List za slovenski narod v Ameriki in glasilo	K. S. K, Jednote				rsa
O šte villia	Joliet, Illinois, 4. februarja	101O	Letni Ir XIX.
TRI NOVE NESREČE V PREMOGOVNIKIH,
Mrtvih vsled plinovih eksplozij: Primero, Colo., 75; Drakesboro, Ky., 35; Coahuila, Mehika, 68.
IN SPET ROJAKI PONESREČENI
V Coloradi novi grobovi nesrečnih slo venskih premogarjev.
V treh dneh zaporedoma — ponedeljek, torek'in sredo — so se pripetile spet tri grozne nesreče po premogovih jamah, ki so zahtevale bržkone nad dvesto človeških žrtev. Tu slede brzojavke, kot so dohajale:
Trinidad, Colo., 31. jan. — V neki premogovi jami pri mestecu Primero, ki leži nekaj milj daleč od Trinidada, se je pripetila strašna eksplozija, vsled koje je sedaj en rov zasut in v njem je bržkone storilo smrt 75 do 150 rudarjev.
Primero, Colo., 1. febr. — Včerajšnjo nesrečo v glavnem rudniku “Colo-rado Fuel and Iron”-kompanije, ki je zahtevala najmanj devetinsedemdeset žrtev, je povzročila eksplozija vnetljivega čada ali puha (fire damp), po zatrdilu nečega rudarja, ki je preživel katastrofo dne 23. jan. 1907 v istem rudniku, katera je zahtevala štiriindvajset žrtev. Vsekakor pa še ni znano, kako je prišlo do tega, da se je čad vnel. Kajti ta rudnik je opremljen z najnovejšimi napravami. Vsak rudar nosi varnostno svetiljko in vsi se preiščejo zaradi žveplenk, preden smejo nastopiti delo.
Nocoj se reševalno delo nadaljuje.. Oddelki reševalcev se pogostoma menjavajo. Prodrli so že do vstopa No. 12 A, skoraj eno miljo od glavnega vhoda v jamo. Sedeminštirideset trupel je bilo spravljenih na površje do nocoj, tako da jih je še dvaintrideset v jami. Nocoj se kopljejo mnogi grobovi na pokopališčih v Trinidadu in jutri se najdena trupla, odpeljejo v' Trinidad, da se tam pokopljejo. Med najdenimi mrtvimi rudarji je devet! Japoncev, ostali so Slovani, Ogri in Italijani. Sedemdeset rakev je bilo-danes pripeljanih v Primero in to zalogo pomnože jutri.
Primero, Colo., 1. febr. — 149 delavcev je bilo začasa eksplozije v jami, in bati se je, da je izmed njih le" malo živih. Doslej je bil živ rešen samo premogar Deo Nardino. Matere in soproge, ki so celo noč čule okoli jamskega vhoda ter izpodbujale reševalce s prošnjami in solzami, pa še vedno goje upanje, da so njihovi pogrešanci še živi. Eksplozija se je pripetila v ponedeljek pozno popoludne. S strašnim hruščem se je zrušil glavni rov, m njegove razvaline so zaprle izhod. Pet delavcev, ki so stali blizu rovove odprtine, je usmrtil zračni tlak. Prvi oddelek reševalcev je našel cel kup trupel na dnu zračnega preduha. Vsled strahu napolzblazneli premogarji so se bili tam borili in mandrali v borbi za življenje, dokler niso podlegli plinom in plamenom. Tri trupla so bila spravljena na površje, potem so se morali reševalci umakniti na sveži zrak. Ko se je dognalo, da je glavni rov popolnoma razdejan, so se spustili reševalci z varnostnimi čeladami po zračnem preduhu navzdoli in so iznova začeli iskati trupel. Iz sosednih 'premogovnikov so prihiteli na lice mesta radovoljci in na stotine jih je stalo okoli jamskega vhoda celo noč in prosilo, da sc smejo udeleževati reševalnega dela. Davi zarana se je reševalcem z velikim trudom posrečilo pogasiti ogenj v rovu št. 7, kjer so potem našli štiri poogljenela trupla. Nato so nadaljevali z delom po nadaljnjih rovih. Jamski uradniki izjavljajo, da število mrtvih menda ne bo preseglo 79, kakor je sklepati iz števila izdanih varnostnih svetiljk.
(Pozneje.) Med mrtvimi se nahajajo sledeči: Albert Tote, Avstrijec; Ernest Strangsheld, Nemec; John Iskra, Dave VVilliams, James Rumings, Jack Elias.
Primero, Colo., 2. febr. — Ponedeljkova eksplozija v glavni jami Colorado Fuel & Iron-kompanije je zahtevala skupaj petinsedemdeset žrtev ter je pustila petintrideset vdov in petinšestdeset sirot brez očeta.
Te številke so bile določene danes proti večeru, ko so se pročitala imena vseh vpisanih premogarjev. Reševanje ozir. iskanje trupel se nadaljuje. Do 8. ure nocoj je bilo spravljenih na površje 50 trupel. Še 25 jih je v jami. Vsa bodo pokopana v Trinidadu, kjer se bo vršil skupen pogreb vseh najdenih mrličev. Mnoge žrtve so bile tako razkosane, da ni skoro preostalo niti sledu za njimi.
•	# ste s}i
“Glas Naroda’’ je prejel dne 1. t. m. sledečo kratko brzojavko iz Trinidada, Colo.: “V. premogovem rovu Primero
pripetila se je razstrelba; nad sto mrtvih; polovica Slovencev.”
Upajmo, da se izkaže ta brzojavka pretirana vsaj glede slovenskih žrtev.
35 drugih žrtev.
Drakesboro, Ky., 1. febr. — Deset premogarjev je mrtvih in sedemnajst drugih se pogreša, ki so bržkone tudi usmrčeni: to je posledica plinove eksplozije v Bro.wder-rudniku, ki leži tu blizu. Do 8. ure zvečer je bilo osem trupel spravljenih na površje. Vsled zbiranja strupenih plinov na mestu, kjer se je pripetila eksplozija — 170 čevljev pod zemljo in 700 čevljev od glavnega vhoda — se je moglo šele šest ur po nesreči prodreti v jamo. Ob času nesreče se je nahajalo 100 moških v jami, od teh polovica v vzhodnem, druga polovica v zapadnem delu. Oni v zapadnem delu, ki ni bil poškodovan, so vsi utekli, ampak v vzhodnem-delu, kjer se je pripetila eksplozija, niso. bili vsi premogarji tako srečni. Kaj je povzročilo vnetje plinov, še ni dognano. Pogrešanci se nahajajo v postranskih rovih, kamor reševalci še niso mogli prodreti. Skoro gotovo so vsi mrtvi. Ob jamskem vhodu so nocoj presunljivi prizori. Soproge mrtvih in pogrešanih rudarjev jadikujejo, pričakujoč novih poročil od reševalcev. V rudniku ni ognja in vse prevetrovalnice delujejo, tako da je še nekaj upanja, da pogrešanci spet zagledajo beli dan živi.
Drakesboro, Ky., 2. febr. — Dočim so ženske in otroci jokali okrog glavnega vhoda, so se danes radovoljni reševalci na vso moč trudili, da spravijo na površje žrtve plinove eksplozije v Browder-premogovniku.
Petintrideset premogarjev je mrtvih. Triintrideset trupel je spravljenih že na površje. Mrtvi so po polovici belokožci, po drugi polovici črnci.
68 mrtvih v Mehiki.
Eagle Pass, Tax., 2. febr. — Do nocoj je bilo 68 trupel spravljenih na površje iz Palau-rudnika Coahuila premogove družbe v državi Coahuila, Mehika, kjer se je danes pripetila eksplozija. Poleg mrtvih je bilo osem ranjencev spravljenih na površje.
Dočim ni mogoče doznati natančnega števila premogarjev, ki so bili pri delu začasa eksplozije, jih je vendar bržkone le še malo v rudniku. Reševalci odstranjujejo razvaline.
Vzrok eksplozije je doslej neznan. Nekaterniki mislijo, da se je plin zažgal z žveplenko po nemarnosti kacega rudarja.
Rešena premogarja.
Peoria, III., 1. febr. — Medtem ko je ogenj razsajal v rovu in po gorenjih preduhih, se je oddelek reševalcev spustil v izhodni predor Sholl-rudnika pri South Bartonvillu, eno miljo od glavnega rova, in je prinesel na površje dva premogarja, skoro mrtva vsled zadušenja.
Ogenj, ki je bil baje nalašč zažgan, je navstal ob 5. uri 30. minut popoludne. Vse gorenje naprave in lesene opreme v glavnem rovu so zgorele.
Pogasili so ogenj radovoljci dve uri pozneje. Premogovo jamo lastuje tvrdka Sholl Bros. iz Peorije. Preiskava morda dožene, kdo je požigalec. Rešena premogarja sta bila edina v jami.
Razpor glede plače.
Indianapolis, Ind., 31. jan. — Premo-garska zveza “United Mine Workers of America” je postavila na svojem tukajšnjem zborovanju sledeče zahteve na delodajalsko zvezo “Bituminous Coal Mine Operators of Western Pennsylvania, Ohio & Indiana”, ki hoče imeti v Toledu skupno konferenco: Zvišanje plače za 10c za premog, ki se pridobiva s pikom in strojeni, in primerno zvišanje plače za vse vrste dela v rudniku in izven istega. Premog se ima pretehtati pred presevanjem in potemtakem plačevati. Vseskozi osemuren delavnik. Poldrugi-kratno plačo za nadurno delo ter delo ob nedeljah in praznikih. Dveletno pogodbo, katera zadobi veljavo dne 1. aprila 1910. Pogodba, ki se bo zahtevala na konferenci v Toledu, bo vzgledna za vse pogodbe, ki jih bodo zahtevali premogarji po vseh drugih okoliših mehkega premoga v Združenih Državah in British Columbiji.
Toledo, O., 31. jan. — Posestniki premogovih jam, ki so semkaj dospeli, so pripravljeni na dolgotrajen boj v konferenci z zastopniki premogarjev iz držav Ohio, Indiana in West Pennsylvania, ki se bo tu vršila.
Preiskava draginje.
Washington, D. C., 31. jan. — Predsednik Taft in republikanski voditelji v zbornici so za temeljito preiskavo vzrokov sedanjim visokim cenam živil. V seji zborničnega odseka za sredstva in pota je bilo sklenjeno, pričeti tako preiskavo, in predsednik Payne in vodja manjšine v zbornici, Clark iz države Missouri, sta dobila nalog, sestaviti dotično resolucijo, ki se ima predložiti zbornici v sprejetje.
JAMO SPET ODPRLI V CHERRY, ILL,
Iščejo onih 172 trupel, ki so še ostala v jami po strašni nesreči dne 13. nov.
JUNAKI KLJUBUJEJO PLIN3IVI.
Morali začasno ustaviti delo, ker se zrušilo kamenje.
Cherry, 111., 1. febr. — Po dolgem odlašanju ji bil danes zopet odprt uso-depolni St. Paul-ru.dnik. Odpečatili so glavni vhod in z Varnostnimi čeladami opremljeni možje so bili spuščeni v črno globino. Vrnili so se na površje s poročilom, da ni nič ognja ob dnu glavnega rova in da so razmere videti zelo ugodne za dobitev 172 trupel, ki se še nahajajo v drugi in tretji žili.
Nocoj se je deset delavcev, katere so spremljali jamski superintendent James Steele, jamski delovodja Archie Frew *in jamski nadzornik Iludson-Dunlap, spustilo v rudnik brez varnostnih čelad, in delali so na dnu glavnega rova, ne da bi trpeli vsled plinov. Da so se mogli spustiti doli, je omogočila nedavno nameščena zračna pre-vetrovalnica, ki je izčrepala večino strupenega zraka iz preduhov. Supt. Steele je izjavil, da ostanejo delavci v rudniku celo noč.
Samo zopeten izbruh plamenov bi utegnil ovirati delo. Prevetrovalnica posluje počasi, v nadi, da se vsa jama napolni s svežim zrakom, ne da bi se napravil prepih močan dovolj, da pod-pihne ogenj v plamene. Če izbruhnejo plameni iznova, bo potrebno spet zapečatiti rove in pogasiti ogenj.
Vzorcev zraka na dnu glavnega rova so s čeladami opremljeni moški, spuščeni danes doli, napolnili v steklenice in razločba zraka je pokazala, da ne bi mogel nihče brez varnostne čelade živeti.v njem več nego nekaj minut. Raz ločba je odkrila velik odstotek premogovega monoksidnega strupa. Pozneje se je dognalo, da je ta neprilika odstranjena.
Razmere v glavnem rovu so bile mnogo boljše, nego So pričakovali u-radniki St. Paul Coal-kompanije, in ti uradniki sedaj mislijo, da bodo vstanu zadušiti ogenj, rešiti premogovnik in spraviti na površje vsa v jami preostala trupla.
Cherry, 111., 2. febr. — Rušenje kamenja je preprečilo nadaljnje delo v St. Paul-rudniku, ki-je bil razpečaten včeraj, in več dni utegne preteči, preden se katero izmed 172 trupel v jami spravi na površje. Reševalci delajo v zapadnem delu rudnika, kjer skušajo napraviti prehod med glavnim rovom in zračnim preduhom. Ogenj ni dosegel te točke rudnika.
Ko se napravi prehod, bodo reševalci prevrtali razvaline na vzhodni strani rudnika, kjer bržkone večinoma leže trupla zajetih rudarjev. Nekaj trupel leži blizu zračnega preduha in ta bodo menda spravljena na površje, preden se prične glavno delo v dosego vzhodne strani.
Rudarji v Granvillu, III., rudniku St. Paul Coal-kompanije, so zaštraj-kali.
Cherry, 111., 2. febr. — Truplo enega premogarja in 64 mrtvih mul je našlo preiskovalno moštvo v globini 350 čevljev. Najdeno truplo je ležalo kraj zračnega preduha. Ležalo je razprostrto v rovu, roke iztegnjene v smeri proti zračnemu preduhu, kakor se je dotičnik zgrudil ob svojem brezuspešnem poskusu rešiti se dne 13. novembra.
Grozno.
Dalhort, Tex., 29. jan. — Ga. S. R. Break, vdova, je s svojim otrokom v vozu, ki je bilo na njem vse njeno pohištvo, strmoglavila v 100 čevljev globoki Blanco Canyon, ker so se njeni konji splašili in so potisnili voz čez rob v prepad. Med padanjem se je voz s pohištvom vred užgal po goreči peči na njem, vsled česar je neka posoda z gazolinom eksplodirala. Žena, njen otrok in konji so popolnoma zgoreli. Neki živinorejec, ki je z druge strani brezna videl nesrečo, a zamo-gel dospeti na lice mesta šele po daljnem ovinku, je našel od matere in o-troka samo še poogljenele ostanke.
Svarilo pred sleparji.
Albany, N. Y., 30. jan. — Državni geolog (zemljeslovec) Clark je zopet izdal ponovno svarilo na farmarje te države, naj se čuvajo sleparjev, ki ponujajo okoli gorovja Adirondacks v takih mestih kakor Glens Falls in Glo-versville peščeno zemljo, baje bogato na zlatu, premogu in petroleju. Na milijone dolarjev so baje vredni tamošnji prirodni zakladi, a v resnici ni bogastva tamkaj niti za pet dolarjev. Vendar so bili že mnogi farmarji z delnicami ociganjeni.
Predloga o poštnih hranilnicah.
Washington, D. C., 1. febr. — V senatu je stala na dnevnem redu predloga o poštnih hranilnicah. Senator Davis je izjavil, da je predloga prikrojena v korist narodnim bankam, dočim je Smith iz Michigana rekel, da se predloga, če postane postava, izkaže bolj kot nadloga nego blagoslov.
Predloga odreja, da se imajo ustanoviti poštne hranilnice pod nadzorstvom oblastva, obstoječega iz zakladniškega tajnika, generalnega poštarja in generalnega pravdnika. Začetkom vsakega z; ¿edanja ima to oblastvo vročiti kongresu podrobno poročilo o poštnih hran. .licah, njihovem številu in stanju. Hran.la sprejemajo vse pošte, ki izdajajo denarne nakaznice, in. take druge, kot jih generalni poštar določi. Poslovale ure imajo biti iste kakor za odpravo poštnih poslov. Vsaka oseba v starosti desetih let ali več, tudi množene ženske, lahko dobi na svoje ime hranilno knjižico, a samo eno. Omo-žene ženske so edine lastnice tacih hranil in soprog nima nobene pravice do tega denarja. Vlaganje se lahko začne z ne manj nego enim dolarjem, in vložiti se ne sme več nego sto dolarjev v enem mesecu. Vse vloge se morajo končavati v polnih dolarjih, a da se olajša varčevanje v manjših vsotah, se izdajajo hranilni listi, ki se nanje lahko nalepljajo hranilne znamke po 10c. Kadar kažejo ti listi en ali več dolarjev v znamkah,, se lahko vlo-že namesto denarja v gotovini.
Takisto vloženi denarji, ki ne smejo znašati nad $500 za eno osebo, se obrestujejo enkrat v letu z dvema odstotkoma. Taka hranila sme vlada vlagati proti poroštvu v navadnih bankah na obrestno mero po nič manj nego 2(4 odstotka. Take banke se imajo izbrati vedno blizu dotičnih poštnih hranilnic.
Predloga o prvotnih volitvah in dr.
Springfield, III., 1. febr. — Senat se je odgodil do četrtka. V poslanski zbornici je prišla predloga zborničnega odseka o neposrednih večinskih prvotnih volitvah do tretjega čitanja. Pri imenskem glasovanju je vladala velika zmešnjava. Predloga je bila sprejeta s 100 “da” proti 39 “ne”.
Nato. je zbornica sprejela po senatu že sprejeti sklep, po katerem se guvernerju Deneenu naroča, imenovati odbor treh mož, ki imajo nabirati doneske za žrtve povodnji v Parizu.
Ko je bila predloga o prvotnih volitvah rešena, je pričela zbornica razpravljati občinsko predlogo, ki pooblašča mesta in vasi, odločiti se za upravo po komisiji namesto sedanje upravne oblike. Če se kako mesto ali vas odloči za komisijsko upravo, se morajo komisarji izvoliti v 90. dneh.
Zbornica je dovolila tudi $100,000 v podporo vdov- in sirot v Cherry, 111., kot je nasvetoval dotični odsek.
“Črna roka.”
Toledo, O., 29. jan. — Hude kazni je odmeril zavezni sodnik R. W. Taylor glavnim članom “Črne roke” v državi Ohio, ko so bili spoznani za krive, da so se zarotili, potom pošte izsiljevati od svojih rojakov denar. Porota je naznanila svoj razsodek danes dopoludne. Salvatore Lima iz Mariona, glavar zarotnikov, je dobil 16 let zapora v kaznilnici. Sebastiano Lima, brat prejšnjega in Giuseppe Ignof-fo, njegov svak, sta dobila vsak 10 let. Vsi ti so živeli v Marionu, glavnem stanu zarotnikov. Vseh 14 obtožencev je bilo spoznanih ža krive, trem se je dovolila nova obravnava, ostali so bili obsojeni v kaznilnico od 2 do 6 let.
Mraz napovedan.
Washington, D. C., 30. jan. — Po naznanilu vremenskega urada bo sedanje primeroma milo vreme trajalo do konca tega tedna, nakar pride od severo-zapada mrzel val, ki se raztegne do atlantske brežine.
Spet zemljiška loterija.
Washington, D. C., 27. jan. — Senat je sprejel predlogo, ki določa, da se imajo še ne naseljencem oddana indijanska zemljišča v South Dakoti razdeliti po loteriji.
Komet bo viden sredi aprila.
Chicago, 111., 1. febr. — Halleyeva zvezda repatica bo vidna s prostim očesom šele sredi aprila meseca, kakor je preračunil Rev. Daniel J. McHugh, profesor zvezdoslovja na De Paul-vseučilišču v Chicagi, ki vodi tozadevna opazovanja.
“Halleyev komet se najbolj približa solncu dne 19. aprila okoli 10. ure zvečer,” zatrjuje prof. McHugh. “Najbliže nam v Chicagi ga je pričakovati dne 18. maja zvečer dve uri po soln-čnem zatonu. Rep kometov bo najmočnejši okoli dne 25. aprila. Ko bo komet šel skozi zemeljsko planetno pot okoli dne 1. marca, bomo mi na nasprotni strani solnca, več nego 150,-000,000 milj daleč. Komet gotovo ne bo videti svetel v tej razdalji.”
PARIZ OPUSTOŠEN PO POVODNJI,
Mnogi okraji so še pod vodo in vsepovsod po ulicah grozne razvaline.
VODOVJE SE K0NEČN0 OTEKA.
Američani spet pokazali svoje zlato srce z mnogimi milodari.
Pariz, 2. febr. — Položaj po povodnji se naglo zboljšuje. Voda se je skoro popolnoma umaknila z vseh pariških cest, samo nekateri okraji na levem bregu reke Seine so še tupatam pod vodo. Poulični tlaki kažejo ponekod velike odprtine, a vmes leže tramovi in razbiti čolni, kažoč, kako daleč je segla reka čez bregove svoje naravne struge. Z razkuževanjem in obnovo prevoznih naprav se vsepovsod nadaljuje na vse kriplje, a trajalo bo še dokaj dni in tednov, preden se brzojavne in telefonske naprave, cestne in železniške črte spet urede. John Burns, predsednik britanske oblasti za krajevno vlado, ki je prišel z Angleškega semkaj, da si ogleda tukajšnji položaj, se je izrazil zelo pohvalno o čudežih, ki so jih izvršile pomožne organizacije. Rekel je, da je napravil nanj posebno globok vtis sijajni pogum, ki so ga pokazali ubožnejši sloji v poplavljenih okrajih.
Neki veledušen Američan, ki ne želi objave svojega imena, je neki pomožni organizaciji pismeno sporočil ponudbo, da hoče plačati za ves kruh, ki se bo v prihodnjih dneh zastonj razdelil.
Pariz, 2. febr. — Največ milodarov dohaja iz Amerike. Rodman Wana-maker se je po ameriškem poslaniku ponudil, da hoče zalagati s hlebcem kruha vsako žrtev po povodnji v Parizu vsak dan mesec dni. Poslanik Bacon je izročil francoski vladi $120,-000. Francoski parlament je dovolil $400,000. Po celi Franciji se je nabralo $800,000. Katoliške cerkve so nabrale $60,000. Vlada bo. naprosila državni zbor, da dovoli še več denarja.
Da ne nastanejo kake kužne bolezni, se je ukrenilo in storilo vse potrebno v zaščito, in zdravstvene oblasti trdno upajo, da se ta nevarnost odvrne od Pariza.
Podulično železnico zopet odpirajo od postaje do postaje, ampak trajalo bo kacih šest tednov, da bodo vse črte spet za rabo.
Berolin, 2. febr. — Cesar Viljem je danes daroval $5,000 v pomoč žrtvam, po povodnji v Parizu in poslal francoski vladi sočutno brzojavko.
Rim, 2. fbr. — Poročila o povodnji v Italiji so pretirana in deloma neresnična.
Pariz, 1. febr. — Francoska naselbina v New Yorku je darovala za pariške .žrtve po povodnji $4,000; francoska naselbina v San Franciscu, $10,000; ameriški Rdeči križ, $5000; W. K. Van derbilt, $20,000; Mrs. A. D. Hunting-ton, $5,000; državljani iz Massachu-setta, $50,000.
