LETO XXI. — številka 68 Ustano.telji: SZDL Jesc občinske konference senice, Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič. - Izdaja časopisno podjetje Gorenjski tisk Kranj. Za '•đaVr.'jo odgovoren Albin Učakar llL A SILO SOCIALISTIČNE m. KRANJ, sobota — 31. 8. 1968 Cena 40 par ali 40 starih dinarjev List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1 januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltcdnik, in sicei cb sredah in sobotah ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO V n ponedeljek ob 16. uri bodo na Zlatem polju v Kranju odprli osnovno šolo Prance Prešeren. To bo zadnje šolsko poslopje, ki v sanjski občini začeli graditi na podlagi referenduma iz 1964. leta — Foto: F. Perdan Partizansko zborovanje v Metliki lOJintrl: ** septembra, ob stii » ° v Parku ob ce-v MetnifVa ln enotnosti s*o WrtVe,^° ParUzan-rem z£°r°vanje, na kate- nik _?° 8ov°riI predsed-sKupšČine socialistlč-SereejTb"ke SIovenije nje ri aigher- Zborova-usta«^ .pros»avi 25-Ietnice Jtanov^tve XV. SNOUB n| belokranjske in 25- letale "stanovitve oficirske in p08'avnega štaba NOV odbor £r„ireJata občinska m Črnomelj. aia^oh2«*^ n borova-krili *? 9- Uu) bod» od-spominsko ploščo XV K?ir?ln*ko rastavo ze„ ™l ?roslavi bosta ra-Qa mestne godbe na pi-nih ln domačih folklor-fašev ^lblov ter tambu-dinsici e,ova,a tudi mladenič . 1>eVski /bor 2 Je-Ce Pretrd5111 Jb°r Fran" ^ 4nTe. * »ežijo. e,nije' da*eucle obletnici. A. Ž. Razprave o deseti seji CK ZKJ Enotnost in široka politična aktivnost Ta in minuli teden so bile v Kranju razširjene seje vodstev občinskih družbenopolitičnih organizacij, ki so se jih udeležili tudi predstavniki vodstev krajevnih organizacij. Na sejah so govorili o deseti seji centralnega komiteja zveze komunistov Jugoslavije, o dogodkih na češkoslovaškem, o uresničevanju smernic predsedstva in izvršnega komiteja ZKJ ter reševanju naših notranjih problemov. Na vseh teh sejah so podprli resolucijo desete seje CK ZKJ ter dosedanjo politiko zveze komunistov Jugoslavije, hkrati pa tudi ostro obsodili agresijo na prijateljsko Češkoslovaško. Tako so na razširjeni seji komiteja občinske konference zveze komunistov Kranj poudarili, da stališča desete seje CK ZKJ ne smemo pojmovati kot neko formalnost, marveč kot pomembno delovno nalogo za prihodnje. Predvsem je na osnovi teh stališč in smernic treba krepili vse oblike hitrejšega reševanja notranjih problemov. Sklenili so tudi, da bodo v vseh krajevnih organizacijah v občini o zadnjih dogodkih doma in v svetu široke razprave, in sicer ne le za člane /K ampak vseh organizacij na terenu, tako da bi na teh razpravah sodelovali krajevni politični aktivi in vsi občani. Na sestanku predsednikov krajevnih organizacij socialistične zveze v kranjski občini pa so sklenili, da bo v prihodnjih dneh socialistična zveza organizirala vrsto razprav za člane vseh organizacij oziroma prebivalce. Poudarili so tudi, da se mora socialistična zveza na terenu zavzemati za reševanje vseh odprtih vprašanj, pri čemer pa mora priti do izraza predvsem sodelovanje z vsemi samoupravnimi iin političnimi organi na terenu. Predlagali so, da je na terenu treba ugo- { toviti vsa vprašanja, na kate- ! re želijo prebivalci dobiti od- ' govor in potem pripraviti javne tribune, kjer bi takšne krajevne probleme pojasnjevali in reševali skupaj s predstavniki občinskih samoupravnih in družbenopolitičnih organov oziroma organizacij. Sklenili so tudi, da bodo na osnovi nedavnih obiskov v krajevnih organizacijah socialistične zveze izdelali konkretne delovne programe in da bosta letos še dve seji občinske konference SZDL, na katerih bodo razpravljali o razvoju oziroma položaju kulture v občini, o otroškem varstvu, ustavnih spremembah, vse-ljudski obrambi in nekaterih drugih. Konec minulega tedna pa so se na podobnem sestanku zbrali tudi predsedniki oziroma predstavniki izvršnih odborov sindikalnih podružnic v kranjski občini. Obsodili so vojaški vdor na Češkoslovaško in se dogovorili za seje političnih aktivov v delovnih organizacijah in za zborovanja vseh članov delovnih organizacij. Ta teden so v vrsti delovnih organizacij na takšnih zborovanjih (nekaj pa jih še bo) razpravljali o stališčih centralnega komiteja ZKJ, naših notranjih problemih in mednarodnih dogodkih. 9 Skratka, dolžni smo zapi # sati, da se je v zadnjih O nekaj dneh v gorenjskih 0 občinah razvila široka po-fl) litična aktivnost, iz katere 0 se odraža velika enotnost, 0 podpora stališčem zveze 0 komunistov Jugoslavije, hi- # trejšemu reševanju naših • ekonomskih, eamouprav-O nih in družbenih vprašanj, • podpora naprednim soci-4) alističnim silam v češko # slovaški in naši med narod • ni politiki. A. Žalar Šola na Zlatem polju zgrajena V ponedeljek, 2. septembra, ob 16. uri bo na Zlatem polju odprta nova šola dr. Franceta Prešerna. Z otvoritvijo te šole pa bo hkrati v kranjski občini končana izgradnja šolskih poslopij, ki se je začela 1964. leta. Takrat so se občani, delovne organizacija in občinske skupnosti na referendumu odločili, da prispevajo sredstva za to tako pomembno in potrebno občinsko investicijo. Veseli smo, da lahko zapišemo, da je predvideni program izgradnje šolskih poslopij končan. Veseli tudi zato, ker bo s ponedeljkovo otvoritvijo osnovne šole na Zlatem polju izpolnjen družbeni dogovor občanov, delovnih kolektivov in skupnosti v kranjski občini izpred štirih let. Otvoritev šole na Zlatem polju oziroma izpolnitev štiriletnega programa sta za občino zelo pomembna. Nedvomno pa je najbolj pomembno, da je s tem potrjena tudi trditev, da je ključ za uspešno in hitro reševanje potreb ter problemov edino skupno prizadevanje ter kolektivno odločanje. Zato prav gotovo ob tej priliki lahko zapišemo, da kranjska občina letos tako rekoč že drugič praznuje, ša posebno pa je to pomemben dogodek in hkrati praznik za krajevno skupnost Zlato polje, ki ga bodo občani in gospodinjstva v šolskem okolišu nove šole na Zlatem polju lahko proslavili na ponedeljkovi otvoritvi. A. Ž. Očiščene in zmrznjene mY)rske\ribe v prodajalnah Kranj* POLETNA RAZPRODAJA od 26. 8. do lO. 9. 1968. v naših tekstilnih trgovinah y MANUFAKTURA RADOVLJICA TEKSTIL BLED MANUFAKTURA LESCE BLAGOVNICA RADOVLJICA 6748^375^83787 Kolektivom in občanom Kranja! Po podatkih občinskega odbora rdečega križa v Kranju je bilo v najtežjih dneh za Češkoslovaško socialistično republiko v kranjski občini prek sto češkoslovaških državljanov. 23 jih je sprejelo sedem družin iz kranjske občine, drugi pa so bili v dijaškem domu v Kranju. Veliko pripravljenost za pomoč češkoslovaškim prijateljem pa kaže tudi podatek, da se je na občinskem odboru RK v Kranju prijavilo še 17 družin, ki so želele pomagati češkoslovaškim turistom v občini. Včeraj si \ . \< • . riroda. V brzojavki so tuđi poudarili, da je resolucija CK ZKJ mnenje in zah. ... vseh jugoslovanskih narodov, (vig) foto: F. Perdan progo za kurirski smuk, ki ga priredijo vsako leto v spomin na padle kurirje. V torek popoldne bo slavnostna seja sveta krajevne skupnosti in odborov družbene—političnih organizacij. Po seji bo otvoritev razstave intarzij. V petek bo v dvorani osnovne šole na Koroški Beli literarni večer Mateja Bora, nato pa razgovor o partizanskem življenju in pesništvu. V soboto, 7. septembra, bo na grobovih talcev na pokopališču na Koroški Beli komemoracija, nato pa bodo občani prisostvovali odkritju spominske plošče na rojstni hiši prosesorja dr. Mateja Potočnika. Program zajema tudi vrsto športnih prireditev, v nedeljo pa množičen odhod na partizansko slavje v Bohinju. J. Vidic je govoril član centralnega komiteja ZKJ Sergej Kraigher. Uvodoma pa je udeležence o dogodkih na Češkoslovaškem in politični aktivnosti v kranjski občini seznanil sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Martin Košir. Tovariš Sergej Kraigher je med drugim povedal, da s6 morajo komunisti v teh 1° prihodnjih dogajanjih temeljito zavzeti za reševanje notranjih vprašanj na idejnem, ekonomskem in družbenem področju. Prizadevanje komunistov pa naj bi se pokazalo predvsem v tern> da bi lahko vsak hip ocenili dogodke, ki terjajo načelni in konkretno opredeljevanji in reševanje naj različhejs* mednarodnih in domačih vprašanj. Razen tega pa je na zborovanju odgovoril rudi na vrsto postavljenih vprašanj. A. Z- KINO SORA ŠKOFJA LOKA RAZPISUJE prosto delovno mesto KURJAČA — ČISTILCA za nedoločen čas. Pismene prijave sprejema uprava podjetja do I? septembra 1968. Jeseničani se pripravljajo na proslavo v Novi Gorici Jesenice 28. VIII. Včeraj popoldne so se sestali člani k0"1! sije za razvijanje tradicij NOB pri občinskem odboru ZZ NOV Jesenice, predsedniki in tajniki krajevnih organi**g združenj borcev. Na sestanku so razpravljali o udeležbi ^ senca nov na proslavi v Novi Gorici in Bohinju. Znano je, da bo 15. septembra v Novi Gorici Prosla\i 25-letnice splošne vstaje na Primorskem. Proslava bo P°° pokroviteljstvom predsednika republike tovariša Tita. Na proslavi v Novi Gorici bodo borci IX. korpusa do'"^ brezplačno spominske značke in pesmarico Mateja Bora F'c viharimo viharje. Pesmarico in značko bodo dobili samo i»^* borci, ki se bodo udeležili proslave v Novi Gorici. Izdela«1 je 40.000 značk, ki so že v prodaji po 5 N din in sc razlik"^ od značk za borce in ilegalce po tem da nimajo zlate osn°v^ in vgraviranih zaporednih številk. V prodaji so tudi pari«** ske pesmarice v rdečem usnjenem ovitku. Po dosedanjih podatkih je še 11.500 preživelih D°rt?ij IX. korpusa. V Novi Gorici bodo po enotah zopet stop1 v vrste nekdanji borci brigad in domicilnih enot. To bo °a večja povojna slovesnost na Primorskem. Vse družbenopolitične organizacije jeseniške občine * " rajo prijave za odhod na proslavo. Računajo, da se bo občine proslave udeležilo okrog 1800 borcev in aktivist«' • Prek sindikalnih podružnic so sprožili akcijo, naj bi ^°y^e organizacije vsem delavcem in upokojencem povrnile s'^ng prevoza. Vozna karta z vlakom v obe smeri stane samo 9 din. Prijave občanov so potrebne zato, da bodo organizat0^ bodo ta dan vozili v " lahko naročili posebne vlake, k Gorico. Obveščamo aktiviste jesenjško-bohinjskega okrožja v Novi Gorici priključijo jeseniško-bohinjskemu odredu. .j drugi terenski aktivisti naj sc priključijo domicilni e kraja, kjer so ilegalno delovali med vojno. Z Jesenic bo z udeleženci odšla tudi godba na pihal* verjetno pevski zbor martinarjev. ,v Na sestanku so razpravljali tudi o proslavi v Bol Ponovno vabimo vse borce in aktiviste kot tudi druge ~~-'$0t j. V»dic naj *S obč*0* tla se udeležijo slovesnosti ob podelitvi domicila J***2f bohinjskemu odredu. Elan — tovarna športnega orodja v Begunjah 70 odstotkov proizvodnje izvažajo 8 milijonov N din mednarodnega posojila bodo porabili za modernizacijo — »Naša naloga je: čimprej odpraviti ozka grla in skrbeti za dobre strokovne kadre.« Sredi tega meseca je v dnevnem tisku prijetno presenetila vest, da je Mednarodna kreditna banka za obnovo in razvoj v VVashingtonu odobrila posojilo štirim slovenskim lesnim Podjetjem. Eno teh je tudi tovarna športnega orodja Elan v Begunjah; ostala tri pa so še Brest Cerknica, Novoles Novo inesto in Stol Kamnik. Ko smo pred dnevi obiskali Elan, nas Je Predvsem zanimalo, kakšni so kaj njihovi dosedanji proizvodni rezultati in za kaj bodo porabili denar. Tovarna špotrnega orodja Elan v Begunjah je bila jistar»ovljena septembra 1945. J*a. Takrat je bila to zadruga za proizvodnjo šport-jnh izdelkov, ki se je v dese-"h letih tako razvila, da se |e 1955. leta preimenovala v industrijsko podjetje. Od te-P .Ieta naprej pa se je podjetje hitro razvijalo in imelo vsako leto več uspehov. Tako J2 Podatkov o razvoju ugo-£vimo, da je podjetje 1956. eia prvič prodalo večjo ko-n*;in° svoJih izdelkov v tuji-"°- Velik<> pa je k nadaljnjemu razvoju tega danes zelo Priznanega podjetja v svetu Pripomogla 1962. leta ustano-ev samostojnega razvojnega instituta. Danes Elan proizvaja športno orodje, gasilsko opremo, fascitna sredstva, leseno galerijo, projektira in mon-Jr* telovadnice itd. Značilno J to Podjetje pa je tudi, da nJegova proizvodnja geciahzinda in danes tri stal"* VSeh izdclkov PreVa proizvodnja in i 8 Predvsem od izvoza ^to tudi razumljivo, da _;^ZaJo 70 odstotkov ProiZvodnje. Ko smo letne se o slednjem pogovarjali z direktorjem podjetja inženirjem Jožetom Ostermanom, nam je povedal, da zazdaj doma predvsem za nekatere njihove športne izdelke še vedno ni kaj dosti zanimanja. Vendar pa to ni odvisno morda od kvalitete izdelkov, marveč od tega, ker na primer smučarski šport pri nas še vedno ni kaj prida razvit. To potrjuje podatek, da Elan na leto proda doma le okrog 30 tisoč parov lesenih, metalnih in plastičnih smuči, medtem ko jih proizvede prek 160 tisoč parov. Danes Elan izvaža v 32 držav po vseh kontinentih. Da se podjetje iz leta v leto bolj uveljavlja na svetovnem tržišču, pa kaže tudi podatek, da se je izvoz v devetih letih povečal za več kot desetkrat. Največji kupec njihovih izdelkov sta danes ZDA in Kanada, kamor prodajo 35 odstotkov vse izvozne proizvodnje. Potem pa sledijo Švica, Švedska, Finska, Danska, Norveška, Francija, Anglija, Belgija itd. Zanimiva sta tudi podatka, da je podjetje 1965. leta izvozilo prek 76 tisoč parov srnuči, 1967. leta pa že skoraj 120 tisoč in da 90 odstotkov izvoznih izdelkov prodajo na konvertibilno področje. Iz vsega do sedaj povedanega se torej kaže poudarek na izvozu. Zato nas je v pogovoru zanimalo, kako je podjetju uspelo speljati tako ugodno izvozno razmerje. »Najbrž ni potrebno, da bi vam govoril, kaj danes za neko podjetje pomeni izvoz. Vrednost izvoza pa se seveda CENAH moških oblek, plaščev, hlač, ženskih in otroških plaščev moških srajc in na klancu :: v bivši prodajalni GORENJSKIH OBLAČIL Cankarjeva 7 ta v prodajalni KONFEKCIJA Vodopivčeva 7 K ogledu in nakupu VAS VABI trgovsko podjetje KRANJ "■••"S:::::«;................. ■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■a ocenjuje tudi glede na področje. Prepričan sem, da smo prav s kvaliteto uspeli osvojiti zahodni trg. Vendar pa menim, da se uspešno pcs'.o-vanja nekega podjetja kaže tudi v tem, koliko podjetje izvaža na konvertibilno in koliko na klirinško področje. Zlasti se zavzemamo za to, da bi naše izdelke izvažali tudi v vzhodne d:žrve. Zakaj? K temu nas namreč spodbujajo uspehi oziroma rezultati športnikov iz teh držav. In mislim, da ni treba posebej razlagati, kaj danes pomeni športni izdelek, s katerim športnik zablesti, v svetovnem merilu. Zato si bomo seveda tudi v prihodnje prizadevali, da bi naše izdelke izvažali na vsa področja, čeprav je trenutno o vzhodnem težko govoriti,« nam je povedal direktor podjetja. Da bi dobili čimboljšo predstavo o tem lesnem podjetju na Gorenjskem, pa je prav, da povemo še nekatere druge podatke. Ob ustanovitvi je bilo v podjetju oziroma takratni zadrugi zaposlenih okrog 50 delavcev, danes pa jih je že prek 600. Vrednost njihove lanske proizvodnje je znašala prek 40 milijonov dinarjev. Poprečni mesečni osebni dohodki so se v podjetju od 1963. leta, ko so znašali okrog 34 tisoč starih dinarjev, povečali lani na okrog 91 tisoč. Prav tako so se ta čas povečali tudi skladi, in sicer od 28 na 224 in pol milijona starih dinarjev. Zanimiv pa je tudi podatek, da je bila lani v podjetju med zaposlenimi okrog 70 inženirjev in tehnikov. Vsi ti podatki torej tudi po tej plati kažejo na razvoj podjetja. Še bolj pa to kažejo njihovi kratkoročni in srednjeročni programi in prizadevanja, da bi čimprej izboljšali oziroma modernizirali proizvodnjo. Tako nameravajo v prihodnje odpraviti vsa ozka grla v proizvodnji, dopolniti strojno opremo in rešiti nenehne težave, ki jih imajo z neustreznimi delovnimi prostori. Prav zato so tudi izdelali razvojni program Ln za uresničitev zaprosili za posojilo Mednarodno kreditno banko za obnovo in razvoj. Posojilo — 8 milijonov N din — so sedaj dobili. To nedvomno pomeni še eno priznanje za kvalilelo njihovih izdelkov na svetovnem trgu. Tako bodo z lastnimi sredstvi ter sredstvi ljubljanske Ln gorenjske k red i! ne banke v prihodnjih dveh letih skušali uresničiti razvojni program, katerega izračuni kažejo, da bo terjal okrog 28,5 milijona novih dinarjev. A. /al.u Posredujemo prodajo: karamboliranega oseb. avtobomila Zastava 600, leto izdelave Mffi^s prevoženimi 43.000 km. ZAČETNA CENA N DIN 2.300,00 in karamboliranega motorja NSU PRIMA 175, letnik izdelave 1964 s 20.000 prevoženimi km z začetno ceno 400,00 N din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici SAVA PE KRANJ. Pismene ponudbe sprejema ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ do srede dne 4. 9. 1968 do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA PE KRANJ Minuli mesec manjša brezposelnost Po podatkih zavoda za zaposlovanje delavcev v Kranju je bilo junija v kranjski občini 527 brezposelnih, vendar pa je zavodu uspelo, da se je to število konec julija zmanjšalo na 492. Ce na hitro primerjamo obe številki, se sicer število brezposelnih v enem mesecu ni veliko zmanjšalo, vendar pa moramo upoštevati, da se je julija prijavilo na zavodu še dodatnih 222 brezposelnih. To pa pove, da se je v enem mesecu zaposlilo kar 257 ljudi. Med brezposelnimi na koncu julija pa je v kranjski občini dobra polovica takšnih, ki iščejo šele prvo zaposlitev (253) in od tega 179 žensk. Med vsemi brezposelnimi na koncu julija pa je bilo kar 320 žensk. To pomeni, da podobno kot v drugih gorenjskih občinah, tudi v kranjski občini ženske vse teže dobijo zaposlitev. Največ brezposelnih nima nobene strokovne izobrazbe (293), med temi pa je 197 žensk. Razen tega je med njimi še 41 takšnih, ki imajo visoko, višjo aH srednjo izobrazbo in 70 z nižjo izobrazbo. Vendar pa podrobnejši podatki kažejo, da hitrejše in laže dobijo zaposlitev ljudje z višjo in visoko izobrazbo, saj je med 41 brezposelnimi kar 28 takšnih s srednjo izobrazbo. Število 492 brezposelnih na prvi pogled ni majhno. Vendar če to število primerjamo z vsemi zaposlenimi v kranjski občini (takšne primerjave so danes največkrat v rabi, kadar govorimo o brezposelnih) pomeni, da je v primerjavi z zaposlenimi okrog 1,8 odstotka brezposelnih. In če pri tem upoštevamo, da vsi brezposelni ne iščejo službe prek zavoda za zaposlovanje, potem se ta cdstotek po približnih ocenah (po dosedanjih kazalcih, ki jih ima zavod za zaposlovanje) dvigne na 3 do 4 odstotke. Ta številka pa je že bolj vznemirljiva, saj pomeni, da je v kranjski občini bilo konec julija okrog 1000 brezposelnih. A. ž. iiniii!"" 