VELIKA 8NB jf^k SF^l    ANU I l^kjf^
AKCIJA
dogovor, ki drzi!
7
Gorenjska y Banka
Banka j posluhom
NOMINALNE OBRESTNE MERE
OGLAS
Leto LV1 - ISSN 0352 - 6666 - št. 55 - CENA 180 SIT (16 HRK)
Kranj, torek, 15. julija 2003
Foto: Tina Doki
Stop za nasilneže
Spremenjeni zakon o policiji, ki so ga minuli teden obravnavali parlamentarci, med drugim policiji prinaša tudi novo pristojnost, to je prepoved približevanja določenemu kraju ali človeku. Gre za ukrep, ki ga evropske policije poznajo in prakticirajo, pri nas pa je bil doslej v pristojnosti pravosodja, ki pa se obrača počasi. Za žrtve nasilnežev vse prepočasi. Policist je namreč prvi, ki se odzove klicu na pomoč, ko se "mačo" znaša nad prijateljico, ženo, otroki. V skrajnem primeru ga za nekaj ur celo odpelje s seboj, na pomiritev, a ko se nasilnež vrne, je dostikrat še huje. In tako ženske dostikrat policista celo prosijo: pustite ga, saj je že dobro. Ker se, prestrašene in nemočne, boje maščevanja. Po spremenjenem zakonu o policiji bo "pomiritev" nasilneža učinkovitejša. Policist bo lahko zahteval njegove ključe stanovanja, mu prepovedal, da stopi vanj ali se približa trpinčeni ženski, otrokom. Če ne bo ubogal, ga bo odstranil s silo, zadržal dva dni, medtem pa dobil potrditev prepovedi še od preiskovalnega sodnika. Prepoved približevanja lahko traja deset dni, v skrajnem primeru, če gre za nepoboljšljivega nasilneža, ki bi z nasiljem utegnil nadaljevati, pa jo sodnik podaljša tudi na šestdeset dni. Kazen za prekršek, tudi za nadlegovanje po komunikacijskih sredstvih, bo najmanj sto tisočakov. Nasilnež bo torej imel čas za razmislek, kam naj usmeri svojo energijo, njegova žrtev, ženska, pa za razmislek, ali bo še vztrajala t njim ali pa sprejela novo življenje brez trpinčenja. Če ne drugače, tudi z začasnim domom v varni hiši, ki jo je Gorenjska spomladi dobila in se hitro polni z ženskami in otroki, žrtvami nasilja. Ali se nasilneži rodijo z gensko napako, se oblikujejo po starševskem vzorcu ali pa jih take napravijo kasnejše osebne stiske, niti ni pomembno. Pomembno je, da šibkejšim nasilja ni nujno trpeti. Pomoč države prihaja, čeprav počasi. Helena Jelovčan
pomače nebo ni prednost Praznična Triglav in Pokljuka
Lesce - Asi svetovnega padalstva so se minuli konec tedna zbrali C «J | P
Lesce - Asi svetovnega padalstva so se minuli konec tedna zbrali na tretji tekmi sezone v skokih na cilj za evropski pokal v Lescah. Favorit in zmagovalec dveh prejšnjih tekem ekipa Flycom ALC tokrat zaostala za Francozi.
Francozi so vodili od prve do zadnje serije in pokazali, da tudi na septembrskem svetovnem prvenstvu računajo na najvišje mesto. Kljub tokratnemu drugemu mestu pa ekipa Flycom ALC ostaja v vodstvu v seštevku evropskega pokala. Roman Kanin, Uroš Ban, Senad Salkič, Domen Vodišek in Borut Erjavec so upe po zmagi pokopali že v prvi seriji z 10 centimetri izven tarče. V moški konkurenci je prvo zmago dosegel Ptujčan Milan Jurič, ki je
prav na koncu premagal Domna Vodiška. Vodišek je prav v zadnji seriji doskočil pri 4 cm ih zmaga je šla po zlu: "Po mojem mnenju sem v zadnjem skoku svoje delo' opravil z ničlo. Morda se je z menoj poigrala tehnika, kajti naprava je pokazala 4 centimetrov, a v to ne verjamem." Irena Avbelj je že v uvodni seriji zgrešila za 5 centimetrov in je z ekipo Elan Alc osvojila 13. mesto ter tretjo med posameznicami. Boštjan Bogataj, foto: Tina Doki
Irena Avbelj je bila tokrat tretja.
Pokljuka - Triglav ostaja nezamenljiv simbol pripadnosti Sloveniji in njeni uporniški zgodovini. Že 18. spominskega pohoda na Triglav v čast partizanskih patrulj, ki so se med vojno povzpele na Triglav in izobesile slovensko zastavo, 60-letnice ustanovitve Prešernove brigade in v spomin vojne za Slovenijo se je udeležilo okrog
500 pohodnikov, od katerih se jih je v petek nad polovico povzpelo na vrh, drugi pa so ostali na Rudnem polju. Na sobotni zaključni svečanosti pred
Šport hotelom na Pokljuki pa se je zbralo nad 5000 ljudi, ki so zaploskali besedam slavnostnega govornika, vršilca dolžnosti predsednika slovenske borčev-
Nič več mesto rdečega prahu
Jesenice - Podjetje SŽ Acroni Jesenice bo do leta 2010 vložilo 20 milijonov evrov (skoraj pet milijard tolarjev) samo v ekološke investicije. Ze danes je edino od jeklarskih podjetij v "vzhodni" Evropi, ki predeluje prah iz filternih vreč, ne dolgo nazaj so povečali zmogljivost odpraševalne naprave, načrtovanih investicij pa je še kar nekaj. Med drugim planirajo 4udi ukinitev deponije jeklarske žlindre, tako da naj bi leta 2010 na območju železarne ne bilo več tovrstnih odlagališč. K varovanju okolja doprinesejo tudi investicije v tehnološke procese. Minuli petek je Acroni podpisal pogodbo z velenjskim Esotechom za projekt modernizacije vakuumske naprave v jeklarni, hkrati pa bodo tudi uredili zaprtje hladilnega sistema, s čimer bodo skoraj odpravili emisijo procesne vode v reko Savo. O sedem milijonov evrov (cca. 1,6 milijarde tolarjev) vredni investiciji pišemo na 13. strani. S.Š.
ske organizacije Jožeta Božiča,
da borci obsojajo napade na veterane osamosvojitvene vojne v zadevi Holmec in razdejanje spomenika tigrovcem ob italijanski meji in da žrtve vojne niso stvar, s katero bi se dalo trgovati. Zato je skrajni čas za upor proti dejanjem, ki žalijo borce in upornike vseh generacij in skušajo preurejati polpreteklo zgodovino. V Triglavski galeriji v Šport hotelu so odprli razstavo slikarskih in kiparskih del, ki so nastala na letošnji XI. koloniji Pokljuka 2003, in bo že prihodnji teden prestavljena v hotel Krim na Bledu. Jože Košnjek
2*2
o o o
w e< ci
2S ^
*
080 22 66
Hitro, enostavno in brezplačno naročanje kurilnega olja. Z Magno dobite več ... možnost plačila do 9 obrokov.
9770352666018
Predsednik Rop ne bo menjal ministrov
Sestanek vrha vladne koalicije v nedeljo na Brdu je minil brez presenečenj. Vlada napoveduje varčevanje in bo nespremenjena delovala do volitev prihodnje leto.
Brdo - Na Brdu je bil v nedeljo pomemben sestanek vladajoče koalicije, ki so se ga udeležili predsedniki Liberalne demokracije Slovenije, Združene liste socialnih demokratov, Slovenske ljudske stranke in Demokratične stranke upokojencev, ministri iz teh strank in poslanci v
vključitev Slovenije v Evropsko unijo. Vladni program obsega ukrepe na gospodarskem, finančnem in davčnem področju, v zunanji politiki, pri regionalnem razvoju, v zdravstvu, javni upravi in vladno politiko za zagotovitev delovanja pravne države. Na sestanku so raz-
li z uresničevanjem nalog, povezanih zlasti z vstopom v Evropsko unijo," je povedal po sestanku predsednik vlade in Liberalne demokracije Slovenije Anton Rop. Del dopolnjene politike vlade je varčevanje, kar pred volitvami ni posebej primerna poteza. Na to je opozoril predsed-
državnem zboru. Dogovorili so se, da bodo uresničili program in ga prilagodili spremenjenim domačim in mednarodnim gospodarskim ter finančnim razmeram  ter  zagotovili uspešno
rešili nekatere dileme in probleme pri delovanju vladne koalicije. "S tem, ko smo pospešili delovanje vlade smo učvrstili tudi delovanje koalicije, kar se bo poznalo jeseni, ko bomo nadaljeva-
Slovenski Radio 2 je utihnil
Kranj - V petek je utihnil edini slovenski celodnevni radijski program na zasebnem Radiu 2 v Celovcu. Na njegovi frekvenci oddajajo sedaj samo glasbo. To seje zgodilo kljub številnim pogovorom med predstavniki Slovenije in Avstrije, nedavni gladovni stavki, protestom na obeh straneh meje in prizadevanjem organizacij Slovencev na Koroškem. Republika Avstrija zagotavlja, da bo problem slovenskega radijskega programa rešila v okviru zakona o ORF (avstrijska radiotelevizija), vendar šele prihodnje leto in to z osem ur programa dnevno. Posebno izjavo v podporo slovenskemu radijskemu programu so sprejeli na tretjem vseslovenskem srečanju 8. julija v državnem zboru. V njej so zapisali.
"Zbrani na tretjem vseslovenskem srečanju Slovencev v zamejstvu in po svetu želimo s tem apelom spodbuditi avstrijsko državo in ORF, da bi čim prej zagotovila rešitev za slovenske radijske programe v Avstriji. Vabimo tudi predstavnike organizacij slovenske narodne skupnosti v Avstriji, da uskladijo svoja stališča in konstruktivno prispevajo k rešitvi tega, za manjšinsko skupnost zelo pomembnega vprašanja. V duhu dobro sosedskih odnosov, ki vladajo med Republiko Avstrijo in Republiko Slovenijo bi bil to znak, da Avstrija spoštuje pravice slovenske narodne manjšine, živeče na avstrijskem Koroškem in Štajerskem. Rešitev tega problema bi gotovo pripomogla k strpnemu dialogu o ostalih vprašanjih, ki še niso rešena." J.K.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Naročnina za tretje trimesečje
Spoštovane naročnice in naročniki!
V treh dneh boste prejeli položnice za plačilo naročnine za tretje letošnje trimesečje: julij, avgust, september. Spet položnica, boste rekli, kako hitro teče čas. Res je, toda teče tudi za nas. Zato smo izračunali, koliko vas bo Gorenjski glas veljal v poletnih mesecih.
Letošnji koledar se je nekoliko nenavadno ujel z izhajanjem Gorenjskega glasa v poletnih mesecih, saj bo tako julija kot avgusta in septembra izšlo po devet številk. Po devet številk kar tri mesece zapored. Običajno namreč mesecu z devetimi številkami sledi mesec z osmimi, malokrat se zgodi, da bi se tako zgostile. Obeta se vam torej več poletnega branja, nam pa več dela kot običajno. Sicer pa bo prestavljen le izid avgustovske številke pred Velikim šmarnom, ki pade na petek, Gorenjski glas bo zato izjemoma izšel v četrtek, 14. avgusta.
V letošnjem tretjem trimesečju bo tako izšlo 27 številk Gorenjskega glasa, od tega štirinajst torkovih in trinajst petkovih. Skupaj to znaša 6.290 tolarjev in tolikšna je trimesečna naročnina za podjetja, obrtnike. Seveda tudi za vse tiste, ki naročnine ne plačujete redno in imate pri nas dolg. Vsem posameznim naročnicam in naročnikom, ki naročnino plačujejo redno, namreč priznavamo 20 odstotni popust, kar pomeni, da zanje naročnina znaša 5.032 tolarjev. Položnice oziroma računi bodo za podjetja zapadli 19. julija, posameznim naročnikom pa šele 4. avgusta. 0
Vse več se vas odloča za mesečno naročnino, ki za redne plačnike znaša 1.677,60 tolarjev, za tiste, ki imajo dolg, pa 2.097 tolarjev. Položnica oziroma račun vam bo zapadel 21. julija. Za avgust vam bomo poslali novo položnico s prav takšnim zneskom in za september prav tako.
Napake se vselej dogajajo. Prosimo, da nas pokličete, če se bo pripetila vam. Pokličete lahko naš naročniški oddelek na številko 04/201-42-41, lahko tudi tajništvo po telefonu 04/201-42-00.
nik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor. "Mi
moramo  varčevati predvsem
zato, da bo ostalo več denarja za investicije, ki bodo zagotavljale naš razvoj. Vendar moramo paziti, da zaradi uveljavljanja konkurenčnosti ne bosta trpeli socialna politika in solidarnost." Slovenska ljudska stranka, ki je bila pred sestankom omenjena kot najpogostejša kršiteljica koalicijske pogodbe in so nekateri že napovedovali njen odhod iz vlade, je ostala v vladi in je zadovoljna z rezultati pogovora na Brdu. Predsednik Franci But je povedal: "Ta koalicija ima dovolj energije, da bo izpeljala skupne projekte. Še posebej pa je pomembno, da bo imela naša država operativno in trdno vlado v času dejanskega vstopa v Ev-
ropsko unijo in v zvezo Nato. V teh mesecih bo zelo pomembno, kako močna in kako usklajena bo vlada." Sestanek je ocenil tudi predsednik DeSUS Anton Rous.
"Na današnjem sestanku se je pokazalo, da koalicija ve, kaj hoče in da nam ni treba iskati tujih podjetij, še manj pa plačevati po nepotrebnem elaborate, kaj in kako naj delamo." Na sestanku na Brdu je pricurljala v javnost vest, da so poslanci Slovenske ljudske stranke zbirali podpise proti svojemu predsedniku Francu Butu. Ta je odgovoril, da se "predsedniki pač volijo na kongresu in nikjer drugje."
Ministri ostajajo
Na vprašanje o napovedanih menjavah v vladi je predsednik Anton Rop povedal, daje z vsakim ministrom posebej pregledal opravljeno delo. To bo počel tudi v prihodnjih mesecih. Druge poti ni. Prihodki v državni proračun naraščajo hitreje kot odhodki in zato je treba ukrepati. "Zato je današnji pogovor po moji oceni pomemben. Doseženo je bilo soglasje za program, ki sem ga predstavil, še posebej za gospodarsko področje, ki je ključnega pomena. Pričakujem, da bodo koalicijski partnerji tudi tako delovali, kar se bo pokazalo že ta teden, ko bomo začeli razpravljati o makrofiskal-nem scenariju. Vladna koalicija namreč ni iztrošena in utrujena, kot trdi opozicija. To kvečjemu drži zanjo. Vlada namreč deluje v zadnjem času zelo intenzivno. Gospodarski položaj v Sloveniji je bistveno boljši kot v ostalih kandidatkah za članstvo v Evropski uniji in tudi boljša kot v nekaterih državah članicah. Seveda pa prinaša članstvo dodatna tveganja in nanje se moramo pripraviti. S programom, ki ga sprejemamo, želimo še naprej ohranjati uspešno gospodarstvo
in dobre javne finance."
Jože Košnjek
Študenti s študijem nezadovoljni
Ljubljana - "Kvaliteta študija visokega in višjega šolstva ni najboljša," je na zadnji novinarski konferenci ob razgrnitvi raziskave na temo Zadovoljstvo s kakovostjo študija na univerzi v Ljubljani povedal Janez Tomšič, sekretar za študijsko problematiko, "še več problemov se bo pojavilo v trenutku, ko se bo Slovenija odprla v Evropsko unijo z enotnim trgom delovne sile in z verjetno še večjo prehodnostjo slovenskih študentov, ki bodo hodili na tuje univerze. Vprašanje je, koliko bo študentov iz tujine prihajalo na naše univerze, če ta ne bo dovolj kvalitetna v širšem smislu." Ključni razlog je stalna podfinanciranost univerze. Od leta 1990 naprej število študentov drastično naraščalo, delež javnih sredstev, namenjen visokemu šolstvu, pa se sorazmerno ni povečeval. Se večji problem je v učinkovitosti
razporejanja in porabi sredstev, ki iz državnega proračuna pridejo na račune obeh univerz oz. visokošolske institucije. V Sloveniji tudi ne deluje neodvisna agencija za spremljanje kakovosti, ki je značilna za vse evropske države, v čemer vidi ŠOU največji problem. Deluje sicer nacionalno komisijo za kakovost, ki ni neodvisna, ker v njej sodelujejo profesorji z obeh univerz in vseh visokošolskih zavodov, zato je vzpostavitev agencije nujna. Anketo o zadovoljstvu nad kvaliteto študija so izvedli na vzorcu 963 študentov. Študenti z družboslovnih fakultet ocenjujejo, da so njihova predavanja preveč teoretična, študenti tehnoloških pa, da so preveč zahtevna. S predmetnikom študijskega programa je zadovoljnih le malo manj kot 40 odstotkov študentov, z izbirnimi predmeti in vsebinsko raznolikostjo v
svoji študijski smeri le tretjina. V metodah podajanja znanja je še vedno premalo aktivne vloge študenta, ko končajo fakulteto, imajo premalo praktičnih znanj. Z ustreznostjo izvajanja izpitov in seznanjanjem s pogoji ocenjevanja so ocenili kot dobro, dosti manj pa so primerne okoliščine predavanja. V visokem šolstvu ni veliko investicij, učnih prostorov na fakultetah je premalo, čitalnice za učenje so majhne, nekje jih sploh ni. Naj-
manj so zadovoljni z dostopom do računalnikov in njihovo sodobnostjo. Problematičen je tudi izredni študij, za katerega se plačuje visoka šolnina, univerza oz. posamezna fakulteta ne nudi kvalitetnih predavanj, manj jih je, daljši je čas študija. Kakovost študija bi lahko povečali z javnostjo anket, ki bi spodbudile profesorje k večji pozornosti do pedagoškega dela.
Katja Dolenc
Državni svet hoče soodločati
Ljubljana - Pretekli teden se je sestal državni svet. Na seji je njegov predsednik Janez Sušnik seznanil svetnike s pobudo za dopolnitev predloga zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado pri odločanju o zadevah Evropske unije, kjer mora biti upoštevana tudi vloga državnega sveta. V pismu predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju je predlagal dopolnitev 5. člena predloga tega zakona, po kateri bi bil član posebnega delovnega telesa, pristojnega za zadeve Evropske unije, tudi predstavnik državnega sveta. Takšna je praksa v evropskem dvodomnem parlamentarizmu. Svetniki so bili tudi za pobudo predsednika Janeza Sušnika za aktivnejšo vlogo državnega sveta in svetnikov pri uvajanju pokrajin v Sloveniji. Državni svet je zastopnik lokalnih interesov, zato ga mora ministrstvo za notranje zadeve vključiti v projekt regionalizacije Slovenije. J.K.
Sestanek županov zgornje Gorenjske
Jesenice - Pred dvema mesecema so se v Radovljici dogovorili za redna srečanja županov občin zgornje Gorenjske. Prvo je bilo 3. julija na Jesenicah. Pokazalo seje, daje že izmenjava mnenj zadosten razlog za redna srečanja, pomembnejše pa je usklajevanje stališč do posameznih vprašanj, enoten nastop in odločanje o projektih, ki presegajo meje posamezne občine. Prihodnja srečevanja se bodo imenovala Koordinacija županov zgornje Gorenjske in bodo enkrat mesečno. Vsakič bo gostitelj drug župan, sestankov pa se bo udeleževal tudi direktor Razvojne agencije zgornja Gorenjska, saj bodo pogovori zadevala predvsem razvojna vprašanja. Naslednji sestanek bo po počitnicah v Žirovnici, so sporočili iz Razvojne agencije Zgornja Gorenjska z Jesenic. J.K.
Dolgo čakanje na odškodnino
Ljubljana - Sindikat azbestnih bolnikov Slovenije je letos že večkrat opozoril na neizvajanje "azbestnega zakona" in na nevzdržne razmere, ki vladajo na področju zagotavljanja sredstev za izplačilo odškodnin ter poravnav, ki jih prejemajo oškodovanci. Po zakonu o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki, slednji uravnava tudi višino sredstev za izplačila odškodnin, je za sporazumevanje o višini izplačil s posameznimi oškodovanci pristojna posebna komisija za poravnave. Letos se je sestala le štirikrat, na sporazum o višini odškodnin pa že več kot leto in pol čaka okrog 450 oškodovancev. V sindikatu se zato sprašujejo, ali država namerno zavlačuje z izplačevanjem odškodnin in ali se zaveda, kako pomembna je odškodnina za zagotavljanje socialne in ekonomske varnosti obolelih in njihovih družin. Po mnenju sindikata azbestnih bolnikov Slovenije so doslej porabili dobrih 530 milijonov tolarjev, zato bi vlada oziroma pristojno ministrstvo moralo pospešiti izplačevanje odškodnin. Zaradi zavlačevanja bodo oškodovanci začeli vlagati odškodninske tožbe. R.Š.
RADIO
OGNJIŠČ
RADIO  PRIJAZNIH LJUDI
Kurimo.
h 11 p -. //radk >. ogi\jisce. si
Za usklajen razvoj Gorenjske   Krajani Hriba 50 ogorčeni
•F «Jf «J? Preddvor - Krajani naselja Hr-    tudi s strani kraianov Hriba, i
Takšen poziv je na posvetu županov bivše občine Kranj dal predsednik državnega sveta Janez Sušnik.
Kranj - Pred izvolitvijo se je Janez Sušnik obvezal, da bo poslušal svojo volilno bazo, v tem času pa je obiskal skoraj celotno Slovenijo. Na posvetovanjih z župani in gospodarstveniki želi slišati njihove probleme, ki jih bo skušal v prihodnosti reševati s pomočjo vzvodov državnega sveta.
damo v Ljubljano in koliko dobimo nazaj." Tudi župan Šenčurja Miro Koželj je prepričan o dobri poti predsednika: "Čeprav Janez Sušnik nima veliko for-
"Pomagali bomo občinam, vendar v okviru svojih moči," je bilo temeljno sporočilo Janeza Sušnika. Podprli bomo vsakogar z vizijo, velik poudarek na tem področju bomo dajali gospodarstvu • in podjetništvu. Predstavil je tudi idejo o srečanju županov, poslancev, gospodarstvenikov, državnih svetnikov in vseh, ki na Gorenjskem nekaj pomenijo. "Skupaj z Janezom Potočnikom sva se domenila, da bi v drugi polovici septembra na Bledu organizirali sestanek, na
katerem se moramo pogovoriti in dogovoriti o prihodnosti Gorenjske in reševanju njenih težav," predstavlja idejo Sušnik.
Mohor Bogataj, župan Kranja, se je predsedniku zahvalil za posvet in poudaril, da je prvi svetnik, ki se zares zavzema za Gorenjsko in ji skuša pomagati. Poudaril je vlogo Janeza Sušnika pri gradnji skakalnice v Bau-henku. Ivan Stular, župan Na-klega, je prav tako podprl sestanek na Bledu: "Predvsem želim videti podrobno analizo, koliko
malnih možnosti za odločitve, pa mu funkcija omogoča vrsto 1 obiranj a. To odpira mnoga vrata." Poudaril je še cesto Britof -Hotemaže, ki' zadeva kar štiri občine, vse po vrsti pa so nemočne.
Janez Čebulj, župan iz Cer-kelj, ugotavlja, da državni aparati Gorenjski niso bili naklonjeni. "Na Bled povabimo tudi Gorenjsko banko, saj pri vseh projektih pogrešam finančnega akterja s poceni denarjem. Vlagatelji z Gorenjskega naj vlagajo v Go-
renjsko skupaj z Gorenjsko banko," je še povedal Čebulj. Janez Kocjan, župan Jezerskega, je opozoril na dva problema: "Interesa za vlaganja pri nas ni, saj smo precej oddaljeni od centrov. Turizem imamo, a kako ga bomo razvijali z napol propadlim hotelom. Potrebujemo dobro cestno povezavo."
Franc Ekar, župan Preddvora, je opozoril na izpad karavanško-savinjskega dela Slovenije iz turističnih prospektov in se zavzel, da državni svet na to opozori pristojne. Metod Ferber, Upravna enota Kranj: "Vedno smo se učili, da smo najbolj bogati in razviti. Ta vpliv še vedno velja in to se sedaj pozna pri delitvi kolača. Ni tako dobro, da ne bi dobili še kakšen tolar."
Milan Jelovčan, član uprave Merkur, je povedal, da v gospodarstvu premišljuje, kaj se bo zgodilo v naslednjih petih letih. "Imamo veliko načrtov in projektov, ki so za nas veliko breme. Že odpravljanje motenj pri izvajanju projektov s strani občin pa bi bil za nas velik uspeh." Marjan Cimperle iz Območne obrtne zbornice Kranj je povedal, da se že dolgo zavedajo nujnosti povezovanja. "Potrebujemo pomoč pri novem obrtnem zakonu. Vseskozi dobro delamo, zakonodaja pa nas tepe iz dneva v dan."
Boštjan Bogataj, foto: Gorazd Sini k
Deset let obnove Pocarjeve domačije
Pri Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni so se zbrali vsi, ki so sodelovali pri njeni obnovi.
Mojstrana - Minuli petek je Triglavski narodni park ob Pocarjevi domačiji v Zgornji Radovni pripravil srečanje vseh tistih, ki so sodelovali pri njeni obnovi. Deset let je trajala obnova domačije in je danes ena najstarejših obnovljenih domačij v Triglavskem narodnem parku. Kot je dejala Marija Markeš iz Triglavskega narodnega parka: "Še do leta 1992 sta v njej živela dva brata in sestra. Živeli so tako, kot vidite danes. V hišo nismo nič prinesli, vse je tako, kot je bilo. Pocarjeva domačija, ki jo je Triglavski narodni park odkupil od dedičev, je postala državni kulturni spomenik. S tem smo želeli poudariti pomen kmetijstva, spoštovanje do kmetijstva in prednikov, ki so zemljo iztrgali, da so lahko kmetovali in živeli. Obiskovalcem smo ponudili v razmislek, ali je res razvoj in ekonomija tisto, kar naj bi bilo
tako zelo pomembno. Obiskovalec naj vidi, da se da živeti tudi na drugačen način. Pocarjeva hiša je zanesljivo v Sloveniji tista hiša, kjer so po starem živeli najdlje. Če ne v Sloveniji, pa zanesljivo na Gorenjskem."
Za obnovo Pocarjeve domačije je Triglavski narodni park namenil 35 milijonov tolarjev iz sredstev Phare. Odprta bo poleti ob petkih, sobotah in nedeljah od 12. do 19. ure, Triglavski narodni park pa je poskrbel, daje zdaj lepo urejen tudi sprejemni prostor za obiskovalec.
Pocarjeva domačija je ena najstarejših domačij v Triglavskem narodnem parku. Na stropnem tramu v hiši je vrezana letnica 1775, kar je verjetno letnica dograditve sedanje stanovanjske hiše, v hišnem arhivu pa najstarejša listina izvira iz leta 1609. Na vhodnem pročelju sta freski višarske Matere Božje in Križa-
nega z Marijama. Notranja oprema je avtentična: stanovanjska stavba je pritlična z osrednjo vežo, "hiši" z lončeno pečjo, hišno kamro, črno kuhinjo, kamro za preužitkarje, kletjo in podstrešjem. Gospodarsko poslopje ima muzejski in razstavni namen
in je nadstropna stavba, v pritličju so hlevi, na podu in na seniku pa je na ogled kmečko orodje in panoji s predstavitvijo Triglavskega narodnega parka. Ohranjeni so še svinjak, drvarnica in vodnjak.
