4
| Izhaja dvakrat = na teden.
| Velja za celo | leto $3.00
I Published semy weekly.
Subscription yearly.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI.
$CMmmzimitmnammmK+ ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 19x3., AT FOST OFFICE AT CHICAGO, ILL., UNDER THE ACT OF MARCH 3rd 1879.
_ ~	'	CHICAGO, ILL., TOREK, 10. MAJA, 1921.
"EDINOST"
1849 W. m. St.
Telephone: Canal 98.
Chicago, 111.
ZA RESNICO IN PRAVICO.
4*3IHM!
STEV. (No.) 36.
LETO (VOL.) VII.
Pufcliahcd and distributed under permit (No. 330) authorised by the Act of October 6- 1917, on file at the Post Office of Chicago, HL — By tk* Order of the President A- S. Burleson, Postmaster General.
NAJNOVEJŠE VESTI.
NASELNIŠKI ZAKON PRED SENATOM.
Senat je sprejel v torek večer predlogo, po kateri se naj naselje-ništvo v Združene države omenji na eno trestjino vsake narodnosti, kolikor jo je sedaj v Združenih državah. Slovencev so našteli pri štetju 1. 1910 nekako 173.00, toraj se bode smelo tekom prihodnjega leta naseliti v Združenih državah samo nekako,. 6 tisoč Slovencev. Postava stopi v veljavo 15 dni potem, ko bode podpisana od predsednika. — Predloga je šla sedaj nazaj pred kongres, da bodo odobrili spremembe, katere je sklenil senat. Ko bode zbornica sprejela te spremembe, šla bode v belo hišo. Kakor se zagotavlja, jo bode predsednik Harding podpisal.
Kakor je senat sklenil to postavo, ne dovoljuje nikakih izjem za ni-kocrar.
POLJAKI
ZASEDLI ŠLESKO.
SEVERNO
pravično, temveč pa pritisku komisije same se je izvršil tako, kakor je komisija hotela, ne kakor je narod iiotel.
Kako lep nauk za Jugoslovane, za Slovence! Tako se potegujejo za svoje pravice drugi narodi. Slovenci se pa samo kregajo, za kake kan-cel-paragirafe, pustili so pa mirno da je Nemška Avstrija požrla tisoče Koroških Slovencev in da so Italijani zasužnili skoraj milijon Jugoslovanov. Tu se sedaj kažejo v pravi luči razni Vošnjaki in vsi liberalni "domo-ljubi" in rodoljubi. Proti verski fanatizem jim je več, kakor pa narod, kakor pa domovina.
Državni pravdnik bode odredil no-j vo obravnavo.
STOTNIK HOUSE V EVROPO.
Znani Wilsonov svetovalec Colonel House je odpotoval v Evropo, da bode proučaval razmere, kakor
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
Sveti oče je imenoval Rev. Hugh Boyle, župnika v Homestead, Pa., za škofa v Pittsburške škofije mesto
„	•	• 1__1 . : škofa Canevinna, ki je resigniral na
so se sedaj razvile in bode o tem „	» j &
pisal za razne liste. Kakor znano je bil Colonel House glavni svetovalec Wilsonov za časa svetovne vojske. — Bil je velik prijatelj Jugoslovanov in mogočen zagovornik njihovih pravic.
ŠESTO MILIJONOV ZA POHABLJENE VOJAKE.
Kakor smo sporočili je zbornica napadla vlado, češ da ne skrbi dovolj za pohabljene vojake. Predlagali so tudi, naj se da "bonus", posebna nagrada vojakom, ki so bili v vojaški službi za čas vojske. Sedaj je pa predsednik odbora za državne finance sporočil zbornici, da do sedaj vlada izda vsako leto 6 sto mi-Poljska vojska je zasedla vso se- lijonov samo za pohabljene vojake
in da bode nemogoče za vlado pla-
verno Slezijo, kakor se poroča. Pretekli pondelek so naenkrat izbruh- čevati še dalje kak "bonus", severnem delu Šleske	_
nili nemiri v in so se silno hitro razširili po vseh premogovnih okrožjih po celi Šle-ski. Poljaki so se namreč organizirali in napadli Nemce, vsaj tako Nemci poročajo. V resnici bode pa najbrže nasprotno res, da bi radi Nemci Poljake kolikor mogoče spodili iz Šieske, da bi jo imeli nemoteno v- posesti, pa so napadli Poljake.
Saj prav tako Italijani delajo v zasedenem ozemlju.
RUSIJA PROTI RUMUNIJI.
Boljjeviki so zbrali veliko vojsko s katero gredo nad Rumunijo. Kx>t 11 z rok tega navaja Čičerin dejstvo, da Rumuni napadajo Ukrajinska mesta. 15 divizij vojske stoji med Staro, Konstantinov in Tiraspot. 1
NORVEŠKA NOČE SPREJETI ZLATA ZA PREVOZ.
Norveška poštna oblast se je izjavila, da ne sprejme sedemdeset vreč zlata, katerega je sovjetna vlada poslala v Ameriko.
GRDO VERIŽNIŠTVO.
Da še sedaj verižništvo cvete, kaže zlasti poročilo mestnega draginj-skega odbora, katerega je odglaso-val odbor mesta Chicage. Našli so, da imajo lastniki mlekaren pri vsakem kvartu mleka 4c čistega dobička. Pomislimo, pri vsakem kvartu, kar pomenja skoraj milijone na dan. "Za 4c ceneje bi lahko dali mlekarji kvart mleka, pa bi še imeli lep dobiček", pravi poročilo. — VELIKA ZMEDA V SLEZIJI. Mestni odbor bode skušal skleniti ^ Kakor se poroča, dolže Nemci postavo, po kateri bode določil pro-Čeho-Slovake, da so krivi vseh ho- dajo mleka v Chicagi po ceni, ka-matij. Iz Dunaja se namreč laže- tero bode našel ta odbor kob^rkvič-jo, da so velike češke trupe presto- no. Tako imamo upanje, da bomo pile meje v Šlezijo in tako povzro- v najkrajšem imeli za 4c ceneje čile vstajo. Tega pa ne poročajo ne mleko. — Ta obdolžba seveda za-z Dunaja na Berlina, kako so Nem- dene samo mlekarje, ki kupčujejo na ci kruto nastopali proti vsem Slo- debelo, ne pa mlekarjev, ki po hi-vanom v Šleziji, kako so preganjali šah vozijo mleko. Našli so tudi,
IN
vse slovanske domoljube, ki so agi-tirali za Poljsko. Veliko so jih divji Nemci kar pobili na cesti. Potem so Nemci pripravljali razne ši-kane, s katerimi bi bili prisilili, vse rodoljube, da bi bili morali zapustiti Slezijo, svojo domovini in. iti v tujino. Mogoče je in prav radi vrja-memo, da se morda res Čehi poslali v varstvo teh Slovanov črez mejo kako vojaško pomoč tem svojim narodnim mučencem. To je potem še Poljake spravilo na noge, da so še oni nastopili v varstvo svojih rojakov. — Toda vsega tega pa noben list ne poroča. Res strašno je, kako danes krivica vsepovsodi zmaguje.
Zanimivo je tudi, da so Italijan-, ski vojaki Nemcem preganjati slo-f MLADI variske patri jote. Tako so se našli tudi tukaj enaki bratci skupaj in so nas
ZIVIO RDEČA SVOBODA PRAVIČNOST.
Žid sodnik Fisher iz Chicago, ki je prepotoval kot poseben odposlanec ameriškega židovstva vso Rusijo, je te dni imel predavanja o Rusiji pred društvom odvetnikov. Tu je rekel med drugim: "Po načinu bolj še viko v v Rusiji, je za vsako vas izvoljen poseben sodnik, ki ima popolno oblast nad življenjem in smrt jo vsakega obtoženca in kateri nima nikogar nad seboj. Večina se vzame ta sodnik iz najrevnejšejga sloja, ki ne zna niti brati. To vaško "sodišče" je smelo in sme vsakega osumljenca prijeti in ga obsoditi in obsodbo izvršiti brez vsakega priziva na kako višjo oblast. A sak nasprotnik, dostikrat samo o-sebni nasprotnik tega "sodnika", je obtožen izdajstva nad boljševiško stranko. Sodnik ga lahko obsodi na smrt in smrtna obsodba se izvrši
škofijo.
Monsignor E. B. Ledvina, podpredsednik Church Extension Society, katera stori toliko dobrega za katoliško cerkev v Ameirki, je ime novan škofom v Corpus Christi v Texasu. — Novoimenovani škof je* bil naš dobrotnik in se veselimo tega imenovanja in mu iskreno časti-tamo. — Novoimenovani škof je rodom ameriški Čeh, kar je pri vsaki
Rojen je v državi Indiana, kamor so se pred leti naselili njegovi stariši.
