbrž na »višjih šolali« v Kostanjevici! — »Velikega pomena« za našo liberalno stranko so: falirani študentje, kak suspendirani »šribar« ali »penzijonirani« župan. Brez takih »gospodov« bi liberalci sploh nič ne opravili. — Našim volivcem čast' V moravški občini je dobil dr. Krek 266 glasov Sršen 36. V drtijski občini dr. Krek 98, Sršen' 7. Tu jc agitiral za liberalno kliko »penzijonirani« župan Hušnikar, ki je pa na agitacijskem potu moral uvideti, kako malo političnega ugleda uživa njegova skromna eksistenca
i g Podgorje pri Kamniku. V naši občini je bilo pri volitvi oddanih skupaj 64 glasov. 57 I glasov je dobil dr. Krek, 7 pa Sršen. Toliko je razlike, da se ve, da smo tudi v naši občini dvoje vrste ljudje. Značilno je, da je g. župau že v nedeljo vedel, koliko glasov bode dobil Sršen. To pa ni posebnost, katera je volivce do skrajnosti razburila, ampak nečuvena predrznost ali pa neumnost od strani volivnega komisarja. Vsak najbolj na duhu reven kmet v naši občini ve, kaj je tajna volitev. Le ta kričavi liberalec v osebi Prašnikerjevega oskrbnika, katerega nam jc slavno glavarstvo poslalo za volivnega komisarja, tega ni vedel iu je meni nič tebi nič glasovnice, katere so volivci oddali, vpričo njih odpiral in pregle-daval, nekemu volivcu celo na glas prebral. To pa ie nekatere volivce tako razburilo, da so na glas ugovarjali takemu početju iu za litevali, da se glasovnice ne smejo med volit vijo razvijati in pregledovati, pa to ui nič po niagalo, marveč začel je vpiti na nas volivci in zmerjati, kakor bi imel svoje sužnje pred seboj ne pa proste volivce iu nam obetali, da bode pustil poklicati orožnika, kar je tudi sto ril; a to volivcev ni oplašilo in so svoj pot zahtevali, da ako je volitev tajna, se glasov niče ne smejo razvijati. Pa brez uspeha. Ne kcinii volivcu je celo, ko jc ta branil svoio glasovnico komisarju odpreti, zabrusil v obraz: Drži svoj gobec za zobmi, jaz bolje poznam postavo kot ti. Volivci pa smo bili ravno o nasprotnem prepričani, namreč da je postavo pozabil ali pa je še nikdar znal ui. Najbolj pa je rešil čast volivnega komisarja in svojo nalogo s tem, da je zgrešil pot \ Kamnik, ker je moral g. okrajni glavar po slati po komisarja barona Lazarinija, da ga ie prišel v Podgorje iskat, pa ga ni našel, ker ie že odšel, pa mi ni znano, kam. Da bi ga line dobili iu nam ga čez šest let zopet poslali. Upamo, da bodejo naši gg. poslanci take-le gospode naučili, kaj ie tajna volitev in da si bode slav. c. kr. okrajno glavarstvo v Kani niku zapomnilo, kedaj je poslalo Prašniker jevega oskrbnika za volivnega komisarja.
Iz raznih krajev Gorenjske.
g Iz tihega Loma. V obče tihi, mirni Lom je 14. maja še bolj utihnil. Ostalo je samo ženstvo doma in pa otroci. Možje volivci pa so hiteli na volišče na Slap v podnožju naših gora. Volitev je kaj dobro izpadla. Volivnih legitimacij je bilo razdeljenih 180, glasovnic se je oddalo pri volitvi 137, med njimi troje slepih, t. i. brez imena kandidata, 134 pa se jili je glasilo na kandidata S. L. S. g. deželnega poslanca Jožeta Pogačnika. Zivio gospod Pogačnik! - Tukajšnji občinski odbor jc v imenu cele občine presvitlemu knezoškofu odposlal pismo, v katerem obžaluje iu najstrožje obsoja postopanje liberalne d nihali \ Ljubljani, obenem pa izraža neomejeno vdanost iu odkritosrčno ljubezen svojemu zvestemu pastirju
g Iz Železnikov. Glede poročila z dne 16. t. m. v »Domoljubu«: Železniki: Tukajšnja požarna bramba je sicer res imela ob istem času svoje vaje kot Marijina družba svojo veselico, a vaja je bila napovedana še predno se je razglasil dan veselice. — Vsak postranski namen je torej izključen, zlasti, ker je veselica bila izborno obiskana in so družine ognjegascev med gledalci bile dobro zastopane.
g Dobrova, dne 18. maja 1907. Naši ljudie so sijajne zmage S. L. S., ki se je dne i4. t. ni. po deželi tako izborno izvojevala, srčno veseli. Veseli in ponosni so pa tudi na to, da so doma (ako pošteno pomandrali liberalce m socialne demokrate, kateri so se vse pri-
zadelali, da bi naše ljudstvo zbegali in na napačno stran zavedli. Propadli so nasprotniki sramotno. Oča, Lovro J are, po domače Pod-repee tam iz Utika, je delal za Petriča ua vse pretege; pridobil mu ie celili 12 glasov. No, 1'etriču ne pomagajo ti glasovi prav nič; le i.ču Podrepee se jc s tem okoristil, ker bode imel od sedaj zanaprej okrog sebe sebe \ rednih dvanajst jogrov. Sedaj lahko napravi <.On 1'odrcpcc lastni parlament tam v svojem kraju; poročal bode svojim vrednim jogrom tudi lahko, ker se vsi nahajajo v njegovi bližini. Pobrovčari pa ostanejo vedno zvesti geslu: Vse za Boga in domovino!
Dolenjske novice.
Iz litijskega okraja.
d Kolovrat in okolica. Tukajšnji volivci smo oddali 14. maja svoje glasove iu sicer za kandidata S. L. S. 58, a za Cankarja 9 glasov.
Tukajšnja gdč. učiteljica boleha na očeh že nad dva meseca. Nadomestuje jo g. župnik Adolf Knol. — Dobili smo po dolgem času zopet novega organista v osebi Ivana Kos. In kakor se sliši, da je še le na prvi službi pri nas, pa je na splošno zadovoljnost mož vedno na svojem mestu, bodisi v službi ali drugod.
Letos pričakujemo dobro letino pri buče-luli. Imeli smo namreč 28. aprila kar tri roje v enem uljnaku. — Drevje je tudi v jako lepem cvetju, upajmo torej najboljše.
d Kresnice. Utopljenca v Kresnicah, o katerem je »Domoljub« že poročal, so spoznali sorodniki kot Lovrenca Loboda. Bil je brodar naKoškovem brodu v župniji Dol. Star ie bil 58 let in je izginil že 1.3. novembra lanskega leia. Pokopan je bi! v nedeljo, 12. t. m. v Kresnicah.
d Vače. Preureditev pešpoti Vače-Litija v vozno pošto. Ta se je preuredila s 1. ma-iein v vsakdanjo enovprežno poštno vožnjo z naslednjim voznim redom: Vače, odhod ob 7. uri zjutraj, prihod ob 3. popoldne. Spodnji llnlič, odhod ob 8. zjutraj, prihod ob 1.15 popoldne. Litija: prihod ob četrt na devet, odhod ob I. popoldne.
d Prežganje. Sedaj, ko je gorko, naša Čebelica« pridno leta in nabira. Komaj je dva meseca, odkar je začela poslovati, nabrala ie že nad 8(10 kron. Le pridno naj se zbira iu varčuje. — Dne 10. maja ob dveh zjutraj so čutili tukaj nekateri tri lahke potresne sunke. Ravno tako se je čutil lahek in kratek potresni sunek ob 5. uri 20 minut zjutraj. Naša velika občina Trebcljevo^ki obsega tri župnije: Prežganje, .lanče in S tango, ni imela pri volitvah nobenega liberalca in nobenega socialnega demokrata. Obe živalci sta pri nas čisto izumrli.
d Šmartno. Dne 13. maja je šla mlada deklica, 13-letna Terezija Rozina s svojim gospodarjem v Zatičino na semenj. Bila je čisto zdrava. A bila je silna vročina tisti dan. Motala je razgreta piti kako kapnico. Postalo ji ie naenkrat slabo. Ko je prišla do prve hiše, do Potokarjevega mlina v Vintarjevcu, je omedlela in potem se ni več zavedla. Ob polu 12. ponoči je umrla nagle smrti. — 15. maja popoldne je nastal v Preski nagloma požar, ki je vpepelil tri hiše in tri hrame. Ne ve se, kako jc ogenj nastal. Začelo je goreti pri Mi-količu in ogenj se je silno naglo razširjal vsled Vetra. Oasiti ni bilo mogoče, ker je vode primanjkovalo. Zgorelo je domalega vse, še celo obleka, denar itd. Zlasti je pomilovanja in podpore vredna Mikoličeva družina; zato se pij-poroča usmiljenim srcem. Zavarovani so bili
sicer pri »Vzajemni« vsi, a le za majhne vsote. Upamo, da bo zavarovalnica občutno škodo kmalu izplačala.
d ,lanče. Od 9. do 16. junija bo pri nas sv, misijon. Vodila ga bosta čč. gg. dva patra jezuita. Od leta 1873 ga šc ni bilo.
d Sava. Na Vnebohod bi imel biti v »imenitni« gostilni pri Laharnarjii poleg kolodvora shod socialnih demokratov. Pa ta »shod« je bil res imeniten. Počastili so ta shod: 2 Sav-Ijana, I Svetogorec in 1 Št. Lamberc z Moše-nika. Vse to je čakalo na Cankarja. A njega ni bilo. Štirje so prišli, a njega ni b'lo. A ko bi vedel Ti Cankar, kako nam je luido. Pouka željna množica se jc naposled morala umakniti s prepričanjem, da jc na Savi še grozdje prekislo. Saj pa tudi raste sama iza-bela, a Cankar, Tebe Sava ne bo za poslanca imela.
d Štanga. Ze tako bi bilo letos vse bolj kasno vsled mrzle burje, naposled pa, ko smo mislili, da bo vendar začelo zeleneti, jc zapadel sneg. Zato pa sedaj hiti vse toliko boli rasti, kolikor je popreje zamudilo. Ko je sneg skopnel se jc kar čez noč razcvelo drevje. Cvete jako lepo. Posebno jabolka iu črešnje kažejo dobro kakor žc mnogo let niso. Da bi le Bog dal, da bi tako ostalo, kakor kaže. Drugače je pa pri nas zelo čudna spomlad. Kajti že sedaj je suša; nekatere dni vročina kot meseca julija. — Pri volitvah v državni zbor so volivci iz Štange, lanč in Prežgani soglasno izvolili g. Povšeta. Čast zavednim volivcem. Da bi bilo tudi po drugod tako.
d Iz litijske okolice. Dne 9. t. m. popoldne jc imel soc. demokraškega kandidata namestnik svoj klaverni shodek v Hotiču. Poslušav-ccv je bilo prav malo, domačih volivcev uiti toliko, kolikor je prstov na roki, drugi vsi zunanji, večinoma nevolivci, potem nekoliko radovednih žensk, — par deklet in nekaj otrok. Sklicatelja tega shoda sta bila zastopnika pre-perelega liberalizma, katera pa mislita zadnji čas presedlati od liberalcev k soc. demokratom, tukaišuii trgovec in njegov oproda, svetovalec in boter, naduti gospod Malenski Pepe. Z njim sc nadalje ne pečamo, ker ga vsak prezira, kdor ga pozna; general je brez vojakov; z usiljivo svojo modrostjo, katere bi pa pri njem zastonj fskali tudi z električno lučjo - je nadležen in težak na cente; pravi da je pristen liberalec in mehak kakor »pres-germ«; zato je preziranie za take baže ljudi najbolje mazilo in zdravilo. Na muho pa bodemo za sedaj le nekoliko vzeli prej imenovanega trgovca in gostilničarja in ga vprašali, kdaj, kje in od koga jc dobil pravico za žga-njetoč, ki ga potoči brez pravice več kakor kak drugi tukajšnji krčmar s pravico, potem, če je zani v občini kaka policijska ura, ali ni nobene, ker toči ponoči v vsaki uri, dalje, kje iu za koliko dobiva licenco za godbo, itd dokaz, v kolikem nasprotju je z občinskim zakonikom, s katerim sc bo pa moral, hočeš ali nočeš, še sprijazniti. Če bo mož veliko rogo-vilil in nam Kranjcem vsiljeval svoj plesnjivi liberalizem, ali po presedlanju z Žagarjem Pepetom, soc. deniokratizem. se bodemo prav nežno dotaknili še kake reči, na katero se ne bode prav prijazno oziral s svojimi lepimi, plavinti očmi.