Skupna škoda po povodnji po vsem Francoskem se še ne da preceniti, a. znaša vsekakor mnogo nad $200,000,-
000.		
Obtoženi grabivci.
Chicago, 111., 29. jan. — Velika porota je po preiskavi v mastni zbornici izvršenih grabežev ali graftov podala proti enajsterim osebam, deloma mestnim uradnikom, deloma članom in vslužbencem tvrdke H. McGovern Co., obtožbe zaradi zarote, slepariti mesto. Na čelu obtožencev je Paul Redieske, bivši pomožni komisar za javna dela in velik prijatelj župana Busse.
Obupal vsled brezdelja.
New York, 31. jan. — V napadu blaznosti, povzročene po bolezni in potrtosti vsled brezdelja, je 35 let stari Daniel Ryan, bivši mestni zaposlenec, usmrtil svojo tri leta staro hčerko Emilijo in potem z- drugim strelom smrtno ranit svojega dveletnega sinka Viljema; nato si je pognal kroglo v glavo in leži sedaj poleg svojega otroka umirajoč v bolnišnici.
Ryan je imel, ko se je obstrelil, še dovolj moči, da je vzel svoja otroka v naročje in sedel v naslanjač, kjer ga je našla njegova soproga na povratku s trga.
Razočarani dediči.
Lisbon, Ohio, 2. febr. — Prepir zaradi zapuščine pokojnega generala James W. Reilleya iz Westvilla, starega mladeniča, je bil končan s tem, da je sodnik Hale razsodil, da ljudje, ki so kot dediči postavili svoje zahteve, nikakor niso svojih zahtev dokazali, in zato pripade iz $200,000 obstoječe premoženje državi. Nič manj nego 223 oseb iz vseh dežel in vetrov se je zglasilo za dedščino. Pravijo, da je Reilley napravil oporoko, ki je pa bila ukradena.
Khuen-Hedervary ima smolo.
Budimpešta, 28. jan. — Selc pred-kratkim sestavljeno ministrstvo He* dervary ima že ob začftku smolo, kajti poslanska zbornica mu je danes popoludne z veliko većinom glasov izrekla svoje nezaupanje. Minister je sporočil poslancem, da m vstanu takoj odločiti, da li odstopi, ali se državni zbor razpusti. Potem je potegnil iz svojega žepa cesarski reskript (najvišji odpis), po katerem je zbornica odgođena do dne 4. marca. Navadni šiimni prizori so sledili, ko je prvi minister zapuščal zbornico.
Poziv na pomoč.
Washington, D. C., 28. jan. — Ameriški Rdeči križ je po. ameriškem poslaniku Baconu v Parizu obveščen, da bi bila podpora odstrani te dežele za po povodnji prizadete na Francoskem dobrodošla. Nato je Rdeči križ takoj izdal poziv na občinstvo za pomoć francoskim potrebnikom.
“Tom” Johnson najden.
New York, 30. jan. — Bivši clevelandski župan Tom L. Johnson, ki tu leži bolan baje na jetrih, je bil najden v hotelu St. George, kjer biva že teden dni s svojo soprogo in neko bolniško strežnico. Johnson je baje zbolel na jetrnem raku.
Lepo darilce.
Washington, 29. jan. — Za potrebna se je izkazalo, uničiti 2000 japonskih črešnjic, ki so kot darilo mesta Tokio dospele semkaj in bi se imele zasaditi v Potomac parku, pa so bile taka Obložene s šiškaricami in lesnimi črvi, da bi njihov nasad pomenjal nevarnost za sadjerejo te dežele.
Z ognjem in mečem.
Soeul, Korea, 1. febr. —• Med uporom proti Japoncem v južnem Fon-ganu, kjer je bilo baje 20 japonskih naseljencev umorjenih, so uporniki usmf tili vse koreanske in japonske uradnike ter požgali vladna poslopja. Uporniki so bili razgnani, ko je bilo 10 izmed njih usmrčenih.
Kje je dr. Cook?
Frankfurt, Nemčija, 31. jan. — Poročevalec “Tageblattu”, ki je v Eber-bachu poizvedoval, izjavlja, da se ameriški iskalec severnega tečaja dr, Frederick A. Cook doslej ni zglasil v zdravišču Roggenau, čeprav se je nasprotno poročalo.
Naznanilo.
Z veseljem naznanjamo, da smo spet napredovali za lepo število naročnikov. Naši gg. poverjeniki, v nekaterih mestih, imajo res lep uspeh.
Resnica je, da je na imeniku naročnikov “A. S.” tudi nekaj onih, ki so malo zaostali z predplačilom. Ker ne poznamo njih finančnih razmer, za to jih ne moremo soditi, ker ne plačujejo lista točno. Neradi koga nadlegujemo z opomini, ker skoro vsakdo ve kedaj mu poteče naročnina. Naše mnenje je, da so vsi naši naročniki vzorni katoliški Slovenci, za to si nikakor ne moremo misliti, da ne bodo lista plačali, ako ga prejemajo. Vsakdo lahko malo zaostane.
Poštna postava Združ. Držav zahte1 va, da mora biti vsak list plačan vnaprej, ali vsaj ne predaleč v odzadju. Ako vas naš poverjenik ne. obišče ob času ko vam poteče naročnina, lahko isto pošljete na nas v pismu.
V nadi, da bodo cenj. naročniki nam skazovali enako zaupanje, se jim zahvaljujemo za prijaznost in naklonjenost.
S spoštovanjem
Uprav. “A. S.”
Zahvala.	, w ,
Za izkazano naklonjenost in prijaznost o priliki mojega bivanja v Jolietu se tamošnjim rojakom iskreno zahvaljujem. Posebno zahvalo pa izrekam rodbinam Anton Nemanich-a, Janko Ogulin-a, George Stonič-a, John Gra-hek-a, Jos. Zalar-ja, Josip Dunde, Jos. Sitar-ja in B. J. Chulik-a.
New York, 24. januarja 1910.
Anton Burgar,
Začnite takoj.'
Ce vaša jetra ne delujejo prav, se vaš ustroj kmalu zastrupi z nezdravo tvarino, ki se mora izločevati naravnim potom. Potem postanete nervozni, razdražljivi, potrti, omotični, utrujeni, glava vas boli, spanec vas ne poživlja. Nikarte se nadalje mučiti, marveč ozdravite se hitro in poceni. Uživajte Severove Jetrne krogljice. Začnite takoj. Uravnajte izločevanje, povzbu-dite delavnost jeter in poživite obtok krvi. Vse drugo bo naravna posledica. Na prodaj v lekarnah. Cena'25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 1
Joliet, 111., 2. febr. — Udom Družbe sv. Mohorja se naznanja, da naj hitro ponovijo letnino, če hočejo jeseni dobiti lepe knjige. Družba zahteva, da se mora zdaj denar poslati en mesec poprej, kakor je bila doslej navada.
— Prihodnjq, nedeljo, t. j. 6. februarja popoludne se bo vršila v Eagles’ Hallu (bivši Golobitshevi dvorani) željno pričakovana veselica ozir. predstava, ki jo priredi povodom imendana č. g. župnika F. S. Šušteršiča naša šolska mladež vseh razredov pod vodstvom čč. šolskih sester in g. organista. Sodeloval bo dobroznani Frank Završnikov orkester. Pričetek veselice bo točno ob treh, zato je želeti zaradi reda in miru, da se slavno občinstvo zbere v dvorani o pravem času. Še nerazpečane vstopnice po 25c bodo na razpolago pri blagajni celo uro pred začetkom predstave.
Program ali spored šolske veselice je sledeči: 1) V pozdrav. Slovenska pesem. Razreda 5. in 6. — 2) Slovenski nagovor. Antonija Starašinič. — 3) “Welcome.” Angleška pesem. Razreda 5. in 6. — 4) Angleški nagovor. George Lopartz. — 5) Slovensko voščilo. Razred 3. — 6) “The Bell in the Forest”. Romantična opereta v dveh dejanjih. Razredi 3., 4. in 5. Razdelitev vlog: Princ Percival, Geo. Stonič; grof Ruprecht, Jožef Nemanič; grof Leopold, Frank Volan; Alexis Forster, Edvard Butala; Karl Krag, Tonček Prus in Jožef Spelič; Hans Bluster, Frank Kostelec; Old Screech, Mihec Papež; Franz Staub, Arnold Chulik; Stitchem, Tonček Škul; Chopem, Jožef Težak; Waxem, John Rogina; Kneadem, Jožef Papež; paži, lovci in spremstvo. — 7) Telovadba. Slovenska pesem. Razred 3. -— 8) “Aquilina.” Nabožna drama v treh dejanjih. Razredi 3., 6. in 7. Vloge Aquila (vdova), A. Štamfel; Aquilina (njena hči), A. Uršič; Emerentia (njuna služkinja), J. Marentič; Thecusa (prefektova hči), E. Stefanič; Maxen-tia in Eusebia (Aquilinini tovarišici), M. Staudohar in M. Nemanič; Angel, M. Stefanič; Policaj, F. Videc; Jet-ničar, A. Jurjevič; Eutropia (prefek tova služkinja), F. Oberstar; Sabina in Eulalia (sužnici), P. Zupančič in A. Kočevar. — 9) “Radovoljni dar.” Burka v dveh dejanjih. Razreda 5. in 6. Osebe:	Martin Erjavec (bogat
kmet), Francis Kostelec; Alojz (njegov edini sin), Friderik Trappe; Štip ko (njegov sluga), Jožef Nemanič; Vaški župan, Jožef Spelič; Občinski odbornik, John Markelc; vaščani, va ščanke in otroci.
— Umrl je rojak Anton Železnik iz Rockdala ponoči od sobote na nedeljo v tukajšnji bolnišnici sv. Jožefa za hudimi opeklinami, ki jih je zadobil zadnji večer starega leta v svojem domovanju vsled eksplozije petrolejske svetiljke, ki je zahtevala kot žrtev tudi njegovo mlado ženo Ivanko, umrlo šest ur po strašni nesreči. Pokojnik, star šele kacih 25 let in doma baje nekje od Krke na Kranjskem, je bil večkrat previden s sv. zakramenti za umirajoče, kar mu je bilo v edino in največjo tolažbo. Z uprav čudovito potrpežljivostjo je prenašal nepopisne muke med skoro mesec dni trajajočim trpljenjem ter nazadnje udano zaspal v Gospodu, ki ga je poklical v boljše življenje, kamor je sledil svoji nepozabni soprogi. Za nesrečnimi starši je sedaj preostalo osirotelo dete, staro komaj dobra dva meseca, ki je pa na srečo našlo dobro varuhinjo v svoji teti, stanujoči v Rockdalu. Polegtega zapušča pokojnik v tej deželi dva brata in dve sestri. Pogreb se je vršil včeraj (v torek) dopoludne. Rev. A. M. Kraschowitz, pomožni duhovnik naše cerkve sv. Jožefa, je v odsotnosti g. župnika daroval sv. mašo zadušnico in opravil nagrobne molitve. Rockdal-sko društvo sv. Treh Kraljev št. 98. K. S. K. J. je svojega nesrečnega člana spremilo do groba in mu tako izkazalo zadnjo čast. Vsem sorodnikom blagega pokojnika naše iskreno sožalje, a rajniku bodi večen mir in svetila večna luč!
— Lep večer je imel naš cerkveni pevski zbor zadnjo nedeljo. Gospod župnik, Rev. F. S. Šušteršič, je povabil vse dične pevke in vrle pevce na “večerjico” in malo zabavo, prirejeno jim v čast in priznanje njihove trudo-Ijubivosti pri gojitvi cerkvenega petja. In zbralo se je v dvorani stare cerkve lepo omizje veselih deklet in fantov, ki jih je Bog oblagodaril s pevskimi grli. Imenitna je bila večerja, in nič manj ne domača zabava, ki se je potem razvila. Predsedoval je omizju Rev. A. M. Kraschowitz v odsotnosti g. župnika, ki je bil žal zadržan po bolezni in je istega_dne odpotoval za nekaj dni iskat zdravja. Primerni govori in narodno petje pod vodstvom g. organista Malovrha je bilo seveda tudi na večernem redu, in dišeči nagelč-ki so tudi po svoje pripomogli, da je bil to res lep večer.
—Dolga navpična proga čudne svetlobe je bila videti v nedeljo zvečer nad našim mestom, in sicer od juga kakor žarek severnega sija a od severa liki rep kaceka kometa, da so vsepovsod ljudje postajali in gledali. Pa rii bil komet niti severni sij, ampak samo močan odsev iz "konverterja” v
tukajšnji jeklarnici. žiti večkrat v letu.
Ta pojav je opa-
—	Slovenski Sokol priredi na pust ni torek v-svojih društvenih prostorih domačo zabavo s kotiljonskim plesom, da se tako Jolietčani veselo po slovimo od slavnega predpusta, ki je bil letos tako strašno kratek, da bo prihodnjo sredo vsepolno “plohov“. Vstopnina za moške 25c, gospe in gospodične proste. Na svidenje torej!
—	G. Mat. Grahek je snoči odpoto val za par tednov v New Mexico v družbi kacih 20 železniških in zemlji ških podjetnikov, ki si bodo tam doli ogledali zemljo ob Rio Pecosu. Nji hov cilj je mesto Santa Rosa.
—	Tovarno znano pod imenom
Adam’s Steel & Wire Works” je kupila na javni dražbi neka družba jo-hetskih kapitalistov. Tovarna bo spet zaposlovala v bližnji bodočnosti.
—Mestni stroški za leto 1910 so pro-računjeni na $439,820.54. In ta proračun je bil odobren v petkovi seji mestnega svetovalstva.
—	Mestni policijski načelnik je po zadnjih nesrečah prepovedal sankanje po nevarnih klancih in gričih, kakor so Woodruff hill, Bridge street itd. Ta prepoved bo veljala v slučaju novega snega in mraza, kajti za sedaj je nepotrebna vsled južnega vremena.
—	50,825 prebivalcev šteje občina Joliet po novem mestnem letopisu (directory), izdanem nedavno.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Kovač Ivan, Matuš Jožef, Stukel J. M.
šnji slovenski čevljar, g. John Grahek, ! Gilbert, Minn., 30. jan. — Cenjeni on se je gotovo jezil, ker vem, da je A>S.! Prosim natisnite ta moj mali
marsikatera prinesla čevlje popravit, ker eni je manjkala peta, druga je strgala podplate itd.
Sedaj uviđamo mi Slovenci, da se naš narod tudi vzbuja glede narodnosti. Kajti se sliši, da so tukajšnji fanti in dekleta vpeljali dramatično društvo pod vodstvom tukajšnjega organista g. Horvata in da kmalu pokažejo
dopis, ako se vam ne zdi preveč obširen; če pa zasluži brco, pa ga vrzite v koš, ki upam da je vedno v kotu. To-raj k stvari.
Kakor je že nekdo poročal iz Eve-letha, Minn,, da smo dobili zaželjenega dobrega dušnega pastirja tukaj na Gdbert, tako tudi jaz dostavim nekoliko. Da, zares hvale vrednega smo
svoj uspeh, katerega jim tudi jaz želim dobili, ker šele zdaj vemo, kaj je vred-
iz srca, ker to bo ponos ne samo za igralce, ampak tudi za nas druge Slovence, da vidijo druge narodnosti, da niso Slovenci zadnji. Zatoraj na noge Slovenci in Slovenke, da pokažemo kaj smo mi.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse čitatelje in čitateljice A. S., posebno pa one v La Salle, 111. Tebi, pa, priljubljeni list, želim veliko uspeha. Se sestrskim pozdravom
Mary Stushek.
Eveleth, Minn., 23. jan. — Spoštovani g. urednik A. S.! V našega priljubljenega lista št. 7. je neki dopis od našega farana, ki govori od neke mrcine. To je gotovo potegnil iz kake hrvaške torbe, kajti celo v ribinščini tacih živalic ne pitamo, niti za predpust ne. Pa kaj hočemo — vsak po svoje!
Približno teden dni nazaj je zadela nesreča rojaka Jožefa Robič, 19 let starega, doma iz Plavže pri Jesenicah. Pri delu v Adams rudniku št. 6 mu je zlomilo nogo v dveh krajih. Pa kaj ne, Elyčani, da ste zadovoljni, da bo bolj natanko poročal faran? Zatorej s pozdravom	L. G.
Brockway, Minn., 30. jan. — Nekdo je zadnjič nekaj zabavljal čez nas Brockwayčane v svojem dopisu, kjer je bilo govorjeno o nekem obrekovanju. Jaz pa odgovarjam g. dopisniku: Prijatelj, pometaj pred svojim pragom, in nikar ne delaj zdražbe med nami — in ne obrekuj nas in naše vzgledne naselbine slovenskih farmarjev po nedolžnem!! Razumeš, prijatelj? Premisli vsako besedo in zopet premisli, preden jo razneseš širom sve ta. Resnico poročaj in le resnico, kajti lažjima kratke noge! Toliko za danes.
S pozdravom na vse čitalce Am. Slovenca. In tebi, vrli list, pa dosti uspeha!	Janez Koprivc.
Brockway, Minn., 27. jan. — Velecenjeno uredništvo Am. Sl.:—Včeraj je šel tukaj celi dan sneg in ga je precej padlo, sedaj ga je do kolena. Mraza pa ni ravno prehudega.
Pust se bliža koncu, pa nobene že-nitnine ni, tako da letos bodejo fantje morali ploh vlačiti.
John Kapus je nevarno bolan in mu želimo, da kmalu okreva. — Prednica ženskega društva gospa Jera Peterneli zmiraj boleha. — Mrs. Andrew Blen-kusch je tudi bolna v St. Raphael's Hospitalu. Upamo in želimo vsem našim bolnikom, da se jim kmalu vrne zdravje.
Kruta in nemila smrt je prvič stegnila svojo ledeno roko v tem novem letu med družino Gregor Smoley ml. in vzela edinega sinčka Tončka v starosti petih mesecev. Pogreb se je vršil danes 27. januarja ob poldesetih, ob obilni udeležbi sorodnikov. Žalujočim starišem izrekamo svoje srčno sožalje. Blagor duši, ki nedolžna Zapusti ta revni svet,
Ker jo večni Oče ljubi,
Hoče jo pri seb’ imet’.
Sladko, mirno naj počiva,
Večna luč naj mu gori!
Sedaj pa sklepam svoj dopis in pozdravljam vse naročnike, in želim, da bi se list A. S. bral v vsaki hiši.
Janez Poglajen.
Cherry, 111., 24. jan. —- Sl. uredništvo Am. Slov. ¡ Prosimo vas spodaj podpisane,-da nam dovolite malo prostora, da se tukaj zahvalimo vsem da rovalcem in trudnikom širom Amerike, ki so nam priskočili na pomoč v tej nesrečni žalostni uri, ko smo ostale brez očetov ozir. soprogov in rednikov na tem svetu, toda ne brez prijateljev in dobrih src, ki so se spomnili nas nesrečnih sirot. Toraj prejmite v imenu vseh nesrečnih vdov najprisrčnejšo zahvalo. Vsem skupaj Bog povrni!
Frančiška Vesel.
Mary Retel.
Mary Pirh.
Ely, Minn., 25. *an. — Cenjeno ur. A. S., prosim, priobčite ta moj dopis v nam priljubljenem listu. Ker se malokedaj sliši kaj veselega o naši naselbini, zatoraj se jaz z veseljem o-glasim, da se vendar slovenski narod včasi razveseli, posebno ko je slovenska navada veselje za predpust. Zatoraj je tudi v nedeljo dne 23. jan. priredilo tukajšnje sestrsko društvo svojo veselico, katere se je udeležilo obilno število Slovencev in Slovenk. Veselica se je vrišla v najlepšem redu pod vodstvom predsednice gospe Vulovič, ker ona je skrbela, da je bilo vse v redu. Pa pri najboljšem veselju se je tudi spomnila na žalostne sirote v Cherry in je nabirala milodare zanje in je nabrala $4.00. Vsi.smo bili prav dobre volje. Še v ponedeljek se nam je sanjalo o veselici. Samo naš tukaj-
Eveleth, Minn., 25. jan. — Slavno uredništvo A. S.! Pošiljajoč naročnino, Vam obenem prilagam kratek dopis, ki ga izvolite priobčiti.
Ker ima vsaka fara svoje “mrcine”, zato se prav nič ne čudim, da jo imamo tudi tu na Evelethu. O nji je zadnjič govoril naš faran. Povedal pa ni, pri kom je ona na krmi. Zatorej je pravzaprav ne poznamo prav, a upamo, da jo faran prihodnjič malo podrobneje opiše. Do takrat pa prosim g. farana, da blagovoli uvaževati sledeče moje zahteve: 1) Dokažite, g. faran, da Vi s svojimi dopisi delate cerkvi dobiček; 2) dokažite, da Vi več prispevate za cerkev kakor “mrcina”,
3)	ako ste katoličan, dokažite, da nobenega svojega bližnjega ne sovražite;
4)	dokažite, da zbog Vaših dopisov cerkvena blagajna napreduje, kajti iz istih je razvidno, da Vam jako dopada nova cerkev. Toraj, dragi mi faran, premislite te štiri številke in ako ste nedolžni od njih, pa pišite še naprej; če ste pa krivi, pa molčite in cerkvena blagajna bode lepše napredovala. Ako ste dober faran, pokažite se s polnim imenom na dan, in ako se Vi pokažete, se bodem tudi jaz oziroma tisti, ki ta dopis piše. Nevarno je vtikati prste v žrjavico, no, pa jih le dajva, bodemo videli, katerega bode bolj peklo, farana ali — drugega farana.
S prijateljskim pozdravom
Drugi faran.
Eveleth, Minn., 24. jan. — Dragi mi! Am. Slov.! Ti šmentana lopata, kar proč bi jo zagnal! Prišel je danes naš! bos okoli, ravno ko sem prav pridno šaflal s svojim partnarjem, pa me je j vendar nekaj grdo pogledal, kakor bi J mu ne naredil dosti. Dobro, da jo je hitro popihal. Takoj se malo odpočijem in si ogledujem žuljave roke. To in ono mi pride na misel. Kar plosknil sem z obema rokama, ko mi partner pripoveduje, da me imajo za župnika, to se pravi, da govore, da ni faran drugi kot g. župnik. Kmalu bi bil sam sebi roko poljubil, tako se mi je zdelo, samo preomazane so bile za moj “cort” jeziček. No, ko bi bil Brencelj, bi bil to storil. Brencelj je bil namreč Jakob Alešovec, katerega je oče učil, kako se mora obnašati proti duhovnom in sploh do predstojnikov. Prvič ga pelje k g. župniku in med potjo ga uči, da mora g. župniku roki poljubiti in se sploh spodobno obnašati. Ko pride mali Jakec z očetom v župnikovo sobo, ga je lepota sobina tako prevzela, da je ves očetov nauk pozabil. Čepico sicer sname raz glavo, toda roke ni poljubil. Oče mu miga, kaj naj stori in naposled pravi precej na glas: “No, boš kušnihroko?" Jakec pa ne bodi len, poljubi svojo roko, mesto župnikove roke. Tako je skoraj meni šlo danes, ko sem čul, kako visoko me povzdigujejo» No, le tako naprej, morda bode še kdaj kaj iz mene. Seveda rad prebiram knjige vsakovrstne, zato pa znam tudi kaj zapisati.
Ko pridem iz dela domu, sta bili tam dve ženski, ki sta pobirali za novo lampo ali večno luč. Zdeli sta se mi ptuji, pa jedna me ogovori v slov. jeziku, druga pa ne reče nič. Poizvedel sem pozneje, da je druga Nemka, zato sta med seboj le angl. in nemško gorili.