'M!IIIIHIIIII!lllll!millllllimi!lllllllllllllllllllllllllllll!llllll!llllii!ll!IIIISIIIIII Proizvodnja 3,7 za Devet škofjeloških podjetij je proizvedlo julija za 3,571.000 N din, kar je za 3,7 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. V obdobju januar julij so proizvedli za 27,831.000 N din, kar pa je več za 15,4 odstotka. Letni plan proizvodnje, katerega vrednost znaša 48,845.000 N dina, pa je sedaj dosežen s 56,9 odstotka. V juliju so ta podjetja proizvajala takole: Iskra v vred-nosli 338.000 N din, kar predstavlja 59,7 odstotka lanske julijske proizvodnje. Loške tovarne hladilnikov tudi niso dosegle lanske julijske proizvodnje. Do lega jim manjka le 3,7 odstotka. Vrednost njihove proizvodnje je bila 1,196.000 N din. ELRA Škofja Loka je lansko julijsko proizvodnjo povečala za 34,3 odstotka. Proizvedla je v vrednosti 301.000Ndin. Tudi v Marmorju v Holavljah so povečali lansko julijsko proizvodnjo. Proizvedli so za v juliju večja odstotka 80.000 N din, kar je za dobro tretjino več kot lani. V Jelovici niso dosegli lanske julijske proizvodnje. Medtem ko so lani proizvedli v juliju za 375.000 N dim, so letos proizvedli za 319.000 Ndin. LIP Cešnjica je najbolj povečala proizvodnjo v primerjavi z lanskim julijem. Medtem ko so v lanskem sedmem mesecu proizvedli v vrednosti 308.000 Ndin, so letos proizvedli za 535.000 Ndin, kar je za 73,7 odstotka več kot lani. Gorenjska predilnica ie povečala proizvodnjo za 16 odstotkov. Razveseljiv jo podatek iz šeširja, kjer so proizvedli za polovico več kot v lanskem juliju. Odeja pa ie proizvedla ravno toliko kot lani. Kakor lahko sklepamo iz naštetih podatkov, se škvu-loška podjetja dobro drže. V nekaterih je čutiti obdob;« poletnih dopustov, ki b-.io vplivali še na avgustov >*o proizvodnjo. S. Jesvinovec 8348 199456 86 1. septembra bo v Kamniku več kot 600 narodnih noš »Namen dneva narodne noše, ki bo v Kamniku 1. septembra, je zbuditi zanimanje ljudi za narodno nošo. In še več, s to prireditvijo hočemo iz vseh kmečkih skrinj na Slovenskem privleči še zadnje narodne noše in tako ohraniti našo narodno blago«. Tako so prejšnji četrtek predstavniki kamniškega tu- Referendum o samoprispevku za pokopališče Še tri tedne do odločitve Pred približno dvema mesecema smo v našem časniku poročali, da sta oba zbora kranjske občinske skupščine sprejela odlok o razpisu referenduma o uvedbi krajevnega samoprispevka za izgradnjo pokopališča na desnem bregu Save. O gradnji tega pokopališča je bilo v zadnjih treh letih v krajevnih skupnostih na tem področju kranjske občine precej govora. Po daljši razpravi pa je 27. junija letos kranjska občinska skupščina sprejela odlok, da bo 15. septembra na tem področju referendum. O pripravah in izvedbi referenduma pa so minuli teden razpravljali člani gradbenega odbora in predstavniki krajevnih družbenopolitičnih organizacij. Na tem sestanku so se dogovorili, da bodo prebivalce naselij na desnem bregu Save, ki bodo na referendumu odločali o samoprispevku še pred tem seznanili o gradnji pokorjališča. Razen tega so na sestanku sklenili, da bodo predlagali občinski skupščini, naj datum za izvedbo referenduma prestavi za en teden, in sicer na 22. september. Na sestanku so namreč upoštevali, da bo 15. septembra v Novi Gorici velika proslava ob 25. obletnici vstaje primorskega ljudstva, ki se je bo udeležilo tudi veliko prebivalcev z Gorenjske. Ko smo se pred kratkim pogovarjali z nekaterimi predstavniki gradbenega odbora o pripravah za izgradnjo pokopališča, so nam ti povedali, da je vse pripravljeno za začetek gradnje. Potrebna je torej le še odločitev prebivalcev. Zato bi bilo prav, da bi se prebivalci na referendumu odločili za samoprispevek in tako prispevali k rešitvi tega nekajletnega problema. A. Z. rističnega društva seznanili predstavnike tiska na tiskovni konferenci, posvečeni dnevu narodne noše, ki bo v nedeljo, 1. septembra. Dan narodne noše v Kamniku je letos že tretje leto in vse kaže, da bo ta edinstvena prireditev postala tradicionalna. Turistično društvo namerava v prihodnjih letih, seveda, če bo za ta namen dovolj denarja, to prireditev razširiti, in sicer v nekak festival narodnih noš in folklornih nastopov. Medtem ko smo lani na kamniških ulicah občudovali okoli 430 narodnih noš iz vseh koncev naše domovine, pa bo letos teh noš prav gotovo več kot 600, vsaj tako so nam zatrdili na kamniškem turističnem društvu. Tako bomo v nedeljo, 1. septembra, lahko videli narodne noše iz okolice Trsta, Gorice, Rezije, Kanalske doline, Zahomca v Ziljski dolini, iz vse kamniške okolice, Ljubljane, Sodraži-ce, Radomija, Lukovice, Domžal, Trzina, Mengša, škofje Loke, Podgorja in najbrž tudi iz zgornje Gorenjske. Na prireditvi bosta igrali tudi dve godbi na pihala ter ansambli posameznih folklornih skupin, ki bodo nastopile na dnevu narodne noše. In Za konec še program dneva narodne noše. Dopoldne se bodo vsi udeleženci zbrali v Kamniku, potem pa bo njihove predstavnike sprejel predsednik kamniške občinske skupščine Vinko Gobec. Ob 14. uri se bo po kamniških ulicah začel sprevod narodnih noš do tovarne Svit na Rakovniku, kjer bo tudi nastop nekaterih folklornih skupin. Pokroviteljstvo nad dnevom narodne noše je prevzel industrijski kombinat Svit iz Kamnika, medtem ko bo za jedačo in pijačo poskrbel hotel šimno-vec. vig Krajevni praznik v Gorjah in 75 let soteske Vintgar 28. avgusta praznujejo Gorje svoj krajevni praznik. Na ta dan pred 27. leti so Nemci v Spodnjih Gorjah ustrelili pet talcev: Jožeta Soldiča iz Krnice, Janeza Zupana iz No-menja, Jožeta Pikona iz Dobrave ter Jožeta Repeta in Karla Repeta iz Spodnjih Gorij. V spomin na ta žalostni dogodek so v Gorjah na predvečer praznika 27. avgusta pripravili spominsko svečanost s slavnostno sejo predstavnikov vseh družbenopolitičnih organizacij. Predsednik krajevne skupnosti Gorje MATEVŽ BIZJAK je zbranim spregovoril o dogodkih med NOB ter o ve.ikem deležu, ki so ga prispevale Gorje z okoliškimi naselji za osvoboditev. V vrstah NOV se je v letih od 1941 do 1945 bojevalo 350 prebivalcev Gorij. V boju in pred nasiljem okupatorjev pa je padlo 159 ljudi iz gorjanskega območja, 63 družin pa je bilo izseljenih v Nemčijo ah v Srbijo. Zborovanju so posvetili tudi dogajanju na Ceškoslova škem. O burnih dogodkih minulih dni v tej deželi sta govorila predsednika krajevne skupnosti in občinske skupščine. S slavnostne seje so poslali tudi pismo centralnemu komiteju Zveze komunistov Jugoslavije, v katerem so izrazili vso podporo češkoslovaškemu ljudstvu v njegovem boju za socializem, obenem pa so obsodili akcijo sil varšavske peterice. V nedeljo, 25. avgusta, pa je turistično društvo s posebno prireditvijo pred vhodom v Vintgar počastilo 73-letnico odkritja soteske. J. Bohinc V občini Jesenice 80 prošenj za gradnjo hiš Letos so občani jeseniške občine vložili pri občinski .skupščini 80 prošenj za dovoljenje za gradnjo stanovanjskih hiš. Vse vloge še niso rešene, na oddelku za komunalne in gradbene zadeve pa se trudijo, da bi skrajšali čas za izdajo dovoljenj. Za novo stanovanjsko naselje na Breznici, kjer je predvidena gradnja 27 stanovanjskih hiš, je bilo prvotno 32 vlog, torej več kot je po planu hišic. Ko pa je bil objavljen razpis in interesentom znani pogoji, so mnogi odstopili od namena, da na Breznici zidajo hišo. Do sedaj je oddano samo 13 parcel, tako da bo občinska skupščina ponovno objavila razpis za preostalih prostih 14 parcel. Občina zemljišče na Breznici prodaja (po dosedanjem razpisu) po 450 S din, poleg tega mora bodoči graditelj huše plačati prispevek za delno komunalno ureditev zemljišča v znesku 574.000 S din. Parcele za hišice na Breznici so poprečno velike od 700 do 800 m2. Po vsem sodeč pa cena občanom ne ustreza. V jeseniški občini zasebniki trenutno zidajo štiri vikend hišice, in sc*$ I M4 MM I 99923€1*9*— 21 OBVESTILO j Upravni organi občinskih skupščin Jesenice, # Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič obve- J ščajo občane, da se v skladu z zakonom o pet- • dnevnem delovnem tednu v SR Sloveniji in • ustreznimi odloki občinskih skupščin • 1. SEPTEMBRA 1968 ORGANIH VPELJE NOV V OBČINSKIH DELOVNI CAS NOVI DELOVNI CAS TRAJA : ta) od 1. oktobra do 30. aprila — v ponedeljek, torek, sredo in četrtek — od 8. ure 30 minut do 17. ure; — v petek — od 8. ure 30 minut do 16. ure 30 minut: b) od 1. maja do 30. septembra: — v ponedeljek, torek, sredo in četrtek ', — od 7. ure 30 minut do 16. ure; — v petek — od 7. ure 20 minut do 15. ure ' 30 minut. Med delovnim časom je po štirih urah dela odmor, ki traja pol ure (od 1. oktobra do 30. aprila — od 12. ure 30 minut do 13. ure; od 1. maja do 30. septembra — od 11. ure 30 minut do 12. ure). Pri upravnih organih skupščine občine Kranj traja opoldanski odmor eno uro, zaradi česar se delovni čas konča pol ure pozneje. CAS ZA SPREJEMANJE STRANK je naslednji: — ob ponedeljkih in petkih dopoldne — I ves delovni čas — ob sredah dopoldne in popoldne — ves delovni čas. Sprejemna pisarna, oddelek za narodno obrambo, prijavna in matična služba, služba vozniških in prometnih dovoljenj ter potnih listov in krajevni uradi sprejemajo stranke vsak delovni dan v rednem delovnem času. i NOVOSTI ZA VAS I • HUSQVARNA 8500 cal. — cena 1.466,00 din J • ONOFRI 8500 cal. j — cena 1.433,00 din N — najkvalitetnejše švedske ročne žage S — superavtomatski pralni stroji IGNIS K-563, 10 operacij J cena 3.650,00 din PEČI NA OLJE # ALFA POTEZ 9000 cal. — cena 1.254,00 din • KONTAKT — EMO 5500 cal. z električnim vžigom — superavtomatski pralni stroji SIEMENS STANDARD, 10 operacij cena 3.298,70. Na zalogi tudi CANDY 68 in 75, ZOPPAS 570, GORENJE 653, 652, 603. Najnovejši kombinirani štedilniki z 2 plinskima in 4 električnimi grelci, pekačem in avtomatsko uro. E-416-G SUPER-LUX Gorenje, cena 2.070,00 din. E3 5UFERMARKET LJUBLJANA, PASAŽA NA AJDOVŠČINI UPRAVNI ODBOR »ALMIRE« alpske modne industrije RADOVLJICA RAZGLAŠA prosto delovno mesto obratovodje obrata I. Lesce Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati se naslednje pogoje: 1. Višja izobrazba tekstilne smeri in triletna praksa v pletiljstvu 2. Višja šola za organizacijo dela — proizvodna smer — s pogojem, da ima še srednje tehnično tekstilno šolo pletiljske ali konfekcijske smeri in tri leta prakse v pletiljstvu 3. srednja tehnična tekstilna šola pletiljske ali konfekcijske smeri s 6 letno prakso v proizvodnji pletiljstva. Prošnje s kratkim življenjepisom poslati na sploš-no-kadrovski oddelek podjetja najpozneje do 10. septembra 1968. Slovenija NA č NOVO SEN univerzal, za vsa vozila, tovorna. avto TRŽIŠČU N I K osebna in OBVESTILO! Komunalni zavod za zaposlovanje Kranj in njegove izpostave: Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič, preidejo s 1/9-1968 na nov delovni čas, in sicer: . — ponedeljek od 7.—15.30 — torek, četrtek in petek od 7.—15. — sreda od 7.—12.30 in 13.—17. Čas za sprejemanje strank je naslednji: — ob ponedeljkih in petkih od 7.—12. — ob sredah dopoldne in popoldne — ves delovni čas. Prosimo vse delovne in druge organizacije, kakor tudi vse državljane, ki imajo opravka z našo službo, da upoštevajo pri urejanju svojih zadev, zgoraj navedeni delovni čas. KZZ KRANJ umiiiMiiiimimimimHniiiMMiiiiiiiiimHiiiiiimiHMimu^ I TEKSTILNA INDUSTRIJA I TEKSTILINDUS KRANJ I RAZPISUJE NASLEDNJE ŠTIPENDIJE: 1. Srednje strokovne šole Glasbeni oddelek osnovne šole ŽELEZNIKI razpisuje prosto delovno mesto učitelja za kitaro Pogoj: srednja strokovna izobrazba. Rok za prijavo: 10. september 1968. Stanovanja ni. — predilski tehnik — tkalski tehnik — apreterski tehnik — tehnik oblikovalec — strojni tehnik — ekonomski tehnik 1 moški 4 moški 2 moška 1 moški 1 ženska 1 moški 1 moški I. letnik I.letnik IT letnik I.letnik II.letnik II.letnik I.letnik 2. Višje in visoke strokovne šole: — tekstilni inženir 2 moška I. letnik — diplomirani ekonomist 1 moški I. letnik = I 1 moški II. letnik I — elektro inženir 1 moški II. letnik Kandidati naj pošljejo pismene prošnje v kadrovsko socialni sektor do 10. septembra. Prošnji naj priložijo prepis zadnjega šolskega spričevala. TlIllJlIMIIMIHIMHIIIIIIlUHIIIimilllMIllUNIIM KMETOVALCI, POZOR! V Murski Soboti je konsignacijsko skladišče kmetijske zveze kmetov štajerske iz Gradca, Avstrija. — Rabljeni KMETIJSKI STROJI, TRAKTORJI, PRIKLJUČKI, KOSILNICE, ORODJE, NOVI REZERVNI DELI. — šestmesečna garancija. — Zagotovljena servisna služba. — Možen nakup na kredit. — Ogled in prodaja pod strokovnim vodstvom od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. — K1K Pomurka, obrat KZ Agromerkur, Murska Sobota, Ulica Iva Lola Ribarja 3 — Konsignacijsko skladišče v Murski Soboti. Na razpotju Beneški filmski festival vznemirja slehernega filmskega ustvarjalca, pa tudi vse tiste, ki so tako ali drugače povezani s filmom. Festival si je pridobil v svetu velik ugled. Vsako leto se na njem zbero režiserji in drugi filmski delavci, ki pomenijo resnično kvaliteto. Festival na Lidu, kot ga imenuje, bo nemara najmanj s komerciali -ziran festival na svetu. Dolgoletni direktor festivala in obenem edini človek, ki odloča o tem, kakšni filmi se bodo prikazovali, je bil vse do pred dnevi prof. Luigi Chia-rini. Pred kratkim je sicer odstopil, kljub temu pa je letošnji izbor filmom še vedno njegov. Kakšna izhodišča je imel pri izbiri filmov, kakšen je njegov odnos do festivalov nasploh in ne nazadnje, kakšen je njegov »program«, vse to je pojasnil Luigi Chia- rini sodelavki beograjskega časnika Film—Novosti. Luigi Chiarini: »Beneški festival je srečanje filmov, ne posameznih filmskih žanrov! Zato seveda ne morem sprejet protestov posameznih filmskih ustvarjalcev, ki se upirajo izboru letošnjih filmov. Razburjajo se in protestirajo, vendar se mi zdi, da gre predvsem za lastno reklamo, včasih celo za neke vrste moderno nasilje.« Direktor beneškega festivala je imel v mislih vse, ki so festivalu nasprotovali. Prav zaradi teh nasprotnikov se je festival začel z zamudo. No, kljub temu se je začel in na njem bo prikazan tudi naš film Poldne, režiserja Pur!še Djordjeviča, o katerem smo v našem časniku že nekajkrat pisali. O Djordjeviću in njegovem filmu pravi Chiarini takole: »Odličen film! Inventiven in V črnem okvirju brez naslova, ki se je skoraj redno pojavljal med članki na naši filmski strani, smo velikokrat zapisali tudi marsikatero kritično misel. Zapisali smo jo v upanju, da bomo kdaj dobili tudi odgovor. No, odgovorov ni bilo in tako se nam zdi, da zaman trkamo na močno zaklenjena vrata. Poskusimo še enkrat! To pot, ker si odgovora na moč želimo in ne le odgovora, tudi dialoga, ki bi ne bil v prid samo nam, temveč tudi tistemu, ki ga vprašujemo in vsem bralcem. Bomo povsem konkretni. Konkreten naj bo 6eveda tudi odgovor! Kranjsko kinematografsko podjetje je delovna organizacija, ki posluje po načelih, kakršna so pač določena za takšne organizacije. Resnici, da so v podjetju zaposleni ljudje, ki za svoje delo dobe plačo, ne gre oporekati. Tudi temu, da je od uspeha pri njihovem delu odvisna višina njihovih prejemkov, ne bo moč ugovarjati. Prejemki so večji, če pride v dvorano več ljudi! Res je, tako je pokazala anketa, da imajo zabavni filmski žanri več gledalcev kot ostali. Vse to razumemo! Sicer smo o tem začaranem krogu pisali v članku »Kar se Janezek nauči to Janezek zna«. Odgovora ni bilo! Konkretizirajmo vprašanje! Zapisali smo, da povsem razumemo, kaj vodi Kranjsko kinematografsko podjetje k programu, kakršni■■mu smo priča. Zdi pa se nam, da programsko vodstvo preprosto povedano pretirava. Močno, močno pretirava !!! Vprašujemo, kakšna so programska izhodišča Kinematografskega podjetja Kranj? Nadalje vprašujemo, zakaj vse doslej, čeprav smo v Glasu vprašanje že zapisali pred meseci, nismo v Kranju videli Jutra Puriše Djordjeviča in kdaj se nam obeta njegov zadnji film Poldne? Vprašanj ni veliko! Nanje pa bi si seveda želeli obširnih in izčrpnih odgovorov. Ne le zaradi nas, temveč predvsem zaradi tega, ker smo prepričani, da r.i odgovorov žele tudi bralci. In še eno prepričanje nas je vodilo pri pisanju tega kritičnega in morda celo nekoliko provokativnoga zapisa. Seveda v dobri veri, da je dialog koristen. Menimo, da Kinematografsko podjetje ni le delovna organizacija, temveč da ima njegovo delo tudi značaj kulturne ustanove, z izredno širokim krogom gledalcev. Nesporno je, da je film umetnost, izredno komunikativna in vplivnejša od marsikatere umetnosti v današnjem času. Tako! Zapisali smo naša stališča. Upamo, da bodo v Kinematografskem podjetju na naša vprašanja odgovorili tako pošteno, kot ko pošteno zastavljena. Ne gre za nikakršno »krilikastrstvo po sili«. Gre nam. tako kot Kinematografskemu podjetju, za kvaliteten in raznoroden fifmski program v kranjskih kinematografih. Prav b: se nam zdelo, da bi odgovor ne dobili namo mi, term. <"• tudi številni obiskovalci kinematografov takrat, ko bodo odšli v kinematograf in si lahko ogledali kvftlitelno film .ko stvaritev! B. Spraje poln neizrečenih misli, poezije, resnice, nakazanih idej in dogodkov surovosti, izgubljenih idealov, življenja in ljubezni. Djordjevič je v tem svojem filmu mnogo boljši kot v »Jutru«, ki ga je imela gublika priložnost gledati v Benetkah preteklo leto. Film Poldne je aktualen, saj se njegova zgodba ponavlja prav zdaj na Češkoslovaškem. Bil bi resnično žalosten, če bi vaši producenti film umaknili zaradi termina, ki smo mu ga določili«. V pojasnilu naj povemo, da so prvotno imeli namen naši ustvarjalci film umakniti, ker mu je bil določan popoldanski in ne večerni termin. Prav tako kot letos so tudi Jutro lani predvajali popoldne. Sicer pa Chiarini sam pojasnjuje ta nesporazum. »Prosim vas, kakšna zveza je med termini in resnično kvaliteto? Tudi Jutro je bilo v popoldanskem programu, pa to vseeno ni vplivalo na odločitev žirije pri razdeljevanju nagrad. Važno je, da se film uvrsti v uradno konkurenco. Filmi so enakopravni, pa naj se predvajajo zvečer ali popoldne. Sicer pa je naša prireditev preglednega značaja in manj festival. In če gre za pregled je predvsem važno, da je vaš film v takšen pregled vključen. Poldne je dobilo sijajno priliko in ne morem razumeti da Djordjevič in drugi tega ne bi izkoristili.« Tik pred beneškim festivalom so se začele širiti govorice, da festivalu grozi nekakšen teroristični napad, in da bodo festival zaradi tega letos odpovedali. Kot zanimivost naj povemo, da so se podobne govorice širile tudi letos v Pulju na predvečer otvoritve festivala v areni. Chiarini: »Ve to so bile prazne marnje, pretnje nezadovoljnih cineastov poprečne Prizor iz Bitke na Neretvi, filma, o katerem se v zadnjeni času v jugoslovanskem tisku največ piše. Veljko Bulajić, režiser, zatrjuje, da bo Bitka na Neretvi končana zanesljivo do prihodnjega puljskega festivala. kvalitete. Tu so seveda predvsem moji rojaki (Italijani), čeprav jih je kar sedem v uradni konkurenci. Trdijo, da na Lido ne pustim najboljših filmov. Pozabljajo pa, da so odtod šli V svet režiserji, ki jih danes pozna vsakdo. Vis-conti, Antonioni in Fellini se imajo za svojo afirmacijo zahvaliti predvsem beneškemu festivalu. No, to so veliki umetniki, univerzalni . . . razumejo, koliko so dosegli in kdaj. Za mlajše kaj takega ne bi mogel trditi. Kot direktor festivala sam odločam o izboru filmov. Očitajo mi, da sem absolutist, diktator, sam pa menim, da lahko naredim veliko več kot nekakšna določena selekcijska žirija. Sam odločam, ker poznam razpoloženje gledalcev, zahteve Lida in okuse ...« Okusom gledalcev Chiarini ni velikokrat podlegel. Največkrat so ga celo napadali, da uvršča v program nekakšna psevdo-umetniška dela. Chiarini: »Grom svojo pot in obenem vem, da »Benetke« med festivalom ne bi že dolgo pomenile več veliko, če bi poslušal vse, tako dobronamerne kot zlonamerne nasvete. Videli boste; prepiri in ugovori bodo tudi letos na začetku festivala, kasneje Pa bodo prišle pohvale, čestitanja in cela vrsta komplimentov meni osebno. Ko bodo nagrade podeljene, pa spet prepiri in napadi. Vse to se ponavlja iz leta v leto in ponavljalo se bo, dokler bodo festivali ki dokler bodo režiserji snemali filme... Zapisali smo že, da Je Chiarini odstopil. Kaže, da je napadom in nenehnim utemeljenim, pa tudi neutemeljenim, kritikam vendarle podlegel, škoda! Letošnji festival bo sicer še vedno predvsem njegov, vprašanje Pa je, kakšna bo podoba naslednjih beneških filmskih srečanj. Doslej so nagrade v Benetkah bile poroštvo za resnično kvaliteto. Cesa P°7 dobnega ne bi mogli zapisati za vrsto filmskih priznanj, ki se podeljujejo na različnih festivalih. Morda pa bomo posledice njegovega odstopa že lahko spoznali čez nekaj dni, ko bodo v kinematografu na Lklu podeljevali letošnje beneške nagrade. B. §• Mija Aleksić v novem filmu Aleksandra Petroviča Vozovi brez koles, ki ga lanskoletni pu!Jsl1 nagrajenec snema te dni v Vojvodini. V filmu igra tudi Annc Giradot. Film bo predvidoma končan jeseni, v kinematografih pa ga bomo baje lahko videli šele pozimi. Železniki spreminjajo podobo svetilk, ki jih je izdelal P« načrtih Zavoda za sno-J™ško varstvo eden od do macmov, je te dni zagorelo * Kacovniku. Izdelane v krotkem stilu ^ dale nase *JU sc lepši videz. Kranj je bil še v megli, ko smo se s spačkom odpeljali proti škofji Loki, namenjeni v Železnike. Takoj za Loko smo zapeljali po prenovljeni cesti. Do Selc še po grobem asfaltu, tam pa smo morali zaviti na obvoz. Delavci cestnega podjetja iz Kranja namreč tu te dni polagajo od Železnikov navzdol še zadnjo plast finega asfalta. Od tu naprej je šlo kot po maslu. Kdor je poznal staro cesto, je lahko sedaj več kot zadovoljen. Debelina asfaltne obloge je precejšnja, tako da na cesti ne bodo potrebna vsakoletna večja popravila. Po nekoliko razširjeni cesti in bolje izpeljanih zavojih je sedaj vožnja po Selški dolini zares prijetna. Nova pa ni samo cesta. Kraji ob njej, posebno še Železniki, spreminjajo svojo podobo. Prav te dni je zasvetila nova javna razsvetljava v Racovniku. Denar zanjo je prispevala krajevna skupnost Železniki, ki je v zadnjih dveh letih za ureditev razsvetljave v Železnikih namenila že približno 13 milijonov starih dinarjev. Prihodnje leto bodo namestili še nekaj svetilk, večja investicija krajevne skupnosti pa bo ureditev kanalizacije za novo naselje na Kresu, ki bo veljala okoli 17 milijonov starih dinarjev. Vsako leto se Železniki spreminjajo. Ljudje obnavljajo stare hiše, rastejo nova naselja. Kraj, ki ima bogato tradicijo v čipkarstvu je vsak dan lepši. Tekst: S. Zupan Slike: F. Perdan Marija Bilbanova iz Kališa kljub svojim letom najmanj enkrat na teden prepešači eno uro dolgo pot v Železnike. Tokrat je bila namenjena v zdravstveni dom po zdravila za brata. Sicer pa vse za gospodinjstvo nakupi na Češnjici, nam je povedala. Od tu ima do doma le tri-četrt ure hoje. Zofka Prezljeva kleklja že od 6. leta naprej, sicer pa je zaoo-siena v Iskri. »Samo s klekljanjem se ne bi mogla preživljati,« pravi. »Za malo večji prtiček, ki ga delam 90 ur, dobim 9 starih tisočakov. Potem pa izračunajte, koliko pride na uro.