d Iz Št. Lantberta. Dejmokrasti so propadli. Da bi udušili svojo jezo, so pridno darovali kralju alkoholu. Cel popoldan so zalivali svojo nevoljo, če so jo pa zalili — pratika ne pove. Velik razloček je med »S. L. S.« in med dejmokrasti. Pristaši prve, dasi so zmagali z velikansko večino, so se mirno razšli vsak na svoje delo, dejmokrasti pa so pili in peli, kakor bi bili zmagali. Vkljub velikemu naporu niso mogli spraviti mokrači več gla-
sov skupaj, nego 54. To jc preteto malo, ako se vpoŠtcva, s kakimi nesramnimi lažmi so agitiraii. 'Iako so na primer rekli: »Če bo Povše izvoljen, potem bo en četrt kile sladkorja veljal tri krone.« — Če bo Povše izvoljen bo napravil take davke, da kmet nc bo mogel izhajati.« — »Povše bo zaprl pot v Ameriko« itd. — Ali naši kmetje so prebrisani oni sodijo drevo po sadu, mokrače pa po življenju in zato so z ogromno večino dali zaupanje vrlemu — Povšetu! — Bog ga živi! Ne ravno prijetno, vendar pa podučno je bilo, na dan volitve gledati obraze volivcev. Naši so bili vedrega obraza, zaupajoč v zmago »S. L. S.« in v vrlega njenega kandidata, g. vodjo Povšeta, ki je za kmeta storil že veliko rudečkarji so gledal; temno in videlo sc jim ju, da jih nekaj peče in teži. pekla jih jc vest, in tako so se izdali sami, da njihova stranka ne namerava za kmeta nič dobrega. Vsakemu sc jc bralo že na obrazu, katerega bo volil. V št. Lambertu sta šla na volišče dva moža, ko-jili eden že v 83 letu, drugemu pa je na dan volitve manjkalo ravno en dan do 82 leta. Zanimivo je, da je prvi v nogi tako bolan, da nc more v cerkev, — še za Veliko noč mu pri-neso sveto obhajilo domu — a volitve ni hotel izpustiti; z vozom na volišče. Drugi pa se jc izrazil: »Ko bi ne mogel iti peš, vpregel bi bil vola in sc peljal, a volitve ne izpustim, dokler bom dihal.« Ali ni to zavednost? Pa jc baje rekel dr. Tavčar na Dunaju, da je naše ljudstvo politično nezrelo. Slane pa ne bo po — slane, kajti samo dva sta bila tu še tako »kunštna« da še nista našla mostu čez gnjili in propali liberalizem. Še tičita v liberalnem močvirju. Toda, kakor nas razvaline po gra-deh spominjajo, da so tam gori nekdaj gospodarili grajščaki, tako nas spominjata ta dva liberalna glasova, da je v Št. Lambertu nekdaj gospodoval liberalizem. A zdaj je preč, jc preč, — ne bo ga nikdar več!
Iz Šmarja pod Ljubljano.
d Preveč prstov na rokah. Kaj taccga se redko primeri, toda pri nas imamo takega čudaka, ki ima na rokah preveč prstov, in to je znani Ogorelčev stric. Ko je bila volitev v Šmarju končana, je začel šteti svoje pristaše na prste, pa se je moral že pri devetem prstu ustaviti, ker za deseti prst nobenega več ni bilo. Žalostno je pogledal, ko je videl, da ie imel še takrat več pristašev, ko je bil njegov oče valpet na Štajerskem. Ker se ie kljub temu potrudil iz Škofeljce v Šmarje štet liberalne glasove na prste, so mu pri odhodu ljudje prav iz srca zaklicali: »Sedemkrat Peter!«
d Nova trgovina. Sliši se, da namerava župan Škerjanec v kratkem odpreti štacuno v latni hiši poleg gostilne. Nam bo ta štacuna dobro služila, ker bomo lahko dali krepak odgovor Maksu Lavrenčiču, ker se jc na grosupeljskem liberalnem shodu praskal tam, kjer ga jc najmanj srbelo. Od nas je pobiral denar, da je na Grosupljem prodajal liberalizem. Zato naj kupujejo pri njem liberalci, mi se sedai vemo kam obrniti.
d Grosupeljske občinske volitve. Vendar so Rusu usta zaprli! Ker je na ižanskem semnju ves v ognju razbobnal, da je ovrgel grosupeljske občinske volitve in ker se je prenaglil, da je pisal brž to veselo novico nekaterim svojim pajdašem v Paradišče in na Selo, zato je bilo silno veliko govorjenja, koliko talentov ima Rusova glava. Toda kai je resnica? Resnica je samo to, da ima Rus nekoliko lažji žep, tisti pa, ki ^ste mu verjeli, ste za eno prevaro bogatejši. Častitamo Rusu na tem uspehu in pravimo: »Nismo mislili, da boš stopil pod Ogorelčevo komando. Ako nisi toliko moža, da bi se otresel vsiljivega Ogo-relca — tedaj le tako naprej! Ako boš imel
liudi tako za norca, kakor si Jih iinel z grosupeljskimi občinskimi volitvami, boš kmalu prišel na Ogorelčevo stopinjo, da boš namreč štel svoje pristaše na prste svojih rok. Se je nekaj minut časa, da obrneš!«
d Škoieljska pošta. Med volitvami sc je pri nas vse hitreje vrtilo kakor po navadi — samo c. kr. pošti na Škofeljci je prišel kamen med kolesa. Ljudje so namreč morali po več dni čakati, predno se jih je poštarica usmilila in jim dala »Domoljub«. Mi neradi komu škodujemo, toda ker se nerednosti na pošti vedno ponavljajo, zato še enkrat zahtevamo: Skofelca mora dobiti tako poštarico, ki ne bo odvisna od Ogorelčeve hiše. Mi ne maramo take poštarice, ki bi se v uradu prepirala z ljudmi, ki ne mislijo z Ogorelčevo glavo. Poživljamo slavno c. kr. poštno direkcijo v Trstu, naj ne čaka, da sežemo po drugih pripomočkih. Imamo namreč še drugih pritožb zadosti, katerih danes iz usmiljenja ne priobčimo.
iz velikolaškega okraja
d Državnozborske volitve so se pri nas
možje in fantje udeležili v obilnem številu in sicer brez prigovarjanja. Ljudstvo je toliko probujeno, da ga ni treba več iskati in prositi od hiše do hiše in sami vedo, kaj je treba. Ribniški graščak je dobil pri nas silno malo glasov, pa še med temi so nekateri tako »neodvisni«, da so njegovo ime tudi neodvisno, to se pravi, po svoje zapisali, namreč Rodeš, nekdo celoArodeš, nemara, da je bil na kaki glasovnici celo Herodeš.
d Možaka, da je veselje, sta Jernej Rigler in Anton Marolt gori v Slemenih. Proti sedemdesetim jo mahata in bolna sta v nogah, da ne moreta od doma. Toda na dan volitve jih ni obdržalo doma, vpregli so in skupno sta sc pripeljala k volitvi. Vsa čast možema, ki se tako zanimata za izvolitev krščanskih poslancev. Opazili smo pa tudi 80-letne starčke, ki so prišli in oddali svoje glasove za našega kandidata. To je njim v čast in vspodbudo mlademu naraščaju.
d Ta je pravi domoljub. Prej imenovani Anton Marolt, ključar podružnice sv. Urha, nima svojih potomcev, in ker se radi starosti ne more sam ukvarjati s kmetijo, je sklenil svojo domačijo prodati in zadnja svoja leta brezskrbno in v miru preživeti. Imel je od več strani visoke ponudbe, toda rajše je prodal domačijo za več kot tri goldinarske tisočake sosedovemu sinu samo zato, da ne pride tujec v vas, in da ostane med sosedi ona prijaznost, kot je vladala dozdaj. Ta domoljub je tudi zvest pristaš našega »Domoljuba«. Bog ga živi še mnogo let!
d Prelep sprejem so napravili robski žup-Ijani novemu župniku g. Tomažu Zabukovcu. V sredo pred Binkoštmi je bilo, od meje župnije ga je spremilo dvanajst voz robskih veljakov s štirimi sosednimi župniki. V Robu pa ga je pozdravila šolska mladina z g. učiteljem in Marijina družba. V sprevodu z dvema zastavama, med pokanjem topičev in slovesnem potrkavanjem so se podali v cerkev k blagoslovu. Bog blagoslovi pastirja in čredo!
d Iz Dobrepolj. Volivni boj je končan. Nad 3900 glasov je dobil kandidat S. L. S. Jaklič. Vedeli smo naprej, da bo sijajno zmagal. Napravil je shode po vseh okrajih in povsodi ga je ljudstvo z veseljem sprejelo in mu obljubilo dati svoje glasove. Naša dolina mu je dala sijajen dokaz zaupanja. Še sobotni »Narod« od 11. maja je pisal: »Tudi med dobrepoljski-mi kmeti vrč proti Jakliču.« Prišel je dan volitve. In naša fara, ki sestoji iz treh občin je dala Jakliču 515 glasov, Rtidežu 1 glas. Zato smo brzojavili »Narodu« doslovno: »Med do-brepoljskimi kmeti je zavrelo. Jaklič dobil 515 Klasov, liberalec 1.« »Narodu« pa ta brzojav
ni bil všeč, zato ga je skrajšal tako-ie: »Jaklič 515 glasov, nasproten 1.« Ko se je Jaklič na dan volitve vrnil zvečer domov, smo mu pripravili sijajen sprejem. Na kolodvoru je čakalo novoizvoljenega državnega poslanca nešteto ljudstva. Pozdravili so Jakliča vsi trije župani z občinskimi odborniki. Ko je Jaklič zapustil železniški voz. so zaorili tisočeri »Zi-vio«-klici, rakete so švigale v zrak, možnarji so zagrmeli. Veliko število voz je potem spremilo poslanca do Vidma. Tam jc čakala požarna bramba z lampijončki, na čelu ji vrli g. Ivan Celofiga, postajenačelnik v pokoju. Zaigrala je godba in kakor v triumfu je peljalo liudstvo Jakliča v njegovo rojstno vas. Vse hiše so bile razsvetljene. Pred vasjo je bil postavljen krasen slavolok z napisom: »Poslanca našega nam Bog ohrani, veselo kličejo Podgoričani!« Pred njegovo hišo je bil postavljen še en slavolok, tik pri hiši pa velikanski mlaj s sloven. trobojnico. Pevci so zapeli dve pesmi, župan Prelesnik je nagovoril navzoče ter se vsem zahvalil. Poslanec Jaklič jc posebno bodril mladino. Zažgal se je ume-talni ogenj. Vsi ljudje so rekli, da tacega večera še ni imela Podgorica. Mlaji so bili postavljeni tudi pred Zadrugo in na kolodvoru, trobojnice so pa vihrale skoro z vseh hiš. Kresovi so goreli pozno v noč po vseh vaseh. Omenimo le še nekaj: Kako se časi spreminjajo! Jaklič je bil najbolj zaničevan med vsemi učitelji. Kruh so mu hoteli vzeti in ga vreči na cesto. To je bilo za časa vlade barona Heina in dr. Tavčarja. Bilo je pred štirimi leti, ko je na nekem liberalnem shodu v Ribnici dr. Tavčar obljubil, da zastavi svojo glavo, ako bo Zadruga v Dobrepoljah obstojala pet let in da naj pridejo ponjo na Breg št. 8 v Ljubljani. Čudno so se časi spremenili. Barona Heina ni več, dr. 'Tavčar je politična ničla, Zadruga še obstoji, Jaklič je pa državni poslanec! Naši kmetje komaj čakajo, da preteče eno leto, tedaj bodo šli na Breg št. 8 po dr. Tavčarjevo glavo. Kako se mu bo godilo? — Bog živi našega poslanca, našega ljubljenega Jakliča!