Mesto vedno bolnega škofa Burke je imenovan administrator škofije v St. Joseph, Mo., Rev. Father Brady.
NEMČIJA IN FRANCIJA.
Nemška propaganda je krepko pri delu. Y Parizu so povzročili velike rdeče nemire socijalistov proti Francoskim zahtevam in proti temu, da, priliki rad povdarjal. bi Francija zasedla Nemčijo. Tako se zopet jasno kaže, da socijalizem ni drugega kakor samo Nemška propaganda za nemške koristi, da je vse slepenje, da se gre rdečkarjem za del avske koristi, sam humbug.
Samo tisti del delavstva, ki je nezaveden, še vrjame rdečim vodite ljem, da se jim gre za njegove koristi. Modri del delavstva je že dol go sprevidel, da so vsi rdeči voditelji samo rdeče pobarvani agent je Kajzerjovi.
Vse močnejše Nemške stranke so se izjavile na ultimat zaveznikov, da se ne uda jo in da ne bojo plačali ni-kake odškodnine. Vse kaže, da se Francozi že izdani.
IZ DUHOVSKIH KROGOV.
Rev. Kazimir Zakrajšek, naš Chi-caški župnik, ima ta teden sveti mi-sijon v So. Chicago v cerkvi sv. Jurija. Kakor čujemo je udeležba ja-ko po vol j na.
* ♦ *
Rev. Benvenut Winkler, O. F. M., ki je pred kratkem prišel iz starega kraja, je prišel pretečeni teden v Chicago, kjer bode nastavljen. Novemu našemu sobojevniku in sode-I lavcu v vinogradu Gospodovem kličemo naš prisršno dobrodošli. * * *
Rev. Anton Sojar, bivši Chicaški župnik, je začasno nastavljen na hrvatski župniji v Milwaukee, Wis. * * *
Rev. Jakob Černe se je na veliko veselje vseh dobrih faranov v She-boyganu vrnil nazaj na svoje prejš-ne mesto. Kakor so nam dopisniki sporočali, se nekateri nasprotovali, ker hočejo pač katoličanstvo brez katoliškega življenja. Vendar vse
Skof Schwebach, škofija v La ije veselo prihoda ljubljenega g. žup-
Cross, kamor spada slovenska našel luna v Willardu, je zbolel.
ŠKOFJE ZA DOSTOJNE PRE-
verižniki mleko farmerju. Ubogi farmar jim mora dati mleko skoraj zastonj, sami pa še danes prodajajo mleko za ceno, kakor v času največje draginje.
_.
KJE JE?
Kečlo bi mogel obvestiti podpisani generalni konzulat ali še živi in kje se nahaja neki Ivan Košir iz Loškega potoka na Kranjskem ? — Mr. Košir je prišel v Ameriko leta 1902 in je živel nekje v državi Washington.
Consulate General SHS, 115 So. Dearborn St.,
Chicago, 111.!
kako sramotno nizko plačujejo tu navadno takoj. — Mislimo si kakega suroveža in neolikanca, da dobi to oblast. Kako strašno lahko gospodari ! Vzemimo, da se hoče polastiti premoženje kakega soseda.— Obdolži ga izdaje nad stranko in obsodi ga lahko in obsojeni je umorjen, dasi popolnoma nedolžen. —| Zavrtnik, kajne to so rdeča nebesa,] po katerih se vam skomina ! — Vsa-' kemu treznemu človeku pa da veliko misliti.
' MIKAJOČE SLIKE.
Židie, ki izdeljujejo premikajoče I slike, so v državi New Yorku napeli vse sile proti cenzuriranju pre- | mikajočih slik. Kakor smo že po-[ ročali. so katoliški škofje dosegli toliko, da se je sklenila v Albani postava, po kateri se naj sestavi poseben odbor, kateremu se mora vse "filme" premikajočih slik predloži- ma na ti v potrjenje in kedor bi kake sli- j ke v državi New York predstavljal, katere bi ne bile potrjene od tega odbora, bi bil kaznjevan.
Veliko gibanje se je začelo po celi državi, ki hoče doseči, da bi go-verner te postave ne podpisal.
Da bi dosegli to potrebno postavo, najeli so škofje države New York posebnega odvetnika, ki je šel v Al-
nika, ki je že toliko storil za Sheboygan. Želimo mu obilno blagoslova !
* * *
Sv. misijon v Waukeganu, katerega je vodil Rev. Venceslav Šolar,
O. S. B. se je jako dobro obnesel. * * *
Rev. Venceslav Vukonič O. F. M. hrvatski misijonar, je prav kar končal misijon v maha, Neb., pri Fa-thru Zaplotniku in se začasno naselil v Chicago pri cerkvi sv. Jeroni-
bmarnice v naši slovenski cerkvi Sv. Štefana so letos tako izvrstno obiskane kakor še nikdar preje! — Vsaki večer je cerkev tako polna, da so vsi sedeži zasedeni. Tudi vsakdanje sveto obhajilo se je tak pomnožilo, da vidite pri vseh treh mašah vsaki dan veliko števijo ljudi pristopati k sv, obhajilu. Vsi fara-Štefai
1 ,	.	-	m sv. btefana so veseli tega lene-
banv k governerju, kjer je v ime- U napredka	& P
nu vseh katolikov države predložil___
v župniji.
zahtevo da podpiše to postavo, kaj- AMERIŠKI SLOVENCI PODPI. ti katoliki države New York zahtevajo, da se po javnih glediščih kažejo samo take slike, ki niso nevarne morali mladine. ,Zakaj bi trpeli stariši, da bi kaki brezvestnežli za denar prodajali nedolžne duše in ih zastruTjali s slabimi slikami.
RAZŠIRJAJTE IN PRIPOROČAJTE LIST "EDINOST"!

Vk.
RAJTE SVOJE PODJETJE KATERO ED;INO SE BORI ZA VAŠE INTERESE!
3E
to
PRED
UREDITEV DELAVSKIH RAZMER.
V Springfield, 111., pride v zbor niči države Illinois več predlogov na vrsto, katere bodo uredile veliko de lavskih vprašanj za državo Illinois Pred vsem je na vrsti predloga za osem urni delavnik za ženske delav
BANČNI TAT POROTO.
Mladi Willie Dalton iz Waukega-| ke. Za nekatere panoge industrije a stopili skupno Rroti Slovanom.— na> ki je ukradel $772.000 v Libertvj bode določeuo. da ne sme delavnik so Poi5akl prisilili Italijane, da; Bondih fdržavnih obligacijah) in presegati deset ur na dan. so se umaknili.	j prišel radi tega pred porotno sodbo, Poleg te predloge pride na vrst
To je pa vse navdušilo Poljake in j je bil razočaran preteklo sredo, ko tudi predloga proti trustom. ki ima Cehe Slezije, da so se združili in
nastopili skupno v velikih demonstracijah /in pokazali svetu, da se Jim je s plebiscitom zgadila velika
so prišli porotniki iz posvetovalnice in so sporočili, da se ne morejo zjediniti in da ni upanja, da bi se kedaj zjedinili. 22 ur so se posveto-
krivica, kajti plebiscit se ni vršil' vali, pa niso prišli do zaključka.
namen stopiti na prste raznim ve-rižnikom v Chicago, ki drže cene tako visoko, da ne morejo lastniki dati, ker je vse predrago.
zi-
Pozor.
Pravkar smo dobili iz starega kraja dvoje šmarnic našega najpriljub-nejšega šmarničarja Dr. J. Jeršeta.
In sicer:
1. Mati čudovita 1913: ......$1.50
Lavretanske šmarnice 1918; $1.50
M
*
Denar na vse kraje sveta.
Naše podjetje je stopilo v direktno zvezo z najbolj uglednimi denarnimi zavodi v Jugoslaviji. Vse pošiljatve so garantirane m dospo na svoj cilj v dveh do treh tednih. Prejemniki nimajo nikakih sitnosti ker prejmejo denar direktno na svoj dom. Najboljše priporočilo vsakemu pa je naše dose-dajno pošteno in točno poslovanje.
Denar pa pošiljamo tudi v vse druge države v Evropi.
Ker se cena evropskemu denarju vedno menja .na borzah, zato bomo vedno računali po cenah'istega dne, ko prejmemo od pošiljateljev denar.
Ob izidu te številke smo računali sledeče cene: Za jugoslovanske krone:
500 kron........$ 4.25
1,000 kron.-...... 8.00
5,000 kron........ 39.00
10,000 kron........ 78.00
Za italijanske lire: 5o lir........$ 3.00
100 500 1,000
lir
lir,
lir.