« Prezljevo večkrat lahko najdete pred njeno hišo, v kateri je bila pred leti čipkarska šola. Spretne roke klekljajo prtiček, tujci pa se radi ustavijo pri njej. »Prvi prebivalci Loma pod Storžičem so bili po vsej verjetnosti razni begunci. Kot sem lahko razbral iz zgodovinskih virov, je imela vas največji obseg okoli leta 1400, ko je tod vladal Lambergar. Zadnji plemiški lastniki tega sveta pa so bili grofje Para-dajzarji. Takrat je bilo razvito zlasti koparstvo, saj so oglje redno vozili v Kropo, na Jesenice in v Železnike, nekateri pa celo v Trst. Ravno tako pa je bilo razvito ovčarstvo, saj je bilo gotovo več kot 1000 ovac« Tako meni o zgodovini Loma Janez Slapar, ki se danes ukvarja s kroniko te vasice pod Storžičem. Nič kaj prijetno vreme si nisva s fotoreporterjem iz- brala za obisk Loma. Avgust se je že krepko povesil v svojo drugo polovico. Močna rosa pa gozdu ob cesti je nedvomno dokazovala, da je poletna sopara vzela slovo in da je jesen s svojimi mavričnimi barvami na pragu. In po lepi jeseni navadno pride huda zima. Tega pa se v Lomu najbrž ne vesele preveč, kajti sneg jim zamete še tisto edino vez z mestom, tisto vez, ki jo vsak dan uporabljajo, da gredo v Tržič po kruh, da spravijo les v dolino. Les, ta pojem jim pomeni vir zaslužka, trdo prigaranega zaslužka. Bližina mesta, zlasti pa njegova industrija, vsak dan nekatere izmed njih za nekaj ur odtrga iz te visoko ležeče vasi. In vendar, čeprav je dolina blizu in čeprav bi človek mislil, da so tako visoko odrezani od svela, ne zapuste svojih domov in se za stalno presele v dolino. Ne, zanje doima pomeni le mesto, kjer se preskrbe in nič več. Kajti Lomljani so zaljubljeni v svoj Lom in ga ne bodo nikoli zapustili. SPAČKOVA »PRVA« JE BILA SKORAJ PREŠIBKA Ko smo se tisto avgustovsko jutro s spae-kom za^r.zli v strmo cesto, nas je bilo kar malo strah. Od spodaj proti vrhu strmina niti ni videti tako strašna, vendar ko se človek vrača v dolino, šele vidi, da je prilezel sem gor skoraj po kozjih stezah. Pa ne, da bi sama cesta dajala videz kozje steze, le tako strma je. Ko avto po močnem h rum en j u im napenjanju končno le prileze iz gozda, se ti odpre čudovit pogled. Na obeh straneh ceste hiše s svojimi visokimi slemeni, ki se hočejo dotakniti Storžiča. Okna in balkoni se kopljejo v slapovih pristnih gorenjskih nageljnov. Strma cesta, visoke strehe hiš na obeh straneh, okna in balkoni v cvetju — to je Lom pod Storžičem. »VČASIH SMO IMELI 9 ŽAG VENECIJANK .. .« Trda narava je tod vsepovsod pustila svoje sledi. Tudi na ljudeh. Trdo delo od prve zore do poznega mraka jih je spremenilo v trde ljudi, a v ljudi, ki imajo mehka in široko odprta srca. Prva nerodnost, ko se srečaš s temi ljudmi, je kmalu premagana in ponosno ti pokažejo sadove trdega dela. Ne, ne hvalijo se radi, toda ponosni so na to, kar imajo, kar so si sami ustvarili. In tega ni malo. »Precej visoko smo,« mi pravi Janez Ganerc, predsed ni k krajevnega odbora SZDL Lom pod Storžičem, »vendar to nas ne moti. Tako smo se vsi navadili na svoj Lom, da ga nihče Izmed nas ne more zapustiti, pa čeprav nam življenje tu gori ni postlano z rožami. Res, življenje je tod težko, narava nam daje le nekaj. In to nekaj, les, poni' ;i i za nas osnovni vir do hodka. Vendar ne tistim, ki hodijo vsak dan v dolino »na šiht« Teh pa je okoli 130. Zato tudi ni čudno, da si vsi prizadevamo, da bi dobili lepšo, manj strmo cesto in da bi se tudi iz Loma lahko z avtobusom vozili na delo. Že večkrat smo izrazili pripravljenost, da bi s prostovoljnimi prispevki, z le- som, z lastnim delom uredili ta problem. In vse kaže, da ga tudi bomo kmalu rešili. Provizorična trasa za prestavitev ceste Slap—Lom je že narejena, glavna trasa pa bo najbrž že prihodnji mesec tudi nared. V ta namen nam je še občina prispevala nekaj denarja.« Čeprav smo ga zmotili pri delu, nas je takoj povabil v hišo. Sedli smo za mizo. Njegova žena nam je takoj prinesla steklenico z domačim žganjem. Tako smo sedeli in modrovali. In dobil sem vtis, da Janez precej ve povedati o svojem Lomu, zato mu tudi nisem dosti segal v besedo, temveč sem z zanimanjem prisluhnil, kaj danes tare vaščane Loma. TELEVIZIJA IN RADIO PRODIRATA V LOM sem podkrepil z barvnimi diapozitivi.« JANEZ — KRONIST LOMA Tako smo nehote zašli v povsem drugo področje, ki pa je z Lomom bolj povezano, kot bi človek v začetku sodil. Več vaščanov Loma mi je svetovalo, da moram obiskati Janeza Slaparja. »Zakaj?« sem bil radoveden. »Veste, Janez že nekaj let piše kroniko naše vasi, vse ima napisano v zvezkih, pa tudi diapozitive nam je prikazoval.« Kdo bi se mogel odreči takemu namigu. Janez pa nam je skromno dejal: »S kroniko Loma se ukvarjam že od leta 1950, ko sem bil še otrok in nam je stari oče pripovedoval razne dogodke iz zgodovine Loma. Njegove pripovedovanje me je spodbudilo, da sem začel spraševati stare ljudi in si zapisovati njihova opažanja. Kasneje me je to tako pritegnilo, da sem se povsem posvetil temu in Za to žrtvoval mnogo ur. S V Lomu so vsa okna polna nageljnov je človek ne more primerjati z vtisi, ki jih dobi ob bežnem sprehodu skozi to vasico. Janez sam pa se mi je zdel tako značilen predstavnik tega sveta, v katerem živijo Lomljani. Morda na zunaj nekoliko trd, vendar njegove besede, njegovo vedenje, ko se pogovarja z nekom, ki ga prvič vidi, so me prepričale, da Lomljani le niso tako trdi, kot sami radi pravijo zase. Ne, narava jim ni vtisnila svoje trdote, kot bi morda v začetku pomislil. Narava jih je naučila spoštovati drug drugega, naučila jih je ponosa na to, kar imajo. Narava jim Je pustila odkritosrčnost, prvot-nost, to kar danes v svetu, polnem vojnih grozot in sovraštva, tako pogrešamo. In vendar, ob vsej tej črnogledosti, ki danes preganja človeštvo, nam je prijazna vasica pod Storžičem s svojimi strmimi slemeni hiš, Z nageljni po oknih in balkonih, z ljudmi samimi dokazala, da nekeje še lahko najdemo tisto, v česar že skoraj ne verjamemo več. Strma cesta te skozi gozd pripelje visoko v hrib.^ V hrib, kjer silijo hiše kvišku, do hiš, v katerih žive ljudje, v pravem pomenu te besede... V. Guček Med sprehodom po Lonlđ smo pri nakladanja hlodov zmotili Antona Godnova. »Vreme je ia spravljanje ve preveč oblačno, zato sen» šel v gozd po les,« nam i dejal, ko smo se poslavlja« Foto: F. IYm1.ui »Ob večerih se radi malo usedemo in gledamo televizijo. Danes je v Lomu 15 televizorjev in gotovo bi jih bilo še več, ko bi bil sprejeni tak kot se spodobi. Ponekod se namreč odlično vidi, recimo v Potarjih, medtem ko je v Grabovšah in Lomu sprejem precej slab. Pisali smo že na RTV, da bi prišli njihovi tehniki pogledat, kaj je narobe, vendar je ostalo le pri obljubah. Saj mi bi radi prispevali denar ali pa les, če bi bilo treba zgraditi kak pretvornik ali kaj podobnega. Kaj nas poleg televizije in strme ceste še tare? Bom kar naravnost po vedal. To, da smo zgradili lep dom, ne znamo pa ga izkoristiti« V besedo mu je segeJ sosed Janez Slapar, ki je o domu takole dejal: »Res, dom smo zgradili, sedaj pa ne vemo, kaj bi z njim. Pa ne bi mogel reči, da smo nedejavni. Naše kulturno umetniško društvo ima precej delavne sekcije — dramsko in literarno, fotografsko in športno. Ko smo dom maja dprli, smo pripra vili delo Kr ivoprisežnik, j a/, pa sem pripravil Drobce iz kronike vasi Lom, besede pa fotoaparatom sem posnel vse hiše v Lomu.« Ob njegovi tekoči govorici in zavzetosti, s katero je pripovedoval, ni bilo težko ugo toviti, da imate pred seboj človeka, ki je zaljubljen v brskanje in ugotavljanje zgodovinskih podrobnosti te vasice pod Storžičem. Nekajkrat je svoje pripovedovanje prekinil, kakor da bi hotel ugotoviti, če nas to sploh zanima. In verjemite mi, da že dolgo nisem nekomu tako z užitkom prisluhnil kot prav Janezu. Ob njegovih besedah mi je prihajala pred oči podoba Loma v srednjem veku, ko so še tod gospodovali grofje, Lom za časa Franca Jožefa, in Lom danes, leta 1968. »Pisal sem tudi pesmi, največ takšne —- narodne. Tu v vasi pa glede tega nisem sam, kajti nekaj nas je, ki smo pisali ali pa še pišejo pesmi. In ob zimskih vevci ih se zberemo in s svojimi besedami drug drugemu opisujemo svet, v katerem živimo. Zadnje čase pa razmišljamo, da bi se nas nekaj zbralo in bi svoje pesmi prebrali na kakšnem javnem nastopu.« Resnično, ob Janezovih be- ' sedah je Lom dobil čisto drugačno podobo. Podobo, ki i Franc Verovšek-Vasja, lovski čuvaj iz Gozd Martuljka, prvo-borec, je bil med vojno kurir. Na kurirski poti je srečal mnoge znane in neznane junake narodnoosvobodilne vojne. Po njegovem pripovedovanju objavljamo zapis Kurir Vasja pripoved aje Kako je srečal talca, ki je pobegnil z morišča v Mostah — Lovski čuvaj Vasja zbira planinske, smučarske, lovske in druge značke, stare pipe, puške in nože, v prostem času pa dela hišice Andrej Pogačnik je bil gozdar na Ribčevi planini na Jelovici. Tistega vročega poletnega dne 1942. leta, ko je na planini klestil smreko, gotovo ni slutil, da ga izpod bližnje košate jelke opazujeta dva partizana. Bila sta to Franc Verovšek-Vasja z Gorjuš in Stane Stare-Petko ] iz Bohinja kurirja gorenj- I skega odreda. Vzdrževala sta zvezo med enotami gorenjskega odreda, ki so bile razmeščene po Pokljuki in Jefo-vici. Vasja ih Petko sta bila Prva kurirja teh enot in sta utirala kurirske steze skozi goščavo, prek planin in grap, Save, ceste in železniške proge. Koliko nevarnosti je prezalo na tej relaciji in koliko upornosti, vzdržljivosti in jeklene volje so morali imeti kurirji, ki so noč in dan, po dežju, 'snegu in vetru, pozimi in poleti prenašali pošto. In to tako pomembno pošto, ki je često odločala o usodi te ali one partizanske enote, ali Pa je bilo med pošto vabilo za sestanek poveljnikov partizanskih enot, morda včasih tudi težko pričakovani pozdrav, temu ali onemu borcu. Ko sta Vasja in Petko ugotovila, da na Ribčevi planini razen gozdarja ni nikogar, sta ,se mu previdno približala. Pogačnik pa ni prvič zagledal partizanov. Lc-ti so ga namreč že prej opozorili, naj se Pazi, ker Nemci pošiljajo Po gozdovih in vaseh razne civiliste, ki se izdajajo za Partizane. Ljudje so jim pravdi raztrganci. Gorje kmetom, ki so jim verjeli in da-u hrano. Drugi dan je bil knet že uklenjen in zaprt. Zato je gozdar želel najprej ugotovit^ kdo sta neznanca. "Čigav si?« je vpraša! prvega in obenem opazoval vedenje nepričakovanih gostov »Prešernov Orti-, šal , Gorjuš,« mu 3e odvrnil Vasja, ki je že sli-*Wi da je gozdar pošten človek. »No, za tebe pa sem Že slišal, da si partizan,« sc je odiahnil gozdar, ko je spoz-nal> da sta pred njim. borca, ne pa izdajalca. ' Sili so to hudi časi. Vsaka neprevidnost je postavljala «vljenje na kocko. Gozdar ju Je Povabil v koćo in postre-8el kurirja s pečeno divjačino. »Nikoli ne bom pozabLl, kako slastna je bila pe srna,« se še danes spominja Vasja. smučkami presmučal okolico in večkrat križal smučine kurirjev, tako da je zbrisal oziroma zmešal sledove ali aH pa vsaj otežil Nemcem zasledovanje kurirjev. Pa ni bil samo Pogačnik gozdar, ki je pomagal kurirjem. Tudi gozdar Lenart na Rovtarici na Jelovici je dajal kurirjem potrebne podatke in hrano. Večni popotnik, bi lahko rekli kurirju. Kako enostavno je danes reči hi zapisati, da je Vasja Savo bredel pri Obrnah pri Bohinjski Beii. Tam je prekoračil tudi cesto in železniško progo. Med vojno pa je bila kurirska pot stroga tajnost. Nobena vojaška enota n: smela niti ni vedela za kurirske poti. Vasja in Petko sta nekoč na Ropretovem rovtu nad Bohinjsko Belo čakala zvezo. Namesto kurirja, ki bi prevzel pošto, pa so nepričakovano prišli Nemci. Skrila sta se pod bližnjo košato smreko, ki je imela veje do tal. Na eni strani smreke je bila strmina, na drugi čistina, smreka pa je bila na vzpetini. Kot nalašč za komandno mesto. Nemški oficir je hodil okrog smreke in poveljeval. Nemci so iskali partizane, poveljnik pa ni slutil, da stoji poleg dveh kurirjev. »Lahko bi ga prijela za škorenj,« pravi Vasja. Poleti 1943. leta se je Vasja mimogrede oglasil pri Petru (domače hišno ime) na Gorjušah. Ko je vstopil, je zagledal za mizo nemškega žandarja. Vasja je odskočil nazaj na vrata in že zgrabil za pištolo, ko je domača Ančka zakričala: »Saj to je vendar moj brat«. Ančkin brat Lov-ro je bil že v stari Jugoslaviji žandar, med vojno pa je bil nemški žandar na Nome-nju. Po prvem presenečenju sta se začela pogovarjati, žandar Lovro je Vasji obljubil, da bo oskrboval partizane s strelivom in če mu bo uspelo, bo Nemcem »sunil« tudi kakšno puško ali pištolo. Povedal je tudi, da žan-darji na Nomenju niso preveč naklonjeni Hitlerju. Morda jc bil ta podatek točen, ker so bili kmalu po tem razgovoru vsi žandarji z No-menja premeščeni v Francijo. zaupljiv borec, je Vasja štirikrat sam nosil strogo zaupno pošto v glavni štab NOV Slovenije — V Belo ali Suho krajino. Decembra 1944 Leta je bil Vasja poslan v oficirsko šolo, ki je bila pri glavnem štabu, maja 1945. leta pa je bil dodeljen za spremstvo naše prve vlade. Bil je v spremstvu, ko se je naša prva slovenska vlada preselila iz Ajdovščine v Ljubljano. SPOMINI NA GREGORČIČA IN STRAŽIŠARJA »Jožeta Gregorčiča, poveljnika gorenjskih partizanov, sem spoznal decembra 1941. leta v partizanih,« se spominja Vasja, »takrat sem namreč vstopil v enoto, ki je bila v Karavankah. V četi smo razpravljali, kakšna ilegalna imena bomo dobili novinci. Za mene so starejši borci predlagali kar tri imena, končno pa je odločil Gregorčič z besedami: »Vasja naj bo.« Kasneje je bil Vasja Gregorčičev kurir, zato se ga dobro spominja. Vasja pravi, da je bil Gregorčič hraber borec, najboljši tovariš, malo je govoril in več delal. Rad je pel, saj je imel lep glas. Iz Španije, kjer je sodeloval v revoluciji, je prinesel lepe melodije in pesmi, ki so jih prevedli v slovenščino. »Polde Stražišar, komandir čete in kasnejši komandant bataljona, je temna vest mojega partizanstva,« pravi Vasja, ko obuja spomine na znanega jeseniškega revolucionarja. »Le zakaj nisem bil bolj uporen. Zakaj ga nisem prisilil, da bi nadaljeval pot. Če ima kurir sploh pravico, da sili poveljnika, naj gre naprej«. Polde Stražišar, Franc Potočnik, narodni heroj Boris Žvan in Iztok Sajdler so bili julija 1942. leta na posvetovanju partizanskih poveljnikov na Jelovici. Po posvetovanju sta jih kurirja Vasja in Lado spremljala nazaj na Pokljuko. Stražišarja in Potočnika je pot tako utrudila, j da sta ostala na planini Javornik na Pokljuki. Z njim \ je ostal tudi kurir Lado. Bo- I ris, Iztok in Vasja so nada- i ljevali pot do taborišča, ki j je bilo med Razorjem in Vi- j ševnikom nad Rudnim po- j ljem. Ko so prišli v taborišče, se je četa že pripravljala za umik. Borci so bili obveščeni, da se pripravlja hajka, četa je zapustila taborišče in se umaknila v gostejše gozdove Pokljuke. V taborišču je ostal samo Iztok, ki je sklenil počakati prihod Stražišarja in Potočnika. Polde Stražišar, komandant bataljona, Potočnik in kurir Lado so zjutraj prispeli v zapuščeno taborišče. Tu jih je pričakal Iztok; komaj je ta obvestil poveljnika, da se pripravlja hajka, že so zapeli mitraljezi. Naenkrat so bili vsi štirje obkoljeni — četa se je torej pravočasno umaknila. Polde Stražišar je padel, Potočnik je bil ranjen in ujet, Iztok in kurir Lado pa sta pobegnila. SREČANJE S TALCEM Prvo gozda srečanje kurirjev in , -■-u-ja Pogačnika je rodi-J> Plodove trajnega prijatelj p^ in sodelovanja. Vasja in etko sta pWim- prenašala Posto na smučkah. Da pa ju c b' sledili, je Pogačnik s Srečanje s pobeglim talcem z morišča v Mostah pri Žirovnici je ostalo Vasji posebno sveže v spominu. Danes vemo, da je bil to Karel Per-dih-žar, rojen v Velenju, živel pa je pri sestri na Prim-skovem pri Kranju. Sicer pa so njegovi starši iz Kobarida, ki so se po prvi svetovni vojni preselili V Jugoslavijo. Vasja in kurir Stane Stare-Petko (ki je kmalu nato padel) sta nosila prve dni julija 1942. leta pošto s Poklju- ke na Jelovico. Talca sta našla na bohinjski strani Jelovice blizu Nomenja. Že sedem dni je taval po gozdovih brez hrane. Vasji je povedal, da je najprej iskal partizane pod Stolom. Ker jih ni našel, se je ponoči napotil mimo Lesc in pri Ribnem prebredel Savo Bohinjko. Na Jelovici je talec srečal nekega pastirja in ga poprosil za hrano. Pastir pa mu nj verjel in je mislil, da ima opravka s provo-katorjem. Tudi Vasja :n Potko nista imela pri sebi kruha ali kaj drugega za pod zob. Zato sta talca odpeljala s seboj. Med vasmi Nomenj in Lepence so prebredli Savo. Popolnoma izčrpanega sta pripeljala na Gorjuše, kjer mu je aktivistka Ani Blazin, dala prvo hrano po begu iz morišča. Ko se je okrepčal, ga je Vasja odpeljal v pokljuško četo,, ki je takrat taborila nad Gabrjem. VASJA — ZBIRALEC ZNAČK Priporočam fantom, ki za klobukom nosijo celo galerw jo značk, da v Gozd MartulH ku obiščejo lovskega čuvaja^ Imeii bodo kaj videti. Vasja ima zbirko prek 200 značk; V njegovi zbirki najdemo av< sirijski službeni lovski znak iz dobe Franca Jožefa, stari trentarski znak, lovske značke iz Holandije, Belgije iri drugih držav. Vasja ima planinsko značko iz 1893. leta, znak nekdanjega turističnega društva Skala itn. Od lovskih trofej naj navedem dve stari puški »medve-darke« (forderlader), ki se še) polnijo skozi cev, stare lovi ske nože, pa turško oficirs sko sabljo. Zbirko krasijo stare pipe, posebno steklena Vasja je lovski čuvaj. Živi po planinah, stanuje ob vznožju gora, tudi njegov vrt jo posejan z miniaturnimi planinami, ki jih je »ustvaril« Vasja. Pozimi dela Vasja lesene hišice, krmilnice za ptiče, razne značke iz jelenovih kosti, pa še marsikaj. Vasja je pravi sin planin. J. Vidic DO GLAVNEGA ŠTABA Poleti 1944. leta je bil Vasi a premeščen k oddelku OZ-NE (oddelek za zaščito naroda - danes državna varnost) pri štabu IX. korpusa. Oddelek OZNE je bil takrat v Zgornji Trebuši. Kot posebno Franc Verovšek-Vasja na dvorišču svoje hiše. V rokah ima pa sva razstavila prek 200 njegovih značk. -Foto: J Vidic 1C0 let staro puško. Po skalah Šolske knjige so, šolskih knjig ni... Začetek novega šolskega leta je pred durmi. Le še nekaj dni in konec bo brezskrbnih uric dvomesečnih počitnic, šolski zvonec bo spet zapel svojo vsakodnevno pesem: osnovne šole, gimnazije in srednje tehniške šole bodo spet Odp!