Darinka Sedej
Piše: Mag. Cene Matičič
Akcija 25 poslancev ali Vpet v leta pomladi sedemdesetih let
(XXVII del)
Ta misel je bila argumentirana ne le s presedanom, po katerem je ta pravica dana poslancem pri volitvah predsednika republike in predsednika Skupščine, pač pa prav tako z argumentom, da pomeni vnašanje takšne institucije v Zakon o volitvah članov predsedstva SFRJ - pa naj to pravico poslanci uveljavijo ali pa ne, močan pečat vrednosti in obstoja demokracije naše družbe. Na drugi strani pa ni razumljivo - vsaj nam se tako dozdeva, - da nosi Skupščina le pravico do izvolitve, ne pa tudi do predlaganja, kar je praktično vzeto mnogo pomembneje od samih volitev. Popolnoma soglašamo s tem, da je SZDL predlagatelj
kandidatov. Spričo dejstva, da ima predsedstvo SFRJ zelo široke prerogative, je razumljivo in edino pametno, da nosi to pravico in s tem tudi odgovornost najširša in najmasovnejša politična organizacija in to je vsekakor SZDL.
Novi organ ima razen tega tudi zelo pomembne samoupravne in oblastne prerogative. In ker ostaja tudi v prihodnje Skupščina najvišji samoupravni in oblastni organ, potem je nujna tudi analogija, da si mora obdržati tudi pravico in s tem odgovornost do predlaganja.
Kot vam je znano, je bil ta Amandma razen štirih vzdržanih soglasno sprejet.
Ni potrebno posebej poudarjati, da so nam poslancem poznane zgodovinske in s tem trajne zasluge, ki ste jih vi, tov. Kardelj, prispevali ne le k ustvarjanju, pač pa v isti meri tudi k razvoju naše dežele. Vsesplošno priznavamo in cenimo tudi vašo kreativno vlogo, katere nosilec ste v sedanjih političnih odnosih. Čeprav vas ne bi želeli personificirati s to našo družbo, pa vsekakor drži, da ste s svojim dolgoletnim, vztrajnim, ustvarjalnim, požrtvovalnim in nesebičnim delom brez presedana postali pojem te naše družbe, postali njen zgodovinsko neločljiv del in vtisnili neminljive pečate v njen razvoj in s tem vgradili enega
najlepših in najtrajnejših mozaikov v njen sestav.
Mislimo, da nam vsega tega ni potrebno podrobno naštevati, kajti nam vsem so vaša dela in zasluge dobro poznane.
S tega vidika nam je prav gotovo težko razumljivo, da vas, spoštovani tovariš Kardelj, ni na listi kandidatov SR Slovenije za predsedstvo SFRJ. In če se ob postavljanju tega telesa zavzemamo za to, da bi prav ta institucija dobila izredno pomembne tako politične kot samoupravne in oblastvene prerogative, zavzemamo za to, da bi to telo postalo in prevzelo funkcije predsednika republike, potem nam vsekakor -po zakonih naravne logike - ne more biti prezentno dejstvo, da vas v seznamu kandidatov za to mesto ni. To še tem bolj, ker javnosti niso bili razloženi niti motivi niti vzroki vaše odsotnosti na tej listi. Verjetno ste lahko razumeli, da naša iniciativa okoli omenjenega zakona ni imela iz-
Preddvor - Krajani naselja Hrib so na preddvorskega župana Franca Ekarja naslovili pismo, v katerem so ga opozorili na nevzdržne razmere v njihovem naselju. Hrib že več let pestijo problemi, ki sicer na prvi pogled izgledajo enostavni, pa vendar so se v daljšem časovnem obdobju izkazali za nevzdržne. Krajani menijo, da je komunalna infrastruktura za občino očitno prevelik zalogaj, vendar pa po drugi strani že nekaj časa opozarjajo na povečanje prometa skozi naselje, predvsem ob koncih tedna, ter velikanski hrup, ki ga povzročajo udeleženci poročnih obredov v gradu Hrib. Pozivajo župana in občino, naj razmisli o drugačni organiziranosti porok, predlagajo tudi, kako bi stvar rešili, glede na to, da naj bi bila "cesta skozi njihovo naselje naslednjih deset let utopija". Opisali so dokaj enostavno rešitev problema: uredili naj bi prostor pod gradom, saj ponuja prostor pred staro pralnico hotela idealne možnosti za parkirišče. Krajani so prepričani, da celoten projekt ne bi stal veliko denarja. Ideja je sicer zanimiva in enostavna, problem se pojavi pri lastništvu omenjenega prostora. Ker so krajani vedno naleteli na gluha ušesa, so se odločili, da v primeru, da v 45 dneh ne bodo uredili prostora za poroke in izhodiščna točka slovesnosti, da se v enem roku ne poskrbi za očiščeno strugo Bistricp, ki je vse bolj spominja na odlagališče kot na strugo, se postavijo usmerjevalne table za pravo pot, izdela natančen protokol porok, ki bo potrjen
Nevaren udor na cesti
Tržič - Po neurju pred dobrim letom dni se je udri nasip pod Kranjsko cesto med Tržičem in Pristavo. Celotna brezina je dokaj nestabilna, kar dokazuje tudi drsenje proti nižje ležečim hišam. Zato so se v tržiškem uradu za urejanje prostora odločili za naročilo projekta sanacije, ki ne zajema le popravila ceste. Kot je povedal Izidor Jerala, je vrednost del ocenjena na 14 milijonov tolarjev, lahko pa bo tudi večja ob morebitnem širšem obsegu drseče brežine. Država je zaenkrat poskrbela le za izgradnjo pilotne stene, s katero so zaustavili bližnji plaz nad naseljem Preska, za škodo na občinski cesti pa niso dobili še nobenega denarja. Ker je udor zožil cesto, bo občina prihodnji mesec vsaj delno rešila ta problem. Brežino bodo vsaj toliko utrdili in zaščitili, da bo promet po cesti spet normalno potekal. Stojan Saje
ključno načelnega karakterja, čeprav seveda istočasno poudarjamo, da je bil tudi ta - in to še kako poudarjeno - prisoten. Poslanci, ki smo podpisani, kot tudi številni drugi člani našega parlamenta, smo vas želeli prositi, da sprejmete našo prošnjo in predlog, po katerem vas želimo predlagati kot kandidata SR Slovenije v predsedstvo SFRJ. Izredno nam je žal, da ste preko tovariša Jožeta Packa izrazili mnenje, da te sugestije ne nameravate sprejeti. V skladu s tem smo stopili v stik z dr. Ernestom Petričem, članom izvršnega sveta naše Skupščine, ki je našo pobudo sprejel, po razpravi v ustreznih organih Skupščine pa skupno s predlagatelji umaknil pobudo. se nadaljuje
Knjiga avtorja Ceneta Matičiča bo izšla prihodnje leto 2004. Prednaročila sporočite na naslov: Gorenjski glas, Kranj, Zoisova 1, telefon: 201 42 00
tudi s strani krajanov Hriba, in da se po poteku 45-dnevnega roka začnejo poroke realizirati na opisan način, bodo posegli po drugi možnosti, ki je bistveno slabša. Zahtevali bodo ukinitev organizacije poročnih obredov v gradu Hrib, odločili se bodo za radikalnejše rešitve, ko bo cesta ob koncih tednov skozi Hrib od 9.00 do 17.00 ure zaprta, razen za stanovalce in določene upravičence, ki bodo uporabljali cesto le z dovolilnicami.
"Dovozna pot je problematična in obljubljena ureditev dostopa do jezera Črnava, hotela in gradu Hrib je bila doslej vedno le utopična in se ni uresničila," pravi preddvorski župan Franc Ekar in dodaja, da problem krajanov Hriba in umazanija Bistrice nista ravno enostaven problem: "Ko stvari vidiš od blizu, sploh kar se tiče Bistrice, so stvari precej hujše, kot je zapisano v pismu." Po njegovem mnenju se ljudje razburjajo upravičeno, meni pa, da bi bilo od njega nekorektno, če bi krajanom nekaj obljubil, kar sam ne more izpeljati, pa tudi krajani tega zalogaja resnično ne morejo sami rešiti. Obvestil je pristojne institucije na državni ravni, jih seznanil s problemom in začel razmišljati o možnih rešitvah. Alenka Brun
Območno združenje Rdečega križa Kranj
KRVODAJALSKA AKCIJA 21. IN 22. JULIJ 2003
Prijave: tel. 20-26-580 e-pošta: ozrk.kranj@siol.net
Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice
Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Darinka Sedej, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Renata Škrjanc, Simon Šubic, Marjeta Smolnikar fotografija
Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik lektorica
Marjeta Vozlič_
GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22 tisoč izvodov. Redna priloga naročniških izvodov predzadnji torek v mesecu je Moja Gorenjska. Ustanovitelj in izdajatelj Gorenjski glas, d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak/ Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Uredništvo, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, teleton: 04/201-42-00, telefax: 04/201-42-13 / E-mail: info@g-glas.si /Mali oglasi: telefon 04/201-42-47 sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: vsak dan od 7. do 15.00 ure. Naročnina: teleton: 04/201-42-41 za tretje trimesečje 2003 znaša 5.930 tolarjev, posamezniki redni plačniki imajo 20-odstotni popust in zanje trimesečna naročnina znaša 4.744 tolarjev. Letna naročnina znaša 24.080 tolarjev, posamezniki - redni plačniki imajo 25-odstotni popust in zanje letna naročnina znaša 18.060 tolarjev. V cene je vračunan DDV. Naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do PISNEGA preklica; odpovedi veljajo od začetka naslednjega obračunskega obdobja. Za tujino: letna naročnina 100 evrov: Oglasne storitve: po ceniku. DDV po stopnji 8.5 % v ceni časopisa / CENA IZVODA: 180 SIT (16 HRK za prodajo na Hrvaškem).
Praznik Lukančeve mame
Manjka nam domoljubja
S krepitvijo domoljubja, medsebojnega spoštovanja in negovanja maternega jezika ter zgodovine borao Slovenci lažje prenesli izzive prihodnosti, je dejal v soboto na Pokljuki slavnostni govornik Jože Božič.
Pokljuka - Rekordnih 500 pohodnikov se je v petek zjutraj zbralo na Rudnem polju, od koder so krenili proti Velemu polju, od katerih jih je dobra polovica mlajših in vajenih hoje krenila na Triglav. Na njegov vrh so stopili ob pol dveh, nato pa so sestopili na Kredarico, kjer je bila zvečer krajša slovesnost.
Zgornja Bela - Kljub temu, daje Ana "privekala" na svet pred devetdesetimi leti, še vedno rada govori, se pošali in kaj dobrega poje. Nagajata ji le sluh in vid, in ko smo omenili, da za devetdeset let to ni nič posebnega, seje devetdesetletnica v šali razhudila, češ a ja, a če jih imam pa devetdeset, potem je pa kar normalno, da malce slabše slišim. Rojena je bila na Štefani gori. Doma so imeli kmetijo in pet otrok. Mama Angela je bila gospodinja, oče Janez pa kmet. Svojega pokojnega moža Janeza je Ana spoznala na Zgornji Beli, kjer je Ana najprej hodila na obiske k sestri, kasneje se je k njej preselila. Bil je devet let starejši poročila sta se, ko je bila stara petindvajeset let. Janez in Ana imata dva otroka, ki nadaljujeta tradicijo in imata tudi sama po dvoje otrok. Tako ima Ana sina Janka in hčerko Anico ter vnuke Tatjano, Sandija, Renato in Henrika. Ani je voščil tudi preddvorski župan Franc Ekar, ki ji je zaželel še veliko zdravja, ona pa mu je v smehu odgovorila, da če bo tako, kot je sedaj, bo kar dobro. Iz društva upokojencev pa sta jo obiskali Marinka Lombar Petrnel in Mara Snedic. Alenka Brun, foto: Tina Doki
Kreativne počitnice v Kašariji
Žirovnica - Gornjesavski muzej Jesenice skupaj s Ksenijo Šest in Občino Žirovnica je tudi za letošnje počitnice pripravil nekaj zanimivih delavnic za mlade. Da sta julij in avgust namenjena tudi "kreativnemu počitku" od šolskega leta, so v prejšnjih letih že dokazovali v Čopovi hiši v Žirovnici, letos pa so program še razširili, saj bodo ustvarjalne delavnice potekale tudi na drugih koncih Kašarije. Prvi teden delavnic se je začel včeraj z obiskom tiskarne mojstra Janeza v Smokuču, kjer so udeleženci spoznavali, kako nastane papir in kako so včasih tiskali. Danes je na vrsti izdelovanje darilnih šatulj, vrečk in škatel za izdelke, do petka pa bodo ustvarjali še izdelke iz FIMO mase, izdelovali herbarij, slamnate lutke ... Drugi cikel delavnic bo na vrsti v času od 18. do 22. avgusta, ko bodo udeleženci šivali okrasne predmete, pletli košarice, pekli kruh v krušni peči, vezli narodne vezenine, ogledali pa si bodo tudi staro predilnico in izdelavo filca v Mostah. Delavnice potekajo od 9. do 15. ure, zbirno mesto pa je v Čopovi hiši v Žirovnici. I.K.
V soboto zjutraj so se pohod-niki preko Velega polja vrnili na Pokljuko in ob pol dveh, v spremstvu praporov in častne čete Slovenske vojske prišli na prireditveni prostor pred Šport hotelom na Pokljuki.
Uro pred začetkom svečanosti so v Triglavski galeriji v Šport hotelu odprli razstavo slikarskih in kiparskih del letošnje 11. kolonije Pokljuka 2003. V kulturnem programu je sodeloval oktet LIP Bled, o slikarski koloniji pa so govorili predsednik in podpredsednik Društva prijateljev Triglava in ljubiteljev triglavske likovne dejavnosti Ciril
organizacijo poslabšale. Triglav navdihuje umetnike in letos se jih je zbralo 63. Na otvoritvi razstave so se spomnili zaslug pokojnega pobudnika kolonije Franca Šmida z Bleda in še vedno aktivnega udele-ženca kolonije Janeza Ambrožiča, doma z Bohinjske Bele, ki je decembra leta 1943 preživel nemški napad na 3. bataljon Prešernove brigade, v katerem je padlo okrog 70 borcev. Podelili so priznanja za sodelovanje in nagrade strokovne žirije. Prvo je prejela Erika Železnik iz Skrilj pri Igu za sliko Slovenski kažipot.
Podelitev priznanj udeležencem likovne kolonije.
Kraigher, Jože Osterman, li kovni kritik mag. Damir Glo-bočnik in dolgoletna so-delav-ka pri organizaciji kolonije Štefka Kučan. Kolonija ostaja, če-
Program osrednje svečanosti sta pripravila in vodila Iča Pu-trih in Ivo Godnič, v kulturnem programu pa so sodelovali orkester Slovenske vojske, parti-
prav so se gmotne možnosti za    zanski pevski zbor in pesnik
Dom za prijaznejše varstvo starejših
Dom starejših občanov Preddvor želijo preurediti tako, da bo omogočal humanejše oblike varstva starejših.
Potoče - Decentralizacija velikih domskih ustanov v stanovanjske enote z 10 do 15 stanovalci je značilna za tovrstne ustanove v tujini, ideje o novih oblikah varstva pa so dobili pri nemškem arhitektu Hansu Petru VVinterju. Projekti, kako naj bi po tem zgledu uredili dom v Potočah, so že narejeni in predvidevajo, da bi imel dom po novem 164 mest (manj kot doslej), od tega 62 v gradu, kjer bo varovan oddelek za stanovalce z demenco, in 102 v novem traktu, kjer bo 54 enoposteljnih in 24 dvoposteljnih sob.
Predvideli so tudi gradnjo rehabilitacijskega centra za starostnike po hujših boleznih, zraven novega dela doma pa bi zgradili še dodaten objekt, v katerem bi bili apartmaji za 35 stanovalcev. Idejni projekti so dobili podporo posebne komisije, ki ocenjuje investicijske dokumentacije za javne socialno varstvene zavode pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Slednje naj bi vložilo 70 odstotkov v investicijo, preostanek pa nove občine nekdanje občine Kranj. Že prihodnje leto se bo tako začela adaptacija gradu. Soglasje pa ne vključuje apartmajskega objekta, je povedal
direktor doma Peter Stare, zanj namreč niso dobili soglasja za odstop zemljišča zasebnim vlagateljem za 99 let. Zanimanja za zasebna vlaganja, sovlaganja ali nakup apartmajev je veliko, zato bi bilo škoda, če načrti ne bi uspeli. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je predlagalo, naj bi načrte izvedli z znanim investitorjem v sodelovanju z občin-
skimi in republiškim stanovanjskim skladom ali z nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Direktor Peter Stare govori tudi o drugih sodobnih oblikah varstva za starejše ljudi, zanimive so nekakšne "varstvene družine", kar v Sloveniji že živi.
Danica Zavrl Zlebir
Pet občinskih nagrajencev
Bohinjska Bistrica - Bohinjski občinski svet je na zadnji seji potrdil imena letošnjih občinskih nagrajencev. Podelili bodo zlato, tri srebrne in bronasto plaketo. Zlato plaketo, najvišje občinsko priznanje, bo prejel Janko Lapajne za življenjsko delo pri razvijanju slovenskega planinstva, predlagalo ga je Planinsko društvo Bohinjska Bistrica. Srebrne plakete bodo prejeli Marija Cvetek za ohranjanje bohinjske govorice in zbiranje bogatega gradiva o posebnostih Bohinja, Tomaž Budkovič za raziskovanje bohinjske zgodovine, še posebno v obdobju 1. svetovne vojne, in Ivo Janez Cundrič za raziskovalni prispevek o bogati zgodovini železarstva v Bohinju, predlagatelja sta Stanka Zupan in
Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj. Bronasto plaketo pa bo prejel Andrej Rožič za vodenje mladinskega odseka planinskih društev Bohinjska Bistrica in Srednja vas. Občinski svetniki so soglasno sprejeli predloge vseh petih nagrajencev, svetnik Dušan Jovič pa je ob tem dejal, da komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja vsako leto prejme zelo veliko predlogov, zato bi bilo v prihodnje dobro, če bi predlagatelji pred odločitvijo pretehtali svoje predloge. Poleg tega je v premislek ostalim predlagal, da bi premislili o najvišjem občinskem priznanju častnem občanu, zanj letos ni bilo predloga, ki je v ostalih občinah najuglednejše, saj je sedaj najvišje priznanje zlata plaketa. R.S.
Spominski trak na praporu Prešernove brigade.
Janez Petkoš z Bleda. Na bojno zastavo Prešernove brigade, ki je slavila 60-letnico ustanovitve, je v.d. predsednika Ztveze združenj borcev Slovenije Jože Božič pripel slavnostni trak. Brigada, ki je bila ustanovljena 12. julija leta 1943 pri Špehu v Zalije bila zaradi poguma in bojnih uspehov povišana v udarno brigado. Med drugim je osvobodila Gorico. Po 600 bojnih dneh je bila razpušče-na februarja leta 1946. Slavnostni govornik Jože Božič je izrekel Prešernovi brigadi, ki je bila pobudnik za organizacijo pohodov na Tri-glav, vse priznanje. Leta 1943 je bilo razen Prešernove ustanovljenih še 21 brigad slovenskih partizanov, pet divizij,
dva korpusa in na jugu Italije še tri prekomorske brigade. Zavrnil je trditve slovenske politične desnice, da je praznovanje 27. aprila nepotrebno in nesmiselno in bi ga lahko ukinili. Boj za svobodo je terjal preveč žrtev, da bi z njimi lahko trgovali. Žalitvam borcev in poskusom za preurejanje polpretekle zgo-dovine se je treba upreti, saj taka dejanja poglabljajo razkol in sovraštvo med Slovenci. Slovenci smo žilav narod. Mlade je treba seznaniti z dogodki leta 1941 in 1991. Krepiti je treba domoljubje, spoštovanje drug drugega, maternega jezika in zgodovine, da nam bo v Evropi lažje, je dejal Jože Božič.
Jože Košnjek
Trdnejše sodelovanje
Škofja Loka - Ob občinskem prazniku in Venerini poti so Skofjo Loko obiskali predstavniki iz Smederevske Palanke, iz Maas-mechelna (Belgija), iz Tabora (Češka), Medicine (Italija) ter Zg. Bele in Sela (Avstrija). Namen srečanj ni zgolj protokolaren, ampak jih želijo nadgraditi z vsebinskimi programi.
V okviru predstavitve Škofje Loke so si tuji predstavniki ogledali tudi podjetje Šibo, letošnjega občinskega nagrajenca. Proizvodnjo in načrte podjetja je predstavil lastnik in direktor Šiba Boštjan Šifrar.
"Medicine, Tabor in Škofja Loka izvajajo podoben program srednjeveških prireditev in tu bomo iskali možnost prijave posebnega projekta pri Evropski uniji," nam je povedala koordinatorica za mednarodno sodelovanje Andreja Megušar. S projektom naj bi v vseh treh mestih izpopolnili srednjeveške prireditve. Megušarjeva je pripravila tudi posebno delavnico, sodelovali so še gostje iz Belgije in Smederevske Palanke, na kateri je tekel govor predvsem o povezovanju na turističnem področju. "Izkoristiti želimo belgijsko znanje, informacije in politično moč ter s tem pomagati sebi in Smed-erevski Palanki. Oba mesta imata ogromen turističen potencial," je še povedala Andreja Megušar. "Želimo poglobiti sodelovanje na različnih področjih, predvsem turizmu, gospodarstvu in kulturi. Že davno nazaj smo navezali stike s Škofjo Loko, a le obiskovanje ni dovolj. Začrtali si bomo jasne cilje in potem k temu skušali čim bolj težiti," je o boljšem programskem sodelovanju prepričan župan Maasmechelna Wim Terwingen. Septembra se bo delo nadaljevalo v okviru delovnih skupin. Boštjan Bogataj
Naš potrošniški kredit je še vedno najcenejši!	
EUR + 5,9 % s fiksno obrestno mero je še vedno Ljubljana: zmagovita kombinacija. Vendar se bo potrebno kar Maribor. obrniti, saj so količine kreditov omejene. ceije: Kranj: Koper: www.volksbank.si Primerjalni izraćun je narejen po javno dostopnih podatkih o potrošniških kreditih s fiksno obrestno mero na dan 1.7.2003. Efektivna obrestna mera za kredit v protivrednosti 1 mio SIT z ročnostjo 36 mesecev na dan 4. 7. 2003 znaša 6.58%.	01/53 07 584,53 07 590 1 01/23 06 362,23 06 368 J 02/23 80 342,23 80 340 | 03/42 87 810,42 87 802 1 04/20 13 890,20 13 884 f . 05/66 34 870,66 34 862 J ^dUBr VOLKSBANK f T       ZAUPANJE NAS POVEZUJE.
Blejski folkloristi v Đakovu
Bled - Člani Folklorne skupine Bled, ki so v preteklih letih slovensko folkloro predstavljali na Madžarskem, Nizozemskem, v Nemčiji, Švici, Franciji, Belgiji, Italiji in Vatikanu, so se pretekli konec tedna mudili na 37. festivalu narodnih noš Đakovačke vezovi v Đakovu na Hrvaškem. Na festivalu vsako leto sodeluje okrog 50 folklornih skupin iz Hrvaške in tujine, osrednji dogodek pa je povorka vseh nastopajočih skozi mesto, kije zares veličasten dogodek. Blejski folkloristi so se udeležili tudi prireditve Kolo na Gaju v bližnji Kruševici, gostovanje v Slavoniji pa so izkoristili še za ogled tamkajšnjih znamenitosti. Sklenjen je bil dogovor, da bodo v naslednjem letu, ko bo Bled praznoval svojo 1000 letnico, tokratni gostitelji, folkloristi iz Đakovice, Blejcem vrnili obisk. I.K.
Na Rožni poti tudi vprege
Drugo prireditev Rožna pot, ki je ta konec tedna potekala v Cerkljah na Gorenjskem, je popestril sprevod konjskih vpreg, poimenovan Škrebljajo konjički gorenjski. Rožna pot je tokrat potekala po trinajstih vaseh pod Krvavcem.
Cerklje - V nedeljo se je v Cerkljah zaključila prireditev Rožna pot, letos je bila na sporedu drugo leto, ki jo je organiziralo Kulturno društvo Davorina Jenka, njen avtor in vodja pa je bil znani televizijski obraz Mito Trefalt. V okviru Rožne poti so bile tri prireditve izpeljane že v marcu, aprilu in juniju, vrhunec pa so prebivalci Cerkelj in ostali obiskovalci dočakali v nedeljo popoldne, ko so si lahko v središču Cerkelj ogledali sprevod konjskih vpreg, poimenovan "Škrebljajo konjički ^gorenjski", ki je v preteklosti gostoval v Preddvoru.
Sprevod konjskih vpreg je bil zagotovo najatraktivnejši del letošnje Rožne poti, ki je tudi privabil največ obiskovalcev. V zanimivem prikazu prometne dediščine na Gorenjskem je sodelovalo 31 konjskih vpreg, med njimi so bili med drugim lojtr-nik, voz s senom, truga za pesek, gnojni koš, čebelarski voz, gozdarska prema, taj si, parizar, bagerle, zapravljivček, koleselj, kočija idr. Najstarejši voz, ki so ga prikazali, je bil 132 let star bagerle, najtežja žival, ki je vlekla vprego, pa 1.100 kilogramov težak vol, vprežen v loj-trnik. Izžrebali so tudi srečneža, ki bo s štirimi družinskimi člani ali
Več kot tono težak vol z lojtrnikom in njegova lastnica Marija Brancelj iz Borovnice sta pritegnila veliko zanimanja gledalcev.
na Pšati. Angelca Maček in Dragica Jenko sta poskrbeli za cerkvi v Adergasu in na Trati, Ivanka Stare, Marinka Zalokar in Julija Burgar pa cerkev na Spodnjem Brniku.
Letošnji program je bil v resnici bogat, za kar so se potrudili tako organizatorji kot tudi ostali občani, ki so sodelovali. Zagotovo bo v spominu obiskovalcev ostalo veliko lepih utrinkov, kdor pa je katerokoli prireditev v okviru Rožne poti ove-kovečil s fotoaparatom, pa lahko sodeluje tudi na fotografskem natečaju. Najboljše tri fotografije bodo nagrajene s 50, 30 in 20 tisoč tolarji.        Simon Šubic
Naravovarstveni dan na Kališču
Preddvor - Planinsko društvo Kranj, Planinska sekcija Preddvor in občina Preddvor so na Kališču organizirali že tradicionalni Naravovarstveni dan. Med udeleženci srečanja sta bila tudi predstavnik Zavoda za Gozdove Republike Slovenije Janez Logar in predstavnik Zavoda republike Slovenije za varstvo naravne dediščine, Območna enota Kranj, Metod Rogelj. Izpostavili so probleme s področja varovanih območij, naravnih vodnih virov, razglabljali o ekonomskih vidikih, izvajanju naravovarstvene opazovalne nadzorniške službe, dotaknili pa so se tudi naravnih spomenikov in njihovega zavarovanja. Ugotovili so, da morajo v okviru Občine Preddvor pripraviti kataster vodnih zajetij in vrtin, urediti režim izgradnje in vzdrževanja gozdnih vlek in poti znotraj vodovarstvenih območij in poskrbeti za čiščenje odpadnih voda znotraj teh območij (Sveti Jakob in Čemšenik). Občina ima tudi številne naravne spomenike, in če ti še niso zaščiteni, naj bi se izvedel postopek zaščite Gradišča s sotesko Pekel nad Bašljem ter studencom pod Bašeljskim sedlom, v Hudičevem borštu in pod Javorovim vrhom. Sem spada tudi Mežnar-jev studenec na Potoški gori, pa Zaplata, Skodovnek, Bela peč na Sv. Jakobu, Ojstra peč pod Mihčevimi kopišči in Blate pod Preddvorom, ki so z izsušitvijo že doživele naravni genocid. Pa tudi alpsko drevje v varovalnih pasovih, območja flore in zimovališča avtohtone favne je sprožilo vprašanje, ki zahteva rešitev. Odločili so se, da za hitrejše odkrivanje in nespoštovanje režima v varstvenih območjih pooblastijo Planinsko sekcijo Preddvor, Lovsko društvo Kokra in Lovsko društvo Preddvor, ki bodo opravljali opazovalno nadzorniške službe na celotnem območju občine Preddvor. A.B.
prijatelji odšel na izlet v Benetke. Tja se bo podal Janez Tičar iz Grada. Zaključni del prireditve, katere glavni pokrovitelj je bila občina Cerklje na Gorenjskem, je sicer potekal od 10. do 13. julija. V okviru Rožne poti sta bili odprti slikarski razstavi in razstava ročnih del, organizirali so koncerta godb iz Mengša in Gorij pri Bledu, sprevod fija-karjev iz Grada pri Cerkljah. Seveda se organizatorji tudi letos niso izneverili imenu prireditve in pripravili Rožno pot po vaseh pod Krvavcem, na kateri so si lahko v soboto in nedeljo obis-kovalci ogledali urejene
domove v trinajstih vaseh gram so v soboto zvečer
Pro-pred
osnovno šolo Davorina Jenka popestrili z "Vaškim večerom po starem", ki ga je vodil Mito Trefalt. -
Tudi letos so bile v središču pozornosti cerkve na Spodnjem in Zgornjem Brniku, v Adergasu, Cerkljah in na Pšati, v katerih so potekali koncerti pevskih zborov, njihovo notranjost pa so domiselno okrasili državni flo-ristični prvaki: Franci Landeker iz Ljubljane, kije okrasil cerkvi na Zgornjem Brniku in v Zalogu, ter Matjaž Beguš iz Kranja, kije okrasil cerkvi v Cerkljah in
Nad sto pripomb na proračun
Štiri svetniške skupine so na predlog občinskega proračuna predložile več kot sto dopolnil. Župan opozoril na usklajenost in zakonitost.