Vsa pošiljatve naslovljajte na
EDINOST, 1849 W. 22nd St., Chicago, HI.
5.6O 27.OO 52.OO

EDINOST.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI
IzjaKa dvakrit na teden.
NASLOV:
Slovenian Franciscan Press.
1S49 W. 22nd St.	Telephone Canal 9S.
Chicago, I1L
ADVERTISING RAT^S ON APPLICATION.
je presenetilo in razveselilo s svi ranjem slovenskih pesmi. Mr. V. Novinšek, glasbeni vodja, je godbo spravil na umetniško višino, ki ji v Ameriki ni para.
Poročevalec.
Published S<Mni-Weekly by SLOVENIAN FRANCI SCAN FATHERS, 1849 W. *and St., CHICAGO, ILL
, 1 *____era bo vknjižilo v farno kroniko, ter istota-
slovensko glasbeno društvo, kx ga ^ ^ jjh bQ ^ objayilo v časopisju
tako, da bo javnost za vsacega znala, koliko je prispeval za šmihelske zvonove.
Rojaki sezimo v žep in položimo svoji rojstni župniji dar na oltar, za nove zvonove!
V tem duhu Vas prosim in tudi pričakujem veselega odgovora od vsakega dobrosrčnega rojaka.
Darove in imena darovalcev se naj pošilja na doli navedeni moj naslov, ali pa na uredništvo Edinosti, ki bo skrbelo, da bo stvar prišla v prave roke.
Z iskrenimi in prisrčnimi pozdravi o-stajam vsem preudani
JOHN JERICH, 1849 West 22nd St.,
Chicago, 111.
ROJAKOM IZ ŠMIHELSKE ŽUPNIJE PRI NOVEMU MESTU.
Entered as second-clas* matter Oc» 11, 1919» at the Post o£fic« »t Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
Boy
Nekaj posebno značilnega za Ameriko je amerikanski "boy", ali kakor pravijo naši ljudje "bojsi". "Boy" je toliko, kakor po naše deček. Vsakemu novodošlecu takoj pade v oči, ko pride sem v Ameriko zlasti po mestih razlika med starokrajskimi dečki in med tukajšnimi "bojsami". Nekaj posebnega ima ta amerikanski boj na sebi, če je tudi sin slovenskih starišev. 2e njegova zunanjost, ki je nekako prikupljiva, njegova lepo zraščena ravna in vitka postava, njegovo vedenje in govorjenje, posebno ako ni še pokvarjen, njegov humor, njegovo navidez modro govorjenje, vse to je nekaj, kar obrača pozornost nase.
Ta teden je teden naj večne deške organizacije "American Scoutov", ki ima nekako pol drugi milijon dečkov kot članov. Nameni te organizacije so ohraniti našega "bojsa", našega ameriškega dečka nepokvarjenega, čistega v najnevarnejših letih njegovega življenja.
Posebno po mestih naši očetje in matere opažajo pri odrastajoči mladini, kako velik upliv ima na razvoj in značaj posebno dečka mestna ulica. Ker je naše ljudstvo zvečine delavsko ljudstvo in nima svojih domov, stanovanja so pa navadno le majhna in je več strank v eni hiši, ki ne dovolijo radi kakega ropota po hišah, tako mora naš "boy" večji del prostega svojega časa preživeti na ulici. Tu se pa shaja mladina celega 44bloka", cele okolice skupaj. To pa ni majhno število. Če vzamemo, da stanuje n. pr. v New Yorku v eni sami hiši po dvajset ali še več družin, in da ima vsaka družina najmanj po tri otroke, in da je v enem bloku vsaj sto hiš, zračunate lahko, koliko mladine kriči in skače in se igra na ulici.
»Zato je v resnici veliko vprašanje, kako poskrbeti za tega dečka, da se slab upliv ulice omeji in se dečka ohrani dobrega vkljub tem slabim uplivom ulice.
Tu se je pa skazala ta organizacija za edino sredstvo, ki more vsaj deloma pomagati starišem pri tem težkem njih delu. Zato so pa vsi katoliški škofje odobrili to splošno ameriško organizacijo Scoutov in jo priporočili vsem župnikom cele Amerike, da naj skušajo ustanoviti podružnice Boy Scoutov po svojih župnijah.
Povsodi, kjer so to organizacijo ustanovili in jo izvedli v popolnem obsegu, kakor organizacija predpisuje, se že kažejo lepi sadovi. Tako smo pred kratkem čuli krasno poročilo o slovenskih Boy Scoutih slovenske naselbine v Pueblo, Colo., kjer je Rev. Father Ciril Zupan ustanovil tak odsek in kjer ima krasno razvito to organizacijo.
Tudi pri nas v Chicagi imamo tako društvo, katero tudi skuša napredovati in zbrati vse dečke skupaj v to organizacijo, da jim bode dalo pravega duha organizacije in jih bode ohranilo, da bodo ostali pravi, dobri amerikanski "boysi'\
Le prevečkrat pa opažamo pri stariših, da ne uvidejo velike koristi in potrebe te organizacije. Zato jim ni na tem, če njih "boy" spada 1c temu društvu ali ne. To je usodepolna nemarnost. Taki stariši naj bi pomislili na veliko pokvarjenost med mladino zlasti po mestih. Kaj bi ne pozabili na slab in škodljiv in pohujšljiv upliv ulice na dečka, da je rešitev za naše dečke, če jih hočemo ohraniti dobre in čiste, da jih obiramo v dvoranah, kjer jim damo dovolj zanimivih iger, in kjer tudi gojimo na poseben način njih značaj, njih ponos in pa tudi njih čut poslušnosti in čut spoštovanja do oblasti in do predstojikov, stud na vsem, kar je slebega, in zanimanje za vse, kar je vzvišenega in lepega.
ICako bi bilo želeti, da bi-imeli tudi po vseh slovenski!1, naselbinah ta društva in bi tudi naši slovenski dečki bili deležni dobrega dela, katerega vrši ta organizacija med dečki raznih drugih narodnosti.
Deček od danes je mož za jutri. Zato pa, kakoršen je današnji deček. tak bode mož od jutri. Ako hočemo^ toraj poskrbeti za jutri, treba poskrbeti za dečka od danes.
Rojaki! Nerad stopam v teh slabih časih s to prošnjo pred Vas. Toda, da bi pa meni in tebi nič prezl prošnjo svoje rojstne župnije, tega mi ne dopušča ne vest ne srce. Nesrečna vojna, ki je razrušila Evropo, je pobrala tudi zvonove v naši šmihelski župniji. Danes se ne razlega več krasni zvok šmihelskih zvonov čez naše griče, ter njih mili glas ne vabi več svojih vernikov k češčenju Vse-gamočnega. Kajne predragi rojak, kako krasno so doneli šmihelski zvonovi. Se ne spominjaš več predragi sožupljan (ka), ko si se nahajal še v milem domačem kraju, ko te je ta glas šmihelskih zvonov zdramil iz zamišljenega dela na polju, kako spoštljivo si se odkril
ZAHVALA WILLARDSKIM ROJAKOM.
Umevno je, da človek ki biva v zaduh-lem velikomestju, si od časa do časa zaželi čistega zraka, katerega se dobi edino na deželi. Zato 9va. se ga tudi midva s č. g. P. Dr. Hugo Brenom dobro na-nasrkala, čistega kmečkega zraka, ko s\a se nahajala v naraščajoči slovenski far-marski naselbini v VVillardu, Wis. Midva sva srkala sveži čisti zrak, a Wil-lardski rojaki pa so se nasrkali verskega duha iz prelepih pridig Fathra Brena. Tako smo imeli užitek vsi. Užitek pa so černi Ave? Se ne spominjaš več, kako' imeli tudi naši listi, na katere se je na-krasno pritrkavanje se je čulo iz lin šmi- ročilo lepo število tamošnjih rojakov.— helskega zvonika ob vsakem večjem Naši listi zahajajo skoro v sleherno hišo prazniku? Morda so ravno ti zvonovi v Willardu, znamenje, da list je priljub-peli zadnji pozdrav tvoji mamici (moji ljen, ker se bori za njihove interese. Kašo^, očetu ali tvojim drugim sorodnikom. kor povsod, tako tudi tamošnj« rojaki Danes pa, predragi rojak v linah šmi- hrepene po skorajšnem katoliškem dnev helskega zvonika vlada tihota. Kruta voj-
na, ki ni prizanašala življenjem, je oro-
niku. Da vse kaže, da naš narod hoče za vsako ceno svoj katoliški dnevnik. In
pala tudi šmihelsko župnijo njenih milo, to se bo tudi zgodilo v najkrajšem času.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN
Johnstown, Pa. — Dne 19., 20. in 21. aprila se je vršil kratek misijon za Slovence v Conemaugh, Pa. To je bilo prvikrat, da je to naselbino obiskal slovenski duhovnik. Dne .22., 23. in 24. aprila se je pa vršil v Johnstownu. Oba misijona je imel Rev. Jeronim Knoblehar O. F. M. S častitim g. misijonarjem je prišel tudi Mr. M. Zeleznikar kot zastopnik naših treh katoliških listov.
