LetO LXT? Fottete. pbtena ▼ fotovtt f MobOud, t 6«trtek, M. januarja 193«. Stcr. 24 Cena 1.50 Din m oLU I/JE^VEC m IUp.Urj.vi ^ «*lefou2vW Teleta! ■redatittrat faeru alaiha MM — modo. Le to pa dobro razumemo, da je moral imeti predsednik Masaryk zelo tehtne razloge, da se je umaknil in z spremembami, ki so njegovemu umiku sledile, oziroma ga že spremljevale, napravil proator za Milana Hodžo, ki je vsa povojna leta s svojimi lastnimi nazori o Podonavju tako rekoč tekel zraven voza državne politike, a se pri tem ni upehal, ker je vedel, da pride ura, ko bo čas zrel za uresničitev njegovih podonavskih načrtov Ta trenutek je očividno nastopil ob prelomu starega leta. Občudovati moramo realizem češkoslovaškega političnega genija, da ga ni zamudil, ampak ga spretno ujel, z lahkoto prebrodil vsa drugod tako težavna osebnostna vprašanja potisnil v ozadje osebnosti, ki bi sedaj ne mogle koristiti, in postavil v ospredje može, k: jih sedati ji položaj potrebuje. Milan Hodža niti trenutka ni čakal ampak je takoj zgovorno povedal, čemu je prevzel vodstvo češkoslovaške politike. Njegovo prvo zunanjepolitično dejanje je bil se.' tanek z avstrijskim kanclarjem v Pragi. Kako dobro je politična Evropa razumela revolucionarni značaj tega sestanka, dokazuje oblak zlohotnih ugibanj in celo intrig, v katerega so ga hoteli nekateri zaviti. Nas intrige ne zanimajo, radi bi pa povedali, v čem vidimo v prihodu Milana Hodže na čelo češkoslovaške politike in v sestanku z avstrijskim državnikom, ki mu je sledil, znake neke vrste revolucionarnega po-kreta v dosedanjih naziranjih o organizaciji podonavskih držav. V povojni dobi je ležalo na politični mizi irednje Evrope že nebroj načrtov. Prav po vojni so se nekateri zelo uvaževani zapadno-evropski državniki kaj radi ustavljali pri misli, da morda le ni bilo prav. da je avstro-ogrska monarhija razpadla in da bi bilo politično modro, če bi se v neki drugi obliki zopet obnovila. Male podonavske države so takrat nosile ponižujoče ime nasledstvenih držav Tem ljudem je bil položaj pri nas popolnoma tuj. o zgodovini narodov, ki jih je »vetovna vojna osvobodila, niso vedeli nič, nasproti živemu življenju so postavljali zaprašene tradicije, ki so bile same velika zgodovinska laž. V samoobrambi proti tem »od reši te! jem« Podonavju se j*> morala ustanoviti prva povojna trozveza, ki si je nadela ime Male zveze. Šele potem so ti absurdni poskusi obnove stare države prenehali. Sledila je dolga doba popolne anarhije v Podonavju. Srednjo Evropo so smatrali kot terra nullius. Vsaka izmed velesil si je prisvajala pravico, da rije za zakladi po podonavski kotlini ter da si srednjo Evropo podjaim za svoje lastne politične zgradbe v Evropi. Tako so se po zaslugi velesil v srednji Evropi ustvarili tabori ki so od svojih vsiljenih zaščitnikov prevzeli bojna gesla in z njimi potem tudi drug drugega obdelavah. Še več Velesile so vprizo-rile pravo orgijo mamljivih vabil, podkupovanja in groženj, da bi posamezne države iztrgale iz nasprotnega tabora in si jih podredile. Odposlanci velesil so potovali križem srednje Evrope in vzdrževali med podonavskimi državami napetost, ki jim je šla v račun, nam vsem pa na živce. Prišlo je celo tako daleč, da so si na primer 1. 1914. velesile že domišljavale, da si lahko medsebojne obračune poplačajo z dri bižem v srednji Evropi. Tej anarhiji je napri.vilo konec več močnih dejanj, s katerimi so se podonavske države nekoliko otresle objema velesil in poudarile željo po samobitnem življenju. Sem spada ustanovitev Male zveze kot zunanjepolitične enote .ustanovitev Balkanske zveze in končno ustanovitev tako imenovane italijanske trozveze, ki objema Avstrijo in Madjarsko in ki si je dala interesantno nalogo, da naj deluje kot dinamitni rov, potisnjen v osrčje nasprotnikovih postojank, da tam eksplodira in vse raznese. Podobne rove je potiskala v Po-dotiavje tudi Nemčija, zadnje čase pa še sovjetska Rusija. Prišla je končno italijansko-abes,\nska vojna, ki je pozornost velesil iz Podonavja, kjer je bila dolga leta osredotočena, nenadoma prenesla na druge, važnejše politične fronte Podonavske države so ostale same med seboj sredi neznosne gospodarske stiske in v za-dušljivem političnem ozračju. Nastopil je tisti psihološki trenutek, ko se lahko srednjeevropske države brez prič in brez. vmešavanja tretjih same med seboj pogovore kako bodo živele druga poleg druge Tiebs ga je bilo izkoristiti in češkoslovaškim državnikom gre zasluga, da so ga ujeli. Sodelovanje srednjeevropskih držav danes po t? letih samostojnega političnega življenja, ko so odmrli najstarejši rodovi in so vstali mladi, v narodnili državah rojeni in vzgojeni, ne predstavlja več nobene nevarnosti, posebno če se ne vrivajo vmes roke velesil, ki na tem področju nimajo ničesar iskati. Torej je treba to sodelovanje orgunizirati brez oklevanja. Ne po starih načrtih Podonavja pod vodstvom Francije, ali Italije, ali Nemčije, ne s komaj prikrito željo, da bi ena skupinu * drugo uadvladala in jo terorizirala marveč na podlagi medsebojnega priznanja obstoječega reda in medsebojnega spoštovanja državne neodvisnosti in samobitne kulture. in to je menil češkoslovaški ministrski predsednik Milan Hodža. ko je dejal, da je sedaj prišel čas, da resno govorimo o zbliževanju, ki mora biti istočasno politično in gospodarsko in ko je svojo zamisel še bolj pojasnil rekoč, da je treba končnoveljavno priznati, da obstojajo v srednji Evropi določene skupine držav, ki imajo svoje določene cilje Mesto, du bi skušali te skupine razdirati, je treba organizacijo Podonavja začeti tam, kjer je edino mogoča, namreč, da stopijo v pogajanja te pri-ssisne skupine, is sa italijanska trozveza, Mala l*ari«, 29. jan. TG. Zdi se, da je odhod Lavala, ki ga je nadomestila bolj levičarska vlada s Flandinom kot zunanjim ministrom, na široko odprl kanale za sovjetske intrige. Sovjetski zunanji minister Litvinov seveda ni zamudil prilike in je takoj prihitel v Pariz, da stopi v stik z novimi prijatelji. Lavala baje ni maral, prvič, ker se je svoje dni tako obotavljal pri obisku Moskve, drugič pa, ker ni hotel predložiti parlamentu v Mo skvi i>odpisaiio zvezno |K>godbo. Sedaj bo vse v redu. Sedaj bo šlo bolj gladko. Herriotov list »Ere Nouvelle« objavlja navdušen članek o francosko-ruskem sodelovanju, ki bo sedaj, ko je Sarraut nadomestil Lavala, lahko zavzelo široke oblike. Herriot sanja v listu o novi veliki t r o z v e z i med Anglijo, Francijo in Rusijo. Ker je skoraj verjetno, da 1)0 po parlamentarnih volitvah zmagala levica in bo prišel Herriot v zunanje ministrstvo, so članki v »Ere Nouvelle« značilni za bodočo smer francoske zunanje politike. Zaenkrat je treba samo potrditi francosko-sovjetski sporazum v francoskem parlamenta, kar bo pod Sarrautom leln Svetovna politika v Londonu London, 29. jan. c. Že dolgo po svetovni vojni London ni uprizoril tolike diplomatske aktivnosti, kakor se je razvila ravno današnji dan. Povsem izgleda, da stojimo na pragu nove dobe v evropski zunanji politiki in da to dobo oblikujeta skupno novi kralj Edvard VIII. in pa zunanji ministe*-Eden. Sicer se povsod omenja, da imajo ti obisk, in današnji posveti pretežno vljudnostni in protokolarni značaj, vendar pa so vsi ti obiski in razgovori tako skrbno pripravljeni, da je jasno, da gre tokrat za osnovna vprašanja sodobne mednarodne politike. Kakor rečeno, sta kralj Edvard VIII. in zunanji minister Eden delala skupno Eden je najprej sprejel skoraj vse zunanje ministre — svoje tovariše, ki so prišli na pogreb kralja Jurija v London. Najprej je Eden večkrat zaporedoma sprejel francoskega zunanjega ministra Flandina. Nato je bil pri Edenu belgijski ministrski predsednik in zunanji minister Van Zeeland. Nato je prišel v zunanje ministrstvo nemški zunanji minister von Neurath. Največjo senzacijo pa je zbudilo dejstvo, da je bil za Neurathom popoldne ,prvi sprejet pri Edenu avstrijski podkancler princ Starhemberg. Za Starhembergom je prišel v zunanje ministrstvo portugalski zunanji minister Monteiro, nato pa madžarski zunanji minister de Kanya. Zadnji je bil sprejet afganistanski zunanji minister. Medtem pa je Eden še ime! toliko časa, da je obiskal bolgarskega kralja Borisa III., pri katerem je ostal dobre pol ure v razgovoru. Zvečer bo šel Eden na večerjo k romunskemu kralju Karlu in bo pri tej večerji dolg posvet med Edenom, kraljem Karlom in zunanjim ministrom 1'ituiescom Kralj Edvard VIII. je popoldne ob 15.30 sprejel romunskega zunanjega ministra i iiulesca, s katerim se je razgovarjal pol ure. S tega razgovora se je Titulescu takoj odpeljal k ministrskemu predsedniku Baldwinu in z njim nadaljeval posvetovanja. Največja senzacija dneva pa je bila vest, da Dunajska vremenska napoved: Pretežno oblačno, ponekod dež, še zelo milo. Čez dva do bi dni mogoče sneg. rmmmmmmmmmammmmmmmmm^^mmmmmmmmmmmmrmmm^ zveza, Balkanska zveza in Baltska zveza. Prvi poskus naj velja gospodarskemu in političnemu zbližanju držav Male zveze z državami italijanske trozveze. Schuschniggov obisk pri llodži je rvo dejanje v novem razvoju Podonavja. ončni cilj tega novega zbiranja, ki nosi zopet pečat češkoslovaške politične iznajdljivosti, ne more biti kaj drugega, kakor da se pogodbeno zajamči gospodarska skupnost Podonavja. česar do sedaj vsled raznih političnih okolščin in mednarodnegu spletkarjenja ni bilo mogoče doseči, in da se nekako obnovi zgodovinska gospodarska povezanost Podonavja, ki jo je bilo treba 1. (918. razbiti, da so narodi prišli do svojih pravic 111 do svoje svobodo Toda zdi se, da misli Milan Hodža še mnogo dalje. Treba je preprečiti, da Podonavje znova ne postane eldorado velesil. Treba je torej tudi preprečiti, da bi sc ena ali druga srednjeevropskih držav sme!« sama ponujati ; kakšao lahko. Toda to b« šele začetek. Sodelovanje ■ sovjetsko Rusijo mora biti bolj ohscino in ga je treba spopolniti z angleško-rusko »vezo, tako, da bo prevzela jamstvo za mir v Kvropi velika trozveza velesil Anglije, Francije in Rusije. Za mir obstojajo tri nevarnosti: itali-jansko-abosinska vojna, japonski imperijalizem in oboroževanje Nemčije. Samo označena trozveza se bo tem nevarnostim mogla zmagovito postaviti nasproti. Tako »Ere Nouvelle«, (ako Ilerriot, tako nova francoska zunanja politika. Litvinov se je lahko s smehljajočim obrazom poslovil od novih francoskih kolegov ter mirnim srcem šel v I>on-don, da v imenu boljševiške vlade počasti pokojnega kralja Anglije. V »Liberte« pa piše Jacques Bainville, da ima vse dokaze v rokah, da je moral Laval pasti v prvi vrsti na zahtevo moskovske vlade, ker je zavlačeval ratifikacijo francosko sovjetske zvezne pogodbe. Pri tej priliki je zanimivo omeniti tudi komunistični kongres, ki je te dni zasedal v Parizu. j bo tudi Litvinov sprejet pri kralju Edvardu VIII. Litvinov se je kmalu nato v elegantnem Iraku in protokolarnem cilindru pripeljal v buckinghamsko palačo. Litvinov je pri kralju ostal pol ure in zatrjuje se, da je bil ta sestanek vsebinsko najbiVj bo-*at, ker je bil skrbno pripravljen. Dopoldne je ~a»nta.< »M i komunisti, tako pravi manifest dalje,« delamo dosledno za (eni, da o s t a norimo t Franciji republik* ■ o v j e t skih sovjetov«. Kdor je z njimi, se bori za iste cilje. Manifest zahteva od nove vlade, naj nemudoma razpusti vse patrijotične organizacije, naj izčisti iz vojske vse pripadnike rojnlističnih in ta čistilnih struj, naj dovoli, da ne vojaki svohodn« med seboj pomenijo (krasen izraz za vojaške i*v vjete) in naj nemudoma ratificirajo v parlamenta pogodbo h sovjeti. Končno zahteva manifest, naj se ustanovi preiskovalna komisija, ki bo Ijiralor« zunanjo politiko natančno pregledala in l^avala. ki je fašistično vojno pospeševal, poklicala pred sodišče. Nazadnje zahteva mauifest uvedbo 10 ur noga delovnega tedna ter razlastitev vsega premoženja. ki presega pol milijona frankov (poldrugi milijon Din). Proti Nemčiji - za Rusijo London, 29. jan. SE. Francoski in angleški zunanji minister sta imela daljše razgovore, na katerih sta razčlenila dvoje važnih vprašanj evropske politike: namen Nemčije, da oboroži Po-renje in namen Francije, da ratificira zvezno pogodbo s sovjetsko Husijo. Glede Nemčije obstoji baje namen, da hodo angleška. Iranroska in bel gijska vlada v kratkem izdale s k u p u o i z j a v o, v kateri bodo nnstopile proti nakanam Nemčije. da prelomi svoje obveznosti v Porenju. glede Rusije pa se je baje Eden izjavil pripravljenega na dun ratifikacije rusko-francoske pogodbe r francoskem parlamentu izdati uradno izjavo, v ka teri bo angleška vlada ratifikacijo tudi od svoje strani odobrila kol prispe vek k evropskemu in iri;. Hivši zunanji minister Laval je nedavno za hteval od Italije, da naj pove, kakšno stališče bo zavzela v primeru, če Nemčija prekrši pogod bene odredbe o razoroženi zoni. Italijanska vlada je odgovorila, da bo v tem primeru zavzela isto stališče kot Francija in da je naglasila, da jc kljub vojni v Vzhodni Afriki z vsem možnim pripravljena. da izvrši vojaške obveze, ki so zanjo obveze po določbah locarnskega pakta. Italijanski odgovor je bil dostavljen v London, kjer je bil zelo dobro sprejet. sankcijska fronta držav poostrila pritisk na Itafifo, bi bilo prav, če bi Italija pričela s nreorijcntacijo smernic svoje zunanje politike. Pop(»noma je razumljivo, da se članek »Tribune nanaša na najvažnejše zunanjepolitične dogodke. Če želijo fanatični zagovorniki sankcij iti tako daleč, da se prepove uvoz petroleja v Italijo, potem isti fanatiki ne smejo pozabiti, da se bo iz istih razlogov spremenil položai v Evropi in bodo našli Italijo na tisti strani, kjer oni najmanje mislijo. Grožnje glede petrolria Rim, 29, jan. b. Vse inozemsko časopisje »e vprašuje, kaj bo potem storila Italija, če sc bodo končno pričele izvajati sankcije z zaporo petroleja. Na to odgovarja italijanski tisk: Ni točno, da se Italija tajno pripravlja, da se počasi vda v svojo usodo in sprejme petrolejske sankcije. Tudi ni točno, da se pripravlja tako. da bi se maščevala nad državami, ki so odločene da pristanejo na vse sankcije, temveč fe točno samo to, da Italija nc bo tiho sprejela prepovedi uvoza petroleja, pa naj bodo sankcije v tej zadevi še tako obzirne naprej njej. Italija je že zdavnaj izjavila, da bo smatrala izvajanje petrolejskib sankcij proti njej kot sovražni akt in bo storila ukrepe, ki jit bo smatrala za najbolj učinkovite. Posveti o Podonavju Vprašanja v Pragi Praga. 29 jan TG. V zunanjem ministrstvu se ne>čejo izraziti o tem če je zadnje dni res prišla e>d obeh zaveznic Mnle zveze posebna notn. v kateri zaveznici predlagata češkoslovaški vladi, naj stavi, predno sploh začne pogajanja z Avstrijo, kot je bilo sklenje-nei pri zadnjem obisku avstrijskega zveznega karcelarjn v Pragi, avstrijski vlneli zahtevo, dn slovesno izjavi, da obnove habsburške dinastije ne bo več zasledovala. Istotako odklanjajo v zunanjem ministrstva vsako pojasnilo glede oelgovorn. ki ga je baje češkoslovaška vlaela poslalo svojima zaveznicama v Mali zvezi, dn se ji predlog ne zdi sprejemljiv, ker dn ni treba gospodarskih peigajanj z Avstrijo preveč obremenjevati, in da je avstrijska vlada o blejski resoluciji in c nespremenjenem stališčn držav Male zveze v habshnrikem vprašanju itak obveščena. Kairo, 29. jan. c. Danes so se nadalicvali ili-laški nemiri v glavnem meslu Pri spopadih je bilo ranjenih 60 dijakov, po ludi redarjev je bilo več ranjenih. Sedaj se stavkovno gibanic m ne-SB Sirilu iw wcj Ittizviuu Plebiscit o Hitlerjeva Berlin, 29. jan. c. Danes so se tukaj razširili glasovi, da misli Hitler presenetili svet z veliko nemško manifestacijo za kolonije. Hitler misli namreč meseca marca organizirati v Nemčiji plebiscit z zahtevo, da naj se Nemčiji vrnejo kolonije. Ta plebiscit naj bi obenem odobril Hitler- | jevo politiko. Hitler bo pozval državljane s krat- ! Litvinov pri kralju Edvardu Križni sprejemi evropskih diplomatov Roka iz Berlina v Rim Trgovski in politični sporazum med Italijo in Nemčijo Strnit 2 > SLO V'liNEC*, dne :!<). januarja li)3(l Sle v. 24. Kdo pretirava i je z rasom Desto ? Samo bitka s predstražami - Džibuti, 2H jan. »United Piess« poroča o razgovoru, ki tja je imel dopisnik z zastopnikom »Universal-filma« g. Hovardom Viuerom, ki ie s švedskim letalcem, baronom von Rosenom v letalu preletel abesinske pozicije na južni fronti in obiskal rasa Desto. »Ko sem pred 14 dnevi kot filmski reporter obiskal čete rasa Peste, je njegova armada štelo komaj 3(100 mož Bilo je to 3000 izredno slabo oboroženih in še slabše hranjenih vojakov, brez najpotrebnejšega orožja, ki so vrhutegn bili še moralno zelo potlačeni radi neprestanih italijanskih napadov iz zraka. Večkrat sem imel priliko opazovali skupine dezerterjev ki so se pomikale v soverno-zapadni smeri doline Gannlc Dortn in iskale v ozadju živeža. 160.000 čcs&o v gorovja To so bile .»besinske čete pri Dolu. Ko pa sva r baronom voti Rosenom letela 360 km seveino-zapadno od Dola, nam ie postalo jasno, kje bo ras Desta mogel Italijane ustaviti, ako bodo sploh tako daleč prišli. Gledala sva pod seboj sfrušno razrilo pokrajino, polno slrmin in prepadov, kakršnih nikjer drugod v Abesiniji nisem opazil. — Dežela je pokrita s fropičnimi pragozdi in poraščena v neprehodno goščavo. Toda za to naravno oviro, ki je najmogočnejša obramba proli vsakemu prodiranju, sva opazila rodovilne in krasno obdelane pokrajine, ki se roziezajo v daljavi. Tu pa je prava žitnica za abesinske čete, ki jih cenim do 160.000, ki čakajo italijanskega prodiranja v pokrajini, kjer sovražnik radi silnih razdalj ni- 3000 mož kakor ne bo mogel krili svojih bokov. Cele pa, ki stoje v tem predelu Abesinije, so pa popolnoma drugače razpoložene, kakor oddelki rasa Desle pri Dolu. Bojevile so in si svesie zmage vse drugače, kakor pa oni sestradani oddelki, ki so se umaknili pred italijansko ofenzivo v dolini Ganale Doria. Abesinske čete, ki so stale pri Dolo, so bile so italijanski tank, ki je zapuščen ostal sredi skal, dejansko le šibke predslraže. Sam sem videl, da pustili 24 ur stali, ne da bi ga Abesinci okupirali. Imel sem vtis, da so abesinske čete držale položaje pri Dolu samo radi lega, ker jih nihče ni napadel. Ras Desla je še pred italijansko ofenzivo, ki je označena z bilko pri Dolo, potegnil svoje čele nazaj proti severu, najbrže radi tega, ker jih v puščavi pri Dolo ni inogel prebranih. Kar so Italijani imeli pred seboj v bitki pri Dolo, so mogli biti le mali abesinski oddelki. „Do zadnjega diha" O svojih načrtih mi ras Desin sicer tedaj ni ničesar govoril. On je itak znan po Iem, da je joko zaprt pred tujci. Samo to jc rekel: »Moji ljudje se bodo borili do zadnjega diha. Kar rabimo, so le zdravniki.