To je lepo, sem rekel proti drugim rojakom, da se tudi drugi narodi zanimajo za našo cerkev. Pret. nedeljo so šli pobiralci nabirat. Koliko so nabrali, še nisem utegnil poizvedeti. U-pam pa, da se rojaki zavedajo svoje dolžnosti, vzlasti ko vam je pred nekaj časom č. g. župnik na srca polagal to stvar in nam pojasnil cerkveno zapoved “podpirati cerkev”. Seveda, sem se skoraj sam jezil nad tako pridigo. Rekel je namreč med drugim: “Moli celo noč in dan, poti se, pa ne daj nič za cerkev, ti vse nič ne pomaga.” Začel sem te stvari premišljevati in naposled prišel do zaključka, da je ime! č. g. župnik res prav.
S pozdravom	Faran.
no, ko imamo vsako nedeljo dvakrat sveto mašo s pridigo in petjem. Ali žal, da ne slišimo slovenskega petja, ker slovensko petje v cerkvi človeku sega v srce ter mu oživi dno srca in neumrjoče duše. Toraj rojaki Slovenci, ker je nas upam da petkrat toliko kot Francozov in Ircev skupaj, zakaj da si ne bi lahko omislili petja v materinem jeziku? A to je, mi nimamo zmožnega organista ne pevovodje, katerega je nujno potrebno. Zatoraj združimo se toliko, da bi dobili še organista slovenskega. Toraj premisli, dragi čitatelj, da ako slišiš v cerkvi slovensko petje, takoj ti omeči vse ude in se počutiš kot bi bil v svojem rojstnem kraju. In kolikor je že meni znano, se tudi č. gospod John Schif-fier zanima za to in upam, da bomo tudi dosegli prejalislej.
Tudi z ženitovanjem ne izostajamo. Zadnji teden so bili poročeni štiri pari, katerih imena žal mi niso znana, ra-zun enega, in ta je gospod Mihael Staniša in gospodična Frančiška Strah. Bilo srečno v novem stanu! In zopet jih je novih na oklic. Toraj pogum, fantje, ker veste, da dekle pride zato v Ameriko, da se omoži prej ko mogoče, zato si privoščite te novfe sreče.
H koncu pozdravljam vse čitatelje in čitateljice tega lista. Tebi, A. S., pa obilo predplačnikov.	Fr. G.
Ironvvood, Mich., 24. jan. — Prosim Vas, g. urednik A. S., da mi dovolite par vrstic poročati iz naše naselbine, kako da se mi tukaj še obnašamo. Z delom gre prav dobro in zaslužek je dober, ampak vendar gre vse za obleko in vsakdanji živež. Pa vsejedno fantje in dekleta ne pozabljajo na ženitev, kajti samcem in samkam je tukaj pre-mraz. Sicer pa zdaj kmalu napoči spomlad in vse nas spet ogreje ljubo solnce. Pozdravljam vse rojake po širni Ameriki, a tebi, dragi list, pa želim veliko naročnikov predplačnikov.
M. R.
sva dala možu prav, ko sva zadnjič na celem gazila sneg in se udiraje do. kolen po montrealskih ulicah se nazadnje vsejedno, kar najbolj možno udobno, pripehala do Gay Street. Sneg in zopet sneg spredaj in zadaj, na levo in desno in nič druzega kot sneg: to je — Canada po zimi.
General Hospital stoji pred nama. Dobrodošel! Le, notri! Ima tudi Montreal svojo dobro stran poleg vseh svojih zimskih neudobnosti; in ta obstoja v mnogoštevilnih dobrodelnih zavodih, ktere imajo v rokah vsakovrstne redovnice. Bele nune, črne nune, sive nune, male nune, velike nune, stare in mlade nune in ne vem še kakšne nune. In vsaka vrsta izmed teh nun ima svoj poseben upravek in svoj poseben zavod, katerega smeš vsak dan v tednu obiskati, naj bo že tvoje ime Peter ali Pavel. Kadar se ti le poljubi, dovoljeno ti je ogledati si te zavode in se prepričati na lastne oči, čemu toliko redovnic v našem mestu. Če .irpaš ravno nekaj predsodkov proti tej vrsti ljudij, kot sem jih tudi jaz navadno imel svoje dni, pojdi notri, kadar se ti bo nudila priložnost, — če že ne iz po-izvedljivosti, pa vstopi, da si pozimi v teku jedne ali dveh ur ogreješ premrzle palce v gostoljubnej hiši. Prav iz tega vzroka sva potrkala midva z Billom na vrata zavoda: General Hospital, katerega imajo v oskrbi usmiljenke, nazvane: “Sive nune”. — Prijazno pozdravljaje je odprla vrata redovnica, oblečena od peta do temena v svitlo sivo krilo — “Rubikon je prekoračen!” —Pol dela je storjenega!
Lahkoživec Francois d’ Youville ni zapustil ob svojej smrti 1. 1730 svoji ženi Mariji druzega kot kup dolga in dvoje nedorastlih otrok. Izobražena in pridna mati je posvetila svoje življenje sreči svojih sinov, katera sta po dovršenih študijah stopila v duhovski stan. Od tega časa naprej se je začelo za vdovo popolnoma drugo življenje. Njena kočica je postala za njo prevelika in za to jo je začela deliti z montrealskimi reveži, vdovami in sirotami. Par dobrosrčnih žensk ji je rado priskočilo na pomoč pri njenem delu. Redovniki Sulpicijanci, tedanji posestniki mesta Montreal, uvidevši, da mala hišica več ne zadošča zahtevam, so pre-
Les Soeurs Grises (Canada). — Ko
sta igrala na karte pique Monsieur Chaiseul, prvi minister francoskega kralja Ludovika XIV. in slavnoznana Madame de Pompadour, je baje mini-ter zaznamoval izgubljeno canadsko posest s: “quelques arpents de neige” (par oralov snega). Midva z Billom
nov red pod vodstvom Madame d’ Jouville. — Ko je ljudstvo to zapazilo, je seveda zagnalo krik proti njim in preganjanje se je začelo na vsej črti, Ker novi red ni imel nobenega imena, so jih nazivali z imenom “Les Soeurs Grjses”, kar je imelo dvojen pomen: Sive sestre, ker so nosile vse le sivo obleko; ali pa pijane sestre, ker so jih dolžili, da so prodajale Indijancem pijačo in so si jo tudi same rade privoščile. Zaradi zadnje obdolžitve so jih celo tirali pred sodišče, katero je jasno dokazalo poštenje novega reda. Preganjanke so si pa obdržale zaničljivo ime “Les Soeurs Grises” in ga imajo še danes kot spomin na one hude dneve. L. 1771. je umrla ustanov-nica, potem ko je bilo začeto delo že v popolnem tiru in ko se je prvotna mala bolnišnica spopolnila in razširila v veliko prostrano poslopje, katero je že takrat dobilo od zmagovalcev Angležev ime, katero nosi še danes: — General Hospital.
Zopet sem se zaletel! Kedo se vendar briga za to, kar je bilo! Kako sem se grel, sem vam hotel povedati, ne? Naj bo, če vam je to bolj po volji!
Sestra vratarica nama je takoj odka-zala sosestro, katera naj naju spremlja po zavodu. “Po vrst’, kot so hiše v Trst’”: prva — sestra, jaz — za njo in za menoj — Bill. Oh ta nesrečni Bill, povsod je zadnji! Skozi prostorno lekarno, težko obloženo z zdravili, smo prikoračili do sestre-zobozdravni-ce. Majhen paglavec, komaj šest let star, je z grozo opazoval, kaj bo počela sestra z njegovim obolelim zobom. Predno je revček zaznal, kaj se ima zgoditi, je bil že zob na kopnem. Le tenak krik je potrdil, da mladi mož ve, kaj se ž njim godi. Sladka sestrina beseda in še slajša cukrena voda, po zagotovilu tega ženskega dentista najboljše zdravilo v tem slučaju in deček jo je ubral iz sobe vesel kot — ptič. — Naprej! Pot nas vodi skozi različne sobe, katerih vsaka služi posebni stroki. Tukaj napravljajo sestre umetne rože vseh vrst, tam sučejo igle čipkarice, nato izdelovalke različnih malih nabožnih predmetov, kot:	špalirjev,
rožnih vencev, svetinjic, podobic in kipcev iz voska: vse ročno delo. Vsto-
pustili tem ženskam podrtijo nekda- *)iI'. s.mo v tislfm0' , St'ro'£ siceJr nis0 n,,™	7, =;i„ « ^' veliki; goni jih zenska roka, toda za-
doščajo domačim zahtevam. Sestre
nje Charon bolnišnice. Za silo se je popravilo poslopje. S šesterimi tovarišicami in kopico bolnikov je Madame d’ Jouville stopila 1. 1738. pod novo streho. Z delom -so si zaobljubile te dobre ženske toliko zaslužiti, da bodo mogle pomagati revežem vsaj v prvi sili. Komaj deset let pozneje je pogorela vsa lastnina, toda dobri vdovi se je zopet posrečilo vzdigniti novo poslopje iz tal. Ker se je število žensk, naudušenih za delo do bližnjega, povečalo, so si 1. 1755. izvolile ustanoviti
itak ne tiskajo za druzega kot za dom. Tiskarne se drži knjigoveznica. Tej (Nadaljevanje na 7. strani.)
K
LEPEC
JAVNI
N0TAB
| Izdeluje vse v notarsko idelo spadajoče listine.
1 901 Scott St.	JOLIET, 1LL
Vedno večja prodaja Severovih Zdravil je najboljši dokaz njihove vrednosti.
Nikarte se mučiti s kašljem!
Najpogostnejše obolenje po zimi v našem podnebju so prehladi in kašlji. To najbolje opaziš, če stopiš v sobo polno ljudi. Kako strašno pokašljevanje!
Skoro vsaka druga oseba ima kašelj. Ali tudi ti? Zakaj ga ne preženeš?
SEVEROV
Balzam za pljuča
presega vse leke za hitro olajšbo kašljev, hripavosti, vnetja sapnika, davice, naduhe, vnetja prsne mrene, pljučnice in drugih neprilik pljuč in grla. Pomagal je, ko so bila druga zdravila brezuspešna.
Prežene vsako vrsto kašlja. Razkroja nakopičeno sluz.
Napravlja dihanje lahko. Prepreča mučna obolenja.
Če se hočeš občuvati resnih neprilik, začni ga uživati takoj. Cena 25 in 50 centov.
“Z veseljem poročam",
piše g. Stanislav Bartoslavič iz Free-landa, Pa., “da mi je Severov Balzam za pljuča koristil več, nego zdravila predpisana mi po zdravnikih. Priporočal sem Severova Zdravila mnogim znancem v tem kraju in vsi jih smatrajo za zelo izdatna.”
Na prodaj v lekarnah. Pri nakupu zahtevaj Severovih Zdravil. Imaš li naš Almanah za leto 1910.
Ako ne, vprašaj zanj. Zastonj ga dobiš.
IMEJ GA PRI ROKI!
Niti en dan ne hodi brez zdravila, kije tolikrat potrebno v sleherni hiši za utešenje krajevne bolečine, olajšanje vnetja in razgnanje otekline. To zdravilo je
Severovo Olje sv. Gotharda
Nadevano zunaj kot mazilo lajša revmatizem, nevralgijo, mišične krče, izvinjenje, odrge, otekline, žive rane, bol v hrbtu, tesnobo čez prsa in splošne rane. Dostikrat prepreči zastrup-Ijenje krvi, če se nadene o pravem času. Cena 50c.
VLIVE NOVO ŽIVLJENJE.
Splošna slabost, bledost, začasna glavobol, neredno izločevanje, težka prebava, žolčnica in razne druge nered nosti želodca, jeter in drobja, če uživaš
Severov življenski balzam
Deluje na vse telesne tkanine in žleze, jih ukrepi in vliva novega življenja vanje, tako da primerno vrše svoje delo. Prava tonika za blede dekleta in slabotne žene.
ZAUPEN ZDRAVNIŠKI SVET ZASTONJ VSEM.					
W.I	F. S	EV	E	RA	cedar rapids WC. IOWA
—	V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 9. januarja 10 Slovčncev in 5 Hrvatov; 10. jan. 110 Hrvatov; 11. jan. 54 Slovencev in 35 Hrvatov.
—	Sneg so vendarle dobili v Ljubljani dne 13. jan. ponoči. Dotlej je bila letošnja zima tako mila na Kranjskem, da je n. pr. v vipavski dolini bilo ob soinčnih straneh dobiti januarja meseca celo že vijolice in trobentice!
—	Pravico javnosti za leto 1909-10 so dobili peteri razredi ža zasebni gimnaziji v škofovih zavodih v Št. Vidu nad Ljubljano.
—	30,000 članov šteje “Slovenska krščansko-socialna zveza” na Kranjskem. Pač velika armada zavednih delavcev na vseh poljih krščanske prosvete!
—	65,500 romarjev obhajanih je bilo na Brezjah leta 1909.
—	Skladišč smodnika na Ljubljanskem polju vojno ministrstvo ne premesti .ter je na dotično vlogo mestnega magistrata odpisalo, da “po zakonu skladišča popolnoma odgovarjajo zahtevam”.
—	Domobranski polk v Ljubljani dobi v kratkem svojo godbo na pihala brez bobna.
—	Slovenska pivovarna je gotova stvar! Kupčija kranjskih gostilničarskih zadrug z mcngiško pivovarno je perfektna. V kratkem bo pričela delovati mengiška pivovarna kot pivovarna kranjskih gostilničarskih zadrug.
—	Slovenska trgovska šola v Ljubljani je od trgovinskega ministrstva dobila za stroške podporo v znesku 6000 kron in še povrh 1000 kron za upravo.
—	Dolenjski krščanski železničarji so imeli prvi svoj shod v Zatičini. Za svbje delavce vseh strok so se krepko potegnili.
—	Gosp. dr. Milan Amruš, župan zagrebški, 'je pristopil kot ustanovitelj k “Matici Slovenski”.
—Slovenske narodne pesmi. Od na-učnega ministrstva zbrani odsek, ki ima nalogo zbrati slovenske narodne pesmi za veliko delo “Avstrijske narodne pesmi” je v letu 1909 zbral okolu 2000 slovenskih narodnih pesmi.
—	Protialkoholno gibanje na Kranjskem. Društvo “Abstinent” je poslalo poslancem S. L. S. sp'omenico, v kateri opozarja poslance na največje zlo Kranjske dežeie—-alkoholizem. Kranjska izda na leto za alkohol najmanj 33 milijonov kron, kar znaša triintrideset-krat toliko, kakor ves zemljiški davek Kranjske. Spomenica odobrava 10 milijonsko posojilo, s katerim se hoče koristiti raznim važnim, melioracijskim in kulturnim namenom, zraven pa pripomni, da gre vsako leto čez 10 milijonov za alkohol iz dežele, od česar nima ne dežela ne deželani ničesar. Zato se društvo “Abstinent” na podlagi številk obrača do poslancev “Slovenskega kluba” s prošnjo, da posveti v deželnem zboru vse svoje moči, da kolikor mogoče odpomore rak-rani kranjske dežele — alkoholizmu. V spomenici se dalje zahteva omejitev gostiln in žganjetočev, dalje da noben krčmar ne sme biti župan in nobena občinska pisarna v gostilni. Preuredi se naj pouk na kmetijski šoli na Grmu; na deželi naj se pa zasnujejo domače mlekarnice. V Ljubljani naj se ustanovi deželno zdravišče za alkoholike!
—	Novo šolsko poslopje za Vič in Glince bo stalo 170,000 kron. Zidarska dela so se izročila domačinu g. Marinčiču.
—	Za nove železnice. Pod teni za-glavjem priobčuje kranjski dež. glavar Fr. Šuklje v “Slovencu” svoje nazore o železniških progah, za katere bi se morali Slovenci v prvi vrsti potegovati: transverzalka Radgona-Bre-žice-Kostanjevica-Novo mesto-Dobre-polje-Stari trg-Ilirska Bistrica-Herpe-lje-Trst; dalje proga Postojna - Col-Ajdovščina; proga Ljubljana - Idrija-Sv. Lucija; konečno progi Polzela-Kamnik in Mozirje-Gornji grad-Kam-nik-Žiri. Šuklje naznanja, da namerava sklicati shod zaupnikov vseh prizadetih pokrajin v Ljubljano.
—	Za belokranjsko železnico. Deželni zbor kranjski se je pečal v svoji seji dne 14. jan. z vprašanjem o belokranjski železnici. Glede na samostalni predlog poslanca Matjašiča in tovarišev glede zgradbe belokranjske železnice od Novega mesta preko Metlike do Karlovca je predlagal poslanec Jaklič: C. kr. železniško ministrstvo se pozove: 1. da se sedaj, ko je izvršena revizija trase za belokranjsko železnico, takoj odloči' za primerno traso, ki bi najbolj koristila prebivalstvu kranjske dežele; 2. c. kr. železniško ministrstvo se poživlja, da z zgradbo belokranjske železnice takoj prične. Poslanec Dular je pozdravljal, da se namerava zavzeti za prepotrebno belokranjsko železnico deželni zbor. Ljudstvo v Beli Krajini je ogorčeno, ker
vlada ni držala obljube, da bo železnica že tekla leta 1910. Veliki promet v Beli Krajini že sam utemeljuje nujno potrebo belokranjske železnice, ki naj se začne graditi v najkrajšem času. Posl. Višnikar je rekel, da je bilo največ krivo zavlačevanje vlade glede zgradbe te železnice, ker se je izdelalo preveč projektov celo takih, ki nikakor ne morejo priti v poštev. Odločilni faktorji na Kranjskem so o tej železnici edini in za žel. ministrstvo je najlažje to, ako se odloči za ono črto, za katero je večina. Poslanec Matjašič je govoril o potrebi te železnice. Naredi naj se menjevalni kolodvor v Metliki, da se ne bo ves promet na Hrvaškem, temveč na Kranjskem vršil. Ako bi bil menjevalni kolodvor v Metliki, bi bilo to velikega pomena za Belo Krajino. Opozarja na to dejstvo, ker bi imela dobiček Kranjska, ne pa ogrska državna polovica.
—	Velik požar. Dne 11. jan. t. 1. je proti 12. uri opoldne nastal na Gornjem Suhoru, v župniji viniški, požar ki je uničil osmim gospodarjem vsa poslopja, izvzemši eno kaščo z vsem živežem, klajo, orodjem itd. Enemu gospodarju je zgorela krava, eni vdovi dvoje praset. Da si niso mogli pogo-relci ničesar rešiti, temu je krivo, ker ni bilo skoraj nič ljudi doma, bil je močan veter, poslopja lesena in krita s slamo. Škoda znaša blizu 40,000 kron, štirje gospodarji so zavarovani pri banki “Slaviji” za 6900 K, štirje pa niso bili zavarovani. Ogenj, oziroma požar je zanetila petletna deklica z žveplenkami. Pri gašenju požara je pomagala požarna bramba in c. kr. o-rožniki iz Vinice. Dekleta so jako pridno donašale vodo. Pogorelci so tem večji siromaki, ker so večinoma precej zadolženi, ker jim je vse pogorelo in to v najhujši dobi, skoraj pričetkom zime.
—	Petkratni požar. Zlobna roka mora delovati na Peči pri Mirnu. Dne 9. jan. o polunoči je plat zvona zopet sklical domačine na noge. Zgorela je lopa neke udove Florenin do tal s senom vred. V noči od 18. na 19. decembra je tudi gorelo, ravno ob isti uri. Zgorela je štala s pitjo vred. — Lansko leto je pogorelo na Peči petkrat. Tukaj je nesreča izključena. Domačini so v vednem strahu. Tukaj mora biti ali maščevalna roka, ali brez-umam človek. Požigalca pa le ne morejo dobiti.
—: Bela zastava na sodišču v Metliki. Iz Metlike se 14. januarja piše: Na tukajšnjem sodišču plapola bela zastava že pet dni v znak, da so ječe prazne. Belokranjci in drugi, le tako naprej!
—	Dvojna pravica. Zaradi septem-berskih dogodkov je bil med drugimi obsojen na 8 mesecev ječe tudi neki fant, ki je od nekega trgovca zahteval, naj sname nemški napis in ker je vrgel kamen v ta napis. Zdravniki so dokazali, da je mladenič zelo bolan in da mu bo dolga ječa za desetletja prikaj-šala življenje. Nič ni pomagalo. Fant je moral kazen odsedeti. — Lani je pa bil obsojen zagrizeni nemškutar inženir Kirchschlager zaradi krivega pričevanja na 3 mesece. Ta kazen se mu je sedaj milostnim potom spremenila v — petdnevni zapor. Človeku zastaja kri — jeli res mogoča v Avstrija taka dvojna mera?!
—	Kanonično umeščen je bil dne 11. jan. preč. gosp. dekan Mat. Erzar na župnijo Postojna.
—	Poštar Julij Mazelle iz službe odslovljen. Radi znane afere z brzojavko, katero je Mazelle kot poštar v Gradacu zadržaval, je disciplinarna komisija v Trstu odločila, da je Julij Mazelle hudo kršil svoje uradne dolžnosti in se je izrekla najhujša disciplinarna kazen: odslovitev iz službe. Rekurs na ministrstvo je bil odbit.
—	Župnik Kramarič je bil umorjen. O tem “Slovenec” z dne 12. jan, še,poroča: Na utopljenem župniku se ni našlo telovnika, v katerem je nosil zlato uro in. denar. Sumi se, da je bil župnik napaden in oropan. Na sencu je imel razsekano kožo najbrž s kakim bičem, iz česar se sklepa, da je bil z udarcem omamljen in potem v kalno Kolpo vržen.
—	Haloze. Dne 13. jan, smo dobili prvi izdatnejši sneg, ki bo uspaval trudno stvarstvo, ker je vsled dosedanje tople zime sploh trava zelenela.
—	Tobak bodo sadili. Finančno mi-
nistrstvo je dovolilo, da se sme v kmetijskih šolah v Grottenhofu in Mariboru saditi tobak za poskušnjo. Če se bodo ti poskusi dobro obnesli, bo dovoljeno tudi na Štajerskem saditi tobak.	•
—	Župnik umrl. Dne 7. januarja je nenadoma umrl vlč. gospod Franc Va-lenko, župnik.na Polenšaku pri Ptuju, zadela ga je ob J45. uri popoldne kap, ob }46. uri je bil že mrtev. Ranjki je bil rojen dne 11. avgusta 1864 pri Sv. Marjeti niže Ptuja, in je služboval kot kaplan v Rajhenburgu in pri Sv. Tomažu,'» odkoder je prišel za župnika v Polenšak. Njegovega pogreba se je
udeležilo 28 sobratov od blizu in daleč in nešteta množica ljudstva.
—	V Kozjem se je osnovala prostovoljna požarna bramba s slov. poveljem.
—	Za Svičino in Zg. Sv. Kunigundo se je ustanovila v nedeljo dne 16. jan. jan. nova podružnica “Suedmarke”..Ta dva kraja sta v skrajni nevarnosti, da se ponemčita.
—	Št. Ilj v Slov. gor. Lepo zmago so priborili naši slovenski junaki v obmejnem Št. liju. Dne 14. januarja se je vršila volitev načelništva krajnega šolskega sveta. Prodrl je kandidat slovenske stranke s 6 glasovi, vrli in neutrudni župan gospod Fr. Thaler, proti kandidatu Suedmarkine klike, prejšnj. načelniku in zagrizenemu Nemcu Karl Flucherju, ki je dobil komaj 3 glasove. Za podnačelnika je izvoljen značajni župan v Ciršaku gospod Tone Hauc.