Mengeš - Bodo v občini Mengeš končno dobili občinski proračun za letos? Na sredini seji so po hitrem postopku najprej sprejeli letošnji proračun v tako imenovanem prvem branju brez posebnih pripomb in predlogov.
Potem so zaradi prisotnost predstavnikov Centralne čistilne naprave Domžale razpravljali o posodobitvi le-te na podlagi evropskih normativov in za-
Novo vodstvo Turističnega društva Bled
Bled - V začetku julija se je na prvi redni seji sestal novi upravni odbor Turističnega društva Bled, na kateri so izvolili novo vodstvo in govorili o letošnjih načrtih in urejenosti Bleda ob njegovi tisočletnici.
Dosedanjo v.d. predsednico društva Vanjo Piber, ki je društvo vodila po odstopu dolgoletnega predsednika dr. Boruta Rusa, je zamenjala nova predsednica Jana Spec, za podpredsednika pa so izvolili Ludvika Kerčmarja in Vladimirja Siliča. Društvo je dobilo poklicnega tajnika, Pibrova pa bo
KAM V NASLEDNJIH DNEH
odslej zaposlena le za polovični delovni čas. Društvo je imelo lani za svoje dejavnosti, in programe na voljo 16 milijonov tolarjev, leto so končali z izgubo, letos pa bodo načrte morali prilagoditi 15,6 milijona tolarjem, kolikor znaša proračun društva. Člani TD Bled, trenutno jih je nekaj več kot 600, novo vodstvo
pa si bo med drugim prizadevalo za povečanje članstva, so že na občnem zboru konec maja opozorili na slabšo urejenost kraja v zadnjih letih in nered, ki ga na obali jezera povzročajo kopalci, saj za kopanje in sončenje uporabljajo tudi površine, ki temu niso namenjene, rednejše čiščenje pa bi potrebovale sprehajalne poti ob jezeru.
O naštetem bodo obvestili vodstvo blejske občine, poleg tega pa bodo tudi letos poskrbeli za ocenjevanje urejenosti hiš. Ob lanskem ocenjevanju je priznanja, podelili so jih na občnem
zboru, za najlepše urejene hiše prejelo 44 lastnikov, letošnja akcija pa bo nekoliko drugačna od lanske. Podelili bodo manj priznanj, na naslednjem občnem zboru pa bodo prikazali tudi fotografije hiš. Na vsebino programa TD Bled bo med drugim vplivala tisočletnica prve pisne omembe Bleda prihodnje leto, ko bo Bled gostil ugledne goste in številne obiskovalce, občina, društva in domačini pa naj bi poleg kakovostnega programa poskrbeli tudi za urejenost kraja in bližnje okolice.
Renata Škrjanc
htev. Takoj za tem pa je sledila raz-prava o predlogu in sprejemanju občinskega proračuna za letos. Zanimiva je bila razprava v tako imenovanem drugem branju o predlogu proračuna. Štiri svetniške skušine - LDS, SLS, ZLSD in SMS so brez posebne predhodne razprave v prvem delu predložile na sprejeti proračun v prvem branju 109 spre-minjcvalnih predlogov. Način in nastopi razlagalcev predlogov posameznih paketov so vzbudili med ostalimi svetniki iz drugih skupin precej negodovanja in pripomb. Menili so, da bi predlagatelji amandmaje morali posredovati pred sejo, da bi se do njih lahko opredelili. Enakega mnenja je bil tudi župan, ki je opozoril, da mora občinska uprava preveriti usklajenost prihodkov in odhodkov oziroma posameznih po-stavk ter tudi zakonitost. Predlagatelji amandmajev pa so zagotavljali, da usklajenost
ni sporna. Manj odločni so bili sicer pri trditvah o zakonitosti, vendar so vztrajali, da se o amandmajih glasuje in po sprejetju le-teh tudi o celotnem občinskem proračunu. Zupan, ki je odgovoren za zakonitost in usklajenost proračuna, je imel precej pomislekov, preden je pristal na glasovanje o celotnem proračunu. Nazadnje pa so v okrnjeni, vendar še vedno sklepčni zasedbi občinskega sveta (nekateri svetniki iz drugih skupin so
sejo zapustili) jeli proračun.
glasovali in spre-Če bo tako izobli-
kovan prihodkovno in stroškovno realnejši, proračun tudi veljal kot letošnji programski dokument občine Mengeš, bodo zdaj morali najprej preveriti v občinski upravi. Če se bo izkazalo, da ni v nasprotju z zakonom in veljavnimi predpisi, bodo končno tudi v Mengšu imeli proračun, za katerega je bilo slišati, da bo že čez nekaj mesecev doživel nekatere spremembe. Če pa se bo zapletlo pri usklajenosti ali zakonitosti, jih v Mengšu jeseni čaka vrnitev na začetek in (spet živahna) razprava. Andrej Zalar
Prijatelji rekreacije! Naj za vaš rekreacijski dogodek izve vsa Gorenjska! Z vašo pomočjo bomo rubriko sčasoma izpopolnili.
Če v vašem kraju v prihodnjih dneh, mesecih pripravljate zanimive, znane ali le rekreacijske prireditev nas o njih obvestite: faks -04/201 42 13, telefon 04/201 42 00, e-pošta - alenka.brun@g-glas.si (za Rekreacijo) ali po pošti na naslov Gorenjski glas, Rekreacija, Zoisova 1, 4000 Kranj
Vzpon na Bazo 20
Že drugi, tradicionalni kolesarski vzpon bo v nedeljo, 20. julija 2003, s startom ob 10. uri iz Zdraviliškega trga v Dolenjskih Toplicah. Proga je dolga 9,3 kilometra in ima 420 metrov višinske razlike. Štartnina znaša 2.000 tolarjev za odrasle in 1.500 za otroke do 15. leta starosti. Vsak udeleženec prejme spominsko medaljo, topel obrok in osvežilni napitek. Zmagovalci po kategorijah bodo na koncu prejeli pokale in nagrade, čas bodo merili vsakemu udeležencu vzpona, na koncu pa bo žrebanje glavne nagrade: gorskega kolesa. Informacije lahko dobite na telefonski številki 041/ 887 362 ali na spletni strani www.k2m.si/baza20. Lahko pa morebitna vprašanja naslovite tudi na naslov k2m@k2m.si.
Kitesurfing in kolesarjenje
Vsak konec tedna organizirajo šolo kitesurfinga ter kolesarske izlete. Vabljeni so vsi, ki se radi rekreirajo. Več informacij o tem na www.sportpoint.com na telefonski številki 041 672 744.
SAM 2003
Klub Trmastih iz Preddvora tudi letošnjo jesen organizira zanimivo športno rekreativno prireditev z naslovom SLOVENSKI ALPSKI MARATON - SAM Goski maraton bo 13. septembra 2003 v dolžinah 50, 35 in deset kilometrov. SAM 2003 je letos bogatejši za tek na 35 kilometrov: Tržič - Jezersko. Na SAM-u na deset kilometrov pa bo letos nastopil tudi državni prvak in rekorder v maratonu in polmaratonu - Roman Kejžar.
Dodatne informacije so na voljo na www.boltez.si/maraton/ ali po telefonski številki 041/ 647 509 (Iztok Boltez).
Terme Snovik imajo nove bazene
Najbližje gorenjske terme v Snoviku so se z novimi bazeni uvrstile med najsodobnejše slovenske srednje velike terme. Ta petek bo srečanje Gorenjcev.
Snovik - Terme Snovik, osem kilometrov zunaj Kamnika na začetku Tuhinjske doline, so se z odprtjem novega odprtega zunanjega bazena s termalno vodo v minulih dneh uvrstile poleg prvih in najbližjih gorenjskih term, kot smo jih poimenovali ob njihovem začetku, med najsodobnejše slovenske srednje velike terme. Skupaj z zunanjimi bazeni so namreč Terme Snovik presegle mejo tisoč kvadratnih metrov vodne površine.
Zdaj pa imajo terme že skoraj vse, kar ponujajo v podobnih ali večjih slovenskih termalnih kopališčih. Na zgornji strani pokritega dela so odprli novi 470 kvadratnih metrov velik rekreacijski bazen. Ob njem pa je tudi manjši otroški bazen in čofotal-nik za dojenčke. Zunanji bazen ima štiri plavalne proge, tri talne gejzire, in vodne topove, plezalo, posebnost je 82 metrov dolg in deloma pokrit tobogan in 22 metrov dolga drča z dvema skakalnicama. Nad bazeni so v terasah travnate površine in manjši odprti gostinski lokal.
Kot so povedali na novinarski konferenci, bodo Terme kmalu lahko sprejele tudi stacionarne goste, saj so že pridobili gradbeno dovoljenje za gradnjo lokalne ceste in za ureditev komunalne infrastrukture za bodoče naselje s 60 apartmaji. Popolnoma prenovljen in razširjen je tudi termalni del. Garderobe so zelo povečali. Nad njimi je manjši prostor za nudiste. Terme imajo nov vhod, recepcijo, bankomat, gostinsko ponudbo z
restavracijo in sodobno kuhinjo, 86 sedežev za zunanje in 58 sedežev za bazenske goste ter 76 sedežev na terasi. Gostom zdaj nudijo ribe, različne menije in slaščice.
Terme imajo tudi tri prostore za terapijo, v centru za savno bo več vrst savn, center pa bodo odprli jeseni.
Čeprav bodo v prihodnje vstopnice podražili za okrog deset odstotkov, bodo te še vedno cenejše, kot v drugih termalnih
kopališčih. Skupna vrednost vseh dosedanjih naložb znaša 450 milijonov tolarjev.
V petek Gorenjci v Snoviku
V prvih in zdaj tudi že velikih gorenjskih termah v Snoviku pripravljamo veselo srečanje z Gorenjci. V 55. letu izhajanja Gorenjskega glasa smo že izbrali 55 naročnikov in srečnežev, ki se bodo brezplačno kopali ves dan. Brezplačno kopanje bo tudi za tiste, ki se bodo v Snoviku v petek naročili na Gorenjski glas, dobili pa bodo tudi Glasovo majico. Gorenjski dan se bo začel ta petek, 18. julija, ob 9. uri dopoldne. Od 16. uri bo program, v katerem bodo nasto-pili ansambli Jurij, Nanos, Krila, Slamnik, Tulipan, Nejc in Teja Štalec, Ajda, Antonijo, Tjaša in drugi. Razvedrili se bomo ob igrah in žrebanjih. Vabimo tudi glasbene skupine na prijetno druženje. Pokličete pa nas lahko tudi na številko 031/638-699.     Andrej Žalar
Knjižnica prosi za pomoč
Dokler zgodovinsko in kulturno pomembna knjižnica ne bo ustrezno urejena in knjige varno shranjene,
bo Kapucinska knjižnica za javnost zaprta.
Prazniki in godovi
Aleš za romarje in berače
Škofja Loka - Župan občine Škofja Loka Igor Draksler,
predstojnik kapucinskega samostana v Škofji Loki dr. Metod Benedik in knjižničarka Marta Gartner so na številne naslove v škofjeloški občini in širše poslali prijazno prošnjo za pomoč pri obnovi kapucinske knjižnice v kapucinskem samostanu v Škof-ji Loki, ki je prava zakladnica pisane in tiskane besede iz različnih časovnih obdobij. V kapucinski knjižnici je nekaj dragocenih rokopisnih knjig, med katerimi so najbolj znane prvo slovensko dramsko besedilo Loški pasijon, 21 inkunabul (tiski do leta 1500) in nad 5000 knjig starega fonda, ki je bil natisnjen do leta 1800. Razen tega hrani knjižnica okrog 25.000 knjig, ki so bile natisnjene po letu 1800. Ker so bile knjige hranjene v neprimernih, premajhnih in vlaž-
nih prostorih, so začele propadati. Plesen je načela vezave, papir, usnje in pergament, v lesene police in knjige pa so se zazirali in-sekti, črvi in hrošči. Dragoceno narodovo blago je bilo resno ogroženo, kar so potrdile pristojne slovenske ustanove (Inšpekto-
Predosljani hvaležni svojemu župniku
Predoslje - V ponedeljek, 23. junija, zjutraj je farni zvon sporočil, da je umrl župnik Janez Kokalj, star 70 let, ki je vodil župnijo Predoslje kar 27 let. Pred dvema letoma so ga bralci Gorenjskega glasa in takratne revije Gregor izbrali za najbolj priljubljenega župnika na Gorenjskem, kar je dokaz, da ni bil spoštovan samb v domači fari, ampak tudi zunaj nje.
"V naši fari je služboval 27 let. Za vsakega posameznika je imel razumevanje in našel zmeraj
lepo besedo, ne glede na usmerjenost in izobrazbo človeka. Spoštovali so ga učenci in velikokrat jim je pomagal pri marsikaterem predmetu. Prav tako smo ga spoštovali tudi vsi odrasli, saj smo v njem videli čldve-ka, ki je znal pomagati, svetovati in tolažiti ob vsaki težavi, ki seje pojavila. Najlepše, kar nam je zapustil, je prenovljena farna cerkev. Kljub bolezni je delal z veliko vnemo. Ko sedaj gledamo nazaj, spoznavamo, da gaje že takrat spremljala slutnja smrti. Delo je opravil do konca in nam zapustil cerkev, ki je ena najlepših daleč naokrog. Za vso duhovno moč, za versko vzgojo naših otrok in za pomoč v lepih in težkih trenutkih se mu lepo zahvaljujemo," so zapisali krajani Predoselj. Spoštovane župnika je pokopal ljubljanski nadškof in metropolit dr. Franc Rode, množica na pogrebu pa je dokazala, kako ga je spoštovala. Farani se posebej zahvaljujejo njegovemu najboljšemu prijatelju župniku Romanu Kavčiču, ki je pomagal med boleznijo in je bil do konca opora pokojnemu župniku. J.K.
rat za kulturo in Arhiv Republike Slovenije) in tudi tuji strokovnjaki. Da se bo lahko začela prva etapa sanacije in preprečilo uničenje knjig, so knjižnico zaprli za javnost. Prostor, kjer se je stiskal stari knjižni fond, so izpraznili in razkužili, knjige pa so shranili v 33 vreč, jih neprodušno zaprli in vanje spustili plin argon, ki uničuje kisik, brez katerega insekti ne morejo živeti. Ko bo mrčes uničena, bodo knjige vrnili, vendar na nove kovinske police. Strokovno pripravljena in potrjena sanacija bo stala približno 3,8 milijona tolarjev. Ker knjižnica in občina sami ne zmoreta pokriti stroškov, prosita za pomoč. Kdor se bo odločil darovati za
ohranitev škofjeloškega kulturnega bisera, naj nakaže prispevek na transakcijski račun številka 24401 - 9003508158 pri Krekovi banki v Škof j i Loki (pripis donacija - knjižnica). Vsem, ki so se že ali se še bodo odločili za dar, se knjižnica in občina iskreno zahvaljujeta. Dosedanjim darovalcem so se pridružili novi. To so Alpetour Bandag Škofja Loka (150.000 tolarjev), Loška komunala Škofja Loka (45.000 tolarjev), Mercator Gorenjske Škofja Loka (200.000 tolarjev), Iskra-tel Kranj (200.000 tolarjev) in Merkur Naklo (100.000 tolarjev).
Težave kapucinske knjižnice s tem še ne bodo rešene. Knjižnica bo lahko polno in normalno zaživela šele takrat, ko se bo preselila v sedanje prostore Centra za socialno delo. Za te prostore je odločba o denacionalizaciji že izdana, prav tako pa je tudi že znana nova lokacija Centra za socialno delo. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve zagotavljajo, da se bo center preselil v nove prostore jeseni leta 2004 in bo sedanje mogoče začeti urejevati za potrebe knjižnice.
Jože Košnjek, foto: Tina Doki
Oratorij v ljudskem domu - Župnija Kranjska Gora je tudi letos pripravila oratorij za otroke iz kranjskogorske občine. Udeležuje se ga 43 otrok in deset animatorjev, ki skrbijo za program, ki poteka pod naslovom Nasmeh za srečo vseh. Od ponedeljka do sobote in od 9. do 16. ure popoldan otroci rišejo, se ukvarjajo z glino, plešejo in pojejo v delavnicah, ki potekajo v Ljudskem domu. Zjutraj dvignejo zastavo z jutranjo molitvijo, sledi kateheza, vsak dan zgodba o Kekcu, nato so pa delavnice in obisk okolice. Med drugim bodo obiskali kmetijo v Podkorenu in jahali konje in se za ves dan potepali ter raziskovali zanimivosti Zgornje Radovne. D.S.
Danes, 15. julija, praznujejo škof in cerkveni učitelj Bona-ventura, knez Vladimir Kijev-ski in redovnik Ceslav Šlezij-ski. Bonaventura je bil učenjak in vrhovni predstojnik frančiškanov, ki je umrl 15. julija 1274, ko so na cerkvenem zboru v Lyonu skušali odstraniti nesoglasja med zahodno in vzhodno cerkvijo, ki sta se razšli leta 1054. Do ponovne povezave še danes ni prišlo. Kijevski knez Vladimir seje dal leta 988 krstiti in uvajal krščanstvo na območju kijevske Rusije med reko Dnjeper in Baltskim morjem. Ime Vladimir je pogosto v Sloveniji. Po njem praznujejo vsi, ki jim je ime Vladimir, Vlad-ko, Vlado, Lado, Mirko, Miro, pa Vladimira, Vladka, Ladka in Mira.
Jutri, 16. julija, kristjani še posebej častijo Karmelsko Mater Božjo, škofa Evstatija in opati-njo Elviro. Karmel, ki pomeni v hebrejščini sadovnjak, je pogorje med Sredozemskim morjem in palestinsko ravnino. Na Karmel u se je prerok Elija boril za čaščenje judovskega boga Jah-veja, vil. stoletju, ko so križarji osvojili Sveto deželo oziroma Palestino in pregnali muslimanske Arabce, pa so se na Karme-lu naselili puščavniki. Zaradi
muslimanskega pritiska so se morali preseliti v Evropo. Nastal je karmeličanski red. V Sloveniji imamo le karmeličanke (Sora pri Medvodah, Mirna peč pri Novem mestu). Za karmeličanski red je značilno oblačilo "škapulir". Jutri bodo godova-le Karmele in Karmen. Ime Karmen naj bi izhajalo iz latinske besede carmen, ki pomeni pesem.
Med svetniki in blaženimi, ki jih v četrtek, 17. julija, častijo kristjani, je med Slovenci najbolj znan spokornik Aleš. Živel naj bi v 4. stoletju. Po poroki z Marino je snel prstan in ga dal nevesti, sam pa je odšel iz Sirije v Mezopotamijo. Domači so^a iskali, vendar ga niso našli. Živel je med berači v Edesi. Ljudje so ga spoštovali in častili. Vrnil se je domov kot berač, ki je dobil zatočišče v domači hiši, kjer ga niso spoznali. Sedemnajst let je živel na pogradu pod stopnicami. Šele po njegovi smrti se je razvedelo, kdo je bil spokorni mož. Alešu ni posvečena nobena cerkev v Sloveniji, je pa zavetnik beračev, romarjev in izdelovalcev pasov ter pri-prošnjik zoper potres. Zaradi njegovega življenja mu pravijo tudi "Aleš pod štengami".
Jože Košnjek
Zborovanje Jehovovih prič
Ljubljana - Pod geslom Slavimo Boga je bilo konec tedna v Ljubljani območno zborovanje Jehovovih prič za Slovenijo. Njihovo verovanje temelji na Svetem pismu in na krščanskem nauku v prvem stoletju. Vero oznanjujejo tako kot takrat, s hojo od vrat do vrat in s pojasnjevanjem zbliževanja človeka z bogom. Jehovove priče so začele delovati v Sloveniji leta 1920. Danes delujejo v 29 občinah z okrog 1800 oznanjevalci, vernikov pa je veliko več. Osrednji dogodek je bil sobotni krst s potopitvijo (na sliki). Pogoji za krstitev so zelo strogi. Poznati mora nauk vere in živeti skladno z njim, kar pred krstom preverijo. Krstijo se lahko le polnoletni verniki, ki morajo predhodno že biti oznanjevalci. J.K., foto: Gorazd Kavčič
Delavec
)ina Urbančič - Turnograjska
Josipina Urbančič - Turnograjska se je rodila na gradu Turn, ki leži nad Preddvorom, to je severno od Kranja. V virih je bil grad prvič omenjen leta 1408 (an dem Turn bei Neuburg und an dem Hoff deselbst). Nad njim je stal grad, ki ga danes poznamo pod imenom Pusti grad (Turn unter Neuburg) in je bil omenjen že leta 1307. Mnogi viri omenjajo Turn kot stražarja pri vhodu v dolino reke Kokre. Njegova zemljiška posest se je razvila iz večjega dela posesti Novega gradu, potem ko se je ta začela drobiti. Grad Turn je obsegal 202 kmetiji, kar je največ posesti, glede na ostale preddvorske gradove. Celjski grofje so bili lastniki obeh gradov, Novega gradu in Turna pod Novim gradom. Kasneje sta gradova zamenjala veliko lastnikov. Med njimi je Vincenec pl. Gandin 21. aprila 1793 za 54.478 goldinarjev gospostvo prodal Martinu Urbančiču.
Leta 1793 je torej grad Turn prešel iz nemških prvič v slovenske roke. Kupil ga je Martin Urbančič (Josipinin dedek), ki je bil prej oskrbnik pri baronu Antonu Zoisu na Brdu pri Kranju. Poročil se je s Konstancijo, hčerko graščaka Franca Ksaverja Di-etricha s Strmola, ki je prinesla v zakon verjetno veliko doto. Od leta 1823 dalje je bil gospodar Turna Ivan Nepomuk Urbančič (sin Martina, rojen 1975). Mladi graščak se je poročil z Jožefino, Kranjčanko po rodu, hčerko bogatega Blaža Ter-
pinca in sestro slovitega prvega slovenskega industrijalca Fidelisa Trepinca. Zanimivo je to, da se je Jožefina rodila v hiši, kjer je bilo od jeseni leta 1846 stanovanje in odvetniška pisarna Franceta Prešerna.
Ivan Nepomuk Urbančič in njegova žena Jožefina sta imela štiri otroke. Najstarejša je bila Josipina, ki so jo krstili za Josipino Konstancijo Ano. Njej so sledili še trije fantje, in sicer Anton, ki je umrl kmalu po rojstvu, Janko (1837 -1911) in najmlajši Fidelis (1840 - 1913).
Kot sem že omenila seje Josipina rodila 9. julija 1833 in ne 4. julija kot navaja Enciklopedija Slovenije. Oče je umrl leta 1841, koje bilo deklici komaj osem let. Mati je ostala sama in je morala poskrbeti za gospodarjenje na veliki posesti, poleg tega je morala vzgajati še tri majhne otroke. Bila je zelo razumna ženska in je svojim otrokom skušala nuditi najboljšo izobrazbo, saj se je zavedala pomena le-te. V oporoki je oče 1400 oralov zemlje zapustil najstarejšemu sinu Janku, ki je bil ob smrti očeta star komaj šest let, Fidelis pa eno leto. Ker takrat ni bilo v Preddvoru možnosti dobrega izobraževanja, se je mati odločila in na Turn povabila upokojenega kranjskega mestnega učitelja, Alojza Potočnika, ki je Josipino učil igranja na klavir ter ji dal osnovno glasbeno izobrazbo. Josipina je obiskovalce gra-
du pogosto razveseljevala z igranjem, tudi kasneje, koje bila starejša. Potočnik ji je v srce položil ljubezen do glasbe, saj se je Josipina zelo rada in hitro učila. Zato je mati prosila takratnega preddvor-skega kaplana Janeza Kastelica, da bi Josipino učil latinščino in italijanščino, francoščine se je lotila sama. Ko sta s Kastelicem predelala določeno snov, seje naučila, nato pa je verjetno opravljala izpite v Kranju na glavni šoli. Ohranjeno je namreč spričevalo tretjega razreda "Hauptschule in Krain-burg" iz leta 1846. Leta 1849 je Kastelica, ki je odšel službovat v Kranj, nadomestil Lovro Pintar. Učil jo je zgodovino, zemljepis, matematiko in verouk. Že takrat je bil vnet za slovensko literaturo in jezik. Ker je veliko časa preživel na Turnu, je Josipino navdušil, daje tudi ona vzljubila slovenski jezik in kasneje pričela ustvarjati prve povestice, kot jih je sama imenovala. V enem izmed pisem Lov-ru Tomanu je 9. marca 1851 zapisal: "Ako bi ne bil naš ljubi gospod Pintar k nam prišel, nobene pove-
stice ne bi bila Josipina napisala." Pintar je bil torej tisti, ki jo je spodbujal in ji pri ustvarjanju pomagal.
Rodil seje 2. avgusta 1814 pri sv. Tomažu pri Selcih nad Škof jo Loko. Kot župnik je služboval v Zalem logu ter na Breznici. Umrl je 10. septembra 1875 v Preddvoru. Bil je zelo izobražen mož in privrženec ilirizma. Z načeli tega gibanja seje seznanil v Karlovcu, kjer je obiskoval gimnazijo. Pogosto je sodeloval pri oblikovanju slovenskih in ilirskih listov s krajšimi sestavki. Bil je tudi deželni in državni poslanec, zlasti znan je kot pisatelj gospodarskih in političnih člankov v Novicah. Več let se je dopisoval tudi z Vrazom. Nanj spominja vzidana marmornata plošča, ki stoji na levi strani vhoda v preddvorsko cerkev. Na njej je zapisano:
Lovro Pintar, bivši Brezniški župnik ter deželni in državni poslanec kranjske zemlje, rojen pri sv. Tomažu pod Sleškim zvonom v 2. dan avgusta 1814 leta; umrl Pred Dvorom v 10. dan septembra 1875. leta. + svečenik, pastirje duše vodil, ljubil narod svoj do konca dni, z modrim umom v boj je zborov hodil, On, ki tukaj v miru Božjem spi.
