The Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America. NajstarejH H najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriikih. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. QELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V J EN VER, COLO., IN SLOVEN KE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Slovene Organizations) ___CHICAGO, ILL., TOREK, 17. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER Tl, 1935 ~~ 1 LETNIK (VOL.) XLIV Strašna nesreča v Poterkovcih, kjer se je zrušila hiša in pokopala vso družino. Dva otroka mrtva. — posestnik in njegova žena hudo poškodovana, katera so šele po dveh urah mogli rešiti. — Druge vesti. 9 š^Mfl Prvemu metropolitu združene Slovenije Prevzv. Gregoriju Dr. Rozmanu POZDRAV! Danes, 17. sept-, stopi v New Yorku na našo ameriško zemljo nadškof ljubljanski: Dr. Gregorij Rožrnan. Prihaja predvsem na Bar.'gov dan in na odkritje Baragovega spomenika v Clevelandu. Našemu slovenskemu rretropolitu kliče Baragova Zveza prisrčni: dobrodošli! IstD dobrodošlico izraža pripravi javni odbor za cerkvene slovesnosti Baragovega dneva v Clevelandu. S tema dvema se združi v gromoviti : "Živijo" vsa ameriška katoliška Slovenija! Za Baragovo Zvezo: P. ODILO, O. F. M., tajnik, REV. JOHN PLEVNIK, predsednik. Za pripravljalni odbor: P. ODILO, O. F. M., tajnik, MSGR. V. HRIBAR, predsednik. VSPORED BARAGOVIH SLOVESNOSTI V CLEVELANDU Na letošnjem občnem zboru Baragove Zveze v Jolietu je bilo sklenjeno, da se letošnji Baragov dan vrši v Clevelandu ob priliki blagoslova in odkritja Ba ragovega spomenika v elevelandskem k I turnem vrtu. Odbor kulturnega vrta ki ga je na občnem zboru B. Z. zastopal njegov predsednik in podpredsednik Baragove Zveze Mr. Anton Grdina je določil za to proslavo nedeljo 22. sept. radi narodnega evharističnega kongresa v Clevelandu. V Clevelandu je bil ta koj nato sestavljen poseben odbor duhovnikov, da uredi vse potrebno za cer kveno proslavo Baragovega dneva. Obenem je ta odbor povabil na veliko zgo dovinsko slavlje ljubljanskega nadškofa Dr. Gregorija Rozmana, ki se točasno že nahaja na ameriških tleh K sprejemu nadškofa v New York so pohiteli Most Rev. Msgr. V. Hribar, Rev. Ponikvar, Rev. Slapšak iz Clevelania, Rev. John Plevnik in Rev Odilo O F. M. kot zastopnika Baragove Zveze. Rev. Plevnik zastopa tudi K.S.K.J. Very Rev. Anselm Murn O.F-M. zastopa slovenske frančiškane. Mr. Anton Grdina in Ivan Zorman zastopata kulturni vrt v Clevelandu. Generalni konzul Dr. Jankovich zastopa jugoslovansko vlado. Prevzvišeni g. nadškof ostane nekaj dni v New Yorku, da si ga malo ogleda. Stanoval bo pri slovenskih frančiškanih na osmi cesti. Nato se odpelje v spremstvu duhovnikov v Cleveland. V Clevelandu na kolodvoru ga pozdravi mestni župan, slovenski duhovniki in pc dva odbornika od vsake slovenske fare. 'V imenu odbornikov govori Mr. Gornik od fare sv. Vida. Nato je bo metropolit odpeljal v Nevvburgh, na faro svojega spremljevalca Rev. J/J. Omana, kjer mu bodo farav sv. Lovrenca napravili prisrčen sprejem. V soboto popoldne ob 2. uri bodo sprejeli nadškofa farani sv. Vida. Pri sv. Vidu bo imel potem nadškof stalno bivališče. V nedeljo 22. sept. bo imel nadškof pontifikalno sv. mašo v cerkvi sv, Vida ob 10:30 in slavnostni govor Baragov§ga dneva. Po sveti maši obed za nadškofa, cerkvene dostojanstvenike in duhovnike v župnišou sv. Vida. Popoldne ob 2. uri v nedeljo odhod v kulturni vrt k odkritju Baragovega spomenika-— Zvečer ob 8. uri slavnostna akademija v Narodnem domu. V pondeljek se začno slovesnosti evharističnega kongresa. Slovenci — Baragovi častilci, pridite od vseh strani na velike Baragove slovesnosti v Cleveland! P. ODILO O.F-M., tajnik B. Z. in pripr. odbora. Naznanilo o prihodu slovenskega nadškofa v Ameriko jfrg^- (NO.) 180. Upetost / NARAŠČA ^solini kljubuje celemu A Svetu. —tLiga narodov ga °bsoja, on pa pošilja nadaljnje čete v Afriko. ]fo ' Svica- — Med tem " Se je do nedelje 18 narodov, v j ail)enh v Ligi narodov, izrazi- j ki • so pripravljeni, kazensko ,»1 popiti proti Italiji, ako ne od- vi '"H s svojim vojnim progra- v< om protj Abesiniji, se je pa z pijanska vlada, v kateri ima vi Ussolini sam večino sedežev, 1 bi *'azi,a. da je ni sile, ki bi jojči ^Slfi pripraviti do tega, da bi 8< ^''ejela kak kompromis: Ali ji'ni ('°voljeno zlepa, da sme vo- P' ^sko zasesti Abesinijo, ali bo'P« , z orožjem nastopila proti vsa- P* j^mur, ki bi jo skušal ovirati IP 1 tem njenem podvzetju. |tt Kaj pravzaprav Mussolni mi-; ie težko uganiti. Nekateri tr-j J°> da vse njegovo kričanje ni j lc drugega kakor "blufanje", s' ^ 5ei'im namerava nadaljevati ^ skrajne minute, pričakujoč, Re bodo velesile, hoteč odvrni- i .. g™** evropsko vojno, kon- T, Ve pristale na njego-l^ zahteve; neverjetno "se nam-P lec zrli a i • , i. -J,- v< ^ .U1> da bi se upal nastopiti ^. , . 1 celi oboroženi Evropi. Drugi na , .. ' m j z°Pet pravijo, da mora . Mussolini nekje kakega .'■111ega zaveznika, in domneva-jj J1* mora to biti Hitler. Naj kakorkoli, edini so j 1 v tem, da gre Mussolini jeva r£ koZn°st do skrajnosti. Med tem,j^ 0(j Liga tukaj obsoja, pa ji on n govarja s tem, da pošilja še tllinje čete v Afriko, in sicer VefSarn° a^esinsko mejo, mar-^ . tudi v Libijo ob egiptovski 2a a' 'e vznemirljivo zlasti tei. Slijo, katera ima pokrovi-•1stv° nad Egiptom. ---o----E SMRTNA KOSA f i k j6 ,;a Salle, 111. — Zadnji petek n Se k Preminul rojak g. Jožef j, "y znani ugledni lastnik lr ^lley View" turističnega do- ]\ o|) na .iužni strani reke Illinois, ž Des,^oti Proti Oglesbyu, na Jon- ]< ga ^le. Umrl je na pljučnici, ki v fcte Pokosila v par dneh. Po-Js Š(]jj1 le bil star pijonir v tukaj- v tej Golici, vrlo podjeten mož, r k0l.gZaveden katoliški mož, ka- c je dandanes prav malo. 0 tranle,rodom od Vipave na No- y s°Pr m- Tu zapušča žalujočo , ter sinove in hčere iz ] na§e8a m dru«ega zakona. Vsem i Ha mjp ?boko sožalje, pokojniku z "a ]„£,In Pokoj in sveti mu več- i t>AsT *;—°— 1 ZA PODGANE UBI- s LA OTROKA ,1Sakmento' Cal" — 0krog 1 ivt a na svojem dvorišču je ; ^tričn eh naPeljal gosto ■ ^UStil -mrežo, v katero je ; Ds* in električni tok, da odžene ] ^ Se je f Pretekli Petek ■ Sn ainkaj igrala osem let !!d°Va hčerka, Patricia , k z žic •čemer je Prišla v \n jo Je električni tok ^ ubil. Ski list "Amerikan- °venec"! ARMADA I IZ ZRAKA I - i ^ Aeroplani spuščajo s padali { vojake z« sovražnikov 1 hrbet. j —o— 8 Kiev, Rusija. —Med manev- P i'i sovjetske armade, ki se vršijo P v tukajšnji okolici, se je preiz- i j kusil nov način bojevanja, ki j o utegne igrati v prihodnji vojni j \ važno vlogo, namreč pošiljanje j { vojaštva za sovražnikovo linijo , Q 2 aeroplani in padali. Švadron j l velikih potniških aeroplanov je j \ bil poslan preko nasprotnikove ; 'rte, od katerih je vsak nosil po j; BO vojakov, oboroženih s stroj- , ) nicami in puškami. Ko so aero- ! [} plani prekoračili linijo, so se s padali spustili na zemljo in na- ! padli nasprotnika za hrbtom, i Prizoru je prisostvovalo število ; j "ujezemskih vojaških atašejev, i } NAGLA JEZA Los Angeles, Cal. — Donald ^ A.. Rotlirock, po poklicu advokat,: tf je po svojem temperamentu po-, / doben zverini, ki te ugrizne, ako j i ji hočeš odvzeti kost, ki jo gloje. | | Pretekli petek je ta mož stopil ) v neki restavrant, potegnil re- 7 vol ver in oddal strel na nataka- , rico, Miss Golda Draper, ter jo P nevarno ranil. Izjavil se je, daj { je storil ta čin iz jeze, ker je dva t dni prej natakarica vzela izpred C njega krožnik z juho, predno je \ juho povžil. Ranjena natakarica I je bila na tem delu, kakor pravi, j zato, da si nabere izkušenj, da ^ bo lahko spisala povest o življe- c nju natakarice. ——o-----P PAC NE VEŠ, KJER TE l NESREČA ČAKA < Chicago, 111. — 56 letni R. A. j Bankiev 1415 Greenleaf st., i Evanston, je prevozil 9000 milj , s svojim avtomobilom brez vsa- l ke nezgode in to v povse neznanih krajih. Po povratku domov ( je pa naletel na nezgodo tako- , rekoč pred domačim pragom. 