« In io je Ic preveč res. Videl sem mnogo težko ranjenih s strašnimi ranami in v groznem trpljenju, ne da bi mogli upali na kako zdravniško pomoč. Pri Dolo ni bilo nikakih zdravnikov in tudi nc nobenih prevoznih sredstev. Prvo obvezovali-šče je bilo šele v bližini Negelia, kjer se nahaja švedski lazarel. Tamkaj sem videl zdravnike, ki so sc vprav nečloveško trudili, loda nemogočih stvari nc more nihče napravili. Stalin ne pozna Stalina Vatikansko glasilo o najgrši sodobni laži Klaverna vloga Zveze narodov cesar s «9Ni res!44 Vatikansko glasilo Osservatore Romano je k sporu med Urugvajem in Sovjetsko Rusijo objavilo silno značilen Članek, v katerem napada .moskovsko lažt, da ne obstoja nI kaka zveza med Sovjetsko vlado In Kominterno. Iz članka posnemamo najbolj udarne misli: Treba je enkrat za vselej vedeti, kaj Zveza narodov misli o laži, ki jo Moskva že dalje 4nsa trosi po svetu, da namreč sovjetska vlada ni odgovorna za dejanja mednarodne komunistične organizacijo, Kominterne imenovane. Sovjetska vlada smelo trdi, i dn ji delovanje Kominterne ni mano. Stalin, dikta-j tor ruske države in njene politike, ne pozna Stali-! na, ki je šef Kominterne. Litvinova diplomacija v | Iraku ne ve, kje stanujejo raznašalci dinamita ii 1 Kominterne. Neizračunljive razdalje so med ono sob« v moskovskem Kremlju, kjer Stalin in njegovi komisarji izdelujejo razne petletke za ruskega kmeta in pridigujejo mir sužnjev, od one sobe v isti palači, kjer Kominterna organizira revolucionarne celice za vse države sveta. Če bi hoteli izjave ruske diplomacije vzeti resno, potem bi morali verovati, da v Moskvi ni ulic, ni nobenega telefona, da se nahaja Moskva nekje na luni, kjer se liudje med seboj ne srečujejo, kjer se ne pozdravljajo, nobenih časopisov ne pišejo. Torej živijo v Moskvi milijoni ljudi, ki se med seboj ne potnajo in ki od-loiijo tudi svojo osebnost, kadar zamenjajo obleko ali svoje delo. Da Stalin, ko zapušča prostore ljudskih komisarjev, naenkrat pozabi na samega sebe, ko gre r sosedno dvorano, da predseduje Komin-terni.« »čuditi se moramo samo človeštvu, ki resno in pridno dela. ki ljuhi red in mir, ki se boji revolucionarnih prekucij. da to človeštvo s tako hcezskrb- nim in skoraj smehljajočim obrazom to laž sprojc-i im in ji verjame, pa jo vsaj potrpežljivo prenaša.« »Država Urugvuj je sovjetske agente zalotila, ko s» imeli roko v tujem žepu. Urugvaj jc dobil dokaze, ki udarno razblinjajo to laž, da sovjetska vlada nima ničesar skupnega s Kominterno. Urug-vajska vlada jc na sovjetskem poslaništvu odkrila sedež celice Kominterne, ki je pripravljala revolucijo. Urugvaj jo dokazal, da je tovariš poslaniki tajnik najprej podpisal potni list, potem pa dajal navodila celicam Kominterne. Urugvaj, ki je bila edina južnoameriška država, ki je sovjetsko vlado Srizn&la — za kar je bila sijajno nagrajena — je iplomatične ive»e takoj pretrgala, [»kazalo se je, da je sovjetska diplomacija iz Urugvaja vodila revolucionarni pokret v sosedni Braziliji. Sovjetski poslanik Minkin je bil ie leta 193! kot komunistični revolucionar ii Argentine izgnan. Moskva ga je poslala kot poslanikn v Urugvaj, kjer so ga zalotili pri svežem zločina. Urugvaj je tovariša izgnal in prekinil vsake zveze z Rusijo.< »Moskovski komunisti imajo svojo moralo. Ljenin ie je dejal, da je moralno samo to. kar komunistični stranki koristi. I»o tein načelu je sovjetska diplomacija sedaj nastopala, ko si je drznila vložiti pritožbo pri Zvezi narodov proti Urugvaju, češ, da Urugvaj moti mednarodni mir. Litvinnvu se ni treba čuditi. On je v svoji vlogi. Toda s začudenjem gledamo na Zvezo narodov. Kaj bo storila? Ali bo obsodila Uragvaj in dala prav sovjo-tiji? Ali bo Zveza narodov sedaj uradno podprla moskovsko laž, s katero sovjetska vlada lepo nedolžno krije svoje vodilno sodelovanje pri podmi-nira.iiju sveta?« Kot smo poročali, je Zveza narodov pogrnila na celo stvar plašč odpuščajoč,ega pozabljen,ja. Lit-vinov je mirno ovil okrog vratu črno kravato in šeJ na pogreb kralja Jurija ... 99 Cesar odločno zavrača italijanska zmagoslavna poročila Abesinski cesar ic poslal iz glavnega stana v Dessie sledečo brezžično poročilo v svet: »Zmagoslavne napovedi o italijanskih zmagah na severu okrog Makale in na jugu okrog Negelia izhajajo očividno iz potrebe, da se dvigne morala italijanskega ljudstva, ki je bila vsled tudi od Italijanov priznanih porazov in umikov na severu m Ogadenu zelo omajana. Ras Desta na jugu ni bil poražen, ampak je svoje čele umaknil iz ravnine okrog Dola v gorovje sevento od Negelia, kjer Italijani ne morejo več uporabljati lankov in kjer je pokrajina mnogo bolj pripravna zo abesinski način čelniškega vojskovanja. Pri Dolo ni bilo nobene bitke, ampak so italijanske čele samo zasedle od Abesincev pravočasno izpraznjeno ozemlje, potem, ko so ga še prej bombardirale in s tem pobijale mirno poljedelsko ljudstvo po vaseh in trgih. Italijani so odnesli »zmago« nad izpraznjenim ozemljem in nnd civilnim prebivalstvom, ko so predstraže rasn Desle bile že davno v gorovju. Abesinski napad severno od Makale je povzročil težke Izgube na obeh straneh, AngUeška naročita i Reuter poroča: Na severni fronti se je zopet začela guerilska vojna posebno v sektorju Makale. Na jugu general Graziani izkorišča svojo zmago na reki Ganale Doria. Četniška vama na severu Reuterjev dopisnik iz Desijoja poroča, da *o po vesteh, ki so prispele tja iz abesinskega vira, abesinski vojaki v bitki pri Makali pokazali svojo veliko sposobnost in znanje v četniškem boju. ko so vsako noč nenadoma napadali najbolj občutljive točke sovražnikove. Oh tej priliki so ahesinski vojaki klali Italijane med spanjem, nato so se pa zopet v največji tihoti umaknili. Dedjastnač Teka je ponoči s 25 vojaki prodrl skoz.i italijansko črto pri Akebi in iznenadil italijansko čelo. ubil )0 Italijanov in pet ranil in vzel kol plen M pušk. Dva ranjena Abesinca so morali pustiti, ker so Italijani prehitro dobili pomoč. Poglavar Nega«, ki je vršil patrolno službo ob cesti v Adupje je rznenadil manjši oddelek Italijanov. Italijanski vojaki so pobegnili. Pet častnikov pa je bilo ujetih. Dedžasmač S a n 1 i o je imel spopade z oddelkom 300 eritrejskih italijanskih vojakov, ki so hoteli vdreti v pokrajino Tembijen. Ob tej priliki so ubili Abesinci italijanskega kapitana in pot Aska-rov. ostali vojaki pa »o pobegnili in so pustili na bejiičn orožje in brano. Badoglio: 700 mrtvih - ranjenih Reuterjev dopisnik poroda i« Makale, da hofie ras Sej« m prodreti skori fronto italijanskih čet med Maka Ko in Aduo in tako presekati italijanske zveze. To njihovo namero je hotel maršal Badoglio preprečiti tn tako Je priči o do bitke v Tembi jenu. Maršal B t d o g 1 i o je podal o tej bitki izjavo časnikarjem In posebno podčrtal: »Ko sem izvedet, da sta Kaša in Sejnin prodrla v pokrajino Tembijen in da hočeta napasti v smeri Hausien, sem moral izbirati, da ali počakam napad Abesincev ali pa da jih prehitim t. napadom. Ukazal sem takojšen napad. Po enodnevni bitki z Askari in črnimi srajcami »o se Abesinci morali umakniti na višine pri Zeabenkerkate, kjer »o pustili tisoč mrtvih na bojiSču. 21. januarja je mešana kolona, ki je sodelovala z drugo kolono .ki je prišla s severa, zavzela hrib Lata Kosa. Ob tej priliki so Abesinci dokazali, da so nilno hitri in so prišli na položaje pred Abiabi, ki je »lavno mesto v pokrajini Tembijen. 22. januarja je sovražnik na-l>adel naše položaje na gori Arije ln poskušal prisiliti črne srajce, da se umaknejo in da se tako vrže na naše glavne prometne zvez«. Orne srajce so imele težke izgube, vendar pa so vidrin I o ta položaj name cela dva dneva, dokler jim nismo poslali ojačenj domačinov, ki »o nato skupno s črnimi srajcami odbili sovražnika r smeri Abiabi. Mi srno imeli nad 700 mrtvih ia ranjenih.« Težave rasa Deste Reuterjev dopisni* poroča iz H ara rja, da »o tam na glavnem trgu včeraj dopoldne prečitali ukaz. abesinske vlade, v katerem se prebivalstvo poziva, da naj vlado podpira % denarjem in molitvami. Reuterjev dopisnik poroča ii N e g e 1 j j a . da nadaljujejo borbe med italijanskimi oddelki, ki pode sovražnika, in raznimi manjšimi oddelki rasn Deste. Nekateri oddelkt rana Deste se obupno trudijo. da hi »rišli do rak* Daaa Parma, da U ** a je prisilil Italijane, da so morali zapustiti utnene poslojanke, ki so jih z velikim plenom seda) zasedle naše čete. To so gola dejstva, ki tvorijo torej osnovo za italijansko vpifje o velikih zmagah nad nami. jaz rad priznam, da imajo moje čele težave, ker se morajo boriti proti strojem, toda ludi mi smo se naučili varovali se bombnih napadov in italijanski molorizirani lanki so se izkazali ničvredne v naših gorah. Morala mojih čet ie dobra. Oni, ki največ trpijo od italijanskega načina vojskovanja, niso vojaki, ampak civilno prebivalstvo v zasedenih pokrajinah, kjer gre italijanska polifika za fem, da popolnoma uniči domače ljudstvo in razruši pod naslovom »kulturnega ooslanstva« vse njihovo imetje. Mi obžalujemo. da Zveza narodov še vedno zavlačuje s pe-trolejskimi sankcijami, ki bi italijanskim le' om vzela možnost, da uničujejo civilno prebiva?stvo v zasedenih pokrajinah. Domači odmevi Dessie, 28. januarja. Haile Selasie L oskrbeli z vodo in živežem. Kolona, ki tvori levo krilo italijanske armade in kateri poveljuje general Agostini. je že prišla do Malkamurija, 260 km od Dola na reki Dauaparma. Med napredovanjem je ta kolona imela dva spopada z Abesinci, 550 Abesincev je obležalo mrtvih na bojišča. Italijani računajo, da je Desta v teku poslednjih borb izgubil polovico svojih vojakov. Položaj ostalega dela armade rasa Deste je v nevarnosti, ker je ta vojska potisnjena v severni smeri za nizko grmovje, kjer primanjkuje živeža in vode. Italijanska pehota. ki sledi italijanski motorizirani koloni vzdolž reke Ganale Doria, je zasedla Bander in upa, da Jio kmalu doletela abesinske čete, ki se umikajo. Tretja italijanska kolona napreduje vzdolž reke Gestroda, ki ščiti desni bok Italijanov. Ta kolona do sedaj še ni naletela na sovražnika. i „fyič novega" i Rim, 29. januarja. AA. Agencija Slefani ob-lavlja komunike št. 109, ki pravi, da ni bilo ne na i eritrejskem ne na somalijskem bojišču nobenih i važnih dogodkov Dr. Baaer - 25 tet škof Zagreb, 29. januarja, b. Zagrebški nadškof dr. Ante Bauer slavi danes 25letn,ico, ko je bil | posvečen v škofa. Pred 25 leti je bil posvečen j v škofa v Rimu v cerkvi Germanicum Danes I dopoldne so obiskali nadškofa dr Betierja nad-| škof koadjutor dr. Stepinac, križevski vladika dr. Dionizije Njaradi ter djakovački škor Akša-tnovič ter prisrčno čestitali nadškofu dr. Antu Bauer ju k velikemu jubileju. Vsi so ostali pri g. nadškofu na kosilu. Sama prtjslavn te obletnice pa bo 16. februarja, ko bo nadškof praznoval SOletnico svojega življenja Sprejemi pri predsednica vlade Belgrad, 29. jan. m. Danes popoldne, je predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič sprejel t svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu bolgarskega poslanika nu našem dvoru Dima Kaza-sova in poljskega poslanika R. Dembickega. Danes seia vlade Belgrad. 29. jan. m. Predsednik ministrskega sveta dr. Milan Stojadinovič je za jutri popoldne ob 5 sklical sejo ministrskega sveta, na kateri bodo posamezni ministri poročali o resornih zadevah. Organizacija JRZ Belgrad, 29. januarja, m. Za jutri popoldne ob 4 je napovedana v prostorih kluba JRZ seja odbora poslanskega kluba JRZ, na katero so nujno pozvani vsi člani. Belgrad, 29. januarja, m. Minister za socialno politiko in narodno zdravje je davi odpotoval v Kragujevac, kjer bo imel s somišljeniki politično konferenco. Iz Kragujevca se bo podal v Jagodino in bo tam imel istotako konferenco s pristaši JRZ. Jutri bo Dragiša Cvetkovič odpotoval v Sarajevo na shod, kjer bo tudi govoril. Novi Sad, 29. januarja, m. Na sinočnji konferenci tukajšnjih pristašev JRZ je bik) sklenjeno, da se bosta skupini te stranke in to skupina dr. Branka Iliča in skupina predsednika Narodne skup- Izmišljotine o Vatikanu Rim. 29. jan. V nekaterih inozemskih listih je izfila te dni vest, da je Vatikan sestavil načrt ali predlog, po katerem naj bi se na miren način uredil ilalijansko-abesinski spor in končala vojna v Afriki. To vest utemeljujejo s tem, češ da je Osservatore Romano od 29. t. m. velesilam svetoval, naj bi se rajfii pogajale o upo6tavitvi miru, nego da se zatekajo k staremu sistemu vojaških zvez. Vatikanski krogi da se baje opirajo na to. da je z zmagami, ki jih je dosegla v zadnjem času Italija v Abesiniji, podana možnost, da se vojna zadovoljivo likvidira. Za mir govori tudi položaj, ki je po krivdi angleško-francoske zveze za varnost Sredozemskega morja proti Italiji nastal v tem smislu, da je ogrožen lokarnski pakt, kar je vsekakor zelo nevarno za evropski mir. Tudi Io je, tako je baje pisal »Osservatore Romano«, ugoden moment zh mir, ker je za zunanjega ministra v Franciji imenovan g. Flandm, ki je bil ministrski predsednik, ko se je v Rimu sklenila italijansko-francoska pogodba, iz česar se ! sme upravičeno sklepati, da goji g. Flandin sitn- i patije do Italije vsaj v enaki meri, kakor jih goji Osserva-tore« o čem takem ničesar ne govori, ni mogoče verjeti, in je zato po vsej priliki izmišljotina ali kombinacija onih krogov, ki jim pri vsej stvari ni ničesar bolj pri srcu, kakor tla v ilalijansko-nbesinsko vojno vmešavajo Vatikan z namenom, da Ki o^rtiili kot pristranskega. Po naših zanesljivih informacijah Vatikan dosedaj sploh še ni sprožil, kaj še predlagal kakšen načrt, kako likvidirati ta spor, ker za to zlasti v sedanjem momentu ni ugodna prilika, katera bi dovoljevala upanje na uspeh, dokler se položaj ne razčisti bolj. Cisto izključeno pa je tudi, da bi Sv. Stolica pripravljala kaj takega, kar bi bilo proti duhu pakta Zveze narodov in kar bi izgledalo kot nagrada za napadalca. Vatikan gotovo razvija veliko delavnost, da se ustvarijo pogoji tn pripravijo duhovi za čimprejšnjo likvidacijo nesrečne vojske v Vzh. Afriki, toda čisto gotovo ne v tej smeri, ki mn jo podtika framason-sko in levičarsko časopisje. Ker katerakoli privatna mnenja za stališče in nauk katoliške Cerkve niso tnerndajna. se je trelia držati ZDane izjave sv. očeta jeseni lanskega leta. ko je vsako napadalno in osvojevalno ekspanzijsko vojno, ki krši pravice kake druge države, izrecno in jasno ter javno obsodil. Ker pn je nesreča tu, bo poglavar Cerkve in njegova diplomacija gotovo vso storila, da vojna preneha pod pametnimi pogoji, ki so za obe strani sprejemljivi, in ki bodo služIli tako užaljeni pravici, kakor evropskemu miru, pa tudi takim zahtevam, ki so s stališča naravnega in mednarodnega prava upravičene in ki se morejo v splošen blagor človeške kulture sprejeti — nikakor pa tak forum, kakor je Vatikan, ne bo predlagal potrditve kakršnegakoli krivičnega in nemoralnega dejanja ter aspiracij in nima v mislih ludi najmanjše žalitve avtoritete in prestiža Zveze narodov, ki jo je baš Vatikan vedno in dosledno povzdigoval kot najvišji obstoječi forum mednarodne pravice. Kako nespretno je izmišljena imenovana vest, pa tudi sledi iz tega, ker pripisuje vatikanski diplomaciji kritiko sredomorske«a pakta med Anglijo in Francijo, kakšno tako ne samo netaktno ui netaktir.no, ampak tudi stvarno čisto neutemeljeno in nemogočo kritiko si lahko dovoljuje le kak list, nikakor pa Vatikan, ki vzdržuje z vsemi državami najbolj prijateljske stike. Vse to je jasen dokaz, da je bila la vest fabricirana v pariški loži. ki bi rndn diši rcdjlirula slolico sv, IV-Ira. nn je, kakor se vidi. v tem oziru zelo nespretna. šfiine Ciriča združiti hi ustanovili skupen krajevni odbor, v katerem bo imela vsaka skupina polovico članov. Posveti „Združene" opozicije p Zagrebu Zagreb, 29. jan. b. V Zagreb sta prispela delegata srbijanske izvenparlamentarne opozicije Božo Vlajič in Milan Gavnlorič, ki sta davi obiskala Venčeslava Vilderja. Oba delegata Sta odšla k dr. Mačku ter ga pozdravila in se nekaj časa razgovarjala z njim. Nato sta Vlajič io Gavrilovič odšla v stanovanje Veče«lava Vilderja, kjer so se nadaljevali razgovori z delegati s srbskimi odposlanci. V imenu dr Mačka sodelujeta Janko Bjelašič in Juro šutej, ▼ hn». nn bivše samostojne demokratske stranke pa Večeslav Vilder. Opoldne so imeli delegati skupen obed v »Gradskem podrumu«. Popoldne »o se razgovori nadaljevali zopet ▼ stanovanj« Večeslara Vilderja. Če ae bodo razgovori kon-čaK nocoj, bosta ie danes odpotovala delegata srbijanske izvenparlamentarne opozicije, "najkasneje pa jutri, v nasprotnem slučaja pa »• bodo razgovori nadaljevali še ves jntriSnjidan. Precej verjetno je, da bo konec te konferenc« jutri dopoldne pri dr. Mačku, Id ga bodo člani odbora informirali o poteku konference in a ugotovitvah, do katerih so priai. Trilunovič in Miletič v Zagrebu Zagreb. 29. jan. m. Danes popoldne sta prispela t Zagreb Miša Trifunovič in Krsta Miletii. Na vprašanje časnikarjev o eiljn njunega prihoda v Zagreb, je Krsta Miletič i»jaril, da sta prispela v Zagreb radi razgovorov « svojimi strankarskimi prijatelji in da se jutri vrneta v Belgrad. Iz skupščine Belgrad, 28. jan. m. Popoldne se Je v sejni dvorani narodne skupščine sestal finančni odbor ter pričel z razmotrivanjem proračunskega predloga za leto 1906/87. Proračunsko debato v odbora je otvoril finančni minister dr. Dušan Letica s svojim ekspozejem. ki ga je »Slovenec« že objavil. Po njegovem govoru je bila seja zaključena, prihodnja pa napovedana za petek popoldne ob 4. Podpora za naše olimpijce Belgrad, 29. jan. m. Zastopnik ministra za telesno vzgojo ljudstva Dragiša Cvetkovič jc odobril Jugoslovanski zimskosportni zvezi v Ljubljani podporo 67.BS6 Din za pokritje stroškov ca trening naše olimpijske smučarske delegacije pred odhodom v Ga-Pa. Izplačilo te podporo je odobril tudi ministrski »vet. Zadružna konferenca Belgrad, 29. jan. m. Včeraj je bila v prostorfh Olavne zadruzne zveze konferenca, na kateri so razpravljali o stanju zadružništva v naši državi v zvezi z današnjo zakonodajo, predvsem davčno, radi doslej povsem napačnega izvrševanja zakonov. Na konferenci je bil sprejet sklep, da je za nemoten razvoj zadružništva nujno potrebno sprejetje tozadevnih sprememb v finančnem ministrstvu. Te spremembe bo kraljevski vladi in finančnemu od boru predložila Glavna zadružna zveza. Beigraiske v rs K Banjaluka, 29, januarja, m. Ban vrbaS: sestavil Vlihaloko-pulos ,ki bo spravil novo ustavo skozi ta parlament. nato ga pa razpustil in razpisal nov* volitve po novi ustavi. Deinerdzis ie Je pil tn je kralj Jurij ostavko snreief l dte*. 