Spomenik so mu postavili kranjski deželni poslanci in častitelji.
Lovro Pintar je torej Josipi ni dal ljubezen do ustvarjanja in jo tudi seznanil z bodočim možem, Lovrom Tomanom. Spoznala sta se 24. avgusta 1850, ko je Toman prišel na obisk k Pintarju. Takrat je bil že znan kranjski domoljub in pesnik, saj je leta 1849 izdal zbirko pesmi z naslovom Glasi domorodni. Pri tem je želel doseči veličino Koseškega. V tem duhu sta se torej Josipina in Toman spoznala in tu se prične zgodba o ljubezni, ki se je izražala preko čudovitih pisem.      (se nadaljuje)
Freske Irene Romih v Galeriji Ivana Groharja
Freske z znanimi občutki
"Moji motivi so nekako v službi težnje v gledalcu ponovno vzbuditi občutek, ki ga že poznajo, a se ga večinoma ne zavedajo."
Škofja Loka - V Galeriji Ivana Groharja bo letošnje poletje minilo v znamenju fresk. Novih fresk. Slikanje na steno, danes neobičajen, v preteklosti pa prav na Škofjeloškem zelo razširjen način likovnega ustvarjanja, je v zadnjih letih eden od najbolj značilnih avtorskih pristopov akademske slikarke Irene Romih, ki tokrat v "Groharjevi" razstavlja svoj najnovejši cikel fresk na lehnjaku. Naslov razstave Ne tipaj!! nas napeljuje na naše občutke...
Ob tem, da je takšna razstava v Sloveniji prava redkost, le redki umetniki se namreč ukvarjajo s tehniko freske, je tokratna postavitev zanimiva tudi zato, ker nekako sodi v kontekst loškega
Blup, 2003, freska na lehnjaku
območja, kjer je že od srednjega veka bogata tradicija freskant-skega slikarstva, od Jerneja iz Loke in obeh Šubicev iz Poljan do Iveta Šubica in Maje Šubic, ki jo uspešno nadaljuje slikarka Maja Šubic. Kljub temu da seje avtorica del na tokratni razstavi Irena Romih s fresko ukvarjala že v začetku devetdesetih let, pa se je tej tehniki skorajda v celoti posvetila pred šestimi leti. Ob prijateljevanju in sodelovanju sta v teh letih z Majo Šubic med drugim različnim naročnikom naslikali kar precej stenskih po-slikav. "Pred leti sem slikala predvsem v tradicionalni teh-
Irena Romih ob odeji dvanajstih mesecev...
Irena Romih, rojena leta 1965 v Celju, je leta 1990 diplomirala na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Emeriku Bernardu, bila štiri leta zaposlena kot oblikovalka v Steklarni Rogaška, za oblikovanje embalaže prejela nekaj nagrad. Leta 1994 je vpisala podiplomski študij pod mentorstvom prof. Metke Krašovec. Poleg oblikovanja in knjižne ilustracije se od leta 1997 pretežno ukvarja s fresko. Živi in ustvarja v Ljubljani.
niki jajčne tempere, enkavsti-ke in čebeljega voska, zadnje čase pa delam predvsem freske, kar me na nek način tudi usmerja. Trenutno me običajne slikarske tehnike ne zanimajo, v freski pa lahko še marsikaj naredim," razmišlja Romihova.
Freske na lehnjaku, ki jih predstavlja tokrat, prvič jih je pod enakim naslovom kot tokrat "Ne tipaj!" na ogled postavila pred dvema letoma na Gradu Podsreda, so razen treh del iz
Vesel pogled na neveselo obdobje
Pred nedavnim je pri založbi Sanje izšel roman Čudoviti pasji časi enega najbolj priljubljenih čeških pisateljev zadnjih let, Michala Vievvegha.
Ljubljana - Kot so nas zadnjič na predstavitvi knjige v prostorih Društva slovenskih pisateljev ob duhoviti bralni interpretaciji kratkega izsečka iz romana nasmejali igralca Janez Škof, Žiga Saksida in ena od prisotnih novinark, se lahko vedno znova ob branju Čudovitih pasjih časov nasmihamo značilnemu češkemu humorj,u skozi katerega nas pisec Michal Viewegh popelje v bližnjo zgodovino dežele, ki nam Slovencem zagotovo ni blizu le po bratskem slovanstvu.
Avtor romana Čudoviti pasji časi, Michal Viewegh je nedvomno največje odkritje v književnosti devetdesetih let na Češkem. Že več kot deset let, od izida omenjenega romana leta 1992 in njegovega tretjega Vzgoja deklet na Češkem dve leti kasneje (pred nedavnim je izšel pri Cankarjevi založbi) je najuspešnejši, najbolj bran češki avtor. Njegova dela, v glavnem romani in kratke zgodbe, izhajajo v nakladah 60.000 izvodov in več, pričujoči roman celo dvakrat toliko, prevedena so v 18 jezikov, po obeh tu omenjenih knjigah pa sta bila posneta tudi filma. V svojih romanih se Viewegh drži preverjene formule pisanja, značilnega že za Kundero, namreč prepletanja osebnega, intimnega (deloma tudi avtobiografskega) in druž-
benega, politično angažiranega. Kot razmišlja prevajalka Nives Vidrih, je rdeča nit njegove pisateljske poetike satiričen pristop in distanca do opisovanega.
Roman je nekakšna družinska kronika z obdobja t. i. češke normalizacije od šestdesetih let, ko se rodi glavni protagonist Kvido (pisateljev romaneskni alter ego) do konca osemdesetih let, ko se tudi na češkem že čuti vpliv ruske perestrojke, in nadaljevanja v mehki novembrski revolucije. Čudoviti pasji časi je roman o tipični češki družini, ki lovi ravnotežje med lastnimi moralnimi načeli, svojo pokončnostjo in lojalnostjo režimu. Seveda vseskozi sklepa manjše in večje kompromise. Oče noče vstopiti v partijo, a na koncu zato, da bi bilo družini bolje pristane na nekatere "po-
V Bohinj prihaja Glasbeno poletje
Radovljica - V organizaciji Založbe Didakta bo letos v cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju osmi cikel koncertov klasične glasbe, bo^j znan pod imenom Glasbeno poletje v Bohinju. Prvi koncert bo že ta četrtek ob 20.30, ko bosta nastopila klarinetist Mate Bekavac in kitarist Klaus Jackle. Do konca poletja še pet glasbenih četrtkov.
V okviru Glasbenega poletja v Bohinju se bo tako kot po tradiciji zadnjih nekaj let zvrstilo šest koncertov, trije v juliju in trije v avgustu. Po izboru umetniškega vodje festivala Romana Leskovica, člana orkestra Slovenske filharmonije bodo do konca avgusta sledili še: Evropski koncertni trio, kvintet Camerata Slovenica, kitarist Saša Dejanovič, zadnja dva koncerta pa bosta nastopila še dva komorna tria z mednarodno zasedbo. Mate Bekavac, eden najboljših naših klarinetistov, je v okviru Glasbenega poletja v Bohinju že nastopil pred leti in takrat ob polnem avditoriju požel navdušen aplavz. Tokrat bo nastopil skupaj z znanim kitaristom Klausom Jacklom Oba, priznana solista in komorna glasbenika, z nastopi na številnih evropskih koncertnih prizoriščih, bosta tokrat pripravila zanimiv program. Slišali bomo tako duete kot solistične nastope, skladbe Busserja, Ravela, Granadosa, Sarasate, Albeinza, De Falle, Piazzol-le, Villa Lobosa, arijo iz Bachianas Brasileiras... I.K.
nudbe" oblasti. Seveda nič življenjsko prelomnega, pa vendar - športno popolnoma nenadarjen pristane igrati v nogometnem moštvu... Avtor bralca vseskozi zabava s humornimi situacijami, duhovitimi dialogi in kljub režimu vedremu vsakdanu. Pretežno vesel pogled nazaj na pretežno neveselo obdobje, o svoji knjigi razmišlja pisec. O tem govori tudi naslov, v katerem paradoks - pasji časi, a hkrati čudoviti. Kot je povedal urednik Rok Zavrtanik, so se za prevoda (pomladi je izšla knjiga kratkih zgodb (pravljic) Fimfa-rum Jana Vvericha) iz češke literature odločili v skladu z uredniško politiko, prevajanja kvalitetnih, a v svetovnem merilu manj znanih in pri posameznih majhnih narodih uspešnih avtorjev. Poleg tega pa nas s Čehi poleg jezika geografske in politične podobnosti veže še marsikaj. V kratkem bo na Češkem izšel tudi Bartolov roman Ala-mut in sicer V začetni nakladi 4000 izvodov.      Igor Kavčič
V sredo zaključek Festivala Bled
' Bled - Po izredno pestrem koncertnem dogajanju se bo Bled v sredo poslovil od letošnjega Festivala Bled. Že. danes zvečer se bo jazzovski del festivala zaključil s koncertom jaz-zovskih standardov. Nastopil bo trio pod vodstvom znanega italijanskega jazzista, pianista Amadea Tommasija, z izvrstnim basistom Matevžem Smer-kolom in hrvaškim bobnarjem Robertom Volaričem ter gosti. Prav tako v Festivali dvorani bo koncertno dogajanje jutri, v sredo, 16. julija, zaključil italijanski Trio di Allegro, ki bo poleg del R. Schumanna, S. Rachma-ninoffa in J. Brahmsa izvajal tudi skladbo slovenskega skladatelja Tomaža Habeta, Ad ho-minem. I.K.
njenega najnovejšega cikla. "Kljub temu da gre za nova dela in ne za prenos prve razstave, nameravam naslov ohraniti tudi v prihodnje. Mogoče bom le vsakič dodala klicaj več, kar bo pomenilo število razstav in hkrati podkrepitev več, naj gledalec freske ne tipa, ampak jo čuti na drugačen način." Namreč. Kot je k razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Barbara Strle Vurnik, na prvi pogled banalne motive, cvetlične vzorce, čipke, mehke blazine, padajoče tkanine, detajl roke, noge ki jih upodablja na freskah, avtorica podaja na način, skozi katerega se skuša čimbolj približati prvin-ski izkušnji dotika, občutenju, ki gaje v zvezi z naslikanimi motivi sama doživela ob njihovi pre-zenci v realnosti. Ti občutki, naj bo to mehkoba posteljnega pregrinjala, udobje puhaste blazine, občutek varnosti v zavetju cvetličnega vzorca domačih zaves... gledalcu namreč zbujajo željo po dotiku. Od tod torej naslov, ki zapoveduje "Ne tipaj!.'". Romihova dodaja: "Gre za občutke,
FESTIVAL
3. -16. julij
ki jih doživljamo vsak dan, ko se dotikamo predmetov, občutke teže, lahkosti, padanja ... Moji motivi so nekako v službi težnje v gledalcu ponovno vzbuditi občutek, ki ga že poznajo, a se ga večinoma ne zavedajo." Razstavljene freske so predvsem manjših formatov, medtem ko je osrednje delo na razstavi sestavljeno iz dvanajstih manjših. "To je odeja, sestavljena iz dvanajstih kosov, ki pomenijo prvih dvanajst mesecev življenja moje hčere, od rojstva do prvega leta. Kot na velikem travniku in na vsakem njegovem delu je večja in večja...
Zakaj lehnjak? "Je kamen, a je hkrati porozen in gobast. Zdi se, da bi ga lahko stisnil
kot gobo. Struktura kamna me je vodila tudi v to, da sem se držala mehkih form, da sem zaokrožala robove ... Če je struktura lehnjaka lepa, če lahko podkrepi ta občutek, ga ohranim kot del motiva. Hkrati je lehnjak tudi pripraven za prenos, ker je porozen, lažje sprejme omet." Umetnica pri slikanju v glavnem uporablja barve z zemeljskimi pigmenti, večletne izkušnje pa ji narekujejo, katere barve so obstojnejše in ne zbledijo. Razstava bo odprta do konca avgusta, kot je povedala Irena Romih, se bo s freskami ukvarjala tudi v prihodnje, v sodelovanju z Majo Šubic pa ju že čakajo nova naročila stenskih poslikav. Igor Kavčič
Kulturna dediščina v podobah
Slikar Branko Čušin v družbi sina, dramskega igralca, Gregorja Čusina.
Kranj - V sredo so v galeriji kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije odprli razstavo slik ljubiteljskega slikarja Branka Čušina, tudi član jeseniškega likovnega društva DOLIK. Čušin je že v zgod-
informacije in rezervacije: tel.:, fan: 04/5^1 76 10 med festivalom: 04/578 05 14
www.festivalbled. com
njih petdesetih letih na svoje slike beležil gorenjsko arhitekturno dediščino, kamnite portale hiš, okna s starim okovjem, ki so jim sledila znamenja, kapelice, kozolci vseh vrst, čebelnjaki ... Veliko pozornosti je posvetil tudi prikazu Stare Save in spomenikom, ki so se ohranili na starih jeseniških železarskih tleh. S temi deli seje vključil tudi v obnovitvena prizadevanja občine Jesenice in kranjske enote ZVKD. Tokratna razstava je tako hkrati prikaz Čušinovega likovnega ustvarjanja in hkrati dokument gorenjske stavbne kulturne dediščine. Odprta bo do konca julija.
I.K., foto: Tina Doki
Piše Eva Senčar
S knjigo o
Kolo časa, (naslov izvirnika The Wheel of Time), Carlos Castaneda, misli šamanov starodavne Mehike o življenju, smrti in vesolju, prevedel Janez Urh, Založba Quatro, Notranje Gorice 2002, 296. str.
V moji poletni bralni malhi je bil nekaj let. do pred nekaj let, vedno tudi Castaneda; zadnja njegova knjiga Kolo časa, kije v izvirniku prvič izšla pred petimi leti, vabi tudi zaradi privlačne vezave. Kdo je Castaneda? Bil je vajenec pri Yakui indi-jancu Juanu Matosu, kjer je hotel kot antropolog raziskati veščino rabe zelišč, zlasti halucinogene-ga kaktusa pejotla. Življenje in spretnosti 'čarovnikov' so ga tako obsedli, daje ostal leta in napisal serijo knjig o svojem doživljanju in učenju: Učenje Don Juana, Druga resničnost, Potovanje v I.Ktlan, Povesti o moči, Drugi krog moči, Orlovo darilo, Notranji ogenj, Moč tišine, Umetnost sanjanja, Magične kretnje in Aktivna stran neskončnosti. O čem govorijo njegove knjige? O iskanju notranjega sveta, o idejah, ki se navezujejo na človeka, ki se sooča z neznanim, s svojo smrtjo. "Razumski človek se tako trdno oprijema svoje lastne podobe, da ga to naredi skrajno omejenega. Ne uvidi dejstva, da šamanizem ni zaklinjanje in ho-kuspokus, pač pa svoboda zaznavanja ne le sveta,
ki nam je samoumeven, ampak tudi vsega ostalega, kar je človeško mogoče doseči. Razumski človek trepeta ob možnosti svobode. Svobodo pa ima v dosegu rok," je eden izmed citatov, ki ga je za objavo izbral avtor. V svojih knjigah opisuje sesu-vanje spoznavnega sistema, ki si ga 'običajni ljudje' pridobimo v 'običajnem svetu', v katerem odraščamo in živimo po merilih potrošniške družbe in standardne definicije znanosti, in odkrivanje novega spoznavnega sistema. Kaj je to spoznavni sistem, kaj definicija spoznavnosti? Družbene znanosti nam narekujejo, da so to "procesi, ki skrbijo za zavedanje vsakodnevnega življenja, procesi, ki vključujejo spomin, izkustvo, zaznavanje in strokovno uporabo katerekoli dane sintakse". Starodavni mehiški šamani so imeli drugačen spoznavni sistem, ki gaje Castaneda sprva označil kot intelektualno blodnjo, šele po trinajstih letih raziskovanja se mu ja ta miselnost zamajala. Kakšen je torej spoznavni sistem šamanov, ki so živeli v Mehiki v davnih časih, in se je uspel ohraniti do danes? Na primer, zaznavajo energijo, kot se prosto pretaka po vesolju, osvobojeno vezi socializacije in sintakse, čisto utripajočo energijo. Zaznavanje energije je pri šamanih prvi korak v smeri proti svobodnejšemu pogledu drugačnega; svet ni nekaj danega, pač pa definiran s procesi, ki pa niso nespremenljivi, pač pa so stvar urjenja in prakse. Če je za običajnega človeka čas neprostorski kontinuum, kategorija iz preteklosti preko sedanjosti proti prihodnosti, prostor pa neskončen podaljšek tridimenzionalnega, je za šamane starodavne Mehike čas nekaj takega kot misel, prostor pa abstraktno področje delovanja, pravi Castaneda.
Zmaga je znova ostala doma
Zmaga Andreja Nolimala med kajakaši in drugo mesto Simona Hočevarja med kanuisti na zadnji tekmi svetovnega pokala v slalomu na divjih vodah pred svetovnim prvenstvom sta dobra popotnica za Augsburg.
Tacen - Zadnja preizkušnja pred svetovnim prvenstvom, ki se je ta konec tedna odvijala na tacenskih brzicah, se je končala predvsem po željah številnih slovenskih navijačev, ki so spodbujali domače tekmovalce. Že tretje leto zaporedje bil med kajakaši najboljši Slovenec, po Dejanu Kralju leta 2001 in Mihu Terdiču lani je tokrat slavil 21-letni Andrej Nolimal.
Nolimal je svoj nastop v Tacnu letos opravil odlično. V polfina-le se je uvrstil kot tretji v kvalifikacijah, zaostal je le za Kanadčanom Fordom, ki je bil do te tekme vodilni v skupnem seštevku pokala, in lanskim zmagovalcem Terdičem. Polfinalno vožnjo je odpeljal še bolje in zaostal le za Terdičem. V finalu pa je pokazal svoj pravi obraz. Progo je odpeljal brez napake in s
kar 4,94 sekunde prednosti pred Francozom Minviellom.
Boljše kot tako se ne bi moglo končati. Vsekakor je bila to nepričakovana zmaga, sem je bil pa toliko bolj vesel," je po nastopu povedal letošnji državni prvak, ki upa, da bo podobne vožnje pokazal tudi na svetovnem prvenstvu v Augsburgu v Nemčiji, se pa zaveda, da bo tam veliko težje.
Lanski zmagovalec Tacna, Miha Terdič, je bil tokrat po precej neuspeli vožnji v finalu, ko se je dvakrat dotaknil vrat in tako dobil štiri sekunde pribit-ka, na koncu šele sedmi. "Voda je nepredvidljiva stvar, ljudje pa smo še bolj nepredvidljivi, tako da včasih smo dobri, včasih smo slabi. Včasih imaš dober dan, včasih slab. Danes je bil dober dan z malo smole," je ko-
Andrej Nolimal je z odlično finalno vožnjo zmagal med kajakaši.
g6
LF
Seniorji končali EP v golfu
Bled - S podelitvijo nagrad najboljšim seje končalo 22. evropsko prvenstvo seniorjev v golfu. Devet šestčlanskih reprezentanc je tri dneve igralo na seštevno igro za bruto rezultate na kraljevem igrišču na Bledu, 21 pa za neto uvrstitve na igrišču v Arboretumu. Najboljši v absolutni konkurenci je bil 60-letni Škot David Smith, ki je zmagal z 218 udarci. Angleži so za točko prehiteli Italijane, tretji so bili Španci. Slovenska ekipa je bila 15.
Na igrišču v Arboretumu so pripravili presenečenje domaČi igralci. Samo za točko so zaostali za Španci, ki so zmagali. Med posamezniki je blestel Marjan Urh, nastopali pa so še Miro Matičič, Robert Žitnik, Silvo Žnidaršič, Silvo Lavrč in Stanislav Čurlič. Seniorsko društvo Slovenije je ob izdatni pomoči zaposlenih na obeh igriščih brezhibno izvedlo tridnevno tekmovanje. Prvenstvo z 21 reprezentancami je bila tudi prvovrstna promocija Slovenije in Bleda. B.B.
VESLANJE_
Iztok Čop znova navdušil
Kranj - Izvrstni blejski skifist tudi na zadnji tekmi M^Š&k !  Svetovnega pokala v veslanju v Luzernu ni uspel I premagati svetovnega prvaka Marcela Hackerja. Kljub temu si lahko na Svetovnem prvenstvu, ki bo čez mesec dni v Milanu, obetamo vsaj srebrno kolajno. Čestitke si zasluži tudi četverec brez krmarja, ki je v močni konkurenci osvojil odlično 4. mesto. Iztok Čop        Ostale posadke so se morale zadovoljiti s finalom B.
Tako kot na prejšnjih predstavah skifistov je tudi tokrat trdoživi Nemec Marcel Hacker s hitrim startom že na začetku vse tekmece prehitel za dolžino čolna. Iztdk Čop je umirjeno in počasi zmanjševal njegovo prednost in se mu na koncu približal na vsega meter zaostanka. V zadnjih 200 metrih je Nemec zopet pospešil kot torpedo, poleg Čopa pa so mu sledili tudi drugi asi svetovnega veslanja. "V izjemno zahtevnem preizkusu, med izenačenimi tekmeci, je bil tempo izjemen. Do naslednje tekme moram še dodatno izpiliti recept za naskok na vrh," je po tekmi povedal Iztok Čop.
Slovenski četverec brez krmarja so dobro sledili tempu Ka-
Simon Hočevar je z drugim mestom med kanuisti dopolnil slovenski uspeh v Tacnu.
mentiral svoj nastop Terdič, ki je bil na koncu kljub vsemu zadovoljen. Kakšnih posebnih pričakovanj na SP pa nima.
Slovenski uspeh med kajakaši je dopolnil še kanuist Simon Hočevar. Potem ko sta mu polfi-nalna in finalna vožnja uspeli tako, kot si je želel, je na koncu zaostal le za Čehom Indruchom. Indruch je podobno kot Nolimal polfinalno in finalno vožnjo odpeljal zelo hitro in kljub dvema dotikoma v polfinalu na koncu zasluženo slavil. Hočevarjev uspeh je dopolnil še Dejan Steva-novič z uvrstitvijo v finale in končnim osmim mestom.
Brez finala pa je med kajakaši ostal Peter Kauzer, ki je bil 22., med kanuisti preboj v polfinale ni uspel Primožu Gabrijelčiču, ki je bil na koncu 29. Brez uvr-
stitve v finale pa sta žal ostali tudi naši edini kajakašici. Nina Mozetič, ki je bila v kvalifikacijah 10. (enaka uvrstitev v polfinalu bi ji prinesla nastop v finalu), je v polfinalu osvojila 12. mesto, Nada Mali pa je v polfinalu izboljšala svojo uvrstitev iz kvalifikacij in bila na koncu 17.
Rezultati: moški - Kl: 1. Nolimal (Slo), 2. Minvielle (Fra), 3. Kurt (Švi), 7. Terdič; Cl: 1. Indruch (Češ), 2. Hočevar (Slo), 3. Bell (Aus); C2: 1. Jiras/Ma-der (Češ), 2. Hochschorner/ Hochschorner (SVK), 3. Pospi sil/Pollert (Češ); ženske - KI: 1. Zamiskova (Svk), 2. Rihosko-va (Češ), 3. Kaliska (Svk), 13. Mozetič (Slo), 17. Mali (Slo).
Barbara Todorovič, foto: Tina Doki
ATLETIKA_
V Rimu trije Triglavani
Kranj - Na petkovi Zlati ligi v Rimu so nastopili kar trije člani AK Triglav. To se je zgodilo prvič v zgodovini slovenske atletike. Tina Čarman je prvič nastopila na tako velikem tekmovanju in v skoku v daljino s 626 centimetri osvojila 8. mesto. Škofjeločanka Brigita Langerholc je v teku na 800 metrov z rezultatom 2:00,62 prav tako osvojila 8. mesto, Rožle Prezelj pa je v skoku v višino s preskočen-imi 220 centimetri pristal mesto nižje. B.B.
Tina Čarman druga v Malesu
Kranj - Že dan za nastopom v Zlati ligi v Rimu je Tina Čarman nastopila na mednarodnem mitingu v Malesu v Italiji. S preskočenimi 551 centimetri je zasedla drugo mesto. Le trije centimetri sojo ločili od prvouvrščene Bahamčanke Jackie Edwardsm, ki jo je Tina dan prej v Rimu premagala. Na nedeljskem mednarodnem mitingu v Lig-nanu v Italiji je nastopil še en rimski znanec Rožle Prezelj. V dokaj neugodnih pogojih (dež in veter) je zmagal v skoku v višino s preskočenimi 218 cm. Brigita Langerholc je v nedeljo nastopila na mitingu GP v Gatesheadu v Angliji. Žal ji tudi tokrat ni uspelo-priteči norme za Svetovno prvenstvo. V počasnem teku je zasedla 6. mesto s časom 2:01,78. B.B.
Triglavanom devet medalj
Kranj - Minuli vikend je bil Maribor prizorišče Državnega prvenstva za starejše mladinke in mladince. Državni prvaki so postali: Eva Prezelj v skoku v daljino (590), David Celar v troskoku (14,29) ter moška štafeta 4xl00m (42.89 - Jovanovič, Prezelj, Šetina in Kovač). Stopničko nižje so osvojili: Špela Kovač v troskoku (11,29), Marko Prezelj v teku na 400 metrov z ovirami (55.30) in David Celar v skoku v daljino (693). Tedy Draksler v metu kopja (50,84), Tomaž Satler v metu diska (43,60) ter moška štafeta 4x400m (3:36,02 - Prezelj, Jovanovič, Celar, Šetina) pa so se morali zadovoljiti z tretjim mestom. Andrej Rihar v skok v višino (191) in Jure Kovač v teku na 100 metrov (11.01) sta ostala na nehvaležnem 4. mestu. Med osmerico so se še uvrstili: Andrej Rihar (656) in Špela Kovač (533), oba v skoku v daljino, ter Saša Kampič v metu kopja (35,36) na 5. mesto, Nace Meden v metu diska (37,48), Kristina Gornik v metu kopja (33,35) in Anže Šetina v teku na lOOm (11.34) na 6. ter Matic Jovanovič v teku na 100 metrov (11.40) na 7. mesto. Peter Lakovec iz ŠD Žiri je z 2. mestom v teku na 5000 metrov (16:01,59) in s 3. mestom v teku na 3000 metrov (9:08,39) dopolnil bero medalj za Gorenjce. Člana AK Škofja Loka Anže Juregele s 5. mestom v teku na 400 metrov (50.98) in Jurij Demšar s 7. mestom v teku na 200 metrov(23.28) sta še zaokrožila bero Gorenjcev na državnem prvenstvu. B.B.
Flycom osvojil drugo mesto
Leska tekma je bila po Lochnu druga, kjer so uspeli v letošnji sezoni izvesti vseh osem serij. Francozi najbolj zbrani v osmih serijah in so premagali tudi ekipo Flvcoma iz Lesc.
Lesce - Pravi podvig je na 3. letošnji tekmi padalcev v skokih na cilj uspel organizatorjem, saj so tekmovanje zaključili že po dveh dneh, kar je ponovni dokaz, da se znamo Slovenci zares odlično pripraviti na mednarodna tekmovanja. Organizatorji na čelu z neuničljivim Dragom Bunčičem in ob podpori izvrstnih pilotov letal vrste Pilatus PC-6 15. brigade Slovenske vojske si za izvedbo te tekme zaslužijo veliko pohvalo.