1 Mož je pred nekaj tedni s svojo ženo odpotoval v Evropo. Od tukaj v New York se je vozil z av- j tomobilom. Tamkaj je vzel avto , s seboj na ladjo in nato je pre-1 < vozil skozi celo Anglijo. Pretekli' petek se je vrnil s potovanja I j domov, in sicer je zopet vozil z! avtomobilom iz New Yorka. Par blokov od svoje hiše je pa kolidi-ral z nekim drugim avtomobilom. Dočim je vso omenjeno daljavo dobro prevozil, je pa bil zdaj aretiran vsled — nepravilne vožnje. ¥ ^ --o- REKORDNA HITROST Z AEROPLANOM Santa Ane, Cal. — Tukajšnji filmski proizvajalec Howard Hughes, ki se bavi tudi s piloti-ranjem, je v zadnji stroki dosegel pretekli petek svetovni re- j kord. Pri nekem letalskem konte-stu je namreč drvel z aeropla-nom po zraku z vrtoglavo hitrostjo, pri čemer je napravil 353 milj na uro, ali skoraj šest milj na minuto. Nekaj dni prej je bil dosežen rekord v hitrosti z avtomobilom, katerega je dose- j • gel neki Malcolm Campbell, ki je napravil 301 miljo na uro. 1% Jtsgoslavffe. Hiša se porušila na družino s; Maribor, 26. aug. — V noči 3d sobote na nedeljo med tre-;jo in četrto uro zjutraj je ^ vzbudil prebivalce vasi Poter- ' kovci silen ropot. Zdelo se je, s/ :!a poka tramov,je in šipe. Ko ■ 40 vašČani odhiteli v smer, od koder !je; prihajal strahoviti n • V 11 ropot, se jim je nudila tragic-, na slika. Na mestu, kjer je i ^ '.n stala hiša Maksa Udoviča, je!v bil le še kup razvalin. Izpod; J. Ruševin pa so prihajali obupni j ' :° z" $88.20_________1000 lir y«a pisma in poiiljate naslovite na: John Jerich (V pisarni Amerikanskeg* Slovenca) 1849 W, CERMAK RD_ CHICAGO, Naglo je Tarzan prijel Arabca za roke in ga tako zasukal, da je bil sam za njim, Arabca pa vodil pred seboj kot varnostni ščit, na katerega se drugi Arabci seveda niso upali streljati. D.ru-«i Arabci to videč, so prihiteli bližje, misleč, da bodo kaj lahko premagali oba nasprotnika, Tarzana in jetnika. Dva sta se spravila Tarzanu skoro za hrbet, da bi laglje premagala. Očividno je pa bilo, da no vso svojo pozornost obračali največ na Tarzana, ker o drugem so bili prepričani, da se ne zna boriti. Pa je bil tudi ta tako previden, da je zgrabil za na tleh ležečo puško, jo obrnil in tolkel s kopitom po glavah Arabcev. Eden teh arabskih banditov je v jezi tako i planil proti obema in zavihtel v silni jezi svojo puško nad. Tarzanom, da, ga s puškinim kopitom pobije na tla kot psa. Divje je kričal ko je šel proti Tarzanu, svest si zmage, a Tarzan ga je prehitel. V svoji prirojeni gibčnosti se je Tarzan umaknil tako, da Arabec ni mogel več zamahniti. Komaj je preteklo nekaj trenutkov, še preden se je mogel Tarzan in njegov rešeni tovariš obrniti, že sta bila oba obkoljena od drznih Arabcev, ki so navalili na oba moža. Ni jim bilo mar tjan divjakom. Četudi oba ubijejo, tako so bili jezni. Na vso nesrečo je pa Tarzan še pozabil svoje orožje na drevesu. Amerikanski Slovenec ; gtvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki. Newspaper in America. < Ustanovljen leta Mil. Batebliahad MH. i Izhaja vsak dan nuwi atdalj, dom. It»n«d dally, wc«pt »«nday. Mon- ; 1*1 j ko v in dnevov po prainikih, day and th* day altar holiday«. Izdaja in tiskal Published byl EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in npravsi Address of publication off!«: 1849 W. Cerm&k Rd., Chicago 1849 W. Cermak RD., Chicago Telefon: CANAL 55« ?kon»: CANAL 5541 Naročnina! Subscription! Zt celo leto -13.00 For one: ysar--$5.00 Za pol leta____. 2-50 For half a year - 2.50 Z« četrt leta _— 1-59 For three month« - 1-50 Za Chicago. Kanad« H Bvropo: Chicago, Canada and Bar ops: Z. celo leto -$6-00 For one year --$6-00 Za pol leta__3-W For half a year - 3.00 7.a četrt leta __ I-75 For thre® months -. Posamezna številka .....--■■■■........... 3c Single copy ........................................ 3c >< RA Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlan! ^S^F na uredništvo vsak dan in pol pred dnevom, ko Isids list. — Zs jKji cadnjo številko v tednn j« fias do četrtka dopoldne, m Na dopis# brez podpisa se n* ozira. — Rokopisov uredntf-tvo na vrača. tf E OO OUR PART w ........... Entered as second class matter November 10, 1925, at the po»t office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879._____ Mussolini v kaši ■««« » WP "AMEKIKANSKI SLOVENEC" ___ ______________Torek, 17. septembra 1935 «11 ' I ll I................'I' .................Ill ..................................................—m—mmwmm I , Politični dogodki v Evropi se vrste dan za dnem z ve-liko brzino, liki brzice raznih potokov in rek, ki padajo in hite v večnem toku naprej in naprej. _ i Kar je zgledalo včeraj, da je solidno povezano z raznimi pakti in pogodbami, je danes že v ruševinah, že razbito in tisti, ki so včeraj sklepali pakte in pogodbe, hodijo danes že zopet čisto druga politična pota. In to kar je danes, zna imeti jutri že popolnoma drugo lice. Nadvse značilno je, v kako kašo je naposled zašel raz-boriti fašist Mussolini. Saj je znano, da je dan za dnem vpil in robantil v Rimu v imenu fašizma skozi zadnje desetletje. Grozil je skoro neprestano zlasti proti Jugoslaviji, enkrat bolj tajno, drugič bolj odkrito. Francija, ki je politično ščitila Jugoslavijo je pri Mussolini j o padla v povojnih letih v veliko nemilost. Prišlo je tako daleč,' da je Italija utrjevala svojo mejo ob Franciji in grozila še na druge načine. Toda vsi italijanski načrti, da bi podjarmila Balkan, bodisi gospodarsko ali politično so šli končno v franže in Italija je spremenila svojo politiko. Zadišale so ji kolonije in velika bogastva v kolonijah. Francoz Laval je šel v Rim, ter je na fin vrlo lokav političen način zagotovil Mussolinija, da ta lahko kar se tiče Francije naredi kar hoče v Afriki z E ti jopi j o; Italija je takoj po tem zagotovilu poskrbela, da je prišlo do nekih izgredov ob Ualu v Somaliji in začeli so se načrti proti Etijopiji, ki so vsem čitateljem itak znani iz dnevnih novic o italo-abesinškem ' sporu. Italija je začela ekspedirati svojo vojsko v Abesi-nijo in kakor se računa se nahaja v Eritreriji in Somaliji že nad 350,000 italijanskih vojakov, kar je gotovo stalo Italijo že visoke milijone. Vse po