Da, tako je treba!
Dajte nam misijonov! Dajte nam pa pred vsem dobrih, poštenih in v -esnici katoliških listov in knjig!— Tako vpijejo naše razmere. Več verskega pouka, več in bolj temeljitega znanja v verskem oziru! Poučite narod, da bo vero prej dobro poznal, potem se je bode pa oklenil. Kako naj se oklene vere, ako je pa ne pozna? Za vsako stvar se zahteva znanja, predne se sprejme. In človek se za vsako stvar samo toliko zanima, kolikor jo pozna in kakor jo pozna. Zato ni čuda, da jeN'jn molil svoj jutranji, opoldanski ali ve-med nami, ameriškimi Slovenci tako malo vere, ko jo ne poznamo ali jo poznamo pa samo iz njej sovražnih listov, ki nam jo dan za dnem nalašč tako slikajo, da bi jo na pri-studili in nas od nje odvrnili. Opisujejo nam jo tako, kakoršna ni, da bi v nas vneli sovraštvo do nje in da bi nas odtrgali od nje.
Naši ljudje, raztreseni po Ameriki, čitajo vsaki dan protiverske liste, ki o veri toliko pišejo in jo napadajo vse samo iz sovraštva do nje in je toraj naravno, da ne pišejo o nji resnice. Zato je potrebno, da čujemo oba zvona. Še bolj kakor iz sovraštva, pišejo proti veri iz dobičkaželj-nosti. Oni hočejo narod izkoriščati za svoje sebične osebne namene, da imajo dobre plače* da jim ni treba delati po tovarnah, temveč da se žive od žuljev ubogega delavca. Da jim bode pa slepo verjel, treba mu pristuditi onega, ki mu pove resnico.
Zato pa bi moral vsak Slovenec misliti, da ni sodba pravična, ako ču-ie samo en zvon, samo tožitelja. Za
pravično sodbo mora sodnik zašli- I9V	... ^ ,.	„T .
... . _ 1 «.ra ali na uredništvo Edinosti. Vsa ime- Vsem ostajam do zopetnega svidenja, sati tudi zagovornika m obtožene- na bodo poslana v domovino, kjer se jih lu dan i	John Jerič,
ga. Ali naj se toraj vera obsodi samo na podlagi njenih tožiteljev? brez zagovornika ? brez vseh prič ? brez vsakega protidokaza ?
Zatomj ne bodimo glede našega najvažnejšega vprašanja površni!— Ne bodimo tako omejeni,da bi verjeli samo to, kar govore in pišejo samo verski sovražniki. Mislimo si, da kedo drugi tudi še kaj ve. ;Zato < se mi zdi jako pravilno, da se sku- . paj z misijoni vedno razširja tudi stalnega misijonarja, dobro berilo, katerega bi bili" toliki Slovenci tako ; zelo potrebni.	A. Tomec. !
donečih zvonov. Posledica nesrečne voj-! ne je to.
Da je Slovenec povsod marljiv in de-loljuben, nam zlasti priča slovenska far-
Vse župnije, so že skoraj prosile darovi marska naselbina v Willardu. Kakor za svoje zvonove, le šmihelska še ni. Ro-j pripovedujejo tamošnji naseljenci, se je
po pokrajini, kjer sedaj se razprostirajo že krasne obdelane farme, nahajal pred dobrimi dvanajstimi leti sam nepretrgani pa mi rojaki šmihelske župnije? Ne bo-j o^ozd. Ko pa človek pride danes na isto mo mar tudi mi, priskočili na pomoč svo-j mesto, najde že skoro samo obdelano ii rojstni župniji? Gotovo je da bomo,j polje, kar priča, da v te kraje se je na-vsaj vsi tisti, ki smo ostali še zvesti svo-; selil civilizirani človek. Da je pametna
aki iz vseh župnij so spravili skupaj lepe svote, za zvonove za svoje rojstne župnije. Kaj bomo storili v tem oziru
ji veri in svojemu narodu!
Predragi sožupljan! Vsaki najmanjši dar je dobrodošel. Daruj kolikor moreš po svoji moči. Tudi posamezen cent, bo dobrodošel, ako le bo darovan iz dobre volje in ako dotični res ne more več darovati. Kolikor moreš, toliko prispevaj, to naj bo geslo nas šmihelskih rojakov. Prošeni so pa tudi drugi rojaki za kak darček, za kar jim bo gotovo vsa yrpnija prisrčno hvaležna.
Vsak šmihelski rojak naj skuša pa tudi v svoji naselbini nabrati kolikor mo-o-oče za naše zvonove, med svojimi prijatelji in znanci. Vsacega darovalca se naj zapiše s polnim imenom in naj se pošlje vred z darom na doli podpisane-
deja se naseljevati na farme in obenem tudi koristno, o tem bomo napisali posebno razpravo nekoliko pozneje.
Zahvaljujem se tem potom posebno našemu dobrotniku Fathru Novaku, župniku v Willardu, za naklonjenost in njegovo izvrstno postrežbo. Zahvaljujem se Mr. Perkotu za postrežbo in za njegovo sodelovanje pri nabiranju naročnikov na Gormanu. Nalepša zahvala pa tudi našemu tamošnjemu zaitopniku Fr. Perovšku, ki se je tudi trudil in me vodil okoli naših rojakov na farmah. Enako se zahvaljujem pa tudi vsem rojakom in rojakinjam na Willardu za naklonjenost. darežljivost in za nijohovo ljubezen do pravegra katoliškega tiska.
^(PCgKiKgXgXgXgKgXg)^
VABI LO
K DRAMATIČNI PREDSTAVI
CIGANI
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Iz Forest City smo dobili zopet veli-3co dopisov, iz katerih posnemamo, kako žalostne so ra: mere tam, kak ostrašno brezvestni so nekateri takozvani katoliški možje, in kako si nakopavajo prekletstvo na svojo g'lvo. katero jih bode .gotovo zadelo. Kdor se dotakne dobre ga duhovnika, dotakne se očesa božjega in Bog ga bode kaznoval. To naj pomnijo dobri farani, kajti vsi bodo še to videli na svoje oči. Žalostno, silno žalostno je pa tudi, da to smejo delati možje, kateri hočejo veljati kot katoliški voditelji in da tisti, ki so so se dali voliti v vodstvo, da vse to mirno gledajo. Zato pa so ti enako odgovorni. — Sicer pa itak drugače priti ni moglo.— Vsaka stvar na svetu se maščuje. Vse .te homatije po raznih župnijah, katere so nastale zadnje mesece, niso druzega kakor sadovi žalostnih razmer, sadovi pohujšanja, zadnjih dveh let, na katerega smo opozarjali in ga skušali preprečiti. — Dopisniki naj nam oproste, *da iz gotovih, zelo tehtnih in dobro premišljenih uzrokov ne bomo še priobčili vsega tega, temveč spravili za pri-hodnjost. Pomagati itak ne moremo.
Dopisnikom se pa zahvalimo za dopise in je jako prav, da so jih pisali in prosimo naj še pišejo, da bomo sledili razmeram, kako se bode razvijalo.
Urednik.
Dopisnik iz Jolieta, 111., naj nam pove brez skrbi svoje ime. Ostalo bode naša ;lroga uradna tajnost. Vendar pri ta-'<ih stvareh mi moramo vedeti, kedo piše, ker drugače nima pomena. Ko nam poveste ime, bomo pa videli. Pa zdravi !	Urednik.
J. K. — Kaj mislite, da smo vsi norci na svetu, če so nekateri? Zdravil
Vprašanje: Tukaj v slovenski naselbini je velik boj. Dobri farani, ki svoje dolžnosti vrše, so s svojim župnikom, slabi katoličani so naproti. Voditelj feh "duhovnika-žcrcev" je tisti mož, ki je tudi prejšnega župnika preganjal in obrekoval, da so zapustili užaljeni našo naselbino. Imeli smo organista, ki se je sam odpovedal službi. Dobri farani in
ludi duhovnik ga pa ne marajo nazaj. Nasprotniki duhovnikov ga pa hočejo. Sedaj Vas pa vprašam: Kaj je bolj potrebno na fari, ali duhovnik ali organist?