Leska tekma je bila po Lochnu druga, kjer so uspeli v letošnji sezoni izvesti vseh osem serij, tako da so bili na koncu zadovoljni prav vsi in so že napovedali vrnitev v Lesce tudi prihodnje leto. V rezultatskem smislu je ponovno največ osvojila Slovenija, ki je osvojila vsa mesta. Med moškimi je svojo prvo zmago na tako veliki tekmi dosegel Ptujčan Milan Jurič, ki je vse do zadnjega skoka bil boj z Domnon Vodiškom, le-ta pa je v zadnji seriji doskočil pri 4 cm in zmaga je šla po zlu. "Mislim, da sem v zadnjem skoku svoje delo opravil z ničlo, možnost pa ostaja, da se je tokrat z menoj poigrala tehnika, kajti naprava je po-
nadčanov in Nemcev, kasneje so jih prehiteli še Italijani. Njihovemu napadu niso zmogli slediti, a so Kolander, Sračnjek in brata Pirih pustili dober vtis. Povsem nasprotno se je odrezal dvojni dvojec z Luko Špikom in Matejem Prelogom. Pred tremi tedni sta v Miinchnu osvojila tretje mesto, tokrat pa sta izpadla že v sobotnem polfinalu. Za slabo veslanje naj bi bilo krivo predvsem večje Število treningov, kmalu pa naj bi se stanje močno izboljšalo.      B.B., foto: T.D.
KOLESARSTVO
Miha Šolar nadaljuje zmagovalni niz
Kranj - Tudi na sedmi dirki je Miha Šolar, gorski kolesar iz Radovljice, nadaljeval svoj niz zmag. V lovskem revirju Glančnik nad Podvelko v dolini Drave je Šolar premagal Celjana Roberta Vrečer-ja in klubskega kolega Roka Grilca. Med mlajšimi člani je v vodstvu seveda Miha Šolar. Med mladinci sta na tretje mesto pedali privrte-la Luka Kodra in med mlajšimi Mohor Vrhovnik (oba Calcit Kamnik), ki tudi vodi v skupnem seštevku. V skupni ženski kategoriji je tokrat zmagala vodilna mladinka v evropskem pokalu Nina Homo-vec, Ana Zupan (Završnica) je bil tretja za avstrijko Danielo Luckin-ger. Gorski kolesarji v krosu svoje misli že usmerjajo za letošnje državno prvenstvo, ki bo v nedeljo, 20. julija, v samosvoji deželi za Grintovci, na priljubljenem prizorišču na Jezerskem. M.M.
kazala 4 cm, česar pa sam ne verjamem. Dobil sem še dodaten motiv za prihodnje tekme," je bil po osmih skokih nekoliko razočaran Vodišek, ki pa je bil zadovoljen z ekipno uvrstitvijo.
Nasprotno je zmagovalec Milan Jurič kar sijal od zadovoljstva: "Zelo sem zadovoljen s tem dosežkom, ki sem ga nakazal že v Opatiji, v Lescah pa sem ga samo še potrdil. Vsi padalci stremimo k temu, da bi zadeli čimveč ničel, toda tudi če zmagaš z enim centimetrom ne smeš biti žalosten." Med dekleti smo gledali pravo srhljivko, kajti pred zadnjim skokom je imela Ptujčanka Karmen Grabar 2 cm prednosti pred Hrvatico Jan-sonovo, vendar Karmen žal ni vzdržala in doskočila pri štirih cm in zmaga je šla po blazini. "Treme pred zadnjim skokom nisem imela, očitno pa mi primanjkuje nekaj izkušenj. V tej sezoni imamo še dve tekmi, na dosedanjih treh pa sem se vedno dobro odrezala in veliko naučila," je dejala vedno nasmejana Štajerka, ki je bila zelo vesela čestitk tretjeuvrščene Irene Avbelj. Najbolj vesela je bila seveda Helena Janson iz Osijeka: "Končno je tudi meni uspel veliki met. V padalstvu sem že 16 let in to je moja prva zmaga, zato sem presrečna, obenem pa je to tudi lepo izhodišče za naprej."
Tudi med ekipami je potekal boj za zmago, Francozi pa so bili najbolj zbrani v osmih serijah in so premagali doslej dvakratne zmagovalce, ekipo Flvcoma iz Lesc. Karun, Ban, Salkič, Vodišek in Erjavec so ga polomili predvsem v prvi seriji z 10 cm, ki pa jih proti izvrstnim Francozom niso mogli nadoknaditi. Kljub temu je 2. mesto še
Ekipa Flvcom ALC je osvojila drugo mesto, v skupnem seštevku so še vedno z naskokom prvi.
vedno odličen rezultat, le-ta pa jim prinaša učvrstitev na prvem mestu in kar 200 točk prednosti pred drugouvrščenimi Hrvati. Prihodnja tekma bo od 15. do 17. avgusta v italijanskem Bellunu.
Rezultati: ekipno: 1. Francija -27cm, 2. FlvcomALC (Slo) -31cm, 3. Dukla II (Češ) - 34 cm; ženske posamezno: 1. Janson (Hrv) - 6 cm, 2. Grabar (Slo) - 8 cm, 3. Avbelj (Slo) - 9 cm, 9.
Hotko (Slo) - 16 cm, 13. Sajovic (Slo) - 24 cm; moški posamezno: 1. Jurič (Slo) - 1 cm, 2. Filipini (lta)- 2 cm, 2. Wimmer (Nem) - 2 cm, 4. Erjavec (Slo) -3 cm, 7. Janžekovič (Slo) - 4 cm, 12. Balta, Pristavec, Vodišek (Slo) - 5 cm; EP Skupno po treh tekmah (ekipe): 1. Flvcom ALC 665, 2. Croatia 465, 3. Carabini-eri, 5. Ptuj, 8. Elan ALC. Zoran Račič, foto: Tina Doki
Nova mladinska rekorda
SMUČARSKI SKOKI
Pred odhodom na svetovno prvenstvo so reprezentanti pokazali dobro pripravljenost
nove rekorde v vseh finalnih disciplinah.
Plavalci so postavili
Tamara Sambrailo je prepričljivo zmagala na 50 metrov prsno.
Kamnik - Na drugem plavalnem mitingu Veronika 2003, ki je v soboto potekal v kamniškem letnem bazenu, je nastopilo 411 tekmovalcev. Najboljši med njimi so poskrbeli tudi za nove rekorde mitinga v prav vseh finalnih disciplinah, Luka Vrtovec (Branik Maribor) in Sara Isakovič (Radovljica) pa sta v kategorijah 50 m prosto postavila nova slovenska mladinska rekorda, ki sta sedaj 0:23.81 pri mladincih in 0:26.90 pri mladinkah.
V dopoldanskem delu tekmovanja so plavalci tekmovali v 50 in 100-metrskih disciplinah. Najboljših osem plavalcev v *vsaki disciplini ne glede na starostno kategorijo se je uvrstilo v popoldanski finale. Najbolj zanimiva popoldanska dvoboja sta bila pri moških v disciplinah prsno in delfin, kjer sta bila zmagovalca Koprčan Markič (prsno) in Kamničan Prodnik
(delfin) le za nekaj stotink hitrejša od drugo uvrščenega Kranjčana Emila Tahiroviča. Tahirovič je bil na koncu vseeno zadovoljen. Povedal je, da se pač zaveda, da sta oba tekmovalca boljša od njega. Na svetovno prvenstvo v Barcelono od-
haja brez posebnih pričakovanj, pravi, da bo zelo zadovoljen, če bo izboljšal rezultat iz lanskega evropskega prvenstva v Berlinu.
S svojim plavanjem je bil zadovoljen tudi Markič, ki prav tako odhaja v Barcelono. "To je bil moj drugi najboljši rezultat v karieri, postavil pa sem tudi rekord mitinga," pravi Markič, ki pričakuje, da bo v Barceloni odplaval osebni rekord in se uvrstil v polfinale.
Med potniki na svetovno prvenstvo, ki so zmagali v Kamniku, je tudi Tamara Sambrailo, ki je prepričljivo zmagala na 50 m prsno s slabo sekundo prednosti pred drugo uvrščeno in dosegla svoj najboljši čas v letošnji sezoni. Upa, da bo v Barceloni odplavala olimpijsko normo na 100 m prsno, na 50 in 200 m prsno pa upa, da bo izboljšala svoja osebna rekorda.
Pri dekletih je bila med boljšimi še mladinska reprezentantka
Emil Tahirovič je bil dvakrat le za las ob zmago.
Anja Klinar, ki odhaja na mladinsko evropsko prvenstvo v Glasgovvu. Nastopila je v vseh štirih finalnih obračunih in zmagala v delfinu, bila tretja v hrbtnem in prostem slogu, v prsnem slogu pa četrta.
Rezultati: moški - 50 m prsno: 1. Markič (KK), 2. Tahirovič (MTK), 3. Koren (IL); 50 m delfin: 1. Prodnik (KA), 2. Tahirovič (MTK), 3. Aberšek (MTK); 50 m prosto: 1. Vrtovec (BM), 2. Bikič (11 A, SČG), 3. Velikonja (OL); 50 m hrbtno: 1. Koren (IL), 2. Vrtovec (BM); 100 m prsno: 1. Rakun (BM), 2. Dolinar (OL), 3. Mi-klavčič (MTK); 100 m delfin: 1. Petrovič (11A, SČG), 2. Glo-bočnik (RR), 3. Kovačič (CK); 100 m prosto: 1. Bikič (HA, SČG), 2. Velikonja, 3. Melon (oba OL); 100 m hrbtno: 1. Mulej (LL), 2. Kovačič (CK), 3. Leskovec (CRT): ženske - 50 m prsno: 1. Sambrailo (RR), 2. Pihler (OL), 3. Zupan (BM); 50 m delfin: 1. Klinar (RR), 2. Muršec (BM), 3. Sovinek (MSV); 50 m prosto: 1. Isakovič (RR), 2. Sovinek (MSV), 3. Klinar (RR); 50 m hrbtno: 1. Isakovič (RR), 2. Sovinek (MSV), 3. Hribar (IL); 100 m prsno: 1. Sambrailo (RR), 2. Sterdjevič (OL), 3. Kravanja (IL); 100 m delfin: 1. Klinar (RR), 2. Golob (IL), 3. Bedič (OL); 100 m prosto: 1. Isakovič (RR), 2. Sovinek (MSV), 3. Babic (RR); 100 m hrbtno: 1. Sovinek (MSV), 2. Mohorič, 3. Turkanovič (obe MTK).
Barbara Todorovič, foto: Gorazd Kavčič
Triglavani stavijo na mladost
Ekipa zmožna dolgoročno poseči na najvišji nivo slovenskega nogometa.
Kranj - Nogometni drugoliga-ši bodo 10. avgusta začeli svoj ples po zelenicah. V drugoligaški druščini ostajajo nogometaši Su-pernove Triglava. Pred začetkom smo se s trenerjem Robertom Mišjo pogovarjali o stanju v klubu in ciljih za prihajajočo sezono. Kapetan ekipe Alen Krupič nam je povedal, kaj se je v ekipi spremenilo s prihodom Mišje.
Cilji kluba za prihajajočo sezono?
"Pogodba se mi po koncu sezone izteče, zato se osredotočam le na prihajajočo sezono, tako glede sestave ekipe kot tudi ciljev. Pričakovanja generalnega pokrovitelja Supernove je sredina drugoligaške lestvice, z nekaj sreče bi se lahko približali vrhu. Bolj kot mesto na lestvici uvajamo nov koncept, novo vizijo kluba. To pomeni poudarek na
ŠPORTNO PLEZANJE
Robert Mišja      Alen Krupič
domačih igralcih. Ne želimo životariti iz sezone v sezono in moštvo spreminjati, temveč je naša želja jedro ekipe dopolnjevati z mladinci."
Gre za najmlajšo ekipo v 2. SNL, katere povprečna starost je 21 let. So igralci že dovolj zreli, se lahko zanesete nanje?
"Na njih se moramo in tudi hočemo zanesti. Vsekakor ne gre zanemariti izkušenj, s katerimi gotovo nekaj pridobiš. Naša politika pa je, da poskušamo mlade igralce predstaviti in jim s tem
omogočiti igranje v boljših klubih. Ekipa je v primerjavi z lani kvalitetnejša, iz mladinskih vrst smo dobili pet igralcev, z manjšimi spremembami pa je zmožna dolgoročno poseči na najvišji nivo slovenskega nogometa."
Kako potekajo priprave na začetku nove sezone?
"Upamo, da nam bo uspelo sestaviti igralski mozaik v smislu kompatibilnosti in sposobnosti igralcev. Na novo sezono je treba igralce tudi dobro motivacijsko pripraviti, kjer si precej pomagam kot diplomirani psiholog."
Koliko prijateljskih tekem vas čaka pred začetkom prvenstva?
"Odigrali smo že prijateljsko tekmo s hrvaškim prvoligašem NK Marsonio in izgubili z 0:2. V načrtu imamo še šest prijateljskih tekem, in sicer s slovenskimi prvo-, drugo- in tretjeligaši." So se s prihodom novega sponzorja spremenili pogoji za delo?
"V zadnjih šestih mesecih se pogoji za delo izboljšujejo in so za drugoligaški nivo solidni. Ne gre pa pozabiti, da smo amaterski klub, kljub temu pa delamo polprofesionalno."
Triglavanom je po jesenskem delu grozil izpad iz druge lige. Uprava je za spomladanski del prvenstva za trenerja postavila Roberta Mišjo. Kako ste igralci začutili spremembe v ekipi s prihodom Roberta Mišja?
Krupič: "Predvsem so je v ekipi izboljšala disciplina, vzdušje ter odnos trenerja do igralcev, spremenil se je način treninga. Z izboljšanjem pogojev v spomladanskem delu je ekipa delovala bolj homogeno, s čimer se je popravila igra, posledično pa so se izboljšali rezultati. Ekipa je postala tudi psihološko trdnejša."
Jaka Vukovič, foto: Tina Doki
Naši plezalci brez finala
Kranj - Na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju v Cha-monixu ni bilo sreče za slovensko reprezentanco. Na tekmovanju v balvanskem plezanju, s katerim se je začelo letošnje prvenstvo, so Slovenijo zastopali trije tekmovalci. Najbližje uspehu je bil Jure Golob, kije zasedel 15. mesto. Urh Čehovin je pristal na 47. in Blaž Rant na 57. mestu med 88 tekmovalci. Pri moških je zmagal Chris-tian Core iz Italije, pri ženskah pa Sandrine Levet iz Francije. V težavnostnem plezanju je bil začetek dober zlasti za slovenska dekleta. Vrh v prvi smeri so dosegle Katja Vidmar, Lučka Franko, Maja Vidmar in Martina Čufar, Ana Kosmač pa je zaradi padca tik pod vrhom pristala na 31. mestu. Čast moške ekipe je rešil Tomaž Val-javec, ki je edini priplezal do vrha smeri. V isti smeri je Sova zasedel 20* mesto, v sosednji pa so se zvrstili Bečan na 30. mesto, Zazvonil na 37. in Rant na 40. mesto. Nastopi v polovici finala so našim ponesrečili drug za drugim. Padci so bili krivi, daje Martina končala na 12. mestu, Katja na 17. mestu, Maja in Lučka pa na 20. mestu. Najbolj žal je bilo naši favoritinji iz Mojstrane, ki ni ubranila naslova svetovne prvakinje. Razočaral je tudi Tomaž, ki je bil v polfinalu na 31. mestu zadnji. Zlati medalji sta si priborila Čeh Tomaž Mrazek in Belgijka Muriel Sarkanv. Stojan Saje
i bolnišnica
Ogolnik
KLINIČNI ODDELEK ZA PLJUČNE BOLEZNI IN ALERGIJO
v svojo sredino vabi
DIPLOMIRANO MEDICINSKO SESTRO
za delo v pulmološko-alergološki ambulanti v Ljubljani Pogoji:
- zaključen višje- ali visokošolski strokovni študijski program Visoke šole za zdravstvo, smer zdravstvena nega,
- opravljen strokovni izpit,
- zaželene ustrezne delovne izkušnje
Poleg strokovnih izzivov in možnosti izpopolnjevanja nudimo delovno razmerje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Prijave s kratkim življenjepisom prosimo pošljite na naslov BOLNIŠNICA GOLNIK -KOPA, Enota za razvoj ljudi pri delu, Golnik 36, 4204 Golnik ali e-naslov: helena.stern@klinika-qolnik.si v roku 15 dni.
Primož Peterka
Obetavni uvod v sezono
Kranj - Za smučarji skakalci kranjskega Triglava so priprave za prvi del poletne sezone. Nastopili so tudi na dveh tekmah za celinski pokal v Velenju. Uspešno. Če se po jutru dan pozna, nas bodo Peterka, Kranjec in ostali, tudi letos razveseljevali z uspehi. A pojavljajo se že prve težave. Kaj lahko se zgodi, da bodo prikrajšane mlajše selekcije kranjskih skakalcev. Zatika se, kje drugje, kot pri denarju.
"Z nastopi svojih varovancev v Velenju in s prikazanim na treningih sem več kot zadovoljen," pravi trener Kranjčanov Jani Grilc in dodaja: "Od devetih naših skakalcev, ki so nastopili v Velenju, jih je osem dobilo točke za celinski pokal. Štiri skakalce smo imeli med deseterico. Bine Županje imel nekaj smole, saj so mu zaradi padca ušle stopničke. Pri tem pa moram dodati, daje Peterka nastopil samo na eni tekmi, Kranjec pa sploh ne. Prve točke je osvojil najmlajši med Kranjčani, Matevž Šparovec. Predvsem pa sem zadovoljen, da so mlajši skakalci uspešno zapolnili odsotnost naših dveh najboljših z dobrimi uvrstitvami."
Čeprav je bilo načrtovano, da bo v Velenju vsaj enkrat nastopil tudi Kranjec, do nastopa ni prišlo. "Robi v tem trenutku dela v klubu po individualnem programu. Želimo, da opravi kvaliteten trening specialne moči. Nočemo, da se ponovijo težave iz lanskega dela zimske sezone," je odsotnost Kranjca razložil njegov klubski trener.
Poletni del sezone za najboljše skakalce se začne s prvo tekmo za Grand Prix šele v avgustu. Do takrat pa so na sporedu tekme za celinski pokal. "Dva naša tekmovalca, Bine Zupan in morda tudi Jure Bogataj, bosta potovala na tekme na celinski pokal v ZDA in Kanado. Ostali se bodo doma pripravljali za nastope za celinski pokal v srednji Evropi. Upam, da se bo še komu od mojih varovancev po končanem ciklusu tekem za celinsko pokal uspelo uvrstiti v prvi ciklus zimskega dela sezone." Uvod v novo sezono je obetaven. Seveda pa tudi brez težav ni šlo. Pred začetkom nove sezone je prišlo do nekaterih sprememb pri opremi skakalcev. Predvsem pri merah kombinezonov. "Kombinezoni so letos še manjši. Na vseh delih so lahko večji za šest cm od obsega telesa. Poleg tega pa so prepovedani rebrni materiali. In prav tu imamo v Kranju največ težav. Proizvajalec, kljub prvim tekmam, na trg še ni poslal novih kombinezonov, zato smo v Velenju imeli težave z opremo. Reševali smo jo tako, da smo predelovali opremo mlajših skakalcev. Prav tu bomo imeli v nadaljevanju sezone še nekaj rezerve," razlaga prvi del težav kranjskih skakalcev njihov trener Jani Grilc. V Kranju pa imajo še druge težave. Za denar gre. "Kljub temu, da smo najboljši športni kolektiv v Kranju, so dotacije nižje kot lani, prddvsem pa niso redne. Zato se že zatika pri programih skakalcev, ki delajo samo po klubskem programu. Če se stanje ne bo spremenilo do jeseni, bomo za zimski del sezone slabše pripravljeni. Sicer pa imamo tudi nekaj sreče. Imamo veliko skakalcev, ki nastopajo v različnih reprezentancah. Tam pa, po zaslugi Primoža Ulage in Aleša Pelhana, programi tečejo nemoteno in ti tekmovalci niso v zaostankih. Kljub velikim uspehom v preteklosti klub še vedno nima generalnega sponzorja. Lani nam je veliko pomagala Mitja Kolman, kije sofinanciral mlajše skakalce skupaj z ostalimi manjšimi sponzorji. Zato se bojim, da ne bodo vsi programi, ki smo jih prirpavili za letošnjo sezono ne bodo izpeljani," je z naštevanjem težav končal Jani Grilc. V podobnih težavah so bili v Kranju tudi v preteklosti. Vodstvo kluba je vedno našlo rešitev. Prepričani smo, da se bo rešitev našla tudi tokrat. Predvsem pa se bo našel nekdo, ki bo ugotovil, da se splača vlagati v klub, kjer najbolje delajo s skakalnim naraščajem v Sloveniji.
1. tekma: 1. Jure Radelj (SLO), 2. Rok Benkovič (SLO), 3. Primož Peterka (SLO), 4. Akseli Kokkonen (FIN), 5. Primož Piki, 6. Igor Medved, 7. Bine Zupan, 8. Jure Bogataj, 11. Rok Urbane, 12. Bine Norčič, 16. Andraž Kern, 17. Uroš Peterka, 21. Milan Živic, 22. Primož Zupan Urh in 29. Matevž Šparovec (vsi SLO).
2. tekma: 1. Akseli Kokkonen (FIN), 2. Jure Radelj, 3. Damjan Fras, 4. Peter Žonta, 7. Primož Piki, 8. Bine Norčič, 15. Igor Medved, 21. Jure Bogataj, 28. Bine Zupan (vsi SLO).
V Velenju seje začel celinski pokal v smučarskih skokih. Nastopilo je 67 tekmovalcev iz 15 držav, zelo dobro so nastopili slovenski skakalci, saj po dveh tekmovanjih Jure Radelj vodi v skupnem seštevku. M.D., foto: T.D.
OBČINA ŠKOFJA LOKA
Občinska uprava
Mestni trg 15, 4220 Škofja Loka,
tel.: 04 5112 320, fax: 04 51124 318
Občane občine Škofja Loka obveščamo, da bo od 15. julija do 15. avgusta v pritličju občinske uprave, Mestni trg 15 predstavljen projekt:
USMERITVE ZA DOLGOROČNI PROSTORSKI RAZVOJ OBČINE IN MESTA ŠKOFJA LOKA
Predstavljeni projekt na podlagi sinteze sektorskih strokovnih podlag določa osnovne usmeritve, ki predstavljajo izhodišča za dolgoročni razvoj občine. Projekt je namenjen seznaniti občanov in razpravi o osnovnih usmeritvah in ciljih dolgoročnega prostorskega razvoja občine in mesta Škofja Loka.
Zaradi naraščanja okoljske zavesti obačnov posebej predstavljam-no tudi POROČILO O STANJU OKOLJA V OBČINI.
Občane vabimo, da si razstavljene projekte ogledajo ter podajo svoja mnenja in stališča do predlaganih usmeritev.
OBČINA ŠKOFJA LOKA
Turizem se je začel z jezerom
Turistično društvo Zbilje je proslavilo 50-letnico.
Praznovali so tudi čebelarji
Zbilje - Turistično društvo je ob letošnjem prazniku občine Medvode slovesno proslavilo 50-letnico delovanja in turizma v Zbiljah. Začelo se je, kot je na slovesnosti poudaril predsednik društva Iztok Pipan, z elektrarno. 18. junija pred 50 leti je novozgrajena elektrarna Medvode zaustavila tisočletni tok reke Save in v dveh dneh napolnila dolino med Zbiljami in Brezovcem.
To je bil dogodek, ki je takrat v Zbilje privabil na tisoče radovednežev. Nanj so se v Zbiljah domačini skrbno pripravili, saj so že avgusta ustanovili odbor za ustanovitev turističnega društva. Danes so živi še trije ustanovni člani od enajstih. Na prvem občnem zboru septembra pa so sprejeli program in najprej so se lotili ureditve letovišča ob Zbiljskem jezeru. Zgradili so čolnarno in nabavili čolne ter uredili prostor z bifejem in za strežbo. Že naslednje leto so organizirali prvo Zbiljsko noč,
Med ustanovitelji društva je priznanje dobila tudi Marija Cegnar.
Brničani in Dupljanci
Kranj - V 53. številki Gorenjskega glasa smo na 7. strani, namenjeni dejavnosti društev, pri člankih o novem gasilskem vozilu v Dupljah in 95-letnici Gasilskega društva Zgornji Brnik zamenjali fotografiji. Društvoma se za napako opravičujemo in jima čestitamo za uspešno delo. Uredništvo
ki je potem postala tradicionalna prireditev ob jezeru.
Danes so Zbilje ob prizadevnem članstvu prepoznaven turističen kraj v okolici Ljubljane. Za delo v društvu skrbi več kot 160 članov in v vseh teh petdesetih letih je društvo razširjalo svoje lastništvo. Tako je danes lastnik večine zanimivih zemljišč ob obali jezera. Vlagali so v infrastrukturo in skupaj z najemniki razširjali restavracijo, bistro, posodabljali čolnarsko delavnico, razdeljevali članom sadike okenskih rož itd. Po sanaciji Zbiljskega jezera pa je društvo s pogodbo med Savskimi elektrarnami in občino Medvode postalo najemnik in upravljavec novo nastale površine ob jezeru. Danes so na tem delu različne prireditve, prvič pa so bile letos tudi praznične prireditve ob občinskem prazniku. *
"Mislim, da je naše društvo dokaz, da izgradnja hidroelektrarne lahko pozitivno vpliva na razvoj kraja. Zaradi uspešnega sodelovanja s Savskimi elektrarnami lahko uresničujemo svoje projekte. V prihodnje si želimo le več pomoči od Turistične zveze Slovenije ob prilagajanju turističnih društev nasploh na novo zakonodajo o vodah. Zveza bi namreč lahko pripravila izhodišča za pogodbe o turističnem upravljanju slovenskih jezer," je poudaril predsednik Pipan.
Na svečanosti so podelili priznanja Mariji Cegnar, Tonetu Hočevarju in Jožetu Bukovcu (ustanovitelji društva) in dosedanjim predsednikom TD Zbilje Milanu Starmanu, Rudiju Dom-janiču, Alojzu Bertonclju in Karlu Verniku. Priznanje Turistične zveze Slovenije pa je dobilo tudi Turistično društvo Zbilje. Andrej Žalar
Prometni režim
v času prireditve
in drugi varnostni ukrepi
Da bi se v času prireditve Kranfest izognili nepotrebnim nevšečnostim povezanih s prometom, je potrebno slediti informacijam organizatorja.
Prireditev Kranfest je organizirana z namenom popestriti poletna dogajanja v Prešernovem in univerzitetnem mestu Kranj. Staro mestno jedro kliče k oživitvi, ki s številnimi obiskovalci prireditve tudi zaživi v svojem popolnem sijaju. Takšna prireditev sama po sebi prinaša tudi neizbežen hrup in povečan promet ter nekatere druge omejitve prometa, ki so nujno potrebne za izvedbo. V času priprav pred samo prireditvijo bodo popolne zapore trgov (Trubarjev trg) v času prireditve pa tudi cest, ki vodijo v mestno jedro. Zaradi določenih prizorišč bodo zaprta tudi javna parkirišča v samem centru mesta (parkirišče pred MOK, parkirišče Panagi in parkirišče Čebelica). O vseh prometnih režimih, zaporah in drugih ukrepih, povezanih s prireditvijo, bo javnost obveščena preko medijev. Da bi prireditev živela v sožitju s stanovalci
starega mestnega jedra, organizator le-te prosi, da v teh dneh potrpijo in tudi sami obiščejo prireditev. Vse obiskovalce prireditve ter omenjene cone mesta pa prosimo, da upoštevajo navodila rediteljev ter da si ostale podrobnosti, povezane z ukrepi, ogledajo na spletni strani www.kranfest.com ali pa se obrnejo na organizatorja Zavod Mladim, Kidričeva cesta 55a, 4000 Kranj.
Srečko Štagar
IT
Zbilje - Med letošnjim občinskim praznovanjem v občini Medvode so bile na programu različne prireditve. Večina se jih je zvrstila v Zbiljah, kjer sta bila osrednja dogodka 50-letnica Hidroelektrarne Medvode in praznik Turističnega društva Zbilje. Prav zaradi obeh jubilejev pa so se na prireditvenem prostoru na Zbiljski dobravi vrstile tudi druge prireditve ob prazniku.