načrtu, da ko bo konec deževne dobe v Etijopiji, bodo Italijani marširali naprej in si isto podjarmili, kakor so si na primer podjarmili Japonci Mandžurijo v Aziji. Ali Mussolini je delal račune brez krčmarja! Anglija, ki je v tem ozira pravi politični "birt", ki dela "rajtenge" za vse, ki delajo "kšeft" s kolonijami Afriki, se je oglasila in naredila drugo- "rajtengo". Anglija se ne strinja namreč, da bi Italija dobila tako odlično pozicijo v Afriki, kakor je. Etijopija. Umevno je, da s tako močno pozicijo bi Italija postala nevarna Angliji, zato se je oglasila in na vrlo lokav način se trudi, da prepreči Italiji izvedbo njenega načrta. Mussolini se je razjarjen vsled tega angleškega ugovarjanja že parkrat razčeperil, priredil velike manevre zadnje tedne, misleč, da s tem ostraši vsakega, ki bi se protivil načrtom fašistične Italije. Toda vse Musso-linijevo ropotanje Angležev ne ostraši. Ti vstrajajo pri svojem, prvotno so hoteli ponuditi nekak skupni mandat Italiji, zdaj pa delajo na to, da se Italiji sploh naj ne dovoli, da bi z vojno nastopila proti Abesiniji. In da Anglija misli resno — business, kakor pravi Amerikanec, kaže to, da je angleška vlada takoj poslala velik del svojega bro- dovja v Sredozemsko morje in v Suez kanal, utrjuje otok -Malto, pošilja tja vojake, in vojaške zrakoplove. ■ Dne 4. septembra letos so se zbrali radi te zadeve že : drugič v Ženevi v Ligi narodov. Italija je prve dni nastopala silno ošabno. Italijanski zastopnik je obtožil Abe-sinijo vseh mogočih reči ter skušal dokazati, da Abesini-ja ni kvalificirana, da bi bila sploh članica Lige narodov, misleč, da potem tako izključeno Etijopijo bo Italija lahko pograbila nezavarovano, kakor jastreb kakega petelina, t Pa'se je vrezala i tu. Pa ne samo za to. Zadnje dni je nasto-1 pil angleški zastopnik Samuel Hoare tako odločno in resno | proti Italiji, da je Italiji in Mussoliniju ta nastop za enkrat t zaprl vso sapo. Anglež Hoare se je iz izjavil tudi proti I Franciji, ki je doslej hotela igrati ulogo neinteresirane' stranke v tem sporu. Rekel je: "Dobro, ako Francija ne bo nastopila proti Italiji v tem sporu ter se izrekla za obsodbo Italije, ako slednja napade Etijopijo, tedaj naj Francija ve in si zapomni, da bo tudi Anglija vedela, kako stališče naj zavzame, kadar bo Franciji pretila nevarnost od strani Nemčije!" In Francijo je to zastrašilo. 2e se čuje, da bo Laval, ki je dal tisto "moško" besedo v Rimu Mussoliniju primoran rezignirati. Nova vlada pa bo kajpada pritrdila Angliji, ker mora, ali pa jo bo slednja pustila na cedilu, kadar jo bo Francija potrebovala proti Nemčiji. Tako torej so se politične razmere zasukale čez noč. In ta sprememba pa je zdaj postavila Mussolinija v pravo politično kašo. Kaj naj zdaj stori? Skoro polovico italijanske vojske je že poslal v Afriko, ali naj zdaj stisne rep med noge in se umakne nazaj ? Ali se mu ne bo smejal ves svet? Kaj bo rekla k temu njegova domišljava pohlepnost po rimski slavi? Ali naj udari in si naprti sovraštvo vsega sveta in gotovo ves svet proti sebi? Ali si ni raz-boriti Mussolini skuhal izredno vročo kašo? Mussolini stoji v taki poziciji, da mu ne kaže ne nazaj ne naprej. Karkoli stori — pred njim je gotovi poraz in na vsej črti en sam neuspeh. Vse kaže, da ta zagata pomenja začetek ; Mussolinijevega klavernega konca. Rimski tisk baje namigava, da ako bo Francija sedaj zapustila Italijo na cedilu, da francoska privolitev italijanskim načrtom po Lavalu ni bila nič drugega, kakor francoska intriga, ki je Italijo speljala na led. In ako je to res, potem gre Lavalu le priznanje, da je bil res spreten in prefrigan politik, da je Mussoliniju skuhal kašo, iz katere bo slednji le težko izlezel, ako sploh bo. Mussolini je hotel vrv in Laval mu je dal... In kaj bo Mussoliniju ta 1 vrv si lahko predstavlja vsak. ■ Clevteland-Newburg(j O. Velike priprave se delajo po I vsem širnem Clevelandu za prihod prevzv. nadškofa ljubljanskega, Dr. Gregorija Rozmana. Vse štiri slovenske fare j v Clevelandu želijo, da bo vi« ^soki gost kar najsijajnejše sprejet. j Visoki gost in Rev. J. J. Oman, župnik fare sv. Lovren-'ca, pridejo iz stare domovine i dne 17. sept, v New York. |Dne 18. septembra se podajo na pot iz New Yorka in pridejo dne 19. sept, na postajo v Cleveland. Prva pot č. g. Rev. ' Omana bo seveda na dom v Newburg in z njim poj do prav gotovo tudi prevzvišeni i g. nadškof. — Vsem Slovencem v okolici se naznanja, da j kdor le more, naj pride omenjeni dan h cerkvi sv. Lovrenca na častni sprejem. — V pe- tek zvečer 20. septembra bo pa slovesen sprejem v dvorani Slov. N. Doma na 80 cesti. Vsak udeleženec omenjenega večera dobi slik'o prevzv. dr. Gregorija Rožmana v spomin. Zato se vabi vse Slovence od blizu in daleč, da se sprejema udeleže. V dvorani sodelujejo pevska društva fare sv. Lovrenca, Slovenija, Zvon, Cvet, Škrjančki in Črički. V soboto 21. sept. ob 2. uri popoldne pa odpeljejo k fari sv. Vida Tam bo sprejem v S. N. Domu % velikim programom. V nedeljo 22. septembra bo pa slovesnno odkritje spomenika škofu Baragi v Jugoslovanskim kulturnem vrtu. To sem opisal radi tega, da morebitni gostje iz sosednjih naselbin, ki pridejo sem, vedo j vsaj kratek program bližajočih se slavnosti, da bodo vede-lli rojaki iz bližnjih in daljnih naselbin, kaj' jim je storiti. — Marsikdo ima v Clevelandu sorodnike, znance in prijatelje in jih želi te dni obiskati. Pridite sedaj k nam. Z vašo navzočnostjo boste še poveličevali slavnost. Kaj takega še lj nikdar v zgodovini slovenstva v Ameriki ni bilo in tudi ne v bo, da bi Slovencu svetniku v g tujini, nadškof iz Ljubljane P odkril spomenik. Pričakuje se, E da pridejo poleg ljubljanske- k ga, še več škofov in drugih g cerkvenih dostojanstvenikov. v Kateri bi želeli, da se jim p dobi prenočišče, ali želijo ka- T ke informacije, naj se pisme- 1. n0 ali ustmeno zglasijo pri z I predsedniku Jugoslovanskega t kulturnega vrta, pri Mr. Ant. d Grdinu, na 1053 E. 62nd St. j |Ako bi pa kdo želel stanovati r v Newburgu, naj se zglasi pri £ ipodpisanemu. j Torej Slovenci po širni Ameriki. Ne zamudite te prelepe c ]prilike, katera se vam nudi t feedaj v Clevelandu. — V po- c 'nedeljek 23. septembra se pri- c one narodni evharistični kon- r gres v mestnem Stadionu. — s Zakaj se prirejajo evhari- 1 stični kongresi? Zato, da 1 se v nas poživi in utrdi vera v ' Boga, v Kralja vseh kraljev, i Kaj nam pomaga, če bi vse ] pridobili, kar nam je najdraž- > je, to je zaklad sv. vere, pa izgubili? — Naj nas 'vsemo- 1 gočni Kralj vpresveti Evhari-j! stiji obilno blagoslovi! j. Pozdrav vsem in na veselo j; snidenje na Baragov dan in pa [ na evharističnem kongresu. Jakob Resnik, 3599 E. 81st St. --o-- V JOLIETU VEDNO KAJ NOVEGA Joliet, III. | Par vrstic iz naše slovenske j j naselbine, da ne bo kdo mislil, da smo že zasnivali spanje pravičnega. Pripeti se, da zaspi j o oni, katere Bog pokliče s tega sveta, a temu se pač ne more nihče u-braniti, naj bo star ali mlad. Njih mesta pa zasedajo mladi in tako gre svet zopet naprej. Prav res, mladina se pri nas pridno ženi