—	Kdo je bolj zvit. V Ivanjskem vrhu blizu Gornje Radgone je bila organizirana tatinska družba (brez pravil), ki je na drobno in debelo kradla meso in Špeh. Vso robo so shranjevali pri eni zraven udeleženih rodbin, ki je seveda imela vsled tega mastne večere. Toda ni se dolgo veselila okusnega mesa. Nje ostali tatinski tovariši so ji ga ukradli. Tako je bilo to meso in Špeh že, dvakrat ukradeno. Kot tretja nezgoda pri tem pa pride gornjeradgonska sodnija, ki je za celo stvar izvedela.
—	Denarje je ponarejal. Ant. Stois rojen leta 1868 v Studencu, pristojen v krški okraj, po poklicu pek, je poizkušal 24. decembra pri večjih mariborskih trgovcih, med njimi tudi pri Kavčiču na Glavnem trgu, zmenjati ponarejen petkronski denar. Dne 12. jan. je prišel k gostilničarju Ivanu Horvatu v Cvetkovcih in kupil dve smodki, ki ju je hotel plačati s ponarejenim pet-kronskim novcem. Horvat pa je izpo-znal ponarejen denar, na kar je Stois pobegnil. O tem se je obvestilo orožnike, ki so goljufa aretovali v Trgovcu pri Veliki Nedelji. Bržkone je ogoljufal že več ljudi, ker so našli pri njem precej drobiža. V njegovem stanovanju v Mariboru so našli pri hišni preiskavi več modelov za vlivanje denarja. Stois se je že več let pečal s ponarejanjem denarja in bil nekoč obsojen že v Novem mestu na dve leti tež-, ke ječe. Ponarejene novce, ki jih je pri sebi imel, je na begu vrgel proč, kot je sam priznal. Sedaj je v zaporu pri okr. sodišču v Ormožu.
—	Novice iz Ptuja. Umrl je Henrik Winkler, trgovec, po daljši bolezni, star 71 let. — Tovarno opeke g. Brenčiča v Radgoni je kupila tvrdka Celot-ti & Tolazzi za 98,000 kron. Škoda za slovensko podjetje!
—	Detomor. Marija Sardinšek, do-zdaj dekla v Pleterjah na Dravskem polju, je porodila dne. 19. dec.,v gozdu nezakonsko dete. Da bi zakrila pred svetom nezakonski porod, je dete zadušila z listjem in ga potem v gozdu zakopala. Celi teden je otrok ležal v gozdu. Še-le, ko. so drugi ljudje jeli popraševa'ti, kje da ima otroka, in naznanili celo zadevo orožnikom, je pri-poznala, da je dete sama pokopala. Otroka so zopet izkopali in nesrečnica je morala sama nesti svojo žrtev na Ptuj, kjer je bil otrok sodnijsko pregledan in pokopan. V ustih je imel celih pet cmokov iz listja. Nezakonsko mater so seveda zaprli.
—	Nasledki dedščine. Iz Radgone se poroča, da je podedoval na Ogrsko pristojni in v Gradcu uslužbeni Benko 70 kron. Takoj se je odpeljal v domačo občino Črnec, da bi dvignil denar. Ko je dobil dedščino, je sklenil, da jo zapravi v veseli družbi. In ko je to storil, je v pijanosti zašel v Muro in utonil.
—	Vzrok nesreče v Rablju. O vzrokih pogreznenja rudniške bolnišnice v Rablju poroča graški “Arbeitenville” sledeče: Splošno mnenje med prebivalstvom je, da se je pri dobavljanju rude malo pozornosti posvečalo varnosti. Katastrofa ni posledica slučaja, da bi bila n. pr. voda prišla v rove, ampak je posledica roparskega kopanja rude, pomanjkljive inšpekcije in slednjič raz streljevanja neposredno v bližini bolnišnice — vkljub opetovanim opominom delavcev. Tudi ponesrečeni rudniški zdravnik dr. Vesely se je večkrat pritoževal, da ga neprestano razstreljevanje po noči budi iz spanja in tudi njegov poldrugo leto stari sinček se je večkrat po noči vsled detonacij splašil iz spanja in jokal. Tako je kapitalistična požrešnost zakrivila veliko nesrečo.
—	Občinske volitve. Po raznih občinah so se v januarju vršile volitve. V Kotljah so zmagali v dveh razredih zopet Slovenci, prvi razred so še obdržali nemčurji. — Za Tolsti vrh so bile volitve dne 12. jan. V vseh treh razredih so bili malone soglasno izvoljeni slovenski možje in ostane ta občina tudi zanaprej v zanesljivih slovenskih rokah. — V Guštanju je bil izvoljen vnovič dosedanji župan, fužinski uradnik J. Eichholzer. Vso moč v občini imajo tudi zanaprej fužinarji. — V Ško-cijani so zmagali Slovenci, ki so pokazali nemškim tujcem vrata. — V Djek-šah so Slovenci zmagali v vseh treh razredih. — Večino obč. zastopa so dobili v roke Slovenci tudi v občini Zgornja Vesca. — V Št. Petru pri Velikov-
cu so nemški nacijonalci napeli vse sile, da bi pri obč. volitvah porazili Slovence. Pa ti so zmagali v 2. in 3. razredu bolj sijajno, ko kedaj doslej. V prvem razredu je bilo razmerje 9 proti 7, pa to se je posrečilo nacijonal-cem le z nasilstvom in podkupovanjem.
—	Lahi že imajo naslednika za dr. Nagla. Iz Trsta z dne 7. jan. poročajo: Glasilo laških judov in iridentarjev, “Piccolo”, modruje v dolgem članku o nasledniku dr. Nagla na škofovski stolici tržaški. Glasilo najljutejših fra-masonov pravi najprej, da je dr. Sedej, nadškof v Gorici, pač med škofi, na jugu najbolj zmeren, a za Trst ne pride v poštev, ker je metropolit in kot tak ne more iti na nižjo stopnjo, dr. Jeglič, škof ljubljanski pa da je panslavist, fanatičen pristaš vsesovra-žene Vseslovenske Ljudske Stranke in vrhtega da je še “pornograf”, vsled česar je od Trsta izključen, najbolj pa napada dr. Mahniča, ki da ni sposoben, ker se v Trstu imajo pravkar izvesti dekreti glede staroslovenske liturgije. Kar se pa tiče dr. Flappa, škofa v Poreču, pa da se je privatno sam izjavil, da je v Poreču tako zadovoljen, da nikakor noče v Trst, kjer je . duhovščina hudo slovanska; zato sklepa “Pic colo”, da je edini sposobni kandidat monsignor Petronio, Italijan z dušo in srcem, Slovan in .Slovenec ne smeta biti v Trstu škofa! “Piccolo” nam torej že nastavlja škofa — upajmo, da ga nam ne bo res postavil!
—	Goriški deželni zbor je sprejel načrt za regulacijo Soče. Proračun znaša 10 milijonov kron.
—	V Pulju so se vršile občinske vo-1’tve. Socialni demokratje niso šli z deldvsko stranko, ampak z laško liberalno. Pokazale so pa volitve, da Pulj ni laško mesto, ampak da je toliko Slovencev in Hrvatov, da bodo morali z njimi resno računati.
—	V Trstu so zaprli uradnika tamošnje filijalke kreditnega zavoda E. Lu-petina, ker je na sumu, da je na škodo zavoda ponaredil neko pismo za 5780 K. Sumi se, da je tudi on kriv goljufije pred par meseci, s katero je bila banka oškodovana za 9000 K.
—	Opatijska cerkev oropana. Iz
Opatije se poroča, da so neznani zlikovci vdrli v noči od 7. na 8. januarja v cerkev in jo popolnoma oropali. Tatovi so vse mogoče predmete pokradli po altarjih in razbili vse nabiralnike milodarov.	,	,
—	“Novi čas.” Pod tem naslovom je pričelo izdajati katoliško tiskovno društvo v Gorici nov tednik.
—	Brata ubil. V okolici Dinjana v
Istri je 35 letni posestnik Martin Sim-movich na usti ubil svojega 38 letnega brata Natala. Vzrok: prepir zaradi živine. Ubijalec je pobegnil.
—	Prebivalstvo Hrvatske in Slavonije. Hrvatska in Slavonija sta imela 1. 1900 2,416,304 prebivalcev. Glasom najnovejših statističnih podatkov sta pa imela koncem 1. 1908 2,855,949 prebivalcev. Glavno mesto Zagreb je imelo 1. 1900 61,002 prebivalca, 1. 1908 pa 76,892 prebivalcev. '
—Dar zagrebškim “veleizdajnikom”. Bogati veleposestnik Lazar Dungiersz-ki je daroval za družine obsojenih v zagrebškem veleizdajniškem procesu 100,000 kron.
—- V Zagrebu je nek urar iznašel aparat, po katerem bo vsako trčenje vlakov nemogoče.
—	V Spljitu se je sestavil odbor, ki bo sklical velik shod, da se energično urgira izvršitev dalmatinske - belokra-jinske železniške proge. Shoda se u-deleže vsi dalmatinski državni in deželni poslanci, deželni odbori, zastopniki trgovskih zbornic in občin.
—	V Bosni se vedno bolj kaže ma-žarsko kopito. Ondotna deželna vla-
da je osnovala nov gospodarski odsek. Dotični uradniki pritiskajo na trgovce, naj blago naročajo iz Ogrskega. Torej je ta oddelek nekaka mažarska trgovska agentura.
POZOR, ROJAKI!
urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, HL
TROST &KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM0DK
Posebnost so naše
“The U. S.” 10c. in “Meerschaum” Sc.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson Street.
Joliet, 11L
RABITE SVETILKO?
Mi jih imamo veliko zalogo, raznih velikosti, kakovosti in cen. Dobite lahko kar želite. Pridite in kupite eno.
Cena 50c do $3.25.
Barrett Hardware
¿t	North Ottawa Street
KJJ'FT	JOLIET, ILLINOIS
& tišti;	&&&&&&&:&&&&&& g
*
AKO
*
%
%
M
<8
%
§
<8
*
<8
S3
«
SB
S3
S3
S3
1
S3
SB
1
NEW YORK.
pn
NEW YORK.
pošiljaš
denarje v staro domovino,
obrni se na zanesljivo tvrdko, ktera ti hitro in pošteno postreže
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,
AKO potuješ v staro domovino, kupi
X parobrodni listek
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,
želiš svojega sorodnika, ženo ali kakega drugega iz starega kraja vzeti
v to deželo, kupi
parobrodni in železniški listek pri Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	NEW YORK.
želiš svoje trdo prislužene novce sigurno in obrestonosno naložiti v kako hranilnico z dobrimi obrestmi, od dne vloge do dne dviga, obrni se na
Frank Sakser Co.
82 Cortlandt St.,	, NEW YORK.
AKO pa poslušaš ljudi, ki drugače svetujejo in naletiš slabo, pa ni krivda
Frank Sakser Co.
AKO
AKO
s
i
k
*
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
k
fr
fr
fr
fr
li.
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr
fr

Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOTEHSKO-AM. TISKOVNI DRUŽBI.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, 111.
ffiskarne telefon Chicago in N. \V. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
|>ri spremebi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. Popise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
fhe first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the 1LOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI		KOLEDAR.
6.	feb.	Nedelja	Rotija. Amand.
7.	ti	Pondeljek Romuald, Rich.	
8.	ti	Torek .	Janez Mat. Juv.
9.	it	Sreda	Pepelnica.
10.	ti	Četrtek	Solastika, Vilj.
11.	ti	Petek	Deziderij; Adolf.
12.	tl	Sobota	Eulalijä.
SLEPEC POLEG POTA. (K 3. predpepelnični nedelji.)
rimsko. Če je bil kedo še tako sposoben, izobražen in tudi dobrega in čutečega srca — nečlovek jim je bil, če ni bil Grk ali Rimljan.
Kaj so n. pr, z dolžnikom počeli pa-gani? Če nesrečnež ni mogel poplačati svojih dolgov, postal je suženj. Vklenili so ga kakor sužnja; bičali kakor sužnja; koncema so ga obglavili ali sežgali: taka podlost in taka brezbožnost je prevladovala vero paganov.
Zato je apostol paganom, sv. Pavel, le skupičil zgodovino vesoljnega starega sveta, ko je pisal v listu do Rimljanov: “Vi ste brez ljubezni, nezvesti, neusmiljeni. . . Vi ste polni vse krivice, hudobije, lakomnosti, vi ste polni nevoščljivosti, polni ubijanja, krega, goljufije, vi ste podpihovalci, opravljalci, sovražni ste Bogu. očitalci. prevzetni, izmišljevalci hudega, starišem nepokorni... Smrti so vredni, kateri delajo tako.” Te besede je nevstrašeni apostol poslal do mogočnih Rimljanov ter se ni bal, 'da bi jim sploh kedo upal kacega ugovora.
Taka propadlost, kakor jo apostol Pavel slika v tem svojem imenitnem pismu do Rimljanov, je vladala v pa-ganski veri, med paganskimi ljudstvi in med posamezniki.
Zahvaliti se moramo le blaženemu vplivu krščanstva, da takih krutih izrodkov svet več ne pozna. — Saj namreč prav popolnoma zoper krščanstvo ravna, ki se pogreša zoper ljubezen do Boga in zoper ljubezen do bližnjega. V krščanstvu so namreč bratje vsa ljudstva; in vsi ljudje med seboj so si bratje in sestre. Ljudje vsi bratje — bratje vsi narodi!
* * *
Nikoli ne pozabimo hvale Bogu, da smo v Kristusovi sv. veri bili rojeni in izrejeni.
Ker vse, kar je v krščanstvu resničnega in sijajnega; vse. kar je tu lepega in dobrega v življenju posameznika ali v življenju velikih izobraženih narodov ali pa tudi le v življenju ubogega, še neizobraženega Indijana — vse to izvira iz božje narave, prav kakor izvira ' svetel žarek iz gorečega solnca.
Zato. dragi, naj vam bo sveta ta vera, ki včinja tako velikih stvari: palica podpornica nam bodi ta sv. vera v življenju; rešilno sidro takrat, kadar za-besne viharji in usodni nam vdarci; iz-veličanje nam bodi v naši smrtni uri Jezusova sv. vera.
NOVI ŠKOFIJI NA ZAPADU.
Sočutjem gledamo ubozega slepca, kako prosi memogredoče ob poti. Leta že in leta je morda presedel nit tem mestu revež do sedaj; a veči revež, če je gledal v svojo mogoče še žalostnejo $i prihodnost. Kako mu bode namreč, ko pride s starostjo marsikaka še veča betežnost?
Ali je mislil kedaj tega, da sprevidi — kedo bi to hotel trditi? A kolikrat jiam je najbliža pomoč tam, kjer si jo mislimo najdaljo.—Tudi z našim slepcem je tako. Bliža se mu pomočnik. Bliža se mu — čudodelnik domače dežele — Kristus s svojimi učenci. In pot je vede tu memo njega.
Povedali so mu, da Jezus iz Nazareta pride memo. — “Jezus,” ta sladka beseda — kako mu gre do . srca. Kolikrat je že čul govoriti tu memo hiteče o tem božjem pomočniku. Sedaj, tako si misli, se bliža trenotje, da bo pomagano morda tudi njemu.
Kar naravnost bi pohitel do njega, do Jezusa bi hitel; a kedo mu revežu-$lepcu pokaže to pot. Zato ostane na Svojem prostoru in ne neha upiti: “Jezus, sin Davidov, usmili se me!”
Jezus pa, ki se usmili vselej, kadar vidi tako živo vero, zakliče slepcu za vedno osrečujoče ga: “Spreglej!” — Ob vsemogočni besedi “Spreglej” so se mu odprle oči. V prvo je zagledal zlato dnevno luč; zagledal temu Gospodovemu dejanju čudečo se množico krog sebe. Zagledal je pa tudi obličje, ki milejega in lepšega ni videl še in ne bo videl svet —• usmiljeni božji Odrešenik stoji v vsem veličastvu pred njim.
Kakor je bil slepec prejel luč oči, tako so se pred davnim naši očetje in naše matere izpreobrnili iz teme pagan-Stva v krščanstva luč. — To luč krščanstva pa so zapustili kakor najdra-ipceneje volilo vsem nam.
Da nam neprecenljiva vrednost te sv. vere stopi toliko jasneje pred oči— «črtajmo si v kratkih potezah sliko: kakošna so bila sploh ljudstva in posamezni ljudje pred Kristusom in kako je to sedaj v krščanstvu. Vse to v svoj pouk in v svojo izpodbudo.
,,__i *
' Odprimo si najstarejo knjigo, poglejmo v prvo knjigo iz sv. pisma.
Kaka žala podoba koj kmalu v njenih začetnih besedah. Mater vidimo, kako žalosti vpognjena sloni na truplu svojega umorjenega, sinu: prva mati Eva je to — mati človeštva. Mrtvec pa, ki ga obžaluje, je njen rodni sin: ljubega sinu Abela jej je ubil neurni $in Kajn. Strašna zgodba — postavljena tu sem koj na začetek človeškega rodu na zemlji!
In kaj nudi svetovna zgodovina od Kajnovega bratomora do Kristusa: yseh teh dolgih 4000 Tet onemu, ki jas-po gleda v njo?
Celo izobražena ljudstva pred Kristusom in celo najbolji možje v pagan-Stvu so nastopali časih trdosrčno tako, jn so tako malo vpoštevali človeštvu prirojene pravice, da komaj verjamemo, ko to o njih beremo.
Na čelu olike so hodili v tem starem Času Grki in Rimljanje. A hodili v tej oholosti, da jim je bilo vse barbarsko, t, j. divjaško — kar ni bilo grško ali
Leto 1910. najde mnogo izprememb v cerkveni provinci St. Paulski, ki obsega države Minnesoto, North Dakoto in South Dakoto. Sedaj je v tej provinci sedem škofij: St. Paul, St. Cloud, Duluth. Winona, Sioux Falls, Fargo in Lead. Po priporočilu škofov omenjene province bosta ustanovljeni dve novi škofiji, in sicer v mestu Crooks-ton v severozapadnem delu Minnesote ter v mestu Bismarck v zapadnem delu North Dakote.
Nova škofija v Crookstonu bo obsegala ves oni del Minnesote zapadno od vzhodne črte okrajev Hubbard in Beltrami ter severno od južnih črt o-krajev Clay, Becker in Hubbard.
Nova škofija v Bismarcku bo obsegala ves oni del North Dakote zapadno od vzhodne črte okrajev Emmons, Burleigh, McLean in Ward. Kakor omenjeno, bosta novi škofijski mesti Crookston in Bismarck.
Nov škof za vsako'teh dveh škofij bo imenovan v najbližji bodočnosti.
Dve izmed treh nedavno izpraznjenih škofij sta še prazni, a vkratkem dospo imenovanja iz Rima.
KATOLIŠKI INDIJANCI.
Uradni katoliški letopis (Catholic Directory) za leto 1910., ki ga izda tvrdka AL H. Witzius Co. in ki izide začetkom februarja meseca, vsebuje sledeče statistične podatke o katoliških Indijancih v Združenih Državah: Skupaj se nahaja 299,870 Indijancev v tej deželi. Od teh je 55,711 katoličanov. Med temi katoliškimi Indijanci deluje 138 duhovnikov. Za te Indijance se je doslej zgradilo 197 kapel. 53 šol-hranilišč in 17 dnevnih šol. V preteklem letu je bilo 818 spreobrnjencev — odrast-lih oseb — in 2769 otrok krščenih, 1286 oseb birmanih in 93,517 obhajanih. Med onimi, ki so prejeli sv. obhajilo, se je nahajalo 633 prvoobhajancev in 660 prvoobhajank. Tekom leta je bilo 571 parov poročedih, a pogrebov se je vršilo 1157.
Te podatke je sčstavil ravnatelj urada za katoliške Indijance v Washing-tonu, Rev. ffm. H.' Ketcham. Kakor je bilo že več nego enkrat dokazano, je še vedno nujno potrebna boljša pod pora katoliških indijanskih špl; in ker od zadnjih dosežene izvrstne uspehe celo nekatoličani pripoznavajo in stavijo v nasprotje s škandali v vladnih šolah, bi jih morala vlada tem rado-voljneje zadostno podpirati.
MALENKOSTI.
Eden prvih vzrokov neuspehu je preziranje neznatnih malenkosti v podrobnem črtežu. Ker se je pozabilo ali zanemarilo s piko zaznamovati “i” ali prekrižati “t”, so prišla že premoženja na nič. Ker se niso vrata zaprla ali zaklenila, so bile vpepeljene že cele skupine poslopij, tako da ni bila izgubljena samo lastnina, ampak je moralo vsledtega trpeti tudi na stotine siromakov, izgubivših delo in zaslužek.
Stara pripovest o izgubi žreblja od konjske podkve, tako da je bil konj,
jezdec in boj izgubljen, je resnična v tisočerih slučajih. Zrno peska je, ki obrne . tehtnico. Unce so, ki tvorijo funte, in funti, ki tvorijo tone; in centi, ki tvorijo dolarje, in dolarji, ki napravljajo premoženja.
Malenkosti, lažje nego zrak, obračajo tehtnice za srečo ali gorje, odločajo usode narodov in posamnikov. Največji dogodki v zgodovini sveta se obračajo na najmanjši osi ali okretišču. Ni jih malenkostnih reči ali malenkostnih hipov, če jih tehtamo na vagi mogočnih možnosti. Najkrajše občasje, katero zaznamuje tikanje ure, je polno važnih posledic, in dostikrat je eno teh skoro nedoumnih občasij napolnjeno z naj večjimi dogodki občne zgodovine. Samo da ali ne je, ki v premnogem slučaju vtakne meč v nožnico ali ga izdere, da poplavi svet s krvjo.
Samo premaknitev vzvoda za nekaj palcev je, ki dostikrat reši vlak,da se ne prevrne v prepad. Le kot lasec drobno pero v sprevodnikovi uri naj se stre in ura postoji dve minuti, pa dva napolnjena osebna vlaka v strašnem diru trčita vkup, grozne razvaline nastanejo, in ranjenci in umirajoči napolnjujejo ozračje s svojim javkanjem vsled bolečine in strahu. Solze in skrb otemnjujejo premnoge nekdaj srečne domove, v žalovanju za dragimi svojci, ki se več ne vrnejo; srečne družine so razkropljene, da se več ne snidejo, in nežne nožke morajo same na potovanje po skrbipolnega življenja trnjevem potu.
Pred mnogimi leti je bil zgrajen nasip na holandski morski brežini v zaščito nižav, po katerih so se naselili pridni poljedelci in srečne družine. Mesto je bilo zgrajeno. Vsakdo je bival tam na videz v popolni varnosti. Nenadno pa se je nasip predrl in morje se je valilo čez polja, naglo požirajoč zemljišča in domovanja. Valovi so se privalili do mesta. Kjer so bile pred pol uro krasne poljane valovitega žita in srečnih domov, nabitopolne ulice in živahni trgi, je bilo sedaj morje. Mestni šum in trušč je utihnil.
Kardinal Gibbons o spovedi.