Odgovor: Odgovor na to »vprašanje vsak lahko sam najde. Faran, ki nasprotuje svojemu postavnemu župniku, nima ničesar v cerkvi odločevati. Župnik je kakor forman v tovarni in ima pravico organista in cerkovnika nastaviti ali pa odstaviti in za to mu ni treba nikakega odobrenja nikogar v župniji. Ako vidi župnik, da kak organista ali cerkovnik ne odgovarja njegovim na menom, more ga odsloviti, kakor sme vsak gospodar odsloviti svojega delavca.
Johnstown, Pa. — V tukaj sni hrvatski župni cerkvi smo imeli Slovenci tridnevnico in priložnost, da v svojem domačem jeziku opravimo velikanočno spoved. Mi nismo za- t puščeni, kakor rojaki na pr. v W. Va., kakor je pravil P. Jeronim Knoblehar — kr ne razumejo angleščine. Med brati Hrvati živimo in hrvatski župnik č. g. dr. Kajič skrbi za nas, kakor za hrvatske župljane. Vse eno smo bili veseli, da se je nekaj dni mudil med nami slovenski frančiškan, preje omenjeni Father in nam je v domačr govorici položil na srce nekaj najbolj potrebnih naukov. Ker se mu je pri nas tako do-padlo, da je obljubil, če preje ne. pa drugo leto zopet priti, za to mu kličemo: na veselo svidenje.
Slovenec.
u
j)
ki jo vprizori
Slov. Mlad. Društvo.
DANICA"
44
Conemaugh, Pa. — Pri nas smo
prošli teden imeli tridnevno pobož-nost za Slovence v naši Irski farni cerkvi. Na misijonskem svojem potovanju se je slovenski frančiškan Rev. Jeronim Knoblehar vstavil tudi pri nas ter nam* dal priliko o-praviti svojo velikanočno dolžnost. Pohvalil je prav posebno odgojo naših otrok v katoliški šoli, ki jo vodijo čč ss. uršulinke. Otroci iz te šole so apostolski misjonarji po svojih -družinah.
Rev. Knoblehar fe obiskal tudi
v nedeljo 15. maja t.
V "PULASKI DVORANI"
L
1705-1707 So- Ashland Ave., blizu 18. ceste, CHICAGO, ILL.
ZAČETEK OB 2:30 POPOLDNE.
Vstopnina sedeži v predprodeji 50c
pri vratih 75c.
CENJENI ROJAKI se k tej veseli igri kar najuljudneje vabijo, zakaj igra ima polno humorja in poštenega razvedrila. Za plesaželjne bode pa po igri skrbel g. Frank Šinkovca "ORKESTER".
Na veselo svidnje	ODBOR.
®®®®®0®®®®0®®0®®0®<S>®@0®®®®00@®®®®®|
Iz Jugoslavije.
SOKOLSTVO IN KATOLIČAN.
V današnjih zmešanih dnevih, ko so med nami katoliškimi ameriškimi Slovenci pojmi zmešani in je katoliška nezavednost"dosegla svoj vrhu-nes, le prepogosto opažamo tudi kako zmešani so pojmi glede Sokolstva. Mož, ki pravi da je katolik, da, praktičen katolik, pa je navdušen Sokol, pa razširja sokolsko idejo, češ "naše društvo ima v pravilih, da se vere ne sme omenjati pfi društvu".
Tak izgovor kaže veliko versko nezavednost in sramotno nevednost.— Da bodo stariši vedeli, kaj je Sokol in kaj je Sokolstvo tu prrobčuje-mo pismo, katerega je Jugoslovanski episkopat pisal vladi v Beograd kot protest proti uvedbi Sokolstva v Jugoslovanske šole. Tu pravijo škofje med drugim:
Slovenski Sokol je svoj čas res bil le narodno telovadno društvo, a soditi ga moramo po tem, kakor se je razvil in kaj je danes. 2e nekako 20 let sem je Sokol v Sloveniji prenehal biti nadstran-karsko, izključno narodno telovadno društvo, marveč se je tekom let izprevr-gel v bojno organizacijo liberalne, danes demokratske stranke, tako da danes ni eden Slovenec, ki priznava načela krščanska, pa je -obenem poučen dovolj o so-kolstvu, ne more biti član Sokola.
Treba je predvsem poudarjati, da se je Češki Sokol leta 1910. na svojem občnem zboru 28. listopada očito postavil na protikatoli-ško stališče, ko je sprejel resolucijo, "da se v sokolska društva ne smejo sprejemati kot člani pripadniki klerikalnih društev". Kaj se ima razumeti pod besedo "klerikalizem", pa nam pove službeni "Vestnik sokolsky" 6. maja 1920, stran 201, s sledečimi besedami: "Vprašanje klerikalizma je vprašanje vere, pri nas v prvi vrsti vprašanje katoličanstva. Katolicizem je klerikalizem ves in vedno. Kdor ne služi težnjam klerikalnim, ta je na prosto slab katolik. Pravi katolik je in mora biti klerikalec. Zato smo in moramo biti proti katolicizmu". Ali češki Sokol ni samo proti katoličan-stvu, ampak proti vsaki veri sploh. Kajti v istem "Vestniku Sokolskem" čitamo o Sokolih: "Ako smo misleči ljudje 20. veka, smo in moramo biti proti veri." Toda oficielno glasilo češkega Sokola gre še dalje. V sedmi številki z dne aprila 1920 se vprašujejo Sokoli: "Ali mar imate v žilah še vedno oni strup iz Judeje, ki ga nam je vanje vlila rimskokatoliška cerkev?" In dalje izvaja "Vc~ stnik", da sokolstvo donaša človeštvu novo vero namesto krščanske: "S Tyr-šem verujemo, da obstoja samo živa materija, obdarjena s silo, kojo moremo imenovati kakor nam drago: ali silo ali naposled božanski duh".
Ta goli antikrščanski naturalizem, ki ga češko sokolstvo javno in očito brez vsakršnih ovinkov izpoveduje, je postal duševna last, program in smer tudi slovenskega sokolstva. Sam znani načelnik slovenskega Sokola St. Vidmar je na glavni skupščini Sokolskega Saveza 1920 leta izjavil: "Gremo po češkem potu in bomo šli tudi v bodoče". Tako tudi češko sokolstvo naglaša: "Naši cilji so istovetni s cilji sokolstva v Jugoslaviji". — (Vestnik Sokolski 21. okt. 1920, str. 507) Pa sam Jugoslovanski sokolski koledar 1920. stran 70, izjavlja, da je "duh češkega sokolstva zavladal tudi nad našim sokolstvom". Sicer pa sta Jugoslovanski in Češki Sokol med seboj v bistveni zvezi in imata skupno višje vodstvo, od katerega sprejemata kulturno smer in direktive.
Dosledno po teh načelih je Slovenski Sokol leta 1913. v svojem oficielnem "Sokolskem Vestniku" (marca 1913, stran 23) po znanem svojem vodji dr. Pes-totniku izjavil, da je "krščanski svetovni nazor v ostrem nasprotju s tendencami sokolstva. Cerkveno klerikalni nazor se pa naslanja na temelj vere, a svetov-
pred zasužnjenjem. Zato najdemo v "etniku" dr. M. Popovičeveni 1912 prisego, ki se glasi: "Vernost Bogu i dr-žavnome glavaru". Sokol pa je za So-količe to prisego takole izpreracnil: — "Vera notažbini i državnome glavaru". ("Sokolič", 1920 1. stran 3.) Tako je sokolski ideji nasprotno in sovražno že samo ime božje! Cisto naravno je, da je tudi vsa vzgoja naraščaja v nasprotju s krščansko idejo o Bogu in njčgovih zapovedih.
Dr. Bauer, nadškof zagrebški; dr.
Jeglič, knezoškof ljubljanski; dr.
Aksamovič, škof djakovski.
ALI JE SLOVENIJA PASIVNA?
Številke kličejo!
Pogostoina so se čuli javni in prikriti očitki- in pritožbe, čes, vi Slovenci ste nezadovoljen element, zahtevate vedno od države pripomočkov, ko vas vendar država tako velikodušno čez mero podpira.
V koliko je ta trditev resnična, naj služijo podatki iz državnega proračuna za leto 1920-21.