in moži. — Dne 3. septembra je stopil v zakonski stan > Stanislav Gregorčič iz Home-wood predmestja in sicer z go- • spodično Mary Petric na 1012 1 N. Broadway. Poročal ju je č. g. • P i us Petric, nevestin sorodnik. • Bilo srečno in na mnoga leta. ( Drugi par, ki si je obljubil do-: smrtno zakonsko zvestobo pred oltarjem sv. Jožefa je Frank " Bryan z Mary Gale, 710 N. j Broadway Street. Ženitovanje se je vršilo na nevestinem domu. — Obema paroma kličemo, naj t ju Bog ohrani zdrave in naj jim podaljša življenje, da bodo videli svojih otrok otroke do tretje*- > ga rodu. O delavskih razmerah ni vred- - no veliko pisati. Tovarne ne da-i jejo nič več dima in zrak je v - Jolietu čist kot na vrhovih gora. - Tovarniške piščalke počivajo, d zarjavele so. Lepo mirno spimo - in nas nič ne drami j o in razbur- - jajo. Spiš dokler češ in kolikor \'se ti poljubi. Samo skrbi nas, - kaj bo pozimi, ker bo treba peči 17. PISMO IZ DOMOVINE Laško, julija. Laško je lepo mestece ob Ce-ju. Imajo tukaj letoviščarji svoj aj. Udruženje delavcev je poži-j 'ilo tujski promet v tem mestu i tem, da so prenovili stari ?ranz Joseph Bad v moderne ladio-terme. Izpod Huma, viso-:e gore nad mestecem izvira jorka voda, ki ima v sebi zdravilne snovi in je tako topla, da )olurne kopeli komaj prenes^š. 3remnogi, ki so prišli na berg-jah v to mesto', so šli popolnoma idravi domov. Posebpo revma-;ičnim bolnikom zdravniki to vo-lo priporočajo. Povečini prihajajo sem sami Srbi in Hrvati; le, kakor da bi se kopeli tudi Slovenci ne hoteli posluževati, ;oda predraga je. Okrožni urad za zavarovanje lelavcev ima te kopeli v oskrbi. Delavskemu zavarovavnemu Iruštvu prinaša ta zavod lepe dohodke in samo temu udruže-nju, ki lahko v zadnjih letih poslovanja pod predsedstvom Dr. Bohinjca pokaže najlepše uspehe, se imajo zahvaliti za tako lepo urejen sanatorij. Pa to le za uvod temu pismu. Da boš vedel, kaj in kje je Laško. Sem namreč še vedno le na Dolenjskem. V duhu vsaj. Tre-notno se spominjam lepe poti skozi Cerkljansko dolino. Od Novega mesta pa do Brežic imaš krasno zvezo z avtobusom. Vsa Slovenija je že preprežena z avtobusnim prometom, tudi ta zveza nam je dobro služila. V družbi novomašnikov Leo-narda Bogolina in M. Marinška smo jo mahnili od Cerkelj proti Krški vasi in naprej. Kaj smo jo mahnili? Ne bom se izgovarjal. Tako sem se že odvadil hoje j v Ameriki, da se mi kar ne ljubi [veliko peš hoditi. Na Triglav so me' že vabili. Če bi vozil avtomobil do vrha, bi še šel. Najmanj se nam Amerikancem ljubi hoditi peš po prašnih cestah podeželja. Voz smo si najeli in hajdi je šlo po dolini. Imel sem dosti naročil za rojake iz tega okraja, treba jih je bilo oddati. Toda malo sreče smo imeli. Ljudje po poljih delajo in predno vse skupaj skličeš, minejo ure. Potem pride pa druga sitnost. Ljudje greti, pa ne bo s čim. To bo žalostno, če se Oče nebeški ne bo ogledal na ta revni svet. — Marsikaj dočakamo v tej solzni dolini, pa upajmo, da Bog nas ne pozabi, samo mi njega ne smemo pozabiti, pa bo OK. Marko Bluth, zast. -r——O- ZAKLAL ŽENO IN SEBE Chicago, 111. —Z mesarskim nožem je napravil preteklo sredo -konec svoji ženi in sebi letni Louis Ohner, 3716 No. Newland ave. Do tragedije je prišlo po prepirih, ki so trajali, kakor izpovedujejo sosedje, med njima že več tednov, in sicer kot posledica tega, ker je izpraševala žena moža glede resničnosti govoric, katere so trdile, da je on nadlegoval dve deklici. Žena, Theresa, je bila stara 46 let in ločejo postreči, ne moreš se jin1 jbraniti, pa čakaj prijatelj božji iro in pol, da ti oče iz gorice prinesejo Štefan vina. Toda ve-iko je bilo veselje v hiši očetov n mater, sestra in bratov naših imeriških rojakov, ko smo jifl> prinesli pozdrave sorodnikov. Po veselje ti je v zadoščenje za vse dolge poti in štrapace P° prašnih cestah, za vse. pozive prahu, ki ti ga nakadijo miroo-hiteči avtomobili v usta in nos-Zdi se ti kakor bi svojce razveselil in sprejeli so nas, kot bi jim bili lastni sinovi prišli. Kje so ti ljudje dobili informacije, da bodo imeli evharistični romarji polovično vožnjo tudi na morju, tega ne vem. Že v Ljubljani in vsepovsod drugod so se jim v žalosti povesile oči; ko niso v naši vrsti zagledali svojcev: "pa tako malo letos vožnja stane, pa bi bili ja prišli." — Tudi Cerkljanci so tako tožili. Od Cei'" kelj smo jo mahnili do Stopič in Krške vasi. Konje imajo koraj' žne v Cerkljah, konje. Patru Ma-rinšku se je sonce nekoliko preveč zadiralo v glavo, pa je odprl dežnik in kakor bi trenil sta oba konja skočila kvišku in jO ubrala kot menda niso tekli Elijevi konji. Ustrašila sta se ma; rele. Šlo je v strašnem diru P° cesti, utrgale so se vojnice, ki so konje še bolj s svojimi udarci podžigale. Dober čas so tekli'P° cesti, zatem sta jo pa ubrala meni nič tebi nič kar na polje, Pa' ter Leonard je v skoku padel 2 voza, jaz sem že čakal ugodne^ trenutka, pater Marinšek je P8 stal na vozu in držal vajeti ka' kor kak vozač rimskih tekem Ravno pred obcestnim drogotf so se konji slednjič ustavil' Prebledeli smo stopili \t voZl vsi trije Amerikanci in prem'1 šljevali o možnosti sramotn' smrti radi marele In konja, ka1 tera oba Amerikanec ne spoštU' je in jih je že davno poslal ' muzej. Ta bi bila lepa, da bi pr1' šel v nesrečo radi živali, ki je1 Ameriki danes že mlekar več i1' mara. Pa mi stari ameriški ferji. Pozdrav! P. Aleksander —* i je bila prej že dvakrat omože na; iz drugega zakona 'pet otrok. Enako ima tudi m0 iz prejšnjega zakona Ve otrok. --o-- PRIPOROČA ODSTRANITE1 NADULIČNIH PROG Chicago, 111. — H glušet-" mu ropotu in trušču, ki vlada osrednjem delu tukajšnji mesta, prispeva v veliki nadulična železnica s svoji"11 progami in vlaki, ki te&J1 nad ulicami. Župan , Kelly ! zato pretekli torek stavil Pr! poročilo, da bi se v loof proge naduiične železnico stran i le in bi se promet VJ\ po progah cestne železnice, roma s pomočjo busov,, ko . j itak nameravajo uvesti eno^ jprestopnice z enega sistema 'drugega. _:_______^ 1 Torek, 17. septembra 1935 "AMERIKANSK1 SLOVENEC1 _______________________ _______________ . straB 8 " J Tvoj.....nedeljski tovariš.......| --sg.®®®®®,®®®©®® I ^^uiuuiummimTumimiuiuViIii^ TEDENSKI KOLEDAR 22 Nedelja — Sv. Tomaž Vil. 23 Pondeljek — Sv. Tekla 24 Torek — Marija usmiljena 25 Sreda — Sv. Kleofa 26 Četrtek — Sv. Ciprijan . 27 Petek — Sv. Kozma 28 Sobota — Sv. Venceslav J. C. Smoley: PETNAJSTA NEDELJA PO BINKOŠT1H Smrt ni samo kazen za greh, i anipak tudi zveličaven strah za g lešnika, ni samo maščevalka t hudobije in greha, ampak je do- t ')remu kristjanu dobrotnica, ker \ »P njegova osvoboditeljica. £ Brat Leo, spremljevalec sv. i ^anČiška je imel nekoč to-le- t Prikazen: Videl je deročo reko, 1 katei 'o so imeli prebresti bratje < Vegovega reda. Nekateri, ki 80 nosili j ako težke stvari, so ^ lagali že na bregu reke. Drugi! s° hiteli dalje, toda silni, deroči j Valovi so jih požrli prej ali slej, T kakor je bil kdo težko obložen s j težo. Končno so jo le nekateri,! ki niso ničesar nosili, prebredli. Glejte, to je podoba tega, kar se g0(ii-na svetu. Svet je široka, de-l'°ča reka, katero, mora vsakdo splavati, kdor hoče priti v nemški Jeruzalem. Ti, ki so obte-Zeri-i z zemeljskimi, posvetnimi stvarmi, ki so preveč zaljubljeni v ta svet, te potegne tok sveta v gl°bino. Ti pa, ki se odrekajo Udobnostim tega sveta in ubogi ^hu slede ubogemu Kristusu, ti "odo z lahkoto in brez nevarno-st' prišli v raj. Zato je rekel Go-St|od učencem: "Ničesar ne jem-|te seboj na pot" (Luk 9,3). pake nevarnosti obdajajo člove-%v njegovem, živi j en ju,, in: te J nevarnosti ogrožajo njegovo zve-1 ,c'an.je kakor deroča reka. En j trenutek, ena sama misel .