“Izza mojega posvečenja v duhovnika, skoro pol stoletja nazaj, sem navajen spovedovati, in zato sem imel dovolj priložnosti, spoznati vrednost tega sredstva milosti,” pravi kardinal Gibbons, in dostavlja: “Trdno sem prepričan, da je spoved najmočnejše nravstveno dvigalo, katero nam je dal usmiljen Bog, da v breznu obupa in greha pogreznjenega človeka dvigamo v solnčne višine milosti in upanja. Spoved odmika več ljudi od grehote nego celo pridiga. Na prižnici sejemo besedo božjo, v spovednici žanjemo sadove. Ali da se poslužim vojaškega izraza, s prižnice streljamo poljubno, v spovednici pa v gotovo sredino. Besede duhovnikove prodirajo v srce spokorjenčevoT”
Clevelandska škofija ne bo razdeljena.
Škof Farrelly v Clevelandu je smatral za umestno, po svojem tajniku preklicati govorice, da se ima nova škofija ustanoviti iz dela clevelandske škofije. Rev. Dr. Scullen/ njegov tajnik, pravi, da so govorice neutemeljene in da je škof Farrelly vstanu sam oskrbovati clevelandsko škofijo, čeprav je zelo velika.
Clevelandska škofija je ena največjih v državi Ohio, in zadnja leta so se trdovratno razširjale govorice, da se ima ustanoviti nova škofija s sedežem v Toledu.
Posnemanja vredno.
“Ko sem potoval pred nekaj leti po Belgiji,” tako pripoveduje neki župnik, “sem bil gost bogate in imovite rodbine. ki je imela milijone v posesti. Po kosilu mi je rekla gospa: ‘Gospod župnik! Večerja je pri nas ob 7. zvonilo pa bo četrt ure prej, ker molimo pred večerjo rožni venec. To pa naj vas ne moti, da ste le ob 7. med nami!’
“Mene je pa le zmotil večerni zvonec ali bolje, iz velike radovednosti, kako se opravlja skupna pobožnost, sem se pustil radovoljno premotiti in sem prišel k rožnemu vencu. In videl sem imovitega otčespoštovanega gospodarja, ki je klečal na tleh pred stolom, poleg njega je klečala gospa. Poleg hišnega kaplana so klečali sinovi, hčerke pa ob svoji učiteljici. Na tleh so klečali tudi strežniki in vsi hišni posli, samo kuharice, ki je pripravljala večerjo, ni bilo. Hišni duhovnik je molil naprej rožni venec in litanije Matere božje, vsi drugi pa, dasi tako različni po svojem stanu, so molili skupno kot enakopravni otroci svete katoliške cerkve. Tudi jaz sem molil ž njimi. Kaj sem ob tej večerni pobožnosti čutil v srcu, ne morem povedati. Toliko pa lahko rečem: molil sem takrat prav zbrano, in molil sem tudi za svoje župljane ter sem mislil: ‘Ko bi vedel, da se moli v vsaki družini moje župnije zvečer sveti rožni venec, mislim, da bi bil pač najsrečnejši župnik’.”
Pravo junaštvo.
Zamorec, ki je bil prav veren kristjan, je užival veliko zaupanje pri svojem gospodarju. Ta ga je vzel nekoč s sabo na trg, da bi mu pomagal pri izbiranju sužnjev, ki jih je hotel kupiti. Tom, tako je bilo zamorcu ime, je izbral več močnih, krepkih mož, med njimi pa tudi slabotnega, izdelanega starca.
Ko je naslednje dni Tom nove sužnje nadzoroval pri delu, je bil s starim možem posebno ljubezniv. Kadar je
bil ubogi suženj utrujen, ga je vzel v svojo kočo in ga je pokrepčal z dobrim prigrizkom. Ako ga je zeblo, ga je nesel na solnce, in ako je tožil nad vročino, mu je dovolil, da je sedel v senco. Gospodar je to opazil in mu je je rekel nekega dne: “Stari mož, ki mu tako strežeš, je gotovo tvoj oče ali pa eden tvojih sorodnikov, ali ne?”
“O ne, gospod, ni mi v sorodu in še celo moj prijatelj ni.”
“Potem pa mi povej, kdo je ta suženj, ki si tako dober ž njim.”
“Aloj sovražnik je,” odgovori vrli zamorec. “Prodal me je belemu mo|u na obrežju Afrike, pa zato ga ne smem črtiti, saj mi je. rekel misijonar: Ako je tvoj sovražnik lačen, daj mu jesti; ako je žejen, daj mu piti! Tako se maščujem nad svojim sovražnikom.”
Oslepel je.
Predlanskim se je sledeče na Francoskem prigodilo: Blizo imenitne božje poti živel je surov človek, ki je šel nekega dne v gostilno, kjer se ga je preveč napil, vsled česar je jel na to čez vero in čez Boga zabavljati. Domu dospevši spozabil se je najpoprej nad svojo ženo in otroci, potem je pa še podobi križanega Izveličarja nož v oči porinil. Drugo jutro vže je čutil sam skelečo bolečino v očeh. Poslali so takoj po zdravnika, ki ga je odredil v bolnišnico v Lijon. Ondi so ga s časoma odpustili — popolnoma slepega.
Panamski kanal bo stal $400,000,000.
Kakor kaže letno poročilo kanalske komisije, podpisano po glavnem inženirju Goethalsu in tajniku Dickinsonu, bodo znašali stroški za dovršitev Panamskega kanala okoli $400,000,000 namesto $150,000,000, kakor je kazalo poročilo kongresu leta 1902., ko je bilo pooblaščeno delo za kopanje velikega vodotoka od Atlantskega do Pacifiškega oceana.
Jeruzalem dobi nov vodovod iz studencev deset milj od mesta.
Tuberkuloza je na prvem mestu med boleznimi, ki napadajo ameriške Indijance.
Prvikrat izza mnogih let je lani Nevada pridelala tržno množino živega srebra.
Prebivalstvo Canade koncem leta 1909. je bilo cenjeno na 7,350,000 duš po vladnem popisnem uradu.
Dasi obsega Zapadna Avstralija skoro 1,000,000 štirijaških milj zemlje, šteje njeno prebivalstvo manj nego
300,000	duš.
Stoletnica rojstva Leona XIII. Dne
2.	marca se bo obhajala v Rimu stoletnica rojstva velikega papeža Leona XIII. Da bo slavnost primerna in veličastna, vrše se že potrebne predpriprave; izvolil se je že poseben odbor, ki bo stopil v zvezo z raznimi katoliškimi društvi.
V Port Arturju so odkrili spomenik padlim Japoncem. Spomenik ima napis: Spominski stolp zvestobi. Stane
430,000	mark. Vzidani so dokumenti, na katerih je napisano, da je ondi padlo 20,861 mož.
“New York Herald” poroča, da se je posrečilo ameriškemu zdravniku dr. AIays-u sestaviti iz strupa kače klopotače uspešno sredstvo proti tuberkulozi.
Premoženje umobolne bivše mehi-kanske cesarice Charlote, ki je bilo v oskrbi belgijskega kralja Leopolda, se je v teku 40 let potrojilo in znaša nad 50 milijonov frankov. Največ tega denarja je naloženo v neki angleški banki.
Jubilej češke narodne himne je bil dne 30. dec. Tedaj je namreč minilo ravno 75 let, kar je v J. K. Tylovi burki “Fidlovačka” slavni češki basist Strakaty zapel prvikrat Škroupov ‘Kde domov muj”. Pesem v začetku ni u-gajala, šele ko jo je policija prepovedala, je postala popularna in po letu 1860 je bila splošno priznana kot češka narodna himna. Danes ni znana ta krasna in melodična himna le na Češkem, temveč se poje po vsem slovanskem svetu.
Stava med vlakom in aeroplanom se je končala v Alžiru za aeroplan u-godno. Aviatik Metrot je poizkušal pri Chiffi v Severni Afriki razne vzlete, ki so se mu vsi kaj dobro obnesli. Ko je bil v zraku, je opazil, da se izza nekega ovinka bliža osebni vlak, ki ga vlečeta dva stroja. Kot bi trenil, je krenil Aletrot na ono stran in je začel tekmovati z vlakom. Letel je nad zadnjim vozom, a šlo mu je vedno bolje, tako da je med burnim priznanjem množice prišel nad vozovi vedno bolj k stroju.
Splošna bolest.
Glavobol je splošna človeška bolest, ki napada ljudi vseh slojev, dostikrat čisto nenadno. Če ni pri roki preprostega zdravila, mora bolnik zelo trpeti. Izdatnejšega pripomočka ne poznamo, nego imeti v hiši škatljico Severovih Praškov zoper glavobol in nevralgijo. Ti vam preženo glavobol skoro takoj. Kupite si jih od svojega lekarnika danes. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa.	1
Listnica upravništva.
Gosp. D. V., Cleveland, Ohio:—Res je kar trdite! Narod pozna razmere, za to pa ima “A. S.” v Clevelandu blizu tristo (300) naročnikov in imenik še vedno raste. Vsi so dobri predplačniki, z malimi izjemami; zadnji so menda pristaši “Cl. Amerike”, a tudi oni bodo list morali plačati.
Gosp. J. L., Chicago, 111.:—Naš list je le glasilo Jednote, da sprejme in natisne poročila gl. odbora. Priobčuje pa na željo društev tudi društvene novice, in sicer brezplačno, ako je pa taka “novica” oglas, se mora primeroma računati. List pa nima nič opraviti z zadevami društev in Jednote, to-raj ni list ničesar kriv. Nekateri, ki žele listu škodovati, krivico zvračajo na list, a vsakdo lahko ve, da tako govore le iz škodoželjnosti. Sicer • pa nič ne škodujejo, ker list se čedalje bolj razširja vseedno. “A sore-head could not do much harm.”
Gosp. A. T., Sunnyside, Utah: — Prejeli smo poslano naročnino za i osem novih naročnikov, To nas jako veseli, ker tako lepega napredka še nismo pričakovali v tako kratkem času. Iskrena hvala za prijaznost in trud!
Gosp. M. C., Dayton, Ohio:—Vse smo prejeli in storili po naročilu. Veseli nas, da imenujete naš list “edini slovenski prijatelj, ki Vas redno obiskuje v tujem mestu.” Zdravi!
Zahvala.
Štejeva si v dolžnost se najiskrenej-I še zahvaliti vsem onim, ki so se udeležili najine srebrne poroke, dne 16. prosinca 1910 v hrvaško-slovenški cerkvi sv. Jurija v So. Chicagi, in ki so naju počastili s svojo prisotnostjo na najinem domu v Gary, Indiana.
Zahvaljujeva se prijaznim darovalcem cvetlic in 'članom kluba, ki naju je obdaril z kupo ljubezni na koji je vrezano: “From the Old,Settlers Club to Mr. and Airs. John Ivanich.”
Zahvaljujeva se tudi g. F. Aledošu in soprogi, ki sta bila tovariš in tovarišica pri tej slavnosti, ter vsem ostalim rojakom prijateljem ter g. županu mesta Gary, Hon. W. Knotts, in njegovim sodrugom v mestni zbornici.
Vsem najiskrenejša hvala!
John Ivanič in soproga,
Gary, Indiana.
Žena Azeva, znanega ruskega policijskega vohuna, ki se je vrinil med ruske revolucijonarje in jih potem skri vaj izdajal, se je v Parizu zastrupila. Bila je prepričana revolucijonarka in ni imela niti pojma o dvojni ulogi svojega moža. Ko se ga je razkrinkalo, je postala sila nervozna in sedaj se je zastrupila.
KAM PA GREŠ, JOŽE?
Drugam ne kot k Mat. Štefaniču čez treko. Tam dobim dobro pivo, žganje, smodke in izvrstno domače vino, ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo.
Pridite tudi drugi vsi, in prepričajte se sami. — Na svidenje pri
MAT. STEFANICH-U,
400 Ohio Street	Joliet,, Ills.
Chi. Phone 891. N. W. Phone 891. GARNSEY, WOOD & LENNON, Advokatje—Pravdniki
Joliet Nat’l Bank Bldg., Joliet, 111. Kimate kaj s sodnijo opraviti, oglasite se pri nas. Pravica—je naše geslo.
Bolečine v hrbtu in nogah
izginejo popolnoma, ako send parkrat nariba z
Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem
Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n bolečinam v prsih, proti /T. glavo- in zobobolu.
V vseh lekarnah, 25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
115 Pearl St.	New York.
>Hh»O04>iirV\, ar-
LI /GLASI
Za male oglase se plačuje:
Kdor išče dela, po...............$ 10
Kdor išče delavcev, po........... 1.00
Kdor išče znanca itd., po...........25
Zahvale raznih vrst, po.......... 1.00
Ženitna naznanila, po...............50
Za priobčenje računov in naznanil, od vrste po...................IS
Oglasi v “A. S.” prinašajo vedno najboljše uspehe.
200 MOŽ POTREBUJEMO ZA DE-lo v šumi, ki znajo izdelovati prage za železnice (kros-tajze); plača se po 15c od kosa. Plača je vsakih 14 dni, dela dosti za pet let pri Southern Land & Timber Co., Havana, Arkansas. Za pojasnila pišite na: Mat. Ecimovich, Box 105, Havana, Ark.	8-14.
Mlad Slovenec, izvežban organist, pevovodja, zmožen podučevanja godbe in glasovirja, želi mesta v kaki večji slovenski ali hrvatski naselbini. Za natančnejša pojasnila blagovoli naj se pisati na: Nejko Novak-a, 82 Cortlandt St., New York City.	3-10.
iUWUliJiW	J. v KJ

Frankopan št. 18, H. Z. v 111., v Jo« liet, 111. Odbor za leto 1908: Predsednik: Fil. Hibler, 1014 N. Chicago St.; podpredsednik: Pavel Pavletič, 1003 N. Scott St.; Računovodja: Ant. Kirinčich, 1212 N. Chicago St; tajnik: Mih. Podobr;t 920 N. Chicago St.; blagajnik:]	d Tušek, 203
Ruby St.; bolniška	čelnika: za
vzhodno stran mesta	om. Stefančič, 1014 N. Chicago	za zapadno
stran mesta: Ant. Ma	ič, 1316 N,
Hickory St. Seja p- nedeljo v mesecu v cerkveni dv jrani.
NAPRODAJ DVONADSTROPNO poslopje, ki se ima premakniti vkrat kem. Rosa Gaudio, 701 N. Ottawa St., Joliet, 111.
KJE JE JOS. ŽUGEL, DOMA IZ Slamne vasi pri Metliki. Imam mu več važnega poročati. Naj se oglasi sam. Alark Vivoda, R. F. D. 2, Box 4, Tower City, N. D.	It
na dan in več stalnega dobička jamčimo agentom z importiranimi avstrijskimi podobami. Nobene opozicije ali nevarnosti. Vprašaj za podrobnosti:
A. S. SILBERMAN,
352 Pleasant Ave., St Paul, Minn.
POOBLASTILA IN PROŠNJE
na vojaške, sodnijske in vse druge o-blasti v starem kraju izdelujem po EDEN DOLAR
in priskrbim potrebna konzularna potrdila.
Frank Podgoršek,
56 Warren St., New York, N. Y.
ZAPOMNITE SI!
Zmožnost Angleščine Vam primemo delo dobi.
Kako se pa priučite Angleščine brez učitelja? Po navodilu: Slovensko Angleške Slovnice, Slovensko Angleškega Tolmača in Angleško Slovenskega Slovarja. Knjiga je tako urejena, da se lahko vsakdo brez velike muje toliko potrebne angleščine privadi. Knjiga v platno vezana stane samo $1.00 in je dobiti pri
V. J. KUBELKA,
538 W. 145 St. New York, N. Y. Pišite po cenik knjig!
NA PUST
8 februarja 1910
J ■ ■	■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ ■■ W*^
-------PRIREDI----
SLOVENSKI SOKOL
v Jolietu svoj
Prvi Kotilijonski Ples
v svoji dvorani 1004 N. Chicago St.
Vstop. 25c.	,*?	Zenske proste.
Kotilijoni so naprodaj t prodajalni firme Ognlin & Sitar in S. Šetina Cvetlice se bodo dobile tudi v dvorani.
Ker se s to veselico konča predpustna sezona plesov in zabavt zato se je nadejati mnogobrojne udeležbe.
Ta ples bo urejen po starokrajski Šegi. Vsi dobrodošli. Soiral bo izvrsten orkester.	ODBOR SOKOLA.
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
GLAVNI ODBOR.
Predsednik:......Anton Nemanich, cor. N. Chicago & Ohio Stš., Joliet, 111.
I.	podpredsednik:.........Marko Ostronich, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
II.	podpredsednik:....\.FrankBojc, R. R. No. 1, Box 148, Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:................Josip Zalar, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
Pomožni tajnik:...........Josip Rems, 319 E. 90th St., New York City.
Blagajnik:.......John Grahek, cor. Broadway & Gran te Sts., Joliet, 111.
Duhovni vodja:.. .Rev. John Kranjec, 9S36 Ewing Ave., South Chicago, 111.
Pooblaščenec:.............Josip Dunda, 123 Comstock Street, Joliet, 111.
Vrhovni zdravnik:.....Dr. Martin J. Ivec, 711 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Frank Opeka, Box 527, N. Chicago, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Blaž J. Chulik, cor. N. Chicago & Jackson Sts., Joliet, 111.
Joseph Kompare, 8908 Greenbay Ave., So. Chicago, 111.
Leo. Kukar, Box 426, Gilbert, Minn.
URADNO GL/» • XLO JE AMERIKANSKI SLOVENEC.
PROŠNJA.
Novoustanovljeno društvo sv. Cirila in Metoda, Gilbert, Minn., prosi za vspre-jem v Jednoto. Imena članov so:	Franc Babič, Franc Kožar, Anton
Germ, Franc Gorše, Anton Košmerlj, Josip Debeljak, Franc Lenček, Matija Kerže, Franc Grm, Josip Erčulj, Josip Marn, Franc Kerže, Mihael Žele, Jernej Lavrič.
PRISTOPILE ČLANI
K društvu sv. Štefana 1, Chicago, 111., 15774 Leon Mladič, roj 1881, spr. 13.
jan. 1910.	Dr. št. 156 članov.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 15775 Franc Uršič, roj 1888, 15776 Andrej Martinčič, roj 1884, spr. 29. jan. 1910.	Dr. št. 97 članov.
K društvu sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., 15777 Peter Lukanič, roj 1874, spr. 25.
jan. 1910.	Dr. št. 86 članov.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 15778 Anton Maurovič, roj 1889, 15779 Maks Lenček, roj 1888, 15780 Emil Plaskan, roj 1884, 15781 Pavel Kapi, roj 1883, 15782 Josip Medic, roj 1870, spr. 9. jan. 1910. Dr. št.. 120 čl.
K društvu Marije Sedem Žalosti 84, Trimountain, Mich., 15783 Pavao Marinič, roj 1889, 15784 Paval Jurkovič, roj 1889, 15785 Rudolf Petvalsky, roj 1888, 15786 Jakob Tijan, roj 1885, 15787 Peter Tadejavic, roj 1883, 15788 Mile Vujnovic, roj 1873, spr. 25. jan. 1910.	Dr. št. 116 članov.
K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 15789 Jernej Terdič, roj 1873, spr. 25.
jan. 1910.	Dr. št. 362 članov.
K društvu Marije Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo., 15790 Ivan Nerat, roj 1866, spr. 31. jan. 1910.	Dr. št. 43 članov.
K društvu sv. Ant. Pad. 71, Goff, Pa., 15726 Alojzij Lucas, roj 1893, spr. 16. jan. 1910.	Dr. št. 36 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 1301 Franc Šifler, 27. jan. 1910.	I. dr. št. 95 članov.
II. dr. št. 61 članov.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, Ul., k društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 6326 Jožef Šuštaršič, 28. jan. 1910.	I. dr. št. 52 članov.
II. dr. št. 16 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., k društvu sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 5059 Franc Mihelič, 8112 Anton Mistek, 29. jan. 1910.
,	I. dr. št. 79 članov. II. dr. št. 59 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 15223 Franc Zobec, 28. jan. 1910.
Dr. št. 89 članov.
K društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 5298 Ivan Kosec, 25. jan. 1910.
Dr. št. 37 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 9560 Josip Skubec, 667 Fr. Žnidaršič, 10426 John Hrovat, 24. jan. 1910.	Dr. št. 304 člane.
Od društva sv. Janeza Krst. 14, Butte, Mont., 9606 Ivan Lakner, 28. jan. 1910.
Dr. št. 148 članov.
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 10432 Jurij Vrbanec, 25. jan. 1910.
Dr. št. 103 člane.
Od društva sv.	Petra 30, Calumet, Mich., 12366	Nikolaj	Cemas, 12573	Franc
Maje, 12803 Ivan Miller, 1698 Matija Gašparič, 29.	jan. 1910.
Dr. št. 361 članov.
Od društva Jezus Dobri Pastir 32, Enumclaw, Wash., 12492 IvamRosenstein, 9655 Josip	Šiškar, 22. jan. 1910.	Dr. št. 49 članov.
Od društva sv.	Jožefa 56, Leadville, Colo., 3054	Matija	Kočevar, 9285	Franc
Gris, 2871 Josip Vidic, 3051 Franc Jeriček, 9326 Martin Mesojedec, 9869 Anton Perhaj, 5946 Jakob Mihelič, 26. jan. 1910. Dr. št. 123 članov. Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 8471 Jurij Rom, 20. jan. 1910.
Dr. št. 115 članov.
Od društva sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 11721 Robert Lenard, 31. jan. 1910.	Dr.	št.	181 članov.
IZLOČENI ČLANI.
Od društva sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 8217 Ivan Kočevar, 12084 Josip Tomažič, 10309 Jakob Jaklič, 8218 Franc Šetina, 11747 Anton Stražišnik, 28. jan. 1910.	Dr. št. 72 članov.
Od društva sv. Juri-ja 100, Sunnyside, Utah, 13341 Leopold Mesar, 25. jan. 1910.	Dr.	št.	36 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 4384 Marija Klun, roj 1876, spr. 14.
1910.	Dr.	št.	165 članic.
K društvu sv. Ane 127, Waukegan, 111., 4407 Magdalena Drinka, roj 1877, spr. 23. jan. 1910.	Dr. št. 50 članic,
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., k društvu sv. Barbare 24, Blocton, Ala., 2136 Roza Šuštaršič, 28. jan. 1910.	I. dr. št. 21 članic.
IJ. dr. št. 16 članic,
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., k društvu Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., 1852 Terezija Mihelič, 2744 Marija Mistek, 29. jan. 1910.	I. dr. št. 32 članic. II. dr. št. 5 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Jan. Krst. 14, Butte, Mont., 3525 Katarina Lakner, 28. jan, 1910.	Dr. št. 61 članic.
Od društva sv. Petra 30, Calumet, Meh., 1187 Franca Gašperič, 29. jan. 1910.
'Dr. št. 115 članic.
Od društva sv,- Jožefa 56, Leadville, Colo., 2064 Neža Mihelič, 26. jan. 1910.
Dr. št. 22 članic.
ZVIŠALE POSMRTNINO.
Pri društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 2326 Marija Cesar, 28. jan. 1910, zvišala zavarovalnino s $500 na $1000, 4. razred.
Pri društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 1476 Marija Barle, 5. jan. 1910, zvišala zavarovalnino s $500 na $1000, 4. razred.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
3189 Anton Kompare, star 38 let, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., umrl 22. dec. 1909. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za' $1000. Pristopil k Jednoti 2. sept. 1901.
3553 Anton Vidmar, star 40 let, član društva-sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., umrl 6. okt. 1909. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 6. jan. 1902.