34, >SLOVEWEC<, da« 80 januarja 1980. Molitve za kralja Jurija v Belgradu Na dan pogreba so bile v Oficirskem domu v Belgradu molitve za pokojnega angleškega kralja Jurija V. Molitvam so prisostvovali: Nj. Vel. kraljica Marija, Nj. Vis. kneginja Olga, kraljeva namestnika dr. Radenko Stankovi* in dr. Ivo Perovič ter člani kr. vlade in diplomatskega zbora. Grozna smrt otroka na turbini Ljubezen do pličk je bila mali Milici v pogubo Maribor, 29. jan. V Dolnjem Brdu pri Mežici se je zgodila tragična nesreča, ki jc zahtevala življenje 7-letne Milke, hčerke posestnika Maksa Pike. Mala Milica, ki hodi v I. razred ljudske šole, se je vrnila v ponedeljek s svetosavske proslave iz šole domov. Mali jc v kuhinji sušila jabolka, Milka pa je pobrala peške od sadja ter jih nesla v družbi 6-letnega bratca na dvorišče, da bi jih nairesla pticam. Na dvorišču se nahaja z deskami pokrita vodna turbina za pogon kmetijskih strojev Os turbine gleda iz lesenega pokrova. Turbina je bila v pogonu, ko je Milica stopila na pokrov, da bi tam natresla peške ptičkam. Ko sc je pripognila, se je krilce ovilo okrog vrteče se osi Ker se vrli os z zelo veliko brzino, je bila obleka v hipu navita na železu, močna sila je otroka dvignila, tako da je bila glavica pri tleh in z blazno naglico je stroj brusil z glavo po lesenem pokrovu. Bratec nesrečne Milice je odhilel po očeta, ki je turbino ustavil, pa je bilo že prepozno Glava nesrečnega otroka je bila popolnoma stolčena in le smrt nastopila v nekaj trenutkih. Strašno dejanje slaboumne žene Vpričo sinčka si je z britvijo prerezala vrat Maribor, 29. januarja. V Bučji vasi je izvršila posestnica Marija Osterc na grozovit način samomor Pokojnica je bolehala že dalje časa na živcih. Zadnje čase je postala čisto zmedena. Domišljala si je, da ima neozdravljivo bolezen v želodcu. Poskušala je vsa mogoča zdravila, ker pa je bila bolezen le v njeni domišljiji, ni vse nič pomagalo ter je bilo teh bolezni čimdalje več. Že večkrat je dejala, da si bo na njo posebej pazili. Te dni pa je bil mož z večjimi otroki zaposlen pri živini v hlevu, žena pa je ostala s svojo 4 letno hčerkico sama v sobi. Naenkrat je mali otrok pritekel k očetu z glasnim krikom ter povedal, da mami iz vrata strašno teče kri. Mož je prihitel ter našel ženo že v zadnjih zdihljajih. Izrabila je moževo odsotnost, poiskala njegovo britev ter si prerezala vrat. V nekaj minutah je izdihnila zaradi izkrvavitve. Zapušča končala življenje, če ne bo boljše in domači so se i moža in pet otrok, starih od 4 do 15 let. Dogodek resno bali, da bo kaj takega res izvršila ter so je vzbudil v vsej soseski veliko sočustvovanje. Velik požar sredi Ljubljane Mahrova hiša na Krekovem trgu v nevarnosti Ljubljana, 29. jannarja. Danes t opoldanskih urah je izbruhnil sredi me-•ta^elik požar, ki bi mogel postati usoden, ako ne MfiV tej nesreči posegli vmes dve srečni naključji: požar je bil takoj opažen, drugič pa so bili poklicni gasilci takoj pri roki, saj je Mestni dom z gasilsko postajo nasproti hiše, ki je gorela, namreč starega Mahrovega poslopja. Ogenj je izbruhnil ob 11. Ob 11.16 je pritekel na gasilsko postajo delavec Franc Matjašič ter hlastno sporočil, da se iz Mahrove hiše kadi, ter da je v podstrešju ogenj. Poklicni gasilci so ravno anažili svoje orodje in motorno brizgalno, ki so jo uporabili že ponoči pri požaru v Dravljah. V trenutku je bil ve9 Mestni dom v alarmu in v vsej naglici so gasilski avtomobili zavozili proti Mahrovi hiši, to je motorna brizgalna, avto z Magirus lestvo ter orodni avto. Z Gradu sta dva strela naznanila prebivalstvu, da gori. Poklicni gasilci so bili pod strokovnjaškim vodstvom svojega poveljnika g. Janeza Furlana. Izkazalo pa se je, da je moštvo gasilske postaje za tako velike požare le prešibko, zakaj najprej je imel g. Furlan na razpolago le 13 mož, nato pa se je priključil še podpoveljnik g. Ogrin, ki je imel sicer po draveljskem požaru prosto, končno pa sta priskočila na pomoč še dva reševalca, ki sta bila ob pričetku požara z reševalnim avtom zunaj. Za poklicnimi gasilci so se kmalu javili še prostovoljni gasilci, ki sta jih sklicala strela. Vodil jih je njihov poveljnik g. Pristovšek. Prostovoljni gasilci so priskočili oa pomoč s svojo motorko. Poklicni gasilci so napeljali vodo iz dveh hi-drantov pred Perdanovo in Fabjanovo hišo. Pred hišo samo so napeljati cev po Magirus lestvi, po stopnicah v hiši sami pa so napeljali dve cevi. Gorelo je v podstrešju, v drvarnicah, ki pripadajo trem strankam. V teh drvarnicah je bilo nakopičeno staro pohištvo, slamnjače, pernice, drva, premog in razna ropotija. Ogenj se je razvil že z vso silo ter je že prodiral skozi strop v nižje, to je v drugo nadstropje. Gorel je tudi že strop nad hodnikom. Gasilci so morali delati z vso silo. Iz podstrešja se je na Krekov trg razvijal ogromen, dušeč dim, kar pa ni oviralo velike množice ljudi, ki je napolnila ves trg, tako, da je imela policija z vzdrževanjem reda veliko dela. Prostovoljni gasilci so med tem napeljali cevi z Vodnikovega trga. V notranjščini poslopja, to je v podstrešju, pa »o imeli gasilci trdo delo. Razvijala se je med plameni strašna vročina, tako da niso mogli prodreti v ogenj niti z maskami na obrazih ter so morali poprej z močnimi curki ogenj nekoliko podušiti, da 90 nato mogli izbiti goreči strop. Bila je nevarnost, da se bo ogenj širil še nižje, zato so gasilci izpraznili tri sobe v drugem nadstropju. Sele ko so gasilci odprli strop, je bilo mogoče ogenj pogasiti. Gašenje samo je trajalo poldrugo uro, tako, da so se mogli gasilci vrniti šele ob 12.42 v Mestni dom. Prostovoljni gasilci pa so na pogorišču pustili še stražo 4 mož, ki je čuvala vse popoldne. Popoldne •i je ogledala razdejanje v drugem nadstropju {sprednji del) in v podstrešju Mahrove hiše tudi uradna komisija, ki ja približno ocenila škodo. Na poslopju samem, to je v podstrešju in na uničenih stropovih znaša škoda okrog 60.000 Din, Veliko škodo, ki pa je ni mogoče oceniti, pa je ogenj napravil tudi na pohištvu in drugih predmetih, ki so se nahajali v podstrešju in spodnjih treh sobah. Poslopje je last »Slovenske banke«, katere večinski delničar je sedaj g. Jankole. Poslopje je seveda zavarovano, pač pa ai svojega blaga zavarovala niti ena prizadetih strank. Kako je požar nastal, je nemogoče ugotoviti. Možno je, da je kdo ogenj podtaknil, možno pa je tudi, da je nastal zaradi kakega zaboja pepela. Gasilci so ugotovili, da je dimnik popolnoma ne-dotaknian m od-noveljnik Ogrin Kmalu za poklicnimi so prihiteli z motorko in agregatom tudi prostovoljni gasilci iz Ljubljane pod vodstvom svojega poveljnika Pristov.ška Gasilci so naporno gasili več ur, da so obvarovali hiše pred ognjem medtem, ko se jim skednja in nleva ni posrečilo več rešiti, vendar pa so oh začetki požara domači rešili iz hleva vsaj živino. Poleg gospodarskega poslopja je zgorelo okoli TuOO kg sena. mnogo poljskega orodja, voz in podobnih naprav. Peterca trpi okoli 80.000 din škode, zavarovan pa je za 60.000 din. Vedno zvest prijatelj... £CHICHT0V0 Po svoji odlični kakovoifl je postalo neogibno potreben zaveznik pri pran|u parila. Zato pazi gospodinjo pri nakupu vedno na njegova znaka: ime „Schichf in varnoitno znamko ,.Jelen" na r d e £ • m ovitka Terpentinovo milo d o a č i i t d • I ampak izrecno pristno zahtevati! Pustolovščina „nemškega letalca Nasedli so mu mnogi ugledni liudje ob meji Pustolovec — sin mariborskega odvetnika U Maribor, 29 jan. i Pred okrožnim sodiščem sc je zagovarjal da- ' nes pustolovec, ki je oškodoval več uglednih ljudi v koroškem kotu naše severne meje Na zatožni klopi se je zagovarjal 31-lelni Karel Tschebull, sin svoječasnega uglednega mariborskega advokata. Pristojen je v Avstrijo ?.e v mladih letih je zašel na stran pota. Zadnje mesece lanskega leta sc je pritepel v Mežiško dolino. Tam sc je predstavljal za političnega begunca, ki jc moral zaradi narodnega socializma pobegniti iz Avstrije Pripovedoval ie, da se je obrnil najprej v Nemčijo, kjer je postal letalski častnik Sedaj pa da bo sprejet v jugoslovansko vojsko k letalcem. V Gu-šianju je opeharil najprej trgovca Ivana Milonika, kateremu je pripovedoval, da je kupil v mariborski okolici posestvo, na katerem bo zaposlil Mi-fcnikovega sina kot oskrbnika, drugega sina bo pa spravil k letalcem Dobil ie 2600 Din posojila S stičnimi potezami jc izvabil od trgovca Maksa Husarja 200 Din ter opeharil še nekatere druge ljudi. Njegove sleparije so pa prišle kmalu na dan. Ugotovilo se je, da ie Tschebull že mnogokrat predkaznovan pustolovec, ki jc res služil v Nemčiji, pa ne pri letalcih, ampak v raznih are-stih; iščejo ga tudi avstrijske oblasti zaradi sleparij, katerim pa se jc umaknil z begom v jugo-slavijo Obsojen ie bil na 5 mesecev strogega Proti trdi stoiki. čirom in katarju v črevih je dobro sredstvo naravna FranzOosefova grenka voda, če »e jamlie večkrat na dan. Reg. po min. aoo. pol. la aar. »dr. 8-br. iwa5, ». V. «. zapora in povračilo škode Ker so mu hofeli prisoditi tudi trajen izgon iz države ic milo prosil, da ga s tem ne kaznujejo, ker ima v Maiiboru pokopane starše Sodniki so sc ga usmi ili ter izgona m dobil izročili ga bodo pa po prcslani kazni avstrijskim oblastem. Dražbe in pravde v Sloveniji padajO Po petnajst milijonov dinarjev za sodne takse Ljubljana, 29. januarja. Boben v naših krajih še vedno poje. V letih gospodarskih stisk se silno mnoie tnobilijarne in realne eksekucije, ki jih je Slovenija v zlatih prvih povojnih časih visoke gospodarske konjunkture zaznamenovala komaj do 20.000. Od 1. 1928 pa so se eksekucije začele naglo množiti ter so I. 1932 dosegle najvišje število 73.570, lani so padle na 72.405, predlanskim pa jih je bilo 70.551. V Ljubljani pri okrajnem sodišču jih je bilo lani II.658, predlanskim 11.810, leta 1932 pa 12.242. Maribor zaznamenuje lani 9089 izvršb, predlanskim pa 10.287. Celje je lani imelo 4131, predlanskim 4276. Novo mesto lani 2048, predlanskim 2074. Mnoga podeželska sodišča so imela prav malo izvršb, največ Ptuj 3228. Po mnogih krajih na Gorenjskem, Dolenjskem in Notranjskem pa je bilo samo nekaj nad 250 izvršb. Ljudje se dokaj neradi pravdajo in tožarijo. So pa ponekod prav strastni pravdarji. Mnoge pravde so trajale že po več let, ena celo 10 let. Take pravde j>ožro do 200.000 Din na stroških. Tudi velike in male pravde so 1. 1932 dosegle najvišje število ter so lani znatno padle. Velike pravde od 12.000 naprej spadajo pred okrožna sodišča, pod tem zneskom pa pred okrajna sodišča. Pri štirih okrožnih sodiščih v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu je bilo 1932 vsega 3795 raznih tožb, lani pa le 1745. torej za 2050 tožb manj. Slovenija šteje 49 okrajnih sodišč, ki so imela 1932 skupaj 30.693 civilnih tožb. lani pa 20.475. Torej prav tako neznaten padec. Meničnih tožb pri okrajnih sodiščih je bilo 676, predlanskim pa 768. Pri okrožnih sodiščih je bilo meničnih tožb 1. 1932 vsega 2582, lani pa 212. fie vračunamo menične tožbe okrajnih sodišč k tam, epa-aima padec lflM. Ogromne zneske za sodne taske so pravdarji in druge stranke plačali lansko leto. Računajo, da najmanj do 15,000.000 Din v kolkih in gotovini. S temi milijoni bi se prav lahko Slovenija v sodni upravi in njenih zavodih sama upravljala in ne bi bilo potrebno črtati celo milijonski znesek v kreditih za osebne izdatke, kakor se je to letos zgodilo. V Sloveniji je po proračunskih podatkih 215 sodnikov in 48 sodnih pristavov in pripravnikov, dalje 222 uradnikov, 25 uradniških pripravnikov, 82 zvaničnikov, 119 služiteljev in 64 dnev-ničarjev. Odgovor g. Ostercu Ne glede na tiskovno pomoto v moji kritiki o koncertu >Praškega kvarteta« (... v invenciji, ki se v prvem delu še lovi ob francoskem impresionizmu. pa je v drugem delu že samoniklo do-življena.), odgovarjam: da pojm >zrek ni istoveten s i>ojnioni 'neoporečen«:; da sem kot zrelo natančno opredelil le (umetniško) zgradbo dela, da ve vsak glasbeni znanstvenik, da morejo biti celo mnogo vredne umetnine velikih tvorcev od raznih stilnih smeri rahlo vpliva ne (to pomeni moj izraz >invencijn se lovi ob impresionizmu« — da razložim onim, ki niso sposobni razumeti prispodob); da brezizjetimo verjamem samemu sebi, kar napišem, seveda tako, kot je dejansko mišljeno in kot razume vsak, ki ima dobro voljo, da jia nikakor ne verjamem tujini zavitim razlagam mojih besed; da je končno meni dlakocepljenje tuje, ker me preveč muči nešteto resnejših, globljih in bolj perečih vprašanj in da zato na taka in jiodob-na vprašanja odgovarjaš: danes prvič in zadnjič! Vilko Ukmar. Mednarodni pustolovec pred sodnihi Ljubljana 29. januar]«. V Sarajevu 1. 1899. rojeni Kudoll Vodopi-j vec. po poklicu trgovski pomočnik biez stalnega bivališča, je mednarodni pustolovec velikega kolibra. Prebrodil je mnoiro dežela in mest. Pojavljal se je na Madžarskem, dalje v slovaških kopališčih in letoviščih po Koroškem Lani je nastopal po Ljubljani. Izdajal sc jc za ekonoma sarajevskega nadškofa dr šariea ki se nahaja na oddihu v Bohinju. šoferja Keržiča je naplahtal, da ga je z avtom popeljal na Bled in ga opeharil za vožnjo v znesku 550 Din Kot inženjer Nikolu Meštrovič pri jugoslovanskem konzulatu sc je pojavil v Celovcu ter «t nasta nil v najmodernejšem hotelu Moser. V celovškem baru se je seznanil s posestnikom in podjetnikom Lovrencem Kravino iz št. Lenarta, katerega je osleparil za 760 šilingov. Obljuboval mu je da mu bo preskrbel gradjo paviljona na Podkorcnskem sedu na avstrijski meji. loda inženjer jo je popihal čez mejo. Pojavil se je zopet kot inž. Meštrovič na štajerskem. Pri Sv. Barbari v Halozah je opeharil posestnika Izidorja Primožiča za 1000 Din. Izdajal se je za poslovodjo in ekonoma graščine Trakoščane in je ž njim sklenil pogodim, da dobavi graščini razne vinske sode. Ko jc prejel denar, jo je z avtom popihal v Varaždin. Pozneje se je pojavil v Ljubljani ter je bil tu aretiran. Vodopivec je prav vse priznal, tudi še nekatere druge grehe. Razprava je bila preložena, da se doženejo še nekateri podatki. Vodopivec je bil že večkrat kaznovan, tako v Ljubljani, Trstu, Beljaku, Za grebu in še drugod. Presedel je po ječah žc do 15 let. Občinshi odbor v Šoštanja odstopil Občinski odbor v Šoštanju je z županom vred odstopil. S tem je skušal prehiteti oblastveno razrešitev, da bi pri ponovnih volitvah sedanji odborniki lahko zopet kandidirali. Kakor smo poučeni, pa bo ta razrešitev vseeno sledila, tako da si dosedanji vodje šoštanjske občine s predčasni odstopitvijo niso nič fiomagali. Smrt od patrone Eksplozija zahtevala življenje mladega fanta Maribor, 29. lan Iz Velike Polanc pri Črensovcih nam poročajo o smrtni nesreči, katere žrtev jc postal 14-Ictni Matija Tumer Fantek jc našel nekje patrono, ki ga jc močno zanimala Spravil sc je v sobi nad njo z nožem, s katerim jc skušal izruvati vžigaino kapico. Skril se ie v kotu za mizo, da ga ne bi videla sestra, ter ruval z noževo konico okrog kapice, držeč pri tem patrono v levi pesti Naenkrat jc odjeknila po hiši močna eksplozija in mladi Matjažck sc ie valjal na tleh v lastni krvi Patrona sc jc razletela ler jc eksplozijo odtrgala fantku tri prste na levi roki, drobci medenega plašča so mu prileteli v obraz ter ga močno opraskali, najusodneje pa jc bilo, dn mu jc udaril naboj v trebuh ter niti ga razparal z želodcem m iJro-boviem vTcd. Nesrečneža so takoj prepeljali v bolnišnico v Mursko Soboto, kjer pa k bila vsaka pomoč zaman ter ie kmalu po prevozu umrl Stran 4 ^LOVENBCt, dne 90. januarja Ifl96. Štev. 34. Drobne novice Knlrdar Četrtek, 30. januarja. Martina, devica muče- itica; itiacinla, devica. Novi grobovi + V I>juhljani je včeraj mirno v Gospodu zaspal g. Franc Theuerschuh, železniški upokojenec. Pogreb bo v petek ob 8 jx>[>oldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na [»kopališče k Sv. Križu. Kaj mu sveti večna luč! Žalujočim našo iskreno noža! je! Osebne vesII — Imenovanja cestarjev. Za banovinske začasne cestarje je banska uprava imenovala: Janeza Prašnikarja, Janeza Šmita, Jožefa 1'odbevSka In Ivana Funklja, vse pri okrajnem cestnem odboru v Laškem, pri okrajnem cestnem odboru v Celju pa Alojzija Cokana. V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato i&e in otokom jeter, ie pravi blagoslov naravna Franz-Josefova franka voda, zaužita tudi v malih množinah. Frani-Joaefova voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa ae poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. Ogl. reg. S. br. 30474/35. — Socialna akcija banovine. Pod vodstvom bana dr. Natlačena je uvedena v zadnjem času obsežna socialna akcija za pasivne kraje naše banovine. Številni brezposelni lesni delavci pošiljajo v zadnjem času deputacije k okrajnim glavarjem in na banovino. V nekaterih primerih je banovina že ustregla prošnjam teh delavcev in nakazala iz bed-nostnega fonda povprečno po 200 Din za vsako potrebno družino podpore. Sredstva bednostnega fonda gredo sedaj izključno v svoj pravi namen. — Da odpomore revnemu kajžarskemu in dninarske-mu prebivalstvu v okrajih, ki so bih prizadeti po su&i in slabi letini, je banska uprava pričela ponekod razdeljevati koruzo. Tako je samo do sedaj razdelila v črnomeljskem, metliškem in novomeškem okraju med revno prebivalstvo 20 vagonov koruze. — Sola v Kresnicah bo obhajala 60 letnico svoje ustanovitve. Dne 1. februarja bo zahvalna alužba božja in polom pogostitev učencev. V nedeljo, 2. februarja bo v Gasilskem domu ob |>ol treh igra »Sirota Jerica< in drugo. Zunanji rojaki vabljeni! — Razpisuje se služba zadružnega zdravnika. Zahtevajo se pogoji kot za hanovinsko zdravniško službo. Zahteva se tudi apotekarski kurz in even-tuelno zobozdravniška praksa. Opremljeno prošnjo je poslati na Zdravstveno zadrugo v Ponikvah, p. Videm-Dobrepolje. Za gospode in dame NAS CAJ naj vzame gospodinja /,a goste visoke in preproste. — Prošnja. Jože Zupančič je slovenski fant. rojen v Nemčiji. Iz Nemčije je moral priti v Jugoslavijo, da je šel aa nabor. Bil je potrjen in je odslužil vojaščino. Izučen je trgovski pomočnik. Zmož.en je malo slovenščine Sedaj je na cesti. Družba Sv. Rafaela v Ljubljani prosi kako trgovino v Jugoslaviji, ki bi potrebovala nemščine popolnoma zmožnega trgovskega pomočnika, da bi storila narodno dobro delo in mu dala zaposlitev. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 29. t. m. je objavljena >IJredba, kako je izvajati pouk pri orožništvu«. ———— ..............UMNIM i.............ilII nriTTninn — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. — Volitve obratnih zaupnikov predilniškega delavstva v Litiji. Dne 28. januarja so se vršile v Litiji vsakoletne volitve obratnih zaupnikov pre-dilničarjev. Ker se maloštevilni pristaši II. in III. intemacijonale prav dobro zavedajo, da med pre-dilniškim delavstvom ne pomenijo več dosti, so pri letošnjih volitvah vporabili razne trike in silno agitirali med delavstvom za svojo listo proti listi združenih pametnih delavcev, ki so že siti večnih obljub rdečkarjev ter so šli letos skupno na volišče. »Rdečim« lo pol ni uspelo, da bi dobili absolutno večino glasov od lanskih volitev 30 padli skoraj za polovico glpsov. njih lista je prejela komaj 174 glasov, lista združenih delavcev (nevtralna) 170, »plavi« pa komaj 48 glasov. Prvi imajo sedaj v obratnem zastopsivu 4 zaupnike, nevtralci 4, »plavi« pa l. Volilnih upravičencev je bilo 630, razveljavljenih glasov 14. tako da se je zelo mnogo delavstva (nad H — 224) absentiraio volitev, kar aotovo ni v interesu skunnofiti. — Nove knjige: Južnir.. francoska gramatika, Din 64.—Dolenc, Pravna zgodovina za slovensko ozemlje, vez. Din 128.—; Dr. Fr. Grivec, Žitja Konstantina in Metcdija (Cvetje iz domačih in tujih logov 8) Din 12,—, vez. Din 24.—; Kranjc Jože, Detektiv Megla, veseloigra v 3 dejaniih, Din 20.—; dr. Gosar, Za nov družabni red (nadaljevanje) II., 3. snopič, Din 40.—; Kojc Martin, Učbenik življenja, Din 65.—; inž. Vrečko, Tablice t.a dimenzioniranje betonskih, armiranobetonskih konstrukcij, 1. knjiga, Din 24.—; Boršnikova. Vide ■lerajsve izbrano d^lo, Din 36.—. vez. Din 46.—: ,'weig - Albreht Marija Siuart, roman, Din 90,—; šorli or. Ivo zbrani spisi, V. knjiga, vez. Din 60.—; ''eschka Ant.. Abesinija zadnji nerešeni problem Afrike, Din 30.—, vez Din 40.—: Koprivnik .. Jugoslovanski lovčevi zapiski, Din 30.—, vez. Din -15 --: Simonič. Kočevaiji v luči krajevnih in ledinsltih imen, II. del, Din 12.—; dr. M. Škerlj. Ženevske menične konvencije, Din 6.—. Vse te nove knjige se naročajo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Katera dobra družina brez otrok bi sprejela za svojega ubogega 4-letnega delavskega dečka? Podrobnejša obveslila daje cerkveno predstoj-ništvo v Hrastniku. — Iz ljubljanske porodnišnice. V porodnišnici v Ljubljani je bilo ta mesec tako ogromno število porodov, da je začelo primanjkovati postelj in prostora. Do danes je povilo že 178 žen, za dvajset več nego lani v istem razdobju. Zaradi tega ni mogoče temeljito sriažiti in desinficirati prostorov. Nevarnost, da bi zaradi tega utegnile nastati resne zdravstvene neprilike, je velika. Zato je priporočati našim ženam, naj gredo rodit v bolnišnico le tedaj, če je kompliciran primer, če doma absolutno ni na razpolago prostora in nege in če so gospodarske razmere res tako slabe, da porodnice ne moreio piačati stroškov za porod v domači hiši. Posebno premožne žene naj ne bi odvzemale mesta onim revnim, ki doma nimajo niti primernega stanovanja, niti postrežbe, niti denarja. Zdravniki naj bi pošiljali v bolnišnico samo komplicirane primere. — Obsojen junak noža. Mali kazenski senat v Ljubljani jo včeraj obsodil 22 letnega delavca Ivana Ofacija na eno leto strogega zapora zaradi zloc dna hude telesne poškodbe, ker je 2. novembra lani v Novih Jaršah z nožem večkrat sunil Avgusta Rozmana in so bile poškodbe sinrtno-nevarne. — Pojasnjen vlom. V noči na 1. december 19!!5 je bilo vlomljeno v kovaško barako na Zgornjem Logu pri Litiji, last kovača Ivana Kneza, ter ukradeno razno orodje. Sum je takoj padel na 24 letnega brezposelnega delavca Pigarja Antona iz Karlovca, občina Sromije, ki je od svojih staršev neznano kam pobegnil ter so ga orožniki po tiralici iskali. Figar se je prejšnji dan oglasil pri kovaču Knezu, ostal pri njem celo popoldne do mraka, si vse ogledal, ponoči pa vlomil. Vsaka sled za njim je potem izginila. 21. januarja ga je pa prijela orožniSka patrulja v Slovenjgradcu ter našla pri njem še nekaj ukradenega orodja ter čevlje. Iz Slovenjgradca je bil prepeljan v Litijo, litijski orožniki so ga pa oddali v zapore okrožnega sodišča v Ljubljano, kjer bo prejel za vlom svojo kazen. — Da boste stalno zdravi, |e potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini in si. Radenslca vam ohrani zdravje in mladostno svežost. LJubljana O XV. prosvetni večer, ki bo v petek ob 8 v verandni dvorani holela Union bo posvečen kraljestvu Alp. S pomočjo lepih skioptičnib slik in z brzino avtomobila bomo iskali lepe Dolomite, južno Tirolsko in ob vznožju Ortlerja zavili v Švico v eno najlepših dolin Engadina. Iz St. Morilza napravimo izlet v Pontresino, obiščemo Moralsch-lede-nik, nato pa zopet čez gorske prelaze proti najlepšemu biseru alpskega raja k štirikantonskim jezerom. Obiščemo Rigi, Luzern. Einsiedeln, Ziirich ter se oddahnemo na bregovih Bodenskega jezera. Pot proti domu pa drži po južnobavarskein alpskem pogorju, kjer stoluje mogočni kraljevi grad Neuenschvvanstein, tudi njega obiščemo. Ob lepih bavarskih jezerih se vrnemo preko novo zgrajene ceste čez Grossglockner na Koroško v domovino. Predava ravnatelj Vinko Zor, kateri je v poletju vodil družbo po tem alpskem kraljestvu. Ob tej priliki so bile tudi |>osnele krasne 6like. Na to predavanje posebno vabimo prijatelje naših Alp. Pred-prodaja vstopnic v Prosvetni zvezi. Miklošičeva cesta 7. Sedeži 3 Din. stojišča 2 Din, za dijake 1 Din. KINO UNION Teleton 22-2] Danen ob 16., 19-18 ln 21-16 url seasacijonalni film izredno napete vsebine Zmagovalec srca V gl. vlogi nastopata Kari Ludvik Diehl in Dorothea Wieck POZOR! V današnjem Foxovem zvočnem tedniku — ■_ boste videli prvo pogrebni svečanosti za an- --- ■ ■ gloškem krallem Jurijem V. » Londonu. — — 0 Fantovski odsek Šentpeterskega prosvetnega društva ima drevi ob 8 svoj redni sestanek. Na sjx>-redu je predavanje: »Poglavje iz medicine«. © Predavanje. Gosp. univerzitetni profesor dr. ing. M. Kasal bo predaval o temi: »Podrobnosti novih predpisov za ojačeni beton« (švicarski predpisi) v petek, dne 31. januarja 1936 ob 18.30 na univerzi v mineraloškem institutu. Predavanje prireja Akademski klub gradbenikov. Predavanje je dostopno tudi neakadeinikom ter so vsi zainteresirani vabljeni. O Kino Kotle I je vo igra danes ob 3., pol 6. in 8. >Marija«. k tebi uboge reve .« in dopolnilni spored Mikim.išk. O Kdor se poslednji smeje... je naslov no\ i veseloigri, ki jo je priredil F Majdič in ki se uprizori na svetnico. 2. februarja ob pol 8. zvečer v Rokodelskem domu. Resnost, tragika in pa do skrajnosti komični prizori, ki se v živali nem tempu odigravajo skozi štiri dejanja, da jejo jamstvo, da more ta igra zadovoljiti tudi najbolj razvajenega gledalca. W8SEB KINO SLOGA Teleton 27-30 HBffi Triu.mf i|uibeMsrii že tako dolgo pogreSano JANET OAVNOR Je najočarijivejša opereta bogatega razkošja in najslajši film lanel Gaynor, umetnice, ki Je nepozabna it njenth lepin filmov ,,Ob zori", „Ansrel ulice", „4 vragi" itd. Danes ob 16., 19-15 in 21-16 uri &mmmMmmmmsmimMdrl S letno Feodoro Zajčevo, hčer zasebnice iz i Livarske ulice. Deklica se ic poškodovala ix> obrazu. Maribor □ »Slovenski gospodar«, list tlovenskega kmečkega prebivalstva nji štu jurskem, je dobil zopet mesečno ilustrirano prilogu »Naše slike«, Januarska številka »Naših slik« je -h izšla. □ Dinarska akcija Protituberkulozne lige je dosegla ob zaključku leta vsoto 201,328 din. I n denar je namenjen za zgradbo azila /,a je-tične bolnike v Mariboru. Spravili so ga pa skupaj v dveh letih mariborski stanovanjski najemniki in gospodarji z enodinarskimi prispevki, ki jih plačujejo vsak meneč. Letos namerava liga dinarsko akcijo poživit; « posebnimi nagradami. □ Javna zahvala. V novembru in decembru 1935 so ojačili azilni sklad PT lige s prostovoljnimi prispevki namesto vencev na grob sledeči mariborski meščani: Marta in Viljem Freund Bela Weiss, Jug. Bclersdorf. Je-leac & šlajmer, dr. Ploj, Meinel & Herold, Združenje trgovcev v Mariboru, mag. Franc Mi-narik, Ida Stiekler. J. Szinicz. Heiman Berg, Kletarska zadruga, Andraschitz A., Jakob Kii-her, mag. Sirak, Opekarna v Košakih, Mariborska tekstilna. Auš I. ter več neimenovanih oseb,., Vsem dobrotnikom izreka PT liga iskreno za-' hvalo. □ Dijaške kongregacije — cerkveni sestanek. V soboto I. februarja bo ob h zvečer v cerkvi sv. Alojzija govor, večernice in priložnost za sv. sjioved. V nedeljo zjutraj ob tri-četrt na sedem istotam sv maša e skupnim sv. obhajilom Udeležba za članstvo obvezna — iskreno vabljeni tudi vsi dru?; □ Mestnim uslužbencem se znižajo prejemki. V torek zvečer se je vršila v mestni posvetovalnici izredna seja mestnega sveta, na kateri je bil sprejet predlog o znižanju uradniških prejemkov, ki se urede tako, kakor prejemki državnih uslužbencev. Uradniškim pripravnikom se znižajo prejemki po členu 7., uepragmatit-nim po čl. 8 uredbe o osebnih in rodbinskih dokladah uslužbencev in upokojen-eev z dne 24. septembra l<>35 Glede stalnih honorarjev, nagrad tantiem itd. na sc postopa po čl. 9. navedene uredbe Rodbinske doklade se urede v istem razmerju kakor državnim uslužbencem in tudi prejemki staroupokojen-cev se urede na novo. kot pri državnih upokojencih. Efekt tega znižanja no znašal pri občini 220.000 din letno. S tem so magistratni uslužbenci hudo prizadeti, tembolj, ker se znižanje v takem razmerju ni izvršilo v nobenem drugem mestu Slovenije, ker imajo povso l drugod mestni uslužbenci samo plače brez draginjskih doklad. katere zadeva omenjena uredba. Nastane sedaj vprašanje, ali se ne bi mogla najti zakonska osnova, .la bi se prejemki mestnih uslužbencev v Sloveniji na enoten način uredili. □ Popisovanje vojaških obveznikov. Tekom tega meseca se morajo vpisati v seznam na vojaškem uradu na Slomškovem trgu vsi v Mariboru stanujoči mladeniči letnika 1918 □ Smrt kosi. V Einspielerjevi ulici 28 je umrl v starosti 72 let sodni uradnik v pokoju g. Josip Volavšek Pokojnik je bil v Mariboru znana in popularna oseba, vri katoličan in Slovenec. Pogreb se bo vršil danes popoldne ob 15.30 na pobreš-kem j>okopališ6u. Naj počiva v miru, žalujoči rodbini naše iskreno spžalje. □ Železničarski upokojenci in njili vdove, člani želcz.niearske Nabavljalne adrtige v Mariboru so vabljeni na člansko zborovanje, ki se vrši danes popoldne ob 16 uri (4.) v dvorani Delavske zbornice, Sodna ulica 9, II. □ O Shakespearu in njegovi. dobi bo predaval jutri v petek v Ljudski univerzi prof. dr. Janko Kotnik i/ Maribora Skioptične slike! □ Prihodnja premiera bo v gledališču v soboto. Vprizori se Lichtenberirovn veseloigra »Kariera kanclista Winzign« □ Tnalo ga je ubilo. Tragična ne.sreča se je pripetila v Ribnici na Pohorju. Viletnemu delavcu Jožefu Verhovniku je pri sekanju drv priletelo tnalo v glavo. Prepeljali so ga v mari-liorsko bolnišnico, kjer pa je |>oškodbi podlegel. □ Krava ji je razparala trebuh. Nevarno se je [Kinesrečila 2«letna viničarka Marija Potočnik v Radiz.eln Zdivjana krava jo je pahnila z rogom ter ji razpurala treb.uh Mariborski reševalci so jo prepeljali v bolnišnico Ni idealnejšega sredstva za otroke, starejie ljudi in rekonvalescente (po operaciji, porodu, hripi itd.) kot je Celie gr Še TK Skala. Z ozirom nu našo včerajšnjo notico o Savinjski podružnici TK Skale v Celju, smo dobili naslednji popravek: Ni res, da bi se v redu ne vršil, kakor vsako leto, občni zbor Savinjske podružnice TK Skale v Celju, res pa je, da se je dne 11. jan. I93& vršil v prisotnosti zastopnika politične oblasti. Ni res, da na tam občnem zboru Savinjske podružnice TK Skale ni prišlo do volitev, res pa je, da je bil na tem občnem zboru v smislu pravil popolnoma v redu izvoljen odbor, ki ie na prvi seji dne 16. jan. 1936 prevzel posle Savinjske podružnice TK Skale v Cehu od prejšnjega odbora, analogno iemu ni razloga, da bi posle le podružnice prevzela centrala v Ljubljani Vse druge vesti so mistifikacija javnosti. — Odbor Savinjske podružnice TK Skale v Celju. — K temu popravku dostavljamo, da mi nismo z včerajšnjo notico hoteli nikogar mistificiraii, ker smo dobili omenjeno vest iz uradnega vira (pred-stojništvo mestne policije v Celju), kaleremu je centralni odbor v Ljubljani sporočil stvar tako, kakor smo jo mi objavili er Umrla je včeraj v visoki starosti 81 let, gospa Amalija Almoslechner, posestnica, Cesto na grad 41, in vdova po znanem celjskem juve-lirju. Pokojnica je tudi mati juvelirja g. Rajnholda Almaslechnerja. Pogreb bo v petek, 31. jan. ob 16 na mestnem pokopališču. — V celjski bolnišnici pa je umrl g Vrhovšek Ciril, 25 let star, pekovski pomočnik iz Celja Naj počivata v miru! & Lovci, ki stanujejo v komasirani občini Celje, naj prijavijo lovskemu društvu v Celju nemudoma, najkasneje pa do 3 febr. t. I. svoje lovske pse, ki se obenem uporabljajo kot čuvaji. V prijavi je navesti ime in bivališče lastnika, število psov, pasmo in ime posameznega psa. jst Nesreča v celjski kemični tovarni in pra-žarni. V torek okrog 3 popoldne se je zgodila v kemični tovarni in pražarni huda nesreča, katere žrtev so postali delavci: Tratnik Alojzij, 31 let star, doma iz Zagrada; Košir Martin, star 42 let, doma iz Dobrove, in Podlesnik Karel, star SO let, doma z Dečkove ceste. Imenovani so v omenjenem času zlivali baker v vodo, voda, ki je bila vrela, je udarilo čez posodo in so se vsi trije opekli po obeh nogah. Z avlom celjske rešilne poslaje so bili prepeljani v celjsko bolnišnico. es Na svečnico popoldne ob 5 vsi na čajanko »Kola« v Celjski doml & Drušlvo jugosl. akademikov v Celju razpisuje iz dohodkov svoje I javne prireditve podpore revnim akademikom v Celju in okolici, ne oziraje se na društveno pripadnost. Prošnje oddajte drušlvu do 20. febr. 1. I. in priložili ubožno iznričcvolo. ona s srcem s sadnimi sokovi, malino, limono, vročim mlekom i, si. - Radenska je naotrebovali. Vse se čudi toplemu vremenu sredi letošnje zime. Toda pri nas v Ločah brije oster veter, ki vznemirja in razburja sicer mirno prebivalstvo. Nekdo — menda pa jih je več — se namreč pridno bavi z nečednim jx)slom ki ga imenujemo denuacir jantstvo ali ovaduštvo. Je to sicer ne všečna navada, pa dandanes zlasti v gotovih krogih naravnost moderna. Spravil se je ta gorečnik za dobro stvar nad ločko vas, rafinirano ožigosal nekatere zadeve v vasi ter strastno očrnil posamezne osebe — seveda vse v imenu kulture in čiste narodnosti, ki jo kajpada ima v zakupu. Svoje imenitne izdelke jx>-š-ilia nekam na višje mesto. Gotovo se smatra tudi za poklicanega tolmača ljudske volje in se nadeja obilnega uspeha. Bomo videli! Jesenice Pomembna iznajdba. Pred ljudsko kuhinjo v Krekovem domu se dnevno zbira številno reve-žev, ki prosijo hrane. Gotovo je, da so najpotrebnejši med njimi starčki in starke. Včasih pride tja ' toliko prosilcev, da vsem ni mogoče ustreči. Ci-I gani so včasih tudi med njimi. Ciganski rod pa ' ima svoje običaje. Pridejo z godbo in zasvirajo pred vrati himno lačnih ljudi na zemlji. Toda, če i je prosilcev preveč, ne pomaga niti godba. Na | Jesenicah je potrebna sirotišnica, občina bi lahko nekaj o tem mislila. Ljubljanska drama med jeseniško delovno ljudstvo. V petek, dne 31. januarja bodo ob 8. uri i zvečer v Krekovem gledališču gostovali gledališki igralci ljubljanske drame, med njimi g. S. Jan in ga. Juvanova. Misel domačega odra, da povabi ljubljansko dramo, je pozdravljali tem bolj, ker je s predstavo na Jesenicah dana prilika tudi široki okolici in odrom, da opazujejo podajanje igre ; osrednjega slovenskega gledališča. Kočevje Vincencijeva konferenca je imela 26. t. m. občni zbor, kjer je odbor podal obračun o karita-tivnem delu v preteklem letu. Razdelilo se je najbolj potrebnim, zlasti družinam s številnimi otroki, podpor za 10.465 Din, večjidel v živežu in obleki. Vseh podpiranih družin in posameznikov je bilo 118. Število članstva je padlo na 47, ker so lani izstopili domala vsi dobrotniki nemške pripadnosti. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor z geom. Fr. Šifrerjem na čelu. Za ohranitev kočevske gimnazije, ki ima biti po kralj, ukazu postopoma reducirana v nižjo, je intervenirala te dni v Belgradu posebna deputacija, ki jo je vodil prof. Franc Uršič. Redukcija na rudniku? Kakor čujemo, namerava TPD skrčiti število uslužbencev na rudniku od 94 na 50, ako kočevski rudnik ne dobi državnih nabav v višini vsaj 1200 ton mesečno. Upamo, da do te katastrofe v našem na brezposelnosti tako bogatem mestu vendar ne bo prišlol Reteče pri Sh. Loki V ponedeljek zvečer ob pol enajstih je umrl vrl član Marijine družbe, agilen igralec Kat, prosv. društva in navdušen cerkveni pevec Peter Križaj v mladeniški dobi 23 let. Bolehal je že več mesecev, iskal zdravja pri raznih zdravnikih in v bolnišnici. Ko se je jeseni vrnil iz bolnišnice domov, smo še vedno upali, da ozdravi, četudi nam je ob njegovi bolniški postelji v srcu vstajala skrb za njegovo življenje. Mnogo je trpel v času mučn« ' bolezni, posebno zadnji dnevi so bili težki. Mlada narava se je z vso silo upirala smrti, loda vse ic bilo zastonj. Neizprosna jetika je položila nanj mrzlo koščeno roko in ga nam za vedno ugrabila. Dragi naš tovariš, sedaj si rešen zemeljskega trplje-i nja. Upamo, da se že veseliš nad zvezdami. Mi T« ne bomo pozabili. Počivaj v mirul Naša zunanja trgovina Prav kar smo prejeli izkaz naše zunanje trgovine po posameznih državah in ga v izvlečku prinašamo. Trgovina z Italijo padla na minimum. Podatki za december kažejo, da je znašal ves naš izvoz v Italijo komaj še 4 milij. Din (novembra 53.8), uvoz Italije pa 4,5 (novembra 27.3) milij. Din, Večinoma gre tu za elektuiranje prejšnjih zaključkov. Iz tega ae tudi vidi, da je politika sankcij ustavila skoro vso trgovino z Italijo, ker t januarju ne bodo izkazane niti tolike številke. S tem se je tudi skupni delež Italije v naši zunanji trgovini močno skrčil, kar dokazujejo na drugem mestu objavljene številke. V naši uvozni trgovini je Italija prišla s 1. mesta, kjer je bila leta 1934, na 5. mesto, v izvozu pa tudi s t. mesta na drugo, ker jo je prehitela Nemčija. Nemčija prva v naši trgovini V naši zunanji trgovini »i je osvojila Nemčija po žilavem boju zadnjih let prvo mesto. Narastel je znatno izvoz iz nje, v še večji meri pa je narastel naš izvoz v Nemčijo, posebno v zadnjih treh mesecih, ko je dosegel rekordno višino 297.5 mili), in ie je v primeri s prejšnjim, t. j. 3. četrtletjem, «koro podvojil. V oktobru je znašal izvoz celo 100.5 milij., nakar je v novembru padel na 94.5, v decembru pa se je ponovno dvignil in dosegel rekordno višino 102.5 milij. pri skupnem izvozu 351.7 milij. Din. Delež Nemčije je znašal v decembru pri »kupnem našem izvozu 29.1%, kar pomeni, da je sedaj skoro tretjina našega izvoza usmerjena v Nemčijo. S tem postaja za našo zunanjo trgovino »pet važno vprašanje enostranske usmeritve, ki postane lahko nevarna, če se zgodi največjemu kupcu kaj takega, da preneha biti najvažnejši interesent za naše blago. Decembrski odstotek deleža Nemčije je še celo večji kot je bil leta 1930, v času še razmeroma dobre konjunkture, delež Italije, ki je znašal le 28.3%. Povečanje prometa s ČSR. Tudi Češkoslovaška izkazuje v preteklem letu znatno povečanje trgovine z našo državo. Uvoz iz nje je narastel od 418 na 518, izvoz tja pa od 437 na 540. Trgovinska bilanca je za nas aktivna za 22 milij., dočim je znašala aktivnost leta 1934 19 milijonov. Posebno znatno je narastel uvoz iz Češkoslovaške v decembru, ker je Češkoslovaška deloma nadomestila italijansko tekstilno industrijo in njen izvoz k nam. Decembrski uvoz iz ČSR je znašal 66.4 milij., kar pomeni v primeri z novembrom povečanje za 12.5 milij., v primeri z decembrom 1934 pa povečanje za celih 31.3 milij. ali za skoro 100%. Nasprotno pa je naš izvoz v decembru v ČSR znatno padel, in sicer od 52.7 v novembru na 28.6 milij. Din in je bil tako december eden najslabših mesecev izvoza v ČSR. Tudi v primeri l decembrom 1934 je naš izvoz v ČSR znatno pa- Vloge v regulativnih hranilnicah Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so znašale hranilne vloge pri njenih članicah na koncu lanskega leta. seveda br«a pripisanih obresti 1.029 milijonov, kar pomeni za leto 1935 zmanjšanje vlog za 76 milijonov dinarjev, če upoštevamo pri številki za 1935 že pripisane obresti. Naslednja tabela nam kaže razvoj vlog pri regulativnih hranilnicah od leta 1929 (v milij. dinarjev): 1929 1.025 1930 1.182 1931 1.269 1932 1.193 1933 1.139 1934 1.105 1933 1.070 K stanju vlog v znesku 1.029 milij. pa jc treba v svrho primerjave navesti tudi cenitev, koliko znašajo vlage-z obrestmi vred. Tako se nam v tabeli pokaže zmanjšanje samo za 35 milijonov dinarjev, kar odgovarja približno nazadovanju v letu t934 s 34 milij. din. Lani je bilo več mesecev jako ugodnih za pritok vlog, vendar pa je saldo odtok še vedno znatnejši kot pritok. Naše lesno gospodarstvo. Na zadnji konferenci lesnega gospodarstva v Ljubljair je med drugim grajal govornik ing M. Lenarčič, da časopisje premalo obvešča javnost o nekaterih važnih gospodarskih vprašanjih. Ker se to ni nanašalo na slovenske liste in ker je razumljivo g. inženjer daleč od tega, da bi mislil grajati naše liste, zato lojalno popravljamo, kar smo napisali ob govoru g. ing. Lenarčiča. del, saj je znašal naš izvoz v ČSR decembra 1934 62.3 mili|. Din. Trgovina z Avstrijo. Trgovina z Avitrijo izkazuje za 1935 v primeri s 1934 skoro nezmanjšani uvoz (441 proti 442 milij,), na drugi strani pa je naš izvoz v Avstrijo znatno padel, in sioer od 634 na 577 milij. Din. V zadnjem četrtletju je sicer uvoz iz Avstrije nekoliko oživel, vendar ne v znatnem obsegu. Od novembra na december je naš izvoz v Avstrijo padel od 54.1 na 45.6 milij. Din. PREGLED PO POSAMEZNIH DRŽAVAH Uvoz milij. Dm % 1934 1935 1934 1935 Nemčija 497.2 598.1 13.91 16.17 Češkoslovaška 417.6 516.8 11.69 13.97 Avsitrija 442.0 441.2 12,37 11.92 Anglija 331.3 370.4 9X27 10.09 Italija 555.0 370.8 15.53 10.02 USA 229.6 229.0 6.43 6.19 Francija 177.7 160.9 4.97 4.35 Madžarska 100.9 107.5 2.88 2.91 Brit. Indija 115.2 95.7 3.23 2.59 Švica 92.9 89.6 2.60 2.42 milij. Din 1934 1935 I z v Nemčija Italija Avstrija Češkoslovaška USA Anglija Madžarska Grčija Belgija Švica Poljska Francija 597.8 797.8 634.4 437.3 156.8 180.5 136.7 145.9 166.9 136.6 51.5 59.7 751.5 672.3 577.2 540.0 224.8 212.3 200,7 146.9 136.2 97.5 67.1 62.8 o z v 1934 15.42 20.57 16.36 11.28 4.05 4.66 3.52 3.76 4.30 3.52 1.31 1.33 % 1935 18.65 16.68 14.32 13.40 5.58 5.27 4.98 3.64 3.38 2.42 1.66 1.56 V naslednjem pa navajamo še nekaj podatkov o naši izvozni trgovini v lanskem letu. Poleg v navedene države smo izvozili lani še (v oklepajih podatki za 1934): v Španijo za 50.9 (59.7), Egipt 32.9 (26.1), Eritrejo 27.0 (1.3), Alžir 23.94 (28.3), Tunis 21.15 (33.3), Argentino 18.4 (14.74), Romunijo 16.6 (39.1), franc. Maroko 15.6 (13.0), Holandijo 15.5 (34.4), Palestino 14.7 (21.1), Južnoafriško Unijo 11.75 (5.17), Švedsko 10,76 (4.2), ital. Somalijo 10.1 (0.75), Turčijo 10.0 (2.8), Albanijo 9.8 (9.36), Malto 8.96 (8.2), Sirijo 5.54 (4.77) itd. Skupno beleži naša izvozna statistika za leto 1935 izvoz v 80 držav, dočim smo izvažali leta 1934 samo v 75 držav. Ravno tako je število držav in dežel uvoznic v našo državo naraslo od 94 v letu 1934 na 96 v letu 1935. Število drž. upokojencev in invalidov Po podatkih finančnega ministra je bilo v zadnjih letih število upokojencev ter invalidov in njih prejemkov naslednje: upok. prejemki inv. prejemki milij. milij. 1933-1934 60.402 1.020.7 70.788 103.5 1934-1935 62.093 1,062.8 69.340 105.0 1935-1936 64.236 1.041.6 70.142 104.5 Iz tega sledi, da število državnih upokojencev stalno narašča. V zvezi s tem so se sicer tudi povečali izdatki za pokojnine od 1933-1934 na 1934-1935, vendar so za proračunsko leto 1935-1936 zmanjšani. Pregled o tem, koliko ljudi iz državnih in ba-novinskih sredstev kot državni in banovinski upokojenci in invalidi prejema pokojnino, nam daje tale tabela: drž. usl. ban. usl. upokoj. invalidi 1933-1934 207.130 11.878 60.402 70.788 1934-1935 205.119 11.800 62.093 69.340 1935-1936 208.277 12.359 64.236 70,142 Skupno je aktivnih uradnikov, upokojencev in invalidov po proračunih za 1933-1934 350.198, po proračunih za 1934-1935 348.352, za 1935-1936 pa 355.214. * Vpisi v trgovinski register. »Jadran« R. Zavr-šek, izdelovanje čolnov, komand, družba, prok. Bukovec Josip, Ocvirk Rudolf, nakup in prodaja ter uvoz in izvoz žive in zaklane živine. Izpremembe v upravnem svetu Jugoslovanskih tekstilnih tvornic Mautner d. d. v Ljubljani. V trg. register so bili vpisani kot člani upravnega sveta dr. Gregorič Cvetko, Hribar Rado, Mohorič Ivo ter Mautner Štefan. Vlajno — fjladrto, tedaj NIVEA-CREME Znano je, da postane rdeča in razpokana koža z rednim negovanjem z NIVEA zopet mehka in nežna. Zato ie bolje preprečiti neižo lečiti. Zavarujte zato pravočaino svojo kožo in jo dvakrat na dan natrite z NIVEA. NIVEA napravi Vaso kožo odporno in ohrani Vašo polt. NIVEA se ne da nadomestiti, kajti samo NIVEA vstbuja EUCERIT, na čemur temelji njen edinstveni učinek. Ljubljanski velesejem. G. minister dvora Nj. Vel. kralja je obvestil predsedstvo Ljubljanskega velesejma, da bodo letošnji spomladanski in letošnji jesenski Ljubljanski velesejem od 30 maju do 8. junija, oziroma od 29. avgusta do 9 septembra pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralju Petra II. Ravnatelj mednarodnega hranilniškega instituta v Ljubljani. V ponedeljek in torek se ie mudil v Ljubljani ravnatelj Mednarodnega hranilniškegu zavoda v Milanu g. prof. Filip Ravizza. G. Ravizza se je prej mudil tudi v Zagrebu ter se zanima za ustroj in poslovanje hranilnic, zlasti pa za poslovanje v času krize. Obiskal je tri ljubljanske regulativne hranilnice. Ko je v razgovoru s predstavniki Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani zvedel, da so v decembru vloge na tekočih računih pri Zvezinih članicah narasle za 0.25 milijona, ga je to zelo razveselilo, saj že par let vloge na tekočih računih stalno nazadujejo Nadalje %e je g. Itavizza zanimal Se za druga aktualna vprašanju naših hranilnic. Včeraj pa je g. prof. Ravizza odpotoval nazaj v Milan. Izpremembe pri Peko, d. z o. z. Pri Peko, d. z o. z. fabrikacija in prodaja čevljev, Kovor pri Tržiču so bili izbrisani: poslovodje družbe dr. Iv. Slokar, glavni ravnatelj Zadružne gosp. banke, in Josip Ljubic, ravnatelj podruž. Jugoslov. banke v Ljubljani, prok. Erce Franc in Pajaiič Vladimir ter rav. s prokuro Kozina Peter, novi [>oslovodji pa sta: Kuster Avgust, ravnatelj Knietske posojilnice ljubljanske okolice, in dr. Lapajne Stanko, odvet. v Ljubljani. Delničarji dobe 709.93 Din za svoje delnice. Iz poročila likvidatorja tvrdke Bios, d. d. v likvidaciji je razvidno, da znaša pri glavnici 2 milijona gotovine 1.42 milij., izguba pa 0.58 milij. Ker so vse terjatve in dolgovi poravnani, dobi vsak delničar na delnico s 1000 Din imenske vrednosti 709.93 Din. Občni zbori lokalnih železnic. Dne 14. februarja bodo občni zbori delniških družb: Lokalna železnica Kranj—Tržič, Lokalna železnica Ljubljana—Vrhnika ter Dolenjske železnice Poleg volitev v upravo in nadzorstvo je na dnevnem redu tudi sklepanje o prodaji prog teh družb in odobritev kupoprodajne pogodbe z državo. Odlog plačil je dovolilo kmetijsko ministrstvo Hranilnici in posojilnici v Dragatušu, r. z. z n. z. za 6 let od 16. oktobra 1935 za stare dolgove, nastale do 21 maja lt®4 obrestna mera znaša 2%, nadalje je odobren odlog plačil Hranilnici in posojilnici na Muti, r. z. z o. z. zn 3 leta od 1. novembra 1935 dalje za terjatve, nastale do 7. sept. 1936, obrestna mera pa znaša 2%. Značilni oklici. V službenem listu dravske banovine čitamo, da je pristojno okrožno sodišče zavrnilo predlog nekega upnika, da se uvode kon-kurz o imovini Jugoslovanskega kreditnega zavoda, r. z. z o. z. v likvidaciji v Murski Soboti, ker dolžnik nima zadostne imovine. Nadalje je zavrnjen predlog drugega upnika, da se otvori kon-kurz nad imovino Gospodarske zadruge, r. z. z o. z. v Šmarju pri Jelšah zaradi pomanjkanja imovine. Likvidacija: Kvas, reg. zadr. z oni. zavezo v Sevnici. Zastopstvo l>resdncr banke v Belgradu. Svoje-fasno so [»osebno francoski listi dosti pisali o tem, da namerava ena največjih nemških bank Dres-dner Bank odpreti svojo podružnico v naši državi. Sedaj pa čitamo, da ima sedaj ta banka v Belgradu svoje zastopstvo. Zastopnik banke je Berthold Fast, bančni ravnatelj, ki je že večkrat bil imenovan v zvezi z ustanovitvijo podružnice. Njegov urad ima naslov: Knežev spomenik 5. Borza Ljubljana. 29. januarja. Dpiihi Neizpremenjeni so ostali tečaji Berlina, Curiha in Prage, narasla sta London in Newyork, dočim so popustili tečaji Amsterdama. Bruslja in Pariza. V zasebnem kllringu se je avstrijski šiling na ljubljanski borzi učvrstil na 9.25—9.35, dočim je na zagrebški borzi popustil na 9.205—9.305. v Belgra- du pa je notiral neizpremenjeno 9.20 9.80. Grški boni so notirali v Zagrebu 80.16—30.86. Angleški funt je ostal na naših borzah neizpremenjen na 25(5.20- 257.80 Š|xui6ka pezela je notirala v Zagrebu (>.026 blago. Nemški čeki so notirali v Zagrebu 14.315 do 14.515, z« medio februarja pa 14.076 14.275, v Belgradu p« 14.50—1470. Italijansko liro (valuto) so plačevali denarni zavodi [K) 3.06—3.10, dodim so za dolar plačevali 49.75—50.25. Ljubljana. Tečaji s primom: Amsterduin, 100 hol. gold. . . 2970.20 -2984.88 Berlin, 100 mark......1756.08—1769.95 Bruselj, 100 belg...... 737.39— 742.46 Curih. 100 frankov.....1424.22- 1431.29 Ix>udon, t funt ......216.02— 218.07 Newyork, tOO dolarjev , . . 4301.10—4337 41 Pariz, 100 frankov.....288.85— 290.29 Praga, 100 kron...... 181.33— 182.44 Promet na zagrelifiki borzi Je znašal brez kompenzacij 1,308.028 Din. Curih. Belgrad 7, Pariz 20.27, Londoui 15.1929, Newyork 304.625, Bruselj 51.775, Milan 24.50, Madrid 42, Amsterdam 208.50, Berlin 123.55, Dunaj 57, Stockholm 78.V), Oslo 76.30, Kopenhogen 67.80, Praga 12.74, Varšava 57.95, Atene 2.90, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.50, Helsingfors 6.705, Buenos-Aire« 0.84. Vrednostni papirji Tendenca za državne papirje |e bila danes afc»-ba, čeprav se tečaji nieo znatno izpremenili. Promet je bil pa zelo slab. Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 76.90 do 79, ugrarji 44 - 46. vojna škoda pmniptnn 393 do 356, begluške obveznice 61—62, 8% Blerovo posojilo 81—82, 7% Blerovo posojilo 71—72, 7% posojilo Drž. hip. banke 79—80 Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 76.50—78, vojna škoda promptna 355, 356, 2. 3. 4. 5. 355 -356, begluške obveznice 64.50—65.25, dalm. agrarji 60—61, 7% Blerovo posojilo 71.50—73.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 79—80. — Delnice: Priv agrarna banka 238—240, Trboveljska 122—126, Osj. sladkorna tovarna 120 den. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 79.50 bi., agrarji 45 50—46.50 (45.75), vojna škoda promptna 356.50—157 (357. 356.50), begluške obveznice 64.50- 65 ,(64.75) 62.80—63.25, 8% Blerovo posojilo 82.50—82.75 (83), 7% Blerovo posojilo 72.50—73 (72.50), 7% j posojilo Drž. hip. banke (79), 7% štab. pos. ! 78.50 bi. — Delnice: Priv. agrarna banka | 237.50—239 (239,237). Žitni trg Ljubljana. Pšenica b.ič. in ban. 78 kg 2% 177.5 —180, oves slav. 142.50—145, ajda siva par. Ljubljana 140—142.50. koruza času primerno suha 120.50—122.50, prekomerno suha prekmur. 129.50 —132.50, moka |>šenična ničla 28T> 296, St. 2 2«5— 270. št. 5 245—250, otrobi bač. 110—115. Novi Sad, 29. januarja. Pšenica: bč 174 do 176, bč okol. Som bor 171 — ! 73, bč ladja Tisa in Bogej 177 179 sluvonska 174—178. sremska 174—176. banaška 173—175. Oves neizpremenjen: rž ne notira; ječmen neizpremenjen: koruza bč, sremska in banaška 117—118, bč. in srem. hela 129—131: moka, f i ž o I. o t r o-hi neizpremenjeno. Tendenca slaba Promet srednji. Živina Mariborski sejem dne 28. januarja. Prignanih je bilo: 1 konj, 9 bikov, 102 vola. 221 krav in 4 teleta, skupaj 387 komadov. Cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 2.50—3 Din, poldeheli voli 2—2.75, plemenski voli 2.50—3. biki za klanje 2—8, klavne krave debele 2—2.50, plemenske krave 1.50—2, krave za klobasarje 1.20—1.76. molzne krave 2—4J, breje krave 2.50—3.80, mlada živina 2.50—3.50, teleta 8—4 Din. — Mesne cone: volov-sko meeo I. vrste 8—10 Din, II. vrste 6—8, in*so od bikov krav in telic 4—6, telečje meso I. vrste 8—10, II. vrste 4—6, svinjsko meso sveže 8—10. Kulturni obzornik Žiija sv. Cirila in Melodija Prevel in razložil Franc Grivec. V Mohorjevi zbirki »Cvetje iz domačih in tnjih logove je izšel prevod in komentar sta-roslovenskih »Žitij« sv. Cirila in Metoda, v prireditvi enega največjih sodobnih poznavalcev življenja, dela in du) ha naših svetili slovanskih apostolov, prof dr. F. G r i v c a. Prav v zadnjem času je prof. Grivec v svojih najnovejših študijah v Bogoslovnem vestniku, v Zgodovinskih revijah in dr. ugotovil več novih podrobnosti, ter je z njimi dopolnil svoj popularni življenjepis, ki se je v več prevodih razširil po evropskem svetu. Če so ruski slavisti tožili, da ti bogoslovno razmotrivanje del sv. Cirila in Metoda utegnilo prinesti novih momentov k njihovemu poznavanju, se je prof. Grivec lotil prav te naloge ter v zadnjem času z bogoslovne strani načel več vprašanj, ki jih je rešil v nasprotju s praškim teologom Dvornikom v tem smislu, da sveta brata nadaljujeta krščajisko tradicijo predrazkolne dobe. Zdaj je prof. Grivec glavne vire za poznavanje življenja svetih bratov poslovenil natančno in lepo v arhajič-nem slogu, ter je nam tako podomačil nekaj biserov staroslovenske književnosti, obenem pa nekaj najlepših del starejše krščanske bogoslovne literature. Prof. Grivec je napisal prevodu lep uvod (str. 5—46), v katerem na kratko, pa jasno in pregledno ponazori življenjski [Kitek obeli svetnikov od rojstva do smrti, vse boji za ustanovitev slovanskega bogoslužja, vse homatije nu Moruvskem. Panoniji itd Zgodovinsko snov diiie današnjemu času primerno nn ta način, da vemo, da je bil sv. Metodij še pred odhodom v samostan nekuk cesarski namestnik v Makedoniji, sv. Ciril pa celo nekak vsenčiliški profesor filozofije; zato ga Žitja imenujejo dosledno Filozofa Po natančnejši oznaki obeh Žitij, njihovem postanku in ohranjenih prepisih, konstatira, da so v Žitijah vidni tudi sledovi stare Panonije slovenske veje velike slovanske družine, zato moremo te dokumente šteti »tudi k začetkom naše slovenske književnosti kot ! svetla davna spomenika umetniške slovenske 1 proze« (str. 39). Prof. Grivec opremlja uvod z lit. kritičnim inuterijalom, razbira stnrosloven-ske in latinske ter grške vire, ter poda pregled glavnega kritičnega slovstva, glavnih spisov, (kjer pa ne navaja svojih najnovejših razprav) ter glavnih prevodov. Nato sledi natančen pievod »Življenja blaženega učitelja našega Konstantina Filozofa, prvegu vzgojitelja slovenskemu narodu« (str. 50—95), ki so ga nekoč znanstveniki imenovali »punonsko legendo«, pa je danes njena verodostojnost — tako zgodovinska kot bogoslovna — že dokazana, Žitje se bere prav zanimivo ter nam plastično približa sv Cirilu. Temu sledi »Spomin in življenje očeta- našega in učitelja Melodija, nadškofa moravskega« (str. 95—113), Obema »žitijima« je pridejal prof. Grivec še »rimsko legendo« »Žitje Konstantina s prenosom sv. Klementa« (str. 113 do 122), v katerem se poleg življenja sv. Cirila natančneje opisuje najdba kosti sv. Klemen ta, ki jih je našel sv. Ciril in prene.sel v Rim v cerkev, v kateri zdaj jx)čivajo njegovi ostanki. Vsem trfem najvažnejšim dokumentom, ki jih imamo o življenju in delovanju svetih bratov, je dodal Drof. Grivec natančne opombe, ki tolmačijo tekst in nas opozarjajo nu razne vsebinske važnosti V njih je razloženih veliko zgodovinskih dejstev, pa tudi pravovernost nauka svetih apostolov. Knjiga je bila zelo potrebna ne samo teologom, temveč tudi slavistom i.n vsem dijakom sploh, ki se hočejo poglobiti v poznavanje