\t raznih krajev Dolenjske.
d Z Bučke. Naši liberalci so se gnali, da poslanca bi si zbrali. 14. m. bode naša zmaga, vpila je liberalna »zgaga«. Preštemal, ki bil je »cekar« zgubil, po vaseh sc je okoli trudil: Možje, ljudje, poslušajte nas, prišel je volitve čas, volite vsi Uombača — drugi samo so igrača. Modroval je tudi Novak, da vsakdo velik je bedak, ki volil bi moža iz tabora krščanskega. Na pomoč prišel še Pungerčič, župan, graščak — pa vse za nič! Pririne se še Cene iz liberalne štrene. Pokličejo še kmeta Alojzija Veneta. Pa kaj dosegli so, volitve nam povedo glasno: Vjeli glasov so deset — lahko jim bo na prste štet. Čaka jih še hud poraz, ko pride neki drugi čas. Kdor jamo koplje nam, prekucne se vanjo sam!
d Sv. Križ pri Kostanjevici. Dobro in slabo. Dobro zato, ker so še vendar ljudje tako pametni, da so volili moža S. L. S. Mož Slovenske Ljudske Stranke ima obilo glasov, liberalci so jih pa dobili jako malo, komaj 14 glasov pri nas v Sv. Križu. — Slabo pa zato zadosti slabo, ker je naš župan že štirikrat izvoljen za župana, pa še sedaj ne ve, koliko ima vseh posestnikov v svoji županiji, skoro ^ ne motim, če rečem, da jih je izpustil od ^00 do 300 volivcev in rečem, da večinoma samo take može, ki so možje Slovenske Ljudske Stranke. Ko se bo približal čas občinske volitve, ga bomo pa tudi mi zgrešili, čeravno bo pri mizi sedel, pa ga ne bomo videli --Ldcn izmed izpuščenih.
d Krško. Kandidat nesrečnega imena Janko Stare, davčni adjunkt v Krškem, je dobil
glasom došlih poročil vseh skup celih 15 glasov. Od teh jih je dobil šest v krški občini, Čuje sc, da ga jc ta ponesrečeni lov stal celili (>00 srebrnih kronic. Takega športa bi si gotovo ne privoščil vsak. — Kakor v davnih dneh v rimskih amfiteatrih gladiatorji, tako ali pa šc bolj so bili gibčni naši t liberalci zadnjo dobo pred volitvami. Vse svoje zadnje moči so napeli, vsa sredstva porabili, da bi Gombača vpregli v liberalni voz, pa le ni šlo. Posebno se je v tem odlikoval neki mož v uniformi: s polumesecem pod vratom, ki čuje na ime Vašelj. Siromaček je sedaj ves potrt in zgrevan, pa kaj se hoče: dež za soln-cem mora biti. -- Od gospoda župana pa pričakujemo, da da dotičniku, ki je z lepaki onesnažil za lepake nedopuščene prostore, priliko dotična mesta zopet osnažiti, ker mesto sedaj izgleda kakor po tridesetletni vojski.
d Romarski shod na Kurau bo 3. nedeljo po binkoštih, t. j. dne 9. junija. Opravilo ob 10. uri pri sv. Joštu. Ker sta bila letos prva shoda o sv. Neži in 5. nedeljo po Veliki noči zaradi velikega snega nemogoča, bo sedaj za god sv. Jošta shod, h kateremu se častilci sv. Jošta in sv. Neže vabijo, da se ga udeleže v obilnem številu.
d Na Veseli gori je blagoslovil prč. g. kanonik Kajdiž na binkoštni ponedeljek dva nova oltarja. Delo hvali mojstra Vurnika. Več drugje.
d Tožba bo, pravijo liberalci. Tožili so že g. kaplana zaradi shodov, ki so bili naznanjeni. Vedno globlje padajo liberalci v gnojnico. Šc bolj jih bomo spoznali!
d Z Gore pri Sodražici. Ze več let se \ rše tukaj pogajanja, da bi zvezali vasi občine Gora z novo ceste, ki bi zvezala občino z novo okrajno cesto Sodražica-Loški potok. Bivši župan in njegovi svetovalci so provzro-čili v tej zadevi občini že mnogo stroškov. Seveda ne gre stvar tako hitro. Občina jc majhna; sama ne zmore stroškov. Zato so sc morale zagotoviti razne podpore. Deželni odbor je obljubil znatno podporo pod pogojem, da je smatrati nameravano cesto kot občinsko in da občina prevzame pokritje primanjkljaja, sicer se ne more izposlovati podpora. Sedanji občinski odbor je spoznal, da mora ustreči tej zahtevi, sicer ni s cesto nič in za vselej bi bil denar izgubljen, ki ga je občina že izdala v ta namen. V odboru pa sedita dva posebna »čuka« še iz stare dobe. Zaklela sta se, da ne bode nikdar zvezala cesta našega kraja z ostalim svetom, ker sta v svoji zagovedni pameti prepričana, da je boljše, da smo od sveta ločeni, da smo pozabljeni in da pozimi nikamor ne moremo. Ker pa v odboru ničesar ne dosežeta, skušata po gostilnah in cestah ljudstvo slepiti, da sc mu bode naložil grozen davek. Ljudstvo, ki ni poučeno, seveda tem figa-mo-žem rado verjame, saj je bil eden teh odlič-njakov svoje dni celo župan in čujte in strmite, tudi krajni šolski nadzornik. Da je bil on sposoben za župana, priča dejstvo, da jc naročil v enem slučaju tiskovine pri tvrdki K'ein in Kovač, a je poslal dotično pismo na naslov: Blagorodni gospod okrajni kovač! — I aki možje hočejo ovreči prekoristno zadevo. A motijo se. Gorniško ljudstvo pa bodi prepričano, da bo nova cesta njemu le v čast in korist, davek pa radi nje niti za vinar ne bo višji. Ko bomo imeli dobro zvezo z Sodra-žico, se nc bo več pripetilo, da bi bili pozimi brez tobaka, soli in petroleja. Figa-rnož pa nc poslušajte, nevoščljivi so, da jim ni para. Poslušajte rajši može, ki se za vas žrtvujejo in skrbe za vaš blagor.
Notranjske novice.
Vipavske novice.
n Vodja Skala — še bolj čuden mož. Vodja Skala ie poslal v zadnji »Domoljub« nekak popravek, v katerem trdi, da se je res udeležil dr. Zitnikovega shoda in da se je jako korektno obnašal in pa da je neresnično, ker je poročal »Domoljub«, da bi bil pribijal plakate za Deklevov volivni shod. Mi odgovarjamo na to, da nismo trdili, da bi se bil gospod Skala nekorektno obnašal, kot liberalec se je obnašal še preveč korektno. Kar se pa tiče druge točke, pa izjavimo, da nismo trdili, da bi bil gospod Skala pribijal plakate za Deklevo, pač pa smo rekli, da je popal in za to imamo priče. Popal je plakat na zidu hotela »Adrije« v Vipavi. Zato pa mu izraz, da smo neresnico poročali, najodločnejše — vračamo.
11 Sijajna zmaga katoliške misli na Vipavskem. Zmagoslavno se je vračal Napoleon Dekleva dne 9. ntaja iz Vipave. Pripeljal je bil s seboj celo vojsko rokovnjačev s Pivke. Kdor je zavpil »Zivio Žitnik!«, je bil pobit s koloni ali vržen z glavo ob zid. Pivčani so tolkli, kot bi bili obsedeni, pa tudi vipavsko rokovnja-štvo ni zaostajalo; zlasti so se odlikovali po surovosti in besnosti generali: Carl Majar, Švageij iz Lož, ki je enega naših potolkel, da je omedlel ves v krvi, in pa učitelja Punčuh in Mrcina. Obadva priporočamo mladini, naj si jih — nikar ne vzame v zgled. In Dekleva je mislil, da je res vse zanj in da se bo ljudstvo v resnici zbalo kola in šlo iz strahu volit Deklevo. In pisal je »Narod«, oglašal sc jc »resnicoljubni« »Notranjec«: Vse je za nas! »Vsiljivi Nace Žitnik« dobi samo par glasov. Vsi liberalni shodi so bili »sijajne manifestacije« zavednih kmetov, ki bodo obračunali s črno komando; o Zitnikovih shodih ni vredno, da bi človek govoril. V Vipavi je bilo na Zitnikovem shodu samo 150 ljudi, med njimi sami utežna rji in pa petnajst fajmoštrov; na Slapu samo truma žensk in otrok in pa peščica nezavednežev, naših pa cela truma od zunaj in pri vratih; na Ustju skoro vsi za Deklevo, tudi Vrabče so naše, kaj pa šele Planina! Tam je itak samo 9, reci devet »klerikalcev«, Ložani bodo šli pa vsi za svojim županom Koreljnom, o tem ni nikakega dvoma itd. itd. »Domoljub« je seveda poročal nekoliko drugače, toda kdo naj veruje »Lažiljubu«, saj ne zna drugega nego lagati. Tako je bilo, in Dekleva, ubogi Dekleva je šel tem »resnicoljubom« na lunanice in jim vse to verjel in trdno upal na zmago ter plačeval lačne in žejne agitatorje in trosil denar. Mi pa smo rekli: »Počakajte, 14. maja bomo videli!« In prišel jc 14. maj in ljudstva je šlo na volišče z glasovnico v roki — in pokazalo se je, kdo ie lagal in farbal in kdo poročal resnico. Ko so zagorele zvezde na večer 14. maja, zaža-reli so nešteti kresovi po ccli vipavski dolini gorela je Moskva, naznanjajoč Napoleon-De-klevov poraz. Vipav. dolina sama je dala dr. Žitniku večine tisoč dvainosemdeset glasov! Dekleva je dobil v celi vipavski dolini le 659 glasov; samo v dveh občinah, v Podragi in na Ustju, jc dobil Dekleva po dvanajst glasov večine, povsod drugod pa so bile za dr. Žitnika krasne večine. Posebno se je odlikovala v letošnjem boju Planina, na katero so stavili liberalci največ upanja in v kateri je baje samo devet »klerikalcev«, pa so začeli šteti glasovnice in bilo jih je za dr. Žitnika 104, za Deklevo pa 73, iu to kljub temu, da je paša malnar Janez še na predvečer pred volitvijo a^itiral za Deklevo od hiše do hiše. Slava vr-
lim Planincem! Ljudstvo jc sodilo in obsodilo one, ki so prihajali k njemu s sladkim obrazom in polni najlepših obljub, obsodilo jih je iu se slovesno izreklo, da liberalnim obljubam ne veruje več. Končan je boj, dobljena je zmaga, iu Vipavska dolina leži pred nami lipa in pomlajena in prerojena in očiščena za vselej liberalnega madeža, vsa vredna, da z radostjo ozre nanjo cela kranjska dežela, goriški Kras naj si jo pa vzame za zgled, da tudi on pomede z liberalnimi smetmi. Hud je bil boj, a dobljena je zmaga, lepa zmaga, pa kako ne bi bila lepa zmaga, saj smo šli v bitko v maju, v lepem Marijinem mesecu! Živeli to-icj vrli Vipavci! Zdrava Marija — zaveznica naša!!
Pregled:
Col: Dr. Žitnik 1.37, Dekleva 28.
lirzelj: Dr. Žitnik 50, Dekleva 26.
Budanje: Dr. Žitnik 183, Dekleva 1.
(Joče: Dr. Žitnik 88, Dekleva 28.
Lože: Dr. Žitnik 61, Dekleva 47.
Podraga: Dr. Žitnik 47, Dekleva 59.
Vrabče: Dr. Žitnik 86, Dekleva 69.
Podkraj: Dr. Žitnik 97, Dekleva 52.
Planina: Dr. Žitnik 104, Dekleva 73.
Št. Vid: Dr. Žitnik 201, Dekleva 59.
Šturje: Dr. Žitnik 238, Dekleva 26.
Vipava: Dr. Žitnik 188, Dekleva 75.
Vrhpolje: Dr. Žitnik 138, Dekleva 25.
Ustje: Dr. Žitnik 37, Dekleva 49.
Slap: Dr. Žitnik 86, Dekleva 42.
Idrijske novice.
n Volivni shodi. V nedeljo po Vnebohodu se je vršil javen shod socialnih demokratov dopoldne na šolskem trgu pred starim teatrom, kjer jc kandidat Josip Kopač od šolar-ske maše prišlim ljudem razvijal socialistov-ski program ter zabavljal čez vero, cerkev in farje, da se jc kar kadilo in se na ta lep način dobro priporočal volivcem. Popoldne ob 4. uri pa je napravilo volivni shod tukajšnje kat. polit, društvo v gostilni gopoda Didiča. Zbralo se jc bilo 300 volivcev. V krasnem, čez poldrugo uro trajajočem govoru je g. dr. Lam-pe iz Ljubljane pojasnil razmerje obeh nasprotnih strank do Slovenske Ljudske Stranke na Kranjskem ter tudi razložil nekaj točk, v katere se liberalci in socialni demokratje vedno zaletavajo. Nato sta še čč. gg. dekan Arko in katehet Osvvald govorila in priporočila kandidaturo Jos. Gostinčarja, ki je bila z viharnim odobravanjem sprejeta. Shod se je lepo izvršil in marsikateremu volivcu oči odprl.
n Volitev v Idriji. Mimo se je vršila volitev v državni zbor, ker je bila agitacija, kakor jc bila v navadi ob volitvah v Idriji od nasprotnih strank, vsled ostrih postavnih odredb nemogoča. Slovenska Ljudska Stranka je dobila 335 glasov, torej 188 več, kakor pred šestimi leti. Liberalci so vjeli 337 glasov po večini od socialistov, ker je Gruden kot oseba splošno priljubljen. Socialni demokratje so oddali 527, tedaj 202 glasova manj, kot pred šestimi leti. Sploh so socialisti dobili pri sedanjih volitvah v občinah Idrija, Spodnja Idrija in Ziri skupaj toliko glasov, kolikor so jili imeli pred šestimi leti samo v Idriji. Hud poper za Kristana, ker mu pristaši postajajo nezvesti; za nas pa veselo znamenje, ker sicer počasi, pa vendar gotovo napredujemo. Volitve se ni udeležilo samo okoli petdeset volivcev.