#e vrata znanja željnim učencem in dijakom. Vzporedno s potekanjem brezskrbnih počitniških dni se večajo skrbi — tako učencev in dijakov kakor tudi njihovih staršev. Vse knjigarne so v teh dneh postale pravi čebelnjak, kjer vse mrgoli. Nekateri sprašujejo za šolskimi knjigami, drugi za zvezki, svinčniki, črnilom, kdo bi lahko naštel množico vseh stvari, potrebnih za šolo. Da bi staršem, zlasti pa učencem, prikrajšali naporno tekanje iz knjigarne v knjigarno in utrudljivo spraševanje, katere šolske knjige so in katerih ni, smo po knjigarnah gorenskih občin po-prašali, katere šolske knjige imajo na zalogi, katere so v tisku in katere so že razprodane. Tole so rezultati naše telefonske ankete po gorenjskih knjigarnah: PRECEJ KNJIG JE ŠE V TISKU Knjigarna in papirnica — DZ — Bled: Za osnovno šolo, od prvega do tretjega razreda imajo knjige. Za četrti razred osemletke manjka Ra- čunica, ki je v tisku. Za ostale razrede pa je takole: z izjemo Spoznavanja družbe (5. razred osemletke), Angleška vadnica in Spoznavanja narave (šesti razred), Nauk o človeku (7. razred) ter Slovenskega berila za 8. razred osemletke, imajo na zalogi vse ustrezne knjige. Omenim naj še to, da imajo tudi že Zemljepis za osmi razred osemletke. Knjigarna in papirnica — DZ — Jesenice, Titova 12: Bo tretjega razreda osnovne šole imajo vse knjige, medtem ko za ostale razrede manjkajo ali so v tisku naslednje knjige: Računica za 4. razred, Spoznavanje družbe — 5. razred, 6. razred — Biologija in Angleška vadnica, Nauk o človeku — 7. razred ter za osmi razred osemletke — Zemljepis in Berilo. Knjigarna Simon Jnko — Kranj, Prešernova 2: Berilo za prvi razred osnovne šole je že razprodano, kdaj bo izšel ponatis tega berila, nam niso vedeli povedati. Računica za 4. razred je še v tisku, ravno tako tudi Spoznavanje družbe za 5. razred, Biologija in Angleška vadnica za 6. razred ter Nauk o človeku za 7. razred in Berilo za 8. razred osemletke. Razprodane pa so: Vaje iz matematike, Biologija za 8. razred, medtem ko Zemljepis za 8. razred pričakujejo v teh dneh. V kranjski knjigarni Simon Jenko imajo za gimnazijo na voljo vse knjige, razen Zemljepisa za četrti razred gimnazije. Poleg tega pa imajo na zalogi tudi nekaj knjig za srednje tehniške šole. Mladinska knjiga — Kranj, Maistrov trg 1: Razprodano je Berilo za 1. razred osemletke, ponatisa ne bo, pač pa bo v začetku prihodnjega leta izšlo novo berilo. Razprodane so še: Računica za tretji razred, Matematika za 6. razred ter Spoznavanje slovenskega jezika za 7. razred. Pri knjigah za ostale razrede manjkajo naslednje šolske knjige: Računica za 4. razred, Spoznavanje družbe za peti razred, Angleška vadnica in Biologija za 6. razred, Nauk o človeku — 7. razred, Berilo, Biologija in Zemljepis za osmi razred osemletke. Za gimnazijo pa imajo vse knjige razen Slovenskega knjižnega jezika. Kemije (za I. razred gimnazije), Bssedne umetnosti II. del (2. razred). Psihologije, Gospodarske in politične geografije sveta - II. del, Predvojaškega pouka za dijakinje (3. razred gimnazije) ter Ruske slovnice in Zemljepisa Jugoslavije za četrti razred gimnazije. Knjigama Radovljica: Z izjemo računice za 4. razred osemletke, ki je v tisku, imajo od prvega razreda do četrtega vse šolske knjige. Pri knjigah za višje razrede j osemletke — od 5. do osme- ga razreda manjkajo: Spoznavanje družbe, Biologija, Angleška vadnica, Nauk o človeku in Slovensko berilo. NEKATERE KNJIGE BODO NA TRGU ŽE SEPTEMBRA Podobno kot v naštetih knjigarnah je tudi v Kamniku, škofji Loki in Tržiču. V Kamniku je razprodano Berilo za prvi razred osemletke, za ostale razrede pa so na voljo skoraj vse knjige, razen že omenjenih nekaterih knjig za peti, šesti, sedmi in osmi razred osemletke. V Tržiču sta razprodani Računica za tretji razred osemletke in Berilo za 1. razred osnovne šole. V škofji Loki so razprodali že vse izvode Berila za prvi razred osemletke Računice za tretji razred, za peti razred tudi ni Vaj in nalog iz matematike, medtem ko za gimnazijo v prvih septembrskih dneh pričakujejo Svetovno književnost II. del, Besedno umetnost II. del, Rusko književnost in Gopodarsko in politično geografijo sveta. LETOS PODOBNO KOT PREJŠNJA LETA In kaj lahko sklepamo iz rezultatov naše telefonske ankete po gorenjskih knjigarnah? Vrsta knjig, tja od prvega razreda do osmega osnovne šole, je še v tisku. Založniki zagotavljajo knjigarnam, da bodo knjige na trgu v prvi polovici septembra. Vendar, kot so nam povedali v posameznih knjigarnah, glede dobave knjig niso preveliki optimisti, žalostno, toda resnično. Že nekaj let ob koncu počitnic opozarjamo, da bodo morale šolske knjige biti na policah knjigarn še pred začetkom šolskega leta. Vendar vse prošnje in moledovanja so, vsaj tako je videti, zaman. Ob vsem tem pa je najbolj čudno to, da se ob koncu šolskega leta, ko otroci dobe spričevala, nihče ne vpraša, aH niso morda za slabe učne uspehe krivi tudi tisti, ki učencem in dijakom že pred začetkom šole ne preskrbe šolskih knjig. V. Guček 'iiimiiiiiiiiimiiiiimimiiimmiiiiiiiiiiiiiiiii H(entral GOSTILNA DELFIN V KRANJU pripravlja vse vrste morskih rib in postrvi, tople dopoldanske malice in okusno pripravljene do-mače jedi. Delavcem z deljenim delovni časom od 1. septembra dalje nudimo kosila in polkosila po nizkih cenah. Priporoča se gostilna DELFIN v Kranju. iiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiHiiHiii TURISTIČNO PROMETNO PODJETJE KRANJ ii PROGRAM: i TRODNEVNO POTOVANJE v NA OGLED 23. MEDNAR. SEJMA ZIVILSKO-PREDE-LOVALNE INDUSTRIJE OD 27. DO 29. SEPTEMBR A PARMO 1. DAN: PETEK 27.9. Odhod iz Tržiča izpred avtobusne postaje ob 5. uri, iz Kranja izmed kina »Center« ob 6. uri zjutraj. Potovanje skozi Ljubljano, krajši postanek v Postojni. Prestop jugoslovan.sko-italijansfce meje pri Fernetičih. Nato mimo Trsta, Tržiča, Portogruara. Kratek odmor. Dalje skozi Meslre v Padovo. Postanek za ogled mestnih znamenitosti. Potem zanimivo potovanje po padski nižini do Bologne, kjer bo ogled mesta. Dalje mimo Modene, Reggia 6 prihodom v Parmo v večernih urah. Večerja in prenočišče v hotelu. 2. DAN: SOBOTA 28. 9. 3. DAN: NEDELJA 29. 9. Po zajtrku ogled znamenitosti Parme, nato prosto za ogled sejma. Večerja in prenočišče. Po zajtrku potovanje skozi Casalmaggiorc, Marcario, Mantovo v Vcrono. Daljši postanek za ogled zanimivosti mesta. V popoldanskih urah povratek v domovino .skozi Padovo, Mestre, Trst in Postojno s prihodom domov pozno zvečer. CENA POTOVANJA JE 308,00 Ndin. Vključeni so prevozni stroški z udobnim turističnim avtobusom znamke »Mercedes«, dva polpensiona, vstopnice za ogled sejma, kolektivni potni list ter vodstvo in organizacija izleta. PRIJAVE do 15. SEPTEMBRA! Prijave sprejemamo v turistični poslovalnici »Creina« v Kranju. Koroška 4, telefon 21-022, in v turistični poslovalnici v Tržiču, telefon 71-2(58. Turistično prometno podjetje CREINA Kranj vam v svojih poslovalnicah v Kranju Koroška 4, tel. 21-022 in v Tržiču cesta JLA 2 telefon 71-268, nudi naslednje turistične usluge: 9 nabava potnih listov in vi/ 0 organizacija izletov doma in na tujem # vozne karte vseh vrst O ribiške dovolilnice 0 menjalnica • informacije Poslužujte se naših TURISTIČNIH USLUG! mm Ae dni po svetu mm Ljudje MOSKVA, 27. avgusta — Končali so se pogovori med češkoslovaško in sovjetsko delegacijo. V skupnem sporočilu sta obe strani poudarili, da se čete okupacijskih *ti ne bodo vmešavale v notranje zadeve v ĆSSR hi sta dosegli sporazum o pogojih umika teh čet v skladu z normalizacijo položaja na Češkoslovaškem. Po tem spo-»aunu se bodo okupacijske &te umikale iz CSSR v več etapah. PRAGA, 27. avgusta — Predsednik češkoslovaške republike Ludvik Svoboda je po ra- diu. stvu in televiziji govoril ljud-m ga seznanil z rezul- tati moskovskih pogajanj. Po nekaterih podatkih, ki jih je bilo mogoče dobiti, so okupatorji doslej na ozemlju CSSR ubili 122 ljudi, več sto ali celo tisoč pa so jih ranili. Skoda, ki jo je povzročila okupacija petih držav, članic varšavskega sporazuma, znaša na dan 65 milijonov kron ali približno 93 milijona dolarjev. BEOGRAD, 28. avgusta — Moskovski sporazum med češkoslovaškimi in sovjetskimi voditelji je zbudil po vsem svetu mnogo odmevov. Večina komentatorjev poudarja, da so Cehi in Slovaki obdržali svoje vodstvo, da pa so za to morali plačati visoko ceno. Pogostokrat je slišati tudi besedo — diktat. PRAGA, 28. avgusta — I* vseh območij Češkoslovaške Prihajajo poročila o nezadovoljstvu z diktiranim sporazumom v Moskvi. Slišijo se tudi zahteve po čimprejšnjem umiku okupacijskih č©t, vendar r»o polno vendar pa je čutiti po-razumevanje za real- nost in odločno podporo vse-nvu češkoslovaškemu vodstvu. BEOGRAD, 28. avgusta — Pod vodstvom Mljalka Todo-rovića Je bila v Beogradu seja IK CK ZKJ, na kateri so razpravljali o aktualnih vprašanjih v zvezi z uresničevanjem resolucije 10. seje CK Z^J in o smernicah pred se :1-&tva in izvršnega komiteja ZKJ. PARIZ, 29. avgusta — V Parlamentarni komisiji za zu- irancoski zunanji m.nister Ml^bel Dcbre izjavil, da sla snovna elementa francoske 7-^Qanic politike V ofcs I vojaške intervencije in v prepevanju krepitve blokov. BONN, 29. avgusta — Kan eler Kiesinger je v komentar 'u o izjavi zahodnonemške vlade v zvezi z zasedbo CSSR "eial. da ni mogoča nobena Politi!^, niti politika miru, na Zahodu ni vojaške mo-l,l'd bi se lahko merila » VoJ'.Uiko močjo Vzhoda. šele deset dni je minilo od vdora sovražnih armad na Češkoslovaško. Deset burnih dni, ko je kraljevala sila, ko sta smeh in radost odstopila meto solzam krvi, gnevu in obupu. Kratka doba je to za vse nas, ki skušamo dojeti, kaj neki se pravzaprav dogaja, kaj je okupator hotel in kaj dosegel. A kako dolgo se mora zdeti Čehom in Slovakom vsaka minuta preživeta v senci tankov, v strahu pred najhujšim! Začetni šok, ki je ob dogodkih v srcu Evrope zajel svetovno javnost, vse bolj popušča. Prve, zgolj čustvene reakcije, se umikajo hladnemu razumu. Dasi se je kriza komaj začela, je že postala del stvarnosti. Ne glede na to, koliko časa bo Češkoslovaška še polnila prve strani dnevnikov, pa lahko zapišemo, da je odločilna faza agresije mimo. Odločilna faza jo imenujemo zato, ker bo od nje odvisna nadaljnja usoda petnajstih milijonov Čehov in Slovakov. Poglejmo, kako se je iztekla. Politični polom agresorjev Pred tednom dni smo zapisali, da je namen Sovjetske zveze in njenih štirih satelitov s silo zrušiti sedanje vodstvo v Pragi ter počistiti z vsemi »revizionističnimi elementi«. Orjaška armada naj bi opravila z maloštevilnimi kontrarevolucionarji ter tako omogočila pristašem kre-meljskih mogočnežev priti na oblast. S tem bi vzhodna velesila zopet vzpostavila kontrolo nad deželo, ki že od januarja sem ne sledi več ukazom Iz Moskve, ki »vodi separatistično politiko in s tem ogroža varnost socialistične skupnosti (beri: vzhodnega bloka)«. Poskus, skrbno zamišljen in izveden, se ni posrečil. Politični polom »varnostne ekspedicije« petih armad je očiten. Kje so vzroki za to? Načrt agresije je bil izdelan po starem, preizkušenem receptu tovrstnih akcij: vdreti v deželo s premočno vojsko; zastrašiti prebivalstvo; likvidirati obstoječi režim; iz svojih pristašev sestaviti novega in; počakati v deželi toliko časa, da se slednji utrdi. Toda zataknilo se je pri točki 2, to je pri »zastraševanju prebivalstva«. Navadno ljudje pred terorjem, kakršnega zganjajo tuji vojaki na češkoslovaškem, klo nijo. Boječ se za svoje ln svojih bližnjih življenje po- Enotnost brez primere stanejo ponižni, nikogar več ne briga, kaj se dogaja z voditelji. Po vsem tem, kar so že prvi dan morali prestati Čehi in Slovaki, spričo mnogih mrtvih, ranjenih in aretiranih bi jim nihče ne mogel očitati, če bi popustili. Toda zgodilo se je tisto, česar nismo pričakovali. Začetno razočaranje je preraslo v protest, le-ta pa v miren, a odločen odpor. Streljanje in druge grobosti so samo povečale enotnost nacije, majhni spori so hVi pozabljeni. Skupna nevarnost je združila 15 milijonov ljudi, da so kot en mož kljubovali nasprotniku. Komunisti m nekomunisti, delavci, študentje in intelektualci so enoglasno podprli zakonito vlado ter KP. Nekaj mesecev resnične demokracije, prava, ne zlagana svoboda in ne zgolj papirnata enakopravnost obeh narodov je opravila svoje. Spomin na minulih dvajset let, v katerih ja CSSR kot zvest izpolnjevalec zamisli moskovskih demagogov nazadovala od ene najrazvitejših evropskih držav na raven gospodarsko in politično brezpomembe ruske zaveznice, je še preveč živ. Vse to botruje svojstvenemu kljubovanju, ki je navdušilo napredni svet in ki mu v zgodovini ni para. Rekli so jim, da gredo osvobajat ljudi... Varljivo bi bilo misliti, da Sovjeti niso vedeli za priljubljenost Dubčka in drugih. O tem nedvomno govori velikanska vojska, ki bi zadoščala za okupacijo precej večjega ozemlja kot je češkoslovaško. Toda na tisto, kar so doživeli, verjetno ni računal prav nihče. Zgovoren dokaz je zbeganost vojakov, ki v tankih in avtomobilih krožijo po cestah in trgih tuje dežele. Rekli so jim, da gredo osvobajat ljudi imperialistične nevarnosti, govorili so jim o trpljenju prebivalstva, kj komaj čaka njih odrešilnega prihoda. Sedaj pa ti dvajsetletni fantje po ulicah Prage in Bratislave zaman iščejo sovražnika. Ljudje, ki bi morali po pripovedovanju radostno vzklikati, pljujejo proti njim. Leden hlad veje iz slehernih oči. Zrak je poln sovraštva. Izža- revajo ga trume vzklikajočih mladincev, izžarevajo ga pre-rešetana pročelja hiš, razrit tlak, okleščeno drevje. Jekleni oklopi lahko zaustavijo krogle, nemočni pa so pred vzdušjem, ki vlada v deželi. Hudo tesno mora biti pri srca Ivanom, Sergejem in Valerijem v njih železnih škatlah. Kclo ve, kakšna usoda je čakaia Dubčka, Smrkovskega in druge, da jih niso Cehi in Slovaki tako množično podprli? Kdo ve, kaj bi se zgodilo, če bi Sovjeti meti petnajst milijonskim narodom našli vsaj peščico primernih mož, s katerimi bi lahko nadomestili legalno vodstvo? Tako pa okupator ni pridobil na svojo siran niti toliko odpadnikov, kot jih gre v malo večji osebni avtomobil. Na dlani je torej, da so agresorji doživeli hud poraz. Vojaška zmaga — ki pravzaprav ni zmaga, saj češkoslovaška armada zavestno ni nudila odpora — še zdaleč nc odtehta politične katastrofe. Po vsem tem so Rusi lahko izbirali zgolj med dvema možnostima: ali dokončna likvidacija sedanjega češkoslovaškega vodstva in uvedba okupacijskega režima ali pa pogajanja in kompromisni sporazum. Prva možnost je preveč tvegana celo za tako mogočno državo, koi je SZ. Imeti opravka z deset in več milijoni razjarjenih ljudi, kj v tem primeru gotovo ne bi ostali samo pri dosedanjem pasivnem odporu, ni šala. Ce k vsemu prištejemo še silovit pritisk drugega sveta in nujno poslabšanje že tako slabih mednarodnih odnosov, jo jasno, zakaj se Moskva ni odločila za prvo možnost. Izbrala je raje pogajanja. Potankosti sporazuma, ki se je izcimil iz brez dvoma neenakopravnih pogovorov v Moskvi — razen predsednika Svobode so bili vsi voditelji nasilno privedeni v glavno mesto SZ — niso znane. Toda vemo za stisko Svobode in Dubčka, ki jo je bilo razbrati iz njunih govorov ljudstvu po vrnitvi v Prago. Očitno je, da sta na vsiljene pogoje pristala le zavoljo strahu pred masovnim prelivanjem krvi. ljudje so spričo takšnega razvoja dogodkov sicer žalostni, vendar razumejo in v celoti podpirajo svoje voditelje. »V sedanjem trenutku je najvažnejše prcprreiti množični pokol .. . Bodimo enotni in potr-pimo!« je moskovski sestanek komentiral praški radio. Štiri točke moskovskega sporazuma Sporazum med sovjetskim in češkoslovaškim vodstvom obsega štiri točke. Prva pri-* znava sedanjim zakonito izvoljenim ustavnim in drugim organom Češkoslovaške vse pravice, ki jim gredo. Druga točka sporazuma vsebuje zagotovilo SZ, da se okupacijske sile ne bodo vmešavale v delo zakonitih organov oblasti in partije. V Pragi so se tanki res umaknili izpred poslopja CK, skupščine in radijske postaje,-toda poslovanje le-teh, kakor tudi delo vseh časopisov, je še vedno ovirano. V Brati-« slavi pa je stanje še nespremenjeno. Po nekaterih poro-t čilih okupator tamkaj nastopa celo iz dneva v dan bolj oblastno. Tretja točka medlo in nejasno govori o postopnem odhodu okupacijskih čet. Izvedli naj bi ga v treh etapah,; najprej umik iz mest in najvažnejših strateikih točk, potem pa delen odhod armad iz dežele. Sile varšavskega sporazuma naj bi se dalj časa zadržale le še ob meji z Zahodno Nemčijo — vse dokler ne bo armada CSSR sama dovolj utrjena. Nič pa nj govora o datumih. Sovjetom se domača vojska utegne zazdeti dovolj močna šele čez deset let. Četrti, najusodnejši sklep, sprejet na pogovorih, določa obveznosti CSSR. Vlada mora ponovno uvesti delno cenzuro v tisku, radiu, na televiziji in drugih sredstvih množičnega obveščanja (men-« da sem sodijo tudi lepaki ter letaki), in sicer glede poročanja oziroma kritiziranja Sovjetske zveze. V času torej, ko je dežela še vedno polna okupatorjev, ko le-ti počenjajo vsemogoče stvari, naj bi nihče ne smel izraziti na njih rovaš ene same kritične besede. O čem naj potem tisk sploh še piše? O vremenu, o prijateljstvu med narodi ali morda o dobrem stričku Brežnjevu? Eni največjih pridobitev kratkotraj-t ne »češkoslovaške pomladi«j na katero so bili ljudje tako ponosni, je torej sporazum v Mask vi zavil vrat. Prva faza agresije je mimo. Kaj prinaša bodočnost« je še zavito v meglo negotovosti. Nihče ne more vedeti« ali bodo stvari zares potekale v znamenju obojestranskega spoštovanja dogovora. Češkoslovaški preostane zgolj upanje, da bo tako. I. Guzclj KREDITNA BANKA IN HRANILNICA LJUBLJANA KB LJUBLJANA ZAUPAJTE NAM SVOJE PRIHRANKE, KI VAM JIH OBRESTUJEMO: 6,25o/o za navadne vloge 7% za vloge vezane z odpovednim rokom nad 1 leto 8% za vloge vezane z odpovednim rokom nad 2 leti ENAKE OBRESTI NUDIMO ZA DEVIZNE RAČUNE ODPRTE PRI NASI BANKI OD TEGA 4 % DO 6 % V DEVIZAH BREZPLAČNE INFORMACIJE IN NASVETE Da BITE V VSEH POSLOVNIH ENOTAH: BOGOMIL DEBELJAK Ločeno na dopust — za zdrav zakon Sociologi ugotavljajo, da se je v zadnjem času v Angliji močno znižalo število ločitev. Vsekakor zelo razveseljivo. Vendar ti spodbudni podatki niso posledica prizadevanj obeh zakoncev, da bi se zakonsko življenje v našem razgibanem življenju utrdilo. Sociologi so mnenja, da gre zahvala trdnejšim zakonom prav zato, ker se vedno več angleških parov odloča za ločene počitnice. Tako gre na ločen dopust kar slaba polovica angleških zakoncev. Iz tega sledi — kadar nista zakonca skupaj, se pač ne mo. reta prepirati. Zato tudi manj ločitev. 3 b 9 IN S e Prevozna sredstva in romanja pred 60 leti v okolici Cerkelj (2) (nadaljevanje in konec) nji, vpreženi v sanke ali slite, so morali imeti okrog vratu obešene male zvončke ali kraguljčke, da so s tem opozarjali potnike nase, zakaj sani drsijo tiho, skoraj neslišno, voz pa ]e precej ro-Pota in zvoncev zato ni bilo treba. Navadne sani so služile za razne prevoze, npr. za arva> hlodovino, gnoj (gnojni koš so enostavno posadili na sani) itd. Sani so imele vojnice torej so bile le eno-vprežne. Vožnja na sankah Je mnogo bolj udobna kot na kakršnemkoli drugem vo-zdu. (Koleselj sem že opisal takrat, ko sem pisal o že-nitovanjskih običajih v oko-m Cerkelj). . ysa ta vozila so bila domač JKlelek. Izdelovali so jih za to priučeni domačini, obrtni-**. ki so se bavili izključno s tem delom: kolarji, vozov-ni kovači, ličarji tapecirarji. f*1" Pa so tudi taki, ki so se ■ tem delom ukvarjali samo Pozimi kot s postranskim zaslužkom; delali so tudi v ča-1 ko ni bilo večjega dela na polju. Tedaj, v začetku stoletja in še dolgo pozneje, ni bilo vozov z gumijastimi kolesi. Nekdaj je vprežna živina pri prevozih veliko več trpela kot danes z »gumiradelni« na asfaltiranih cestah. Poti so bile takrat slabe, nasute z gramozom. Stranske, poljske poti so morali kmetje sami nasipati z gramozom, če so hoteli, da so bile poti za spravilo pridelkov boljše. Še kratko o dvokolesih. Ko sem šel leta 1902 v šolo, še nisem videl dvokolesa ali šolarja, ki bi se s kolesom peljal v šolo. V posameznih vaseh bi kolesa takrat lahko na prste preštel, prava senzacija pa je bila, videti mestno damo s klobukom na glavi in z do peta dolgim krilom na dvoko-lesu. Avtomobil sem prvič videl nekako v letih 1905-1907. V Cerklje se je takrat pripeljal z nekim »motovilom« tedanji ljubljanski župan Ivan Hribar. Ne otroci in ne stari ljudje si nismo mogli predstavljati, kako more to vozilo iti po cesti brez konja. Potem se je počasi pojavljalo vse več avtomobilov, med tem ko tovornih avto mobilov še dolgo ni bilo videti na podeželskih cestah. Romanja — Gorenjci so nekdaj radi romali na razne božje poti. Romanje na Brezje je bilo tradicionalno skozi vse poletje, prav tako tudi v Velesovo. Veliko so Gorenjci romali na sv. Višarje, kamor so se navadno odpeljali kar s posebnim vlakom do Žabnice. Nekdo je bil seveda organizator, ki je zbral ljudi in naročil poseben vlak. Tako so romali nekajkrat v poletju v večjih skupinah. O binkoštnih praznikih je bilo tradicionalno romanje na Limbarsko goro pri Moravčah. 