11207 Nikolaj Špehar, star 22 let, član društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., umrl 7. dec. 1909. Vzrok smrti: Ubit v rudniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 7. marca 1907.
4650 Pavel Sterk, star 25 let, član društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., umrl 12. dec. 1909. Vzrok smrti: Vročica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 27. okt. 1902.
761 Katarina Flajnik, stara 44 let, članica društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrla 28. dec. 1909. Vzrok smrti: Vtrganje. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901,
1319 Ana Burja, stara 28 let, članica društva sv. Jožefa 41, Pittsburg, Ba., umrla 30. dec. 1909. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901.
1488 Alojzij Stubler, star 33 let, član društva sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., umrl 4. jan. 1910. Vzrok smrti: Plučnica in vročica. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 20. febr. 1897.
939 Franc Kovač, star 41 let, član društva sv. Jan. Krstnika 13, Biwabik, Minn., umrl 7. jan. 1910. Vzrok ssmrti: Zgubljenje krvi na želodcu. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 20. jan. 1895.
4082 Ivanka Železnik, stara 19 let, članica društva sv. Treh Kraljev 98, Rock dale, 111., umrla 1. jan. 1910. Vzrok smrti: Opeklina vsled razstrelbe sve tilnice. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 10. maja 1909.
898 Marijana Perko, stara 50 let, članica društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., umrla 5. jan. 1910. Vzrok smrti: Plučnica. Zavarovana za $500.00. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901.
3709 Frančiška Thomas, stara 38 let, članica društva Marije Čist. Spoč. 104. Pueblo, Colo., umrla 16. jan. 1910. Vzrok smrti:	Porod. Zavarovana
za $1000. Pristopila k Jednoti 23. jul. 1908.
NAZNANILO GLAVNEGA TAJNIKA.
Asesment za mesec februar (2—10) je reden brez vsake doklade.
Dalje prosim vse gg. zastopnike(ice), ki še niso doposlali svojih poro štev, da to v najkrajšem času store, da tako izostanejo vse nepotrebne sitnosti in neprilike.
Ravno tako se obračam s prošnjo do zastopnikov(ic), da gledajo na to, da v bodoče pošiljajo popolni asesment, kakor razpisan, na gl. blagajnika Jed note. V slučaju kake pomote, naj se me obvesti ob času pošiljatve “izkaza mesečnih asesmentov”, na kar hočem stvar na prihodnji asesment poravnati. Zelo veliko dela in sitnosti se mi napravi v tem, če si društva sama odtegujejo svote od razpisanega asesmenta. V drugi polovici minulega leta se je to mnogokrat pripetilo, kar pa ni dalo le meni veliko nepotrebnega pisanja in vknji-ževanja, marveč tudi gg. nadzornikom ob času pregledovanja knjig in računov, veliko sitnosti. Radi tega bi prosil da gg. zastopniki(ice) vpoštevajo to prošnjo, ter pošljejo polni asesment, če kako napako ali kaj druzega, se lahko na druzem asesmentu brez sitnosti popravi in uredi.
Poleg tega tudi opozarjam društvene uradnike(ice), da pazijo in gledajo, na to, da bode mesečni asesment poslan na gl. blagajnika gotovo do zadnjega dne v mesecu. Le na ta način je mogoče zaključiti pravilno mesečno poslovanje vsacega zadnjega.
V nadi, da se bode to vpoštevalo, bilježim z bratskim pozdravom
JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote.
- DOPIS.
New York, N. Y.
Cenjeni gospod urednik: —
V pojasnilo članom in članicam K. S. K. Jednote.
Mnogokrat je bilo citati v raznih slovenskih časopisih v obliki dopisov, protestov itd. napadanje na glavne uradnike K. S. K. Jednote, da isti ne skrbe za napredek Jednote, zlasti da predsednik iste deluje ravno nasprotno, to je, da Jednoto izkorišča v svoje zasebne svrhe (za svoj “business”) in na ta način zanemarja Jednotino poslovanje.
Neki zlobni dopisniki so pričeli člane in članice hujskati celo na to, naj delujejo, da se sedanji glavni odbor odstavi, zopet drugi — gotovo člani kakega društva naše Jednote — so razposlali na tajnike krajevnih društev anonimne, to je nepodpisane okrožnice, v katerih prosjačijo, naj bi društva agitirala v smislu istih in prispevala v zaklad za nadaljevanje tožbe proti sedanjim glavnim uradnikom. Koliko se pa do anonimnih t. j. nepodpisanih okrožnic ravno v predlože-čem slučaju zamore ozirati, je samo ob sebi umevno, kajti kjer se prosi podpora, se mora poznati osebe, ki prosijo, anonimne okrožnice se pa v obče imenuje prosto sleparijo, a v tem slučaju pa podlo zaslepljevanje nevednih članov in članic naše Jednote, rsled česar sem prepričan, da je gotovo le neznatno število društev podlost izdajateljev — še podlejših pa okrožnic podpiralo, kar je tudi popolnoma pravilno, posebno ako se vpošteva, da taki in enaki slučaji ne pridejo pri društvenih sejah na dnevni red. Obžalovanja vredni pa so oni člani, oziroma društva, ki so morebiti prispevali z denarnimi sredstvi za gotove hujskače in za žep — odvetnikov.
Obsojam toraj vse hujskače, ker sem se pred kratkim sam prepričal, da je delovanje glavnih uradnikov v popolnem redu in da vsak glavni odbornik svoje dolžnosti natanko vrši, kar je iz sledečega razvidno: Začetokom januarja meseca sem bil od predsednika naše Jednote pozvan, da nadomestujem odsotnega nadzornika g. Opeka pri pregledovanju računov za celoletni Jed-notin izkaz. Odzval sem se temu vabilu in tako dospel dne 17. jan. v glavni Jednotin urad, kjer smo takoj s pregledovanjem računov — o dohodkih in izdatkih — pričeli. Pregledali smo vse, prepričali smo se o vsakem najmanjšem dohodku in izdatku, ter konečno dali glavnim odbornikom naše priznanje, kajti pronašli smo vse v najlepšem redu in uvideli, da je Jed-nota v pretečenem letu tako na številu članov, kakor tudi na blagajni napredovala. Razun računov in inventarja smo si pa tudi sedanji glavni urad, kateri je povzročil toliko nepotrebnega pisarenja proti glavnemu odboru, natanko ogledali. Poslopje samo na sebi je lično, pisarna glavnega urada modro in pripravno urejena, shrambe za knjige, tiskovine in druge Jednotine vrednosti izvrstne. Za pisarno je prostorna dvorana, ki je opremljena z vsem, kar je za glavno zborovanje, veselice I itd. potrebno, vsled česar se lahko ' tamošnjim društvom v take svrhe I odda.
Ako se toraj računa najemnina glavnega urada in le količkaj dohodkov od dvorane, je svota rta poslopju povprečno s 6 do 7 odstotkov obresti naložena.
Omeniti moram, da sem ravno pri pregledovanju knjig sam videl, da je glavni tajnik z delom preobložen in ako bode naša Jednota v nadalje tako napredovala, kakor dosedaj, bode kmalu nemogoče samemu vse urejevati. Opomnim pa, da mnogo nepotrebnega dela povzroče krajevna društva sama, oziroma njih tajniki, in sicer največ pri pošiljanju mesečnih asesmentov, pri katerih si različne zneske sami odračunajo. Svetoval bi toraj, naj društva v bodoče polni znesek, kakor je asesment razpisan, vplačajo, a v slučaju kake pomote se pa naj to pravočasno glavnemu tajniku naznani in šele pri prihodnjem asesmentu poravna. Tako se bode glavnemu tajniku prihranilo mnogo nepotrebnih vknjiževanj, a nadzornikom se bode nudil boljši in hitrejši pregled,
ako bodo zneski vknjiženi tako, kakor so asesmenti razpisani.
Iz vsega tu navedenega bode vsak trezno n nepristransko misleč član naše Jednote uvidel, da se v okrilju naše Jednote nahajajo člani, ki sejejo med društva le neslogo in prepir, iz česar sledi, da takim hujskačem ni stalo do napredka Jednote.
Polagam torej vsem članom in članicam na srce, da v bodoče zakotnih okrožnic in neopravičeno ter podlo pisarenje proti našim glavnim uradnikom ne jemljejo v ozir, marveč naj skrbe za slogo in napredek v posameznih društvih in vsak posameznik si naj šteje v čast, da je član največje in najmočnejše slovenske organizacije v A-meriki.
V prepričanju, da bode moje nepristransko poročilo služilo javnosti v pojasnilo na neopravičene napade in podla hujskanja, naši Jednoti pa v napredek, izražam tem potom gl. uradnikom še enkrat moje priznanje in pozdravljam vse člane in članice naše cvetoče K. S. K. Jednote.
Anton Burgar.
3+0+00*0*0*0+0*0
Društvene vesti.
Eveleth, Minn., 27. jan. — Članom društva sv. Cirila in Metoda št. 59. K. S. K. Jednote se naznanja, da se polnoštevilno udeleže prihodnje seje, ki se bo vršila dne 13. (trinajstega) fe-bruarija v navadnem prostoru. Vse cenj. sobrate goriomenjenega društva poživljam, da se odzovejo mojemu vabilu, sicer bi se morala kazen naložiti ker imamo več stvari rešiti pri prihodnji seji; eno vam lahko navedem, namreč da se bodo novospisana pravila prebrala, in ravno pri tej točki mora biti vsak napreden ud pričujoč. Zatoraj ni treba imeti zmerom tiste stare in tudi slabe navade, namreč “kaj mi mar”, kakor žalibog se še zmeraj najdejo takšni ljudje. Zatorej cenj. so-bratje, pridite k prihodnji seji in povejte svoje mnenje, tako da bodete vsi zadovoljni, da ne bo potem govorjenja: to ni prav in to ni prav.
Objednem tudi opominjam vse sobrate goriomenjenega društva, da naj svojo mesečnino bolj redno plačujejo, sicer se bo ravnalo po pravilih ž njimi.
K sklepu pozdravljam vse ude društva sv. Cirila in Metoda št. 59. K. S. K. Jednote in ostajam vam vedno udani
Predsednik Martin Shukle, Box 626.
Doktor lvec SK
specialist za ženske in otroške bolezni in operacij«, On hitro in zanesljivo ozdravi vsako bolezen m«C in žena, ako je to sploh mogoče.
Bolezni na pljučih, prsih, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, prehud« utripanje in bolezni srca, naduho, kašelj mrzlic«, težko dihanje, nečisto in pokvarjeno kri, oglui«-nje, lišaje, hraste in rane, kamenje v želodcu hi mehurju, appendicitis, bolezni na očeh, itd.
Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno.
Opišite Vašo bolezen v svojem materinem jest. ku ali pridite k njemu, in on Vam bo dal iz vrsta« zdravila. Adresirajte pisma tako:
DR. MARTIN J. IVEC,
900 N. CHICAGO ST., COR. CLAY.
JOLIET, ILLINOSI.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
■N. COLLINS ST., JOLIET, ILL.—
Fiite Bilk: Brand” divo Izelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah.
+*00000000000000000000000001
Jožef
La Salle, 111., 17. jan. — Društvo Vit. sv. Martina št. 75. K. S. K. Jednote je imelo svojo redno sejo tretjo nedeljo v decembru in ob enem tudi volitev novega odbora za leto 1910 ter so bili izvoljeni sledeči: Predsednik Frank Gregorčič, podpredsednik Ign. Jordan,
I.	tajnik John Šebat,
II.	tajnik Frank Klopčič, zastopnik Frank Gričar, blagajnik Frank Dular, nadzorniki Jožef Barborich,
Debevc, Jožef Bergles, reditelj Mike Kožer, zastavonoša John Virant, j poslanec John Urbanc, j Društvene seje so vsako tretjo ne-j deljo v mesecu v cerkveni dvorani na 6. cesti ob eni uri popoldan.
Rojaki, pristopajte k društvu, kateri še niste, da ne bode potreba pros jačjti, ako katerega nesreča zadene.
Bratski pozdrav vsem članom in čla nicam K. S. K. J. A tebi, vrli list, pa obilo dobrih naročnikov.
John Šebat, I. tajnik,
7 St. No. 1146
Soudan, Minn., 16. jan. — Evo Vam tukaj nekoliko ncjric iz tukajšnjega malegakraja.
Ravno danes po svetej maši sem si šel ogledat nov železni rudnik, ktere-ga so začeli odpirati, v neposredni bliž.ni mesta Tower, — seveda sedaj še ne dela toliko delavcev, ker rudo so zasleddi šele pretečeno poletje 1909 Stroji, kakor tudi orodje je že vse došlo; mislim, da bodejo takoj pričeli s (Nadaljevanje na 8. strani.)
""•"**•"••"*••000000000000000000*00000 0*0*000000*0m 0000000 *00000000004
Tu v Ameriki
razpošiljamo iz naših podružnih tovarn v tej deželi, po isteg ceni, kot jo dobivajo iz naših 18tih tovarn v Evropi — znano
Franck-ovo Cikorijo
izvrsten pridale kivi
To je pridatek, ki izboljša vsako kavo — neglede na ceno — dela bolj prijetno — bolj okusno — bolj krepčilno. Odstrani slabe snovi od kave. Najboljši hoteli in restavracije na svetu rabijo Frank-ovo cikorijo, ker dela kavo okusno in močno.
Vaš grocer jo ima za vas. Poskusite in videli boste kako to izboljša kavo. Glejte na znamenje — mlinček —, ki mora biti na vsakem zavoju. Paziti, da dobite pristno.
HEINRICH FRANCK SOHNE & C0.
Flushing, N.
American Branch, Heinrich Frank Sohne of Ludwigsburg, Germany
'000000000000000000000000000000000000000000000000000000^
IN" -A.ZLT _A.2ST J AMO!
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO, NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SE'DAJ PRI
B. BERKOWITZ
910 N. Chicago Street JOLIET, ILL.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vas, v to stroka, spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Velika velikonočna razprodaja zlatnine.
Pri na dobite primerna darila ponizki ceni.
Kje je najbolj varno naložen 1'denar?
Hranilnih milijonov
zaklada je: milijon kron.
Mestna hranilnica ljubljnask
je največji in najmočnejii denarni zavod te vrate po vaem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4J/£ odstatka. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vse*, ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznavz država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod.
Rojaki v Amerikil Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdne varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovi ulici.
Naš zaupnik v Združenih državah je že več let naš rojak
FRANK SAKSER
82 COURTLAND STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE.. N. E. CLEVELAND, O
FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicago Street v novi hiši Joliet National Banke.
Kadar imate s sodiščem opraviti o-brni-te se na slovanskega odvetnika JOHN J. WELLNITZ, Cutting Bldg., 2 floor, Joliet, III.
Z njim se lahko domenite v slovenskem jeziku, ker je Slovan.
Črtica. Spisal Ivo Česnik.
Stari Petrač je ležal na smrtni postelji. Počasi je dihal in upiral v leseni, pobarvani strop svoje trudne oči. Na gubavem, uvelem obrazu so se mu poznali sledovi bolezni in trpljenja. Roke so mu počivale na prsih in prebirale debele jagode črnega molka. Ustnice so se pregibale v tihem šepetanju, a na 'čelu si takoj lahko bral, da begajo njegove misli bogvekod; morda že po nebu, kjer iščejo rajno Ano; sli se izprehajajo po svetu in gledajo, te so vse prav uredile.
“Marjeta, odgrni okno in pokliči Naceta in Groga!”
“Precej, precej, Gašper!” se je oglasila priletna ženica, ki je v bolezni Stregla Petraču.
Odgrnila je rdeči zastor pri oknu in vsula se je v sobo prijetna svetloba popoldanskega solnca.
Čez par minut sta stopila v sobo Nace in Groga. Oba sta bila že stara tez petdeset let. Nace je imel na glavi veliko plešo in je bil čokate postave In krepkih udov. Groga je nosil sivo brado in lasje so mu bili vsi pobeljeni brbet sklonjen, da je bil podoben sedemdesetletnemu starcu, dasi je bil le sedem let starejši od svojega brata. Na živahnih očeh in dolgi, močni po-jjiolčeč kakor grob in zamišljen sam Ševni napor sta ga potrla, da je postal vase.
“Kaj bi radi, oče?” je vprašal mlai-ji sin Nace, ko je potihem prišel 7 Grogom do očetove postelje in pogledal na izmučeno, bolestno obličje.
“Poslušajta me, Nace in Groga!” je pričel bolnik in poizkušal sesti. A moti so mu odpovedale. Zato je le z desnico zamahnil po odeji, da je glasno zarožljal debeli molek, in obrnil pogled na svoja sinova. “Čutim, da se mi bliža’ poslednja ura. Hvala Bogu, dovolj dolgo sem tlačil zemljo. Kristus daj tudi vama dočakati devetdeset let! Uredil sem vse, kakor je treba. Včeraj sem napravil testament. Ti, Nace, boš gospodar pri hiši!”
“Prosuti vas, oče, pustite me v miru! Prestar sem že za gospodarstvo! Prevzame naj Groga!”
Groga je pogledal brata, kot bi ga se razumel, ali se norčuje, ali misli resno.
jtavi se mu je poznalo, da je bil v mladih letih korenjak. Trpljenje in du-
i.ekel počasi, z globokim glasom.
“Sinova, ne prepirajta se ob moji jadnji uri. Nace, ti boš gospodar! Pameten bodi in poišči si kmalu neveste!” “S petdesetim letom naj se oženim! Katera me bo juarala? — Oče, ko sem feil star trideset let, mi niste hoteli dati premoženja in mi dovoliti, da se pojočim. Prosim vas, ne nalagajte zdaj skrbi na moje rame!”
“Nace, ubogaj očeta na smrtni postelji!”
Milo je pogledal Petrač svojega mlajšega sina in z roko je potegnil čez eči in golo glavo, na kateri ni bilo niti enega lasu. Morda se je pojavilo tisti lip v njegovi duši kesanje, da .ni uslišal nekdaj prošnje svojemu-sinu. Nace je obmolknil in sklonil glavo.
“Tak ti boš glava te hiše, ko pone-50 mene iz nje! Bodi skrben, varčen m ne žabi revežev! Težav ne boš imel posebnih. Groga ima pri hiši kot do smrti. Ljubita se med seboj res kot brata! — Marjeta mi je stregla v bolezni. Tudi oddaleč nam je v žlahti. Za neprijetnosti in sitnosti, ki jih je Imela z menoj, ji daj par desetakov! Jn zahvali se ji, kakor se je treba zahvaliti dobrotnici.”
“Vse storim, kakor želite,” je govoril Nace. Groga je zrl žalostno v bledo očetovo obličje, solza mu je kanila h drobnih oči in se potočila po starikavem licu na sivo brado. Prijel je ra sta.rčevo roko in se sklonil nad posteljo.
“Oče, prosim vas, privoščite še mesi v zadnjih trenutkih lepo besedo! Grešil sem zoper vas in odšel v daljno Ameriko, kjer sem trpel kot živina. Odpusrite mi, oče! Vsaj na smrtni postelji mi odpustite!”
“Sin, grozno žalost si mi napravil. ¥si so kazali takrat za menoj: Glejte, jako je vzgojil svojega sina, da je v sramoto celi fari. Groga, zaradi tiste Jekline si jo pobral čez morje in nisi 4«d glasu- o sebi več kot dvajset let.’ Umolknil je oče in se zamislil, Groga je pa klečal v solzah poleg njega in ga držal za roko.
“Odpustite!” je ponovil čez dolgo. Oče se j;c zdramil iz svoje zamišljenosti, odpri j» oči in težko lovil sapo.
■' “Odpuščam ti in tvojega sina blagoslavljam. Kjerkoli hodi, bodi z njim Bog in angel varih!”
Komaj je izgovoril, mu je zmanjkalo sape. Nace* je hitel prižigat svečo. Preden jo je prižgal, je starec izdihnil.
Sinova sta jokala poleg mrtvega očeta, kot bi bila otroka, še nedorasla in potrebna skrbne, ljubeče roke, da ju boža.
Dobro uro potem je zvonilo doli pri fari. Čez vso dolino je plul glas zvonov in odmeval od hribov, ki so kot venec obkrožali tisti lepi kos slovenske dežele.
Ljudje so postajali pri delu, se križali, molili in se ozirali gor proti Robu, kjer je kraljevala Petračeva hiša, obdana od bukovja in sadnega drevja. Venec solnčnih žarkov se je vsipal na hišno pročelje, kjer je bila naslikana
v medlih barvah Mati božja Sedmih žalosti. Skoz okno je silil v sobo, kjer so devali na rrrrtvaški oder Gašperja Petrača. Morda je hotel poljubiti mrtvo obličje, morda spremljati dušo pred večnega sodnika.
* * *
Nace je napravil sedmino po rajnem očetu in povabil nanjo soseda Kotnika in Snnekarja in Žabkarja iz doline. Žabkar je imel njegovo sestro, ki je pa umrla mlada, že pred desetimi leti. Sami možakarji so bili pri mizi. Mar jeta- je pa nosila jabolčnika in razna jedila.
in zapeli so tisto: “Bog je ustvaril zemljico”..., kot bi imeli pred seboj' najboljšo pijačo z vinskih goric. Le Groga se je držal resno in zamišljeno, kakor politik, ki študira važen govor.
Pozno zvečer so se razšli. Na jasnem nebu je brlelo milijone zvezd, mesec je sijal nad prijazno dolino, nad mladimi setvami, nad zelenimi polji in nad griči, poraslimi z bukovjem in smrečjem. Na Koreni je blestela cerkev sv. Kozma in Damjana kot zakleta kraljična, odeta v čaroben pajčolan, sv. Lovrenc je zrl ponosno po svojih belih sestricah, raztresenih po vseh goricah naokoli, in jim dopovedoval, kakor ded vnukom, o davnih dneh, ko so kristjani branili svobodo in križ pred Turkom.
“Torej na svidenje čez mesec dni! Pridi gotovo!” je zašepetal Smrekar Nacetu, mu podal raskavo roko in odšel med travniki in njivami proti svojemu domu.
* * *
Mati Žefa in Kristina sta šivali pri
NASLOVNIK
«govcev, obrtnikov, gostilničarjev in odvetnikov, ki se priporočajo rojakom.
Vina na prodaj
“Le dajmo ga, saj nima kosti!” je s ponavljal venomer Žabkar, ki ga je rad briga luči, ko je prikorakal oče Smre-cukal. "Nikar se ne držita tako žalo- kar <jomov počasi in odločno, z veselim in'svečanim obrazom.
“Dober večer obema!”
“Bog daj!” sta odgovorili. “Malo si se zamotil. Mislila sem, da prideš z nočjo,” je rekla mati Žefa, močna, krepka ženska.
“Prijetno je bilo. Prav malo se je poznalo, da smo bili na sedmini. In prav je, da sem še zakasnil. — Veš kaj, Žefa, snubce dobimo v hišo.”
Kristina se je zdrznila in zardela do uses. Njena lepa, mala usta so se na-kremžila, dolge .trepalnice so se povesile.
“Pa ne res?” se je začudila Žefa. “No, čas bi bil pravzaprav.”
“Ugani, kdo pride.” Smrekar jema-redil silno važen obraz.
“Kdo neki? Morda prav mlad, morda kak vdovec. Da le pride! Vsak je dobrodošel.”
Tako je govorila mati Žefa, hči je pa bila tako žalostna, da bi se skoro zjokala.