življenju in dela slovanskih apostolov Naslovna podoba predstavlja sliko iz I. 896 nad Cirilovim ' grobom v Rimu, ki kaže Kristusa in dva unge-la, ki varujeta sv. Cirila s knjige in sv. Meto-di ja, ki daruje mašo za umrlega brata. td. Milan Be(fovic Ob šestdesetletnici znanega hrvatskega književnika se ga bomo v naslednjem spomnili v nekaj vrsticah čisto informativnega značaja. Po rodu je Milan Begovič Dalmatinec, po letih sodobnik pokojnega Ivana Cankarja, dasi sicer nimata kaj posebnega skupnega. V srbovaško književnost je prinesel pridih južnega podnebja, krvi, ljubezni. Po filozofskih študijah je postal profesor (roma-nistika), pozneje pa je s pomočjo hamburškega gledališkega ravnatelja dospel do položaja dramaturga v dunajskem Mestnem gledališču, Po svetovni vojni je Begovič posvetil večji del svojih moči zagrebškemu gledališču, kjer z izjemami živi še danes. Tu je bil profesor igralske šole in ravnatelj drame. S prvo zbirko pesmi, ki jih je izdal v posebni knjigi točno pred 40 leti (1896), ni dosegel posebnih uspehov. Je bil pač nov človek. Čisto drugače je bila sprejeta druga Begovičeva pesniška knjiga z naslovom »Knjiga Boccadoro« (1900). V knjigi se ni niti podpisal, ampak je dal natisniti psevdonim Xeres de Ia Maraja. Umetnostno je ta zbirka ljubezenske lirike sila zanimiva, vendar so jo posebej starejši kritiki zaradi ekstremnosti in poletnosti obsojali. Potem se je spustil v d r a -m a t i k o. Tu so lirična »Gospa Walewska«, bolj življenjska »Stana«, »Venus victrix« in »Biskupo-va sinovica«; po svetovni vojni pa je Begovič napisal svoje najbolj znane igre: »Pustolov pred vratima«, »Božji človek« in »Amerikanska jahta u iplitskoi luci«. s katerimi ie zaslovel tudi izven meja naše domovine. Razen omenjenih del v. dramski obliki je napisal še več krajših del. Za svoj jubilej je pripravil dramo »I Lela če nositi kapelin«, ki so jo te dni (»li pa jo bodo v kratkem) igrali na naših vodilnih odrih. Zanimivo je, da je v »Srp. knj. glasniku« (16. jan.) začel objavljati novelo z istim naslovom, ki se bo v prihodnji številki končala. — Razen omenjenih del je objavil še pesniško knjigo »Život za cara«, celo vrsto novel in pa ljubezenski roman »Dunja u kov-čeku«. Vendar je najbolj znan po svojili delih v dramatičnih obliki, s katerimi je dosegel tudi največje uspehe. V svojih delih se sploh odlikuje po ostri čutnosti, pravem južnjaikem temperamentu in živosti. Knjigarnar Kugli v Zagrebu pripravlja za jubilej knjigo Mirih Begovičevih daljših novel, ki bodo izšle pod naslovom »Kvartet« s predgovorom dr. Josipa Bognera. Knjiga o Balkanu. V založbi Balkanskega instituta v Belgradu (Knez Mihajlova 17) je izšla Knjiga o Balkanu s članki z vseh mogočih področij, ki so Jih prispevali balkanski kakor tudi ostali evropski strokovnjaki. Ob tej priliki samo naznanjam zanimivi zbornik in omenjam, da so delujejo v njem tudi: S. Bobčev, Nikola Vulič, Charles Diehl, Nikolas Egzarhopulos, V. N. Zlatarski, Kovalski Tadeuš, Paul Kretschmer dr Josef Merz, Carlo Sforza, Sirak Skitnlk, dr. Dorde Tasič, dr. Totomianz, Tadeuš Želinski, dr. Edmund Schneevveis in Se cela vrsta znanstvenikov In publicistov iz Sofije, Belgrada, Bukarešta, Ankare in Aten. Knjiga Je izšla na več ko 450 straneh in stane 150 Din. Rngarska u sliei i reči. Sofijski dopisnik bel grajske »Politike«, Kosta •Krajšumovič, je v Bel-gradu izdal priročno knjigo o Bolgariji, ki je na menjena pred vsem tl*tim, ki nameravajo obiskali bratsko državo. Napisana je knjiga vešče, kajt, pisec Je že celo vrsto let prebil med Bolgari, in bo svojemu namenu dobro služila. Stran Q »SLOtERlCc, toe 90- JnuarJa tim. fiter. »L Stari in mladi kralj Anekdote iz življenja umrlega angleškega kralja Jurija in novega kralja Edvarda VIII. Anekdota je nekak zgodovinski dokument, ki nnča, kako ie kak vladar ostal zapisan v srcih svojih državljanov. O pokojnem angleškem kralju Juriju V že govori mnogo anekdot. Skoro vse ga slikajo kot skrbnega očeta britanskih narodov in svoje družine. Še na smrtni postelji je baje dejal: »Kako so godi angleškemu imperiju?« Oče je bil tudi svojim najemnikom na posestvu Sandring-ham. Najbolj jc bil ponosen na to. da ima tako veliko družino. Ko je po 10 letih zakona imel že 4 sinove, je šegavo dejal nekemu prijatelju: »Skoraj ne bom imel več le družine, ampak cel regiment.« V Sandringhamu jc malega kmečkega fantiča večkrat potapljal po rami in mu dejal: »Prav tako brhek dečko si kakor so moji fantje!« Po svojem očetu Edvardu VII. pač ni podedoval veselja do popotovanja, ampak je najrajši prebival doma na Angleškem. Ko je videl, tlo kdo iz njegovega sorodstva rad popotuje, je nejevoljno dejal: »Ne razumem, čemu vedno silite v tujino. Če je Anglija za me dobra, ne vem, zakaj bi ne bila še za vas « V tem oziru bo pa F.dvard VIII. toliko bolj podoben kralju Edvardu VII., ki ie silno rad popotoval. Pač pa je rajni kralj po očetu podedoval veliko ljubezen do cvetlic. Nikdar ga niso videli brez cvetlice v gumbnici. Navadno je nosil bel nagelj, redkeje svitlo rdečega. Zato pa si tudi nihče povabljencev, katerih je bilo včasih do 2000 povabljenih v palačo Buckingham, ni upal priti pred kralja brez cvetlice v gumbnici. Zato ni čuda. če se vsa kraljeva druž.ina vneto peča z vrtnarstvom. Zlasti je pokojnega kralja veselila mornarica. Ko je bil še prestolonaslednik in poveljnik torpe-dovke, mu ie nekoč poveljujoči admiral dovolil, da sme pristati v nekem pristanišču, kjer bo lahko pozdravil svojega kraljevskega očeta. Prestolonaslednik pa ni bil tega prav nič vesel, ampak jp začudenemu admiralu odgovoril: »Dobil sem povelje, da moram torpedovko privesti v Spithead, kar bom tudi storil.« Ko so še kot dečku vzgojitelji po angleškem običaju predložili vprašalno polo. knj najrajši bere, je zapisal: Pomorska dela kapitana Marrvata. Tudi o novem kralju Edvardu VIII. so že začeli plesti anekdote. Znano je, da je novi kralj športnik, popotnik in slavnostni govornik. Sedaj, ko je stopil na čelo britanskemu imperiju, se je pn javnost spomnila dogodkov pred 7 leti, ko je tedanji prestolonaslednik iz notranje Afrike z le- talom prihitel k bolniški postelji svojega očeta. Brž, ko je nevarnost za kraljevo življenje minila je prestolonaslednik odhitel v rudarske revirje v južni Wales, kjer je takrat močno vrelo. Nenapovedan jc kakor iz neba padel sredi delavskih kolonij in je začel obiskovali delavska stanovanja. Cele tri dni se jc potikal po delavskih kolonijah in premogovnih jamah Ko je ves utrujen in neprespan prišel zopet v London, je ves ogorčen pripovedoval ministrom in vsem, ki so ga hoteli poslušati: »Delavske razmere v južnem Walesu so strašne!« Od tistega časa angleško delavstvo z zaupanjem zre v prestolonaslednika, sedanjega kralja, medtem ko so tako zvani višji sloji začudeno gledali in s skrbjo pričakovali, kaj ima iz lega priti. Ze prve dni svojega kraljevania )e pokazal, da sicer hoče hraniti staro tradicijo, do pa se hoče odreči vsemu, kar je odveč Tako je v nastopnem oklicu govoril v prvi osebi in začel z besedico: »Jaz«, namesto da bi po dosedanjem običaju sam sebe nazival kralj. Se kraljico Viktorijo, staro mater njegovega očeta, so morali tudi v zasebnem pogovoru nagovarjati samo z besedo kraljica, nikdar pa je niso smeli vikati Svojo prvo bitko med starodavnimi običaji in zdravim razumom preprostega ljudstva je prestolonaslednik Edvard bojeval in zgubil med svetovno vojsko Ril je tedaj poročnik gardnih grenadirjev, katere so izvežbali za fronto in so imeli septembra 1914 oditi v Flandrijo. Njemu pa je bilo ukazano, da mora ostati doma. Prosil je, da bi smel s svojimi vojaki na fronto. Prošnja pa je bila odklonjena. Nato jc sam odšel k vojnemu ministru lordu Kitchenerju, med katerima se je razvil tale pogovor: Princ: »Zakaj ne smem s polkom na fronto?« Kitchener: »Ker angleški prestolonasldenik ne sme priti v smrtno nevarnost « Princ: »Kaj neki bi bilo, ko bi bil ustreljen? Saj imam štiri brale.« Kitchener je nekaj časa razmišljal, nato pa je odgovoril: »Ko bi za gotovo vedel, da vas bodo ustrelili, bi kaj takega lahko zagovarjal in bi vas pustil. Česar pa ne smem dopustiti, je mož-nosl, da bi vas Nemci dobili v roke kot vojnega ujetnika.« Na te besede je moral princ Edvard umolkniti, vendar pa je pozneje dosegel, da je postal adju-tant blizu fronte. ■elml.ee tekmuje s ptici Mladi avstralski inženjer Will Dayion |e navdušen športni letalec, kateri je na podlagi svo-uli dognanj izjavil, da se človek v naglem letanju ne more kosati s ptičem. To svojo trditev je pred kratkim potrdil s praktičnim poskusom Dayion je nujprvo ugotovil, da je taka tekma met! človekom in ptičem mogoča le pri nekaterih ptičjih vrstah Večina ptičev se letala tako boji, da nobeno letalo ne more leteti vštric s takimi ptici. Če bi letalo že imelo dohiteti letečega ptiča, se ptič izmuzne preganjalcu s sijajnim zavojem v stran ali navzdol ler sem ter tja, tako da mu najbolj izurjen letalec ne more slediti. Pri teh poskusih je Davton dognal, da so med ptiči bojazljive in tudi pogumne vrste Nekateri ptiči so pravi junaki, ki se prav nič ne plaše motorja, ampak letajo okrog letala, kakor bi se hoteli norčevati iz njega Navadno majhni ptički kažejo manj strahu pred letalom ter se mnogo bolj približajo, kakor orel ali jastreb Taki majhni ptiči nato čisto mirno lete poleg letala, kakor bi se hoteli ž njim kosati Tako jc Dayton dognal svoje prve podatke o naglici ptičjega ieta. Pri tem je dognal, da so nekatere vrsle lastavk prav tako urne kakor pa sokoli, da so celo hitrejše kakor pa morski galebi Planinski orel je pa počasnejši kakor pa katerakoli vrsta morskih ptičev Ko je tako ugotavlja! naglico posameznih pbejjh vrst, je pa dognal tudi to, kako so posamezni ptiči v letanju vztrajni Tako se mu je posrečilo ugotoviti, da med ptiči niti najslabejši letalci rie lelojo tako nerodno kakor leta človeško letalo. V primeri s svojo težo in pa z razpetino svojih peruti, je uspeh njihovega prizadevama za mnogokrat večji kakor pri stroju, obenem pa lahko lete skoro kakor se jim poljubi, medtem ko je let letalo močno omejen V F.VTopi je mnogo ptičjih vrst selivk, ki prelete Atlantski ocean, ne da bi sc samo enkrat ustavili in počivali Nekatere selivke prelete vso afriško celino od severa do fciga ui med potjo samo enkrat ali dvakrat poči- j voio Nekateri ptiči-selivci prelete skoro polovico zemeljske oble. Pri vsem lem pa ptiči porabijo sila malo telesnih sil, katerih itak nimajo veliko. K temu, da lahko tako dobro letajo, jim pomaga smotreno sestavljeno telo in pa sijajen način letanja. Najhitrejšega ptiča v letanju je slednjič od-kril Dayton v neki močvirski ptici, v ameriškem deževniku. Tega je Dayton dolgo zaman zasledoval, da bi se pomeril ž njim Končno se ie ptič nekako privadil letala ter je nazadnje čisto mirno tekmoval z letalom In ptiček je tekmo sijajno dobil Deževniki so se pravkar v velikih jatah selili. Ko se jim je približalo Daytonovo letalo, so se mu spočetka plašno izogibali. Leteli so precej enostavno, kar si je letalec zapomnil, jih začel posnemati, nakar se jim je lahko približal. Sedaj je lahko letel za njimi in začel tekmo, kar pa še vedno ni bilo lahko. Kadarkoli je ptičja jata malce spremenila način leta, je moral Dayton tudi sam malce zmanjšati brzino letala, da ni izgubil zveze s ptiči. Kmalu je ugotovil, da ptiči neverietno naglo plovejo po zraku. Kadar jim jc s težavo prišel vštric, so mu z največjo lahkoto kmalu ušli naprej Vendar ni odnehal. Slednjič se mu je posrečilo priti z letalom pod večji roj in začil je z njimi tekmovati. Roj je letel zelo visoko' nad njim Ko je lelalec začel tekmo,, je brzinski kazalec kazal, da letalo brzi 250 km na uro. Brzina je pa vedno naraščala ter kmalu doseglo 300 km na uro. Tako je šlo nekaj časa. Deževniki so to naglico brez težav zmagovali. Ko so se je pa menda naveličali, so svojo hitrost znova povečali in dosegli kmalu 350 km na uro. Tako naglo so poslej deževniki leteti. Dayton je sedaj nagnal svoj sboj v največjo brzino, toda že čez 200 km je spoznal, da ga ptiči počasi puščajo zadaj Čez nadaljnjih 50 km pa so ptiči letalca pustili že daleč zadaj Kmalu so mu izginili izpred oči Lelalec ie že poprej ugotovi!, da tako hitro deževniki lete lahko celih 4000 km daleč. Jezdarshi turnir v Berlinu Začetna slovemosi tezdarskega tiunuw v berUnu, ki jc bil prileten obenem z vektorskim turturieja Poljedelski slroj na gumijastih kolesih. Na seda nji kmetijski razstavi v Berlinu so razstavili tudi fale stroj za gnojenje Stroj teče na gumijastih kolesih, s čimer je delo na polju zelo olajšano Po 73 letnem zakonskem življenju Kakor beremo v angleških listih, je pred kratkim v Plymoutliii na Angleškem umrl veteran iz krimske vojske John Cooper Ward, ki je bil obenem najstarejši upokojenec angleške mornarice. Mož je umrl, ko |e bil 99 let star Njegova vdova pa je sedaj 89 let stara Bila je 73 let poročena, kar je za Angleže redek, če ne edini primer. Ko je bil stari veteran 50 let star, je zapustil službo kaznilniškega paznika in s svojo ženo poslej živel mirno v pokoju Ves ta čas se oba zakonca niti za en dan nista ločila. Mož, ki je sedaj umrl, star skoraj 100 lei, je preživel trdo in bridko mladost. Skoraj se zdi človeku nemogoče, pa je vendarle res, da je moral stari John Cooper Ward delati v predilnici za tedensko plačo 6 pencev fkakih 8 Dinl, ko je komaj dopolnil 3 leta starosti. Ko je bil fantič star 16 let, je prostovoljno stopil v angleško armado ter je ob izbruhu krimske vojske prestopil k mornarici leta 1855, nakar se je udeležil vojske kot mornar. Prostovoljni in neprostovoljni stradež Vprašanje, kako dolgo človek vzdrži brez hrane in kedaj za lakoto nastopi smrt, je tako staro kakor človeški rod sam. V sfarih časih so večkrat koga obsodili na smrt za lakoto, zalo so vsaj približno lahko sklepali, kedaj bo obsojenec umrl. Vendar te skušnie niso bile vedno zanesljive. Tako točno še danes ne vemo, koliko časa človek vzdrži brez hrane. V neki madjarski kaznilnici je kaznjenec Lu-kič začel gladovno stavko, ker je vzklicno sodišče zavrnilo njegovo pritožbo, ko je bil obsojen na dosmrtno ječo. Obsojenec ni hotel uživati nobene hrane več. Dolgo časa je tako gladoval, ne da bi se bil dal prisiliti, da bi bil kaj jedel. Pri vsem tem pa ni niti bistveno opešal, ampak je dolgo bil pri polni zavesti. Tako je menda celih 53 dni bil brez hrane, vsaj ugotoviti niso mogli drugače. Sedaj pa se je njegovo stanje hudo poslabšalo. Prepeljati so ga morah v bolnišnico, kjer ga skušajo z umetnim hranjenjem ohranili pri življenju. Neprijelna zgodba se je zgodila Francozu Alfredu Guillaumeju, ki je brezposeln. Siromak nekega večera ni imel prenočišča, zaradi česar je skrivaj zlezel v prazen tovorni vagon na postaji ter tam mirno zaspal. Medtem pa, ko je v vagonu spal, so železničarji vagon od zunaj zaprli in plombirali, nakar ie s ponočnim tovornim vlakom oddrdral iz postaje Vagon je bil potem celih deset dni na potovanju ter so ga končno odprli šele na postaji Besancon. Tukaj je bil nesrečni jetnik šele rešen svoje ječe. Ves la čas je siromak prebil brez jedi in pijače ter je bil že docela izčrpan. Ker je na vsaki postaji strašno kričal, ne da bi ga bil kdo slišal, ga je lo še bolj zdelalo. Eka boste vedeli, Pepa, klepetanje in opravljanje mi je zoperno. Nočem, da bi postajali po veži Ui klepetali. Če pa kdaj kaj zanimivega izveste, mi morate seveda povedati!« Odkod „hotet Bristol" Skoro v vseh glavnih mestih Hudi v Belgradu imajo kak hotel, ki se nazivlje »Bristol«. Marsikdo misli, da se h hoteli tako imenujejo po slove-čem angleškem trgovskem mestu Bristolu. V nekem francoskem listu pa beremo, do takrat, ko so prvi hotel imenovali »Bristol«, niso mislili na angleško mesto Bristol. Mož, ki se po njem nekateri hoteli imenujejo, se je prav za prav pisal Friderik August Hervey, ki je bil četrii bristolski grof, kateri je živel proti koncu 18. stoletja To mož, bristolski grof, je žive! lako razkošno, da je po vsej Evropi postal vzgled razsipnega angleškega lorda. Zato so potem elegantne in razkošne hotele, katere so nanovo zgraditi, imenovali po tem bristolskem grofu. msi PALESTINI Nemiri v SirifL Zemljevid Širne, nad katero ima Francija svoj mandat. Tam je bilo v zadnjih dneh mnogo nemirov. Samo v Damasku so bili pri nemirih ubili trije dijaki,- ranjenih pa silno mnogo ljudi, med njimi tudi 40 stražnikov. Tudi po drugih krajih Sirije so bili nemiri. ludi Italijani so že prišli v Garnusch-Partenkirchen na olimpijsko tekmo - Pri Irenino« %o večali bavarskega drvurin. ki »o no ojcso-A Kt^t.t. „ ■ ^^ »8LOVBNEC«, dne 30. ja mm rja 1!«*. »Iran 7 Smersu Kndotli Delovni bataljoni ? »Naia moč«, glasilo Vzajemne zavarovalnice, je prinesla izpod peresa dr. Josipa Vorftiča članek »Ustvarite delovne bataljone«. Ta članek je v izvlečku prinese) tudi »Slovenec«. Članek je povzročil precej govorjenja in tudi razburjenja in zato je prav, da li ga nekoliko kritičneje ogleda-mo. Dr. Voršič pravi, da dajemo v Sloveniji za preživljanje brezposelnih letno 45 milijonov dinarjev. Računa namreč, da je v Sloveniji 25.000 brezposelnih ter da stane preživljanje poedinca dnevno najmanj 5 Din. Dalje pravi, da se ta vsota razdeli, ne da bi se količkaj ustvarilo. Predlaga, da naj bi se ta denar zbral in naj bi ie i njim izvrSevala javna dela s pomočjo delovnih bataljonov. Vsak član bataljona bi moral delati. Za to pa bi prejemal zadostno hrano, primerno obleko in prenočišče, povrh pa še malenkostni znesek, s katerim bi lahko šele po preteku daljše dobe razpolagal. Kdor bi se odtegnil temu prisilnemu delu in bi rajii živel na račun drugih brez vsakega posla, proti takemu pa naj bi se uporabile sankcije, kakor zoper one, ki jih pošiljamo v prisilne delavnice. Ta predlog morebiti ustvarja videz, da bi se dalo našim brezposelnim delavcem kaj pomagati in je zaradi tega videza nekaterim simpatičen. Toda v bistvu je ta predlog, ta zamisel popolnoma nekrščanska, naravnost poganska, uresničena sedaj v fašizmu in komunizmu. Tudi najboljši namen ne daje nikomur pravice, da oropa človeka njegove svobode zlasti v izberi dela in poklica. Krtčanstvo je vendar od vsega početka obsojalo suženjstvo, ker je to izviralo iz neumevanja človeška osebnosti. Krščanstvo obsoja tudi moderno suženjstvo, ki ga je ustvaril kapitalizem, obsoja suženjstvo, ki ga ustvarjata faSizem in komunizem. Fašizem in komunizem sta iznašla delovne bataljone, prisilno delo, skupne kasarne, kuhinje in spalnice — z eno besedo, sta ustvarila neko uniformirano tn od zgoraj diktirano življenje brez pravice do svobodnega udejstvovanja. Fašizem in komunizem ravnata z ljudmi kakor da so lutke, ki s« kretajo, kakor režiser hoče. Krščanstvo pa hoče nov socialni in gospodarski red, v katerem človek ostane človek — svobodno bitje, kateremu se ne sme vzeti osebn« svobode in osebnega interesa v gospodarstvu. Pač se sme to svobodo toliko omejiti, kolikor to zahtevajo socialni interesi in obča blaginja. Izbera dela, izbera poklica, izbera kretanja, izbera konzuma pa mora do največjih mej ostati svobodna, sicer o svobodi govoriti n« moremo. Delovne bataljone smemo napraviti iz asocialnih in amoralr.ih elementov, t. j.