^'eka lahko oropa večnega zve-In tega vednega strahu osvobodi kristjana smrt. es> da je preganjanje, zasramo-Vanje zavoljo Kristusovega ime- na krstjanov delež, mu je pa misel in spomin na smrt v veliko tolažbo, ker spolnila se bo Jezusova beseda: "Blagor vam, če vas bodo ljudje preganjali in sovražili radi Sinu človekovega, veselite se, ker vaše plačilo je obilno v nebesih" (Luk 6, 22). Vidite: Smrt rešiteljica, osvobo-diteljica iz teh težav! In koliko je križev in težav, ki si jih je na svetu pripravil človek sam! Toda imej .potrpljenje, ti ubogo srce, trpi in delaj I pokoro iz ljubezni do Boga .še j kratek čas, in kmalu te bo smrt I osvobodila in rešila pozemskih bridkosti in težav in bede in križev, popeljala te bo v lepši kraj, če ostaneš stanoviten do konca. Kako se je sv. Pavel veselil pri misli na rešiteljico — smrt, zapisal je: "Hrepenim, da bi bil razdeljen, in da bi bil s Kristusom" (Filip 1, 23), in navdušeno proglaša: "Živeti Kristusu in umreti, to mi je dobiček" (1, 21). In v dokaz, da smrt ni kaka maščevalka, da ni grozna, marveč da se je spremenila po Kristusu v rešiteljico, smelo vprašuje: "Kje, o smrt, je tvoja zmaga, kje, o smrt, tvoje želo?" (I. Kor. (15, 35). Kako bomo mi srečni, če bomc mogli tako vprašati, ko se nam i bo bližala rešiteljica — smrt' ■ Gospod Jezus, ki si mrtve vzbu-!jal k novemu življenju, dodeli j nam to srečo. In Ti, nebeška De-ivica in Mati božja, prosi za naf sedaj in v naši smrtni uri. IZ DEŽELE SUŽENJSTVA IN TRPLJENJA ^onstracije ob obhodu 11, Cinika. Okolu 3000 ljudi n spremljalo slovenske k fante ob slovesu — r Številni incidenti s i; fašisti p j gorica, augusta. — Parkrat C j. bilo poročano, da sprem- i: • zlasti v Gorici naše slo - ,c j?nske fante, ki odhajajo naj z t& lnsko fronto vedno velike i \ Jožice ljudstva, do kolodvo v j. Poročila niso bila vedno Č ^olna, zato hočemo za da- z 2 na kratko poročati o do i ^'kih ki rfo se razvijali ob od- j največje skupine sloven- i ^ fantov iz goriške okolice. ( j. dogodki s0 se razvili v j b vo manifestacijo, ki so gl'o-j 0 odjeknili med ljudstvom i ^a. 0stali zlasti oblascem i četu611 memento. Takoj v za-v6cj11 'Woramo povdariti še Iji 110 izredno in veliko nena-'•lenost ter šovinizem faši-' organizacije napram He tm ^'udem. Zlasti fašisti, k Jlk° v°iaki in ostala polici-b0jj° nanireč skušali na naj-4 ']- rut|len način motiti na-%j^di.ob Poslavljanju. To Ulj ' ? Je vzbudilo med samici ^l'lseljenimi Italijani pre-ja in -ie irnel o tudi kakor pravijo % llH a' »O ubili Italijani sa-l-Hi- ln'i.i.avnem vrtu v Gorici (in'egu nj Po te.i; manifestaciji . ^šista in enega ranili. J3 lsti ° tem molče, ni-(Hi ti°gli kontrolirati do se-\t Poročila, vendar upa-Si0l,',Oni0 lahko v kratkem I ali odgovarja 01 ali ne. Kakor smo v začetku ome- 1 nili se je ob slovesu 11. letni- ) ka v Gorici razvila prava ma- ; nifefitacija. Slovenska godba j iz okolice je na čelu ogromne povorke opremljala fante do < Gorice. Iz vseh vasi iz okolice i in gora se je zbralo okoli 500 j; j dp 600 nabornikov. Šli so sko-j zi Volčjo drago, Št. Peter in !po cesti so se jim pridruževali vedno tudi ostali domačini. Do i Št. Petra je vsa povorka štela že nad 3000 ljudi. Od tu se je razvijala z godbo na četi, k' je igrala domače koračnice in ob prepevanju domačih pesmi do Podturna. Vsa ta množica je ustavila ves pr'omet. Pri Podturnu jim je prišlo nasproti več avtomobilov goriškega faŠija, v katerih so bili • miličniki in pa tajnik goriške policije. Šofer prvega avtomo- ■ bila, ki je znan pretepač, je napadel takoj enega iz godbe i in mu razbil godalo. Toda mo-, ral se je ves krvav umakniti. ■ S tem napadom j s prišel pre- - tep in miličniki sto se morali .. s svojimi luksuznimi avtomo-> bili kmalu umakniti in bežati. Povorka je šla dalje. Malo - dalje so jih čakali karabiner-i ji, po številu okoli 10, ki ko pa ) popolnoma drugače nastopili - proti ljudem. Pomešali so se i med fante in ljudi, ter mirili, i Vendar pa niso imeli ničesar i. miriti, ker so naši ljudi popol-;- noma, brez izzivanja in mirno - nadaljevali pot. Kapetan ka-i-;rabinerjev je stopil pred godit bo in tako so nadaljevali mir-a no pot do goriškega kor za. Tu pa so bile vse ulice za- Prizor v cerkvi sv. Marka v Rimu, ki je Mussolini (označen od puščice) prisostvoval pogrebnim obredom za pokojnim ministrom za javna dela, Luigi Iiazza, kateri se je s šestimi drugimi osebami ubil v aeroplanski nesreči v Ejiptu, blizu Kairo, na poletu v italijanske kolonije. MUSSOLINI SE UDELEŽIL POGREBA jtražene po fašistih, ki so z iz-|< šivanjem zopet hoteli pretep. ] Slišalo se je vpitje "Dol s Slo- j« senčil," "Dol z izdajalci!" itd. p Maši se sprva na to niso ozirali i in so dalje prepevali domače.i pesmi ter skušali mirno nada-|i ljevati pot do kolodvora. Ven-j. dar pa so se sem pa tja gruče med seboj udarile čeprav fašisti niso imeli pravega pogu- i ma, ker so se bali prevelike mase. Pred kolodvorom s0 čakali in stražili vojaki, .ki pa nisO delali nikakega nasilja. Pustili so na kolodvor le nabornike, , ostali pa s0 se v manjših skupinah vračali. Med tem pa so opazili tablo, ki so jo nosili J na čelu povorke in ki je imela j spredaj napis "Živijo letnik 1911!'' zadaj pa karikaturo opice, ki kaže osle. To je razjarilo miličnike in povzročilo 1 pretep, pri katerem je bilo več' nevarno ranjenih. Še dolgo so1 se poznali krvavi sledovi od ( pretepa na cesti. Radi pretepanja je bila ce-> sta pred "distretto , military" jskorb vsa krvava. Neki višji | oficir, ko je videl nezaslišno j pretepanje nedolžnih fantov, i 'je fašiste prosil naj že vendar odnehajo, kar seveda niso sto-, rili. j ' Ena skupina, ki se je vrača-. la domov je šla po cesti pod železniškim mostom proti j Štandrežu in M i mu. Pri žele- j zniškem mostu jo je čakala: patrulja miličnikov, ki je usta-] vila prvega in ga pretepla z bikovko. Ostali, ki so nato prišli na pomoč pretepanemu,. so patruljo z lahka razgnali. V Mirnu jih je čakala druga patrulja, a ta se je v bojazni za svojo kožo umaknila in j pustila fante pri miru. Zvečer I so prišli na treh avtomobilih j v Miren policisti, ki pa so kmalu brez Iptosla vrnili. Ka-irabinjerji sami po vaseh ne de lajo velikih sitnosti in nasilja, pač pa so razjarjeni fašisi i. , Taki dogodki se vrste sedaj i skoi'o stalno in ni dneva, ko se i podajajo fantje v Vojsko, da i ne bi prišlo do večjih ali manjših incidentov. Do popolne ) jasnosti prihaja zdaj nasproti? - med obema elementoma v Co- 1 rici, ki so ga toliko časa sku- 2 