Dohodki, katere samo Slovenija plačuje, so sledeči (druge pokrajine ne pridejo v poštev) : 1. direktni ! davki z državnimi pribitki 378,907,-000 kron ; 2. neposredni davki, pristojbine, takse 54,873.350 kron; 3. monopoli (tobak, petrolej, vžigalice, cigaretni papir) 522,863.200 kr.; 4. železnice 45,846.000 kron ; 5. pošta, telefon, telegraf, čekovni urad 60,713.000 kron; 6. domene, šume, rudniki 180,533.950 kron; 7. toplica 3*367*584 kron; 8. najmenina vojašnic v Ljubljani 288.000 kron; 9 razni dohodki (kazni, bolnice, šolnina, upravne pristojbine itd.) 12, 61 j.483 kron; 10. kapitali in fondi 10,768.114 K. Skupaj 1,298,869.451 kron. K temu še delež Slovenije na carini (%) 400,000,000 kron, delež Slovenije na trošarini 40,000.000 kr., delež Slovenije na dobitku od novca 26,000.000 kron, delež Slovenije na poslovnem prometu (54) 400,000.000 kron, Skupni državni dohodki iz Slovenijo znašajo torej 2,161,869,-451 kron (dve milijardi 164 milijonov 869 tisoč 451 kron!)
Izdatki, ki so samo za Slovenijo namenjeni, in niso v državnih izdatkih pod III. zaračunjeni, so: 1.— Dolgovi (obresti, amortizacija) 9,-075.482 kron; 2. civilne in vojaške penzije 11,277.604 kron; 3. draginj-ske doklade 185,000.000 kroi^ 4. Koroška 5,000.000 kron ; 5. begunci 8,-000.000 kron ; 6. likvidacijska komisija 647.000 kron ; 7. justica 14,-466.-707 kron ; 8. šolstvo 76,102.264 kron ; 9. kultus 3,673,602 kron; 10. notranje zadeve 18,765,987 kron; 11. zdravstvo 35,188.334 kron ; 12. finance 238,169,312 kron; 13. javna dela 32,590.853 kron; 14. pošta, telegraf, telefon 23,003.062 kron; 15. poljedelstvo 19,912.148 kron; 16. rudarstvo, šume 117,193.912 kron; 17. trgovina, obrt 2,881,890 kron; 18. socialna preskrba 33,846,679 K; skupaj 834,-7794.426 kron. Prištevši eno štiri-najstino delež Slovenije od skupnih
ščanstva in naglasil, da je ravno krščanstvo vtisnilo delu pečat-svetosti in plemenitosti. V nadaljnjem govoru je hotel pater navesti zgled iz svoje skušnje in je začel stavek: "K meni je prišla žena nekega komunista . . Tedaj se je v cerkvi dvignil krik: 41 Politika ne spada v cerkev!" I-n leteti so začele z vseh strani najgrše psovke proti patru in veri sploh. V cerkev so brli po medsebojnem dogovoru prišli komunisti, ki so že ves čas med pridigo polglasno govorili in se smejali. Čakali so na prvo pretvezo, da bi mogli vprizoriti javen škandal. To pretvezo so našli v besedi "komunist", ki jo je izgovoril duhovnik. Ker je hrup naraščal, je pater zapustil lečo in hotel oditi v zakristijo. Ob tej priliki so hoteli navaliti nanj komunistični mladiči in zlasti komunistične ženske. Toda katoliško misleči verniki so napad preprečili in zahtevali, naj komunisti takoj za-puste cerkev. Ker komunisti tega niso hoteli storiti, so tudi drugi o-stali v cerkvi. Končno je prišel škof dr. Rossler in pozval vse navzoče, naj mirno zapuste cerkev, kar se je tudi zgodilo. — Taki-le prizori v cerkvi so lebdeli po vsej priliki pred očmi tudi našim kancelparagra-farjem. Ker se pa taki nastopi zakonito ne dado uvesti, so si pa hoteli v ustavi vsaj zagotoviti, da bodo smeli duhovnika, ki bo v cerkvi izgovoril besedico "liberalec" alf "Sokol" ali "komunist", tirati pred sodišče. Seveda zaradi tega noben dober duhovnik ne bo izdal svoje dolžnosti, da vernike z leče opozarja na politične volkove v ovčiji ob leki, ki govore o svobodi in prosve-ti, pri tem pa polagajo mine pod verske ustanove in versko mišljenje ljudstva.
listiške namene, še večina muslimanov m slovenski samostojni. Od vlade predložena ustava je v odseku z malimi spremembami že sprejeta. Jo bo li parlament tudi odobril ali zavrgel, se še ne ve. Izdelana je strogo centralistično, tako da posameznim pokrajinam ne pusti nobene samouprave in to je njena naj veča napaka. Med Srbi, Hrvati in Slovenci je prevelika kulturna razlika i preveč različna so krajevne razmere in zahteve, da bi se dale vse nategniti na eno kopito. To so sprevideli tudi nekateri izmed radikalov, med njimi prvi njih nekdanji vodja, dr. Stojan Protič, naboljši naš državnik, ki mu niti Pa-šič ne bo kos s svojo še tako zvito politiko in taktiko. Dosledno svojemu prepričanju je Protič izstopil iz radikalnega kluba z namenom, da začne novo akcijo zoper reakcionarno vladno večino. Podpiralo ga bo mnogo radikalov, nekaj musli-
—
manov, vsi zemljeradniki in morebiti tudi Radrč. .Na Protičevi strani je kajpada Jugoslovanski klub, ki je od prvega začetka stal odločno na stališču avtonomije. Ta klub je v imenu Slovenske ljudske stranke predložil svoj lastni načrt vstave v smislu avtonomije. Zanjo so tudi komunisti in narodni socijalcr. V Ljubljani izhaja list "Avtono-mist", ki se bori za to idejo.
V Sloveniji stojimo tik pred občinskimi volitvami, iz katerih upa Slov. ljudska stranka izidi zmagoslavno, kakor kažejo že dosedajni vspehi: od 800 občin ji je dosedaj pripadlo že 200 brez vsakega boja. Nasprotniki si v teh občinah niso upali niti postaviti svojih kandidatov, vsled česar je po sedajnem občinskem redu izvoljena brez volitve pravočasno predložena kandidatna lista. Gotovo bo izid volitev vplival na nadaljni politiški razvoj v Sloveniji.
4'Avtonomist". — Danes zjutraj je izšla prva številka novega lista "Av-tonomist", ki ga izdajala Albin Pre-peluh in Jože Petrič. List bo izhajal vsak ponedeljek zjutraj.
Vrnitev jugoslovanskih škofov iz Rima. — Zagreb, 12. aprila. Izvirno : Včeraj popoldne so se vrnili iz Rima jugoslovanski škofje: dr. Bauer, dr. Jeglič, dr. Aksamovič. V' Rimu so obiskali sv. Očeta in tajnika Gasparija ter naše poslanike.
Pretep v Domžalah. — V gostilni Frančiške Habjanove v Domžalah sta se stepla Alojzij in Jože Vele-pec z invalidom Jernejem Hribarjem iz/Zaboršta. Hribar je bil med pretepom ranjen in je utrpel na o-bleki škode 1000 kron.
VOLJA — SREDSTVA — PRAKSA
Za točno in vestno izvršitev poslov, ki so v zvezi_
s pošiljanjem denarja v stari kraj, s potovanjem v domovino, z dopremljenjem oseb v Ameriko in z drugimi posli tega področja, eo nujno potrebne tri glavne stvari:
volja, sredstva, praksa. Našo resno voljo za točno službo najbolje dokazujejo številna zahvalna pisma od rojakov, ki so se do sedaj poslužili naše tvrdke.
Naša sredstva so naš dobro organiziran urad, naše dobre zveze s starim krajem, naša zastopstva pa-robrodnih družb in naše državno bančno dovoljenje in državna kontrola čez naše poslovanje. Nad 1,400 potnikov, ki so z našim posredovanjem do sedaj potovali v stari kraj ali od tam sem, govori o naši praksi.
Ako hočete Vi poslati denar v stari kraj, potovati v stari kraj ali dobiti koga iz starega kraja, je v Vašo korist, da se obrnete na:
Zakrajšek & češark
SLOVENSKA BANKA 70—9th Avenue	New '
33
k City.	
	
	m
	
+	+ ± + + + + + + + + X
POLITIŠKO POROČILO IZ JUGOSLAVIJE. (Izviren dopis.)
Za vstavo se bije v Jugoslaviji državnih izdatkov 598,535.000 K,j llucl boJ me I centralisti in avtono-dobimo skupno vsoto izdatkov za] ""sti- Med prve spadajo vsi demo-
krr.ti (samo po imenu, v resnici pa so najbolj r.c demokratska stranka) in delen 1 radikalci. Poleg tega gredo z vlado, ki zasleduje centra-
Slovenijo, 1,433,329,426 kron.