< iz zločincev in delomržnežev, ne pa iz 25.000 delavoljnih, pridnih in poštenih Slovencev, ki bi »tokrat raje delali, kot pa prosili milodare. Da, na vsak način je potrebno nekaj narediti, toda ničesar takega, kar bi bilo v nasprotju s krščanskim socialnim načelom. Če bi se pri nas izvrševala javna dela, bi ne bilo treba ljudi prav nič siliti, da bi prišli na delo. Samo dela dajmo ljudem, pa bo ogromna večina beračev izginila z naših vrat. Bolj važno je vprašanje, kje dobiti sredstva za javna dela. In končno je važno tudi to, da naj vladajo pri javnih delih vsaj isti delovni pogoji, kot vjadajo povprečno na našem delovnem trgu, ne pa j- kot dosedaj — da so najslabši. Potem ne bo treba iskati receptov za rešitev brezposelnosti pri tujcih. Jubilej odličnega zdravnika Te dni je na Vurbergu v družbi ruskih m slovenskih prijateljev tiho obhajal svojo petdesetletnico odlični srtrokovnjak g. dr. Bo-leslav Frančevič Oko-lokulak, vodja sanato-rija za pljučne bolezni na Vurbergu, ter obenem vodja dispanzerja za jetične v Ptuju. Gospod je potomec ta-tarsikih knezov na Krimu. V 17. stoletju se je družina preselila iz Krima v Belo Rusijo in pozneje v Petrograd. G. doktor se je rodil v Petro-gradu. Po izvršenih Šolah je deloval na ondotni kliniki. Za časa svetovne vojne je bil vojaški zdravnik. L. 1919 je bil prvi asistent sanatorija za jetične v Mishoru blizu Jalte na Krimu, a 1. 1920 je bil že primarij istega sanatorija. Po evakuaciji Krima je bil vodja velikega sanatorija za jetične v Carigradu 1. 1921 in 1922. L. 1923 se je odzval pozivu vodstva ruskega Rdečega križa in je prišel v Jugoslavijo. Konec januarja 1923 je prišel na Vurberg, kjer je vse potrebno pripravil in 1. marca je otvoril sana-torij za na pljučih bolne ruske izseljence. V teku let je g. doktor vurberški grad od znotraj popolnoma prenovil, dal je narediti poseben vodovod, električno razsvetljavo, deloma centralno kurjavo, posebno trto m poseben balkon za bolnike. Danes je sanatodj popolnoma moderen. Prvotno so se tu zdravili le Rusi, a kmalu je dal g. vodja 20 postelj na razpolago Jugoslovanom. To priliko »o posebno porabili Srbi, ki so radi prihajali zdravit se na Vurberg. Pozneje so začeli prihajati tudi Slovenci. In zdaj je sanatoriij prav -a prav jugoslovanski, ker se tu zdravi dosti več Jugoslovanov kot Rusov. G. vodja sanatorija ima za seboj veliko delo. Koliko ljudi je tu ozdravil, kolikim je podaljšal življenjel Toda ne le bolnikom v sanatoriju, tudi domačinom na Vurbergu je njegova spretnost in znanost večkrat ohranila življenje. Zato tako odličnemu zdravniku njegovi bivši bolniki in znanci izražamo gorko zahvalo ter mu ob njegovi petdesetletnici veselo kličemo: Ješčo na mnogaja, mnogaja letal ■Anici U aafatadh Din »0425.90, gotovine pa D» 627.75. V hranilnici pa je Din 17.944.60 zamrznjenih Skupna imovina znala okrog 30.000 Din v denarju. Nato je bil sprejet proračun za 1. 1936 i. s. članarina 600 Dia, podpore okraj, posojilnice 2500 Din, občina 2500 Din, Gas. zveze 1500 Din, veselic« 1000 Din. Kot delegata za župno skupščino sta bila izvoljena tov. Tone Lindner in Lenarčič. Pri slučajnostih ja bila zelo živahna debata gleds prodaje inštrumentov gasilske godb«. Vsi inštrumenti so v jako dobrem stanju, ker pa v Litiji ni mogoče vzdrževati kapelnika in tudi ni dovolj godbenikov, je bilo soglasno sklenjeno, da naj odbor vse instrumente proda najvišjemu ponudniku. S tem je definitivno likvidiran gasilski godheni odsek, ki je društvo gmotno mnogo stal. — Načelnik tov. Koprivnikar je nato občni zbor, ki je trajal dobro uro in na katereim je bilo proti navadi izredno mirno, zaključil s pozivom, da naj tudi litijski posestniki aktivno sodelujejo pri gasilnem društvu. Kranj Prosvetni večer. Vse Kranjčane prav vljudno vabimo na zanimivo predavanje o starodavnem Kranju. Predaval bo znani zgodovinar in naš rojak dr. Zontar Josip. prof. na tukajšnji gimnaziji. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične slike, ki jih je tukajšnje prosvetno društvo r ta namen nabavilo. Opozarjamo na točen začetek. Predavanje bo ob 8. zvečer t dvorani Ljudskega doma. IS ciazn gnila Liubliana 1 'Teden Danice< — bal« dvorana Umioua; — drevd ob S preda/va dr. Veber: Krftnan.ska im folozofska misel. • Jlanioa- vabi K»u aikad. starešinstvo, ■ /-.oliiiJ.ni .sp«irod Mi-kiimUk. 1 Prirodostoeno drtiitvo v Ljubljani bo iimeki svod redni Lotili oIhihi 7,bor v petek, dn« 81. januarju t. 1. ob 17.D0 v balkonski dvorani univerze. Vljudno vabi odbor. 1 Nočno službo imajo lekarne: dir. Kmot, TfT&eva oesta 41 mir. Tnnikoc/j dati., Mestno trg t im nvr. Ustar, $ei«nl»iLrgov« ulica 7. Drugi I»ro«'» Sneberje-Zadobrava. Pevsko društvo vabi vwe prijatelje iietj« Im glasbe v nedeljo, dne i februarja ob .1 (jopoldne .na pev»ki itn glasbeni koneort j»od vodstvo«n gosp. Ft. Zabavnika. ! IUBLJANSKO GLEDALCE DRAMA — začetek ob 20 Četrtek, M. Jantiarja: D ie« trav. Premiera. Rod Četrtek. Potek, 31. januarja ob 15: Bratomor na Metan. Dljnškn predstav«. Globoko znižane celle od 5 do M Din.. OPERA — začetek ob 20 Četrtek, 311. januarja: Madame Butterllu. Gostuje pri nuulona sofijske opere .lovovič Kovvačevska. — laven. Petek, 31 Januarju: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠKE Četrtek, SO. januarja ob 20: Vet t. Oioboio Miifcuie cen«. Zadnji«. Potek, SI. Januarja: Zaprtn. Sobota, 1. februarja ob 20' Kitriera kanetista ffinziga. Premiera. Ued C. CELJSKO GLEDALIŠČE Torek, 4. februarja ob 20: Schurek, Pesem s cente, gostovanje lju-hltjainsko drjune. Šport Sodniška presoja v Ga-Pa Lilija Najvažnejši jiosel pri vseh tekmah imajo sod-i >iiki, kajti oni presojajo uspehe posameznih tekmovalcev in od njih je tuko rekoč odvisna usoda vsakega tekmovalca. Njihov posel je odgovoren in izredno težak, zlasti v onih panogah, pri katerih si z uro ali mero ne moremo pomagati. Zato si je športna organizacija vedno prizadevala in si Se prizadeva, da bi presojo pri športnih tekmah kar najbolj poenostavila. Tam, kjer se lahko poslužu-jemo metra in ure, stvur ni huda. toda pri onih šjiortnih panogah, kjer stno navezani na gotove matematične formule in na individualno presojo ter okus posameznih sodnikov, tam gre slabše. Ce : imamo izkušene in poštene sodnike, konec koncev j tudi tam ni presoja bogsigavedi kaka umetnost: če teh ni, potem je pa že hujše. V takih primerih se kaj rado zgodi, da je proglašen za zmagovalca tekmovalec, o katerem gledalci niti slutili niso, da bi mogel priti na jirvo mesto. Da je zaiije potem presoja še večja »skrivnost«, je razumljivo. In ravno v zimskošportnih tekmah imamo precej panog, ki so, kar se presoje tiče, v resnici zelo težke. Največkrat so presenečeni gledalci zaradi rezultatov v kombinaciji, ki je sestavljena iz teka na 18 km in skokov. To sta dve panogi, ki se izvedeta v dveh dnevih, katerih rezultati se pa vzamejo skupaj. Pri teku startajo posamezniki v razdobju 30 sekund. Zmagovalec je oni, ki doseže najboljši čas. Da hi bila čim jiopolnejša in pravičnejša ocena, bodo v Ga-Pa izvedli vrstni red starta po novem načinu. V nasprotju s prejšnjimi žrebanji, ne bodo sedaj žrehali tekmovalcev, temveč narode. S tem je dana možnost, da ho lahko vsaka narodnost dala svoje tekmovalce deloma spredaj, deloma v sredi in deloma zadaj. To je pa zelo važno, ker se bo slaba stran, kar se tiče še ne ali preveč shojene proge porazdelila pravično na vse narode. Doseženi časi tekmovalcev se potem preračunajo v točke. Za čas, ki ga doseže zmagovalec, se računa največ 240 točk. Naslednji dobe odgova rja joče manjše število točk. Tudi pri skokih se doseže isto število točk za najboljši skok, seveda, če ni nobenih pogrešk v stilu skoka, če na primer pade tekmovalec, se mu odbije 30 točk, tiO točk izgubi, če je že na zaletišču jiadel. K temu je treba jirišteti še izgubljene točke za stilistične napake skoka. Za slabo držo pri skoku se izgubi 15 točk. Ker pa ima vsak tekmo- valec tri skoke, se le redkokdaj zgodi, da bi nt izgubil nobene točke. Vsekakor je j>a tak slučaj mogoč. Če doseže tak tekmovalec potem Se najdaljši skok, je teoretično mogoče, da doseže zmagovalec v kombinaciji (18 km tek iti skoki) 240 + 240 480 točk. Spenjulni ali kakor tudi pravimo Bolo-skoki so pa namenjeni zračnim mojstrom v pravem jx>-menu besede. Ti skoki namreč zahtevajo skakalce, ki dobro obvladajo aerodinamični stil. Tudi tukaj se lahko zgodi, da mora tekmovalec s slabo drio, ki jo dosegel najdaljši skok — pustiti drugega naprej. Tok na 50 km, ki ga imenujemo tudi smučarski maraton, ter oni na 18 km in štafeta 4X10 km so pa panoge, ki se merijo z uro. Te panoge ne delajo v tem pogledu, nobenih preglavic sodnikom. Isto valja za vojaški patruljni tek na 25 km. Pri smuku in slalomu imamo pa zopet slične predpise kakor v kombinaciji. Tudi ti dve panogi se ločeno ocenjujeta, a se štejeta skupaj. Največ je možno doseči 200 točk. Od tega jih odpade 100 na smuk in 100 na slalom. Pri smuku gre za čas, pri slalomu pn za čas in tehniko. Pri slnlomu je treba vsa vratca, nastavljena na |>obočju, pred-pisno pasirati. Napačni start in nepravilno pasira-nje posameznih vratc, se kaznuje r izgubo odnosno pribitkom časa, kar se jnitem pokaže v od-jegnitvi točk. Kdor doseže največ točk v smuku in slalomu, |>ostane zmagovalec. Izredno težka pa jo presoja v umetnem drsanju na ledu. Tnko pri moških in ženskah kakor v drsanju dvojic je treba izvesti obvezno in poljubno drsanje. Vsak sodnik ocenjuje v obeh primerih uspeh tekmovalcev po lepi in korektni izvedbi ter pazi tudi na to, da je dria in gibanj drsalca v vsakem oziru brezhibna in zaokrožena. Pri poljubnih likih jiride zraven še ocena težkoč*. Vsak sodnik ocenjuje posameznega drsalca rasa od 0 do 6 točk. Šele na koncu določi potem zmagovalca absolutna večina sodnikov. Zmagovale« ali zmagovalka dobi mestno številko: »Enac. Neprimerno lažja je ocena ostalih zimsko-Športnih tekem. Bob in hitrostno drsanje so panoge, ki se merijo z uro. pri hokeju so odločilni goli. V splošnem je pa naloga sodnikov — kakor smo že omenili — odgovorna in zelo težka, česar si lajik niti predstavljati ne more. Radio Prografni Radio Liubliana: Četrtek, 3U. januarja. 12 Vcja&kc godbe (|*lošče). — 12.46 Vremenska noiimved, poročila. — 1:1 Napoved euma, objava siKjreda, obvestila. — 13.1f> Rn»tii šramli igraj« (jilofire). — 14 Vremensko poročilo, borani tečaji. — 18 Potovanje od zaiiada proti vzhodu (Radijski orkester). — 18.4(1 Slovenšjiuu za Slovence (gosp. ilr. Rudolf KoLar.ič). — 19 Naiioved Čase, vreinotmka napoved, po roobla, objava »poreila. obvestila. — IH.81) Naciouojna ura. — Ltl Gorenjska trio (gg. AluiAič iz Tržiča i-n Staai ko Avguist). — 21 IV. večer slovenskih skladateljev: L. M. Skerjanc. Uvodino ^i\sedo govori gottp. dr. Anton Dol in ar. — si Napoved čaciii, vremenska naif>oved, iMiro-čila, okluva sporeda, obvestila. — 2*2.15 Radijski ja/a. — lvouec ob 23. Drugi programi i Bell/rad: 1U.5U Narodna glasim (pUiSče). — 'JI Koncert vm klarinet in klavir. — 20.30 Arije iti |>ewiiii. -22.20 Zabavni veter. — Zagreb: 20 Kvintet na pihala. — 21.30 Celo (Miiovian Afiimovič). — 22.15 Plesna gilasbn. — Budimpešta. 10.30 «Ples ikx1 mn.sk umi Verdijev« opera. — 22.45 Gramofonsko ploSee. — 23.Ul Oigamsika glasba. — Dunaj; 21 'Vsako Jutro »veže rože , opo.ru Hansa Hermaiiia. — 22.15 Dobri Antonlčok. 23.25 .laz?.. — Him-Bari: 20.35 Violina s petjem. — 22.1(1 Plenila glasim. — Trst-Milano: 20.35 "Lueia Laiiimerinoor« (!>ro-now iz ficale) Doni/.ettijovn opera. — Prana: 10 50 Orkestralni iu violinski koncert — 21 Janacekova opera "Met na lu.no.. — 22.15 Plesni) glasba. — Urno: 20.25 Igra o duhovniku, ki je lovil stroje.. — Bratislava: 19.30 Orkestralni koncert. — 20.40 Siovuško narodne lioiuii. — I arSava: 20 Pustni priaori. — 31.85 Petje arij. — 22 Orkestralna glasba 23.05 Plodče - Berlin: 20.40 Koračnice. — 22.30 Pozni večerni koncert berlinskega radio-orkestira. K6vif/xbera: 20.10 Mozartov ciiklus (|>ronos iz VarSave). — 22.40 Zabavni večer. -HambUTD: ».48 Bojne pesmi. - 22.40 Glasbeni Interni oso. — 23 Komorna glnsbn (poje. Uir« Kiseher, ailD. Vojaške smučarske tekme Male zveze V času od t. do 4. februarja t 1. se vršijo nu Pokljuki vojuške smučarske tekme Male antante za prehodni pokal Nj Vel romunskega kralja Karola II Pokal prejme ona vojska, ki dobi pri zimskih in letnih tek muli Male untunte nujveč točk. Na zadnjih tekmah, ki so se vršile leta 1914 v Romuniji, si je osvojila pokal jugoslovanska vojska Tekme obsegajo sledeči program: 1. februarja: ob 9 uri patru1 jna smu-čursku tekma, zvezana s streljanjem s karabin-ko. Proga je dolga V) km z višinsko razliko 600 metrov. Obleka tekmovalcev: za peš hojo z reducirano vojno opremo. Patrulje dospejo na cilj med 11 in 12. uro. 4. febrtiuria: Ob 9 štufetnu smučarska tekma. Proga je dolga 50 km (4XI2.:» km) z višinsko razliko 1000 m (4X250 m) Obleka tekmovalcev: za pešhojo z reducirano vojno ojire-mo. Povratek poedinih štufet nn cilj po vsaki uri. Zaključek tekem med 12 in 13 uro. Posamezne države so notnfnirale naslednje vojuške rejirezentutue: Romunija: Vade Konstantin; namestniki podporočnik Gert-ner Georgije, podnarednik Streceun Vasile. Češkoslovaška. Vodja patrulje- [>od-poročnik Beranek Jiri; člani patrulje, podnarednik Tvrznik Boluislav, redov Musil Uohusluv; redov Kosour Bohuinil; namestniki: nad|M>roč-nik Steiner Karel, redov Fousek Vit. Jugoslavija: Vodju patrulje: podporočnik koren Ivan; člani patrulje: narednik Grad Armin. redov ?.e.n JaKob, redov Kezele Ivan; numostniki: podporočnik Ivanovič Mirko, nurednik Višič Julije. Vodja tekme je ins|)ektor državne obrambe divizijski general g. Maksimovič Vojin. glavni sodnik pu je komandant dravske (Pvizijske oblasti, divizijski general g Nedeljkovi'" Peter. JNS «n profesionalizem Belgrad, 20. januarja. Glede na pisanje nekaterih listov, da se v jugoslovanskem nogometnem športu s čl. 20 s|5lošnega pravilnika uvede profesionalizem, je upravni odbor jugoslovanske nogometne zveze na svoji seji, dne 28. januarja t. 1. proučeval to vprašanje in ugotovil tole: R Stenografija pri našiškem procesu Občni zbor gasOske čet«. V nedeljo 26. jan. je Imela litijska gasilska četa, ena izmed onih redkih čet, ki nikdar ni klonila pred JNS-oblastniki in ki tudi ni podpisala one famozne deklaracije »slovenskega« naroda, katero so takratni neomejni gospodarji v dravski banovini poslali v Belgrad, svoj 48. letni občni zbor, katerega je ob polnoštevilni udeležbi članstva ter podpornikov otvoril njen marljivi in skrbni načelnik g. Emil Koprivnikar. Tajnik tov. Lenarčič je podal tajniško poročilo. V 1. 1935 ao imeli 11 rednih ter 2 izredni seji, 206 dopisov ter izdali 28 okrožnic. Rednih aktivnih članov je bilo 40, podpornikov 100 ter 5 častnih. 10 članov je zavarovanih pri Samopomoči, ostali pa za 5000 Din za slučaj poškodbe pri požarih, oziroma na 20.000 dinarjev r slučaju smrtne nesreče. Leta 1935 jc bil hvala Bogu le 1 požar, imeli so pa 18 gasilskih vaj, katerim je poveljeval agilni poveljnik tov. Tone Lindner. Iz blagajniškega poročila, katerega je podal tov. Pleničnr. n rajnem a m o, da je imela četa skupnih dohodkov Din 17.465.15 ter izdatkov Din 6211.50, torej orebitka Din 11.253.65. V poštni hra- Kazjirava o našiški aferi se je začela 9. mu-ja 1915 in se končala 12 novembra torej ie trajala celih šest mesecev. Obtožence' je bilo v začetku 108, na koncu pu tob ker i> med tem eden umrl. drugi pu zblaznel Pn procesu je govorilo 47 braniteljev nekateri po več dni. Menografe bo zanimalo jioročilo o stenografiji pri tem procesu, kakor ga je objavil zagrebški »Stenograf«. Razpravo je stenogrufirulo pel državnih stenografov, ki jili je določilo pravosodno ministrstvo in so bili zapriseženi, in trije privatni, ki so stenogrufirali zu obrambo. Ker bi pa bili isti stenografi težko zmugovali nup>iruo tlelo šest mesecev tlun za dnem zalo so se monju-vuli: tako je pri procesu sodelovalo skupno 12 stenografov, in sicer 7 držuvnik in 5 privatnih Govore braniteljev so pisali samo državni ste nografi, izmed njih so bili trije iz narodne skupščine, štirje pu i/ senatu. IlazpruVH se je vršila v veliki dvorani okrožnega sodišča v Osjeku. Državni storiografi so sedeli za isto mizo kakor sodni senat, privatni pa so imeli prostor v zagovorniških klopeh, in sicer v zadnji vrsti. Državni stenografi so gledali v tistega, ki je bil zaslišan, privatni pa so liili ob strani, zato izpovedi niso mogli tako dobto slišati. Poleg tega je mnogo obtožencev govorilo zelo tiho in nerazločno Razprave so se začenjale točno ob osmih in so trajale z 10 minutnim odmorom do pol ene. popoldne pa od treh do pol sedmih. Če med tednom ni bilo prazniku ni bilo ruzpruve v soboto Nekaterikrat dopoldne uli popoldne ni bilo razprave zaradi posvetovanja Vse, kur so stenografi napisali en dan, -o morali še isti večer oddati prepisano v navadno pisavo. Io delo so nuvaduo dovršili do H. zvečer, včusih pu je trajalo do desetih če je bilo namreč meri razpravo prebranih le malo spisov, katerih niso stenogrufirali. Državni stenogrufi so imeli pet strojepisk, privatni pa tri. Delo te b lu razdeljeno tako. da so se državni stenografi menju-\uli vsake četrt ure, privutni pn na pol ure. Nato so takoj diktirali strojepiskam in so si prizudevuli. du bi diktut vsakega stenogrumn dovršili do prihodnje incnje u to ni bilo vselej mogoče. Državnim stenogrufmn je dnin sodišče sobo na ruzpolago, privatnim je pn odvetniški klub prepustil SvOjo sobo na sodišču. Du bi mogli Stenografi svoje delo