šali prikrivati. Ni čudno, da se - ob takih prilikah nekako po-? navija zgodovina, ko se sliši po s goriških ulicah spet prepevati - znano pesem: "...saj Gorica jo i. slovenska..." i Slovenske fante silijo v fašistične organizacije i. Gorica, avgusta. — V ren 0 Ški občini so pozvali vse ml.a-jdeniče na županstvo. Prišlo a i jih je okoli 160, nemalo so bi-li jli začudeni, ko so jih-pozvali, e'da' naj se vpišejo v fašistično i. organizacijo. Toda ne kot- na- 1 • vadno, ko so na vse načine si-1-! lili -fante za. vpis, so jjh sedaj oiprigovarjali in jim obljubljali i- vsemogoče ugodnosti in pred-1- nosti, ki jih'bodo kot fašisti r- uživali pri — vojakih. Oblju- bovali m jim celo prednosti v a- i Afriki. Fantje so se na vse na- čine izmotavali in zahtevali predvsem od organizatorjev | dela in kruha. Od vseh se jv: vpisalo v organizacijo le peti fantov in še ti so bili posredno' nekako prisiljeni, kajti nekaj j |njih so oprostili kazni, ki so' |jih imeli plačati in presedeti. Toda kmalu s0 te fante, kot nevredne fašistične organizacije izključili. --o—— Radi prepovedi slovenske pesmi ; Gorica, avgusta, — Ker je pri procesijah prepovedano slovensko petje in oblasti strogo izvajajo ta ukrep, so pričele posamezne fare opuščati j i običajne procesije, kot so se na-j 'vedno vršile skozi vas in po polju, ampak se vrše le okoli cerkve. To so zlasti pričeli izvajati v okolici Gorice. S tem odpade običajno petje slovenskih cer-/lcvenih pesmi. Na ta način bo 'počasi zginil marspkak domač i cerkveni običaj, ki .je živel j med ljudstvom skozi stoletja. ---O-T- Kmetje postajajo kolonisti. Gorica, avgusta. — Gospodarske razmene V okolici Tolmina se stalno in rapidno slab-šajb. Tudi one vasi, ki so do 'zadnjega še primerno dobro ! vzdržale, so začele pešati in danes so, še »pred nekaj leti j dobri in nekdaj trdni kmetje samo še kolonisti. Goriški mont i je za svoja posOjila in hipote-. jke na kmetije, začel prevze-;:mati v last vsa zadolžena po-. Jsostva. Največ so k temu na-, glemu padcu pripomogla tako-zvana brezobrestna posojila, .jki "so jih dajali našim kmetom ..iže pred kakimi desetimi leti, . ko so cene zemljišču in pridel-Jkov bile še primerne. Takrat • PROSTOVOLJEC ^ j : ' ... Slavni iznajditelj brezžičnega brzo_-java, G. Marconi, je tak navdušen italijanski patri jot, da se je prostovoljno 1 priglasil za aktivno vojno službo v A-| Eriki. Slika ga kaže v uniformi morna-' nškega stotnika. e bil0 posojilo vsakomur na azpolago in v neverjetno violah zneskih.- Marsikateri, ki e šel takrat fašistični rado-larnosti na limanice, je postal lanes sam zaradi tega žrte\ lostavljena na cesto. -o- Tragična humoreska j Na goriški mont je prišel »ošten Slovenec z nahrbnikom n dežnikom, pripravljen na >ot. Vprašal je po vodji. Odpeljali so ga k podravnatelju, cateremu je zročil ključ svOje liše. Ker se je ravnatelj bra-lil, mu je ta izjavil, da če so nu že vse pobrali, naj mu /zamejo-še ključ. On ne bo več sanje zastonj delal! Pustil j-e ključ pri podravnatelju in se napotil po svetu za kruhom. -o--- RAZNIH KRAJEV V PRI-MORJU V ckclici Pule so imeli v ponedeljek in torek 26. in 27, a n g. dva velika 'viharja. V ponedeljek je' bil strašen naliv nad mestom samim, v torek o mraku pa je začela padati po pulski okolici toča, ki je zlasti okrOg Ližnjana, Medulina in Kavrana uničila vse vinograde, kolikor niso uničeni že zaradi suše. V Puli in okolici že nekaj tednov ni bilo dežja. * I ■ j V Anhovem se je 20 letni Leopold Mungerlin po nesreči! s sekiro tako močno udaril po'J desni roki, da si jo je skoraj p odsekal. Prepeljali so v gori-H ško bolnico. Ko je bil še doma, 'je izgubil zelo mnogo krvi, ta-ško da je prispel v bolnico 'docela oslabel. V Selu pri Gejačah na Vipavskem se je pripetila v soboto 24. aug. huda nesreče 50 |letn«-.mu posestniku Ivanu Ma-' jhorčiču. Imel je opravka na j 'se'niku, s katerega je padel tako nesrečno, da si je zlomil dlesno roko in dobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so g« jv tržaško bolnico, kjer so ga sprejeli z rezervirano progno-zo. i =i= | V Kozarščah pri Tolminu ,j oeala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Aventi« Tel. Canal 05213 Uradtve ure vsak dan od V. ijuira; io 8:30 zvetčer. Društvo 08v. Jožefa ŠT. 169. K. S. K. I.. CLEVELAND, (Collinwood) O. Društvo zboruje vsak tretji četrtek v meKectt v cerkver.i dvorani ol» 7:30. Ako še niste član tega. največjega društva v Ameriki, 'se.vas opozarja, d;*,..sc.takoj vpiSete. dpkler niste še,prpsti>ri. V društvo se sprejemajo moški in ženski'v starosti •>-.! 10. leta. Poleg izredno velikih podpor za n ijmanjštt prispevke, goji društvo tudi raz.ue vrste športa za mladino. Lawrence Lcfikovcc, preds. Matt Kostelc, poJpreds. John Pezdirtz, tajnik, 15606 Holmes A v«. John Omerza, blagajiaik John Tr£ek, -lxiln. tajnik AMERIKANSKI SLOVENEC Torek, 17. septembra 1935 Deklica ž odprtimi očmi' "Poglejte, gospodična, rana je še vedno nekoliko gnojna!" Teta Cecilija je pazljivo pogledala: "Da, ampak lepa je... Le pogum, moj mali, prav dobro se boš izmuzal in nič te ne bo kazilo!" Deček se je hotel nasmehniti, toda rana mu je branila. "Mislim, da sinoči nisem imela s svojimi namigavanji posebne sreče!..." je nadaljevala teta. "Kakšen vtis je pa naredila večerja na vas, gospod voditelj?" "O, bila je sijajna!" "O, saj vas ne vprašujem za to ... Vi dobro veste ..." "Če je stvar taka, vam povem, da se mi dozdeva, da nismo nič pridobili." "Tako je tudi moje mnenje.1 Za svojo dekliško zunanjostjo skriva moja Rolan-da, kakor vidim, naravnost železno voljo !" "Ni treba, da bi ji človek to očital, gospodična." "Ampak vsekakor bi se bila mogla obnašati vse drugače... Bila je pač dostojna in nič več." "Kar da posebno misliti pa je, da je bila napram Pentaponu naravnost nežna ..." "Ah, za to njeno izzivanje sploh nisem vedela..." "Recimo rajši, da je bila nagajivost... Prav je, da vaša nečakinja ne jemlje na lahko te stvari, kajti obešati svoje življenje na življenje mladega človeka, ni kar si bodi. Če natančno premislimo, je Roger jeva želja huda zadeva." "Huda zadeva? Fant se želi poročiti... Kaj je na tem hudega?" "Nič; toda premislite to-le: mesto da bi se oženil v Parizu z dekletom, ki bi mu prijalo, si ie vtepel v glavo, da izruva odtod deklico, ki je tu zrastla, da jo iztrga iz njene okolice in posadi v mesto, ki je tako strašno, da si niti vi niti ona tega prav predstavljati ne morete ..." "Kaj hočete! Vsakdo si vzame ženo tam, kjer jo pač najde!" "Meni se pa zdi po. vsem tem škoda, da jo je moj fant našel tukaj..." "Rolanda se ga otepa. Pa mi povejte, če misli najti tu na otoku takega kakor je Roger Maude? La Fontine je spesnil basen, ki je zelo poučna ... Mladenič je naravnost očarljiv. Sinoči se je zadržal tako vzorno, da se nisem mogla prečuditi. Pa še ko je bila Rolanda tako neznosna in zoprna ... da bi ji bila najrajši vrgla potico v obraz." "Nikar! Ne pretiravajte, prosim vas. Vaša nečakinja je bila le rezervirana." "Če pa ničesar ne čuti... Ali naj bi bila igrala komedijo?" "Da ničesar ne čuti? Saj to je, kar ji očitam! Da