n 93letni starček volil. Tako starega volivca menda ni bilo nikjer drugod v Avstriji, kakor v Idriji. Vpokojeni rudar Peter Mihevc, 931etni starček, šc vedno čilega razuma in popolnoma zdrav, se je veselil dobrote, katero je podaril presvetli cesar svojim narodom po
splošni volivni postavi. Želel jc, prvič v svojem življenju, svojo volivno pravico izvršiti. Rekel ie mož, naj se mu pošlje voz, da se bo peljal k volitvi, ker so mu noge preslabe. In tako se je starček prvič v svojem življenju peljal v kočiji in tudi prvič volil, Bog živi častitljivega moža!
n Lepa olika. Liberalna in socialistovska stranka skrbita jako slabo za omiko svojih privržencev. Cim starejši, tembolj so neumni in surovi! Tako surovo se ne obnašajo divji Culukafri v Afriki, kakor ta sodrga, ki je pokazala na tak način svojo imenitno oliko na večer volivnega dne pri g. Didiču, da se mora vsakemu človeku gnjusiti, če le še kaj nase drži! Pod varilstvom Kristana in tukajšnjega občinskega tajnika Julčcta Novaka, katerima gospodoma se v Idriji ne sme las skriviti, so rjoveli, kakor bi bili obsedeni, nazivali nas z raznimi psovkami, piskali na poziv komičnega koinija iz mokraškega konsuma in ko bi ne bili pod varstvom orožnikov, Bog ve, kaj bi sc bilo zgodilo?! Med razgrajači o bili mladi socialni demokrati, ženske, šolarji in tudi dokaj realčanov.
n Naša zahteva. Od sedaj naprej odločno zahtevamo od visoke c. kr. deželne vlade v Ljubljani, naj ona skrbi in gleda, da bomo varni pred takimi napadi in da bomo prosto, brez vsakih najmanjših ovir lahko prirejali svoje zabave, kakor jih liberalci in socialni demokrati brez vsake najmanjše ovire od naše strani lahko prirejajo. Tudi v Idriji naj bo vsakemu državljanu popolna prostost! Ce plačujemo direktne in indirektne davke, če oddajamo svoje sinove k vojakom, če smo lojalni pa-triotje, če spoštujemo postavo in in če treba, damo za presvetlega cesarja kri in življenje, tedaj tudi odločno enkrat za vselej zahtevamo, da so v Idriji za nas vse enake pravice!
n Prošnja. Gospoda ravnatelja mestne realke prosimo, naj poduči realce, naj ne napadajo pristašev Slovenske Ljudske Stranke po ulicah s psovkami: »metla, škalabona« itd. Prepove naj svojim dijakom, delati štafažo Julčetu Novaku ob njegovih surovih političnih izbruhih jjovodom kake naše zabave. Razgrajanje ni lepo, naj ga počenja, kdor hoče. Sploh fantje naj raje pridno študirajo, ka-kod da bi brali po javnih cestah »Slovenski Narod«. Iz tega lista se ne bodo naučili olike, pač pa sovraštva do vsega, kar je dobrega! Res, da jc pretežna večina fantov vsega spoštovanja vredna; poleg teli pa tudi dosti smeti! Kakor se bodo dijaki proti nam obnašali, tako bomo tudi mi vračali!
n Skrb za pijačo. Feldpatra Druškoviča in menda tudi druge skrbi, kdo je dal za pijačo na volivni dan zvečer na vrtu gospoda Didiča. Pristaši S. L. S. so se bili namreč skupaj sešli, da bi izvedeli izid volitev na Kranjskem. V pomirjenje povemo Druškoviču in drugim radovednežem, da jili ni treba skrbeti, da bi oni za nami plačevali ceho, ker smo jo že sami iz lastnih žepov poravnali.
n Dobrotnik slovenskega šolstva. Govori se, da je Julče Novakov svetoval, da bi moral vsak liberalec, ki bi obiskal gostilno gospoda Didiča, plačati eno krono kazni v prid družbe sv. Cirila in Metoda. To radi tega, ker je gospod Didič dal na razpolago svojo kočijo, da sta se mogla dva naša bolehna volivca peljati na volišče, ker sta sama za to dobroto prosila. Eden izmed njiju je stric gospe Didičeve. Ta Julčetov predlog, ki je sicer sam na sebi žc grd, če je resničen, ker se hoče obrtnika oškodovati, se lahko kaznuje po § 5. v odstavku 1 kazenskopravnih določil v varstvo volivne in zborovavne svobode. Sicer pa menda gostom splošno priljubljene gostilne g. Didiča ne bo prav nič žal, čepray nikdar ne
bodo imeli tega imenitnega veselja m časti, pbčudovati častitljivi obraz .lulčeta Novaka
poleg sebe!
n Grožnje. Nasprotniki grozno pristasem Slovenske Ljudske Stranke, da se bodo že maščevali nad njimi. In pričelo sc je res ze. Tako je kandidat Gruden nekemu žc mleko odpovedal. To ic velikodušnost! Ali menijo ti ljudje res, da sc bodo šc povrnili v Idrijo tisti blažili časi pred M), leti, ko so sc do krvi sekirah slovenski volivci, ker niso hoteli voliti iiemškutarskega kandidata, kakor so jim bili izvestni gospodje zapovedaii? Nc bo nič; nismo več .1 udje v egiptovski sužuosti! l.c Icpti vsak pri svojem ostanimo, pa bo dobro za obe strani! Kdorkoli bo Ic las zakrivil iz maščevanja glede volitev kakemu naših, ta se bo naznanil brez pardona pristojnim oblastem, potem naj bo Peter ali Pavel!
n Več olike in dostojnosti. Nekateri gg. pazniki narodno-naprediiega mišljenja menijo, da imajo v službenem redu predpis, da so dolžni našo častito duhovščino psovati javno iu v službi z »farji« itd. ter smešiti katoliško vero iu cerkev ter pristaše Slovenske ljudske Stranke z raznimi imeni. Za sedaj imen se ne povemo; če nc bo nič pomagalo, bomo začeli drugače. Gospodje, učite se dostojnosti!
u Nesreča. V petek pred binkoštiui proti večeru so padli polkni iz drugega nadstropja hiše gospe vdove Trčck na spodaj na cesti stoječega posestnika in c. kr. jamskega načelnika g. Kr. Šinkovca ter ga močno ranile na glavi. Ponesrečenca so peljali k zdravniku, ki mu is obvezal rano. Nevarnosti ni nobene.
n Aretacija. Kavno tisti večer so orožniki aretirali ženo iz Idrije v Ameriko pobeglega trgovca Fr. Mlakarja ter jo odvedli v graščinski zapor. Bila ic najbrže v zvezi z moževo uinazarijo. Tako daleč pride človek, ki je bil član tistega šolskega odseka, kateri ni pripustil, da bi sc učil krščanski nauk v tukajšnji obrtni nadaljevalni šoli. Pač, kjer ni vere, i udi pravičnosti ni.
Iz krške doline.
n Liberalna jeza. Kakor brez glave hodijo mladi »neodvisniki« iu pihajo jeze, da so tako sramotno pogoreli M. maja. V Bistrici so imeli pripravljene že rakete in kres, da bodo zmagoslavili; a tako presenečenje. Razni agi-tatorji, osobito Andrejev Lojze, ki ie le za časa volitev sit, kar maha okrog z rokami, tarnajoč, da so bili brezuspešni vsi koraki. Zares! Koliko shodov so priredili, koliko letakov, lepakov in drugih agitatoričnih tiskovin so porabili, a vse zatoni! Tudi obema maka-ronarjema Košouiatoveniu Tonetu in Fadgticu še sedaj baje ne gre v glavo, da je šel Dekleva rakom žvižgat z vso svojo žlahto po volivnem okraju. O vplivanju na delavce in o dostavljanju izkaznic sc bodemo pa že še drugič zmenili. Košoinatu bode pač treba še krepko pokazati, da bode prišel k zavesti. Volitev sama se .ie vršila prav mirno. Z veseljem je bilo gledati može, ki so stali pogumno na volišču, češ, danes vam liberalci pošteno izplačamo. Živeli vrli, neustrašeni volivci!
n »Notranjčeva« prismojenost sc kaže v zadnji številki prav posebno. Govori o »nasil-stvu«. Kdo pa je večji nasilnik, nego tak libe, ralec, ki .ic svojim uslužbencem pridržaval izkaznice skoro do zadnje ure pred volitvijo? Gospoda, če veste, da so se kje vaši nasprotniki posluževali nepostavnili sredstev pri volitvi, kar tožite, sai tako radi tožarite!
n Z druhaljo pita >Notranjec« poštene volivce S. L. S. Možje, zapomnimo si to dobro iu ob priliki jim to tudi povrnemo!
n Laž je, da bi bili glasovi, oddani za liberalca Pek levo, »izraz neodvisnih volivcev« kar trdi »Notranjec«. Grozen pritisk je bil povsod na volivce od strani liberalcev iu vse so spravili do zadnjega svojega dolžnika
na volišče.	.
u Na vseh shodih so vpili liberalni »neodvisniki«, da bode dr. Žitnik koristil le duhovščini, če bo izvoljen. Mi smo sc tej osla-riii smejali sevc. Sedaj jc pa »Notranjec« vendarle se zbrihtal, da piše po volitvi, »da naši duhovščini ta zmaga ne bo koristila«. No. mi smo že preje to vedeli, da duhovščina ne išče svoje koristi, ampak le to, da sc notranjsko kmečko ljudstvo otrese oderuhov iu da se bo dr. Žitnik potegoval tudi v tem smislu zanj.
n Svojega poslanca imenuje »Notranjec« dr. Žitnika. Piše namreč v 20. številki, stran 151., da .ie kar za počit, tako-lc: »Obljuba dolg dela. Kmečka stranka bo pazljivo zasledovala delovanje duhovniškega poslanca. Ona bo vzbujala med svojimi sodeželani zavest, da imamo volivci pravico zahtevati od svojega jx>-slanca, da izpolni obljube.« Liberalci, vi nimate prav nič zahtevati od dr. Žitnika. Mi bodemo odločno zahtevali od dr. Žitnika, ki smo ga volili, da pokaže vsakemu liberalcu vrata, ki sc k njemu oglasi v kaki zadevi. Dosti ste lagali čezenj na shodih, dosti v »NotranJcu«. Mi zahtevamo sedaj »knofe« za vas, groše pa zase! Nai vam le Dekleva pomaga! S tem pa še ne rečemo, da nc bi dr. Žitnik šel na roko onim revežem, ki so kot dolžniki bili prisiljeni liberalno voliti. Naše besede veljajo le liberalnim voditeljem, ie tisti gospodi, ki se je hotela narediti za »kmeta« za časa volitve, da bi ga dobila zopet nazaj pod izkoriščevalno komando iu odvisnost.
Iz raznih krajev Notranjske.
n Lakota v Postojni. Nikjer ni bilo tako škoda, da so liberalci pri državnozborskih volitvah propadli, kakor v Postojni, v tem najhujšem gnezdu notranskih liberalcev. Liberalni neodvisni in zavedni Iačenbergarji so se že tri dni pred volitvijo postili, da bi se ua dan volitve toliko hujše nainastili lepe krave, katero jim jo ic Dekleva za slučaj zmage obljubil. Seveda lačen želodec pa račun rad unese, tako se ic tudi njim zgodilo, da jim je namesto na ustih po lačnem trebuhu krulilo »Zivio Dekleva!«. Lačni pa niso ostali ta dan samo neodvisni reveži, ampak tudi taki, ki si lahko vsega privoščijo. Ludovik Ditrich ni mogel celi dan nič jesti in se .ic šele drugi dan ob desetih spomnil, da sc ne živi samo od božje besede, ampak tudi od kruha. Andrej Burger znam neotesanec, .ic zvečer krožnike pobijai doma, tako malo mu jc jed dišala. Pater-uostrova ni mogla celi dan nič jesti od skrbi ali bo Dekleva zmagal ali ne, da bi bila |xitem vsa Postojna v zastavah, da bi praznična elektrika gorela iu da bi bil obhod po trgu z godbo m bakljami, katere jc Petrič, načelnik gasilnega društva, nalašč za to slovesnost naročil. Ali ostali so žclodci prazni, krava pa cela. In tej kravi je odločeno še dolgo življenje in ce ne bo drugače poginila, bo zavoljo »eklevove zmage lahko še sodnemu dnevu
n Studeno pri Postojni. Za časa volitev smo še bolj spoznali »Slov. Narod« in niesro-ve pristaše liberalce ali kakor so se imenovali za časa volitev: »Kmečka stranka« Po perju sc pozna ptič, zato nekaj peres od tega ica. »Slov. Narod« jc dne 7. t. m. pisal da bo prišel poslanec Žitnik in da bo inaševal za volitve Debela laž! Ko se je ljudem priporočalo, da naj molijo za dober uspeh volitev ko je domači župnik maševal za volitve to ie »Slov. Narodu« blasfemija, bogokletje itd
Kdor jc molil ob času volitev za volitve, ali če .ic kak poslanec duhoven spovedoval med volitvami," jc Boga s tem preklinjal! Dne 14. t. ni. isti »Slov. Narod« piše, da jc poslanec Žitnik spovedoval in prigovarjal ženam, da naj njih možje njega volijo! Kako je mogel v spovcduici ženam prigovarjati, ko šc v spu vednici ni bil. To je glasilo liberalne inteligen ce! Ubogi ljudje, ki imajo tako dušno hrano, kako morajo biti pokvarjeni, da jim to ugaja! Šc bolj smo spoznali to novo stranko pri shodu. Kai tacega ni še videlo Studeno! Mi smo iun pustili mirno zborovati, oni so se pa ta ko tolovajsko obnašali; to ni stranka pametnih ljudi, ampak podivjanih kričačev! Mnogim so se pri tem shodu oči odprle, da so sjx>zuali te tiče in njih stranko, mnogi pa so bili tako za slepljeni, da so šc držali s to stranko tudi iui volitvah. Obžalujemo jih!
u Crui vrli. Med dnevnimi novicami / dne 9. maja poroča »Domoljub« iz Črnega vrha, da je bil llletui deček Karol Ozbič i/ Lomov aretiran. Gosptid dopisnik se je pre naglil vest ni resnična.