Tako so praznovali tudi čebelarji Čebelarskega društva Medvode, ki deluje sedem let in povezuje čebelarske družine Sora, Preska Medvode", Smlednik. Kakšnih sto jih je v čebelarskih družinah, skupaj pa imajo več kot 800 čebeljih družin. Večina med njimi čebelari v tako imenovanih AŽ panjih, saj so le-ti tudi v tem delu Gorenjske po mnenju večine najbolj primerni za čebelarjenje. Vse več pa jih je tudi, ki čebelarijo v nakladnih
panjih. Sicer je na območju Čebelarskega društva Medvode tudi poznani čebelar Alojz Bu-kovšek iz Babnega Dola, kjer imajo poleg čebeljih družin tudi poznano vzrejališče matic.
Med letošnjim občinskim praznikom je društvo, ki mu predseduje Alojz Bukovšek, razvilo tudi nov prapor. Denar
zanj so prispevali poleg čebelarjev tudi sponzorji, boter ob razvitju prapora pa je bil župan občine Medvode Stanislav Žagar, ki je čebelarjem zaželel čimbolj zdrave čebelje družine in čim boljšo pašo. Letošnja paša sicer ni najslabša, zares dobro me-denje pa je bilo leta 1938.
Andrej Žalar
Planinci pri Krnskih jezerih
Kranj - Prvo julijsko nedeljo je Planinsko društvo Nova Gorica organiziralo Dan planincev pri Krnskih jezerih. Na svečanosti, posvečeni 110-letnici planinstva v Sloveniji, je skoraj 2000 udeležencem govoril predsednik PZS Franc Ekar. Med srečanjem o obletnici rojstva Jakoba Aljaža je spomnil na
pomen svobode gibanja v gorah, kar bo treba ohraniti tudi v prihodnje. V gorah je vsako leto več obiskovalcev, žal pa število članstva v planinski organizaciji upada. Zato bodo to skušali izboljšati s tesnejšo povezavo s šolsko mladino in družinami. Ker se v visokogorju začenja planinska sezona, je
govornik svetoval upoštevanje navodil za varno hojo. Društva bodo letos namenjala pozornost tudi označitvi jubileja planinstva, PZS pa bo ob tem opozorila na odprte probleme. Se naprej se bo zavzemala za bolj stimulativno davčno politiko do poslovanja koč, bolj razporejen obisk gornikov in turistov po naših pogorjih ter zlasti za ohranjanje gorske narave. Pri slednjem bo skušala vplivati tudi na zakonodajo. Z župani občin pod Krnom so se dogovorili, da bodo do srečanja planincev v Vratih oblikovali skupno stališče do morebitnih sprememb v Triglavskem narodnem parku. Tokratno srečanje so popestrili s kulturnim programom, med katerim so simbolično predali namenu kar dve pridobitvi. Do koče pri Krnskih jezerih so namreč napeljali elektriko in posodobili tovorno žičnico. Stojan Saje, fato: arhiv PZS
Visok obisk na Kredarici
Kranj - Ob koncu prvega julijskega tedna je Kredarico obiskalo 92 direktorjev, ki so se udeležili 13. srečanja "Slovenski vrh na slovenskem vrhu". Njim so se pridružili tudi veleposlanik EU Erwan Fouere, nekdanji slovenski predsednik Milan Kučan, predsednik državnega zbora Borut Pahor, predsednik GZS Jožko Čuk, predsednik PZS Franc Ekar in
drugi gostje. V naši najvišji koči, ki je pomembna obveščevalna točka GRS in tudi zimsko zavetišče za najbolj vnete gornike, so se srečali z ekipo tamkajšnjih vremenoslovcev. V imenu planincev se jim je za koristno delo zahvalil prvi mož planinske organizacije. Kot je dejal, so zaslužni za sveže podatke o vremenu, ki so dostopni vsakemu obiskovalcu. Zato bo
predsedstvo PZS predlagalo upravnemu odboru, da sprejme sklep o podelitvi zlatega častnega znaka PZS vremenski postaji Kredarica na dnevu planincev 13. septembra v Vratih. Tudi tokrat so vremenarji prav napovedali, da bo petkovemu dežju sledilo lepše vreme v soboto. To so udeleženci srečanja izkoristili za vzpon na vrh Triglava.
Stojan Saje
Zmaga članic s Primskovega
Kranj - Komisija za delo s članicami pri Gasilski zvezi mestne občine Kranj in PGD Bitnje sta organizirala letošnje tekmovanje gasilk v Srednjih Bitnjah. Tokrat se je v vajah raznoterosti pomerilo 12 ekip iz desetih društev. Kot je povedal predsednik GZ MO Kranj Jože Derlink, so članice pokazale dobro znanje in tekmovalni duh. Zmagala je ekipa PGD Kranj-Primskovo, 2. mesto so zasedle domačinke iz PGD Bitnje, 3. mesto pa ekipa PGD Mavčiče. Pokale in medalje najboljšim ekipam sta izročila predsednik Derlink in predsednica komisije Polona Rozman. Iz njunih rok je prejela "pokal presenečenja" ekipa PGD Gorice, ki je prvič sodelovala na tekmovanju zveze.
Trezno pri posegih v gorah
Tacen - Člani društva Mountain Wilderness Slovenije, ki si prizadevajo za ohranitev gorskih območij, so se pred nedavnim zbrali v Tacnu na redni letni skupščini. Pereče probleme varovanja gorskih področij pri nas jim je predstavil Janez Bizjak, ki je opisal tudi predvidene spremembe zakona o Triglavskem narodnem parku. Udeleženci skupščine so zavzeli stališče, da gorske narave ne bi smeli prilagajati željam obiskovalcev. V mislih so imeli nove zavarovane poti, postavitve adrenalinskih parkov in podobne objekte, ki kazijo prvobitnost okolja. Sklenili so tudi, da zavarovana območja niso primerna za izvajanje vojaških vaj. V razpravi o postavitvah vetrnih elektrarn so priporočili, daje treba razmisliti o selektivni gradnji takih objektov. To pomeni, da bi stali le tam, kjer ne kvarijo pokrajine in je gradnja ekonomsko upravičena. Društvo se je hkrati izreklo proti potratni rabi električne energije. O dosedanjem delu društva, ki deluje dve leti, je poročal generalni sekretar MWS Viki Grošelj. Ob predstavitvi načrtov je izrazil željo, da bi se društvu pridružilo še več somišljenikov. Tako bodo lažje spremljali dogajanja na zavarovanih gorskih območjih in se bolj množično vključevali v akcije za njihovo ohranjanje. K temu sodi udeležba Irene Mrak iz Tržiča na mednarodni odpravi v Afganistan, kjer bodo iskali možnosti za nadaljnji razvoj naravi prijaznega gorskega turizma v pogorju Hindukuš. Ena od pomembnih nalog društva bo tudi sodelovanje pri prevodu Messnerjeve knjige "Rešite Alpe" v slovenščino. Stojan Saje
Novela zakona o kazenskem postopku že velja
Proti sodniški "okuženosti"
Za osumljence oziroma obtožence so pomembne zlasti tri zakonske novosti.
Šestnajst opitih
Med njimi je mejo 1,60 grama alkohola preseglo kar šest voznikov.
Kranj - Prva oziroma glavna novost, ki jo je zakonodajalcu marca lani zaradi neskladnosti zakona o kazenskem postopku z ustavo naložilo Ustavno sodišče, se nanaša na t.i. okuženost sodnikov z nedovoljenimi dokazi, pridobljenimi v predkazenskem postopku, kar je bil v nekaterih sodnih postopkih razlog za izločitev sodnikov. Po spremenjenem zakonu nedovoljen dokaz, s katerim se je seznanil sodnik, ki vodi glavno obravnavo, je razlog za izločitev, postopek izločanja nedovoljenih dokazov pa je spremenjen.
Dokaze, ki jih je o osumljencu zbrala policija, preden ga je poučila o pravni zaščiti, in torej odločujočemu sodniku ne smejo priti pred oči, mora izločiti državni tožilec, še preden spis pošlje sodišču. Za druge dokaze, na katere se sodna odločba prav tako ne sme opirati, pa zakon določa, da jih kot nedovoljene izloči preiskovalni sodnik oziro-
ma sodnik, ki vodi obravnavo, brž ko ugotovi, da gre za nedovoljene dokaze. Stranke v sodnih postopkih morajo zahtevo za izločitev dokazov po novem podati takoj, ko zvedo za razlog, ne pa čakati in po nepotrebnem zavlačevati postopkov. Predsednik sodišča, ki odloča o zahtevi za izločitev sodnika, se z nedovoljenimi dokazi zaradi presoje
utemeljenosti zahtevane izločitve sodnika lahko seznani.
Zakonske spremembe se dotikajo tudi dokazov, kijih v predkazenskem postopku zbere.poli-cija. Na sodišču bodo zdržala zaslišanja osumljencev v prisotnosti zagovornikov, ki jih policija opravi po postopku, enakem kot pri preiskovalnem sodniku. Če zagovornik ne pride pravočasno ali ga osumljenec ne želi, pa policija o izjavi osumljenca napravi uradni zaznamek z vsebino izjave, ki ga dobi tudi osumljenec. Sicer pa bo po zakonu delo policije pri odkrivanju kaznivih dejanj in storilcev lahko usmerjal državni tožilec, kar se v nekaterih zahtevnejših primerih, zlasti pri razkrivanju
kriminalnih združb, že uspešno prakticira.
Med pomembnejšimi novostmi zakon o kazenskem postopku prinaša tudi t.i. inštitut kaznovalnega naloga. Gre za skrajšani postopek za manjša kazniva dejanja iz pristojnosti okrajnih sodišč, ki naj bi pospešila delo sodišč. Državni tožilec bo ob vložitvi obtožbe sodišču lahko predlagal izdajo kaznovalnega naloga, s katerim bo sodišče brez opravljane glavne obravnave obtožencu lahko izreklo predlagano kazen oziroma ukrep. Glavno obravnavo pa bo sodišče moralo opraviti, če se bo kaznovani na sodbo o kaznovalnem nalogu pritožil.
Helena Jelovčan
Vpliv lune na obnašanje
Policisti pravijo, da v dneh in nočeh, ko sveti polna luna, sprejmejo tudi 70 odstotkov več klicev kot običajno.
Kranj - Podobno je bilo tudi minulo nedeljo, 13. julija, ko so v operativno komunikacijski center kranjske policijske uprave klicali po tolažbo številni stari znanci pa tudi nekateri novi. Motilo jih je vse, od preglasne sosedove kosilnice (ob nedeljah košnja dejansko ni dovoljena) pa do preglasnega govorjenja. Na prometne nesreče, ki jih je bilo prejšnji teden spet precej, pa luna bojda nima posebnega vpliva.
Zabeležili smo hujše nesreče, ki so se zgodile od četrtka do nedelje. V četrtek, 10. julija, so bile kar trije. Najprej je počilo ob 4.40 na regionalni cesti pri Polici. 19-letna A.E. iz Medvod je s Fordovo fiesto peljala od izvoza z avtoceste Kranj zahod proti Kranju in kljub utripajoči rumeni luči pri Polici zavila v križišče. Takrat je iz kranjske smeri po prednostni cesti z bmw 523 pripeljal 24-letni Kranjčan
A.K., ki je čelno trčil v levi bok forda. A.K. se je v nesreči huje ranil, A.E. pa lažje.
Nekaj po tretji popoldne je 40-letm J.L. s VW passatom vozil po Sučevi ulici na Primskovem v Klanju in v križišču nameraval zaviti levo proti Mercatorje-vemu centru. Takrat je nasproti pravilno pripeljal 28-letni motorist J.P, J.L. mu je zaprl pot. Motorist se je v trčenju huje ranil. V četrtek ob 22.40 pa je spet
Bik nabodel pastirja
57-letni pastir pobožal kravo, kar ga je stalo več zlomljenih reber.
počilo na cesti Kranj - Medvode pri izogibališču na Jeprci. 18-letni motorist L.M., doma iz okolice Ljubljane, je z aprilio SL 100 vozil od Kranja proti Medvodam. Pri izogibališču je v blagem desnem ovinku dohitel tovornjak s priklopnikom, ki ga je vozil 221etni Blejec. Motorist ga je prehiteval, ko je nasproti z Oplovim kadettom pripeljal 51-letni Kranjčan. Mladi motorist je po trčenju padel desno pod kolesa priklopnika, pod katerimi se je kotalil še kakšnih 95 metrov, dokler se ni tovornjak ustavil. Huje ranjenega so reševalci odpeljali v klinični center.
V prometni nesreči, ki se je zgodila na regionalni cesti pri Podbrezjah v soboto, 12. julija, ob 18.40, se je huje ranil motorist G.K. iz Kranja. Z 900-ku-bično hondo CBR je vozil od
KRIMINAL
Podbrezij proti Bistrici pri Naklem. V levem, slabo preglednem ovinku, je zadel v kovinsko varovalno ograjo na mostu. Ogromno srečo pa je imel popoldne, nekaj po četrti uri, 63-letni motorist J.R., koje vozil od Cerkelj proti Spodnjemu Brniku. V rahlem desnem ovinku je zavil na nasprotno smerno vozišče, po katerem je takrat pravilno pripeljal voznik osebnega avta. Ta se je umikal desno proti travniku, kljub temu pa je motorist trčil v bok avta in po levi nadaljeval še skoraj 55 metrov, ko je trčil še v traktor. Tokrat je padel, in to med prvo in zadnje kolo traktorja. Zlomljeno ima levo dlančnico. J.R. je vozil brez vozniškega dovoljenja zahtevane kategorije in domnevno pod vplivom alkohola.
H.J.
Tržič - J.J., doma iz okolice Kranja, ki pase govedo na Te-goški planini pod Košuto, je v četrtek, 10. julija, okrog pol desetih dopoldne s prijateljem nameraval obiskati pastirja na sosednji planini Pungrat. Med potjo je mimogrede pobožal kravo iz svoje črede, takrat pa se mu je z zadnje leve strani ne-
pričakovano približal plemenski bik in ga z rogovi nabodel v prsni koš.
Po klicu na pomoč je na Te-goško planino poletel policijski helikopter z reševalno ekipo. Huje ranjenega pastirja je oskrbel zdravnik, zatem pa so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico H.J.
Sosed opazil ogenj
Zalog pri Cerkljah - Sosed je v petek, 11. julija, okrog devetih dopoldne prvi opazil ogenj. Poklical je gasilce in iz goreče hiše spravil lastnico, ki za požar sploh ni vedela. Ogenj so pogasili gasilci iz prostovoljnih društev Cerklje, Brnik, Zalog in Lahovče. Policisti so z ogledom ugotovili povod; požar je nastal zaradi kratkega stika na električni napeljavi med strešno kritino in stropno leseno oblogo. Najprej se je vnela izolacija, zatem pa še streha. Škode je za okrog dva milijona tolarjev. H.J.
Otroci potujejo v tujino
Kranj - Med počitnicami se je precej povečal promet slovenskih turistov prek državne meje v tuja letovišča. Med potniki so tudi otroci do 15. leta, ki ne potujejo s starši. V takih primerih morajo imeti otroci oziroma njihovi spremljevalci pri sebi potrdilo, ki ga izdajo na upravni enoti ali na diplomatsko konzularnem predstavništvu Slovenije v tujini. Dogaja se namreč, da otroci potujejo brez potrdil, brez katerih pa jim izstop iz države ni dovoljen. Da bi se izognili zapletom na meji in nejevolji, v ministrstvu za notranje zadeve svetujejo, da si pred odhodom na dopust uredijo vse potrebne dokumente. H.J.
Veliko denarja v blagajni
Bohinjska Bistrica - V sobotni noči je neznanec navrl okno, odprto "na kip", in tako vlomil v stanovanjsko poslovni prostor restavracije v Bohinjski Bistrici. Iz pisalne mize je ukradel manjšo kovinsko prenosno blagajno. Lastnika je olajšal za 1,7 milijona tolarjev. H.J.
Prijeli mojstra za avtomobile
Kranj - Če že kradeš, potem naj se splača, si je verjetno mislil 30-letni Ljubljančan I.P.. Kriminalisti iz kranjskega urada kriminalistične policije so ga v sodelovanju z ljubljanskimi in novogoriškimi kolegi prijeli 1. julija na podlagi zbranih obvestil in hišnih preiskav. Preiskovalni sodnik je po zaslišanju zanj odredil pripor, v katerem bo I.P. očitno pričakal sojenje. I.P. naj bi že februarja lani izpred stanovanjske hiše v Poljanah nad Škofjo Loko vlomil v kombi peugeot boxer 2.4 in ga odpeljal s tovorom vred. V kombiju je bilo precej novega orodja znamk usag, belzer, unior, facom. Tatvina je bila vredna kar 15,3 milijona tolarjev. Aprila letos pa naj bi I.P. v Ljubljani s pomočjo še neznanega sostorilca z dvorišča podjetja Avtohiša Real na Vodovodni ukradel dva osebna avtomobila, in sicer vw polo in renault laguna. Vozili sta bili vredni okrog pet milijonov tolarjev.
Ukradena dvokolesnika, avto sposojen
Bled - Nekdo je v četrtek, 10. julija, dopolne s parkirišča pred podjetjem LIP Bled odpeljal tomosov moped APN 6 z registrsko tablico KR J1-729. S seboj je vzel tudi varnostno čelado, ki je bila na moped priklenjena z verigo. Lastnika je olajšal za približno 30.000 tolarjev.
Kranj - V noči s petka na soboto pa je neznanec s parkirišča pred gostinskim lokalom na Škofjeloški cesti ukradel 300.000 tolarjev vreden motor piaggio runner 180 vijoličasto črne barve, z registrsko oznako KR D3-09.
Kranj - Koje sredi belega sobotnega dne voznik za nekaj minut pustil svojo "katrco" v teku in odklenjeno na Stari cesti, si zagotovo ni mislil, da bo koga premamila. Pa se je našel nepridiprav, ki je sedel vanjo in se odpeljal. Tri ure kasneje so avto našli v Kranju in ga vrnili lastniku.
Dva ropa v Kranju
Kranj - Kranjski policisti obravnavajo kar dva primera sobotnih ropov. Prvi naj bi se zgodil okrog pol dveh zjutraj v Likozarjevi ulici, ko sta neznanca za hrbtom napadla žensko, jo zbila na tla in ji vzela torbico. Vrednost naropanega je približno sto tisočakov.
Moškega, ki naj bi v soboto okrog pol dveh popoldne odhajal s pošte, pa naj bi roparja napadla na Cesti talcev. Verjetno sta ga opazovala, koje dvigal denar. Ker jima ga ni hotel dati, sta ga zbila na tla in mu iz zadnjega žepa potegnila sto tisočakov. Roparja naj bi bila stara okrog dvajset let, vitka, eden naj bi bil visok 185 centimetrov, svetlih las, drugi visok 175 centimetrov, srednje dolgih temnejših las.   H.J.
Kranj - V noči s petka na soboto je bila na območjih škofjeloške, kranjske ter radovljiške oziroma blejske policijske postaje spet preventivna protialko-holna akcija Promil, v kateri je sodelovalo osem policijskih patrulj. Ustavili in preizkusili so 139 voznikov, kar šestnajst pa jih je napihalo preveč, kar je za tovrstne akcije izjemen (slab) rezultat. Trije vozniki so odklonili preizkus z alkotestom, eden strokovni pregled, trije pa tudi preizkus na droge.
Kot posebnost te akcije je potrebno omeniti, da je kar šest
voznikov napihalo več kot 1,60 grama alkohola, med njimi celo motorist, medtem ko je drugi motorist preizkus odklonil, kar pomeni, da tudi ni bil "sam". Trije vozniki na znak policistov niso počakali, pozneje se je izkazalo, da so vsi pili preveč. Največ, 2,28 grama, je alkotest pokazal vozniku osebnega avta, ki so ga ustavili na Spodnjem Brniku.
Policisti so zabeležili skupaj 73 kršitev; 27 je takih, da se bodo morali kršitelji zagovarjati pred sodnikom za prekrške, drugi so dobili položnice.      H. J.
Bos s Pungrata v Jelendol
Tržič - Okrog polnoči so 27-letnega M.D. pogrešili prijatelji, s katerimi je pred tem popival na planšariji. Dežurni v policijskem ope-rativno-komunikacijskem centru je v noči s srede na četrtek sprejel klic, daje s planšarije na Pungratu odšel v neznano 27-letni Tržičan M.D.. Na planino seje pripeljal popoldne s tremi prijatelji. Ko so okrog polnoči nameravali domov, so M.D. zaman iskali. Ni ga bilo v koči in ne zunaj. Ob 2.20 so v strahu, da se mu ni kaj slabega primerilo, zaprosili za pomoč.
Tržiški policisti in njihovi kolegi iz kranjske gorske enote so pregledali območje okrog Čadovelj pri Tržiču, Dovžanovo sotesko, Dolino in Jelendol ter več gozdnih cest proti Pungratu, Tegoščam, Šijam in Kofcam. Ob 4.15 so ga našli na igrišču v Jelendolu, živega in celega, le močno utrujenega.
Zakaj je odšel od prijateljev, M.D. ni znal pojasniti. Povedal je le, da je šel do Tegoške planine, po brezpotju našel gozdno cesto, .nadaljeval prek Košutnika proti Medvodjam, dokler ni prišel v Jelendol. Hodil je kakšnih pet ur, in to bos, saj je čevlje pustil v avtu. Na noge si je navezal majico in kratke hlače. H.J.
REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA JESENICE Oddelek za okolje in prostor
C. m. Tita 78, 4270 Jesenice Tel.: (04) 58 69 205, fax: (04) 58 69 261
Številka: 351-857/2002-8 Datum: 11. 07. 2003
Upravna enota Jesenice na podlagi 2. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) objavlja
JAVNO NAZNANILO
1. Investitor SPG - SOL plin Gorenjska, d.o.o., Cesta železarjev 8, 4270 Jesenice, namerava rekonstruirati obrat za separacijo zraka -Kisikarno Sava. Objekt je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja št. 351-F-37/64-12 z dne 18.06.1964, ki ga je izdal Republiški sekretariat za industrijo SRS v Ljubljani.
2. Javna predstavitev osnutka gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo obrata za separacijo zraka - Kisikarno Sava, na zemljiščih s pare. št. 2302 in 2307 k.o. Jesenice, celovitega poročila o vplivih na okolje št. 93/1-2003 z dne 09.07.2003, ki ga je izdelalo podjetje Okoljsko svetovanje Alenka Markun, s. p., Koritno 46 a, 4260 Bled, in projektne dokumentacije bo v prostorih Upravne enote Jesenice, C. m. Tita 78, 4270 Jesenice, od 15.07.2003 do vključno 30.07.2003, ob ponedeljkih, torkih in četrtkih med 7.30 in 14.30 uro, ob sredah med 7.30 in 17.00 uro in petkih med 7.30 in 13.00 uro.
3. Vsi krajani in interesenti lahko mnenja in pripombe v času javne predstavitve vpišejo v knjigo pripomb, ki bo na Upravni enoti Jesenice, Oddelku za okolje in prostor. Pripombe se lahko Upravni enoti Jesenice posredujejo tudi pisno do vključno 30.07.2003 ali podajo na zapisnik na javni obravnavi.
4. Javna obravnava z zaslišanjem nosilca posega v okolje, na katero so vabljeni vsi prizadeti krajani, bo v sredo, 30.07.2003, ob 12.00 uri v konferenčni sobi Občine Jesenice (1. nadstropje).
5. Povzetek poročila o vplivih na okolje:
Izgradnja načrtovanega posega ne bo vplivala na elektromagnetno sevanje, živali, rastline in njihove habitate ter kulturno dediščino. Vplivi obravnavanega objekta na zrak, površinske vode, nastajanje odpadnih vod in odpadkov, emisije v tla in podtalje ter vplivi na naravne vrednote bodo neznatni. Vpliv na izgled krajine bo zmeren, ker se višina obstoječe kolone poveča za 10 m glede na obstoječe stanje. Obravnavani objekt bo na svojo okolico vplival predvsem s hrupom, ki bo v času gradnje precejšen, v času obratovanja objekta pa bo hrup manjši kot v obstoječem stanju, zato bo vpliv obravnavanega posega na hrup pozitiven. Zaradi določitve in izvajanja varnostnih ukrepov za preprečitev nesreč, izdelane ocene ogroženosti in sprejetja načrta zaščite in reševanja bo tveganje za okolje zaradi nesreč s kisikom v času obratovanja neznatno.
6. Sklepna ocena sprejemljivosti nameravanega posega:
Po proučitvi vseh možnih vplivov na okolje, ki jih bo imela načrtovana rekonstrukcija Kisikarne Sava ter ob upoštevanju vseh v poročilu predlaganih okoljevarstvenih ukrepov in ostalih predpisov, ki urejajo gradnjo in obratovanje tovrstnih objektov, pri normalnih pogojih obratovanja, rednem vzdrževanju, opravljanju predpisanega monitoringa, upoštevanju splošnih varnostnih ukrepov ter ukrepov zasnove za zmanjšanje tveganja za okolje za obravnavani objekt ne pričakujemo čezmerne obremenitve okolja.
Upravna enota Jesenice
Štefka Korade Purg, predsednica uradniškega sveta
Bodo sejnine le na papirju?
Pred kratkim je na televizijskem soočenju predstavnik največje vladne stranke dr. Slavko Gaber zanikal očitke opozicije in javnost prepričeval, da kadrovanje na najvišje funkcije v državno upravo nikakor ni politično, ampak strokovno. Zakaj potem ustanovitev uradniškega sveta, če so stvari že zda*j tako, kot bi morale biti? O tem smo se pogovarjali
z gospo Štefko Korade Purg, generalno sekretarko ministrstva za notranje zadeve in predsednico uradniškega sveta.
Vas je izvolitev za predsednico uradniškega sveta presenetila? Navsezadnje je veljal za favorita dr. Grega Vi-rant.
"Izid me je, vsekakor prijetno presenetil. Toliko glasov nisem pričakovala. Če sem iskrena, se z napovedmi o tem, kdo bo in kdo ne bo predsednik sveta nisem ukvarjala. Glede na to, da sem bila med najvišjimi uradniki državne uprave izvoljena na neposrednih volitvah, sem se počutila enakovredno z drugimi kandidati. Ko so me vprašali za soglasje h kandidaturi za predsednico sveta, sem si sicer vzela čas za premislek, nakar je pretehtalo dejstvo, da sem bila na volitvah uradnikov z nazivom višji sekretar v organih državne uprave izvoljena z večino glasov. In sem se kandidirala. Čas za premislek sem si vzela tudi, preden sem pristala na kandidaturo za volitve. Tisti, s katerimi že dolga leta delam in me poznajo, so me prepričali, da sem kot dolgoletna uradnica primerna za članstvo v uradniškem svetu. Vsa ta leta sem skušala predvsem delati. Druge stvari me niso zanimale. Sicer pa prav zdaj mineva dvajset let mojega dela na notranjem ministrstvu, kamor sem prišla še v času takratnega republiškega sekretariata za notranje zadeve."
Veze in poznanstva
Če drži trditev dr. Slavka Gabra, da liberalna demokracija na najvišje položaje v državni upravi kadruje po strokovni in ne po politični liniji, zakaj potem uradniški svet sploh potrebujemo ?