dovrševati v jira vem času, so tudi obedovali v sodišču Pri govorili jim je bilo olajšano v tjdiku. ker so nekateri govorniki imeti govore skicirane, drugi pa deloma spisane in so te zapiske prepustili stetlogrufom. Zanimivo je tudi vprašanje honorarja. Državni stenografi so dobivali dnevnice I«) "(K) din brez ozira, ali mi bih ruzpravc uli ne. Privatni stenografi sn bili |)lnčani zu vsuko uro stenogrufirunja po l"n din. kutini |>a jc bilo branje wpiisov. so dobivali dnevnice po Jim din in tako ludi one dneve, ko ni bilo rtizprave. J. P- Do redne letne skuj)ščine dne 15. decembra 1035 e to vprašanje uredil čl. 7 splošnega pravilnika, 'o njem je mogel biti verificirani igrač samo tisti, ki se z nogometom bavi kot z zabavo, oziroma nima od tega gmotne koristi Ta člen 7 je doslovno prenesen kot čl. 20 v novi splošni pravilnik. Zato ne drži, da bi bila zadnja glavna skupščina uvedla poklicni nogomet, res je le, da je o&tala stara redakcija v celoti. Se nobeno naše pravilo ni jjodalo definicije amaterstva. Ze zdavnaj se je čutila potreba, da si tudi pri nas pojasnimo pojem amaterja, da se preprečijo vse dvounuiosh. Mnogo listov je pred skupščino 15. decembra 1015 v dolgih in |X>goslih člankih zahtevalo razčiščenje položaja, da se ve, kaj je amater, češ da je pri nas obstajalo takoime-novano lažno amaterstvo. In ko je glavna skupščina izdala definicijo amaterstva in to stvar uredila, zdaj isti listi pišejo, kakor da bi se jiri nas uvedel profesionalizem. Toda definicija amaterstva, kakršno je podala zadnja glavna skupščina, se ujema z definicijami mnogih inozemskih zvez, ki se imajo za amaterske in j'i'h tudi drugi imajo za amaterske. Še več, ta definicija se sklada tudi z definicijami o anialerstvu zvez, ki imajo profesionalne statute in so zato |xxlale jx>sebno razlago o amaterstvu, da sc vidi. kakšna je razlika med njim in profesio-nalizmom. Na podlagi vsega tega ugotavlja upravni odbor, da so nekateri listi zavedno ali nežavedno netočno informirali javnost, ko so pisali, da se je pri nas v nogometu uvedel profesionalizem, in s tem moralno in gmotno škodovali ugledu in koristim našega športa. * Občni zbor mariborskega SK Rapida se je vršil v torek zvečer v prostorih hotela Za more. Vodil ija je |X>slevodeči podpredsednik dr. Brandstiitter. V preteklem letu je klub precej napredoval. Uredilo se je igrišče Ln teniška igrišča ter ziitisko-športna jx>stojanka na Pohorju. Nogometno moštvo je imelo 27 tekem, 14 jih je dobilo, 8 pa izgubilo. Klub ima nekatere priznane atlete. V lahki atletiki prednjačita Miihlersein in Hoffer, ki sta bila lani v naši državni reprezentanci, v zimsko-športmi je odličen smučar ntladi I-ettnar, teniška sekcija j*a igra važno vlogo v prvenstvu Dravske banovine. V vodstvo je bil izvoljen zojjet stari odibor. Občni i bor SK Ilirije. Uiura-viu odbor »kliciije na podlagi 4 13 kluibovih pravil 7ji iSetrtok, dne IS. fe- iiruarja oh 20 v dvorani Delavske '/.boriirloe iuula.1 jeva-nje redincga obinega zbora, ki j« bil dne 10. decembra 1935 jjrokinjon, 7, dnevnim redom: 1. Poročilo upraviipg» odbora o poslovanju 10. decembru 1935. 2. Volitve upravnogn odbora, rev linijskega odbora i« naosodifi^a 1K> §§ 16, 'ifl iti 21 kjubovih jiravLl. J. Sklapninje o preil-logiih u/pravnogi« o»llKira in sjLmosUijiiili pradloffdh čia-uov iK> ^ 13 ločita 5 do 7 |>ravij. V smislu ^ 18 kliuibovih pravil Je obftn.1 zbor i»kloi>i%oii, tV je n ar'/oči h eno tretjino ilo (flasovjunja upravičenih iManov. r>h ne skleiK1'nosili sc vrAi ojiiNnl 7,lior p>»l ure kennoje Im je skJei>č»n brez oelra na fttev.iio prisotnih. Dos-top na občili 7/l»>r Imajo samo član.1 lin sicer s iKisetmo i7.ka/ nl(*i, ki se bo dobil« priv) dvorano proti i7.ka7.ti 7. ve-Ijavtio MmiHko iKkaz.nioo. V simislit ^ 11 irravi.l imajo glasovalno tirsivieo ustavni Mani lin pit vsi rodni čliuii, ki niso v 7.nostanku s članarino do koqiea leto 103f>: lista do glasovanja upravičenega članstva !>n /a more liiitne reklamacije na vpogled j,ri tajniku gosp. j) \'er iiiču v kavarni Bvropa,, dne 3., 4. in 5. februarja od 14 do 15. |iTi blagajni kavarne .Evropa sn na rav.isja um ludi položnice /a poravnavo zaostale članarine. Po sklepu upravnega odbor« Imdo črtani \v. članskega ime nlka vsi dosedanji Monl r«7.on verlftieiranih aktivnih članov, ki ne poravnajo zaostale ftln.nnrlne do vkljnčno Inln 193« vsaj d»vor ln |K»svetovaiiJe, kako najti l7h,»l te, dan.iAnle slluacijo, Vi Jo nivlala vslsd sprememb prnivU JV7 v nno«iretu Prosimo sljrurn« mlelnihe. — Jfhčftlsl-vo. SK laitrmt nogometna sekcijo. Aliui«lri sesianek celokupne nocometn« sekcije s«> v 7-41 v pete!<. dne 31. t. m. oh 1*>1 8 mv'w v smlomi pri M. S<«Wičii. Pred konjušnico i. V*| lin JAneotJ-livn. \'a-'elel* STK Vnrte — /nnpomrtna sekcija). V 31. januarja oh 20 l>o »trovn obveen ^ssisfiol' nogometašev. Sestnmoli i« viič.en ra,li pr«w,ri*l Iv« sni i\M>il'i«m (»'bore, kt »1«I1 tu oNSnlm zborom f»f\'nMi".> se m*l «»1«>J. dn ne ho kiVi Imntai VREMENSKO POROČILO J uiioslmmnskt timska-ipnrtne iveic in 7. vear ni t-.j. I,, promet r dne januarja /9.M. Pokljuka |mi stanju JS. januarja; -!• C. ,>M.v ni. SO oni srenja. Aimiika dobre, »knkailnlen onmrahna Kranjska gorn-Rateče i«i MtanJu dnni(*: V(\ lHWoin,»ter «u>ji uiiiriio, pooblaaMlo s* je. uiir-mi. 29 oni Strnn g JSLOVEHBC«, dM Sft. januarja Bter. M. A lil V 'mi H h oglasih velja »seka beseda Din 1'—; ienHovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10—. Mali oglasi M plačujejo tok o) pri naročilu — Pri oglasih reklamnega značaja m račono enokotonska 3 nn •(soka petiina vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Izvirne francosko naravne in jeklene za vse vrste pletenin poceni dobavljamo (R a u h k a r d e n) L Guttmann - Zagreb - Martifeva 4 Tel. 58-2! - Soecij. Ins trgosina strojev ia trikotaža Kavama Stritar Vsak večer koncert salonskega orkestra (hI Službo išče šivilja ki zna tudi kuhati, je pridna in poštena. Gre k maihni družini. Černič F., Farna vas 57, Prevalje. a Mlinar, pomočnika »amskega, ki se dobro razume v mlinarski stroki - sprejmem. - Nastop 5. februarja. Valjčni mlin Radeče pri Zidanem mo-sta. (b) Tvrdka A- & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da jemlje do preklica v račun zopet hranilne knjižice Mest. hranilnice, Ljudske posojilnice, Ljubljanske kreditne banke itd. Posojila na vložne knitžice date Slovenska banka Ljubljana Krekov trg 10 Hranilne knjižice članic Zadružne zveze — kupim ter plačam najboljše od vseh drugih. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Drava« 722 Trgovino na deželi ali lokal na prometnem kraju - vzamem takoj v najem. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Promet« št. 1246. (ti) Kupimo Harmonij dobro ohranjen, kupi Pevsko društvo na Skaručni pri Ljubljani. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po naivišjib cenah CERNE, luvelir, Liubliana Wolfova ulica št. 3. Smrekove storže zdrave, suhe, kupuje va-gonske količine Gospodarska zveza. (k) JU MU Vsa zimska oblačila smo znižali 10—15%. Anton in Vladimir Presker, Sv. Petra cesta 14 (1) Gospodinje, obrtniki! Iz skladišča odprodaja kuhinjsko posodo, razno orodje, tehtnice, štedilnike. kopalne peči ter raznovrstne otroške igrače po najnižjih cenah Stanko Florjančič, železnina. Resljeva cesta št. 3 (poleg Zmajskega mostu). Vhod skozi dvorišče. — Vzamem tudi knjižice ljubljanskih zavodov. (1) Sveža jajca zajamčena, debela, zaboj 720 komadov 355 Din — franko voznina, razpošilja G. Drechsler, Tuzla. (1) Vino: 65 hI rizlinga, 75 hI bur-gundca in 22 hI rdečega vina katarke pcoda po ugodni ceni v vinogradu Litmerku Uprava grofa Bombellesa. Kari Verhov-čak, upravnik, Ormož. (1) Špecerijsko trgovino in trgovino mešanega blaga, staro, renomirano, s priključkom dvosobnega stanovanja tn kopalnice v lastni hiši, prodam v neposredni bližini glavnega kolodvora. Na«lov v upravi »Slovenca« pod štev. 1242. (1) Šivalni stroj najboljši nemški fabrikat, pogrezljiv, z okroglim čol-ničkom, kateri tudi štika, poceni naprodaj. — Nova trgovina, Tyrševa 36. (I) Objave Preklic! Podpisani preklicujem ter obžalujem vse, kar sem govoril proti gdč. Mariji Zernec iz Št. Jurija ob Pesnici ter se zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. - Paulič Ivan. (o) I Pohištvo Pohištvo I kupite najceneje in po najugodnejših pogojih pri Gospodarski zadrugi mizarskih mojstrov, Ljubljana, Vegova ulica št. 6. š 12. zvezek VELIKEGA HERDERJA ie tu! V petih letih ie bil ustvarjen ta veliki nemški leksikon 12 zvezkov 1 atlas 180.000 oolasnil v tekstu nad 20.000 slik Naročile pri najbližji knjigarni 40 strani obsegajoči prospekt „Briicke ins Le-ben*, ki Vam ga dopošljejo zastonj in brezobvezno. Tinčkove in Tončkove prigode 240. SLON JUMBO — REŠITELJ Naročilnica Podpisani prosim, da mi založništvo HERDER, FREIBURG im BRE1SGAU brezplačno pošlje potom knjigarne prospekt „Brucke ins Leben" točen naslov: „$lovcnčcva' podružnica Ltubitana, Turseva cesta (palača Poštni dom) sprejema vsakovrstna naročila, tičoča se „Slovenca", in daje tozadevne informacije Trgovski samopomoči v Mariboru izrekam iskreno zahvalo za izdatno podporo, ki mi je bila po smrti mojega soproga točno izplačana. — Priporočam vsakomur pristop k tej dobrodelni in kulantni instituciji. Maribor, dne 29. januarja 1936, Pišite še danes! ? Maver Ana s. r. Ostanki Hranil, knjižne vseh bank m hranilnic kupimo ter plačamo takoj. Bančno kom. zavod v Mariboru. Vložne knjižice Okrajne hranilnice v Slo-venjgTadcu kupimo. - Ponudbe z navedbo cene je poslati upravi »SI.« pod »80%« št. 1259. (d) Motorno kolo fipa »Guzzi«, novo, malo rabljeno, ugodno fiapro daj. Poizve se: Cesta 29. oktobra 24. (f) mariborskih tnkstilnih tovarn, brez napak, pristnobarvni »Paket seriia A" za moško, žensko, namizno oostelino perilo in rjuhe »Paket seriia B« izključno zimski topli flaneli in bar-henti naiboliše kakovosti, vsak paket 10—20 m samo 107 Din Dalie novi »Original Kosmos Z paket«. vsebujoč 2.80 m suk-na za eno dolgo zimsko! I suknjo oziroma ženski plašč lepe temne barve | ali pa 1.80 m za kratko j zimsko suknio in 1.20 mil posebno močnega štruksa ali sukna za ene hlače. Tudi ta paket samo 107 dinarjev. Vsi paketi poštnine prosti Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. — Pišite takoi na »Kosmos« razpošilialnico, Maribor, Dvorakova ul. 1. VSEMOGOČNI JE V SREDO, 29. T. M. POKLICAL K SEBI SVOJEGA ZVESTEGA, S POSLEDNJO TOLAŽBO OKREPČA-NEGA SLUŽABNIKA, NAŠEGA PREDRAGEGA SOPROGA, OČETA, STAREGA OČETA, BRATA IN STRICA, GOSPODA FRANCA THEUERSCHUHA 2ELEZN. UPOKOJENCA NA B02J0 NJIVO K SV. KRIŽU GA SPREMIMO V PETEK, DNE 31. JANUARJA OB 15 POPOLDNE IZ MRTVAŠKE VEZE SPLOŠNE BOLNIŠNICE LJUBLJANA, ŠOŠTANJ, TRST, DNE 29. JANUARJA 1936 ŽALUJOČE RODBINE: THEUERSCHUH, VELKAVRH, BOLHAR, KUŽELJ IN OSTALO SORODSTVO Hvala Bogu, naše slutnje se niso uresničile! Nale znance nt splavu je pač spremljala čudovita sreča. Topot je bil njihov rešitelj slon Jumbo, Še preden je splav utegnil zdrkniti v bobnečo globo čin o, je planil najprej ... in se z vso močjo svojega orjaškega telesa oprl ob splav in ga zadržal. Potem ga je začel tirati proč od vodopada. »Živijo Jtimbo!« sta na vse grlo zakričala Tinček in Tonček, ld sta od samega veselja splezala na streho in skakala po njej kakor obsedena. Primožek pa je bil celo tako hraber, da je s strehe skočil slonu na glavo in zarajal tam divji zamorski plesi, Tako je slon Jumbo postal junak dneva. V globoki žalosti naznanjamo tužno vest, da )e Vsemogočni poklical k Sebi našega nadvse dobrega in ljubljenega brata, svaka in strica, preč. gospoda Fortunata župnika in duh. svetnika v Sv. Pavln pri Prebolda Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek, dne 30. januarja 1936 ob 10. uri dopoldne na župno . pokopališče. Celje, Planina pri Sevnici, Vransko, dne 27. januarja 1936. Jože, brat; Terezija por. Jurše, Cecilija por. Brezovšek, sestri; Alfonz Jurše, svak; Ela in Ida Jurše, nečakinji ter vsi ostali sorodniki. Franz Joseph Schneider: 20 Cesta brezbožnih Novakovka se je sklonila daleč čez ograjo in še enkrat nasvetovaje za vpila: »Pojdite kar precej zraven, v prvem nadstropju. Mislim, da bo Cisto gotovo!« Ko je v veži potihnilo, se je z mesnato roko narahlo udarila po stegnu. Potem je naslonila čelo na desno roko. ki je oklepala ograjo in se smejala, da je klecalo zabuhlo telo. Počasi se je zbrala in misel na položaj težko bolne jo je zresnila in boječe je vstopila s kislim obrazom v Stankovo kuhinjo. Duhovnik je blodil po hiši zraven. Res je našel sorodno ime. lioječe je potrkal. Pogled po-starnega moža je počasi iskal, da bi dojei čuden obisk. Poleni so se zaloputnila vrata s tako silo, da se je stresla hiša. Omet je sipaje padel na lla. Znotraj se je glasno oznanjalo zadržano sovraštvo. Zdaj je šel duhovnik čemerno spel navzdol in je poskusil v hiši, ki je stala na nasprotni strani. Vse zaman. Noben mrak ga ni več varoval, dan je osvetljeval njegovo zasovraženo obleko, otroci so vpili za njim in z oken mu je letelo zaničevanje odraslih. Hazočaran, do duše razočaran, je moral spet iti. 18. Ker je bilo preležano telo bolnice od duševnih bojev, ki so ga napol v nezavesti napadali, uničeno, je slabost brezmejno in hitro legala nanj. Neskončno in prazno čakanje na duhovnika je požrlo zadnji pogum iz vdrtih prsi. S strašno hitrostjo se je pripravljala zadnja stopnja, končno odrešenje. Široko odprta usta so v sunkih hlastala po zraku in ga kmalu spet v kratkih, odtrganih sunkih izrivala, ker ga že strta pljuča niso mogla več predelavati. Mrzlica se je razrasla, ker ni več našla upora v razdivjani krvi. Počasi sta ugašali svetloba in barva v še zmeraj boju jočem se obrazu. Hitro so upadla podvotljena lica, in oslro je strmel nos, neprevarljivo znamenje bližnje smrti. Skrivnostni življenjski sijaj kože je izginil. Pokazale so se strašne kosti, okrog izčrpanega vratu so se vrtale zadrge stiske prav do valečih se prsi. Mrzel znoj si je iskal odtokov, v katerih je migljajoč obstal. Vsak dih je napel vratne mišice do raztrganja, da jih je kmalu spet spustil, da so izčrpane splahnele. Vsa njena lepota in ljubkost je uvenela. Trpljenje je prosilo za sočutje. In vendar so se onemogle, trudne oči obupno branile rastoče smrtne noči in bolno lelo se je upiralo dušitelju z zadnjo, nepojasnjeno močjo, ki je zdravo telo ni moglo izločiti. Ta se mogoče sprosti ob grozi pred strašno smrtjo v kostnem mozgu ali um nenadno priteče od zunaj iz uporniškega nagona, ki vse živeče spričo smrti s strašno silo priganja. V Mariji Slovnikovi ta obupna protiobraniba ni bilo nagnjenje k življenju, tudi ne strah pred smrtjo, ampak nepotišano hrepenenje, trpljenja |>olno koprnenje, mučna lakota (k> tolažili njene vere. Pozabila in darovala je že svojega otroka, ki je bil zraven nje v zibelki, skrb svojih zdravih dni ter svoje meso in kri. Najsilnejše v človeku, materinska ljubezen, je bila mrtva. Toda strah, da bo morala iti nepripravljena na skrivnostno temno, zagonetno pot v večnost, je še živel in je prepovedal dobojevanemu telesu večni mir, po katerem je v sunkih hrepenela. Čeprav je vedela, da je tudi zadnji, najmanjši greli njenega kratkega življenja bil odvzet od nje v trpljenju,, v trpinčenju njenega zakona in da je tudi odsev krivde padel od nje, je vendar ostala groza pred večnim Sodnikom kot grizoč črv v umirajočem srcu. Na njenih nogah je še visel zem-ski svinec, njena duša je že mežikala v somraku večnosti in zadnji plamen njenega življenja je osamljeno gorel v mrtvaški sobi. Za nobenega ni vedela okrog sebe. ki bi z njo nosil v srcu istega Boga, s lo mislijo se je pogreznila v noč in se tu in tam prebudila ter se bojevala proti zadnjemu dopolnjenju. Samo njen Odrešenik, njen Odkupnik, njen Bog je še plava! v njenih mislih, kot je nekoč plaval v zmešnjavi nerojen h svetov. Ta raztrga nost je drhtela po možganih, ki so bili sežgani od mrzlice in jih je prerivala, kot razkosan črv, čigar konci se naprej krivijo v podzavestni bolečini. Z neskončno dobrim sluhom umirajočih so zasledovala njena ušesa vsak šum, posebno odpiranje vrat. Če so se potem trepalnice svinčeno zaprle, je spet vzela s seboj trdo, grozno razočaranje v svojo strašno osamljenost, dokler se jc ni usmilila globoka omračitev. To trpljenje je trajalo cele ure in je zdaj šlo |MH-asi proti koncu. »Edica -- Stanko — I« Okrnjeno je jecljala obe imeni zdaj pa zdaj. In ta poziv je gonil Novakovo Kdico kot brezumno ven v vežo. k stopnicam, prav doli na cesto. Do bolečine si je nagledala oči in do trudnosti se je uačakala. Pod sipino njenih grehov je vstalo sveto razpoloženje, ki ga sicer ni nikoli poznala. Sklonjena nad umirajočo je mogla celo tiho moliti. V Marijinem obrazu je ležal okamenel strah. Na otrdelih očeh brezbožnikov, ki so stali okrog njene postelje, si je privzela obup. Tako je bila njena zadnja ura blazna. Koprneče je ležala v puščavi. — Nobena mrtvaška luč ni gorela in tudi noben pogled v tolažeči obraz Kristusa ji ni bil dodeljen. Pogosto so se usta grenko spačila, jecljala je: »Stanko.« Potem se je katera od žensk sklonila nadnjo in sočutno poizvedovala: »Kaj pa je, Marija? Slanko bo precej prišel!« In potem so se zlomljene oči spet odprle kot rane, ki se zdravijo, usta in celo telo je nekaj hotelo, toda moči ni bilo. Ponudili so ji pijače, toda ustnice niso marale nobenega telesnega krepčila. Jokanje žensk je sililo prav v njeno mrtvaško noč. Toda nobena molitev ni šla z njo na pot, samo votle tožbe. Kolena okoli stoječih so klecala, toda nobeno se ni sklonilo pred veličastvom smrti. — Sledili so njenemu trpljenju, njenemu grgranju, njenemu nemiru v očeh ,gledali so njeno umiranje, kot gledajo poginjajočo žival z najvišjim sočutjem, ne da bi videli, da za to grmado človeške reve sveti velika luč, ki bo kmalu razjasnila to revo. Ženske so se druga za drugo poskrile. Zmeraj bolj strašno je bilo. Iskale so, pa niso vedele, Sesa so pogrešale v tej mogočni uri. Strmele so v razdejanje, gledale razvaline, pa niso našle nobene pojasnitve. Strah je grabil vse s strašno silo in mrtvaška soba se je praznila, čim bolj odločilen je postaja! Iioj. Novakova Edica je vstala. »Marija, zdaj bo prišel Stanko,« jo je zmeraj spel tolažila. In videlo se je, dn je v možganih še nekaj živelo, kajti oči so se zaman poskušale odpreti. KareJ IsdaiatAli: Ivan Rakove«. Urednik: Viktor Ceačiž.