“Nace pride, ta Petrač z Roba. Malo star je že. A kaj to? Lep grunt ima, hišo in še nekaj vrednosti mu je zapustil Gašper. Čez mesec dni pridejo. Dekle, le glej, kako se boš držala!” “Oče, lepo vas prosim, ne silite me!” “Brez ugovora, Kristina! Moja hči si, slušala me boš. Ali ne veš, kaj pravi četrta božja zapoved. Tvoj oče sem. Skrbeti moram, da prideš do svojega kota, da boš imela postlano na stara leta. A nisem samo tvoj oče. Cel kup otrok je doma. Za vse moram dobiti kruha. Zato ga vzameš brez ugovora. Dober človek je, žal besede ti ne poreče.”
“Ali, oče! Rajši ostanem devica vse življenje.” Pokrila si je oči s predpasnikom in začela ihteti.
“Ne bodi neumna, Kristina! Taka lepa prilika je”, je prigovarjala mati.
“Čez mesec dni pride snubit. Vzameš ga in amen, pa če se še tako cmeriš. Besedo sem dal in ne maram je pojesti.”
Očč Smrekar je udaril z nogo ob tla, in Kristina je vedela, da ni ugovora proti očetovi volji. Zaman je vse prizadevanje in ves jok.
“Pozno je že. Spat bo treba iti. Kri stina, le pojdi leč in utolaži se,” je re-_kla mati.
Kristina je vstala in odšla, da čim-preje odide izpred očetovih oči in se razjoče in izplaka vso svojo bol, težko duševno bol nesrečne ljubezni.
Oče Smrekar je pa zmagoslavno rekel svoji ženi:
“Ali nisem mojstrsko izvršil svoje naloge? Jezik mora imeti človek, jezik. — Veš kaj, stara, in če ne bo otrok iz tega zakona, pomisli, pride Rob ob rodbino. In kdo drugi bo potem gori gospodaril, kakor Smrekarji. Saj pravim, treba je skrbeti za otroke in jezik mora imeti človek, jezik.”
“Jezik in nekaj pameti,” je pritrdila mati Žefa.
Kristina je priplakala v svojo stanico, kjer sta spali sestri sladko in mirno, kakor bi ju zibal angel. Sedla je na posteljo, položila glavo med dlani in ihtela kot še nikoli v življenju.
Mesec je sijal skoz nizko okno v sobo, lahen veter se je poigraval z na-gelni in rožmarinom in stresal veje sadnega drevja na vrtu.
Kristina je mislila na svojega fanta, na Roka je mislila. Tako velik je bil, lep, močan in priden. Le ta greh je imel, da je bil berač, in ni podedoval po svoji materi drugega kakor kočo, ki stoji zapuščena in zaprta tam pod Koreno. A ona ni poznala tega greha, zato mu ni odrekla ljubezni, ko ji je šepetal mile besede na uho. Poštene namene je gojil, ko ji je obljubljal zakon. Toda kar tako praznih rok ne stopi pred ponosnega očeta. Denarja hoče dobiti, suhe cekine hoče pokazati očetu in potem kupiti kako posestvo in poprositi za njeno roko. Zato je odšel v Ameriko po materini smrti. Nihče ni vedel zanj, le njej je bilo znano, kod hodi. Branila mu je, naj ne hodi, a vse zastonj. Kar si je vtepel v glavo, je tudi storil. Če bi prišel sv. Peter z nebes, bi ga ne pregovoril. Šel je in ji je ostal zvest. Vsak mesec enkrat ji je pisal. Nihče ni znal za njeno ljubezen. Smrekarjevi se niso brigali za pošto. Morda je v vsem življenju dobil Smrekar dve pismi, na časopise pa ni bil naročen. Kristina je naprosila poštarja, naj izroči vsako pismo le njej. Tako je ostala prva in globoka ljubezen skrita materinim in očetovim očem. Tudi stare^ženice niso izvedele zanjo, ker je bila tiha in tajna.
(Nadaljevanje na 7. strani.)
stno, Nace in Groga! — Smrt je morala priti. Dolgo je bil bolan rajni — Bog mu daj sveta nebesa! In star je bil, kakor nihče v fari. Kvečemu Ur-bančkova Mica je bila starejša, a prav gotovo ne vem.”
“Prav nič ne bodita potrta! Po vsakega pride nebeška dekla, po tega preje, po onega pozneje. Ttfdi po nas vse pride sčasoma. Kaj sem hotel reči? Korenjak je bil rajni, to pa korenjak, da malo takih. Spominjam se še, da je ob košnji za šalo vrgel žrd v zrak z desnico in jo ulovil z levico, kakor leskovo šibo. Zato so imeli strah pred njim. Če je bil on v družbi, se ni nihče prepiral. Vse se je vedlo pametno.”
Tako je govoril Kotnik, dolg, koščen človek in kadil iz male pipe.
“Midva nisva tako močna. Prava slabiča sva proti rajnemu očetu,” je trdil Nace.
“Tega ne bi rekel,” je .začel sosed Smrekar, ki je imel hišo na jasi, četrt ure daleč. “Ti si bil včasih junak, da je vse gledalo za tabo. In še danes nisi ravno za strašilo. Z vsakim fantom se lahko poizkusiš. Za ženitev bi bil pripraven. Res, Nace, kaj misliš? Kmetijo imaš in pri kmetiji je treba gospodinje. Kar tako ne moreta živeti z Grogom, kakor ste prej, ko je gospodaril oče. Marjeta kmalu odide in se ne vrne. Po nevesti boš moral pogledati.”
“Ne norčuj se iz mene, Smrekar! Katera mara takega starega dedca? Jaz se ne poročim. Najrajši bi dal svoje posestvo Grogovemu sinu Roku. Ta je mlad, čvrst m krepak. Pa jo je potegnil v Ameriko in hodi bogvekod. Dobi ga, če moreš.”
Groga je pokimal. Težko mu je postalo pri srcu in molče je zrl v mizo.
“Groga, ti vedno molčiš! Reci no katero!” ga je zbodel Smrekar.
“Saj drugi govorite dovolj. Ko bi hotel pripovedovati, bi imel zadosti do jutri zjutraj! Pa rajši molčim.”
“Brat, ne bodi čuden! Odkar si se vrnil domov in nisi našel ne sina, ne Katre — ne zameri, da jo omenim — si kakor mrtev za ta svet. Vem, da si veliko trpel, da te je oče prehudo sodil in bi najbolje storil, da bi ti dal tedaj grunt in ti dovolil, da se poročiš.” “Kar je bilo, je minilo. Hotel bi, da bi ne bilo, a si ne morem pomoči. Grešil sem proti očetu in drugim, a sem tudi delal pokoro skoro trideset let. Amerika me je popolnoma izrabila. Komaj sem imel nazadnje za pot nazaj v domovino! Hudo je to, a še hujše je, če vidiš, da se pokori tudi tvoj otrok za tvoje grehe in morda izgine in se uniči v strašnem morju solz, potnih kapelj in trpljenja. Ti še ne veš, kaj se pravi: Več je vredna domača gruda, kot na tujem zlata ru da.”
Tako je govoril s težko dušo Groga, sklonil glavo, jo podprl z žuljavo dlanjo in molčal.
“Kaj bi mlatili prazno slamo. Pogovorimo se rajši kaj pametnega, kaj takega, kar bo koristno za hišo, v kateri danes jemo in pijemo — hvala Bogu! — Ti, Smrekar, si preje nekaj govoril o ženitvi. Jaz tudi mislim, da se mora Nace poročiti. Žena podpira tri vo gale pri hiši. To je velika resnica in vanjo verjarne šele oni, ki jo je izku sil,” je rekel Žabkar.
“Tudi ti tako praviš? Hm —” “Nace, Bog ti daj srečo! Nihč? ti je bolj ne želi kakor jaz. Brez ženske pri hiši res ne bosta mogla izhajati.
“A kje naj povprašam? Star sem in okoren.”
“Nace, prav blizu dobiš nevesto. Hm, čemu bi govoril po ovinkih in hodil kakor mačka okoli vrele kaše. Glej, jaz imam doraslo hčer. Dvaindvajset let je dopolnila moja Kristina. Odkrito povem, rad bi jo oddal, ker mi je Bog zelo blagoslovil zakon. Pet sinov in tri hčere imam. Tebi jo dam, ker te po znam. Pri meni povprašaj!”
Smrekarju so kar, polzele besede z jezika, ko je ponujal svojo hčer.
“Ali bo Kristina zadovoljna?” “Zadovoljna, zadovoljna? Kar jaz rečem, to je njena volja. Ubogljiva, dobra hčerka je, gotovo bo tudi poštena žena.”
“Kaj veš, brat, ali naj storim ta važni korak?”
“Stori po svoji vesti!” je odgovoril Groga.
In Nace se je odločil, da pride z bratom snubit. Mesec dni še počaka radi očetove smrti, potem pa pride.
S Smrekarjem sta udarila. Marjeta je prinesla že osmi liter jabolčnika. Možje so postajali veseli in pogumni
JOLIET. ILLINOIS.
ADLER J. C. & CO., 112 Exchange St., priporoča rojakom svojo mesnico.
BRAY-EVA LEKARNA SE PRI-poroča slovenskemu občinstvu s Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta
CHULIK BLAŽ J., 711 N. Chicago st., blizo slov. cerkve. Prodajalna moških in ženskih oblek.
DENAR NA POSOJILO. POSO-jujemo denar na zemljišča pod u-godnimi pogoji. Munroe Bros.
EAGLE THE, 406-410 N. Chicago St. Prodajalna pohištva in moških I oblek.
1	FINK MATH, 500 Francis St. Stav-j benik (contractor).
¡GRAHEK IN FERKO, 207 Indiana St. Mesnica.
I.	P. KING, LESNI TRGOVEC Des Plaines in Clinton Sts. Oba telefona 8. Joliet, 111.
LOPARTZ GEORGE, 402 Ohio St Grocerijska prodajalna.
PETRIČ IN LEGAN, 209 Indiana St. . Gostilna.
STONICH GEORGE. 813 N. Chica go St. Trgovca z grocerijo, premogom in pošiljanje denarja.
CHICAGO, ILL.
MARTIN NEMANIČ, SALON, 22nd St. and Lincoln, Chicago, 111.
Pozor Rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
IM. B. Schuster
Young Building.
Ustanovljena 1*71.
Of Joliet. Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00,
frejema raznovrstne denarne ulogt ter pošilja denar na vse dele sveta.
C.
J.	A. HENRY, predsednik.
H.	TALCOTT, podpredsednik. HENRY WEBER, blagajnik.
Dobro črno in belo novo vino, muš kotel po 30c gal., reesling po 35c gal Vino od leta 1908 črno in muškotel pc 40c gal., reesling 45c gal. Staro bele vino po 50c gal. Sladki mošt 24 steklenic za $5.00. Drožnik po $2.50 gal Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Posode dam zastonj.
“Hill Girt Vineyard’’ Katarina Mašat
Ana Vogrin
Izkušena babica
205 Ruby St., N. W. 1727, Joliet, UL
BOX 77.
Stefan Jakše, prop. Crockett, Cal.
IZKUŠENA 309 Granite St.
BABICA Joliet, Ills,
E. PORTER Brewing Co.
EAGLE BREWERR izdelovalci
PALE ALE IN LONDON PORTER POSEBNOST JE PALE WIENER BEER.
MATH. H. NEMANICH,
1005 N. Chicago Street, Joliet, Til
dobroznan
SLOVENSKI POGREBNIK
V slučaju ženskega spola oskrbuje tudi moja žena v pomoč.
Chic. Telefon št. 741. N. W. Tel. 263
J. J. KUKAR,
Cor. Lake & Utica Sts. Phone 182.
WAUKEGAN, ILL.
ZASTOPNIK
vseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem dnevnem kurzu. Priporočam se rojakom.
Zastopnik za Besley Br’g. Co. Razvažam pivo na dom. Postrežba
točna.
^A^ igA^
^ nr “ op fjp hip hip hip hip hip hip hip hip %
Naravna želja vsakega človeškega bitja je podaljšati življenje kolikor mogoče. Naravoznanci vseh vekov so na vso moč skušali iznajti krepčilo življenja. Ker ne smemo misliti, da bomo vedno živeli, a življenje pa lahko podaljšamo— je resnica. Vsi zdravniki priznajo, da je temelj življenja v prebavnih organih vsakega živega bitja. To je v onih prostorih telesa v katerih se hrana pretvarja. Kakor hitro je kateri teh prebavnih organov v neredu, trpi celo telo. Ako ta bolni organ hitro ozdravimo, ohranimo si zdravje in moč. — Le eno zdravilo je, ki odstrani vse nadloge prebavnih organov, in to je dobroznano
JOSHPH TRINEB’S
RtOItTtRtB
^fTERV/l^
%
«
%
Tritierjevo zdravilno grenko
vino.
To ni tajno zdravilo, ker je narejeno iz finega rudečega vina in importiranih grenkih želišč. Ne vsebuje škodljivih tvarin, za to je absolutno varno za vsak, še tako nežen želodec. Še zdravim ga je priporočati, eno čašico ali dve o priliki, da se prebavni organi ohranijo v dobrem stanju.
To ieSćndežno zdravilo
odstri okus, kredča živce,
čisti kri, cedi obrazno Barvo, pomnoži pozum,
odstrani neprebavnost,
donese mirno spanje, daljša življenje.
Rabi je lahko cela družina, od najstarejega do otroka v zibelki. To se n« more trditi o katerem drugem zdravilu. Čistočo tega zdravila jamči po vladi Zdrui. držav — Ser. No. 346. Tisoči zahvalnih pisem od ljudi potrjuje zdravilno vrednoet lega leka.. .Zdravniški nasvet pošljemo brezplačno. Pilite nam v maternem jeziku.
*
«
«
«
1333-9 S. Ashland Ave.
t
Mp «9* *9» ^ «9»	** *9»	*9» Mp
CHICAGO,HILL.
Na pozabita poskusiti Trinarjava Hrvaike Importirana Slivo vice in Slovanskega Brinjevca, vsa domačega izdelka.
f* f** j**	ft» <*»	tfc» ft* ffc» ft» ft» ft» db «t*
Anton Nemanich & Son.
1002 Ji .»CHICAGO STREET 2.05 7 Ohio.St.	JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebni ški
ZAVOD IN KONJUŠNICA Chicago Phone 2273	N. W. Alt
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmer nih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu li po noči se to čno ustreza.
PRIVATNA AMBULANCA. Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344
NOVICE IZ ARIZONE. — ČITAJTE IN POMISLITE!
A. G. Isaacson, znani rudniški kepten iz Eveletha, Minn., podpredsednik Lake Superior & Nevada Dev.-kompanije ter ravnatelj švedske in finske podporne jednote “Finland of America”, ki ima 20 letne skušnje v rudarstvu, se je prekratkem povrnil z mesta Douglas, Arizona, kjer je pregledoval zemljišče GRAND ARIZONA COPPER-KOM-PANIJE. Rekel je, da lastuje ta kompanija jako bogato ozemlje, ki bo sigurno enkrat ogromen bakren rudnik. Nadalje je rekel, da priporoča ljudem, ki žele narediti velik dobiček, da kupijo delnice te družbe za vsoto, ki jo premorejo.
Keptna Isaacsona sedanje bivališče je na Gilbert, Minn., kjer lastuje veliko hišo, in kdor želi ¡vedeti kaj v tej zadevi, naj mu piše in priloži 2 centa znamko za odgovor. Njegova konečna izjava v tej zadevi bode kmalu pripravljena, ki se bo razposlala našim delničarjem in vsem onim, ki bodo za njo prosili.
GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJA lastuje veliko zemljišče blizu mesta Douglas, Arizona, katero je jako bogato na bakreni, zlati in srebrni rudi. Prirejevanje rudnika se nadaljuje z vso hitrostjo s pomočjo dveh parnih strojev in vedno večjem številom delavcev. Delavci delajo le za hrano in delnice, dasi je dovolj dela v Arizoni, po drugih rudnikih, kjer bi lahko zaslužili po $3.50 gotovega denarja na dan, a delavci nočejo denarja, hočejo čim več delnic ko morejo dobiti od GRAND ARIZONA COPPER-KOMPANIJE, ker vedo, da pri jemanju delnic te družbe zaslužijo 50 do 100 dolarjev na dan.
Družba bo kmalu začela pošiljati rudo, ki je bogata na bakru, zlatu in srebru, sosednim topilnicam v mestu Douglas, potem se bode cena delnic zdatno povišala. Sedaj prodaje družba delnice le po 60 centov vsako, za gotov denar al na 5 mesečnih obrokov. Menj kot 50 delnic se ne proda osebi. Ko bode imela družba dosti denarja in ko bodo vse delnice razprodane bodejo iste uvrštene na javni trg, kjer boste lahko prodali iste raznim bankam in kupcem za velik dobiček. Ne opustite te prilike temveč pišite preč na
O. E. Petterson & Co., 213-14 First National Bank Bldg., Duluth, Minn.
Jouet, m.
FIUO PIVO V STEKLENICAH.
Bottling Dept. Cor. Scott and Clay Streets.
Both Phones 24
I Joliet Slovenk Bottling Co
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj lasnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči *. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM! €V\W\W\\\\\\\\\\\\\\\\\\>X\\>A\\>A\\^A>MXnXY\\\VW\\\\\\\\\\Y\\W\\\\\\\YW\'Š
Compagnije ^ G-enerale ? Transalantique
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 32,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
CHICAGO (New) 9500 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State St., N. Y.
Maurice Kczminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago Frank Medosh, agent; 9478 Ewing Av e., So. Chicago, 111. A. C. Jankoviči: agent; 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Starič, agent, 110 South 17 tt St., St. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents, Joliet, Illinois.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
‘Ne, ne vzamem Naceta. Moj Bog, umrla bi potem žalosti! Kaj naj storim. Grogu razodenem svojo ljubezen. Nič! Čuden človek je. To bi ne pomagalo. Pisati hočem Roku. Takoj naj se vrne, da prepreči očetovo nakano. O ti ubogi moj Rok, po svetu hodiš in se ubijaš v znoju in trpljenju, doma pa ti hočejo ugrabiti mene. Pa ne boj se, ljubček, zvesta ti ostanem kljub vsem zaprekam.”
Na steni je visela podoba Matere božje. Pred njo je pokleknila Kristina, molila je pobožno, kakor že ne dolgo. Potolažena je vstala, poiskala papir, držalo in tinto, sedla na tla in pri luninem svitu pisala na skrinji v svoji boli in žalosti Roku v daljno Ameriko.
Z rožmarinom in nagelnom se je poigraval veter, in drobna peresa so si šepetala povest o izvesti ljubezni, o dekletu in fantu, ki se nista videla že tri leta in sta se ljubila bolj kakor prvi dan.
* * *
Čez mesec dni sta prišla snubit Nace in Groga.
Smrekar ju je peljal v družinsko sobo, ju posadil za mizo in precej prinesel vina, ki ga je kupil nalašč za tisti dan. Mati Žefa je pozdravljala gosta iz vsega srca, skočila po šunke in kruha, kakor bi bila stara dvajset let, in veselo brbljala.
‘Lepo vreme je danes, lepo. Prav, da je. Podelali bomo letos z lahkoto.
Prigriznita no, prigriznita, pa kruha si urežita. Koruzin je, belega, žali-bog, ne premoremo.”
‘Hvala Bogu za takega, Žefa!” je rekel Nace in si urezal droben kos. Znano mu je bilo, da morajo biti ženini sramežljivi, dostojni in zmerni v jedi in pijači.
‘Pripelji no dekle dol!” je zašepetal Smrekar ženi ter začel pripovedovati Grogi in Nacetu, koliko je vsejal tur-šiče, pšenice, ječmena in rži, koliko je vsadil fižola, krompirja, kod je vsejal deteljo, koliko je priredil pretečeno leto pri živini in prašičih. Brata sta ga zvesto poslušala. Zdajinzdaj pokimala, pristavila kako opazko in gledala v kozarec pred seboj.
Mati Žefa je tedaj šla v Kristinino sobo, da poišče hčer in jo popelje k ženinu.
Kristina je sedela na skrinji in žalostno zrla skoz okno. Oči je imela objokane in bila je malce bleda, kakor bi prečula pretečeno noč.
“Kristinica, preobleci se malo, pa stopi dol! Snubci so prišli.”
“Mati, jaz ne maram Petrača. Nikoli ga ne vzamem.” Nov potok solz se ji je potočil po licih.
‘Kristinica, saj nisi več otrok. Očeta poznaš. Hud bi bil, če ga ne ubogaš. Glej, tako rada te imam! Kar preobleci se v tisto pikasto obleko, ki ti najlepše pristoja.”
“Mati, jaz ne grem in ne grem.” “Otrok ti neubogljivi! Čakaj, po očeta stopim.”
Na pragu se je ozrla in vprašala: “No, ali pojdeš? Kristinica, bodi pridna! Stopi dol in sedi k ženinu, da se dogovorite. Reci, da ga vzameš.” “Lagati ne morem in ne smem.”
“Le čakaj me!”
In mati Žefa Je odšla v družinsko sobo in zašepetala očetu Smrekarju na uho, da je hči noče slušati.
“Ostani ti pri gostih!” je rekel m jo šel iskat.
“Kaj se cmeriš? Preobleci se in pojdi dol!” ji je rekel, ko je stopil v stanico.
“Oče, lepo vas prosim.”
“Dekle, bodi pametno. Ne bodi tako, kakor tiste ženske, ki si žele jeseni črešenj, spomladi pa svežih smokev. Nacetu sem dal možato besedo. In jaz nisem kakor petelinov rep, da bi se nagnil, kamor veter pihne. Kar rečem, to velja. Ubogaj zlepa! Če ne boš šla precej dol, se ti zgodi nekaj drugega. Zapodim te od hiše.”
Kristina je vedela, da oče ne razume šale, zato se je vdala. Preoblekla se je in prišla za Smrekarjem k snubcema. Voščila jima je prav lepo dober dan in pokusila iz kozarca, ki ga ji je ponudil ženin Nace. Potem so govorili o vremenu, o novem kaplanu, ki je došel prekratkim k fari in čudovito lepo poje in igra vsakovrstne pesmi na škant in klarinet. Kristina je redko katero rekla. Groga jo je opazoval in skoro smilila se mu je. Naposled mu je bilo odveč nepotrebno besedičenje, zato je začel s snubitvijo. “Če ga ne mara, že odgovori in odbije ponudbo,” si je mislil. “Saj zato ima jezik.” “Smrekar, znano ti je, po kaj sva prišla danes k tebi. Najina hiša je zapuščena. Sama sva v njej; dva moška in sama pri kmetski hiši! Kuhava si sama, prašiče krmiva sama, krave molzeva sama. Pri teh poslih sva zelo neokretna in ženska je potrebna pri gospodinjstvu kakor vsakdanji kruh. Zato sva prišla danes k tebi, da te poprosiva za roko tvoje hčerke.”
“Zdelo se mi je, zakaj sta prišla. Že pced mesecem dni smo govorili o tem, dal sem besedo Nacetu in figamož nisem bil nikoli in tudi ne bom. Zato vama odgovorim z lahkim srcem: Nista prišla zaman. Moja Kristina naj bo Nacetova žena!”
“Kaj pa praviš ti, Kristina?” jo je vprašal Nace. Kristina je zardela in za trenutek molčala. Hotela je odgovoriti, da ne privoli nikdar v to kruto zvezo, a očetov ostri pogled jo je čisto zmedel.