Primorske novice.
p Odlikovanje. Prečastiti gospod Josip Skočir, župnik-dekan v Devinti jc imenovan za komornika Njega Svetosti; preč. gosp. Aleksander Zamparo, kancelar kn. nadškof, ordinarijata, je imenovan pravim kn. nadškof, konzistorialnini svetnikom. Naše častitke!
Maščevanje? — Po Gorici govore, da se bode goriški magistrat z gospodom dr. Ma ranijem na čelu maščeval nad Slovenci, ker so sc udeležili državnozborske volitve. Prosimo naj se naznani vsak slučaj »Slov. katol. dela\ društvu« oziroma slovenskim listom v Gorici. Slovenci morajo biti na straži. Cc imajo Italijani v rokah orožje proti nam naj vedo da ga imamo tudi mi proti njim. Ako začne proti Italijanom bojkot, pripišejo naj to goriškemu magistratu in vladajoči kliki! Mi sc bo.ia z Italijani prav nič nc bojimo.
p Odlikovanje. Cesar ie gos|x)da dekana Ivana Filipiča in profesorja veronauka na žen skem učiteljišču v Gorici vč. gospoda Franca Kastelica imenoval častnima kanonikoma stol nega kapitelja.
p Silna poparjenost sc je polastila liberalcev, ko so izvedeli za izid volitev. Upali so, da padeta Gregorčič in Laharnar, Fon pa pride v ožjo volitev. A dr. Gregorčič jc sijajno zmagal z dvetretjinsko večino, zmagal je Fon nad tremi nasprotniki in Laharnar je prišel v ožjo volitev, kjer tudi najbrže zmaca. »Soča« radi tega zmerja, »Edinost «se pa čudi. Razumemo to začudenje. Svoje informacije ie zajemala iz »Soče« ter jih smatrala za resnične. Nas pa je imela za lažnjivce. Sedaj so se pa njene informacije izkazale za lažnjfvc, naše pa prave in zato se čudi. Bomo že preskrbeli tej tetki več takih prilik, da se bo še čudila nad liberalno lažnjivostjo in svojo neumnosti«.
Koroške novice.
k Koroški Slovenci so jako napredovali pri volitvah. Kljub najhujšemu nasprostvu od strani podivjanih Nemcev je gospod Grafen auer sijajno porazil nemškutarskega Zajfrica in soc. demokrata Kristana. — V velikovškein okraju je prišel župan Ellersdorfer v ožjo volitev. 'Tudi v celovški okolici je dobil msgr.
Podgorc izredno veliko glasov. V Rožni do-lini so podpirali Slovenci kršč. socialca i
k Smihel nad Pliberkom. Za dekana v Pliberku ic imenovan č. g. Franc Marinčič, dosedaj župnik v Smihelu nad Pliberkom
k Sv. Višarje. Na praznik Vnebohoda našega Zveličana sc ic tukaj otvorila znana bo-/in pot Matere božje. Toplo pomladansko solnce bode v kratkem pokazalo zimskemu snegu vrata; zastonj sc bo zima zoperstavljala gorkitti solnčnim žarkom. O mrazu ni govora; ua dan otvoritve božje poti jc kazal toplomer ix zgodaj zjutraj pet stopinj R. Zimski sneg ie vrgel dva nova dimnika raz strehe žup-uišča ter jo precej poškodoval.
k Nemška podivjanost. Na shodu v Železni Kaplji so nameravali nemški razdivjanci napraviti pretep in med pretepom vreči slovenskega kandidata Grafenauerja in dr. Brejca v neki dvajset metrov globok vodnjak. V m namen so malo pred shodom s silo odprli / žreblji pribit pokrov na vodnjaku. K sreči se je za ta naklep izvedlo in sc studcnec zopei zabil. Na potu proti kolodvoru sta sc morala Orafenauer in pa dr. Brejc z revolverjem braniti razdivjane nemške tolpe. Prišli so iima na pomoč orožniki, ki so z bajonetom iii/.gnali razdivjane ljudi. S takšnimi sredstvi delajo Nemci proti Slovencem!
k Lovska postava. Ni je bolj krivične po-siave, katera bi kmetu bolj škodovala, kakor ie naša lovska postava. Ali kar jc najbolj čudno, ia postava ima veljavo menda samo za kmeta, za tiste gospode pa, ki imajo dovolj denarja in časa. da sc potikajo za divjačino po kmečkih poljih in gozdih, za tiste pa baje i,i postava nima nikake veljave. Rden takih mugnatov ie tudi dobrolski okrožni zdravnik dr. (irassel. Dr. Grassel jc sani priznal, da se je v enem dnevu v njegovem lovu ustrelilo 5 koz, v resnici pa sc jih je osem. Orožništvo ie vedelo za to, a vzlic temu ni bilo nikake ovadbe in ničesar. To jc vendar čudno, kaka lepu dvojna pravica vlada na Koroškem.
k Potresni sunki. Iz Malnica nam pišejo: \ sredo 15. t. tli. ob II. uri ponoči smo čutili iu močne sunke potresa. Stresliaii so trajali 5 minut.
k Dva velika požara. Ogenj je vpepelil skoraj popolnoma dve vasi: Priblovas in Bistrico. Prebivalci, katerim je skoraj vse zgorelo, so v največji bedi. Koroški slovenski ro-doliubi so prvi dni nabrali čez fiOu kron denarja /a prvo pomoč!
Štajerske novice.
š Slov. kršč. socijalua zveza bode imela sedaj zopet redno svoje seje vsak četrtek ob S. popoldne v uredništvu »SI. Gospodarja«. K sejam sc kakor dosedaj ue bo vabilo, vendar se prosijo vsi odborniki, da se točno udelcžu-ie.ii) sej. Zdaj ko je vol. boj minol, treba bo zopei vse moči posvetiti plodonosnemu. izobraževalnemu delu. Volilna borba pa nam jc dokazala, kje je treba zastavit z delom.
š Velike povodnji so nastale vsled hipni' vročine, ki jc nastopila pred nekaj dnevi. Vse reke so močno narastle, ker se je začel tajati sneg v gorah, in so mnoge preplavile obrežne nižine.
š Lahkomišljenost. Zakonska Brečko v Sevnici sta pustila svojo triletno hčerko ponoči zunaj hiše in se nista brigala za njo. Se k drugi dan sta jo iskala in našla v bližnjem potoku — utopljeno. Zato se bosta zagovarjala pred sodniio. Kako morejo biti stariši tako
■ankomiSljeni!
S Divji petelini v okolici Laškega trga.
H'ed nekaj dnevi je ustrelil gospod Benedek
iz Laškega trga na bližnjem Maliču krasnega divjega petelina. V bližini je sedel še eden. I o je sedaj že tretji znan slučaj, d;i se je dobil v teli hribih divji petelin. Nekateri lovci so mnenja, da se seli divji petelin v hribe, ker je tu šc mnogo gozda. Poprej ie bilo tod dobiti le mnogo gozdnih jerebic.
š Obesil se je vojaški zdravnik dr. Sva-tou, ki ie bil v sodnijski preiskavi zaradi dra-gonca Berneggerja, katerega je dal pretepati, ko so nezavestnega k njemu pripeljali. Mislil je, da je dragonec pijan, imel pa ie krogljo v glavi.
š Strašna smrt. V petek dne 1(1. t. m. zjutraj ob osmi uri zjutraj se je peljal šestdeset-lctni posestnik .1. Kuhar iz Rogoznice skozi Gosposko ulico v Ptuju. V bližini gimnazije pade naenkrat od kapi zadet naprej pod konja, ki sta ga nekaj časa za seboj vlekla. Ko so pa konje ustavili, bil je nesrečnež ves raz-česan. Zlomljeno ic imel levo roko, prsi je imel na levi strani popolnoma strte in strašno poškodovano levo nogo. Predno je došel zdravnik, izdahnil ie nesrečnež svojo dušo, kateri naj bo Bog milostljiv sodnik.
š Požar je uničil v Novi vasi pri Slov. Bistrici poslopja posestnika Buserona in pose-stnice Pirš. Sumi se, da je kdo zažgal.
Iz raznih krajev.
iz Marxlolia ob Renu (Nemčija.)
lir. Janezu Kreku deželnemu in državnemu poslancu k sijajni izvolitvi v državni zbor:
Z lepim cvetjem mes'ca maja venec zntage naj obdaja, poslanca našega okraja!
Kličejo navdušeni v veseli družbi zbrani njemu vdani Komenčani.
Slovenske vesti iz Amerike. V .lolietu je jc okoli polnoči udarila strela v hišo Pasderca iu preobrnila nekaj pohištva. — Istotam sta sc poročila Franc Rcpovš iz Pritnosteka na Kranjskem in Marija Jakša. — V Cikagi sta bila poročena Josip Wolf in Ana Belič, oba iz Črnomlja. V rudniku Sibley je padla Janezu Puclju iz Ribnice plošča rude na nogo s tako silo, da m ti jo .ic zlomila nad stopalom. — V South Chicagu jc padel Nikolaj Corak raz plavž HIl čevljev globoko in obležal na mestu mrtev. Zapušča ženo ssinčkom. — Tam jc v bolnišnici umrl tudi 19 let stari Ivan Gruden.
Jožef Papež, star 45 let, jc umrl v clcve-landski bolnišnici za jetiko. V Žužemberku zapušča ženo. Nadalje so umrli tam: Frane Majcen iz Mokronoga, Marija Pucelj od Sv. Gregorja in Marija Malik iz Loškega Potoka.
V Ne\v Jorku ie Marija Mikolič vrgla svoje novorojene dete v nabiralnik za smeti. Neki delavec je otroka opazil, ga zavil v svojo suknjo in nesel na policijsko stražnico. Kmalu nato ic prišlo telfonično poročilo na rešilno postajo naj pošljejo voz da prepeljejo neko bolno žensko v bolnišnico. Ker so ravno otroka peljali v bolnišnico, je zdravnik ukazal, naj vzamejo v voz še dotično žensko; ko jo je zagledal, jc takoj spoznal, da je mati otrokova. Tudi ta je takoj spoznala svoje dete, materinska ljubezen je vzplamtela v njenem srcu in začela ga jc stratno pritiskati na svoje prsi. Mikolič ie šele pred kratkim prišla v Ameriko in ima v Evropi moža.
Drobtine.
š Mariborski občinski svet In Wastian.
Občinski svet sc je propadlemu VVastianu javno zahvalil na njegovem delovanju iu ga prosil naj kot deželni poslanec še dalje deluje. Mariborski občinski svet je nato imenoval NVastiana za častnega člana.
Umri je v K rakov u dr. Henrik J.ordan, vseučiliški profesor. Bil je mnogo let občinski svetnik iu po njeni je imenovan v Krakovu >Jordanov drevored«.
Sneg na Gorenjskem. V Ratečah na Gorenjskem je padlo binkoštno nedeljo 15 cm snega. Tukaj traja zima sedem mesecev, v bodoče misli vladati kar celo leto. — Birmo bomo imeli okoli 15. septembra. Upajmo, da se bomo vozili takrat v ruski trojki.
—	Upokojen je v Trstu znani ix>licijski pristav Jurij Tič z naslovom ravnatelja. Tič je bil pravi strah vseh zločincev in potepuhov.
—	Velikanski gozdni požari v Bukovini. Cruovice, 19. maja. Včeraj je začel divjati okoli vasi Ivaleni pri Kaptikimpului, v Bro-dini iu Seletiiiu velikanski gozdni požar. Pionirski oddelek pešpolka št. 41 se ie včeraj zvečer odpeljal v Ivaleni, da pomaga lokali-zirati ogenj.
š Poročil se je trgovec v Brežicah gosp. Fr. Lipej z gospodarno Ljubico Lipold i/. Žalca.
š Občni zbor »Siidmarke« bo letos dne s. septembra v Mariboru.