8. septembra sc romali na Dobrovo pri Ljubljani, na dan sv. Roka je bilo romanje v Dravlje pri št. Vidu, konec septembra (kvaterna nedelja) je bilo romanje na Krko na Dolenjskem. Romali so na lojterskih vozovih s konjsko vprego. Ob straneh na loj-trah so po dolžini namestili deske z naslonjali; na tak voz se je lahko sedlo tudi 20 in več ljudi. V glavnem so ljudje vzeli potrebno hrano s seboj. Seveda so jedli le hladna jedila, v gostilni so si privoščili le toplo juho — kakor je pač komu dopuščata denar- nica s kroncami, zeksarji in groši. Tudi z zapravljivčki so šli na romanje, vendar je na takem vozu lahko sedelo le 8 ali kvečjemu 10 ljudi; tak voz je vlekel en konj, na klancih pa je bilo treba tudi izstopiti in iti peš. Neprijetno je bilo, če je ro marje zalotil med potjo dež. Mnogi pa so na Brezje tudi pešačili, in to na obe strani. Nekateri so bili namreč prepričani, da ni pravega romanja, če udobno sediš in se pelješ, ampak je treba iti peš, zakaj romanje so imeli za nekakšno pokoro za grehe. Zgodilo se je, da je po božna kmečka mamica romala na Brezje. Zaobljubila se je, da bo šla peš, vendar je šla na vlak in se odpeljala proti Gorenjski. Čeprav je bilo na vlaku dovolj prostora, je med vožnjo hodila gor in dol. Ko jo je sprevodnik opozoril, da je še dovolj pro štora, mu je povedala, da S3 je zaobljubila, da bo šla peš, obljuba pa dela dolg, zato mora hoditi. Svojčas so hodili romarji iz Savinjske doline peš na Brezje v »rocesijah. Spredaj je bil moški, ki je nosii križ, za njim pa so se zvrstili moški in nato ženske. Med potjo so molili, prepevali nabožne pesmi in tudi uganjali šale. Taka romanja so bila navadno v sobotah. Proti večeru se je vila procesija proti Šenčurju, kjer so imeli navadno kratko cerkveno pobožnost. Nato so v Šenčurju prenočili, kjerkoli je bilo pač mogoče, v nedeljo pa so zarana odrinili naprej do Brezi j, kjer so ostali prek nedelje. Nekateri so v ponedeljek nadaljevali romanje na Bled, nekateri celo še naprej na Višarje, drugi so se z Brezij vračali domov, nekateri z vlakom, krepkejši pa spet peš. Tradicionalna so bila poleti tudi romanja v Velesovo pri Cerkljah. Tu je bilo videti tudi tujce. Ogromno romarjev se je v Velesovcm nabralo vsako leto 2. julija. Iz vseh okoliških župnij so se ta dan vile velike množice ljudi v procesijah proti Vele-sovemu; na čelu je bil moški s križem, vsako procesijo pa je spremljal tudi duhovnik, ki je imel v Veleso-vem potem mašo. Zvonovi so vse dopoldne svečano potrkavali. Prodajalci spominkov in gostilničar ji so imel: takrat toliko dela, saj se je tega dne zvrstilo v Velesovcm tudi nekaj tisoč ljudi. Anton Zorman • ■■■••■■»■■•■nm»nn.....»••■■■•»»■■•■■■■■■■■■••■»■■■■■iiii.....iiiiimi.......ninnnnniiiiiniHii.....■■■■inmiHn'J'JiSi'i"'111 1**aa*>*"SS«"SSS55!*"*'i>*"iii>3~jiai.<»aiiiifiuiiiii[g>ll........»HBillllHiMMiliiEilliin......•■■■■•■■>»[■'■■"' ""«J«»»»»a .,3■■■»mi n*n,if •■■•■j,n,iiiiiii* ■■■■■■■■DitiiiiaitiiiiiiiiHiiiiiiiiHi BaaBBaaaBaaaaBaBBaaaaaBa3qaaaaBBBaBa«aaBaaBBBBaflBB«aaaBEaaaaaa Nikoli prav Težave, ki jih je imel neki angleški državljan, ko je vozil skozi London, so podobne težavam drugih avtomobi-listov po svetu. Komaj je odpeljal zdoma, že je moral plačati kazen zaradi prehitre vožnje. Dvajset minut kasneje ga je spet ustavil mož postave in spet je plačal zaradi prehitre vožnje. Na pol prazna denarnica je storila svoje: mož je začel voziti lepo počasi. To pa ni bilo všeč tretjemu možu postave. Možakar je moral plačati kazen, ker je s prepočasno vožnjo oviral promet. Križanca št. 49 — Saj vidim. Moj mož pač ne zna .še dobro plavati, pa se zato v vodi oprime vsega, kar mu pride pod roke. 1 2 3 4 b 6 \7 8 i 10 11 12 13 14 t5 16 17 18 S 20 21 22 24 25 26 27 28 29 fš 31 32 33 34 35 36 37 VODORAVNO: 1. učitelj na srednji ali visoki šoli, 9. stokanje, 13. pokrajina v srednji Grčiji, 14. okrasne ptice, 15. ustvarjavec, 16. poslovna knjiga dnevnih vpisov, 18. manjše naselje, 19. ženska oseba iz filma Kekec, 20. pritok Visle na Poljskem, 22. gora nad Poljčanami, 23. svojilni zaimek, 24. moška oseba iz keltske pravljice (.. . In Izolda), 27. konec šahovske Igre, 29. predstojnik visoke šole, 30. slikarska deščica, 33. bajeslovni prvi letalec, 34. urednik Cbelice, ko je bival Prešeren v Ljubljani (MIha), 36. panter, 37. vulkan v ekvadorskem delu Andov, visok 5754 m. NAVPIČNO: 1. kratica naše poštne službe, 2. kratica za »reverend, častiti«, 3. najboljša atletinja Triglava (Lidija), 4. župnija, 5. elektro gospodarska skupnost Slovenije, 6. tako (lat.), 7. medmet, 8. nekdanji vodja Hrvatov, ubit 1. 1927. (Stjepan), 9. oseba Iz Jurčičevega romana Deseti brat (Marti-nek), 10. južnoitalljanski ples, 11. zapreka, 12. vrsta hrošča, 17. veznik, 19. glas, 20. risana zgodba z besedilom, 31. vrsta palme, 22. ladja, čoln, 25. med, 26. kazal ni zaimek, 27. roman Maksima Gorkega, 28. mestece v Franciji — severozahodno od Marseilla, 30. medmet za »tiho«, 31. ime hrvatskega lirika Ujeviča, 32. srbsko moško ime, 35. nemški predlog. Miha Klinar: Mesta, 111 razcestja Domena III. DEL Kaj bi opletal okrog nižjih jj^« enost 'aoevak Te lestvice oblasti bo lahko^ flWij« fl. ^vno preskočil ^ deželnega glavarja opozoril, da " ^iif^i veu;,,, J v redu in da u^_._ __J ---olava^,^. Rajniki, ki bi jim oblasti uugve, ee niso na ok.i cijucri" o- ~yft' . ^je bilo treba stopiti na prste z lj*j*v« kaj ^ Tisti, ki so »zgoraj«, če JU" £ P^nikih /' 1 morali nenehno imeti oči na nižjih <>blaS 1)^^ikom Vj^Jo, da ne bodo le-te zrasle poštenim cesa cei0 ez giavo ^ ge obnašale do njih, kakor da jin r^*> *i oblati . z nJ™i nečloveško poniževalne norčarije, ^ ze nekajkrat v zadnjih mesecih privoščile na° p? Vra^ n,- To bo vrata viišj k> prava pot! Ce »man^\ ^zU< potrkaj , šjih! Ce boš višjim posj^*11**^ 'J^J^ nižji ni Po gl laVe,'f V>vodui Z stili" videli ali celo hoteli videti, ji* si zaslužili. »Zato si izbij sorodnike samo toliko, kolikor ti bedo k<>r ^Li**V gotowv , In Andrej, če ga bodo P™?> * ^ kakeMo V °rLst' prav sc bodo nekateri čudih ^ orožnikom sorodnika. yjg\i- 12da »Izdati? Ne imenujte tega ^ vine, ni izdajalec!« M CjJtflJjJ1 ^In na iso avi, kakor eo Je- »Misli nanje če- mogel izdati Paznike domo- Tako bo rekel gospodom f^^^eorod^lu tfavarju. e bo začudil, kako je ni^V', ^ - ,° k;'" 'n m ^ a„,„ '__««dba i^j/ ^Je- če .se ve, da ga čaka samo še sodba i""", ^ ^od.^^'tTJ »Ne govorite mi o sorodn* V*i^rve *' k, , Je prelomi] i ga 01^ • so* lefc qrveč So J p" " njavi.:."iie,< i ^L^podj^n.?11!:k, 5a pod napelj usei;o cesarju m w '"J ^.lie,* wi zv*. "^POdi«* « •>** jo treba zbrisati z obličja ^ ^ 0ga J? Pa ga bedo ^0 nJ*T?anilfrfi^o Podkupo- — *~ v sanjarije o svoji, vnovič P>' b^T^ mnogo S ' blagoslovlj.Mia z Ixks <£' k^ršno ^Jf^ in veljavnej.ša, kakor je kdajWh ^^j^***^ ^Varjata njeiova -sinova, ki verujeta. d» H dos^" vP'iv na ijegova sinova, ki veruje . j ljudi, ki poosebljajo oblast in in kar se zdi drugim nomog01-- S<}^, kar •si zaželi In do takega vpliva in veljave bo prišel! Mora priti! »Maščeval bom vajino nesrečo! Uničil bom svoje sovražnike! Uničil bom Uršiča in njegovo seme. Samo vidva vzdržita! Vzdržita se nekaj časa v onem peklu na Piavi! Ne glejta čez jarek proti emr-ti na oni strani! Držita se v dobrem naročju zemlje, ki vaju varuje flred kroglami! Kmalu bosta hvaležna očetu! Ponosna bosta name in lahko bosta pripovedovala drugim, kako visoko seže moj glas. Najin oče je mogočen in vpliven človek, bosta lahko pripovedovala. Njegova beseda nekaj zaleže, saj ga upoštevajo in spoštujejo celo ljudje, ki imajo za cesarjem prvo besedo in ki se s cesarjem, kadar so z njim sami, celo tikajo,« sope Kragulj besede za svoja sinova, kakor da jih bo veter, ki je začel nositi droben dež z one strani Soče, ponesel daleč tja dol do Piave, do sinov. Tako ga nosi pot za Unšičevo Roziko proti Kobaridu. »Kaj ko bi že zdaj stopil na feldžandarmerijo?« pomisli, da bi se mu potem ne bilo treba vračati nazaj po žandarje, a se te misli otrese, ko se spomni, da njegova pot ni tako gotova, kakor je bil vse doslej prepričan. Lahko se zgodi, da se bo Uršičeva ustavila v Kobaridu in se potem odpeljala s pošto. »Hm?« vzdihne, ko pomisli, da na to možnost ni pomislil že doma. Ko bi pomislil, da bo moral za njo peš vse do Kobarida, bi zapregel konja in se odpeljal za njo. Lahko bi si prihranil dolgo, utrujajočo pot, ki se bo naposled končala tako, da se bo Uršičeva odpeljala s pošto proti Luciji in se mu izmaknila. Sam vendar ne bo mogel prisesti, saj bi lahko uganila, da jo zasleduje. Ko bi doma vpregel konja in se odpeljal z vozom, bi ga ne skrbelo. Vozil bi za poštno kočijo in ji sledil, tako pa, se Kragulja loteva malodušje, bo tale, za njegova leta prenaporna pot brez haska, brez uspeha ... ' Ta misel je kakor utež, ki ga obteži s že večjo utrujenostjo. »Doma bi moral pomisliti,« zagodrnja. Doma? A kako naj je vedel, da bo šla Uršičeva tako daleč in da bo naposled se počakala na večerni odhod pošte proti Luciji. Vse do sem se je gnal za srno, zdaj pa mu bo kar na lepem zabrisala sled, kam je namenjena. Morda ne gre k dezerterjem in gre samo k staremu, ki baje zida nekje v Knezi. »O bog,« zastoka, a se mu takoj nato zvali breme z duše, ko zagleda, da Uršičeva ni zavila proti poštni postaji, marveč je krenila po porušeni ulici nokam pod Kobarid. Za njo mora, čeprav še tako težko sope. »Kragulj,« se ga tedaj nekdo dotakne. Glavni poštar je. Očitno bi ga rad nekaj vprašal, pa mu samo stisne roko, a jo Kragulj naglo odmakne. »Ne utegnem,« pravi. »Mudi sc mi!« mu ni do pogovora z glavnim poštarjem. Za Uršičevo mora. Med te ruševine je šla, Kragulj naglo izgine v porušeni ulici, sedaj samo stezi, ki se vijugasto in poskakujoče kakor suha struga hudournika spušča pod Kobarid do ceste. »Tu je šla! Tu je morala iti,« se konec porušene ulice razgleduje Kragulj. IIIHfHf ■•■llKHllSIII»4l,llfM«Mlff|)||lH ■ ■,>J kah imam še 5 sešitkov, ki nosijo naslov »Crtice iz dr. Prešerinovega življenja ter sploh od Ribi čeve rodovine.* Ti zapiski so bili pisani v letih 1879 — 1933. V teh zvezkih so dragocene informacije o Prešernu j* njegovi rodov in i — mnoge javnosti še povsem neznane. Za Prešernov muzej, kot doči institut, bi bili prep'sl ali vsaj izpisi iz teh zvezko neprecenljive važnosti. ^ „ izpisovanje iz zvezkov, n tesno popisanih s slovito z ' panovo drobno in dostikr* stenografsko skrajšano PJ*J vo. ni kako delo za P°^, danske in nedeljske ure. & lo bi prej trdo ccloclnei™ delo vsaj za pol leta ali v ' Kranj kakor tudi slo-veflSg prešernol jubiva javnost dobila z objavo nekateri'1 neznanih podatkov drago^^ novo vrednost o našem V vem poetu. v strO' S honorarno plačano - \ jepisko bi to delo °? tO kmalu opraviti — w° ^tei-le ni preveč finančno za no za veliko kranjsko no? Ali naj iščem meče» . sko gospodarsko pod Ic" ' a bi utrpelo ta si rošek ^ mi kar začasno dođe*«? ^ ko svojo uslužbenko, .j to delo pomagala °Pr'J ja ■ Častno delo za Preše m3. Prešernov Kranj! Črtomir Z° e* ITALIJA AVSTRIJA^ GORENJSKA OSTERREICH ITALIA Hotel Letališče Aerod rom Ljubljana Aerodrom Ljubljana — Ko potujete po cesti Kranj—Kamnik, se ustavite na letališču, kjer vas vabi ob gozdnem robu hotel. Ob sobotah in nedeljah popoldne na terasi hotela PLES od 16. do 22. ure. — Postreženi boste z dobro kapljico, okusnimi jedili in speciali-tetami na žaru. — V letni in zimski sezoni je odprta brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu. — Na voljo imamo 60 ležišč. Flugplatz Ljubljana — Auf Ihrer Reise von Kranj nach Kamnik bleiben Sie beim Flug-platz stehen! Dort befindet sich einladend am VValdrand ein Hotel. — Samstags und sonntags Nachmittag auf der Hotelterrasse TANZ von 16—22 h. — Es vvird ein guter Tropfen, schmackhafte Speisen und Rostspezialitaten serviert. In der Sommer- und VVintersaison stehen Ihnen eine Berghutte und eine Dependance in der TIHA DOLINA (Stilles Tal) am Krvavec (1858 m) zur Verfiigung. — VVir verfiigen iiber 60 Schlafstatten. Aereoporto di Ljubljana — Se viaggiate in maccina sulla strada Kranj—Kamnik, fermatevi all'aereoporto. Nel Ristorante aH' Aereoporto, situato in un paesaggio pittoresco di boschi e montagne, potrete ristorarvi, godendovi piatti speciali e vini originali. — Durante l'estate e d'inver no sono aperti anche la »Dependance« ed il »Cottage« nella »Tiha dolina« (La Valle silenziosa) sul pendio del monte Krvavec. — I due impianti dispongono di 60 letti. Brunarica in depandansa v Tihi dolini na Krvavcu Zlatnina, srebrnina, dragulji in ure v Priznanih strokovnih trgovinah Georg Pirker zf petdeset let v Trbižu — prodajalni v Zgor-Qjem in Spodnjem Trbižu. Govorimo nemško in italijansko. Dinarje vam obračunamo Po najboljšem dnevnem tečaju. STROJI, ORODJA, STAVBNO POHlšTVE? NO OKOVJE Josef Strauss Villach — Beljak Prodaja na veliko — Gasvverkstrasse 1 Prodaja na drobno — Bahnhofstrasse 17 Telefon 042 42. 60 61 in 68 53 TAPETE ^ ZA VSAK PROSTOR Plasti i?>ira francoskih in belgijskih papirnatih in VANiui pia,nih 'apel za oblogo sten v STANO-Izrednn PISARNAI1- KOPALNICAH, PRALNICAH. PaviljonPĆne M dekoracijo bdoib "» razstavnih 300 različnih modnih vzorcev strokovni nasveti lepilo za tapete UFERMARKET CENF ?&S? /a P^aJo tapet * UGODNEJŠE KOT PREKO MEJE! ščinl, etaža D — speciali- Vreraie Turistične informacije Vremenska slika: nad srednjo Evropo se zadržuje območje nizkega zračnega pritiska. Višinsko jedro hladnega zraka se iznad Francije počasi pomika proti vzhodu, pri nas pa povzroča nestalno vreme. Napoved za soboto in nedeljo: v soboto bo deloma sončno s spremenljivo oblačnostjo; zlasti v gorskem svetu nagnjenje k ploham. Najnižje nočne temperature okoli 12, najvišje dnevne malo nad 20 stopinj. V nedeljo bo prav tako deloma sončno, le proti večeru je mogoče poslabšanje od zahoda. lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilUj Janez: »Micka, ves Kranj sva že prehodila. Pošteno sem že lačen.« Micka: »Janez, potem pa kar k Jelenu, tam dobro kuhajo, pa še poceni je.« 9 V Ratečah — V Planici imajo pri zasebnikih in v gostiščih dovolj prostih postelj. O Bohinj — V vseh hotelih je še nekaj prostih postelj. Prav tako pa tudi v zasebnih turističnih sobah v Srednji v#si, Stari Fužini, Polj ah. Bohinjski Bistrici in Ukancu. Ženica na Vogel redno obratuje. Prva vožnja je ob 7.45, potem pa vozi žičnica vsako uro do 19.45. Cesta Bled—Bohinj je odprta. % Bled — Dovolj prostora je v gostiščih, počitniških domovih in pri zasebnikih. Nekaj prostih postelj imajo tudi v hotelih. Žičnica na Stražo redno obratuje vsak dan od 9. do 12-. in od 14. do 19. ure. Na Bledu je odprt ribolov v vseh vodah na postrvi in lipana, v jezeru pa na vse ribe. Dovolilnice za ribolov izdaja turistično društvo Bled. # Tržič — V Tržiču, Podij ubelju, na Ljubelju ter v planinskih domovih na Zelenici, Kofcah, Pod Storžičem, na Kriški gori in na Dobrči je povsod dovolj prostih postelj. Žičnica na Zelenico še obratuje. 6 Kranj — Dovolj prostora je v obeh hotelih. Prostor je tudi v hotelu na Šmar et-ni gori, hotelu Grad Hrib v Preddvoru, Domu na Jezerskem, Domu na Joštu in pri zasebnikih v Naklem. 0 Jesenice — Na Jesenicah in v okolici je dovolj prostora. Prostor je tudi v Domu pod Golico in v Smučarskem domu na Črnem vrhu nad Jesenicami. 9 Kamnik — Prostor je v hotelu in v zasebnih turističnih sobah. Dovolj prostora pa je tudi na Veliki planini itn v Kamniški Bistrici. # Domžale — Prostor je v restavraciji in v zasebnih turističnih sobah. Prireditve % Turistično društvo Cerklje na Gorenjskem prireja jutri (nedelja) II. coklarski dan na Krvavcu. Žičnica bo vozila od 6. ure zjutraj, % V Zdraviliškem parku na Bledu, bo jutri, 1. septembra ob 11. uri, promenadni koncert. Za obisk se priporoča HOTEL LOVEC BLED priznana restavracija terasa — parkirni prostori, sobe s prhami. Telefon 77-266, 77-366 kdor ponudi DONAT ponudi zdravje 7383 555 f Zapostavljena električna pečica September je tu in z njim zadnji čas, da začnemo razmišljati o jesenski in zimski garderobi. Takole krojen jesenski ali zimski plašč bo rada oblekla prav vsaka. Zanj lahko uporabite katerokoli enobarvno blago, še posebno lep pa bo v nežno rumeni barvi. Apnenec škoduje električnim napravam in loncem L. le k trie ne naprave, kot so bojlerji, pralni stroji, razni električni lonci za kuhanje perila, kave in podobni, se kaj hitro naberejo apnenca. Oblogo iz apnenca je treba z njih večkrat odstraniti, tako namreč varujemo naprave in varčujemo z elektriko. Manjše naprave lahko očistimo sami, saj dobimo v naših trgovinah različna ■rt Istva v ta namen. Navadno so srcds:v;t v obliki prahu, ki jih rMrtOpiRM v vroči vovii ter pustim.) ii'!ii?kot nu 20 minut nakar posodo vsaj trikrat temeljito splaknemo s čisto votlo. Sicer pa 90 navodila na zavitkih. Večje naprave pa nam mora očistiti strokovnjak. Posebno je to važno pri boj-lerjih, ki jih moramo praviloma očistili vsako leto, sicer pa takoj, ko opazimo, da priteče iz pipe tudi kak košček apnenca. Apnenec se tvori pri tem-iturt, ki je veCj.% kot 55 ttopinj C«Laja. Uporabnost električne pečice pri štedilniku je tolika, da je kar nedopustno uporabljati jo samo za peko biskvita. V pečici lahko pečemo na- rastke, zavitke, krhko testo, drobno pecivo, kvašeno testo, meso, mesne jedi, krompirjeve jedi in jedi na žaru. Prav lahko skuhamo v pečici celo kosilo ali večerjo, saj je dovolj prostora za več posod. Ce nimate lonca za vkuha-vanje sadja in zelenjave, lahko kozarce za vlaganje postavite v pečico in naravnate gumb na sto stopinj. Nekatera jedila moramo ponuditi na ogretih krožnikih, zato jih za nekaj časa postavimo v ogreto pečico. Ce je pri hiši dovolj sadja in ga ima družina rada, ga v pečici lahko tudi posušimo. Prav gotovo pa marsikatero gospodinjo vznemirja, pri kateri temperaturi naj peče posamezno jed. Gumb bomo naravnali na 50 stopinj, kadar bomo hotel; pogreti posodo in krožnike. Pri temperaturi od 50 do 125 stopinj bomo sušili sadje in zelenjavo za ozimnico. Kvašeno testo bo vzhajalo v pečici pri 60 stopinjah, seveda z odprtimi vrati. Za kvašeno testo, bi-skvitno testo in za torte naravnamo gumb na 175 do 190 stopinj. Na 200 stopinj bomo naravnali gumb, kadar bomo kuhali v pečici več jedi hkra- Kdaj in kako uporabljamo parfume? Parfum ali kolonjsko vodo denemo na konice prstov in se z njimi dotaknemo tilnika, mesta za ušesi, rame (poleti), notranjih strani lahti in zapestja. Ne denite parfuma pod nosnice, na brado, prednji del vratu in na dekolte, nikoli pod pazduho, ker sc bo v povezavi s potom spremenil ln pričel neprijetno dišati. Lahko nadišavimo tudi oblačila, toda vedno z notranje strani ali pod ovratnimi zavihki. Treba je vedeti tudi to, da uporabljamo kolonjsko vodo zjutraj, parfum pa popoldne ali zvečer. Primerneje je kupiti manjšo stekleničko di -savne tekočine kot veliko, pa najsi gre za kuhinjsko vodo ali za parfum. Iz-hlapeva namreč — nam v škodo. In še to! Dišavnih tekočin ne smemo hrani ti blizu toplotnih izvorov — sonca peči, radiatorja. ti, pasterizirali nekatere vrste sadja in zelenjave. Prav tako pri tej temperaturi pečemo krhko testo, testo, ki mu je primešano sadje ter biskvitno testo za rulade. Manjše kose mesa, krhko testo s sadjem, drobno pecivo, zavitke pečemo pri temperaturi od 210 do 230 stopinj Celzija. Narastke pečemo pri temperaturi od 230 do 250 stopinj. Ce sami doma pripravljate prepečenec, ga morate peči pri 270 do 300 stopinjah. Ce imate radi jedi na žaru in je pečica opremljena tako* da lahko toplota prihaja samo od zgoraj, zakaj si ne bi tega potem privoščili. Meso na žaru pečemo pri isti temperaturi kot prepečenec. mtiifitjiiiiii:tiiiiiiii9iitii;f[iiiftifiiittiiiiiiiifFllllIII■■l^EllltlllllIlIlIIlIfflllClllJSllllII:IllIIIffIIlI|V,^ Kotiček za ljubitelje cvetja Svetuje ing. Anka Bernard g Ob gradnji hiše v premislek j j§ Le redko zraste dom z vrtom v harmonično uglašeno g E celoto, kjer je hiša nastala iz dejanskih potreb in želja g H ter je vrt enakovredno urejen in usklajen z arhitekturo 0 = stavbe. g Za dosego idealne povezave hiše z vrtom je več g E odločujočih činiteljev. Najvažnejša je lega hiše na pa1"' g £ celi. Vrt naj se po možnosti razprostira na jugozahodni g E strani, tako da so dostopi do hiše s severne ali vzhodne g S strani čim krajši. S tem zmanjšamo nekoristno površi- g S no poti na najmanjše mere. Za vrt je velika nesreča, | E če je vhod v garažo z vrtne strani, saj razseka široka g E pot že tako majhen vrt na dva dela, ki jih ni mogoče | E vvj združiti v celoto. Z lokacijo garaže v hiši ali sicer § H ob cesti, pa ostane za vrt že tako pičlo odmerjen kos g E zemljišča cel ter ga je mogoče lepo in koristno upora- S E b;ti- I Seveda je bivanje v vrtu prijetno le, če sc zaščitimo S E pred nezaželjenimi pogledi iz soseščine. Sele tak vrt g E bo postal prijetno bivališče na prostem. § Za povezavo hiše z vrtom je zelo važna tudi razpore- g E ditev prostorov. Kot sem že omenila, naj bo garaža, g E vhod v hišo, prostor za kurjavo na cestni strani hiše- 0 E Dnevna soba s kuhinjo naj se odpira na vrt, po mož- g E nosti prek terase v isti višini s trato ali dveh do treh g = stopnic. § E Vsi potrebni dostopi do hiše z greznico in poniko- g E valnico ter jaški naj ne omogočijo povsem možnosti za g E ureditev zelenja ob sodobnem domu, saj je prav vrt g £ bislverni sestavni del sodobnega doma in odločujoči g = element, zaradi katerega se odloča vse več ljudi za f E gradnjo lastnega doma. § Pri izkopu kleti dobimo veliko materiala, ki ga lahko | H koristno uporabimo za teraso ali razgibanje vrta. Nikj«r 0 1 ni rečeno, da je najlepši vrt raven kot miza. f Ce je na parceli staro drevje in prirodno grmovje g E ne sežimp najprej po sekiri. Morda bo prav staro dre- g E vo dalo prijetno senco za teraso, vrtu pa svojski čar- g E ki ga nima noben nov nasad. | Kes sami ne moremo vplivati na lego hiše, ki Je 1 E določena v zazidalnem načrtu, lahko pa .smotrno | E ramo lokacijo in kasneje preprečimo vse napake, ki *° g E sedaj tako pogoste. 