“Kristina te vzame,” je odgovoril Smrekar mesto nje. “Danes je malo zardela. Saj poznaš ženske, kakšne so v takih trenutkih. Meni je obljubila, da te vzame. — Kristina, daj ženinu roko!”
Segla je v debelo Nacetovo roko. Neizmerno hudo ji je bilo v duši, a otopela je popolnoma in prenašala bol potrpežljivo in vdano. Kar je ukazal oče, to je storila.
Zgovorili so se radi oklicev, dote in bale.
“Tako čez šest tednov bi bila že lahko poroka zastran mene,” je rekel oče Smrekar.
“Čim preje, tem bolje,” je odgovoril Nace. “Žensko rabim pri hiši. Posebno v košnji jo rabim. Če mi jo daš pred sv. Ivanom, ti bom hvaležen.”
“Pa naj bo poroka pred sv. Ivanom. Dote ji dam dvesto goldinarjev in spodobno balo.”
“Kolikor hočeš. Ni mi za doto in balo, za ženo mi je,” je odgovoril Nace.
Tako so se dogovorili vse potrebno, in ko je mati Žefa prinesla na mizo kavo in so jo popili, sta se Nace in Groga poslovila in odšla proti domu.
“Meni se dozdeva, da dekle ni prav zadovoljno,” je omenil Groga.
"Saj mi je segla v- roko,” je odvrnil Nace. "Vesel sem, da sem dobil nevesto. Mislim, da bom srečen. Pridna je,' poštena in še lepa polegtega.”
"Bog ti daj vso srečo! Jaz ti jo gotovo želim.”
* * *
(Konec prih.)
POZOR, ROJAKINJE!
Ah veste kje je dobiti .l. jboljše m> o po najnižji ceni? Gotovo' V mesni
J. & A. Pasdertz
e dobijo najboljše sveže in prek* ene klobase in najokusnejše mes<
Vse po najnižji ceni. Pridite toraj i» poskusite naše meso Nizke cene in donra postrežba j< iaše geslo
Ne pozabite toraj obiskati n«j v našej novi mesnici na voga-
Broadway and Granire Street».
ihic H bone 4531 N W Phone III.
Ant. Kirinčič
Cor. Columbi in Chicago St»
(Nadaljevanje z 2. strani.) sledi oddelek za šivilje. Velika množica odrastlih deklet je obložena z izdelovanjem raznovrstnih ženskih oblek in kril za redovnice. “Utile et dulce” (koristno in prijetno) so sosedje slednjih. Kakor hitro se odpro vrata, že se nam blišče nasproti bogato pretkani cerkveni plašči in bandera. Svila, zlatnina in srebrnina se košatita na debelo na teh izdelkih ročne spretnosti.
“Vam li dopade?” — se oglasi tanek, skoro otročji glas v nemškem jeziku za mojim hrbtom.
“Seveda mi dopade”, se odrežem istotako hitro, ozrši se nazaj poizved-ljivo, kedo naj bi govoril tukaj med samimi Francozi nemško.
“Sestra, kako vendar veste, da jaz govorim nemško?”
“Ker vas slišim; — popreje mi je pa sestra voditeljica pravila, da ste Evropejec in meni se tako dozdeva, da vsak Evropejec zna kolikor toliko nemško.”
Povabil sem sestro, da se pridruži naši mali procesiji, da se nekoliko pogovorimo. Z veseljem se je odzvala mojemu povabilu. Bil je res zadnji čas, da sem dobil druzega vodnika, ker moja francoščina je že pošla popolnoma. V vsaki sobi sem popreje začel z istimi in končal ravno istimi besedami. Misleč, da bi bilo bolj pametno le molčati, sem zaznal v zadnjem oddelku, med plašči in banderi, da je moja francoščina naenkrat prešla. Da bi vi videli sedaj mojega prijatelji Billa! Če on kaj sovraži na svetu, francoski jezik je gotovo med prvimi. Sedaj mi še le pade v glavo, zakaj je vesčas tako pridno zaostajal. Midva s sestro-umetnico udarjava po nemško, medtem ko Bill išče francoske besede po svojih možganih kot slepa kura zrnja.
Gremo naprej. Svečarji, ne-sveča-rice opravljajo svojo obrt. Tem slede izdelovalke nogavic. Komaj smo stopili med sestre, ki pripravljajo hostije in z njimi zakladajo vse cerkve v Mont realu, se že oglase udarci jednoličnega prebijanja s kladivom. Vstopi! Par sester: črevljarji, pravi mojstri v svoji stroki so tu našli svoja zavetišča. Ne meneč se za nas, udriha sestra-črevlja-rica nadalje po podplatu. Druga sestra se suče okolu šivalnega stroja, tretja lepi, četrta vbada dreto v staro obuvalo. Vse se giblje, vse hiti z delom. Saj tudi ni časa postajati! Pred-no se namreč obuje nad dvatisoč nog, vzame tudi nekaj časa.
“Do sedaj ste videli nekaj naših rok; vseh itak ni možno si ogledati v takem kratkem času; sedaj bomo prišli do ust. Tudi te morate videti, da boste vedeli, kam gre zaslužek vseh teh delavcev”; tako hiti sestra-vodnica s pripovedovanjem, ki mi je med tem že na dolgo in široko opisala: kako jo je poslal oče iz doma v Ameriko, da se tukaj nauči angleškega jezika. V Bos tonu je nekoč zašla in prišla do tamošnjega zavoda Sivih Sester. Čeprav pro-testantinja, prikupile so se ji toliko te ženske, da je začela počasi poizvedovati, kaj in čemu vse počno. To jo je privedlo do izpreobrnjenja. Vstopila je tudi sama v njihov red in bila poslana semkaj v to hišo. Zavržena in prokleta od svojih bogatih sorodnikov onkraj morja, sedaj dela tukaj pokoro zanje in prosi Boga, da tudi onim pošlje luč prave vere.
(Konec prih.)
Dovolj hrane.
Če je kdo zadostil svojemu gladu, da ne more več jesti, pa misli, da je prejel 'dovolj hrane. To ni vedno res. Če gre hrana skozi telo neprebavljena ali samo nekoliko prebavljena, mu koristi malo, če sploh kaj, in iznova občuti glad kmalu po svoji jedi. Ker sta želodec in drobje izmučena, se upirata delati in potrebno je, da se jim da toliko moči, kolikor je potrebujeta, da spet opravljata svoje clelo brez težave. Prav dobra tonika, ki ima znamenitih uspehov v tem oziru, je Tri-nerjevo ameriško zdravilno grenko vino. To vino okrepi prebavila in jih usposobi prejemati dovolj hrane, to je, toliko kolikor je telo potrebuje, da si ohrani zdravje in moč. Uživajte ga, kadar vam tek in moč nista tako dobra kot je želeti, ob nervoznosti, izgubi krepke volje, ščipanju ter pri boleznih želodca in drobja. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Točim izvrstno pivo, katero izd* luje slavnoznana Joliet Citizen» Br-wery. Rojakom st toplo priporočaš
Največje in obenem slovansko podjetje v Jolietu za barvanje in čistenje moških in ženskih oblek. Uposlujemo le izkušene delavce.
JOLIET STEAM DYE HOUSE (Straka & Co.)
642-644 Cass St., - Joliet, Illinois. Oba telefona 488.
Pridite k meni na obisk ko se mudite v Lockportu.
Sveže pivo in druge pijače so vedno na razpolago.
Anton Dowiak,
9th Street
Lockport, III.
FRED C. GRASSLE pekarija slaščic
Kolači za svatbe (wedding cake) naš* posebnost. Telefon.
300 N. Bluff St.,	Joliet, Ills,
Tki Joliet Hiral Bail
Na voglu Chicago in Clinton uBta RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL t i o o , o o o.tl
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Chi. Phone 2i)32
K. W. Phone 5
Stan. Phore Cbi, 3641
M. PHILB1N
515Cass St	Joliet, lil-
... Premog,..
Kadar potrebujete premog, se obraste do mene. Cena“najnižja.
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kali* Grnijsko vino, dobro žganje in trži** .»¡boljše sinodke.
Prodsiam *udi trdi in mehki premog. TELEFON 7612.
oia N. B-oadway.....JOLIET, ILT
ROJAKOM
priporočam svojo
Phoenix Buffet
cjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
priporočat
Gostilno,

John Stefanic
na voglu Scott in Ohio cest, Joliet, 111
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, is-vrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestem Phone 348. JOLIET.
Tom Stefancich
N. W. Phone 577.
1000 N. Chicago St.,	Joliet, Ills.
Gostilna
Kadar se želite okrepčati, dojdite k meni, da vam postrežem a finimi pijačami.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Ce boi kupoval od nas, ti bomo v»o lej postregli z najnižjimi tržnimi ca nami... Mi imamo v zalogi vtakovrst neg» lesa..
Za stavbo hiš in poslopij mehki it m trdi les, late, cederne stebre, desk« ia šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplainas alti blizu novega kanala-
Predno kupiš LUMBER, oglasi e pri nas in oglej si našo zalogol Mi t, bomo zadovoljili in ti prihrinili denai
W. J. LYONS,
Nai Office in Lumber Yard na vogh DES PLAINES IN CLINTON ST8
Pojdite ali pišite po pravo zdravilo v pravi prostor in to je
The A. W. Flexer Dri Co.
LEKARNARJI.
Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL.
Mi izpolnimo naročila vseh zdravnikov na pravi način.
Ant. Škof:f
N. W. Phone 6o&.
1137 N. Hickory St.,	Joliet.
Emil Bachman
1719 South Center Avenue.
CHICAGO, ILL.
Slovanski tvorničar društvenih o$> znakov (badges), regalij, kap bandef in zastav. Velika zaloga vseh po* trebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ks* talog na zahtevanje zastonj.
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljtT in firnežev. Izvršujejo se vsa bar« varska dela ter obešanje stenskeg* papirja po nizkih cenah.
Alexander harass?
Chicago telef. 2794 mJ' telef .Ne-
(Nadaljevanje s 5. strani.) postavljanjem novega “šafta'’. Kakor se sliši, bodejo letošnjo spomlad rabili do 300 delavcev, kakor tudi sedaj dobi vsak delo, ker delavcev primanjkuje sedaj. Plača je Sicer sedaj boli mala, ali jo bodejo na spomlad povišali brez dvomno. Rudnik ne bode last Oliver Mining Co., temveč se zove drugače, a imčna ne vem še sedaj.
Letošnje leto bode zares dosti dela tukaj, kakor pričakujemo, in sem prepričan, da gospa “kriza" bode bežala, magari tje kam na severni tečaj, katerega je "iznašel dr. Cook: tam naj vlada in rogovili! Res bližajo se nam delavcem mogoče bolji časi, kar Bog daj! Sedaj tudi v tukajšnjem rudniku ni prav slaba plača — ali žalibog: živila, obleka in drugo je drago!! Kaj več drugič.
S pozdravom na vse čitatelje “Amer. Slov."	Leopold Stupica.
Pueblo, Colo., 20. jan. — Opozorjeni ste vsi udje spadajoči k društvu sv. Jožefa štev. 7 K. S. K. J., naj stanuje kateri v Puebli ali ne, da mora vsak prinesti osebno ali poslati pismeno svoj popoln naslov, namreč ime, štev. cesto in mesto, kjer stanuje ali pa P.
O.	atres kar najhitreje mogoče, da se ude lahko pismeno doseže. Ravno tako ste opozorjeni vsi udje stanujoči ven iz Pueble, da vsaki ponovi svoj popotni list, zakaj kateremu je potekel, se bodem obrnil na pravila.
S spoštovanjem
John Adolsch, tajnik, 317 Palm St.
Cumberland, Wyo., 17. jan. — V društvenem oziru smem reči, da tukaj nismo zadnji, zakaj proti malemu številu Slovencev imamo šest slovenskih podpornih društev, ki pa seveda bolj pomalem napredujejo; zadostovalo bi jih tudi manj, pa bi bile društvene blagajne v boljšem stanju kakor so pa zdaj.
Naše društvo M. Z. B. št. 94. K. S.
K.	Jednote je primorano nekoliko bolj natančno postopati proti zunaj Cum-berlanda živečim članom, zakaj pretečeno leto je zaključil stari odbor z decembrom in so bile knjige pregledane, pa se je našlo vše v najboljšem redu. Bolniške podpore se je splačalo leta 1909 $241.65. Oškodovana je bila blagajna za $32.45, ko so člani dolgovali ki so društvo pustili in zdaj je društvo sklenilo pri zadnji mesečni seji, da kateri ne bo plačal vsako sejo svojih mesečnih prispevkov, se brez odlaganja suspendira. Naznanja se tudi vsem članom našega društva živečim zunaj Cuniberlanda, da v slučaju bolezni mora vsak član ko ozdravi poslati bolniško spričevalo na društvenega tajnika. Še enkrat Vas opozarjamo vse člane našega društva, da se bo vsak natan-
čno ravnal po pravilih našega društva in naše slavne K. S. K. Jednote.
Koncem dopisa pozdravljamo vse člane in članice K. S. K. Jednote in želimo dobri napredek društvom in Jednoti. Tebi.^A. S., pa želimo obilno naročnikov in predplačnikov. Z bratskim pozdravom Za odbor:
Predsednik Alojz Orešnik.
Tajnik Frank Cirej.
Zastopnik Frank Kramer.
Naznanilo.
Naznanjam članom društva Marije Sedem Žalosti štev. 50. K. S. K. Jednote, kateri se niso udeležili seje dne
9.	jan. 1910, oziroma, kateri so oddaljeni in se ne morejo Udeležiti, da bi se prepričali o društvenem obstanku, torej sem namenjen podati tu račun o društvenih doneskih in stroških leta 1909, da bo vsaki vedel, na kakšni pod-lagf obstoji društvo. Veselo poročam, ker je društvo zelo lepo napredovalo v pretečenem letu.
Doneski so sledeči:
Mesečni doneski ............$ 782.50
Asement članov............. 1,257.40
Asesment članic ............. 269.90
Asesment za poškodovane.... 32.65
Stroški K. S. K. Jednote....
Pristop v K. S. K. Jednoto..
Rezervni sklad K. S. K. Jed..
Vrhovni zdravnik ...........
Sprememba dedičev...........
Znaki K. S. K. Jednote......
Pristop v društvo............ 102.00
Stroški društva .............. 23.85
Znaki društva.................. 7.15
Stari dolg članov............. 27.90
Kazni ......................... 4.00
Interes na bankah za eno let« 110.01 Preostanek na veselici dne 15.
novembra ................. 108.40
83.50
17.00
58.00 8.50 5.00 9.75
Skupni dohodki ............$2,907.51
Skupni stroški ............$2,227.60
- Več doneskov kakor stroškov ......................$ 679.91
Skupna svota denarja 31. decembra 1909..................$2.760.36
Skupna svota denarja 31. decembra 1909 .....................$3,440.27
Stroški so sledeči:
Asesment za člane ......$1
Asesment za članice........
Asesment za poškodovane..,.
Stroški K. S. K. Jednote...
Pristop v K. S. K. Jednoto... Rezervni sklad K. S. K. Jed..
Vrhovni zdravnik .........
Sprememba dedičev..........
Znaki K. S. K. Jednote.....
Podpora v bolezni .........
Tiskovine in exprès .......
Plača uradnikov ...........
Poroštva in stroški uradnikov
Maše za društvo ........
Povrnjen denar nesprejetim
kandidatom .............
Hale rent za eno leto......
288.25
264.40
38.70
85.50
17.00
57.001 8.20
5.00	j
6.00	j
250.00 j 80.20 j
75.00	i 19.35
7.00
2.00
24.00
Skupni stroški .........$2,227.60
Denar je vložen na štirih imenitnih bankah in nosi po štiri odstotke obresti. Vložen denar je na sledečih bankah:
Workingman's Saving Trust
Co........................'. .$1,196.45
German National ............... 999.17
First National ................ 595.65
Farmer's National Deposity.. 191.63 Na Checking Account v German National banki........	191.63
Skupna svota denarja 31. decembra 1909 .................$3,440.27
Društvena premična lastnina vredna ...................... 190.90
Celokupno premoženje znaša
31.	dec. 1909 ............$3,631.17
Združeni sobrati, tukaj se lahko vsaki prepriča, da je društvo na jako dobri podlagi in zelo lepo napreduje, zatorej želim da bi vsi člani našega društva ostali zvesti. Kteri pa niso še pri nobenem društvu naše Jednote naj pristopijo kakor hitro je mogoče ter postanejo člani našega naprednega dru štva ih slavne K. S. K. Jednote. Allegheny, Pa., 17. jan. 1910.
Frank Mravintz, I. tajnik.
1 Sl
Pooblaščeni Agent od vsib
Parobrodskih Družb.
za So. Chicago in okolico je
Frank Medosh
9483-85 Ewing Ave., So. Chicago, 111. le en blok od naše cerkve.
Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v Ljubljani.
V ... _____ T'	KNAFLOVE ULICE ŠT 9.	... _____ t Tl 'j:.'
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge .n jih obrestuje po 4-12 odstotke ter plačuje rentni davek saui..
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1908. nad 52 milijonov kron. Rezervni skladi ¿tia^ajo 9,470,043 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklep
78,000,000 kron, iB sicer znašajo med drugimi zakladi:
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ........K 36,207.340
Posojila občinam in korporacijam ....... 2,392.039
Menice ..............   568.000
Vrednostni papirji . 23,660.702
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in na Dunaju ter
graščin ........ 3,037.221
Čisti upravni dobiček—razen vsot, ki se pridenejo rezervnim zakladom—je namenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem. Kranjska hranilnica darovala je za take namene do sedaj blizo sedem milijonov kron. .
Prodaja jamčena glede svoj štev in čistoče.
Mk
Premenimo, odjemalci plačajo stroške pošiljatve (oziraje se na naš cenik) ta zavoj tobaka za nosljače —Copenhagen Snuff, za kateresibodi vrste duhan, dokler ne poteče omenjeni čas, ako ni bil tak duhan pokvarjen potem ko je bil poslan iz naše tovarne.
Le polni zavojčki se premenijo. Mora se nam naznaniti, s pravico vrniti blago, predno ga odpošljete.
COPENHAGEN SNUFF je duhan narejen iz najboljše, močnega, sočnatega tobačnega listja, h kojemu je pridejanih le takih reči, da se tobak zboljša. Tak duhan je izdelan iz naravnega listja, ki je že či-ščeno vseh nepotrebnih snovi in kisline. COPENHAGEN SNUFF JE NAJBOLJŠI DUHAN NA SVETU ZA NOSLJAČE IN ŽVEČENJE.
Û&OZAUj&CL,
TO JAMČENJE SE NAJDE V VSAKI ŠKATLJICI DUHANA — COPENHAGEN SNUFF.
Izdelovanje duhana v svrho nosljanja je umetna priprava za ljudi. To je to za duhan kar je kuhanje za jestvine in čistenje pijače. Copenhagen Snuff se navadno rabi za žvečenje, ker je najboljšega, čistega listja. Moč tega duhana je bolj trajna in je za to priporočljiv, ker je bolj v varčevanje.
Ako ga ni naprodaj v prodajalnah vaše soseske, vam ga pošljemo po navadni ceni, mi plačamo poši-ljatvene stroške, v katero si bodi mesto v Ameriki in v kako veliki množini.—Copenhagen 5c škatljica.
AMERICAN SNUFF COMPANY, Dept. 5., Ill Fifth Avenue, New York, N. Y.
POZOR ROJAKI!
Varujte se po nizki ceni ponujana zdravila in onih zdravnikov, kateri vam hitro zdravijenje obljubujejo.
Ravno sedaj je najnevarnejši čas, ko človek najhitreje oboli. V tem času se najrajše oglašajo zdravniki-mazači, kateri bolezni niti poznati ne morejo, še manj pa ozdravi. Ponujajo pa bolnikom po ceni ničvredna zdravila, ki pa več škodujejo, kakor koristijo.
VARUJTE SEBE IN VAŠO DRUŽINO
Vsak Slovenec mora čuvati samega sebe, kakor tudi svojo družino pred takimi zdravniki in zdravili. Ne pustite se zapeljavati in na ta način varati od zdravnikov, katerih nobeden ne pozna. Slavni zdravniški zavod COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE je poznan pri vseh Slovencih, ki mu hvalo dajejo in ga čislajo. Tekom pretečenih 13 let svojega obstanka so zdravniki tega zavoda ozdravili na tisoče Slovencev. Vsled tega se nahaja v tem zavodu tudi na tisoče in tisoče zahvalnih pisem od Slovencev, katerih drugi zdravniki niso zamogli ozdraviti, ker ne razumejo zdraviti in ne poznajo pravih sredstev in dobrih zdravil. Zdravniška spretnost in čudodelna metoda zdravnikov THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE je še vsakemu pomagala.
Pošljite 15 centov v znamkah za znamenito, od Dr. E. C. Collinsa spisano knjigo; “Človek, njegovo življenje in zdravje”, katera vas poduči kako se zamorete zdravje ohraniti in kako Vam je mogoče v slučaju bolezni ozdraveti. To znamenito knjigo bi morala imeti vsaka slovenska družina v hiši.
Vsa pojasnila in nasvete vam daje ravnatelj sam, in to zastonj. Pišite ali pa pridite osebno v
Collins N. Y. Medical Institute
f V| "
140 W. 34th St. New York City.
Dr. Š. E. Hyndman, vrhovni ravnatelj.
URADNE URE SO: Vsaki dan od 10. ure dopoldan do 5. ure popoldan. Ob nedeljah in praznikih od 10. dopoldan PROFESOR Dr. E. C. COLLINS, ustanovitelj Collins N. Y. Medical Institute za dobrobit Slovencev v Ameriki	do ^ ^ popo](jan Qb torkih in petkih od 7. do 8. ure zvečer.
Ako toraj boljujete na katerej označenih ali sličnih bolezni, kakor: bolezni pljuč, prs, jeter, črev, želodca, mehurja ali bolezni v grlu, nosu, glavi, ušesih, očeh, ali ako imate katar, kašelj, težko dihanje, bljuvanje krvi, mrzlico ali vročico, nepravilno prebavo, zlato žilo, reumatizem, trganje po životu, nečisto ali pokvarjeno kri, vrtoglavost, nervoznost, vodenico ali kako drugo živčno bolezen, onemoglost, mazule, hraste izpadanje las ali kake druge kožne bolezni. Vse ženske bolezni, kakor nerednost, jetiko itd. Ako imate možko ali žensko bolezen, ne odlašajte niti ■ dneva ter pridite osebno v ta znameniti zavod ali pa pišite v slovenskem jeziku na
140 WEST 34TH STREET, YEW YORK.
kjer ste lahko sigurni, da dobite najboljša zdravila, izborno postrežbo ter bodete pod oskrbo glavnega profesorja in ravnatelja tega slavnega zavoda, kateri je ozdravil že na tisoče Slovencev tekom 13 let svojega obstanka tega slavnega in dobrodelnega zavoda. Vsakemu Slovencu je znano dobro ime in slovitost THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in da je jeden najstarejših in najboljših, in da je edini zdravniški zavod v New Yorku, ki se sme imenovati THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE in da oglašuje samo zato, da vas ozdravi. Mnogo drugih zdravnikov, ki danes po časopisih oglašajo in zdravila po nizki ceni prodajajo, dasiravno niso nič vredna, so pri Collins New York Medical Institute prosili za dovoljenje, da bi se v tem slavnemu zavodu učili spoznavati bolezni in pripravljati dobra zdravila, ki tudi res ozdravijo.
The Collins New York Medical Institute