Končni račun se tedaj glasi: Dohodki države iz Slovenije 2,164,-869.451 kron; izdatki države za Slovenijo 1,433,329,426 K. Država računa toraj iz Slovenije prebitkaj 731,540,025 kron.
Ali je po teh računih Slovenija
* * + + + + * + + + + * +
Mi pošiljamo denar
na vse
kraje
JUGOSLAVIJE,
Slovenije, Hrvatske in Srbije.
Vse pošiljatve garantira
AMERICAN STATE BANK
1825—1827 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
F. ŠTEPINA. predsednik;
A. J. KRASA,
. tajnik.
* * *» * ♦ * *
4-*
* ♦
4> 4»
4> ♦
4» ♦
*
činskih in drugih davkov, samo na
državnih davkih 2,400 kron letno.
* * *
Te številke kličejo glasneje ko vse drugo po avtonomiji slovenskega o-zemlia l
ni nazor Sokola temelji na izkustvu cm- pasivna?
pirične znanosti, svobodnega mišljenja in Za vsako osebo v Sloveniji se ra-prepricanja . Toda ze leto prej, 11. fe- _	J
bruarja 1921. je isti dr. Pestotnik kot av-,cuna od dojenčka naprej, brez ob-toritativna oseba v slovenskem sokolstvu na tretjem občnem zboru Sokolske župe Ljubljana izjavil: "Brez pobedonosnega kulturnega boja ne pričakujemo trajne pobede sokolskih idej". V "Sokolskem Vestniku", tretji letnik, Stranj.* pa čitamo: "Kot kulturni in mis'eci ljudje ne moremo biti prijatelji nobene dogmatične in hierarhične cerkve; naravno je tudi, na nikakor ne moremo simpatizirari s ctvkvami te vrste".
v istem pravcu se vrš; sokolstv.* delo i med nežno mladino, med takozvai.irn i..v.«f.čijem, za katerega se i.daja *£So-kobč V tem I^tu se uvajajo uovi pr.tz-JMk, v nasprotju s krščanski«:*. "Prav
spomladi", "Brastva" itd., in sc laga njihov pomen čisto s poganskega stališča, oboževanje gole prirode, prirod-nih sil in materializma, kar se naziva "evgenika kot religija bodočnosti".
Ako se torej stvar prermsli do dna, gre sokolstvo v Sloveniji In deloma tudi že v Hrvatski za tem, da se uvede goli naturalizem. ki izključuje v zadnjih posledicah vero v Boga sploh
Srbski Sokol, srbsko četništvo, niso šli Po tem potu, ker visoko cenijo svojo dedno vero, ki je varovala srbski narod
Pripravite se za neodvisnost
t Bogoslovec Stanko Repnik. —
Na svojem domu v Ljubljani je 11-mrl danes zjutraj ob pol osmih po daljši zelo mučni bolezni bOgoslo-vec tretjega letnika č. g. Stanko Repnik.
Komunistični izgred v cerkvi. —
V stolni cerkvi v St. Poltnu (v Av striji) se te dni vrši sv. misijon.— Eden izmed misijonarjev, p. Bog-srucker, je za soboto napovedal go vor za delavce. Pri govoru je bila cerkev nabito polna in je bilo navzočih nad 6000 ljudi. Pater je govoril o razmerju delavstva in kr-
Varna banka, kamor nalagate svoj denar.
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kaspar State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste sambzavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.

Arturju, ki ga imajo bliže pri rokah; ona ga ni nikdar vabila; naj .pusti tudi on njo pri miru in hodi svoja pota; tako bo ustreženo na vse strani; njej da ni treba iskati ženinov, ker ima že besedo z drugim.
"Tako, tako?" je poprijel takoj ravnatelj in vprašal, zakaj da ne vzame onega, s katerim ima besedo. Kako prijetna pa mora bi-j Meta je zardela zopet in se za-ti soprogi zavest, da ji je mož vdanj smejala v zadregi, ker se ji je zde-v zvesti ljubezni! Če si ga tudi ni lo to vprašanje smešno in odveč.— izbrala sama, se ji mora vendar sča- Ravnatelj pa jo osrčeval dobroduš-soma zbuditi v hvaležnem srcu lju-| no, da naj mu zaupa brez skrbi, kar
bežen. Tam je žena sužnja, tukaj ponosna gospodinja. Zdelo se ji je, da za srečno zakonsko življenje ni tolikanj potrebno, da ljubi žena moža, nego nasprotno, da hodi on za njo. Gosposka družba bi ji ne delala nobenih skrbi in preglavic. V svesti si je bila, da užene vse nasprotnike in nasprotnice, samo da ji ostane zvesto vdan soprog.
Tako sta se začela v njeni domišljiji potezati za njeno roko Artur in Janez; a popolnoma se še ni odločila za nikogar. Ce je zmagoval Artur, je priskočila sama na pomoč Ja-
jo teži; saj ve dobro, da so same čenče, kar se govori o Arturju ; njej pa bode on pomagal rad, „kjer bo mogel. In Meta mu je res razložila svoje težave, kako da je bil že obljubil Janezov oče, da prepiše posestvo na sina, ki bi potem njo vzel v zakon.
"Kdo pa je ta Janezov oče?" se je smejal ravnatelj.
4'To je kmet Kocjan v Medgorju, štiri do pet -ur hoda odtod, zaspan gospodar, ki grovori danes tako, jutri tako".
"Torej Kocjan v Medgorju", je
nezu, ki ga je imela vendar še raj- ponavljal ravnatalj in si zapisal ime
ša; a prevzeti se ni smel. Ta namišljena borba jo je nekako zabavala, dokler ji ni dokazal razum, da so to same sanje, da naj ne leta visoko, da ne pade nizko, in da so menda le resnico govorili Jemčevi, da zahaja Artur k njim le iz dolgega časa. Popolnoma pa si tega vendar ni mogla verjeti. Navajala si je razlog za razlogom, zakaj da je Artur jeva ljubezen resna in trdna in odločna tako, da bo premagala vse ovire. Saj se ni bal mladenič nobenega opravljanja in zasmehovanja; saj ga niso omajali ne staršev, ne sestre, ne prijateljev ugovori; saj je postal tudi sam ves resen in pameten. Spominjala se je njegovih prvih besed, kako so bile prešerne in samopašne, ker je najbrž mislil, da ona komaj čaka sladkih obljub in praznega govoričenja. A kako hitro in uspešno ga je ukrotila, da jo je prosil odpuščenja ! Seveda mu je odpustila v srcu, dasi je kazala po zunanjem nekaj časa razžaljen ponos. In kako ljubezniv in postrc-žen, kako smešno boječ je postal! CT, gosposki ljudje so tudi dobri, če jih ne pokvarijo priliznjenci. Čisto prav se zgodilo prevzetnemu Janezu, ce bi izgubil takšno nevesto.
S takimi mislimi si je mirila Meta srce, ki je vendar vedno ugovarjalo zdaj tukaj, zdaj tam, da ga je bilo treba vedno iznova glušiti in mamiti z razlogi, ki so držali tako malo časa. Ponosna je pač postala, ponosna, a srečna ne.
In sitnosti ni bilo konca. Name-stu Arturja je poklical ravnatelj, ki je hotel ustreči vsa navidez visokim željam Klepševe gospe, zopet njo k sebi kakor prej Janeza in Drago.
Nekoliko zbegana je zardela Meta, ko ji je razložil ravnatelj povod, zakaj da jo je poklical. Potem pa so se ji zasvetile v nejevolji oči, ko je začela očitati, zakaj da takih o-pominov in svaril ne dajejo gospodu
v zapisnico. Potem je odslovil Meto s prijazno prošnjo, da naj nikar ne zameri nadležnosti in da ni treba govoriti naprej o teh sitnostih.
Meta je šla pomirjena domov.— Zdelo se ji je, da je ravnala prav, in budila se ji je nada, da poskrbi morda ravnatelj sam ali pa gospo da v Javorju, da izpolni Kocjan svojo obljubo; in to bi ji naklonil proti svoji volji takorekoč ubogi Artur. Pri teh mislih so ji zažarela lica, ker jo je spekla vest, da morda ni zadosti iskreno govorila s tem ubogim Arturjem, da je morda iz golega samoljubja hlinila neusmiljeno prijaznost. vZdaj ji je bilo žal in začela se je opravičevati sama pred seboj, da ni ona iskala znanja, da se .ga le odkrižati ni mogla in da je mnogo bolj kriv Janez, k; je vabil nepremišljenega fanta v njeno družbo.