0 -- Z upoštevanjem prirodnih pogojev danega zemlji^3 E in ohranitvijo vse žive zemlje na gradbišču nam o*5 E smotrno grajeni hiši ne bo težavno kasneje vrta sP1*" E meniti v pravi paradiž. Ob gradnji zagrešonih nap3 I pa ne more odpraviti tudi najbolj premišljeni vT'xU E načrt. = S ki CA UREDITVE VRTA GEST*. 4 TERASA 2 ZELENJAVA VKTS . SAbHlM bREVp* 1 bAZCN . I /♦trataznAsMJI; § DREVJA »H GfcrPVJA | -54 \ iraniiiuiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiit'1111111'1'11 Šah Vezava figur Najprej si oglejte diagrar Crna m bela trdnjava stojita na isti liniji, loči ju samo beli lovec, ki pa je napaden s kmetom. Ce bo beli umaknil lovca, mu črni vzame trdnjavo, v nasprotnem primeru pa mu bo vzel lovca. Beli se lahko reši tako, da umakne lovca na polJs b3 in hkrati zavaruje trdnjavo- Ce pa bi imel beli trdnjavo na polju d2, pa lovca ne bi mogel rešiti. Če bi bil mama Moj poklic je zelo težak in naporen. Vsako jutro moram zelo zgodaj vstati. Potem zbu. dim moža, da gre v službo. Pripraviti moram tudi mali-°°, da jo vzame s seboj. Ko otroci odidejo v šolo, se lotim Pospravljanja in čiščenja. Vsak teden tudi operem in skrpam perilo. Ob enih pridejo otroci iz šole. Takrat mora biti kosilo. Otroci pišejo naloge in se učijo. Ce ne ubogajo, uporabim tudi pali-°°- Včasih se zelo jezim, ko mi vse razvlečejo. Zvečer Eem utrujena, da komaj spra-otroke k počitku. Ko že spi, pride tudi zame čas Počitka , Franci Roblck, Predvor Drugo počitniško pismo Zelo sem bil vesel, ker ste objavili moje prvo počitniško pismo, zato vam danes pišem drugo, še vedno mi gre vse po sreči, le škoda, da počitnice tako hitro minevajo. Na izlet v Bohinj smo se peljali zelo imenitno. Razen očeta in mame od tuje deklice je bila tudi ona in njen mlajši brat. Njej je ime Simona, bratu pa Mark. Ker nismo znali govoriti med seboj, smo gledali vesele ha-landske slikanice in se smejali. Moj brat Boris je gledal samo skozi okno in čakal, kdaj bo privozil po tiru kakšen vlak. Ne more izreči ne- katerih glasov čisto pravilno, zato govori po svoje in pravi: »Sječo, a gje že vjak?« Ker je tako napeto gledal skoz okno, je kmalu zaspal in ni pričakal črne kače. Z nami je bila tudi moja teta, da smo se lahko pogovarjali. Peljali smo se po bohinjski cesti in zelo pazili na krajih, kjer jo še vedno popravljajo. Ustavili smo se ob Bohinjskem jezeru. Dan je bil precej hladen, ker je ponoči deževalo, vendar voda ni bila mrzla. Otroci smo se brž sežu H in zabredli v vodo. Za Borisa, ki je bil najmlajši j med nami, se ni nobeden kaj posebno menil, le teta je pazila, da ni šel predaleč v vodo. Igral se je kar sam. Na velik kamen ob obrežju je nosil manjše kamne in napravil malo trdnjavo. Noben kamen mu ni bil pretežak. Samozavesten je prišel k teti in rekel: »Djugič bom j pa nap jej.« Mi pa smo bili poredni in smo začeli z drobnimi kamenčki obmetavati njegovo trdnjavo. Rekli smo, da mečemo vanjo bombice, ker ni nobenega poveljnika, da bi kmahi začel jokati, zato smo kar brž stopili v avto in ss odpeljali v Srednjo vas. Tam so nas znani ljudje prijazno sprejeli in lepo po bohinjsko pogostili. Bili smo najboljše volje. Z nami tudi dobri Holandčani. Naš izlet v Bohinj smo zaključili tako, da smo se celo uro vozili s čolnom po jezeru. Vse to sem doživel za svoj deveti rojstni dan. Bil sem zares srečen in vesel. S Simono in Markom bomo ostali vedno prijatelji. Pri nas na Gorenjskem bodo ostali še tri tedne. Prav gotovo se bomo še srečah'. Ko bom pa velik in bom znal holandiko govoriti, jih bom prav gotovo obiskal na Holandskem, v nekem mestu blizu velikega Amsterdama. Srečko Kopač iz Mošenj pri Podvinu Lojze Zupane Lubniški velikan Za škofjeloškim gradom je v kraškem svetu več vrtač in podzemskih jam. Največja od vseh pa je jama Kevderc, ki odpira svoje žrelo pod apnenčasto pečino v rebreh strmega Lubnika. V njej je v starih starih časih živel velikan, ki drugega ni delal ko dan in noč poležaval, kadar pa je postal lačen, je odtacal v dolino m na lokah ob Sori, kjer so loški pastirji pasli goved, ovce in koze, ukradel najbližjo ovco, ki jo je dosegel, jo odnesel v Kev. dere, si jo na ražnju spekel ter požrl. Po takšnem mastnem obedu pa ga- je zmeraj žejalo. Zato je nekega dne ukradel loškim pastirjem tudi kozo, ki jo je zaprl v Kevderc; privezano na sr oboi je, da bi mu ne ušla, pa jo je nagnal iz podzemske jame samo ponoči, da je kozača obirala zeleno grmovje v bližini velikanovega skrivališča. Kadar pa je sito kozo pomolzel, je imel toliko mleka, da se je odžejal. Loški pastirji so lubniškega velikana sovražili, a kaj, ko mu niso mogli do živega! Ko pa so mesto napadli sovražniki, hoteč ga zavzeti in izropati, so Ločani poslali najpogumnejšega meščana k velikanu, da bi ga preprosti, naj jim pomaga in sovražnike nažene. Ločan je vstopil v Kevderc, ko je velikan pravkar molzel kozo. Smejal se je, da bi se od smeha kmalu zadušil, ko je videl, da je velikan potisnit zadnje kozje noge v štibale svojih škornjev, si kozji rep vtaknil med zobe in tako ukročeno kozo vlekel za vimena. Velikanu pa ni bilo do šale. Ko je zagledal v svojem bivališču Ločana, je zagrmel nadenj: »Kaj si pa ti prišel, glista mestna?« Ločan je od strahu padel na kolena, dvignil roke in zaprosil: »Oj, velikan, pomagaj nam! Sovražniki oblegajo naše mesto. Če bodo podrli mestno obzidje, bodo vdrli v mesto in vse, kar je užitnega, požrli. Samo ti jih lahko naženeš. Sto ovac dobiš, če jih prepodiš!« Lubniški velikan ]e izpulil v gozdu najvišjo smreko in si jo s koreninami vred naložil na grbačo ter odtacal v dolino. V mestu je dvignil velikansko nogo ter prestopil mestno obzidje, kakor da bi človek prekoračil kamen na sredi ceste. Onstran obzidja je mrgolelo sovražnikov ko bolh na mladem psu, on pa je pograbil smreko pri koreninah ter z vejami pometel v Soro vse, ki niso pobegnili, da so utonili v reki. Tako je lubniški velikan rešil mesto pred sovražno nadlego. V zahvalo za pomoč so mu meščani zares poklonili sto ovac, kot so obljubili. Brdavs jih je nagnal pod vrh Lubnika, da bi jih zaprl v Kevderc. Toda ovce so se preplašile teme v podzemeljski votlini pa so se razbežale na vse strani. Velikan jih je lovil po lubniških hostah, ovce pa so porazgubile po Črnem vrhu, Malenskem vrhu, Blegošu in Martinj vrhu. Celo na Ratitovec in na Soriško planino jih je nekaj zašlo. Toda čim bolj je velikan v lovu tacal za njimi, bolj so se mu umikale. Še dandanašnji nihče niti v Poljanski niti v Selški dolini ne ve, če jih je ulovil. Le kadar se za Soriško plaiino ali za Ratitovcem bliska in grmi, pravijo stari Ločani, da lubniški velikan hrumi in kriči, ko se podi za pobeglimi ovcami, ki jih še vedno lovi in lovi, da bi jih segnal v Kevderc. tono V NEkAO MlMTAH VB Bit- K-13 ZE NAD EVROPO. TU PA SE 0E STVAR ZAPLETLA, SlŠKA JE PO NESREČI FR1TISNIL NA6UMB ZA IZHOD. BANANA,KI OETlSTI TfteM0T£K STAL NA IZHODU. VE HESREČNOPAbEL $*0ZI \ \ CPFRTINO. SkOZI ZRAK 3E LETEL, LETEL .... LETEL ... ■PREBUDIL. SE PENA ZEML3/ HEC, BANANA J KAKŠNA LADJA, kAKSNA ŽIVA/ ALI SANDAS * fRAVIS PA • 5AN0AM? IN X--13? VOV, fcAkŠNE , SANI 3 £ J POVBM VAMA. VSE SE VE "ZAČELO Z VESOLO* SKO LADJO x-/3.... kEfl Ml ZE VSC Z600B0 POZNAMC BANANE Kl&BOMO VEC POSLUŠALI. ko NEC Odgovor na članek — informacijo »Peter in Pavel«, objavljen v listu poUednik »Glas«, leto XXI št. 64 z dne 17/8-1968 na 3. strani. Navedeni članek informira javnost nepravilno, na način, ki je žaljiv za Živilski kombinat »ŽITO« Ljubljana. Tako med drugim pisec navaja v odstavku, ki se pričenja s »Kombinat Žito Ljubljana, ki 'drži roko'« . . . takšne trditve, ki so obrekljive za Živilski kombinat »ŽITO« in mu podtika stvari, ki niso resnične niti podprte s kakršnim koli dokazom. Nikakor ni res, da je Kombinat Žito poslal občinam nekakšno pismo, temveč je to storila Žitna skupnost SRS na pobudo svoje pekarske sekcije. Le-ta je tudi izdelala podrobne in utemeljene analize, v katerih je bilo obdelanih 15 večjih pekarskih podjetij in pekarn v Sloveniji. Na podlagi teh analiz je bilo neizpodbitno dokazano, da omenjena podjetja proizvajajo svoje izdelke z izgubo. Zato je žitna skupnost SRS predlagala občinam primerno korekturo cen, vsaka občina pa naj bi analize preučila in v zvezi s tem določila primerne cene, seveda prilagojene stanju in potrebam svojih področij. Strokovnjaki žita so resda naredili izračune stroškov in cen, vendar pa samo za svoje pekarne na tistih področjih, kjer le-te obstajajo. Pri tem pa nikakor ni šlo za nobeno, morda vsiljeno prepričevanje za podražitev cen kruha, še najmanj pa' za prepričevanje ostalih pekarn oziroma podjetij, ki niso v okviru Žita. Ta podjetja so si bila glede podražitve v večini že vsa edina na prvem sestanku pekarske sekcije Žitne skupnosti SRS, ko je bila obravnavana omenjena problematika. Povsem izmišljena Ln ne-re-snična je tudi trditev, da je kdor koli od predstavnikov Žita na zasedanju skupščine občino Radovljica — kjer so bili navzoči trije predstavniki Žita — izrekel kakršno koli grožnjo, da bo Žito peklo samo črn kruh, če odborniki te skupščine ne bodo potrdili predlaganih no vih cen kruha. Odborniki so torej popolnoma neodvisno in po svoji volji odločali o novih cenah kruha, niso pa bili v to prisiljeni. Sicer pa pisec ob tem zahaja v nesmisle, ko trdi, da bi do takšnih odločitev glede novih con ne prišlo »če ne bi bilo Ž;ta«, nato pa v istem odstavku zapiše: »Taks ne utemeljitve so bile povsod!« (seveda izmišljeno — opomba Žita). Le kje »povsod« naj bi podražitev kruha tako utemeljevali? Ali je bil pisec navzoč na sejah vsh slovenskih občin, ki so potrjevale nove cene kruha — na predlog Žitno skupnosti SRS seveda in ne Žita? Naravnost žaljivo pa je natolcevanje pisca, češ, da takorekoč podražujejo ceno kruha razni žeblji, cigaretni ogorki ali drugi predmeti, razen tega pa še pokvarjen kruh. Kombinat Žito je — nasprotno tem, zares pamfiet-skim trditvam — vložil doslej že velika sredstva za izboljšanje pekarske proizvodnje in kvalitete izdelkov na Gorenjskem. Dogradil je novo pekarno v Lescah in letos začel z rekonstrukcijo pekarne v Kranju. V Kranju je bila izvedena tudi reorganizacija vodstvenega kadra. Prav tu delujejo sedaj usposobljeni strokovnjaki — med njimi tehnolog, ki je diplomirani inženir biotehnične fakultete — ki so kos sodobni tehnologiji in preprečevanju, da bi se pojavile omenjene nepravilnosti. Od novembra lani je prišlo vsega skupaj do dveh primerov okvare kruha, medtem ko o raznih neprimernih predmetih v kruhu sploh ni govora. Po teh ukrepih so se v kranjski pekarni razmere vsekakor precej izboljšale, kar dokazuje tudi dejstvo, da so predstavniki občinskih organov in trgovskih podjetij v Kranju odkrito priznali, da sta se kvaliteta izdelkov in odnos do tržišča močno izboljšala. Končno naj pripomnimo, da je to »humoristično« pisanje vse prej kol humor, ki naj bi z zdravo kritiko pripomogel k razčiščevanju problemov. Nasprotno, pisec, ki se skriva pod imenom Pavel, je s svojim prispevkom naredil kaj slabo uslugo tudi občanom, ker jih podpihuje proti delavcem v pekarstvu. Le-ti se trudijo v danih razmerah vsestransko ustreči porabnikom, med katere sodijo seveda tudi sami. Zato takšno pisanje odločno zavračamo, čeprav smo vselej pripravljeni sprejeti objektivno kritiko. Živilski kombinat »ŽITO« Ljubljana Slovenc Janez Pojasnilo avtorja članka Clanok sem napisal na osnovi razprav na sejah skupščine občine Radovljica, Skofja Loka in številnih pritožb (ustnih in pismenih — objavljenih v Glasu) potrošnikov. Na seji SO Akofja I.oka je bilo pojasnjono, da je nare- dilo Žito izračun, na katerem so utemeljevali podražitev kruha, katerega pa so kot svojega posredovale naprej tudi nekatere druge pekarne, in to ne glede na različne delovne pogoje. Na seji ni te trditve nihče oporekal. Mislim, da je tak način vreden graje (pri tem — kot v prvem članku — zaradi tega ne morem in ne obsojam Žita). Citat predstavnika žita na seji SO Radovljica ni dobeseden. Burna razprava na seji je izzvenela v tem tonu. Na trditev odbornika, da bodo nehali peči beli kruh, predstavniki Žita tega niso zanikali. Ob tem bi bil zanimiv odgovor Žita, če bi v občini pekli še naprej beli kruh, četudi bi odborniki ne sprejeli zahtevane podražitve (odgovor bi bil še zanimivejši pred podražitvijo)! V članku sem posebno poudaril, da bi prišlo do takšnih odločitev tudi brez Žita (!) in ne vem, kaj misli Žito pod »izmišljenim«. Je morda takšno sklepanje »nesmisel«, o katerem govori Žito? Naj odgovorim še na stvari, pri katerih menim, da je Žito res prizadeto. »Natolcevanje« o cigaretnih ogorkih, žebljih in podobnem je izšlo iz številnih obtožb občanov, ki so bile objavljene v Glasu. Znano mi je, da kranjska pekarna v vsem tem času ni delala kot obrat Žita, vendar mora biti kombinatu razumljivo, da so občani ob podražitvi pomislili tudi na dotedanjo kvaliteto kruha! Naj omenim le na članek »Konec pritožb zaradi kruha«, ki je izšel 3. februarja letos v Glasu. V reportaži, ki jo je naročilo in plačalo Žito, piše o slabi kvaliteti jn pri tem kombinat zagotavlja, da se bo stvar popravila. Mar naj sedanje negiranje pomanjkljivosti razumemo, kot da je bilo že doslej vse v redu in da bo tako ostalo0 Kot potrošnik upam, da ni tako! Kolikor ne zadostujejo dosedanje kritike kvalitete kruha, bi bilo dobro, če bi občani zopet pričeli pošiljati v Glas svoje pritožbe (pred časom je moralo namreč uredništvo zaradi prevelikega Števila pritožb prenehati z njihovo objavo). Prepričam som, da takšno opozarjanje ni »podpihova-nje proti delavcem v pokar-stvu«, ampak samo zahteva po kvalitetnih izdelkih za potrošnikov denar. Ali naj bo pri tem Žito izvzeto? Ob koncu samo Še nekaj. Kljub vsemu se mi zdi nenavadno,, da so vse pekarne zahtevale iste višje cene. V tem je bistvo kritike v moli m članku. Peter Čolnar »■m........■■»"■ •• Delavska univerza TOMO BREJC KRANJ VPISUJE I v ŠIVILJSKE in KUHARSKE | ZAČETNE in NADALJEVALNE TEČAJE. Prijave sprejemamo do 10. septembra 1968. g ■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■" »»■"Km* =yfIfIIflllfllIIIlIUIIUlIUltJIIlllEIIllUllIlIlIlIllIIIlllIfIIIIIIIllllllliSlIlIItllllllIIIItlElllllllIIIHllll,lli^ 1 Novost v svetovni kozmetiki spra/ j ne masti in ne lef_i las j se razčesuje brez težav I utrjuje in da lep sijaj pričeski Po licenci gaby's FLYNN COSMETIK ekskluzivno v Jugoslaviji proizvaja LEK LJUBLJANA ■in i m milili ■iHiiiiiuiiiiii iii« luiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiuiiiii i aiiii milili !■■>>> >|llialMBIBI 100 Poročila poslušajte vsak dan <* 5., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15. H«. 22., 23 in 24 uri ter radijski dnevnik ob 1930 uri. Ob nedeljah po ob 6.05., 7., *•. 12., 13., 15., 17., 22., 23. in **• uri ter radijski dnevnik °b 1930 uri. SOBOTA — 31. avgusta 8.08 Glasbena matineja — 9-00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Glasbena pravljica — 9-30 Cez travnike zelene — 9-^0 Vesela godba — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični na-Potki za tuje goste — l200 Na današnji dan — 12.10 Opoldanski divertimento — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pojeta Esma Redžepova in Predrag Gojkovič — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Paleta zabavnih melodij — l4-55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.45 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za Vas — 17.05 Gremo v kino — 17-35 Igramo beat — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu 18.15 Pravkar prispelo — 18.50 S knjižnega trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z orkestrom Rav Anthonv 19-25 Pet minut za EP — 20-00 Sobotni večer z napovedovalko Vero Bohoričevo — 20.30 ^abavna radijska igra — 21.30 « fonoteke radia Koper — 22-10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 S pesmijo in Plesom v novi teden Drugi program l^ivi10 RoviJa tujih popevk — 13.00 Zvoki s tekočega traku T: 20.05 Počitniški kažipot — *u-20 Z melodijami križem-Sve* - 21.20 Operni koncert ~T 22-30 Mannheimska sklade! j ska šola Serenadni večer — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 9.35 Nedeljska srečanja — 1135 Svetovna reportaža — 13.35 Za prijetno popoldne — 14.35 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom — 14.45 Odmevi z gora — 15.00 Soročin-ski sejem - opera — 16.55 Med sodobnimi slovenskimi skladatelji — 17.35 Fantastična simfonija — 18.30 Iz življenja in sanj — 19.00 Strani iz sloven. proze — 19.20 Glasbene vinjete — 20.05 Iskanja in dognanja — 20.20 Glasbena skrinja — 21.20 Večerna nedeljska reportaža — 21.30 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.00 Mojstri nove muzike popevk — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni pro gram JRT - Studio Beograd — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Popevke iz studia 14 — 15.00 Mozaik velikih orkestrov — 20.05 Svet in mi — 20.20 Vedno lepe melodije — 21.20 Iz zborovskega opusa Marjana Lipovška — 21.40 Komorne miniature — 22.00 Nočni koncert Drugi program 14.10 Popevke za mlade — 15.00 Igramo za vas — 20.05 Okno v svet — 20.20 Med mojstri lahke glasbe — 21.20 Od Istre do Crne gore — 22.00 Krik sveta - oratorij za so liste PETEK — 6. septembra SREDA — 4. septembra ^DjUA^l, septembra ^ .