bi imela njena leta, da bi bila jaz na njenem mestu! In da bi mene snubil tak mladenič!" "O, v tem slučaju vem, da bi bil Roger Maude povsem osrečen." "Popolnoma, gospod! Popolnoma srečen bi bil in morda še več kot si mislite ... Toda po navadi dobi orehe tisti, ki nima zob ... ali pa tisti, ki ie preneumen, da bi si jih privoščil..." Tisti hip se je pojavil Roger Maude v svojem belem flanelastem suknjiču, spočit in svež ... Prihajal je baš iz kopeli. Teta Cecilija ga je ogledovala vsa zavzeta: "Kako je lep!" "Zelo me veseli, gospodična, da vas vidim in da vam povem, kako sem še zdaj navdušen od sinočnjega večera. "Kaj mi pravite ? Da ste bili zadovoljni, včeraj? Ni mogoče, da bi bilo res." "Ne le zadovoljen ..naravnost očaran ! Davi sem si privoščil zeleni smokvi, ki mi ju je gospodična Rolanda ljubeznivo poklonila. Bili sta mi v poseben užitek." "Kako? Moja nečakinja vam je dala smokve?" "Seveda, izvrstne smokve, ki jih je sama utrgala s svojo belo ročico ... Bojim se pa, da sem morda izdal s tem kako skrivnost.. ." Roger je pogledal vprašujoče, kakor v zadregi. "Le izdajte, mladi mož! Le izdajte! Če hi vedeli, kakšno veselje mi delate ... Rolanda mi o tem ničesar ni rekla ..." "Pa vendar ne želite, da bi vam midva vse povedala ..." "Glej. ju, glej... o ta mladina! Lepa reč! Morda hočeta naju oba potegniti; vas, gospod voditelj in mene? Človek je mislil, da je v bližini dveh ledenih gora, pa iznenada uvidi, da tiči na ekvatorju." "Oh, na ekvatorju!..." je ugovarjal gospod voditelj ... "Govorim kot mornarjeva hči. — Ampak zares, sinoči se mi je zdela Rolanda dait.c, tako daleč!" Z lahno porogljivostjo je dejal Roger Maude: "Ne, gospodična, ne preveč daleč ..." Teta še. ni prišla k sebi od velikega presenečenja : "Prosim vas, gospod voditelj. Ne vi, ne jaz nisva več prav poučena. Z moderno mladino res nikoli ne veš, pri čem si... izgubila sem vsako orientacijo." "Ampak čas beži," je pripomnil gospod voditelj, "beži... beži.. " "Pa še kako beži," je vzdihnil Roger, "beži, leti!... Najrajši bi se obesil na kazalec ure, da bi ga zadržal. Srce se mi trga ob misli, da sem prišel do začetka najlepšega sna svojega življenja in da moram oditi baš v trenutku, ko poganjajo prve cvetke njegovega uresničenja." Tedaj je vzkliknila teta Cecilija: "Pustite kolonijo, naj odide, in naklonite nam še nekaj dni svoje prisotnosti... nekaj tednov ... Če postavite vse svoje življenje na to karto, se vam trud izplača!" Roger Maude je odkimal z glavo: "Gospodična, vi žal ne poznate mojega položaja. V Parizu so počitnice izračunane do pičice. Moj tovariš, ki me nadome-stuje, čaka z očmi na koledarju točno dneva in ure mojega povratka, da nastopi sam svoj dopust. Kupil si je že vozovnico za pot, naročil sobe v hotelih ..." "Ah ,taki tovariši!" "Treba je računati ž njimi, gospodična!" "Toda vaš stric je ravnatelj banke ..." "Čeprav je moj stric, oziroma baš zato, ker je moj stric, moram biti med vsemi tovariši jaz najtočnejši." "Zdaj pa res nič več ne vem." "Jaz pa!" "Kaj?" "Česar ne morem storiti jaz, to utegnete narediti vi, če hočete ... Jaz nisem svoboden, vi pa ste ..." (Dalje) Napačna je misel- če misli trgovec, ali društveni uradniki, da so izdatki za tiskovine nepotrebni izdatki. Lepa tiskovina napravi vedno najlepši vtis na vsakogar. Lepa tiskovina z vašim imenom je najzgovornejša reklama za vas! Naročite tiskovine od: Tiskarna Amerikanski Slovenec PISANO POLJE J. M. Trunk skih Ezavov pa tudi ne manjka. MROM JUGOSLAVIJE Kaj hočejo? Tu v Ameriki rojen Slovenec je zadnjič obiskal stari kraj. Po nekih opravkih je prišel tudi na Goriško. Tam je izvedel od naših ljudi, koliko jim je prestati ptotl laškim jarmom. Lahi jih držijo kakor sužnje in še slabše. Kot Amerikanec je rastel v povsem drugačni men-taliteti, evropskih homatij ne more razumeti, saj gotovo tu v Ameriki sam še nikoli ni naletel na nobeno težkočo radi pripadnosti k narodu. Umevno je toraj, da je majal z glavo nad takim njemu nerazumljivim postopanjem. Ko poroča to čudno ravnanje nekemu listu, poprašuje: "Kaj hočejo Italijani?" S slovanskim prebivalstvom ha Primorskem namreč kaj hočejo ti Italijani. Evropejske zadeve, kjer večinoma velja: ti mene, ali pa jaz tebe, so Amerikancu pač gola španska vas. Kdor pa Evropo pozna in pozna posebno prerivanja na narodnih mejah, temu ni treba popraševati, kaj i hočejo ti Italijani, ker jasno rko beli dan mu je, da hočejo 'slovanski živelj na Primorskem J pokončati uničiti, iztrebiti, da inaredijo tako prostor svojim "zemlje lačnim" ljudem. Ako ne pride do kakšne izpremem- be, je ta živelj uničen. * Doli v Mehiki. Pisalo se je, da bi utegnilo priti do kakih izprememb tam doli v Mehiki, ko je menda Calles "moral" iti in še nekaj drugih petelinov. Na kako iz premembo od strani onih, ki so na vladi, je morda mislil le, 'kdor ne pozna, kako je tam doli in kako je tudi pri nas v Washingtonu. Ko eden gre, ostane drugi, prvega in drugega pa drži naš urad zunanjih J zadev v Washingtonu. Dokler j v Washingtonu ne bo zagrme-jlo, ne bo tresknilo doli v Mehiki. Naj bo na vladi Calles, Ruiz ali Cardenas., vsi so iz enega gnezda, in v tem gnezdu jih drži neka protestantovska — (prostozidarska — žakljar-ska klika, ki ima vpliv na zunanji urad. Ko bi danes mehi-kansko ljudstvo pognalo vse sedanje "revolucionarje," bi Washington poslal, kakor je že nekdaj, vso svojo vojaško silo na kopnem in na morju dol, in bi postavi] te čedne bandite zopet nazaj na njih stoličke. Mehikanski narod ne mara nobenih "revolucionarjev," ampak Washington jih potrebuje in zato ni misliti na nobeno izpremembo. Protestant in framazon ne moreta gledati, da bi kak katoliški narod imel katoliško vlado, in jo zabranita, ako imata moč, in zdaj imata to moč v Washingtonu. Igra za kulisami se malo drugače vidi, kakor na odru. Ura pa pride tudi za katoliške Mehikance. H! Lečo prodajajo. j Vse izgleda, da -bo Italija |za enkrat šla svojo pot v Afriki. Morda se je nekaj naučil;' 'od Japonske. Zadnja se ni zmenila za nobeno pogodbo, za nobeno obveznost, nobeno določbo pri Ligi narodov, krat-komalo je šla svojo pot in hodi ;to pot in jo bo še hodila, ker 'svet je za eno izkušnjo bogatejši, da velja med narodi meč, jne kaka beseda, na kakršno [se posebn0 Slovani kot poštenjaki hudo zanašajo. Ni dvo-Jma, da je italijanski uspeh od-ivisen, kakor zdaj izgleda, le I od vojne sreče. Kakor vsaka sreča, pa je posebno vojna sreča opoteča, in kot dobri diplo-matje Italijani nikakor nisb slepi za bodočnost, ako bi se utegnila obrniti vojna sreča V.oper nje. Zato so se vrlo laskavo približali že pred časom |Jugoslaviji, zdaj se približujejo Nemčiji. Stvar izgleda. (kakor tedaj, ko je vrlo omejeni Ezav prodal zvitemu Jakobu dragoceno prvenstvo za skledo neosoljene leče. Jugoslavija ima notranjih težav, da nič kaj, umevno je, da je vzela skledo te leče. ne vem, ako jo bo Nemčija tudi vzela. Francije se Italiji ni treba bati, in. Anglija ne bo nastopila 'sama morda z napovedjo vojske, in zadnje vesti značilno javljajo, da Anglia zel0 previdno postopa in nastopa in se nikakor noče