A potreba opravičevanja raste iz zavesti krivde in tudi nove nade niso osrečile Mete. Ko jo ie vprašal; Janez nagajivo vpričo Dragice, kaj da ji je povedal gospod ravnatelj, je odgovorila nejevoljna: "To, kar sem vedela sama, da me imajo tisti radi, ki jaz ne maram zanje, drugi pa nič".
Videlo pa se je, kakor da bi se hotel potegniti za njeno srečo, ali kar se je njej tako zdelo, res gospod ravnatelj sam, ki je imel že nekaj sklenenih zakonov na svojem rovaj šu. Poklical je namreč takol^dru-gi dan gospoda pl. Rumpla, zaupnega moža vse Klepševe rodbine, na skrivno in važno posvetovanje.
VIII.
Kaj bi bila počela gospoda v Javorju brez gospoda pl. Rumpla! — Kbmu bi zaupaval mladi Artur svoje srčne stiske, svoje nade in po-) misleke ! Kdo bi bil tako prijateljski svetoval najprej njemu, kako da
bi se dali izpeljati načrti zaupljive^ ljubezni, kdo potem materi in teti,' kako da bi se dali najuspešneje in najmirneje preprečiti!
Po takšnem poslu ga je poslala gospa kot svojega zaupnika skrivaj v Medgorje h Kocjanu. Kakor je bil namreč gospod Klepš že sklenil nekaj srečnih zakonov, tako je hotela gospa natihem osrečiti Janeza in Meto. A popolnoma se ji ni posrečila namera. Kocjan je bil sicer zadovoljen s predlogi in ponudbami in je kimal prijazno in mežikal zaupno gospodu Rumplu, češ da se mu je vse zdelo, da ga imajo na Fužinah in v Javorju v mislih, da se mu je tudi kolcalo celo dopoldne; a vso zadevo si mora on še dobro premisliti.
Ce bi bila vedela gospa Klepše-va, kaj da se pravi dobro premisliti v Kocj anovem jeziku, bi bila še nc-zadovoljnejša s poročilom gospoda Rumpla, ki je tožil, kak dolgočasen človek da je Kocjan.
"Kakor nalašč za Javorje", je dejala gospa in začela zopet dolžiti zimovišče kot vir vseh teh neprilik. Rumpel je poslušal nepotrpežljiv, tolažil raztresen in malomaren m komaj čakal, da jc odšel. Imel je posebne, važne razloge.
Da je Berta zanj izgubljena, o tem ni dvomil; tudi si ni več prizadeval, da bi si pridobil njeno naklonjenost. Laže bi si bil pridobil mater. Toda to je bila kočljiva in nevarna zadeva, ko je pazilo nanj toliko nezaupnih, sumljivih oči. Tudi se ni bilo prav zanesti, da bi gospod Klepš kmalu umrl. Mož je bil vedno enak, slaboten in bolehen, a ne bolan : take narave bolehajo do naj -višjč starosti. Slabotnost sama jih varuje nereda in objestnosti in zdravniki pazijo nanje kot na svoje stalne dohodke. In naj tudi ovdovi
CHERRY GROVE" DARK MOLASSES
.... Pure Gane—Beaume 42C.
Vsebuje 50% kobiniranega slad-; korja.
Deset galonov skupaj stane samo $5.00 vred s pošiljatvenimi stroški.
Naročilu je priložiti denar. ALEXANDER MOLASSES CO., CINCINNATI, OHIO.
gospa, vrag vedi, če nima že koga
izbranega, ki bo pokazal njemu vrata. Kdo je umeje! Morda hoče le bolj svakinjo jeziti nego njega osrečiti. Škodo pa ima pri vsem tem samo on, ker se njemu zameri, kar zagreše drugi.
Po treznem, vsestranskem premis Ijevanju je odločil gospod Rumpel, da mu te namenila usoda za družico v življenju teto Maro, ki je bila zadosti/bogata, da niso prišla leta več v poštev, in po tem sklepu je uravnal svoje nadaljnje postopanje. Slabih dovtipov na stroške tete Mare se je ogibal, naj mu je dajala o-na še toliko p®vodov in gospa še toliko prilik, novi izvoljenki pa je začel zaupno tožiti svoje gorje, kako da ne mara zanj gospodična Berta in kako nespametno da je bilo sploh, da je zasnubil on, v teh letih, tako mlado deklico
"V ten letih, gospod Rumpel se je nasmehnila teta. ' 'Vi se šalite".
4'Za šale nimam jaz nobenega razloga", je ugovarjal Rumpel.
"Vi bi se morali bolj prizadevati za hčerko nego za mater", je omenila kakor mimogrede teta in ga pogledala postrani.
Rumpel, ki že zdavnaj ni poznal nobenih zadreg razen denarnih, se
je izgovarjal, da je pač mislil, da si
pridobi Fičcr, če sr prikupi materi.
"Posrečilo pa se Vam je samo poslednje", je dejala ona.
"Meni?" se je bridko zasmejal Rumpel. " Jaz nisem tega nič zapa-| zil". In začel je tarnati, kako da si iz njega norca delata hči in mati in j da mu ne kaže drugega nego, da s« poslovi.
Teta ga je tolažila, da se ne godi njej nič bolje.
(Dalje prihodnjič.)
DR. OHLENDORFOYA ZDRAVILA
so izvrstna proti
KAŠLJU, UJEDANJU,
ŽELODČNIM BOLEZNIM IN REVMITIZMU.
Steklenica stane 75c.
1924 BLUE ISLAND AVE.
ZAKAJ TRPETI?
Revmatična, no\thlaične in bolečine v miSicah so hitro odpravljene s primemo uporabo
PASN EXFEL1EBJA ^
TvomiAk* zn*mkit r«-:;. v pat. ur. Z<ji dr.
Glejte, <1h dobito pristnega — 6tlavne^:i Teč kot 50 let.
Zahtevajte SIDRO tvozniško ztmrL-h^.
YIN KO ARBANAS
CVETLIČAR IN PRODAJALEC
vsakovrstnih CVETLIC IN ROŽ.
Izvršujem vsakovrstne pogrebne vence. Pri meni dobite najlepče šopke za ženitovanje in druge slavnostne priredbe. Priporočam se Slovencem, kakor tudi vsem" Hrvatom in Slovanom v Chicagi in okolici.
1320 West 18th St., Chicago, I1L Phone: Canal 4340.


Prepričajte* se!
Da mi resnično izdelujemo najkrasnejše ženitovanj-
ske slike.
Da imamo na razpolago
za slikanje najlepše pozicije. Da izdelujemo vsa dela točno in po naj zmernejših cenah.
Vsem se priporočam.
Izplačuje v kronah, dinarjih in v dolarjih v gotovem denarju v
JUGOSLAVIJI.
Pišite po cenik za pošiljanje denara.
ŠIFKARTE za vse linije-
EMIL KISS,
BANKIR
133 Second Ave., New York.
NemsceK
FOTOGRAFIST
1439 W. 18th St., cor. Albert, Chiccgo, 111.
PHONE: CANAL 2534.
POZOR ROJAKI IN ROJAKINJE!
ALPENTINKTURA je najuspešnejše na svetu za rast in proti izpadanj« las. Alpenpomada za brke in brado; kurja očesa in bradavice v 3 dneh popolnoma odstranim; revmatizem v 6 dneh popolnoma ozdravim. Bru-slintinktura od katere postanejo sivi lasje popolnoma naturni. Rane, opekline, potne noge in za druge bolezni imam jako uspešna zdravila; pišite po cenike, pošljem Vam jih zastonj.
KRASEN KOLEDAR in žepno knjižico pošljem vsakomur zastonj, pošljite mi le 54» za poštnino. V potrebi velja te knjižica vsakemu več kot $10.00. —	Šl
JAKOB WAHCIC	I
6702 Bonna Ave., N. E.	Cleveland, (X
£ ■ HI* 11] If t C3IT?! M H [ill C3 ^lllaflllll ITillllimC^IMiIMIIMICSiinillin 11C3 I£l!l!miIIC3Il!tlll ilf!l C3 tm nii I i II i HIIHIC3I IlIIMiinit^fitlUiJflll CJt ItVtimiit'^
9 L*
II
POKLIČITE NAS!
Kadar potrebujete Avtomobile za poroke, krstinje, kakor tudi pogrebne sprevode.
V enakih slučajih se uljudno priporočam vsem Slovencem.
ANDREW GLAVACH 1828 West 22nd Street Chicago, I1L
''Kadar pokličete na telefon, rabite vedno štev. Canal 5889."
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6*17 ST. CLAJR AVENUE CLEVELAND
•e priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE Izdeluje MCUKF OBLEKE po naročilu