^obTo^uIro - 730 Za 8os pJS7.c Proizvajalce — — »\n i&ka igra za otroke 9rr xSkladbe za mladino taio Na*» Poslušalci Česti-1000 « pozdravlJajo - I. -1025 p Pomnite tovariši — IO45 Mmi borbe in dcla -aiclod;.Udelj'ski mozaik lepih Hatjott- '1-00 Turistični Na al *a tui^ goste - 12.00 Si Po^asni' dan _ 12.10 Na-Zdravi USalci če»titajo in po • - 1315 Iz 0(lei ia Parter - 13.40 Cez h reportaža — 14.00 ^ore.V m do1 ~ 14-30 Hu-* vt»liJa tega l°dna - 14.45 titisk,'1111 orkostri v tričetr-đ„c n taktu — 15.05 Popol-l6.oo ) , zabavni glasbi — S^vn 'Ska igra - 1649 "teđeli&k lntermezzo — 17.05 1915 n Lahk(> noč, otroci -20.0O v n '^'konice - nedeljo zvečer - 22.15 PONEDELJEK - 2. septembra 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Iz albuma skladb za mladino — 930 Z operetnih odrov — 10.15 Pri vas doma — 11.03 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Medmurske in zagorske ljudske pesmi — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Lahka glasba s Simfoničnim orkestrom RTV Ljubljana — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo _ 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor Tine Rožanc iz Ljubljane — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Operni koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 1835 Mladinska oddaja Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevcem Edvinom Fliser-jem — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Skupni program JRT — 22.10 Radi ste jih poslušali — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 V ritmu današnjih dni — 15.00 Izbrali smo vam — 20.05 Jazz na drugem programu — 21.20 Velika operna gledališča — 22.15 Večeri pri slovenskih skladateljih TOREK — 3. septembra 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Kaj pojo otroci po svetu in pri nas — 930 Pol ure z orkestrom Giinthcr Gollasch — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva dueta iz Gluma-čev — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Iz kraja v kraj — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Koncert za oddih — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Igra simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz naših studiov — 18.50 Na medna rodnih križpotjUi — 19.00 Lahko noč otroci — 20.36 Nočni akordi — 21.15 Parada 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.15 Počitniški pozdravi — 930 Pol ure z orkestri — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Yehudi Me-nuhin in Komorni orkester iz Batha z Bachom — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Slovenske narodne pesmi — j 13.30 Priporočajo vam — 14.05 I Igramo za razvedrilo — 1435 . Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kredit- ( na banka in hranilnica Ljub-Ijana — 15 20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Kvintet Anton J Ncfat poje narodne — 15.00 Vsak dan za vas — 17.05 Mladina sebi in vam — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Serenada za godala — 18.45 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Ek-vinokcij - opera — 2138 Godala v noči — 22.10 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 S popevkami po svetu — 15.00 Orkestri tega tedna — 20.05 Melodije po pošti — 21.20 Recital pianista Svja-toslava Richterja — 22.25 Za ljubitelje in poznavalce ČETRTEK — 5. septembra 8.08 Glasbena matineja — 9.00 Pionirski tednik — 930 Trikrat deset — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 We-ber in Chopin — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez polja in potoke — 13.30 Priporočajo \am — 14.05 Melodije Geor-ga Gershvvina — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 14.55 Kreditna banka in hranilnica Ljubljana — 15.20 Turistični napotki — 15.25 Glasbeni intermezzo — 15.40 Igrajo mali ansambli — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Človek in zdravje — 17.15 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Zvočni razgiedi po zabavni glasbi — 18.45 Kulturni globus — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s pevko Lidijo Kodrič — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Poje zbor Jugoslovanske armade iz Beograda — 20.30 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno Drugi program 14.10 Naši pevci zabavnih melodij — 15.00 Ob prijetnih melodijah — 20.05 Velika scena — 2038 Glasbeni intermezzo — 21.20 Slovenske ljudske pesmi — 21.40 Lahka koncertna glasba — 22.00 Glasbeni dogodki Budimpešte — 2330 Godalni kvartet št. 2 v C-duru 8.08 Operna matineja — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Uspehi glasbenih šol v preteklem šolskem letu — 9.30 V planinski koči — 10.15 Pri j vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Dva odlomka iz opere Slovo od mladosti — 1230 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni orkestri na koncertnem odru — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Vrtiljak zabavnih melodij — 15.20 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital flavtista Miloša Pahorja iz Trsta — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Četrtkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Glasba in turizem — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z vo kalno instrumentalnim ansamblom Bele vrane — 19.25 Pet minut za EP — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Sto let slovenske lirike — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Z reci tala tenorista Antona Der-mota na Festivalu v Slatini Radencih — 23.05 Literarni nokturno Kino Kranj CENTER 31. avgusta amer. barv. CS film PRIGODE TOMA IN JERRYJA ob 9.30, italj. barv. VV film LOLA COLT ob 16. in 20. uri, italj. barv. CS film ROMUL IN REM ob 18. uri, premiera italj. barv. VV filma TAJNI AGENT 777 ob 22. uri 1. septembra italj. brav. film DVOBOJ V TEKSASU ob 9.30, italj. barv. VV film TAJNI AGENT 777 ob 13. uri, italj. barv. VV film LOLA COLT ob 15. uri italj. barv. CS film ROMUL IN REM ob 17. uri, amer. barv. film DEKLE Z GARSONJERO ob 19. uri, premiera angl. barv. CS filma TRAPER ob 21. uri 2. septembra italj. barv. VV film TAJNI AGENT 777 ob 16., 18. in 20. uri 3. septembra italj. brav. VV film TAJNI AGENT 777 ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIĆ 31. avgusta italj. barv. CS film ROMUL IN REM ob 16. uri, amer. barv. film DEKLE Z GARSONJERO ob 18. in 20. uri 1. septembra italj. brav. CS film ROMUL IN REM ob 14. uri, amer. barv. film DEKLE Z GARSONJERO ob 16. uri, italj barv. VV film LOLA COLT ob 18. uri, premiera angl. barv. CS filma QUIL-LERJEVO POROČILO ob 20. uri 2. septembra premiera italj. filma OPERACIJA BAALEEK ob 20. uri 3. septembra amer. barv. CS film POGREB V BERLINU ob 16. in 18. uri, premiera angl. barv. filma ŽENA, KI PRINAŠA SMRT ob 20. uri Stražišče SVOBODA 31. avsusta italj. brav CS film ROMUL- IN REM ob 20. uri 1. septembra italj. barv. VV film TAJNI AGENT 777 ob 16. in 20. uri, franc. film SOVA LOVI PONOČI ob 18. uri Cerklje KRVAVEC 1. septembra italj. barv. CS film DVOBOJ V TEKSASU ob 1530, 1730 in 1930 Kamnik DOM 31. avgusta franc.-ital j. barv. CS film ANGELIKA PRELEPA LJUBIMKA ob 18. in 20. uri 1. »septembra franc.-italj. barv. CS film ANGELIKA, PRELEPA LJUBIMKA ob 16. in 20. urL- Kamnik DUPLICA 31. avgusta špan. - mehiški barv. film ZLATA KROGLA ob 20. uri 1. septembra špan. - mehiški barv. film ZLATA KROGLA ob 15., 17. in 19. uri škofja Loka SORA 31. avgusta franc. barv. CS film OBRAČUN NA OBALI ob 18. in 20. uri 1. septembra franc. barvni CS film OBRAČUN NA OBALI ob 17. in 20. uri 3. septembra nemški film SMRTNI ŽARKI DR. MABU-SEA ob 20. uri Jesenice RADIO 31. avgusta amer. barv. film ŠEST CRNIH KONJ 1. septembra amer. barv. film ŠEST CRNIH KONJ 3. septembra angl. barv. film KAJ JE NOVEGA MUCKA? Jesenice PLAVŽ 31. avgusta angl. barv. film KAJ JE NOVEGA MUCKA? 1. septembra angl. barv. film KAJ JE NOVEGA MUCKA? 2. - 3. septembra amer barv. film SEST CRNIH KONJ Žirovnica 1. septembra amer. - italj. barv. film ZLATA MRZLICA Dovje - Mojstrana 31. avgusta jugoslovanski film HASANAGINICA 1. septembra angl. barv. CS film ALFI Kranjska gora 31. avgusta amer. - italj. barv. film ZLATA MRZLICA 1. septembra angl. barv. CS film POVEČAVA SOBOTA — 31. avgusta 18.10 Disneyev svet, 19.00 Pred mednarodnim simpozijem sredstev informacij v Ljubljani, 19.20 Nebo Evrope v II. svetovni vojni, 19.45 Cilc cak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vija vaja (RTV Ljubljana) — 20.35 Zabavno glasbena oddaja (RTV Zagreb) — 21.35 Osvajalci — film, 22.25 Karavana zapravljivekov, 22.55 TV kažipot, 23.10 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV LJUBLJANA) — 20.30 Spored italijanske TV NEDELJA — 1. septembra 9.10 Kmetijska oddaja v madžarščini (RTV Beograd) — 9.40 Dobro nedeljo voščimo z Veselimi planšarji in Beneškimi fanti (RTV Ljubljana) — 10.00 Kmetijska oddaja, (RTV Beograd) — 10.45 Lev, kralj živali — film (RTV Ljubljana) 15.00 Konjske dirke v Ljubičevu (RTV Beograd) — 17.00 TV kažipot (RTV Ljubljana) — 17.20 OSA — humoristična oddaja, 17.50 Nastop baleta Alvin Ailey (RTV Zagreb) — 18.50 Sence nad Motre Dame — vzhodno-nemški film, 19.55 Propagandna med-igra,' 20.00 TV dnevnik, 20.45 Vija vaja, 20.50 Poje Engel-bert Humperdinck (RTV Ljubljana) — 21.50 Športni pregled (JRT), 22.20 TV dnevnik (RTV Beograd) — Drugi spored: 20.00 Spored italijanske TV PONEDELJEK . 2. septembra 9.35 TV v šoli, 14.45 TV v šoli (RTV Zagreb) — 18.30 Po Sloveniji, 18.45 Propagandna medigra (RTV Ljubljana) — 18.50 Reportaža s partizanskega slavja v Beli Krajini, 19.40 Plošča za poletje, 19.55 Propagandna medigra, 20.00 TV dnevnik, 20.30 Vijavaja, 20.35 Rur — TV drama, 21.50 Simfonija št. 5, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Beograd) — 20.30 Propagandna oddaja, 20.35 Rdeča konjenica — gledališka predstava, 22.25 Operne arije (RTV Beograd) — 22.55 Včeraj, danes, jutri (RTV Zagreb) TOREK — 3. septembra 9.35 TV v šoli (RTV Zagreb) — 18.40 Risanke, 19.00 Filmska burleska, 19.15 Jesenske spremembe — film, 19.55 Ci-l-i;»,5. — Te-2i« i: Akcija 21-835 l-8(>0; uprava lista, nui-"'»Klasna in naročniška s'»*lu 22-i:>2 - Naroeni-J*8 letna 21.—. polletna •~- N din. Cena posa-^nih številk 0,40 N din ^ Inozemstvo, 16.00 N din Maii u^ias, beseda 0.6 1 N ilin. Naročniki 2& £9*pupus;i-Ni" .r***mh „«1;is,,v ne obujamo. Prodam KRAVO s četrtim teletom in KONJA starega 10 let. Predoslje 1, Kranj 4248 Prodam motorno SLAMO-REZNICO s puhalnikom. Cerkljanska Dobrava 9 4249 Prodam STRUŽNICO, 50 milimetrov stružne dolžine. Jezeršek Stane, Zg. Bitnje 97, Zabnica 4250 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 35, Cerklje 4251 Prodam okrog 1500 kg BETONSKEGA ŽELEZA. Eode-šče 13, Bled 4252 Prodam enostanovanjsko HISO s sadnim vrtom. Pro sen Franc, Sp. trg 11, Skofja Loka 4253 Prodam KONJA, 300 kg težkega, in nekaj novih GAJBIC. Voglje 70, Šenčur 4254 Prodam dresirano PSICKO z mladičem. Mavčiče 57, Kranj 4255 Prodam nerjaveč ŠTEDILNIK in dobro gnojeno vrtno zemljo. Kranj, Vrtna 3 4256 Prodam nove GAJBICE, Šenčur 341 4257 Prodam MOŠKO KOLO na prestave in otroško za 3-5 let starega. Kranj Cirče 38 4258 Prodam kuhinjsko OPRAVO po zelo ugodni ceni zaradi selitve. Orosel, Stara cesta 14, Kranj 4259 Prodam dve vzmeti in dve tridelni ZIMNICI. Korenčan, Gozd Martuljk 42 B 4260 Prodam poceni KAMIN in dve ženski KOLESI v dobrem stanju. Kranj, Partizanska c. 28, Sajovic Francka 4262 Prodam 60-basno klavirsko HARMONIKO. Janh, Kokrica 105, Kranj 4263 Prodam staro POHIŠTVO, kompletno kuhinjsko z jedilnim kotom, OMARO in dve posteljni omarici. Kranj, Ul. 1. maja 9 4264 Prodam odlično ohranjen RENAULT major 8, letnik 1965. Skofja Loka, Novi svet 3, telefon 85-669 ali 85-020 4265 Ugodno prodam dobro ohranjen 85-litrski HLADILNIK eka in lep 1.80 cm visok FIKUS. Maren, Cerklje 5 4266 PRAŠIČKE, stare 6 tednov, prodam in kupim NJIVO za obdelovanje. Predoslje 4T, Kranj 4267 Prodam 9 l<*t starega KONJA. Škofjeloška 28, Kranj 4268 Prodam smn-kove DESKE 25 mm in suhe 18 mm ter »MORALE« 5x7. Naslov v oglasnem oddelku 4269 Prodam mizarski SKOBELJNI STROJ z eh*tromo-torjem 4 kW. Glavan Jože, Poženk 38, Cerklje 4270 Prodam PARCELO v Cerkljah i odobreno lokacijo in načrtom. Frantar Andrej. Poženk 28, Cerklje 4271 Prodam 11 let staro KOBILO in 16 mesecev staro ŽRE-BICO. Voglje 45, Šenčur 4272 Prodam SPALNICO (orehovo) DIVAN. RADIO-tole-ko VITRINO in radio znamke loevvc-opta vse v is- redno dobrem stanju. Vprašati telefon 21-257 Kranj ali v oglasnem oddelku od 2. 9. dalje 4273 Ugodno prodam SKOBELJNO GLAVO s podaljškom za cirkular in vrtanje. Remic Janez, Jezerska c. 108/b, Kranj 4274 Predam staro mesnato SVINJO in 40 kg težko svinjo. PodreSa 4, Medvode 4275 Prodam 11 let starega KONJA. Sušteršič, Šenčur 85, (Planjava) 4276 Prodam SLAMOREZNICO ultra s puhalnikom. Skok Franc, Ropretova 25, Mengeš 4277 Prodam FIAT 600 — zamenjam za motor ali MOPED. Naslov v oglasnem oddelku 4278 Prodam večjo količino HRUSK-tepk. Kranj, Smar-jetna gora 2 4279 Prodam HISO v Kranju — center. Takoj vseljivo. To-mažin Matilda, Jenkova 2 — dvorišče 4280 Prodam malo rabljeno KUHINJSKO OPREMO. Gregorčičeva 15, Kranj 4281 Prodam IZRUVAC krompirja, traktorsko ali konjsko vprego in SROTAR na kamna s trosili ali na sita (nov — avstrijske izvedbe). Kranj-Cirče. Staretova 25 4282 Prodam mladiče nemškega volčjaka. Naslov v oglasnem oddelku 4283 Rabljeno STRESNO OPEKO (bobrovec) prodam. Za-draga 17, Duplje. Ugodno prodam zelo debro ohranjen ŠIVALNI STROJ veritas in vzidljivo 4-oglato kopalno KAD. Pic Marija, Ul. 31. divizije 15, Kranj. Ogled v popoldanskih urah (pri kopaT Vu) 4301 Prodam dve novi KADI za namakanje in GAJBICE. Ol-ševek 22, Preddvor 4302 Prodam takoj zazidljivo parcelo. Sp. Gorje 36, Bled 4305 Po zelo ugodni ceni prodam osebni AVTO FTAT 1100. letnik 1957. Kranj, Predoslje 28 4306 Dobro ohranjen DIVAN prodam po zelo ugodni ceni. Informacije: Lindič, Savska loka 10, Kranj 4307 Ugodno prodam OLJNI GORILNIK s števcem za centralno kurjavo (švicarske izdelave) in rabljen mizarski mizni RFZKALNI STROJ (froza.r). Markelj Ciril, Oto-če 3, Podnart 4308 KOTLE za žganjekuho vseh vrst izdeluje kvalitetno KAPELJ V., BAKROKOTLAR-STVO, Ljubljana, Aljaževa 4, Šiška 3869 Iščemo ŽENSKO za pomoč v gospodinjstvu (tudi popoldan). Semrl, Ulica mladinskih brigad 6, Kranj 4287 Gospodinjsko pomočnico z znanjem kuhe, lahko mlajša upokojenka, iščem. Dr. Scu-van, Ljubljana, Mestni trg 24 4288 Izgubil sem OČALA od pokopališča do Cirč. Bremec Izidor, Planina 10. Kranj 4289 Zamenjam dvosobno stanovanje s kopalnico, vrtom in balkonom na Planini za enako kjerkoli. Ponudbe poslati pod »Kranj« 42G0 Ste morda dober voznik, pa nimate avtomobila. Zakonca, ki imata avto, vas rada sprejmeta za družbo in skupne izlete. Ponudbe poslati pod »šofer amater« 4291 Pomoč v gospodinjstvu za nekaj ur tedensko iščem. Ponudbe poslati pot »tedensko« 4292 Vdova, dobra gospodinja, stara 48 let z lastnim lepim domom žeH spoznati inteli-genta-dobrosTČnega ali vdovca za družinsko življenje. Ponudbe poslati pod »Go-renjka« 4293 V popolno OSKRBO dam dveletnega otroka. Naslov v oglasnem odd. 4294 Enosobno STANOVANJE dam osebi, ki bi varovala dva otroka (2 in pol in 6 let stara). Zeni Janez, Sp. Desnica 47 4228 Iščem žensko (upokojenko) za dopoldansko varstvo dveh otrok (7 in 3 leta). Rant Vika, Skofja Loka. Sp. trg 5 4295 Instruiram angleščino, francoščino in kemijo za gimnazijo. Ponudbe poslati pod »inštruktor« 4296 Instruiram vse za osnovno šolo. Ponudbe poslati pod »uspeh« 4297 Mlajši upokojenki dam hrano in stanovanje za pomoč v gospodinjstvu. Naslov v oglasnem oddelku pod »Lesce« 421-8 Takoj sprejmem poš eno DEKLE kot sostanovalko. Sorn Jožefa, Kranj, Partizanska 4 4299 SLUŽBA V ŠVICI. BKetM gospodinjsko POMOČNICO. Interesentke naj se pismeno javijo s priloženo fotogral. o na naslov: FERDI, SELE-CAFE. CONDITORET EL 9497. Triesenberg Furst-Liech-tenstein 4308 GARAŽO vzamem v no em kjerkoli v Kranju. Kalani Kranj, Valjavčeva 9 4309 GOSTILNA na PODRECI . vas vabi v soboto. 31. 8. 1938y ob 18. uri na ZABAVO, kjer vas bo zabaval KVARTET I METODA iz Ljubnega. Po-strtženi boste z dobro ed čo in pijačo. Vljudno vabljen:! ro3 Gostišče pri JANCETU priredi v soboto ZABAVO 9 plesom. Igra TONCi" /V TRIO. Vabljeni! 4:,04 ii!!rniimiiimiiim!!i!!!niifi!iiiiimm!!it'- RAVNATELJSTVO EKO NOMSKE SREDNJE HOLE KRANJ VPISUJE V I. LETNIK ODDELKA ZA ODRASLE. Podrobne informacije dobite v tajništvu šole Tomšičeva 7 ali na tel. št. 21 560. iiiiiii!iiiiiiiiii;iiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniitiiir J*«••••••••••• MRAVOCID BUHATOKS ALDOTOK3 KUPIM Kupim rabljena nerjaveča VRATCA za kmečko poč. Naslov v cgla&nem oddelku 4284 Kupim enosobno STANOVANJE v Radovljici — Lescah ali manjšo HlSlCO. Ponudbe poslati pod »GOTOVINA« 4285 Nadležne bolhe, ščurki, mravlje in drugi insekti vas ne bodo več vznemirjali, če boste uporabljali rado-njine insekticide v prahu, ki so preizkušena sredstva z zanesljivim učinkom proizvaja R A D O N J A SISAK f Ljubiteljica otrok išče zaposlitve za varstvo. Sprejme tudi kako drugo delo. Ponudbo rx>.lati pod »soc. zavarovana« 42«6 RAZPRODAJA! znižane cene do 501 0 damske letne obleke, bluze, pletenine O moške obleke, letne srajce f otroška konfekc'j^ in pletenine LJUBLJANA - PASAŽA NA AJDOVŠČINI 5UPERMARKET V Hlebcah pri Radovljici s'ovesna izročitev nove brizgalne Domači vremenoslovci pravijo, da bo zanesljivo slabo vreme takrat, ko je v Hlebcah veselica. Toda Hlebčani so letos ukanili vreme. Veselico so napovedali za 18. Hišne svete in prebivalce Zlatega polja naprošamo, da izobesijo zastave 2. 9. 1968 v počastitev NOVE ŠOLE na Zlatem polju. Krajevna skupnost Zlato polje TURISTIČNI DAN v Naklem v nedeljo, 1. septembra 1968. Pester kulturni in zabavni program. Pridite tudi vi! VSE ZA ŠOLO NIZKE CENE VELIKA IZBIRA Mladinska knjiga Poslovalnica KRANJ Gozdno gospodarstvo Bled razpisuje za študijsko leto 1968/69 1 štipendijo na gozdarski srednji šoli v Postojni. Interesenti naj k prijavi priložijo spričevalo o uspešno opravljeni šoli na osemletki. Prijave sprejema Gozdno gospodarstvo Bled do 5. septembra 1968. Vabimo vaščane Lahovč, Brnika ln okolice na pobiranje krompirja na delovišču v Lahovčah. Plačilo po učinku. KMETIJSKO /IVILSKI KOMBINAT KRANJ OBRA T KMETIJSTVO avgust, ki naj bi bila združena s slovesno izročitvijo nove brizgalne domačemu gasilskemu društvu. Tako pa je bila slovesnost ob izročitvi nove brizgalne (motor-ke) res v dežju, toda gasilci so veselico preložili na naslednjo nedeljo, ko je bilo lepo vreme. Gasilsko društvo Hlebce je uporabljalo brizgamo, ki je bila stara že 35 let, in zato povsem izrabljena. Zato so gasilci sklenili, da bodo nabavili novo. Toda, kje dobiti denar. Obrnili so se na okoliške gospodarske organizacije, o problemu pa so obvestili tudi domačina Alojza Dernika, zaslužnega člana gasilskega društva Hlebce, ki je zdaj direktor Vatrostalne v Zenici. Na prošnjo za pomoč je Elan prispeval 50.000 S din, Gorenj ka Lesce 5000 S din, občinska gasilska zveza pa 400.000 S din. Iz Zenice je prispelo pismo z vprašanjem, kakšno brizgalno nameravajo kupiti, kje in ceno. Gasilsko društvo je takoj poslalo v Zenico prospekt brizgalne, ki jo želijo kupiti in vse druge potrebne podatke. V drugem pismu pa je Vatrostalna obvestila Hlebce, da so pripravljeni kupiti brizgalno, obenem so jih obvestili, da so že nakazali 1,800.000 S din, kolikor stane brizgalna. 18. avgusta je predsednik delavskega sveta Vatrostalne izročil brizgalno gasilcem v Hlebcah. Slovesnosti so se udeležili gasilci iz okoliških društev, domačini in predstavniki Vatrostalne. Pred tem so gasilci izvedli sektorske vaje, na katerih so sodelovale ekipe Bleda, Radovljice, Elana in Hlebe. Na teh vajah so prikazali požar gospodarskega poslopja, gasilci pa so branili hiše v sosedstvu požara. Blejski gasilci so prikazali reševanje ljudi iz stolpnice, za stolpnico pa jim je služil gasilski stolp. Z denarjem, ki so ga gasilci dobili od podjetij, so kupili cevi za brizgalno, raz-delilec za vodo in drugo opremo v vrednosti 350.000 S din. Gasilci pomagajo ljudem v nesreči, zato občani znajo ceniti njihove potrebe. Gasilci iz Hlebe so letos s prostovoljnimi prispevki in dohodki od veselic zbrali milijon S din in kupili rabljen avto reševalne postaje Bled. To jim bo omogočilo, da bodo lahko hitro ukrepali v primeru požara ali nesreče. Tudi Vatrostalna iz Zenice je podarila brizgalno zato, ker so gasilci iz Hlebe pripravljeni priskočiti na pomoč Vatrostalni, ki ima svoja skladišča na področju jeseniške občine. J. Vidic Delo alpinističnega odseka v Kranju Alpinistični odsek v Kranju je v zadnjih letih močno napredoval, tako da sod; med najbolj delavne V Sloveniji. Odsek posveča posebno po zornost mladini. Vodstvo odseka je organiziralo že več predavanj po mladinskih odsekih v šolah in pri planinskem društvu Kranj. Prizadevanja niso bila zaman, saj ima odsek vedno več pripravnikov, ki so že opravili začetne in tudi nadaljevalne tečaje. Takih resnih pripravnikov je kar petnajst. V začetku oktobra bo skromna slovesnost, ko bodo te pripravnike sprejeli kot alpiniste v odsek. S tem bo naraslo število članov na več kot štirideset. Med njimi je tudi šest alpinlstk. Letos so kranjski alpinisti opravili kljub slabemu vremenu vrsto pomembnih vzponov doma in v tujih gorah. Sedaj pripravljajo samostojno odpravo, ki naj bi prihodnje leto preplezala nekaj vrhov nad sedem tisoč metrov. Cilja odprave še niso določili, ker jc vse skupaj seveda odvisno predvsem od finančnih sredstev in prostega časa. Odsek vzgaja pripravnike tudi za potreb« vodniške in gorske reševalne službe. Odsek vodi mlad in izkušen alpinist Franci Ekar iz Nove vasi pri Preddvoru. -an Najdena kolesa Na območju občine Kranj so bila v času od 1. julija do 28. avgusta letos najdena naslednja kolesa: Svetlo rjavo žensko kolo ponv 2, št. 11579; črno moško kolo rog-šport, št. 857R48; svetlo modro žensko kolo neznane znamko, št. 154300; modro masko kolo rog-šport, št. 858111; rdi iV žensko kolo nogor, št. 790932; modro moško kolo rog-wšport. št. 80315(5; črno moško kolo rog, št. 07852; modro moško kolo diamant, .