"Po mojem razumevanju koncepta zakona o javnih uslužbencih in uradniškega sveta, ki ga ta zakon predvideva, naj bi šlo predvsem za ločitev politike in stroke. Oziroma za zagotavljanje večje strokovnosti najvišjih državnih uradnikov. V dosedanjem sistemu so bili direktorji organov v sestavi, direktorji vladnih služb in državni sekretarji po statusu funkcionarji. Čeprav je šlo v večini primerov za strokovnjake - ne pa vedno - so ob zamenjavi ministra državni sekretarji ponudili odstop. Praviloma je nov minister pripeljal nove ljudi. Z ustanovitvijo uradniškega sveta se bodo stvari spremenile. Bistveno je, da pridejo na najvišja mesta v državni upravi strokovnjaki. In sicer po določenem izbirnem postopku. Uradniški svet bo imenoval natečajne komisije, te pa bodo izbirale uradnike na položajih. To je generalne direktorje, generalne se-
kretarje, direktorje vladnih služb in organov v sestavi ter načelnike upravnih enot."
Potemtakem le gre za nekakšen obrambni mehanizem zoper "veze in poznanstva", ki so jih v slovenskem družbenopolitičnem okolju prepoznali in kritizirali med drugim tudi v Bruslju.
"To je morda preveč kruto rečeno. Kar se mene tiče, imam čisto vest. V življenju sem se morala zelo potruditi, da sem prišla do stola, na katerem danes sedim. Splošno mnenje je verjetno res bilo takšno. Če nekomu rečete, da je bil kadrovan politično, mu lahko naredite krivico. Po moji presoji je bilo o tem veliko več govorjenja, kot pa resnice. Ko se je v Sloveniji razplamenela strankarska demokracija, je bilo teh povezovanj veliko. Marsikomu pa so lahko kdaj naredili tudi krivico. Skratka, da je bilo politično kadrovanje ne morem potrditi. Bilo pa je politično v tem smislu, da so se določeni ljudje menjali s prihodi in odhodi ministrov. Čeprav je veliko ljudi v državni upravi, ki so na svojem mestu že več let. Po tem, kar sama poznam, pa je bilo vsaj zadnja leta veliko poudarka na tem, da smo dobili strokovne in sposobne ljudi."
Nisem mislila tako osebno. Konec koncev ste od slovenske osamosvojitve do zdaj preživeli ves barvni spekter notranjih ministrov; od Iva Bizjaka do dr. Petra Jambreka. Očitno je tudi dr. Rado Bohinc z vami zadovoljen.
"Moram reči, da hudih primerov političnega kadrovanja sploh ne poznam. Tudi, če je takšen primer bil, seje v pri-
meru nestrokovnosti zaposlenega navadno slabo končalo. Pravila izbire so vedno veljala in vedno se je bilo treba dokazati. Na našem ministrstvu smo to zelo dosledno speljali. Na računskem sodišču so nam pregledali vse postopke kadrovanja. Znotraj revizije računskega sodišča nepravilnosti glede izpolnjevanja pogojev niso našli. Vsaj na našem ministrstvu smo izbirali ljudi, ki so izpolnjevali vse pogoje."
Prvi koraki
Člane uradniškega sveta in predsednico imamo, pravila njegovega delovanja pa so še velika neznanka. Kdaj boste postali operativno sposobni?
"Svojo pot smo začeli s tem, da smo sprejeli poslovnik o delu. Z njim smo določili pravila vedenja, sprejemanja odločitev in delovanja nasploh. Naša naslednja naloga je določitev pravil za izvedbo natečaja. Izdelati moramo standarde strokovne usposobljenosti, merila za izbiro in metode preverjanja strokovne usposobljenosti ter postopek in način dela natečajne komisije. Ugotoviti moramo, na kakšen način bomo dobili listo mogočih kandidatov nate-čajnih komisij. Svet ima še dve pomembni nalogi. Skladno z zakonom bo dajal mnenja k predpisom, ki jih glede uradniškega sistema ali položaja uradnikov pripravlja vlada. Od sveta lahko mnenje zahteva tudi državni zbor. Skupaj z reprezentativnimi sindikati in strokovnimi združenji javnih uslužbencev, pa naj bi svet sprejel tudi kodeks etike javnih uslužbencev. Za začetek pa
moramo postaviti temelje našega dela. Potem bo veliko lažje."
Kdo naj bi bili člani natečajne komisije?
"Skladno z zakonom bo njihova sestava različna. Člani natečajne komisije bodo lahko: član uradniškega sveta (člani so izvoljeni za dobo šest let), strokovnjak s področja javne uprave in strokovnjak s področja upravljanja s kadrovskimi viri. Verjetno bo v komisiji tudi predstavnik resorja, v katerem bo natečajni postopek potekal. Do zdaj ni bilo jasnega odgovora na vprašanje, kaj javni natečaj sploh je? Izbran je bil tisti, ki je izpolnjeval formalne pogoje. Brez posebej izdelanih meril, zakaj prav on. Ko bodo začela veljati nova pravila, pa naj bi bil med vsemi kandidati izbran res najboljši. Kandidat, za katerega bo natečajna komisija menila, da je najboljši, bo moral poleg formalnosti imeti še druga znanja in lastnosti, ki bodo omogočale, da bo svoje delo opravljal strokovno ustrezno in korektno.
Torej. Prvo sito bodo formalni pogoji. Drugi del, ki bo pripomogel k temu, da bodo izbrani tisti kandidati, ki bi bili za določen položaj najprimernejši, pa bodo merila strokovne usposobljenosti, preverjanja usposobljenosti, znanj in podobnega. Lista najprimernejših kandidatov bo potem posredovana ministru ali tistemu, ki je javni natečaj sprožil. In ta bo tisti, ki bo na koncu odločil o tem, kateri kandidat mu najbolj "leži". Morda je bilo v javnosti premalo natančno povedano, da uradniški svet ne bo izbiral ali morda določal najprimernejših kandidatov ali celo enega samega kandidata za navedene položaje."
Kako se bo natečajna komisija zmenila o tem, kateri kandidat je zanjo najprimernejši?
"O tem še nismo razpravljali. V posebnem aktu o načinu dela pa bomo morali urediti tudi to. Natečajne komisije bodo imele različno število članov. Predvidoma najmanj tri. Sicer pa bi v tej fazi težko kar koli konkretno rekla."
Za člane uradniškega sveta predvideva zakon tudi sejnine, kijih določi svet. Ste višino sejnine že določili?
"Vprašanje je že bilo aktualno. Na prvi seji uradniškega sveta smo razpravljali tudi o tem. Domenili smo se, da možnost sejnine, ki jo bomo določili v poslovniku, obstaja. Višina pa je določena tako, da bi predsednik prejel največ še skratni znesek dnevnice državnega uslužbenca, ki znaša sedaj šti-
ri tisoč petsto tolarjev. Člani naj bi prejeli štirikratni znesek. Razprava pa je šla v smeri, da se lahko člani sejnine tudi odrečejo. Kolikor sem splošno vzdušje razumela, se bo zgodilo predvsem to. Vsaj zase lahko rečem, da v to nisem šla zaradi sejnin."
Kljub temu pa je vprašanje sejnin bolj jasno izdelano kot vprašanje, denimo, standardov.
"No, formalno so sejnine res določene, ali se bodo tudi izplačevale, pa je druga stvar. Kot sem rekla, je šla razprava v to smer, da nas sejnine ne zanimajo toliko."
Koliko časa bo imel uradniški svet na voljo za to, da o konkretni zadevi odloči?
"Tega še nismo dorekli, smo se pa na ustanovitveni seji pogovarjali tudi o rokih. Na vsak način se bomo poskusili odzvati čimprej. Po moji presoji bomo te roke poskušali doreči pri delu nate-Čajnih komisij. Te bodo imele določene roke, da zadeve postavijo."
Če povzamem najin pogovor bi rekla, da so zadeve še zelo v oblakih. Je tako?
"Ja, tako je. Vsekakor se bomo morali še marsikaj naučiti. Tudi član uradniškega sveta Mirko Bandelj je opozoril na to, da je postopek še nedorečen. Morda bomo stvari pozneje natančneje 'opredelili tudi v samem zakonu, če bo prišlo do morebitnih zakonskih sprememb. Tudi to je mogoče. Do takrat pa bomo poskušali po najboljših močeh in znanju to delo pač zastaviti in ga tudi izpeljati."
Marjeta Smolnikar, foto: Gorazd Kavčič
mmmmmmmm pjge Ahmed Pašič
Islam in muslimani TlJ v Sloveniji xx.
To je bilo delo samo štirih vodov lovcev in dveh mitraljeskih vodov! Ne da bi Čakali okrepitve (in se tudi ukvarjali z ujetniki) so Bošnjaki prodirali v smeri Pušnega in pri tem naleteli na položaj baterije topov 149 mm. Z nenadnim naskokom in izključno hladnim orožjem so brez hrupa obvladali topniČarje dveh topov, za druge pa so morali uporabiti ročne bombe. 35 mož je zajelo 5 topov, 20 časnikov in 300 vojakov! Druga skupina je obšla Pušno z vzhodne strani. Njen cilj je bilo Srednje, vodil pa jo je poročnik Arpad Bertalan, ki je bil znan po svoji iznajdljivosti. Skupino je razdelil na tri jurišne oddelke po 15 mož in vpade! v sovražnikovo zaledje. Orientacija je bila zaradi mraka in megle težavna. Približno ob 17.30 je oddelek, ki gaje vodil Bertalan, opazil iz smeri Srednjega bliske streljanja z artilerijskim orožjem in se usmeril k tem položajem. Presenečenje, hiter ogenj pušk, ročne granate in bojni klici Bošnjakov so paralizirali Italijane, tako
da je bila ob 18. uri zajeta skupina 6 težkih minometalcev, njihove posadke pa izločene iz boja. Bertalan ni točno vedel, kje je, jasno pa mu je bilo, da je za glavno sovražnikovo obrambno črto. Hitro je zavaroval vojne ujetnike in s peščico preostalih mož napadel Srednje z zahoda prav v trenutku, ko sta ga s sprednje strani napadli dve četi lastnega bataljona. Italijani so se znašli ujeti v klešče in niso vedeli, kako šibke so v resnici enote napadalcev. Predali so se, 1000 mož! Za pogum in samoiniciativnost ter dosežene rezultate odločilnega pomena je bil Arpadu Bertala-nu podeljen viteški red Marije Terezije, ki je bil najvišje avstro-ogrsko vojaško odlikovanje. 3. BH lovski bataljon seje v tej bitki še enkrat posebno izkazal. Dan po zavzetju Vidma je v Mortegli-anu preprečil prodor celotne italijanske divizije in na koncu po strahovito okrutnih uličnih bojih, ko so prišle še nekatere čete tega bataljona, v protinapadu zajel večji del napadalcev. Avstro-
Ogrsko vrhovno poveljstvo je dobro vedelo, da spadajo BH enote v elito cesarske armade, poleg tirolskih cesarskih strelcev in še nekaj avstro-nemšk-ih ter hrvaških (dalmatinskih) polkov. Članstvo v tem ekskluzivnem klubu je žal terjalo visoko ceno. Od vseh provinc nekdanje monarhije je Bosna s Hercegovino plačala procentualno najvišji krvni davek.
3.5.3.2. Zavzetje mostišča pri Corninu 2. XI. 1917
(po pripovedi VVemerja Schachingerja v knjigi "Die Bosniaken kommen")
Italijani so l. novembra zapustili otok Clapat in porušili srednji krak krajšega, zahodnega dela železniškega mosta. Rešetkasta konstrukcija je padla v naraslo reko, tako da so bili zgornji nosilci približno v višini kamnitih stebrov, nekaj pod višino prekinjene proge in približno meter nad podivjano vodo. Širina nosilcev je bila približno 30 cm. Otok je takoj zavzel celoten avstro-ogrski bataljon, o poskusih prehoda prek porušenega loka pa ni bilo vredno razmišljati. Italijani so s svoje obale z ognjem odgovarjali na vsako približevanje mostni konstrukciji, zaradi hitrosti narasle vode pa tudi niso uspeli poskusi, da bi reko preplavili. Danje pre-
tekel v neuspelih poskusih, prav tako dopoldne naslednjega dne. Bošnjaki iz 4. Bataljona 4. BH so bili tega dne na zasluženem počitku, vendar se je pod pritiskom višjih poveljstev na vse enote, da si kar najhitreje zagotovijo prehod, približno opoldan "bosanska" brigada v Zedtvvitzu ponovno vključila v akcijo. Začela naj bi se z otoka Clapat, med 16. in 18. uro pa bi korpusna arti-lerija (kolikor jo je prispelo) izvedla topniško pripravo. Na porušenem delu mosta so že delali pionirji, rezultat njihovega požrtvovalnega dela pa sta bili le dve "stezi" iz desk, položenih vzdolž gornjih nosilcev, iz njih na stebre. Napeta jeklena žica je imela vlogo ograje ... Vodja obeh jurišnih oddelkov praporščak Nujič je z daljnogledom določil položaj sovražnih oporišč in mitra-ljezov na drugi strani mostu, tako da se je ob 18.20 začel napad. Bošnjaki so se po vrveh spuščali z mosta ter z bombami in bojem mož na moža premagali položaje pod mostom in na obeh straneh železniškega nasipa. Za jurišnimi oddelki seje začela valiti 14. četa. Prehod je bil težak. Možje so šli drug za drugim v indijanski vrsti, lovili ravnotežje nad naraslo reko, nekateri padali zadeti, drugi pa prispeli na drugo stran v mraku in takoj naskočili sovražniko-
ve položaje v naselju. Takoj ko seje nabralo dovolj mož, so začeli s čiščenjem naselja, zavzemali hišo za hišo. Nadpo-ročnik Brunner je z dvema četama napadel vas Sv. Rok na vzpetini nad Cor-ninom, kapetan Riedl, komandant 4. bataljona pa je počakal, da se je zbral celotni bataljon. To se je zgodilo šele ob 23. uri, potem seje 16. četa napotila po cesti proti jugozahodu v smeri Flagogne. Riedl je ostal sam s 15. četo in se čez pol ure tudi sam napotil v isti smeri, pri tem pa že po 500 metrih od postaje naletel na močne italijanske položaje. Iz teme je neprekinjeno streljalo 40 mitraljezov. Bošnjaki so na hitro uredili zasilne zaklone in s svojimi šestimi mitraljezi sprejeli boj. Kaj seje zgodilo? 16. četa je očitno šla mimo po cesti, le kakšno minuto, preden je sovražnik z dvema in pol bataljonoma začel protinapad z vzpetine. Italijani so ob veliki premoči resnično odločno in požrtvovalno napadali, val za valom, Bošnjaki pa so vsakega odbili, vendar za kakšno ceno... Izločeno je bilo vedno več mož in samo odličnemu ravnanju častnikov, ki so bili stalno bo možeh, opogumljali in jim dajali zgled z lastnim ravnanjem, gre zahvala, da so položaje obdržali, čeprav niso dočakali nobenih okrepitev.       (Se nadaljuje)
Nova vakumska naprava
V jeseniškem Acroniju bodo v šestih mesecih zgradili novo vakuumsko napravo v Jeklarni, ki je do sedaj predstavljala največje ozko grlo v proizvodnji, v tem obdobju pa bodo obnovili še obstoječo vakuumsko napravo. Celotna investicija, s katero bodo v jeklarni hkrati še zgradili zaprt hladilni sistem, je vredna dobrih 1,6 milijarde tolarjev.
GOSPODARSKI KOMENTAR
Jesenice - Vasilij Prešern, glavni direktor jeseniškega podjetja Slovenske železarne Acroni, in Zofija Mazej Kukovič, predsednica uprave velenjske družbe Esotech, ki se ukvarja s projekti v ekologiji, energetiki in informacijskih tehnologijah, sta minuli petek podpisala pogodbo o modernizaciji VOD naprave oziroma vakuumske naprave v Jeklarni. Pogodba je vredna 400 milijonov tolarjev in obsega montažo tehnološke in elektro opreme ter pripadajočih inštalacij, že predhodno pa sta podjetji podpisali tudi stomilijonsko pogodbo za gradbena dela. Rok za izvedbo investicije (izgradnja nove vakuumske naprave in obnova obstoječe) je šest mesecev. Skupaj z opremo, ki jo je Acroni kupil v Nemčiji, je vrednost celotne investicije kar 7 milijonov evrov ali 1,6 milijarde tolarjev.
proizvodnjo elektropločevine in proizvodnjo debele nerjavne pločevine. S slednjo dosega jeseniška jeklarna tretji tržni delež v Evropi. "To pozicijo nameravamo ohraniti, zato je povečanje proizvodnje nujno potrebno. Jeklarna je naše največje ozko grlo v proizvodnji, zato bo izgradnja nove vakuumske naprave in obnova obstoječe naprave korak naprej za naše podjetje, ki si bo na ta način zagotovilo dovolj veliko
Pogodbo o modernizaciji vakuumske naprave v Jeklarni sta podpisala glavni direktor Acronija Vasilij Prešern (desno) in predsednica uprave Esotecha Zofija Mazej Kukovič, ki je ob tem dejala, da podpis pogodbe za Esotech pomeni enega najpomembnejših projektov v zadnjih letih.
"Acroni podpisuje pogodbe tudi večjih vrednosti, vendar s tujimi izvajalci. Tokrat seje prvič zgodilo, da smo celoten projekt zaupali slovenskemu izvajalcu, kar je priznanje slovenski industriji, da je tudi sama sposobna izvesti tako pomembne projekte," je ob slavnostnem podpisu pogodbe dejal namestnik glavnega direktorja SŽ Acronija Ljubo Osovnikar.
Povečali bodo proizvodnjo
Glavni namen modernizacije vakuumske naprave je povečanje proizvodnih zmogljivosti je-klarne, predvsem nerjavnih jekel; s sedanjih 320 tisoč ton na leto na 380 tisoč ton. Drugi cilj investicije je zgraditi zaprt hladilni sistem v jeklarni, s čimer bodo znatno zmanjšali porabo
hladilne vode, je pojasnil tehnični direktor Acronija Branko Banko. Danes v jeseniški jeklarni hladilni sistem porabi 17 milijonov kubičnih metrov vode na leto, z zaprtjem hladilnega sistema pa bodo njeno porabo omejili le še na 500 tisoč kubičnih metrov vode letno, vsa ostala potrebna hla-dilna voda pa bo krožila v zaprtem hladilnem sistemu. Z omenjenim posegom bo jeklarski del Acronija skorajda odpravil emisije odpadne procesne vode v reko Savo. "Z omenjeno investicijo bomo zmanjšali pro-izvodne stroške v jeklarni, po-večali varnost delavcev ter iz-boljšali pogoje dela," je še dejal Banko.
Glavni direktor SŽ Acroni Vasilij Prešern je razložil, da ima Acroni dva strateška programa:
proizvodnjo vsaj za naslednjih deset let," je pojasnil Prešern.
Številne investicije
Modernizacija vakuumske naprave je sicer ena izmed številnih investicij Acronija v zadnjem obdobju. Če pogledamo samo obdobje od leta 2002 do leta 2004, bo (inje že) Acroni v najpomembnejše investicije vložil kar
9.2 milijarde tolarjev ali 39,5 milijona evrov. Med pomembnejšimi investicijami, ki v prihodnjem letu čaka jeseniško podjetje, je še investicija v linijo za toplotno obdelavo debele plo-čevine iz nerjavnih jekel, ki je ocenjena na
2.3 milijarde tolarjev ali deset milijonov evrov. "Z vsemi investicijami, ki smo jih že izpeljali,
in s tistimi, ki so še pred nami, bomo dosegli, da bo Acroni konec leta 2005 sposoben narediti blizu 280 do 300 tisoč ton končnih izdelkov, od tega 70 tisoč ton nerjavnega jekla in 70 tisoč ton lakiranih elektropločevin. Tedaj bomo imeli okoli 250 milijonov evrov prometa, vse to pa bomo zagotovili s 1.300 do 1.500 delavci. S takim načinom prodaje bo Acroni vedno zagotavljal pozitivno poslovanje," je optimističen Prešern.
Pridobili standard ISO 14001
Acroni bo z že omenjenimi investicijami storil korak naprej tudi k varovanju okolja. Do leta 2010 pa načrtujejo v podjetju še dodatne "ekološke" investicije v skupni vrednosti 20 milijonov evrov (skoraj 5 milijard tolarjev). Tako planirajo, da na območju Acronija leta 2010 ne bodo ničesar več odlagali v okolje. "Do leta 2010 bomo v ekološke programe namenjali od 600 do 700 milijonov tolarjev na leto. Pri tem gre izključno za lastna sredstva, saj za te investicije ne bomo prejeli nobene državne pomoči ali sredstev kakšnih skladov," dodaja Prešern. Podjetje je varovanje okolja vključilo v poslovno načrtovanje in odločitve, okoljevarstvene smernice pa so postale sestavni del strategije podjetja. Pred dvemi leti so se tako odločili za uvajanje okolj-skega standarda ISO 14001, ki so ga decembra lani tudi pridobili. Acroni je lani ustvaril 40 milijard tolarjev prihodkov od prodaje oziroma nekaj več kot 28 milijonov tolarjev na zaposlenega. Lani so zabeležili dobrih 123 milijonov tolarjev dobička, kar je štirikrat več kot leto prej, a le polovica dobička, ki so ga ustvarili leta 2000. Lani je podjetje v investicijske aktivnosti (od priprave dokumentacije do izvedbe) vključilo 62 različnih projektov. Za financiranje 31 projektov je podjetje porabilo skoraj 1,5 milijarde tolarjev lastnih sredstev amortizacije in 900 milijonov tolarjev dolgoročnih kreditov. Pri 15 že zaključenih projektih so izkazali 336 milijonov tolarjev prihrankov.
Simon Šubic, foto: Gorazd Kavčič
Lažje do informacij in tveganega kapitala
Obrtna zbornica Slovenije je prejšnji teden pripravila posvet, na katerem so spregovorili predvsem o novi davčni zakonodaji. O njih sta spregovorili vodja službe za gospodarski sistem pri obrtni zbornici Milica Gostiša in državna
sekretarka z ministrstva za gospodarstvo Mateja Mešl.
Ljubljana - Državna sekretarka Mateja Mešl je na dobro obiskanem posvetu v hotelu M v Ljubljani pojasnila, da so na ministrstvu za gospodarstvo v paketu sprožili spremembe štirih zakonov, ki so pomembni za razvoj malega gospodarstva in podjetništva - zakon o spodbujanju podjetništva (nadomestil bo zastareli zakon o razvoju malega gospodarstva), novelo obrtnega zakona, zakon o pospeševanju turizma in zakon o pospeševanju internacionalizacije podjetništva.
Najpomembnejši je verjetno zakon o spodbujanju podjetništva, ki naj bi bil za vladno obravnavo pripravljen do konca julija. Njegov namen je zagotoviti pravne podlage za institucionalno ureditev in izvajanje politike podjetništva in konkurenčnosti. Državna sekretarka je poudarila,
da so vsebinske podlage zakona v grobem že usklajene z delovno skupino vseh prizadetih partnerjev, tudi z gospodarsko in obrtno zbornico.
Zakon o spodbujanju podjetništva bo po predlogu ministrstva urejal štiri ključna poglavja. Prvo je organiziranost podpornega okolja, njegov cilj pa je širitev svetovalnega trga oziroma lažji dostop podjetij do informacij in storitev. Predlagano je, da Pospeševalni center za malo gospodarstvo, ki naj bi se preoblikoval v agencijo, ne bi bil več edina služba za izvajanje instrumentov za pospeševanje podjetništva, saj namerava gospodarsko ministrstvo preko javnih pooblastil to možnost ponuditi tudi zasebnim podjetjem in javnim organizacijam.
Z novim zakonom želi ministrstvo spodbuditi inovativnost
podjetij, zato je cilj drugega poglavja zakona ureditev pravnih podlag za razvoj in delovanje institucij, kot so tehnološki parki in centri, razvojni centri, podjetniški inkubatorji itd.
Tretje področje, ki ga bo urejal novi zakon, je izboljšanje dostopa podjetij do virov financiranja, še posebej do začetnega in tveganega kapitala. "Podjetja danes potrebujejo garancijo za dolgoročni kredit, tvegani kapital ali začetni kapital, česar pa banke ne ponujajo," je dejala Mešlova. Ministrstvo konkretnih rešitev še nima dodelanih, naj bi se pa javni sklad za malo gospodarstvo preoblikoval v finančno družbo, ki bo pridobivala dodatne finančne vire in razvijala nove finančne instrumente.
V četrtem področju bo zakon zajemal opredelitev in določitev pogojev delovanja najmanjših
gospodarskih subjektov - mikro-podjetij.
"Mikropodjetja so v družbenem gospodarstvu zelo pomembna, zato želimo zanje uvesti poenostavitve poslovanja. Pri tem mislim predvsem na poenostavitev vodenja poslovnih knjig in pavšalno obračunavanje davkov," je dejala Mešlova.
Milica Gostiša iz obrtne zbornice pa je med drugim pojasnila, da je zbornica v preteklih letih veliko prispevala, da je v skupni davčni zakonodaji odpravljeno večino določil, ki so ovirala ali negativno vplivala na prenos lastništva.
"Želimo pa še, da bi prenos lastništva ne bil evidentiran kot izredni dohodek. To se sicer že sedaj da tako urediti, vendar je še bolje, če je tako zapisano tudi v zakonu," je dejala Gostiševa.
Simon Šubic
Območje evra na preizkušnji
Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete
Rezultat šibkega domačega povpraševanja evro območja je, da je hudo odvisno od izvoza. V zadnjih dveh letih je polovico gospodarske rasti območja evra izviralo izrasti neto izvoza. Položaj Nemčije je bil v tem obdobju še bistveno slabši in samo zvišanju neto izvoza se gre zahvaliti, da ni največje evropsko gospodarstvo zašlo v globoko recesijo. A ker trenutno vrednost evra narašča praktično proti vsem glavnim svetovnim valutam, so izgledi za prihodnost precej mračni. Evro območje, ki trenutno obsega dvanajst od petnajstih držav članic EU, bi očitno že prej potrebovalo bolj neomajno gospodarsko politiko, saj je bilo domače povpraševanje že pred svetovnim ohlajanjem gospodarskega podnebja pred poltretjim letom precej piškavo. In kljub manjši ranljivosti kot posledica manjših borznih pretiravanj v primerjavi s tistimi, ki so se ob koncu prejšnjega desetletja dogajala na ameriških borzah, se evro gospodarstvo ni moglo izogniti udarcem dogodkov onstran velike luže. Vprašanje, ki se zastavlja torej ni, zakaj so se naložbe in potrošnja v območju evra po letu 2000 upočasnili, pač pa, zakaj so bili sploh tako šibki. Klasična razlaga šibkih naložb bi se lahko našla svoje vzroke v ovirah na trgih proizvodov, kapitala in dela, te pa pridejo še posebno do izraza v časih hitrih gospodarskih sprememb. Šibko trošenje pa je posledica dejavnikov, ki vplivajo na sestavo potrošnikov, kot je na primer staranje prebivalstva, ki deluje v vsaj dveh smereh. Prva je v relativno visoki stopnji varčevanja starejših ljudi, druga pa v povečevanju davčnih stopenj za financiranje javnega pokojninskega sistema. Pomembna pa je tudi slaba rast produktivnosti v območju evra, ki po osnovni opredelitvi meri, koliko delavec naredi na uro. Produktivnost tako vpliva na delavčeve pričakovane dohodke in tako vpliva na trošenje prebivalsh'a.