Ogrsko-hrvaSko parobroduo društvo
jc v Reki naročilo štiri nove brzoparnike na turbine, namenjene za paroplovbo ob dalmatinski obali. Vsaka ladja bode stala dva inili-j< na kron in bode hitrejša, nego dosedanje. Nehote to dejstvo vzbuja suni, kot bi hotelo parobroduo društvo preteči našo vlado, ki namerava v kratkem zgraditi v Medulinit veliko trgovsko luko ter io zvezati po železnicah z Dunajem tako, da bi se lahko prišlo z Dunaja v Zader v 17 urah, s čimer bi seveda več ali manj obrnila ves promet iz Reke v Trst.
Napad v Kočevju. Radi napada na kr-krščansko - socialnega poslanca Stocklerja je bil neki Scluieider obsojen na 4 dni zapora.
—	Izvanredno operacij« je izvršil v Sarajevu na nekemu vojaku, ki so sc mu vnela čreva, polkovni zdravnik dr. Richter. Vojak jc bil žc na tem, da v najkrajšem času izdihne. Dr. Richter se jc poslužil poslednjega sredstva; v navzočnosti desetili zdravnikov je ponoči odrezal bolniku 140 cm. vnetih črev. Vojak živi šc danes iu se mu stanje počasi a vedno izboljšuje. Zdravniki upajo, da popolnoma okreva.
Samoumor. Ponedeljek popoldne se je v svojem stanovanju na Starem trgu štev. 32 ustrelil 201etni krojaški pomočnik Ciril Šu-šter, rodom iz Ljubljane. Zadel se je v srce in je bil takoj mrtev. Vzrok samotimoru je neznan. Truplo so prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu.
—	Kot orehi debela toča je klestila 17. t. mes. po občini Polšnik.
—	Stara nevesta. Poročila se je na stara leta 105-letna vdova Miklič, gostilničarka iz Dolge vasi pri Kočevju. Moža je pokopala 8. februarja letos, dne 8. aprila se je zopet poročila. Sedaj ima petega moža !
- Češki rodoljub v Gorici. V četrtek je došel v Gorico g. dr. Jožef Scheiner, odvetnik v Pragi, starosta praškega Sokola, načelnik Sokolske zveze. Dr. Scheiner je odpotoval v petek domov.
—	Štrajk uslužbencev cestne železnice v Zagrebu. Uslužbenci cestne železnice v Zagrebu so stopili v stavko, ker jih ravnatelj-
sivo noče plačati primerno njihovemu delu. Dan na dan so v službi po 15 do 17 ur; ker jjni pa ravnateljstvo ni hotelo' primakniti 20 vin. na dan, so ustavili delo.
—	Nov Strasnof v Budimpešti. Budmipe-štanska policija marljivo zasleduje odpuščenega železniškega uradnika Aladarja Molnar-ja, 'ki je na premeten način ogoljufal mnogo budimpeštanskih trgovcev. V obleki železniškega uradnika je prišel k mnogim trgovcem, se predstavil kot zastopnik železničarskega konsuninega društva in ponujal premog po 10 od sto, pripomnivši, da je društvo v denarnih zadregah in da zato tako nizko ponuja svojo zalogo. Vsakemu je predložil izpolnjen in saldi ran naročilni list, na katerem je bil podpisan predsednik in pritisnjena društvena štampilja. Mnogo trgovcev mu je šlo na led in mu izplačalo vsoto za naročeno blago, ko so pa poslali ponj, se je izkazalo, da so bili naročilni listi falzificirani.
—	Vlak je povozil pred železniškim mostom med Podgoro in Gorico Antona Rusjana iz Moše; star je 45 let. Rusjan je delal v tovarni v Podgori. Kosi trupla so ležali do goriške postaje.
Naj počiva v miru! Nadsvetnik dež. sodišča, g. dr. Andrej Ferjančič v Ljubljani je šel v pokoj in mu je podeljen tem povo-dom-naslov in značaj dvornega svetnika.
Vstajenje Istre in Koroške. „Naša Sloga" je izšla v Pulju v slavnostni izdaji s trobojnico in pod naslovom „istrija je vstala!" Propast tiranov! Narod je premagal svoje tla-čitelje!" piše: „Solze radosti se bleste v očeh ljudstva, ker je zmagalo svoje trinoge. Pravica Božja, ta prijateljica dobrih in poštenih, je dvignila slabega in tlačenega in potrla nasil-nika. Z globokim zaupanjem v to pravico Božjo bo hrvaški in slovenski narod v Istri hodil Se dalje po poti pravi in resnični, da se bori za narodne pravice in za osvoboditev slabih in zatiranih." Odkrito se radujeino te zmage naših isirskih bratov. Znamenita j s pa tudi zmaga slovenska na Koroškem. Naši bratje na severu in na jugu v najbolj težavnem položaju so se vrlo dotro držali in dosegli uspehe, na kakršne niti mislili nismo. Castitamo jim iz srca in se tolažimo s temi uspehi, kajti narod, ki se tako junaško drži v volivni borbi, mora prospevati,"
Vrl lovec v našem uredništvu. Torek zjutraj se je oglasil v našem uredništvu g. župnik Dobnikar in prinesel seboj uredništvu v dar krasnega divjega peteltflS, ki ga je ustrelil danes v dežju ob 4. uri zjutraj. Petelin ni nič pel, ko ga ie z izredno lovsko srečo zalotil. Zupan ljubljanski hodi sicer vedno na lov, pa še nikoli prišel v položaj, da bi mogel uredništvu »Slov. Naroda« narediti tako veselje!
—	Zreblji iz Krope pa brzojavni drogi.
Doslej so na brzojavnih in telefonskih drogih s črno ali rdečo barvo naznačili letnico, kdaj je bil dotični drog postavljen. V Kropi pa je nekdo prišel na srečno misel, da bi se na omenjenih drogih zaznamovale letnice namesto z barvo z večjimi žeblji, ki bi se zabijali v droge. Na glavi bi imeli dotični žeblji vtisnjeno dotično letnico. Ta stvar se je sporočila poštnemu ravnateljstvu na Dunaju, katero je predlog odobrilo in v Kropi naročilo že več stotisoč žrebljev z vtisnjenimi letnicami za brzojavne iu telefonske drogove.
—	Obrtno-nadaljevalna šola v Kropi. V
Kropi snujejo obrtno-nadaljevalno šolo, katera bo ondotnlm obrtniškim vajencem gotovo tfouesla obilo koristi.
Kaznovanje radi zanemarjenja vollvne dolžnosti. Kakor znano, je vlada prepustila deželam da sklepajo o tem. ali se uvede vo-Hvna dolžnost ali ne. Sklenil jo je u.žje-avstrijski deželni zbor in še par drusrih. Izkazalo se e da na Dunaju 32906 volivcev n. oddalo g ašovnic. torej 8:98% od 366.429 vo-vi, upravičencev, Kdor ne more opravičit, svoje odsotnosti, zapade globi. Vendar pa se bode pri denarnih kaznih postopalo jako nilo in bodo globe znašale k večjemu 1 do 10 k,, primerno gmotnim razmeram vo ivcev. Seveda kazen ne velja za one, ki navzlic dobri volji niso mogli priti na volišče in izvršiti volivno dolžnost, bodisi, da niso dobili legtiniaeu ali da jih opravičujejo drugi v zakonu navedeni razlogi: čc je volivec bolan, če ic uradno zadržan, če je na potovanju izven Nižjega Avstrijskega ali če ga morda zadržuje bolezen v rodbini ali pa če so prometna sredstva pokvarjena. Ce se vpoštevajo vsi ti slučaji, bo na Dunaju Kaznovanih približno sb.uOO volivcev, na deželi pa okoli 15.000. Volivci, ki morejo postavno opravičiti svojo odsotnost, morajo to storiti v 8 dneh po volitvi pri pristojju oblasti bodisi pismeno, bodisi ustmeno. Ce kdo misli, da je bil kaznovan po krivici, se lahko pritoži na namestništvo. — To velja tudi za ožjo volitev.
Šala v volivni borbi. Več ali manj je že potihnil vihar volivnih bojev — izvojevati bo treba le še več bitk v ožjih volitvah — ki je razburjal duhove m vtisnil času pečat resnosti. Vendar pa je v teh ljutih bojih mnogo momentov, ki nehote privabijo smeh na ustnice. Na južnem Češkem je kandidiral vpo-kojen uradniški sluga. Da vname volivce za svojo osebo, je obljubil, da jim odstopi del dnevnin in da bo stavil predlog, naj sc seie držav, zbora vrše vsak dan in sicer od 11. ure dojx)ldne do 6. ure zvečer. Kdor bi manjkal, naj bi plačal 20 kron kazni. — Vpokojen stotnik, ki je nastopal kot agrarec - divjak, na shodih pripoveduje, da je bil dvakrat operiran na slepem črevesu in da je nekoč kot instrukcijski častnik tako izvrstno predaval o neinško-francoski vojski, da so celo navzočemu polkovniku zableščale v očeh solze. Tudi volivcem bi se utegnilo kaj tacega primeriti, ako bi se stotniku posrečilo priti do mandata. — V nekem severnočeškem mestnem volivnem okr. se je potegoval za poslansko mesto »naravni« zdravnik, jsozivajoč vse pristaše naravne zdravilne metode, naj ga podpirajo v težkem volivnem boju. Zdravnik je pač uvidel, da je parlament bolan in ker druga zdravila niso pomagala, hoče poizkusiti še čudodelno moč vode. Toda »vode« je bilo že sedaj v parlamentu več kot dovolj in tudi Korber je uporabljal vodo — regulacije rek in zgradbe prekopov — a slednjič je le njega odnesla. — V Češkem lesu so postavili kandidatom kmeta. To ni nič posebnega, ker kot kaže izkušnja, matura ni vedno pravo merilo za obširnost duševnega obzorja. Toda priporočilo zanj je malo čudno, kajti kot njegova posebna odlična »zmožnost« obstoji v tem, da ima — 12 otrok. Kajpada, v tem oziru jih ni veliko, ki bi mogli ž njim tekmovati. — Poleg »divjakov« so nastopali »tajni« kandidatje. K njim spada tudi bivši državni poslanec, ki zanj vztrajno delajo v njegovem prejšnjem VVittingauskem okraju, dr. Riba Oc se pomisli, da je v VVittingau največ in sicer obsežnih ribnikov, potem je intenzivna agitacija lahko umevna, saj se je Riba v wittingauskem okraju počutil kot riba v vodi — i udi imena kandidatov so dala često povod raznim šalam in dovtipom. Praški okraj n. pr. je najbolj panslavistični volivni okrai kajti tam kandidirajo Ceh (F. A. Cech), Srb (dr. Srb) in Črnogorec (dr. Cernohorsky). —
V kamniškem volivnem okraju je prišel volivec in prinesel seboj na buciki nabodenega sršena (Sršen), - Tudi večnega kandidata iz kranjskega okraja so pustili doma, češ, da v boj v državni zbor sodijo samo izkušeni, stari vojaki, ne pa novaki (Novak) — rekruti. _ 23. maj pa bode pripomogel, da se izpolnijo besede slovenskega pesnika: »Pojdi v rovie hribar«.
Orožnika ustrelila očeta in sina. Ko sta
šla v Hrvaškem Brodu dva orožnika na patruljo, so začeli nenadno iz zasede nanja streljati. Hotela sta aretirati nekega Brasnica, toda ta je bežal s sinom v svojo hišo, katero sta od znotraj zabarikadirala. Ker sta vedno naprej streljala na orožnika, sta tudi ta dva začela streljati in usmrtila očeta iu sina. Oh. lastvo je odredilo strogo preiskavo.
Salon za mačke. 100 članov »Clevelaiid! Cat Club«-a je ustanovilo prvi salon za mačke, v katerem se bodo pečali le z gojenjem mačjih tačic. Salonu načeiuje živinozdravnik, ki snaži kremplje, .iih opili in zgladi. Za drugo telo skrbe njegovi trije asistenti. Listi vztrajno molče o tem, če niso morebiti ameriške lady vpeljale zopet modo, da si zlate noli-tove, kar je bilo še pred kratkim pri ženskem
Cerkev sv. Marka se podira. Severno-vzhodni del cerkve sv. Marka v Benetkah so podprli, ker se boje, da se podere. Popraviti morajo ves ta del na novo.
Agrarna stavka na Zgornjem Laškem. Vedno bolj se širi stavka kmečkih delavcev v Zgornji Italiji. V provinci Parma sami štraika približno 10.000 delavcev.
Privezan zrakoplov všel je v Manheimu, ker se je odtrgala vrv. Balon je hitro odnesel 4 osebe in se dvignil 4000 m visoko v oblake, Več izkušenih zrakoplovcev ga je zasledovalo.
Učenjaki o Etni. Profesor Ferreh iz Amerike, ki proučuje ognjenike, zlasti Etno, trdi, da so sedanji izbruhi Etne le začetek velikanske erupcije, ki bode sledila.