št. 5741930: modro moško kolo partizan, št. 5G412; rdečo žensko kolo rog-šport, št. 430311: modro moško kolo pionir, št. 51008087; črno moško kolo neznane znamko, ni številke; vijoličasto žensko-otroško kolo velamos, 9t. 7179(50-79; zeleno žensko kolo rog-šport. št. 228750; sivo žensko kolo vvander, št. 1010-M-1208; rumeno moško kolo rog. št. 654317 (samo ogrodje). Lastniki lahko dobijo kolesa na PM Kranj 2. septembra 1968 od 7. do 12. ure. V nekaj stavkih KRANJ — V Gorenjskem muzeju v Kranju je v Mestni hiši odprta stalna arheološka, kulturno-zgodovinska, etnografska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v Mestni hiši so razstavljene umetniške fotografije Eliota Furnessa Pot' terja. V baročni stavbi v Tavčarjevi ul. 43 je v I. nadstropju na ogled razstava Partizanski tisk na Gorenjskem, v II. nadstropju pa razstava Gradovi na Gorenjskem. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej, v galeriji te hiše p* razstavlja slikarska dela Tone Tomazin. Galerijske in muzejske zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. ZGORNJE GORJE — že lani so geologi na območju P# šice raziskovali naravne skalne dupline. V eni izmed duplin — v »Poljšiški cerkvi« — so našli ognjišče in nekaj predmetov. Zato domnevajo, da so tod nekoč bivali jamski ljudje. Te dni so se ponovno lotili razkopavanj in upajo, da bodo našli & kaj. — J. A. LETOS BO MALO KROMPIRJA — V okolici Gorij *> kmetje začeli kopati krompir, vendar vse kaže, da pridelek n« bo posebno velik. Kmetje pa zasajajo tudi vse manj površin s krompirjem, saj je gojenje ribeza bolj donosno. — J. A. NEUREJENA KANALIZACIJA — V spodnjih Gorjah * pri neurejeni avtobusni postaji na travniku zbira odpadna vo-da, ker kanalizacija ni urejena. Hiše sicer imajo greš****, vendar se odpadna voda zaradi debele nepropustne pl35*1 ilovice zbira na travniiku. SLAVJE V VINTGARJU — Preteklo nedeljo je turistično društvo v Gorjah priredilo slavje v Vintgarju. Zgodaj P°P?t" dne je godba na pihala Zg. Gorij priredila pred restavracij0 Vintgar koncert. Zvečer pa se je vil dolg sprevod s prižgani1111 bakljami po svetovno znani soteski Vintgar. — J. A. CERKLJE — V Cerkljah in okolici si že dlje prizadevaj za vzgojno-varstveno ustanovo. Končno se bo ob prizadevanj društva prijateljev mladine in drugih v Cerkljah v krat g* uresničila ta dolgoletna želja vaščanov in okoličanov. V dneh pripravljajo v prostorih nove šole v Cerkljah vse pc» g no za otvoritev vzgojnovarstvene ustanove za Pred^ £ y otroke. Za šoloobvezne otroke pa so varstvo organizirah prejšnjem šolskem letu. — an KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TURISTIČNO PROMETNEGA PODJETJA CREINA Kranj razglaša NASLEDNJA PROSTA DELOVNA MESTA: 1. Varnostni tehnik in upravitelj zgradb 2. Samostojni skladiščnik 3. Kovinostrugar 4. Prodajalec vozovnic 5. Kurir Poboji pod točko 1: poklicnr šo'a in 5 let prakse v stroki Pogoji pod točko 2: v a) srednja strokovna izobrazba in 3 leta prakse Skladišču Z avtomaterialom . j b) KV trgovski pomočnik kovinske stroke in 5 praks, v skladišču z avtomaterialom Pogoji pod točko 3: KV delavec kovino* trugarsJcs stroke Pogoji pod točko 4: nižja st tokovna izobrazba Pogoji pod točko 5: NK delavec Posebni pogoji: hliŽin1 Odslužena vojaška obveznost, stanovanje ▼ 01 delovnega mesta. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Sjtjjj* vasja niso zagotovljena. Delovno razmerje sc za nedoločen ras. Pogoj za sprejem je p°s ore-delo. Prijave / dokazili o zahtevanih pogojih sp.^ jema kadrovska služba podjetja, Trg revo št. 4, 15 dni po objavi razglasa itiMHIMIMIIIIIIII..... I...... J Pionirsko prvenstvo Gorenjske v plavanju Med tednom je bilo na Bledu prvenstvo S^^^SeftJ a pionirje. V odsotnosti kranjskega Triglava (P^ajo nastopili na državnem prvenstvu v Splitu) je z veliko•pred nostjo zmagala domača ekipa, ki je šele letos po dolgem času spet začela z načrtnim delom. Vrstni red najboljših pa je naslednji: pionirji 50 m kravi ~~ L Kejžar (Jesenice), 2. Troha, 3. Udrih (oba Bled); 200 m kravi — Troha. 3. 1. Kejžar, 2. Udrih; 50 m prsno — L Bernetič (Jesenice), 2. Grilc, 3. Zupan (oba Radovljica), 100 m prsno — 1- Bernetič, 2. Grilc, 3. Zupan, 50 m delfin — 1. Bernetič, 2. Kej-" 3. Grilc, 50 m hrbtno — Udrih 2. Gaberšček zar 1. (Bled), 3. Lapuh (Radovljica), 100 m hrbtno — L Udrih, Več kandidatov za prvo mesto Po dveh mesecih odmora bodo jutri na Gorenjskem spet oživela rokometna igrišča. Startale bodo ekipe v obeh ligah. Letošnji prvak ekipa Radovljice ne bo branila naslova, ker se je uvrstila v ljubljansko consko Ugo. Vprašanje prvaka je zato Precejšnje vprašanje. Po ^sej priliki bodo največji kandidati igralci Veterana, c^rav so novinci v pni go ferijski ligi. Največji konku-renU bodo Veteranom po YSeJ Priliki Kamnik in Skof-la Loka. Delne možnosti pa ^a za najvišjo uvrstitev tudi Kmr.;^-- 2. Hrustelj (Radovljica), 3. Gaberšček, 200 m mešano — 1. Bernetič, 2. Kejžar, 3. Hrustelj, 4x50 m kravi — L Bled, 4 x 50 m mešano — 1. Radovljica. Pionirke — 50 m kravi — 1. K u ral t 2. žerovc, 3. Troha (vse Bled), — 200 m kravi — 1. Kuralt, 2. Troha, 3. žerovc, 50 m prsno — 1. Zorman (Radovljica) 2. Pernuš (Bled), 3. Pavliček (Jesenice), 100 m prsno — 1. Pavliček, 2. Cvenk (Bled), 3. Pernuš, 50 m delfin — 1. Pernuš, 2. Zorman, 3. Cvenk, 50 m hrbtno — 1. Kuralt, 2. Žerovc, 3. Perne (Jesenice), 100 m hrbtno — 1. Kuralt, 2. Zorman, 3. Žerovc, 200 m mešano — 1. Pernuš, 2, Zorman, 3. Cvenk, 4 x 50 m kravi — 1. Bled, 4 x 50 m mešano — 1. Bled. Končno stanje točk: 1. Bled 389, 2. Radovljica 327, 3. Jesenice 138. M. K. Osem Trigla- vanov v reprezentanci V mladinski atletski reprezentanci Slovenije, ki bo nastopila v soboto (31. avgusta) in nedeljo (L septembra) na tradicionalnem medrepubliškem tekmovanju Mladinski pokal republik — letos bo ta zanimiva prireditev v Banja Luki — bo tudi osem predstavnikov kranjskega Triglava. V ekipi mladincev bodo nastopili naslednji: Drago Žumer (800 m in 1500 m), Franci Hai-ner (1500 m in 3000 m), Dušan Prezelj (troskok), Boris Mokič (skok s palico) ter Bogdan Prislov (met diska in rezerva za met kladiva). V ekipi mladink pa so si priborile mesto naslednje tekmovalke Triglava: Lidija Osovnikar (60 m, 100 m, 400 m, daljina, 4x100 m), Nada Klemene (4x100 m) in Saša Vidovič (rezerva za 80 m ovire). M. K. 2a spodn d Selca nedv ~'Ji del lestvice pa so dvorano Krvavec, Tržič B, Kranj VanJe tudi Ra Pa se začne tekmo-v drugi ligi. »^ssr1-prvega "~ Kranj ca : Krv I. B kola je gorenjska liga Veterani, Sel- *«wSk ■ lota: *ranfi;K!lmn,k : Tržič B. Tržič B, Jesenice; II. tavanj* Uga '-"»S nicaR v°fia Loka B i 2ab-fcadov,'-. nik B : Križe B- ^ Sel l 8 B k°lu nrrf C B P* ^ v tem Prosta. P. Didič Zakaj ni bilo vaterpolske tekme Triglav : Triestina Opravičilo gledalcem V sredo bi morala biti v Kranju vaterpolska tekma Triglav : Triestina. Nekaj ur pred pričetkom tekme pa so Tržaćani odpovedali srečanje in s tem napravili organizatorju precejšnje težave. Za to tekmo je bila namreč organizirana odlična propaganda in so pričakovali veliko število gledalcev. Razposlali so kar 500 lepakov po vsej Gorenjski in tudi Ljubljani. Zanimanje za tekmo je bilo nepričakovano veliko. 2e eno uro pred pričetkom tekme so se začeli zbirati gledalci na tribuno z vsemi mogočnimi rekviziti, da bi čimbolj spodbujali domačine v srečanju s Triestino iz Trsta. Toda organizatorji so morali potolažiti najbolj vnete navijače, kar vsekakor ni bilo prijetno, zlasti še, ker so le nekaj ur pred predvidenim začetkom dobili telegram o odpovedi srečanja. Vratar kranjskega Triglava Franc Rebolj pa je o tem neljubem dogodku dejal naslednje: »Več kot deset dni smo vsi vaterpolisti delali na tem, da bi bila organizacija tega srečanja čim boljša. Zaradi nešportne poteze Triestine pa smo bili krepko razočarani zlasti še, ker smo že dvakrat gostovali v Trstu. Zaradi tega se oproščamo gledalcem, ki niso videli napovedane tekme. Sc bolj kot gledalci pa smo bili razočarani zaradi nepričakovane odpovedi srečanja igralci sami.« P. Didić Republiško prvenstvo v streljanju Uspešen nastop Franca Peternelja Pet kranjskih strelcev se je preteklo nedeljo udeležilo republiškega prvenstva v streljanju z MK pištolo v Ljubi ani. Udeležba v tej disciplini je bila letos večja kot običajno, obenem pa je bilo opaziti rahel padec kvalitete. Tako ;e rezultat Tržana (Celje) v streljanju z MK pištolo proste izbire precej pod dolgoletnim poprečjem. Hkrati pa je bil izboivšan republiški rekord v »Caracas« programu, v katerem nastopajo strelci šele od lani s povsem novimi pištolami. Kranjčan Franc Peternelj je tudi na tem prvenstvu dokazal, da spada med najboljše slovenske strelce s pištolo. Njegov izkupiček 4 disciplin sta bili dve prvi mesti, eno drugo in eno tretje mesto. Rezultati: MK pištola proste izbire — 1. Tržan (Ce- lje) 533, 2. Peternelj (Kranj) 520, MK pištola serijske izdelave — 1. Tržan (Ce je) 515, 2. Rozman (Celje) 507, 3. Peternelj (Kranj) 505, MK pištola — hitrostrelna —■ 1. Peternelj (Kranj) 578, MK pištola »Caracas« program — 1. Peternelj (Kranj) 570. B. Malovrh Ljubljanska conska rokometna liga Prvi usiefai s: V prvem kolu ljubljanske conske rokometne lige so gorenjski predstavniki dosegli velik uspeh. Novinec v ligi Radovljica je zmagala v Zagorju z visokim rezultatom nad istoimenskim moštvom. Najboljša igralca sta bila Hvasti in Sotelšek. Rok-cmetaši Kranja so gostovali v Grosupljem in so premagali domačine kar z 19 goli razlike. Najboljši strelec v kranjski vrsti je bil Bašar z desetimi zadetki. V Dupljah so domrči rokometaši premagali ekipo iz Radeč s 15:10. Najuspešnejša strelca za Duplje pa sta bila Marinšek in Rakovec. Rokometaši iz Križ pa so gostovali v Krmelju in srečanje izgubili s 6 goli razlike. Rezultati: Zagorje : Radovljica 17:29, Grosuplje : Kranj 13:32, Duplje : Radeče 15:10, Krmelj : Križe 18:12. V vodstvu je Šentvid pred Kranjem, Radovljico, Krmeljem in Dupljami. Križe pa so trenutno na sedmem mestu. V nedeljo se bodo gorenjski predstavniki pomerili z ekipami takole: Krško : Kranj, Križe : Novo mesto, Šentvid : Duplje, Radovljica : Krmelj. Vse tekme bodo ob 10. uri. J. Kuhar *°***ann °2ivc,a SDC* vsa gorenjska rokometna igrišča. Tudi iokuim-UPartizana iz Selc OVo sezono marljivo pripravljali. GLASBENA ŠOLA KRANJ RAZPISUJE vpis novih učencev za šol. leto 1968/69 v oddelek za godala, pihala, trobila, klavir, solopetje, kitaro in klavirsko harmoniko. Vpisovanje bo v ponedeljek, 2. septembra 1968 ob 9. in ob 18. uri. Podrobnosti o vpisu so razvidne iz objave na šolski oglasni deski. Na glasbenem oddelku v Preddvoru pa bo vpis učencev v četrtek, 5. septembra 1968 ob 9. uri na osnovni šoli v Preddvoru. RAVNATELJSTVO itiiiiiiiiiiiiiiiif iiiiiiiiiiitiiiiiiitfiiiiiifiiiiiiiifiiifiiiiiiiiiiiifiiiiiiitiiiiiiiiisiiiimiiiiiuifiiiiiiiiiiuiu ŽIČNICA ZELENICA obratuje od 1. septembra dalje vsak dan ob 9. uri in popoldne ob 17.39. Ob vsakem času obratuje tudi za skupine nad 15 oseb. Ob nedeljah in praznikih obratuje od 9. do 17.30 po rednem voznem redu. O LAS SOBOTA — 3!. avgusta 19* Vozniki pozor! Pazite na otroke z rumenimi rutami okrog vratu! Septembra in oktobra bo komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri skupščini občine Kranj z osnovnimi šolami organizirala na območju kranjske občine prometno opozorilno akcijo, namenjeno otrokom — učencem prvega razreda osnovnih šol. 880 otrok, ki bodo letos začeli obiskovati prvi razred osnovnih šol v kranjski občini, bo prvi dan pouka dobilo posebne trikotne rute, rumene barve, ki jih bodo otroci potem dva meseca nosili okrog vratu n poti v šolo in domov. To bo viden opozorilni znak za voznike. Da bi otroke prvošolce, ki so zaradi neznanja cest-no-prometnih predpisov in svoje nebogljenosti ter otroške brezskrbnosti še bolj i/postavljeni nevarnostim v cestnem prometu zavarovali pred prometnimi nesrečami, je torej nujno potrebno, da v tej akciji še pose-bez sodelujejo vozniki motornih in drugih vozil. Zato komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu pri skupščini občine Kranj prosi vse voznike, da sodelujejo v tej akciji in upoštevajo, da morajo biti otroci, ki nosijo trikotne rute rumene barve, deležni še posebne pozornosti. Kranjski mladinci so se vrnili iz Francije Plaz peska se je utrgal V peskokopu v Bistrici pri Tržiču se je v torek, 27. avgusta, popoldne nenadoma utrgal večji plaz peska in kamenja. Vsa gmota je zdrvela po pobočju navzdol in zasula tri transportne trakove. Ti so popolnoma uničeni. Škode je za okoli 45.000 N Jože Cvikl V četrtek popoldne je dan po praznovanju 40. rojstnega dne umrl Jože Cvikl iz Stra-žišča pri Kranju. Rojen je bil 28. avgusta 1928 v Velenju in je 1943. leta že kot petnajstletni fant začel delati za partizane. 1944. leta pa je kot šestnajstletni mladinec — skojevec stopil v narodnoosvobodilno borbo. Še isto leto jc bil težko ranjen in bil zato stoodstotni invalid. Po vojni je bil najprej vzgojitelj v Industrijski šoli tovarne Iskra v Kranju in kasneje referent invalidskih gospodarskih podjetij. 1961. leta je bil sekretar okrajne ga odbora zvezo vojaških vojnih invalidov v Kranju, potem pa je delal šc v izobraževalnem in gostinskem centru sindikata v Podvinu in bil upravnik doma vojaških vojnih invalidov v Stru-njanu. Ko jc bil i« v Kranju, jc tovariš Cvikl deloval tudi v športnih organizacijah in d ru god. Pogret) Jožeta Cvikla bo danes (sobota) ob ig. uri izpred hisc žalosti Delavska eesla 21, ob U.30 pa izpred križišča na kranjsko pokopališče. A. 2. din. Izvajalec del Komunalno podjetje iz Tržiča je pesek kopalo nestrokovno, zato je tudi prišlo do nesreče. V sredo popoldne se je vrnila v Kranj 30-članska mladinska skupina, ki je bila na tritedenskem letovanju v francoskem mestu La Ciotat. Dekleta in fantje (sami sebe so poimenovali z Voranci, to so bili fantje in Solzami, kar je bilo ime za dekleta) so bili dobro razpoloženi in zadovoljni z letovanjem. Ob prihodu v Ljubljano in pozneje v Kranj so zavzeto spraševali: Kaj se pravzaprav dogaja na Češkoslovaškem? Kakšno je dejansko stanje v Jugoslaviji? Nič čudnega. Vezani so bili na dokaj skopa poročila tamkajšnjih lo kalnih časopisov, medtem ko so zagrebški Vjesnik le težko našli. Bolj pogosta je bila moskovska Pravda. Milan Levičnik je takole začel svoje pripovedovanje: »V sredo, 21. avgusta, smo bili na izletu po Provansi. Ko smo prispeli v zgodovinski grad Le Beaux, nam je šofer avtobusa povedal, da so enote nekaterih držav varšavskega sporazuma vkorakale na češkoslovaško. Zaskrbelo nas je: Ali je tudi Jugoslavija v nevarnosti? Kaj se dogaja pri nas? Takoj smo se vrnili v stanovanje. Nakupili smo nekaj franco- Na cesti za Bled preži smrt Križišče cest v Lescah, kjer se odcepi cesta za Bled in druga za Jesenice, je bilo letos prizorišče večjega števila nesreč. Celo smrtnih. Hudo čelno trčenje mod dvema osebnima avtomobiloma pretekli teden, ko je bilo več oseb huje ranjenih, nas kričeče opozarja, da je to križišče izredno nevarno Celo domačini ne vedo oziroma spregledajo znak, ki kaže, da je prednostna cesta iz Kranja proti Jesenicam, ne pa proti Bledu. Tujemu vozniku se ta spodrsljaj lahko še prej pripeti. Priznati moramo, da je to križišče precej varljivo. Cesta iz Radovljice proti Bledu je iz enakega materiala in enake širine. Ce voznik ne ve ali pa spregleda cestni znak, je prepričan, da je na prednostni cesti. Ta cesta je bila zgrajena že pred vojno, medtem ko je bila cesta proti Jesenicam delana med vojno. Priključek (črni asfalt) je videti kot da je tu odcep ne pa glavna cesta. Glede številnih nesreč na tem križišču se poraja naslednje vprašanje: Samo 100 metrov od nevarnega križišča sta lani turistično društvo in trg. podjetje Murka zgradili bife. Iz smeri Radovljica pot k temu bifeju vodi skozi podvoz in obratno, skozi podvoz peljemo od bifeja, če vožnjo nadaljujemo proti Jesenicam. Ob bifeju se zaustavi komaj vsak tisoči voznik, pa vendar je zaradi njih urejen podvoz. Ce želimo, da na križišču v Lescah ne bo več nesreč, potem je nujno, da se cestno podjetje čimprej loti gradnje obvozne poti in podvoza. Se nekaj me moti. Som mlad šofer in vem. da so na izpitu zahtevali, da naka/em smer na vsakem križišču. Prav na tem kri/, .šču pa se dogaja, da predvsem stari voznaki ne nakažejo smeri, ker pač menijo, da lo ni potrebno, ker peljejo po prednostni cesti in ne spreminjajo smeri. Ce se peljem z Jesenic proti Ljubljani, včasih s strahom gledam vozilo, ki mi prihaja nasproti. Ce voznik vključi desni smernik, sem brez skrb;, ker vem. da gre proti Jesenicam in da se naše poti ne bodo križale. Ce pa voznik, ki mi prihaja s hitrostjo 100 km nasproti, ne nakaže smeri, potem sem v skrbeh in si mislim: kaj pa če gre ta avto proti Bledu, voznik pa meni (seveda napačno), da je na prednostni cesti. Cata za razmišljanje je malo, vom pa, da na tem križišču preži smrt. Gradnja podvoza v Lescah je nujna naloga, kor bomo le tako prepis .• I..... I Inu hi':/,...cu. J. Vidic Nesreča pri obračanju Osebni avtomobil citroen tržaške registracije je v sredo, 28. avgusta, v Podvinu pri obraćanju utesnil moto- rista Gustava Jamnika iz Kra. nja, tako da je ta zavo/.il v prometno tablo in jo podrl. Pri padcu se je motorist huje ranil. I skih časopisov. Mastni naslovi so nas opozarjali: Agresija moči! Vojna na Češkoslovaškem! Zvečer nam je uspelo, da smo ujeli ljubljanski radijski dnevnik, a na žalost takrat( ko je bilo najvažnejših poročil že konec. Rekli so nam tudi, da bo naslednji dan po televiziji govoril tovariš Tito, vendar tega nismo dočakali.« Člane skupine je predvsem zanimalo, kaj se dogaja v Jugoslaviji. Francoski časopisi so pisali, da so čete varšavskega sporazuma tudi na naših mejah in da so le-te za vse tujce zaprte, da je pri nas splošna mobilizacija itd. Francoske radijske postaje in časopisi so večkrat omenjali stališče vodstva naše partje, predvsem predsednika Tita, v katerega imajo francoski državljani veliko zaupanje in uživa velik ugled. Pisali so o protestnih zborovanjih po naših delovnih ko lektivih in o velikem revoltu in podpori Jugoslavije češkoslovaškemu ljudstvu. Pripovedovali so mi, da so jih v Franciji večkrat imeli za Čehoslovake, predvsem zaradi slovenske govorice. Nasploh so francoski ljudje obsojali agresijo in želeli, da se ne razvije tako daleč, da bi prišlo do najhujšega — do spopada. »Srečni smo,« so mi vsi P° vrsti zatrjevali, »da smo zopet doma.« To so dokazali, saj so ob prihodu v Kranj veselo zapeli. Pa tudi vri-' skov in muzike ni manjkalo-Za glasbo so poskrbeli Veseli trgovci, ki so jih vse tri tedne zabavali. J. Košnjek Smrt pri ribolovu V torek dopoldne so v potoku Bukovščica pri vasi ševlje našli Alojza Le-bena, kmečkega delavca. Pokojni je z elektriko lo; vil ribe, pri tem pa ga je električni tok ubil. flllIlIllllllUfllllIIIIIIIIIIIlSIIIIIf|ltIIIIIIIItlllHIHIIflIIIIIHIllllfUIIHIIIIimTtffffinilSIIIIIISintHlllN>'>|t Naročniki žrebajo naročnike Naslov naročnika, ki je žrebal: Izžrebani naročniki: ŠARC FRANC, Nožica 5, R* domlje ŽAGAR MIHAEL, 65 Kamnik VRENJ AK JOŽE, ska 97, Domžale Podgo»"Je LjubljaO' Zupan Frančiška, Križe 74 ŠOLAR JOŽE, Kropa 65 MEDVEŠČEK LADO, cingarjeva 3, Kranj MEZEK JERNEJ, 29 Gor. vas Hota vlj« VRHOVNIK JANEZ, DruloV-ka 2, Kranj POŽENEL NEŽKA, Pokopališka 3, Ljubljana-Moste ŽMITEK JOŽE Boh. Sr. vas 1 Pogačnik Florjan, Zasavska 27 B Kranj PUC MARIJA, BI. Dobrava 11 najbrž žrebali čnl- nike. Tako je bilo takrat izžrebanih 80 nar0t',| lašega časnika, ki so potem 25. maja