prenagliti, kar je sicer dobro, ampak vidi se tudi, da Anglija išče kbga, ki bi za njo šel po kostanj v ogenj. Vsekako so pa Italijani vrlo zviti, ko na vse strani ponujajo svojo — lečo. Kmetavzar- Nesrečen padec Ko je 39 letna posestnica jJulijana Gruberjeva iz Spodnjega Jakobskega dola sedela na voz.ir in se peljala proti do-jmu, jej nenadoma omahnila jin padla na cesto. Radi nevar-jnih poškodb je bila pripel ja-!na v mariborsko bolnico. BeJe lastovke V nekaterih krajih V Sre-mu, med Vinkovci, Osjekom in Vukovarom, so se pojavile bele lastovke. Takoj so se oglasili razni preroki, ki trdijo, da bele lastovke pomenijo hude čase z boleznijto, lakoto in drugimi nadlogami. Drugi pa spet trdijo, da pomenijo bele lastovke srečo. Kdo ima i prav? 7. drevesa je pade! Z drevesa je padel v Kočevju 11 letni rudarjev sin Fordo Lampe. Radi hudih notranjih poškodb je bil pripeljan v ljubljansko bolnico. --o- Nesreča otreka Žrtev hude nesreče je postal komaj 5 letni Peter Lipo-všek, sin posestnika z Zgor H-udinje. Z Ludvikom Ravšar-jem, sta šla po državni cesti obirat hmelj, pa je pri vozil po cesti voz, naložen z deskami. V levi je Ravšar držal pleteno košaro, ki se je obesila za pa-lenike pri vozu, z desno je pa vodil Peterčka. Ko je hotel košarico rešiti, je fanta, katerega je držal z desno roko, tako zasukalo, da je nesrečni Peter-ček prišel pod kolesa, ki so mu popolnoma zdrobila obe koleni. -o- Nesreča na Brdu V naselbini na Brdu pri Viču je hotela 25 letna delavka Marija Miklošič, zaposlena v tovarni Saturnus, zanetiti ogenj v štedilniku. Bilo je pa v štedilniku še nekoliko žrjavi-ce, katero je hotela razplamteli s tem, da je vlila nanjo špirit iz Steklenice. Pri tem se je naglo vnel špirit v stekli-nici, ki je eksplodirala. Miklošičeva je bila takoj vsa v plamenih, ki so ji zažgali obleko, lase in je dobila strahovite opekline Po vsem telesu, da je težko, če bo okrevala. -o- Fige zore Iz Maribora poročajo, da na vrtu daleč znanega mariborskega vrtnarja Jemca, zore fige. Plodovi so debeli in lepi in nič ne zaostajajo za dalmatinskimi. Redek slučaj je posledica letošnjega vročega poletja. --o- Obup Dne 22. avgusta popoldne je prebivalce Aleksandrove ceste v Mariboru prestrašila silna detonacija. Pasanti so videli, kako je nekemu neznanemu moškemu v trenutku detonacije zavil blisk vso glavo v ognjeni sij, mož se je pa v hipu sesedel. Glava se je razletela na drobne kosce, ostal je na cesti le trup. Iz listka, ki so g;» našli pri njemu so razbrali, da je nesrečnež Ivan Juhard Selnice ob Dravi. Bolehal je že več let za rakom, a mu domači niso pustili da bi se šel zdravit v bolnico. Na,Sv. goro Na Veliki šmaren je prispelo na Sv. goro pri Gorici okoli 150 romarjev iz Jugoslavije, ki so ostali tam celi dan. Največ romarjev je bilo iz Ljubljane. -o- S Kamniških planin V Zavrhu št. 2. je posestniku Janezu Urhu zgorel hlev. v katerem je zgorelo tudi veliko sena. Sodijo, da so ogenj zanetili neznanci, radi neprevidnosti, ki s0 tam ponoči spali. — Na Mali planini je ogenj uničil eno večjih pastirskih koč. Nevarna žuželka i Julijano Emeršič, 37 letno Jviničarko iz Grajenščaka ])•"' Ptuju, je pri grabljenju listja pičila pod koleno neka žu žel-jka. Noga ji je začela vsled p'* |ka nevarno otekati, da So J'1 morali oddati v bolnišH0 oskrbo. Medved raztrgal kravo V ključkem okraju so se P°* ijavili medvedje, ki delajo ti0' [dem veliko škodo. V Jaruci'1 so napadli čredo ovac in kra^ Ogromen medved je planil na kravo in jo raztrgal. Prednc so pritekli kmetje, katere Je pastir klical, jo je medved Že odpihal. 1849 West Cermak Road Chicago, Illinois Zbirka povestnih knjig TA ZBIRKA TVORI ZELO ZANIMIVE POVESTI. ČAROVNICA S STAREGA GRADA, povest iz srednjega veka .................................................................................................. 40c CIGANOVA OSVETA, povest .................................................... 35c DEVICA ORLEANSKA, slika iz preteklih časov.................... 35c ELIZABETA, hči sibirskega jetnika .......................................... 35c FRAN BARON TRENK, vodja hrvatskih pandurov.............. 35c FRA DIAVOLO, povest iz roparskega življenja..................... 40c HEDVIKA, banditova nevesta ........».............................................. 35c KRVNA OSVETA, povest ............................................................ 25c MATERINA ŽRTEV, pripovedka iz Dalmacije...................... 75c MRTVI GOSTAČ, povest .........................................................!...... 35c MUSOLINO, ropar iz Kalabrije .................................................... 3SC POŽIGALEC, zanimiva povest ...................................................... 35c RINALDO RIVALDINI, zanimiva roparska povest.............. 4Sc STRIC TOMOVA KOČA, povest iz suženjskega življenja ... 65c TURKI PRED DUNAJEM, zgodovinska povest.................... 45c VELIKI VSEVEDEŽ, zbirka zanimivih in kratkočasnih spretnosti ....................................................................................... qoc ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA, zgodovinska novela .............................................................................................. 65c ZLATARJEVO ZLATO, zgodovinska povest............................ 85c ZMAJ IZ BOSNE, povest iz bosanske zgodovine.................... 75c Naročila je poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois VELIKA KAMPANJA PODPREDSEDNIKOV K., So K.* J,j traja ©d 1. marca do 31. decembra 1935. Rojaki Slovenci in Slovenke! Mati vseh drugih slovenskih podpornih organizacij v Ameriki. K. S. K. Jednota, ki posluje že 41. leto, vas potom svoje nove kampanje zopet vabi v svojo sredino če še niste član (ca) te ugledne in zaslužne organizacije. Za pristop imate sedaj najlepšo priliko. Za smrtninsko zavarovanje se vam nudi 5 različnih razredov, med temi tudi eden, da dobite celo zavarovalnino izplačano v denarju ko še živite. Člani, ko dosežejo 60 ali 70 let, so upravičeni do starostne podpore; 70 let starim članom plačuje Jednota ves asesment. Razredov centralne bolniške podpore ima Jednota četvero: po $2 dnevno, $1, 50c in $5 tedensko. V Mladinskem oddelku K. S. K. J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v ' mladinski oddelek je zelo nizek, samo lSc v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $4S0 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000 posmrtnine. Tekom kampanje se nudijo sledeče ugodnosti: Prost pristop, prosta zdravniška preiskava, SOc nagrade pri zavarovalnini $250: $1.00 nagrade za $500 zavarovalnine; $2.00 za $1000; $3.00 za $1500, in $4.00 za $2000 zavarovalnine. Za nove člane mladinskega oddelka, 50c. Za ustanovitev novega, društva (8 članov zadostuje) plača Jednota $20 poleg kampanjskih nagrad. Glede drugih podrobnosi za pristop se obrnite na tajnika ali tajnico kakega krajevnega društva, ali pa na glavni urad: 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. VSI AMERIŠKI KATOLIŠKI SLOVENCI BI MORALI SPADATI H K. S. K. JEDNOTI! PIERRE L'ERMITE Prevod iz francoskega izvirnika