Muzej za jetiko. Društvo za odvračanje jetike v Hallu na Neinšk. bode ustanovilo muzej za jetiko. S pomočjo statistike in raznih preparatov v muzeju se bode po možnosti razjasnilo bistvo tc bolezni, da se tudi neizobraženi seznanijo z vzroki in posledicami te morilke zlasti revnih slojev.
Poslanec samomorilec. V Maros Vasar-hclyju se je ustrelil 71 letni ogrski državni poslanec Albert Filep.
—	Občinski revež morilec. V llzu je ustrelil občinski revež Franc Pass vžitkaria Jožefa Steinbocka, ranil dninarja Alojzija Damjjfa, večkrat ustrelil na Karolino Stein-bock ne da bi jo zadel in se na to ustrelil.
Uporne branjevke. Branjevke v Beziersu na Francoskem so demonstrirale pred županstvom, ker se ni razobesila razstava ob iz-prevodu vinogradniških delavcev. Ker sta l lK)licista ustrelila, je razburjena množica udrla v župansko poslopje, zmetala pohištvo na cesto in ga zažgala. Pri spopadu je bilo ranjenih deset oseb. Bezierski občinski svet je odstopil.
Štiri samomorilke. V državi Java, severna Amerika, so se zastrupile skupno štiri deklice. Še kot šolarice so sklenile, da si vzamejo življenje skupno. Ena deklica ie že umrla, tri pa umirajo.
Strela ubila je v Pottensteinu pet oseb, ki so zbežale pod neko drevo, enega otroka na , ožgala.
—	Sneg v majniku. Iz Bohinjske Srednje vasi se nam piše: Dne 19. t. m. zjutraj ie začelo snežiti. Snega je padlo 5 cm. Drevje je v cvetju, zato je nevarnost za sadje.
Iz ljubezni do svoje prijateljice. Pred mc-scei so listi prinesli senzačno vest, da je dia-konisa Lorenz streljala na moža svoje prijateljice. Izprva so mislili, da gre za kak pikanten ljtibavni škandalček. Toda razprava pred porotnim sodiščem ie Lorenz postavila v svetlejšo luč. Pred leti se je spoznala z mlado /eno Doro Wieser, s katero je sklenila iskreno prijateljstvo. VVieser je često tožila Lorenz, koliko mora pretrpeti od svojega moža, da jo zanemarja in da si je ž njo dovolil take čine, ki bi se moglo o njih razpravljati samo v tajnej obravnavi. Lorenz jc šla k možu svoje prjateliice. da ga, če mogoče, pripravi do tega, nai bi lepše ravnal ž njo. Toda brez uspeha! Wieser jc svojo soprogo napram diakonisi kolikor mogoče črnil in obrekoval, v Lorenz pa jc dozorel sklep, odločila sc je žrtvovati sc za svojo lubljeno priiateliico. Pred svojim činom jej ie šc pisala pismo, da hoče poslednjič poskusiti, da jo reši tiranstva ircncga moža in da jej zapušča vse svoje premično in nepremično premoženje. Pred sodiščem je odgovarjala popolnoma mirno. Izjavila ie. da je izvršila svoj čin uveriena, da stori dobro delo usmiljenia. ako ustreli moža svoje nriiateliice. Zdravniki so dognali, da se Lorenz smatra za mučenico in da ni mogla ustavljati sc silnemu nagonu, žrtvovati se za druge ter da je storila zločin v nenormalnem stanju. Porotniki so krivdo soglasno zanikali.
.1. R. Huvsmans umrl. 13. t. m.jc umrl v Parizu znani francoski nisateli .loris Charles Huysmans v starosti 59 let. V začetku svo-iega književnega delovania ic bil naturalist ter sc ic najbolj nagibal k Maupassantu, dc-tiiil mu ie bil vzor. Zato Flaubert ni bil ž njim zadovolien. na tudi Huvsmansu samemu ta strnia in utešila njegovega umetniškega stre-mlicnia. V nicm se ie izvršil nenaden preobrat zapustil ie brutalni, sirovi naturalizem in po nuioorili duševnih hoiih končno le dospel do vzvišenega ideala, krščanstva.
Iz liuheznl do arheologije v smrt. Konjeniški major Baldoni v Ankoni ic bil strasten arheolog in neprestano kopal na gradu Ostrn za starinami, nri tem na porabil vse svoje preni"žcnic. Strah ored pretečim uboštvom ga ie tiral v smrt. V Ankoni ie skočil z neke pečine in obležal takoj mrtev.
Nli
holeti'
linio	K- ^ Uet-
pospeSoieio * J*.	*
Le odvajalne H bar	(rallUo
^ °obwa Htvaisko'
gubici, t«
Prihodnja številka »DOMOLJUBA" Izide (lne 30. maja 1907.
Loterijske	srečke.
Oanaj, 20. aprila 34	40 62
Oradec, 20. aprila 69	74 2
Trat, t3 aprila 34	49 31
Line, 13 aprila 30	66 78
33 3 8 23
45 58
37 79
Milostiva gospa,
ali veste, zakaj morate pri nakupovanju aladne kave Izrečno poudarjati Ime »Kathrelner« ?
Ker se Vam sicer utegne primeriti, da dobite manj vreden po-snemekbrez vseh vrlin, s katerimi se odlikuje Hathrelnerjeva kava.
Zakaj le
Kathreinerjeva Kne/ppova
slad na kava
Ima aprlčo posebnega načina svojega proizvajanja vonj In okus zrnate kav«.
Zapomnite si torej natanko,milostiva gospa, d« dobivate pristno Kathreinerjevo kavo zgo^ v zaprtih isvirnih zavojih z napisom: » Kathreinerjeva Kneippova alad-na kava< in 8 sliko župnika . Kneippa kot varstveno »paniko.
Sprejme ae we6
drvarjev
proti dobri plači za celo leto. Naslov: Oekrbni-fttvo graščine Boštanj. Pošta: Redna, Kranjsko, železnlčna postaja Sevnioa na Štajerskem.	924 5~5
DOBRO SREČO!
Namesto . . 3 gld. 50 samo ... I gld. 95
stane lepa „Gloria" srebrna s plombo 30 urna anker- remontolrna žepna ura,
prima kolesje z lepim gravir. okrovjem ssek. kazalcem in lepo poziač. aliposrebr. verižico z obeskom, natančno idoča za samo I gld. 95 kr.	H39 1
Dalje ponujam poilaf.no, 30 urno, (veleprlma švicarsko kolesje) remonlolrno uro z lepo pozlačeno verižico za samo 8 *lit. Za vsako uro dveletno pismeno jamstvo. Po povzetju pošilja
Izvoz ur KOHAN Kruhov it. 42.
Z« noiiKUjaJof« (lenar nazaj. Mnogi so naročili po itrakrat.
Protestantske učiteljice pri sv. očetu. Dne
7. t. m. je sprejel sveti oče v avdijenci približno 50 protestantskih učiteljic z Angleškega. Sveti oče je nagovoril dame nenavadno ljubeznivo in toplo in jih prosil, naj se pri poučevanju mladine ozirajo kolikor mogoče na verski moment. Sveti oče .ie naredil na učiteljice nepopisljiv vtisk.
Vljndno is priporoča ............................
trgovina s klobuki in čevlji
Ivan Podlesnik mi.
UctiUana. Stari trg iteo.10.
Velika aaloga. — Solidno blago. — Zmerne eene. . • .
2178 52-34 __
FILIP FAJDIGA
zaloga pohifttva LJUBLJANA,
Sv. Petra cesta St. 10
priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega
pohištva
■o e
a •
kai
3
ma
N«
Največja, najboljša tovarniška zaloga ur, zlatnine, srebr-nine. china srebra in dragocenih kjmenov.	53o 21 — 5
Prodaja le I. vrste blaga.
Nižje vrste blago se ne razpe-čava. Zadovoljujem se z malim dobičkom
Cenike pošiljam zastonj in poštnine prosto.
Kupujem tudi staro zlato in srebro po najvišji dnevni ceni
Fr. Čuden
urar, Prešernove ulice t IJubljanl
nasproti frančiškanskega mostu.
Eksportna trgov, na vse dele sveta.
Samo 6 dni
Havrc New-York
Odpotuje se Iz Ljubljane vsak torek. Vozne liete in pojasnila daje samo
Ed. Šmarda
obl. konc. potovalna pisarna Ljubljana, Dunajeka ceeta it. 18, nasproti znane gostilne pri „F((|Ovou". 2984 18 -11

!!Največji vspeh nove dobe!!
je alovlti

Vpisana varstvena znamka Daje snežno belo in popolno brez duha
perilo in izredno varuje platenino. Brez mila sode ali drugih pridntkov se rabi prav po navodilu. Pristen samo v Izvirnih zavojih z gorenjo varstveno znamko.	2197 16— 5 290 gramov-zavoj po 16 vin. 500 „ „ „ 30 „ I kg n 56 „ Noben zavoj brez gorenje varstvene znamke ni moj Izdelek In preti z njo nevarnost, da se pokvari perilo.
Dobiva se v vseh drogerijah, trgovinah s kolonijal-nim blagom, lekarnah in trgovinah z milom.
Na debelo pri L. HI nlo s u na Dunaju, I. Molkerbastei 3.
Zahtevajte
brezplačno dopošiljatev mojega ilustr. cenika z nad 1000 slikami. Jam.-tvo več let. Vsako nepopolno blago
sc vzame nazaj za popolni znesek. Slika ', nav. velikosti.	1057 3 -3
Št. 365 "Vi srebrna dam-
ska remont gl 3*50
Št 322
srebrna moška remont. 3*50
Št. 337
»rebrna s sidro _ _ 15 kamnov gl S'— dvojni plaši gl. 6-50
Št. 341 srebrna s sidro •^m dvojni plašč _ 15 kamnov, posebno močna gl. 7—9-50
Anton Kiffmann
največja tovarniška zaloga ur. zlatnine in srebrnine. Irvoz v vse dežele.
Maribor L 8. — štajersko.
,Ku nnrd Line* Trit-N«W-York |o uajprlprarnoje.«. lajoeuejf. ta najbolj*. pot Iz Ljubljane v neverno Ameriko, kor teti ni delgi-. ,-ajuo mu ."-no voinje po raznib železnicah, nobonOKa preBodoranjn u. irono^efanja in sploh nobenih postranskih BtroSkor mej potjo. Pa! aikl bo prostorni, varni, zraflni in Bna,'ni; vozijo vsako 14 dni. HnuiK lil postrežba najboljša- 1'ojaBnila daje in karte prodira glavni nopnlk	»*" SS
Andrej Odlasck, Ljubljana, Slomškove ulice 25, poleg cerkve Srca Jezusovega.
Krepkega dečka ^t^S"*'
■--■-- Sink, sve-1078 2
čar
vajenca z vso
in lectar, Kranj.
oskrbo Janko
Sprejmem takoj več krepkih
K&r uajencev za kovaiki obrt
14—15 let starih, poštenih starišev. Ivan Demšar, kovaški mojster, Ljubljana.	667 7
Vsem, ki se čutijo utrujene in bedne,
ali so nervozni in brez eneržije, da „Sanatogen' nov življenski pogum in novo moč. Sijajno potrdilo nad 5000 profesorjev in zdravnikov. Dobiva se v lekarnah in drožerijah. Brošure razpošilja franko in zastonj Bauer .t C° , Berlin S. W. 48 in glavno zastopstvo C. Brady, Dunaj I.
695 4 -i

Posestvo: 1103 2
nova z opeko krita hiša in gospod, poslopje, v dobrem stanu, bolj na samem,', ure od Krke, 15 oral njiv, travnikov in gozda,vse blizu doma roda Jos. Bradofc, Lese 8. p. Krka, Dolenj.
K
I žepno liraz verižico 3 K
1 eleg. žepna ura z Oloriasrebr. zist. Roskopf s pozlač. verižico, na sidro samo 3 K. 3 kosi samo 8 K Pošilja se po povzetju ali denar naprej.
1146 1
Centralna razpoliljalnica ur S. Urbach, Krakov 95.
Oenlk zastonj ln franko
ivm
m\

Goddam!
Konečno vendar naglo in zanesljivo učinkujoče sredstvo proti kurjim očesom
Cooli & JohnsoiiM
amerik. patent
rinčica za kurja očesa
1 kom. 20 vin., 6 kom. 1 K. po pošti 20 v. porto.
Dobiva se v vseh lekarnah monarhije in v me dicinalnih drogerijah itd. 1085 10-2
I mizarskega pomočnika sprejme takoj Jožef Vengar, mizar na Koro&ki
Beli št. 97, p. Javornik 1060
J
Ceno češko perje!
'j
l kg novega, alvega, skubl|enega gosjega perja K 2'-, boljšega k 2 40; 1 kg belega, jako mehkega, skub-Ijenega K »'60, K 5 -i kg prav finega, snežno - belega, skub-Ijenega K 6 40, K 8 —.
Pri naročilu 5 kg Iranko.
iz ne-
Izgotovljene postelje, ^V^C^i
menkaslega nanklnga. 1 pernica 170 cm dolga, 116 cm široka, z lepim puhastim račjim perjem K I" —, s finim polpuhom K 12 —, K H1—, z na|flnejšlm sivim puhom K 16 ; 1 vzglavnik 80 cm dolg, 58 cm širok K 2 80, K 4-- . Pošilja po povzetju od K I0-— dalje franko.
Zamena dovoljena.	1141 20 — 1
S. B E HIS C H. Defenice 71, če!ko.
lm	^nl*'	— ^ 11 'Ln' 't>iu'nj 'g
Brazay
Francovo-žganje
je nad 40 let preizkušeno domače sredstvo, po sebno proti migreni in-fluenci, trganju, revni« tizmu, krepi oči, služi za izpiranje grla. Neprimer no izboren za masažo, najboljše preizkušen za ohranitev las. - '/i stekl. K 2 —. 1/2 stekl. K 120. Dobi se povsod, kjer ne
naj se obrne na Brazay, Dunaj, 111/2 LcHvengasse 2 a. 971 IV
»DEERING";
<» it a:
Vsem naprej
Deering-največja specialna tovarna na svetu za žet-
vene stroje.
Jednakostavna konstrukcija. Priročno oskrbovanje.
Prednosti:
Zelo lahko snov.
vlačenje. Najboljša 1100 6 2
Novo!
Novo!
»Ideal" je kralj vseh lahkotekočih ko-silnih strojev za travo in zelenjad.
Samozastopnik :
FR. STUPICA, Ljubljana.
KolarsKega pomočnika In vajenca
sprejme takoj Anton Šetina, kolar, Gornja Šiška G5.	1U5 ,
Postavno zavarovano
Veako ponarejan|e kaznivo Edino pristen Jc 85 18
T h i e p r y-je v balzam
z M1'!10 znaml<° .redovnica". Cena 12 ma hnlh ali 6 dvojnatlh steklenic ali 1 velika špccijalna steklenica s patent, zamaikom K 6'— franko.
Thierrylevo centlfolljsko mazilo
proti vsem Se tako starim ranam, vnel|em, ra-nltvam, abscesom in oteklinam vseh vrat. Cena: s lončka K 3'60 se poSlje le proll povzetju ali . .. denar naprej — Obe domači sredstvi sla po-[ICH OIENI vsod znani "lovita kot najboljil. Naročila se *-«■ i»	naslavljajo na:
IkllelnechfcrBalsam Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri ,„,„1...,,™!immK	Rogaški Slatini.
4 Thlirr*ll^«i«fcBroiura s tisoči originalnih pisem graHs In HUUMm franko. V zalogi v akoro vseh večjih lekarnah
Jchichtouo milo
Pristno le z imenom „SCHICHT".
j Prihrani denar, čas 1 in delo.		Prihrani trud In delo koristi tedaj tudi zdravju
	ne ikoduje perilu	
	—- --	
727
Še za dneva sem končala In brez truda vse oprala. Čisto sveže je perilo, Ko prinesem je domov. Zato le Schicht-ovo rabite milo, Enak vspeli Vam je gotov!
Proda se posestvo u Češnjkoh
iz proste roke, z gospodarskim poslopjem, njivami m travniki, 1 uro od Ljubljane in i/4 ure oddaljeno od papirnice. Plačuje sc lahko 10 let. Redi se 6-7 glav živine. - Več pove lastnik Jožef Bitenc, Sostro 5, p. Spod. Hrušica.	1138 1

Gostilniška koncesija
za mesto Ljubljano se takoj odda pod ugodnimi pogoji. Naslov pove upravništvo,	1111
Stepalnik, ilifcar za omoke, priprava za kpompip vse 3 komade za 25 kp. Držalo za
brisačo, umetno izrezljano in vezeno s steklom 25 kr.
Revolucijo
je provzročila velikanska kupčija naStetlh stvari po 25 kr. Da omogočim tudi onim, ki bivajo po deželi, nakup teh neverjetno cenili
rečlj, sem Izdal cenike z nekaj	" ----* <«
tisoč naslikanih stvarij po 25 kr.; dobiva >e tndl blago po vlljl ceni. Razpošiljam te cenike na zahtevanje vsakomur poštnine prosto, kateri postane gotovo moj od|emalec.	844 5
Izvozna Mia Hermanu Aaer, Dunaj, IX.I2. Nussdorferstr. 3.-X. (krščanska tvrdka).
Original »Perfect" posnemnlnik
je dobrota za vsakega kmetovalca, ker pridobi ž njim mnogo več in boljšo smetano kakor pri starem načinu posnemanja. Obenem prikrajša delo, prihrani čas in denar. Original „Perfect" posnemalniki so višek glede ostrega posnemanja in trpežnosti, in so dandanes tako izborni, da se v kratkem času sami od sebe poplačajo. Na željo ga pošlje zastopnik na poizkus.	11*0 3 l
„Perfect" stroj za izdelovanje presnega masla v '4 velikostih za 6 do 24 litrov smetane, izdela v 20 minutah najlineje presno maslo.
Največja in najstarejša tovarna posnenialnili mlekarskih priprav, strojev in posode
Burmeister & dJain
delniška družba za izdelovanje strojev in gradnjo ladij v Ko-danju, Dansko. - Podruž.: Dunaj, I. Wipplingerstrasse 23.
Zastopniki na Kranjskem : Peter Majdič „ Merkur" Kranj. M. Žigon, Škofjaloka. Ivan Stravs, Podbrdo Anton Ropret, Bohinjska Bela. ™ Prane Kastelic, Rudolfovo.	I
Rudolf Rutner, Vrhnika.
mlin
Povečuje »last do Jedi In tefo telesa, odstranjuje kaSelJ, Izmetavanje gnoja, močno potenje.	2209 D 44-27
Priporočajo vtak dan pri
pljučnih boleznih, Katarin oslousKemu Kailjii, ikro-fulozl, Influencl 0 □ 0 ^
mnogoštevilni profesorji ia zdravniki.
F. floffmafln ■ La Roche & Co.,
Baael Cinloa}.
jRoe/te
Dobiva se z zdravnilkim receptom po 4 K steklenica.
Ker se ponuja|o man| vredna ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno: izvirni zavitek ,Rech«'.
Bolezni v nogah
.'dravi ln razpošilja prospekte zastonj Hauptmann v Chemnitz-i Dresdnerstr. 13/1. na Saškem. 930 5
I. kranjako podjetje za umetno itek-lar.tvo In ■likanje na steklo —
Dunajska
Aug. Agnola,
ika cesta I3a, poleg,!
, poleg, Figovca'
»e prlporoCii piečastitl duhovičlnl Id p. d: slavh. občinstvu za napravo cerkvenih oknov z umetnim steklarstvom ali slikane na steklo, stavbenih del, napravo okvirov, Itd. Itd. -'r..a tudi v zalogi raellčno pbrcelansko In stekleno posodo zft riamlzje gostiln in zasebniki, svetilke, okvire itd. po najnlijlh cenah - Narisi, ceniki in proračuni na zahtevo zastopj, mnogi spričevala za dovriena dela so cenjenim odjemalcem v ogled na razpolago.	1804 51—41
Stampilije
vsake vrste, pagitiir. in numer. stroje kauč. tiskarn, itd. dobavlja v solidni izvršitvi	459 J. Lewinson, Dunaj 1/25, Adlergasse Nr. 12. - Telet. 12179. Filiala Odessa Cenik zastonj in Irsnko. Zastopniki se iščejo.
Ne kupite nobene ure
dokler niste prejeli mejega Tolikega cenika:
Pozor, kmetje in fantje I V
moji lekarniški praksi, katero iz-vriujem ie 25 let, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo /a rast brk In ias, proti izpadanju las .n za odstranitev
Rrhlla (luskin) na glavi, to je apllor št. 1. Cena (franko na vsako poŠto): 1 lončlč 3 K 60 v-
2 lončka ;> K Prosim, da se na: roči samo od mene. Naslov je : P Jurišič, lekarnar v Pakracu it. 65. Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem 273 io-5
nlkel. Beskopf utj . g
srebra« m „
dvoj al m pek^pvoM
i 8 srebr. „ ploik. j kleaa ar« . prave Roskopf-patent. pra«e .Ornega" . . srebr. eklopne veri Hm 14 karatne z tete are . 14karatne zlate voriž. 14karatni zlati prstani atenske nre 70 cm . z bitjem liki zvenu .
z godbe.....
s kukavice .... tuhinjsko nre . . . badilke
fionečisr teč* m i
badilko z bitjem in lik i zvona
z dvojnim zvonoem
1-60
ivononjemlil Triletne pismeno jamstvo, ia noprimerno denar nazaj. Razpošil a po povzetja.
Maks Bohnel
arar, zapriseženi sodni cenilec
Dunaj, VI., Marpra-thenstr. 27(r lastni hlal)
Zahtevajte moj cenik i 2000 .llkaml za.tonj In poltnlas prosto.
A. Sušnik
Zaloška cesta štev. 21, Ljubljana.
Trgovina špecerijskega blaga, moke, špirita, žganja in raznovrstnih barv. - Ob času setve garantirano kaljlva semena, kakor: detelja, tra va, pesa Itd. Zaloga raznovrstnega železa,
železnih šin, traverz, Roman in Portland cementa štedilnikov, peči, okov ta okna in vrata, kotlov vlitih h bakrenih, mrež za ograjo, pozlačenih nagrobnih križev, tehtnic, utež, pump in cevi za vodnjake, sploh vse železnine po najnižji ceni. — Velika zaloga poljedelskih strojevi mlatilnic slamoreznlc, plugov Itd.	355 18 7 Dobra postrežba, nizke cene.
NajboljSe Švicarske ure, zlatnina ln srebrnina se dobe po nalnlžjlh cenah pri sloveči domači tvrdki	357 26 13
H. Suttner, urar
Ljubljana, Glavni trg, nasproti rotovža.
Prosim zahtevajte nov velik cenik, kateri je ravno izšel in se pošlje zastonj in pošt. prosto

(Ar/ni/ti tv tjkmerifco
Jfatcri šalijo <iobrx>, po cvrli in raynesl/iiw potovati naj se obrnejo
^Su?io;i<TJfrn e(e/x„
v S/tiMjitni Jiblodvorske ulica20. i'snkovrslmifP<yitsnila dftjc sebrem/ač/io.
Najbolj*« domače krapčllo za žalodeo =------^
(katero tudi gospodje zdravniki radi vilvajo) je
rastlinski liker JIMU"
od rastlinske destilacije .FLORtAN' v Ljubljani.
Dobi se pri vseh boljših trgovcih.
Varujte se, da ne bodete prevarjeni s kakim drugim, slabim izdelkom 1
Pristno je samo blago pod imenom
,,FLORIAN" iz Ljubljane. £
Izdelovanje vseh pred metov za zdravilstvo, posebno	2280 n
k i In ih
(bruh)
pa sov
za moške, ženske in otroke natančno po meri.
Pri poštnih naročilih se mora naznaniti, ali je kila na desni ali levi ali pa na obeh straneh in nje ve'ikost.
Za gg. zdravnike re-lika naloga kirurg, in medic, instrumentov in aparatov, kavčuk' predmetov, elastičnih nogavic itd., i»delo-vanje modereev.
K. PI0TR0WSKI, Sv. Petra cesta
Levčeva hiša it. 32, Ljubljana.
Pozor I Cita) I Pozor I
Slavonska biljevina
Ta je napravljena Iz najboljših gorskih zelišč — ter se izvrsthO In t najboljšim uspehom vpot-ablja proti zastarelemu kašljU — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, hripavosti, težkem dihanju, astmi — pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. itd.
Delovanje Izborno* vsptth ilgtiraH. Cena je franko Ha vsako pošto za 2 steklenici 3 K 40 vin., 4 steklenice 5 K 80 vin. po povzetju ali če se poSlje denar naprej. — Manj kot 2 steklenici se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:	2443 .20 -14
P. Jurišica, lekarnarja v pakracu SI. 65. (Slavonija).
f. p. Vldlc & KomP , Ljubljana
tpekarna ln zaloga peči, nudijo vsako poljubno množino patent
zarezanih streJnIKou
Sistem ..Marzola" (Strang(aizziegei) Sistem ..Marzola"
Barve t a) rdeči naravno žgani, b) črno imprcgniranl.
Najličnejše, najcenejše in najpriprostejše strešno kritje.
Vsak strešnik se zamore nn late pribiti >11 pa z žico privezati kar ,e gotovo velike važnosti za kraje, ki trpelo močnem ve?ru in burji. - Vzoroo In prorpekte pošljemo na že'Jo brezplačno.
Takojšnja In najzanesljivejša postreiba. 854 6 Sprejmejo se zastopniki.	Sprejmejo se zastopniki.

Mafatelj Id odgovorni urednik: Dr Ignacij Žitnik.