Ali torej zgoraj našteti dejavniki pomenijo, da je usoda evro območja s svojim šibkim trošenjem za vedno zapečatena, kot se že precej dolgo zdi za Japonsko ? Samo delno, saj je, kljub temu da se je ameriška produktivnost v zadnjih desetih letih precej izboljšala, njena večja velikost v primerjavi z. evropsko vendarle pretirana. Po podatkih banke CSFB se je realni neto domači proizvod na uro v letih 1992 do 2002 v ZDA povečeval za dober odstotek letno, medtem ko se je v območju evra povečeval za slab poldrugi odstotek letno. Potrebno pa je omeniti še eno pomembno razliko, ki pa na koncu daje podoben rezultat. Medtem ko morajo evropska gospodinjstva plačevati višje davke, morajo ameriška več varčevati, da lahko krijejo svoje potrebe v starosti. Razlika je samo v tem, da tega ni nihče opazil. S primerno gospodarsko politiko iskanja ravnovesja med močnim evrom in šibkim domačim trošenjem in v povezavi s strukturnimi spremembami, ki bi zmanjšale brezposelnost, lahko območje evra doseže presenetljive uspehe. Na začetku prejšnjega desetletja je le malo ljudi, če sploh kdo, verjelo, da bo bodo ZDA prehitele Japonsko. Danes jih prav tako malo verjame, da lahko EU v prihodnjih letih prehiti ZDA. A pustimo se presenetiti.
Nov Merkurjev center v Litiji
Naklo - Trgovska družba Merkur bo 31. julija odprla nov trgovski center v Litiji, ki bo na enem mestu združeval celotno ponudbo izdelkov, ki so jih zdaj v Litiji ponujali v dveh prodajalnah in bosta delovala še do 19. julija. Novi center bo na več kot štiri tisoč kvadratnih metrih površin na enem mestu združeval celotno Merkurjevo ponudbo izdelkov za dom, vrt, prosti čas in delavnico. S.Š.
EKOLOŠKO
KURILNO OLJE
EOC d.o.o. PE LESCE, ROŽNA OOUNA 10. NAROČILA OO 7. DO 18. URE.
-
UGODNI PLAČILNI POGOJI
Supermarket TUS Kranj
zaposlimo: pogoji:
prodajalca - mesarja
- končana šola ustrezne smeri - 3 leta delovnih izkušenj - državljanstvo Republike Slovenije - nekaznovanost
Pridružite se nam
Z vami lahko sklenemo delovno razmerje za določen čas, z možnostjo zaposlitve za nedoločen čas. Vašo pisno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev, vašim naslovom, kratkim življenjepisom in telefonsko številko pošljite v osmih dneh na naslov:
Engrotuš d.o.o.,
Cesta v Trnovlje 10/a, 3000 Celje, za Ireno But.
TUS
Kjer dobre stvari stanejo manj
Pozitivno o davčni službi   Telekom mora znižati cene  Po dolgem času tečaji spet
Slovenska poslovna in splošna javnost sta pozitivno ocenili delo davčne službe. Priznavata ji korektnost in nepodkupljivost.
Telekom Slovenije mora do 1. avgusta znižati cene medomrežnih povezav, ki jih nudi drugim operaterjem, na nivo cen v državah Evropske unije.
nekoliko više
Ljubljana - Davčna služba je v očeh široke javnosti kar dobro zapisana, saj ji je na lestvici od 1 do 5 prisodila povprečno oceno 3,4, slovenski direktorji so jo ocenili s 3,2, tako računovodje kot samostojni podjetniki pa soji prisodili povprečno oceno 3,3. Taki so rezultati raziskave o ugledu davčne službe med ljudmi, ki jo je Davčna uprava RS naročila pri podjetju Gral-lteo.
Z raziskavo je želel DURS izvedeti, kakšen je njegov ugled v poslovni in široki javnosti in kako lahko davčna služba še izboljša svoj servis. Tako je raziskava pokazala, da si anketiranci želijo spremembe davčne zakonodaje, davkov in obdavčitev, nekoliko manj jih je menilo, da bodo dacarji svoje delo izboljšali z višjo strokovnostjo dela, na tret-
je mesto so postavili boljšo plačilno disciplino, izterjavo in vračanje denarja. Raziskava je tudi pokazala, da so se davčni zavezanci v preteklih letih že spoprijateljili z obrazci dohodninske napovedi, saj je kar devetdeset odstotkov anketirancev obrazec ocenilo kot pregleden. Kar nekoliko presenetljiv je podatek, da skoraj sedem desetin splošne javnosti pri izpolnjevanju obrazca koristi priložena navodila. Vršilec dolžnosti direktorja DURS-a je tako že napovedal, da bodo naredili izboljšave navodil za izpolnjevanje obrazcev. V raziskavi (delali sojo maja in junija) je sodelovalo 152 direktorjev, 303 računovodje, 502 samostojna podjetnika (poslovna javnost) ter 1.003 polnoletne in redno zaposlene osebe (splošna javnost). S.S.
Ljubljana - SI. avgustom je Telekom Slovenije dolžan uveljaviti nižje cene medomrežnega povezovanja. Agencija za telekomunikacije, radiodifuzijo in pošto Republike Slovenije (ATRP) je namreč Telekomu z odločbo, ki je začela veljati prejšnji petek, naložila znižanje cen na nivo povprečja, ki velja v državah Evropske unije. Nižje cene mora Telekom objaviti v Uradnem listu.
Odločitev ATRP, da Telekom Slovenija zniža cene medomrežnih povezav na evropsko raven, sodi v okvir uravnovešanja cen na trgu fiksne javne telefonije, ki ga je agencija začela izvajati maja lani in ga nameravala zaključiti do konca leta 2002, vendar se je njen cilj zavlekel v letošnje leto.
"Cene medomrežnih povezav so cene, ki jih je Telekom Slovenije kot operater s pomembno tržno močjo dolžan nuditi konkurenčnim operaterjem za povezave svojega omrežja z omrežji drugih operaterjev fiksne javne telefonije, mobilnih radijskih storitev, storitev operaterjev mednarodnih prenosnih
omrežij ter ponudnikov storitev internetne telefonije. Realne cene so medomrežnega povezovanja so vitalno pomembne za konkurenčne operaterje in pogoj, da lahko ponudijo trgu storitve po konkurenčnih cenah, ne da bi pri tem morali poslovati z izgubo," so sporočili z ATRP.
Agencija je začela z regulacijo cen 1. marca lani, ko je znižala ceno za dvojni tranzit. Mesec kasneje sta bila uvedena dodatna nivoja cen, poleg cen za dvojni tranzit še cene za enojni tranzit in lokalni nivo. Po odločbi ATRP bi se morale te cene znižati že 1. septembra lani, a so se šele mesec kasneje. Sedanje znižanje, ki mora biti po odločbi uveljavljeno s 1. avgustom, prinaša naslednje cene: 4 tolarje za dvojni tranzit, 2,5 tolarja za enojni tranzit in 1,8 tolarja za lokalni nivo. Cene so brez DDV in veljajo za minuto obračunskega prometa z operaterjem.
V program rebalansa cen fiksne javne telefonije je sodijo tudi ukrepi agencije, s katerimi je lani dvakrat znižala cene za zakup vodov, ki so sedaj med najnižjimi v Evropi. S.Š.
Nagradili Savin oglas
Kranj - Na specializiranem avtomobilističnem oglaševalskem festivalu Autovision - International Automotive Video-Film and Multimedia Festival je žirija med zmagovalce uvrstila tudi televizijski oglas "Podmornica" za Savine zimske plašče Eskimo S3, katerega avtorje oglaševalska agencija PAN. Žlahtnost nagrade bo znana na podelitvi, ki bo 11. septembra v Frankfurtu. S.S.
Dobička niso razdelili
Naklo - Skupščina družbe Živila Kranj je prejšnji teden na podlagi nasprotnega predloga delničarja Slovenske odškodninske družbe, ki ga je podprla tudi uprava, soglasno sprejela sklep o spremembah in dopolnitvah statuta. Delničarji (kapital je bil zastopan s 55,82 odstotka) so se seznanili tudi z letnim poročilom, mnenjem revizorja in poročilom nadzornega sveta, sklenili pa so tudi, da bilančni dobiček v višini 2,074 milijarde tolarjev ostane nerazdeljen, odločitev o njegovi uporabi pa so prenesli na naslednja poslovna leta. Skupščina je podelila razrešnico upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2002, za revizorja družbe za leto 2003 pa so imenovali revizijsko družbo Pricevvaterhouse Coopers iz Ljubljane. S.Š.
ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE
PROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM
GRADBENI DELAVEC
GRADE) DELAVEC; d. č. 3 mes.; 2 mes. del. izk.; do 18 07.03; SGP TEHNIK ŠK. LOKA, STARA C. 2, ŠK. LOKA
POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC
POMOČ" V STREŽBI: d. č. 3 mes.; do 19.07.03; ZUKIĆ DARKO S.P., C. MARŠALA TITA 28, JESENICE
POMOŽNI DELAVEC
ČISTILKA: d. ć. 5 mes.; 2 I. del. izk.; kat. B; do 20.07.03; HULL MIROSLAV, ČRNIVEC 11, BREZJE
POMOČ V KUHINJI; d. č. 3 mes.; 6 mes. del. izk.; do 22.07.03; HOTEL KRIM BLED, LJUBLJANSKA C. 7, BLED
OBDELOVALEC KOVIN
OBLIKOVALEC KOVIN; d. č. 12 mes.; 11. del. izk.; kat. B; do 15.07.03; SEA WAVE BERCE & C0. D.N.O., KROPA 22, KROPA
ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJE
PU ZIDAR; d. č. 3 mes.; 6 I. del. izk.; do 18.07.03; SGP TEHNIK ŠK. LOKA, STARA C. 2. ŠK. LOKA
KOHARSKI POMOČNIK
KUHINJSKA POMOČ.; d. č. 3 mes.; ital. j. in nem. j. - gov.; delo z bazami pod. - osn.; do 17.07.03; KOTNIK JOŽE S.P„ B0R0VŠKA C. 75, KR. GORA
MEHANIK INDOSTR. STROJEV IN NAPRAV
STREŽENJE STRUŽNIM AVTOMATOM; d. č. 3 mes.; do 18.07.03; TRIFIX D.O.O., C. NA LOKO 2, TRŽIČ; št. del. mest; 2
ELEKTRIKAH ELEKTRONIK
ELEKTRIKAR; d. č. 3 mes.; KIDRIČEVA C. 66, ŠK. LOKA
do 18.0703; LTH D.D..
TISKAR ZA TISK Z IZBOKLINE
TISKANJE; d. č. 6 mes.; 12 mes. del. izk.; do 22.07.03; ETIKETA ŽIRI. INDUSTRIJSKA UL. 6, ŽIRI
AVTOLIĆAR
AVT0UĆAR; d. č. 12 mes.; 11, del. izk.; kat. B; do 15.07.03; SEA WAVE BERCE & C0. D.N.O., KROPA 22, KROPA
FRIZER
FRIZER; ned. č.; 31, del. izk.; delo z bazami pod. ■ osn.; kat. B; zaželeno znanje ličenja; do 02.08.03; VITA CENTER D.O.O., PIVKA 23/A, NAKLO
TESAR
TESAR; d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk; do 22.07.03; SGP TEHNIK, STARA C. 2, ŠK. LOKA
Mt
ZIDAR; d Ć. 6 mes.; 2 I. del. izk.; do 18.07.03: SGP TEHNIK, STARA C. 2, ŠK. LOKA
ZIDAR; d. č. 3 mes.; 2 I. del. izk.; do 22.07.03; SGP TEHNIK, STARA C. 2, ŠK. LOKA
ZIDAR; d. č. 12 mes.; 3 I. del. izk.; kat. B; do 22.07.03; REŠET D.0.0., HUJE 9, KRANJ
PEČAR
PEČAR ■ POLAGALEC KERAMIKE; ned. č.; 11, del. izk.; kat. B; do 15.07.03; K0KALJ & ŠPAROVEC, INŠTALACIJE D.N.O., LEŠE 1C, TRŽIČ
VOZNIK AVtOMEHANIK
VOZNIK TOVORNJAKA. VLAČILCA; ned. č.; 3 I. del. izk.; slov. j. • gov. in pis, hrv. j. - gov.; kat. C,E; do 02.08.03; KPR D.0.0.. BREZNICA 43. ŽIROVNICA
VOZNIK V MEDN. TRANSPORTU; ned. č.; 31, del. izk.; nem. j. in angl. j. • gov.; kat. B,C,E; do 15.07.03; GRZETIČ EDVARD S.P., SR. BELA 34A, PREDDVOR
VOZNIK KAMIONA; d. Ć. 12 mes.; 31, del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; kat. B.C.E; do 22.07.03; REŠET D.0.0, HUJE 9, KRANJ
SKLADIŠČNIK
SKLADIŠČNIK SERVISER; d. č. 6 mes.; 51, del. izk.; angl. j. - gov.; urej. besedil - osn.; kat. B; do 17.07.03; ABENA TRADE D.0.0., VIRMAŠE 139, ŠK. LOKA
KOHAR
KUHAR ZA POSADKE; d. 112 mes.; 6 mes. del. izk.; slov. j. • gov. in pis; pisna prošnja; do 29.07.03; AIREST CATER-ING D.0.0., ZG. BRNIK 130A, BRNIK - AERODROM
NATAKAR
NATAKARICA V DNEVNEM BARU; d. č. 6 mes.; 1 I. del. izk.; do 24.07.03; BLAŽIČ ZDRAVKA S.P., MOSTE 49, ŽIROVNICA
NATAKAR: d. č. 3 mes.; ital. j. in nem. j. - gov; delo z bazami pod. - osn.; do 17.07.03; KOTNIK JOŽE S.P., B0R0VŠKA
C. 75, KR. GORA
KMETIJSKI TEHNIK
PRIPRAVNIK; d. č. 6 mes.; do 18.07.03; JGZ BRDO PROTOKOLARNE STORITVE RS, PREDOSLJE 39, KRANJ
STROJNI TEHNIK
REZILEC ZA AVT0GENI RAZREZ; d. č. 12 mes.; 1 I. del. izk.; kat. B; izpit za avtogeno rezanje; do 22.07.03; DIN0S KRANJ D.0.0., SAVSKA LOKA 24, KRANJ
TEHNOLOG - V RETNJAH PRI TRŽIČU; d. č. 6 mes.; 11, del. izk.; nem. j. - gov. in pis.; poznavanje računal, omrežij - osn.; do 15.07.03; INTEC MKD, KOVINSKE KONSTRUKCIJE
D. 0.0., LJUBLJANSKA C. 24A, KRANJ
ROČNI ORODJAR: d. č. 6 mes.; 51, del. izk.; slov. j. - gov. in pis.; delo z bazami pod. in urej. besedil - osn.; kat. B; do 170703; MIKROS D.0.0., KOROŠKA C. 92, TRŽIČ
ELEKTROTEHNIK
ČISTILEC ELEKTRIKAR; d. č. 12 mes.; 6 mes. del. izk.; angl. j. - gov; kat. B; do 20.07.03; HRIBAR BLESK D.0.0., SAVSKA C. 34, KRANJ
TRGOVINSKI POSLOVODJA
TRG POSLOVODJA; ned. t; 21, del. izk.; slov. j. - gov. in pis; do 25.07.03; KMETIJSKO GOZDARSKA ZADRUGA Z.O.O., FUŽINSKA UL. 1, ŠK. LOKA; št. del. mest: 2
EKONOMSKI TEHNIK
RAČUNOVODJA; d. č 12 mes; 2 I. del. izk.; angl. j. -' gov.; urej. besedil in delo s preglednicami - zaht.; poznavanje slov. računovod. standardov in zakonodaje; do 25.07.03; BASING D.0.0., ŽELEŠKA C. 11 A, BLED
UPRAVNI TEHNIK
ADMINISTRATOR; d. č. 12 mes.; 2 I. del. izk.; angl. j. -gov. in pis.; urej. besedil in delo z bazami pod. • zaht.; kat. B; desetprstno pisanje na računalniku; do 25.07.03; RAZDRIH & C0„ D.N.O., KAPUCINSKI TRG 7, ŠK. LOKA
SANITARNI TEHNIK
REFERENT III. ZA HIGIENO PREHRANE; d. č. 12 mes.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 15.07.03; ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO KRANJ, G0SP0SVETSKA UL. 12, KRANJ
INZ. FARMACIJE
FARMACEVT - PRODAJALEC; ned. č.; 3 I. del. izk.; angl. j. -gov; delo z bazami pod. - osn.; kat. B; opravljen strok, izpit; do 06.08.03, VITA CENTER D.0.0., PIVKA 23/A, NAKLO
UNIV. DIPL. INŽ. STROJNIŠTVA
VODJA PROJEKTA; ned. č.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 18.07.03; L0KAINVEST, KAPUCINSKI TRG 3, ŠK. LOKA
UNIV. DIPL. INŽ. ELEKTROTEHNIKE
VODJA PROJEKTA; ned. č.; 51. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. ■ gov.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 18.07.03; L0KAINVEST, KAPUCINSKI TRG 3, ŠK. LOKA
UNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA
VODJA PROJEKTA; ned. č.; 5 I. del. izk.; slov. j. - gov. in pis., angl. j. - gov.; urej. besedil in delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 18.07.03; L0KAINVEST, KAPUCINSKI TRG 3, ŠK. LOKA
UNIV. DIPL. EKONOMIST
KOMERCIALIST V NABAVI; d. č. 6 mes.; angl. j. - gov. in pis., nem. j. - gov.; delo s preglednicami - osn.; kat. B; do 18.07.03; LTH D.D., KIDRIČEVA C. 66, ŠK. LOKA
VODENJE FINANČNO RAČ. SLUŽBE; ned. č.; 101, del. izk.; delo s preglednicami in delo z bazami pod. - zaht.; do 25.07.03; PLUS ORBITA D.0.0, VRTNA UL. 24, KRIŽE
UNIV. DIPL. EKONOMIST SPECIALIST
UČITELJ EKONOMSKIH PREDMETOV; ned. č.; 32 ur/teden; do 22.07.03; SR. GOSTINSKA ŠOLA RADOVLJICA, KRANJSKA C. 24, RADOVLJICA
PROF. RAZREDNEGA POOKA
UČITELJ RAZRED. POUKA; d. č. 12 mes.; 11 ur/teden; do 18.07.03; OŠ STANETA ŽAGARJA UPNICA, UPNICA 12. KROPA
UČITELJ RAZRED POUKA - POUČEVANJE V 1. RAZREDU 8-LETKE; d. č. 12 mes.; 11 ur/teden; do 18.07.03; OŠ STANETA ŽAGARJA UPNICA, UPNICA 12, KROPA
UČITEU RAZRED. POUKA ■ POUČEVANJE V 0PB; d. Č. 12 mes.; 11 ur/teden; do 18.07.03; OŠ STANETA ŽAGARJA UPNICA, UPNICA 12, KROPA
UČITELJ ZA POUČEVANJE V I. TRIADI IN DELO V 0DD. PB; ned. č.; slov. j. - gov. in pis.; do 18.07.03; OŠ KRIŽE, C. K0KRŠKEGA ODREDA 16, KRIŽE
UČITELJ RAZRED. POUKA V 0PB; d. č. 12 mes.; 20 ur/teden; slov. j. - gov. in pis; do 22.07.03; OŠ GORJE, ZG. GORJE 44A, ZG. GORJE
PROF. DEFEKTOLOGIJE ZA SLUŠNO IN GOVORNO MOTENE
LOGOPED; d. č. 12 mes.; 11. del. izk.; 20 ur/teden; slov. j. - gov. in pis.; urej. besedil - osn.; do 15.07.03; OŠ ANTONA JANŠE RADOVLJICA, KRANJSKA C. 27A, RADOVLJICA
PROF. ANGLEŠČINE
UČITELJ AN. JEZIKA; ned. č.; 20 ur/teden; slov. j. - gov. in pis.; do 22.07.03; OŠ GORJE, ZG. GORJE 44A, ZG. GORJE
UČITELJ ANGL; d. č. 12 mes.; 20 ur/teden; do 22.07.03; SR. GOSTINSKA ŠOLA RADOVLJICA, KRANJSKA C. 24, RADOVLJICA
UČITELJ ANGL; ned. č.: do 22.07.03; SR. GOSTINSKA ŠOLA RADOVLJICA, KRANJSKA C. 24, RADOVLJICA
DIPL. FIZIOTERAPEVT IVSI
FIZIOTERAPEVT; ned. č.; 31, del. izk.; angl. j. - pis.; delo z bazami pod. - osn.; kat. B; do 02.08.03; VITA CENTER D.0.0., PIVKA 23/A, NAKLO
Skupščina delničarjev Adrie Airways
Ljubljana - Na 17. skupščini delničarjev Adrie Airways so delničarji sklepali tudi o'uporabi bilančnega dobička za poslovno leto 2002, ki znaša dobrih 408 milijonov tolarjev. Za izplačilo udeležbe na dobičku bo tako uprava prejela 3,5 milijona tolarjev, 202 milijona so prenesli v druge rezerve, enak znesek pa tudi v naslednje leto.
S.Š.
Povprečni tečaji delnic, merjeni z indeksom SBI20, so v preteklem tednu po dolgem času porasli, in sicer za 0,6 odstotka. Promet še vedno ostaja skromen. Tedenski promet je znašal le 3,4 mrd tolarjev, povprečni dnevni promet brez svežnjev pa le skromnih 322 mio SIT. Tudi prodajni pritiski malenkostno popuščajo, tako da bi ob malce večjem povpraševanju in vnov-čevanju dividend, ki se bodo v kratkem začele izplačevati, lahko dočakali še malce višje tečaje-
V minulem tednu je bilo največ prometa sklenjenega z delnicami družbe Krka, in sicer v višini 97,5 mio tolarjev, njihov enotni tečaj je niž[ji za 0,7 odstotka. V torek, 8. julija 2003, je bil presečni datum za dividendo Krke v višini 1.050 tolarjev, ki jo bodo prejeli vsi, ki so imeli delnice v lasti na dan 9. 7. 2003. Na skupščini delničarjev so iz statuta podjetja črtali določbo o omejitvi glasovalnih pravic delničarjev na 20 odstotkov vseh glasov. V Krki so se v prvem polletju srečali s kar za 24 odstotkov povečano prodajo svojih izdelkov v primerjavi z lanskim letom, finančni rezultati pa nekoliko zaostajajo zaradi drsenja tečaja dolarja in ker so bili zaradi konkurentov prisiljeni znižati cene zdravil. V zadnjem času beležijo povečano povpraševanje po njihovih proizvodih, zato Krkina novomeška tovarna dela 24 ur na dan, v septembru pa bodo odprli dve novi tovarni.
Veliko se je v minulem tednu trgovalo še z delnicami družbe Mercator, ki so se podražile za 1,5 odstotka. Tretje najpomembnejše delnice v borzni kotaciji so bile delnice družbe Petrol, s katerimi je bilo sklenjenih za 59,1 mio tolarjev prometa, enotni tečaj teh delnic je porasel za 1,4 odstotka. Ob upoštevanju večjega prometa so največji porast tečaja zabeležile delnice Gorenja, in sicer so se ob prometu 36,1 mio tolarjev podražile za 3,3 odstotka na 3.999 tolarjev. Gore-
nje širi svoj obseg poslovanja. V Zagrebu je odprlo nov razstavno prodajni in skladiščno distribucijski center, ki s tem zaokrožuje vse svoje dejavnosti na enem mestu. Na prostem trgu so še vedno v ospredju obveznice Slovenskega odškodninskega sklada druge izdaje, kjer smo v prejšnjem tednu zaznali premik trgovanja nad 100 odstotkov nominalne vrednosti, pri tem pa je njihova donosnost do dospetja pri 6-odstotni letni obrestni meri padla pod 6 odstotkov. Veliko se je trgovalo tudi z delnicami pidov, katerih tečaji so se v preteklem tednu, merjeni z indeksom PIX, povečali za slab odstotek. V torek so se kar za 4,3 odstotka podražile delnice Pomurske investicijske družbe 1. Na skupščini delničarjev so namreč sprejeli sklep o preoblikovanju pida v vzajemni sklad. Za preoblikovanje mora družba sicer pridobiti še dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev. Preoblikovanje v vzajemni sklad je dobra izbira, saj se bo s kuponi trgovalo po knjigovodski vrednosti, ki je trenutno 10 odstotkov višja od tržne vrednosti delnic. Vsak vlagatelj, ki se bo odločil za izstop iz vzajemnega sklada bo moral plačati 3-odstotno izstopno provizijo, v prvem letu pa še dodatno 3-odstotno "kazensko provizijo", ki bo preprečevala hitre izstope iz vzajemnega sklada. U prav -Ijalska provizija bo znašala 2 odstotka.
Tečaj delnic družbe Aktive In-vest se v minulem tednu ni veliko spremenil, in se je ustalil pri skoraj 21.500 tolarjih. Za omenjeno družbo je do 11. 8. 2003 v teku prevzem s strani nizozemske družbe Aktiva Holdings po ceni 22.000 tolarjev. Delnice lahko prodate že prej na borzi ali pa se odločite za sprejem ponudbe in do 11. avgusta oddate podpisan obrazec za sprejem ponudbe, ki ga dobite tudi v vseh naših poslovalnicah ali na sedežu družbe. Alenka Eržen GBD, d.d., info@gbd.si
Izvoz padel, uvoz narasel
Kranj - Slovenski izvoz seje maja v primerjavi z aprilom zmanjšal za 5,8 odstotka, uvoz pa povečal za 2,1 odstotka. Slovenija je maja uvozila za 1,06 milijarde evrov blaga, izvozila pa za 923,6 milijona evrov, tako daje blagovni primanjkljaj znašal 133,34 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 74,4-odstotna. V primerjavi z lanskim majem seje izvoz v evrih povečal za 0,7 odstotka, uvoz pa kar za 7,4 od-
OBČINA ŠKOFJA LOKA Občinska uprava
Poljanska cesta 2, 4220 Škofja Loka, tel.: 04/51 12 300, fax: 04/5112 318
Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS; št. 110/02, 8/03) Občina Škofja Loka sklicuje
PROSTORSKO KONFERENCO,
ki bo v sredo, 23. julija 2003, ob 10. uri v veliki sejni sobi Občine Škofja Loka, na Poljanski cesti 2, v drugem nadstropju.
Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek dopolnitve programa priprave lokacijskega načrta za ureditev regionalne ceste R2-403/1076 Češnjica - Škofja Loka, na pododseku Klančar - Podlubnik, od km 12+430 do km 14+660 in sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov Občine Škofja Loka.
Postopek priprave lokacijskega načrta in z njim povezane s'pre-membe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Škofja Loka bo vodila Občina Škofja Loka, ki je tudi investitor načrtovane prostorske ureditve.
Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti v zvezi s pripravo lokacijskega načrta ter spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov.
Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik.
Direktor občinske uprave Jernej Prevc, u.d.i.g.
stotka. V prvih petih mesecih se je izvoz v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 2,4 odstotka (na 4,64 milijarde evrov), uvoz pa za pet odstotkov (na 5,08 milijarde evrov). V prvih petih mesecih je bil tako zunanjetrgovinski primanjkljaj slabih 438 milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom pa 91,4-odstotna. S.Š.
Krka lani zelo uspešno
Novo mesto - Na skupščini delničarjev farmacevtskega podjetja Krka so za dividende namenili 1050 tolarjev bruto na delnico, kar je enajst odstotkov več kot lani. Bilančni dobiček je sicer lani znašal dobrih 13,7 milijarde tolarjev, od tega so za dividende namenili 3,5 milijarde tolarjev, pet milijard tolarjev so razporedili v rezerve, enak znesek pa prenesli na naslednje leto. Upravi so kot udeležbo pri dobičku izplačali 142 milijonov tolarjev bruto, od tega eno tretjino v gotovini, preostali del pa v delnicah. Nadzorni svet bo prejel 42 milijonov tolarjev bruto. S.Š.
Vrste v škofjeloški klavnici
Suša in posledično pomanjkanje krme botrujeta povečani ponudbi živine za zakol. V klavnicah plačujejo za kilogram mesa govedi od 100 do 150 tolarjev, za stara goveda celo
manj. Kmetje jezni na državo, od katere pričakujejo interventni odkup živine.
Škofja Loka - Letošnja suša bo očitno tudi na Gorenjskem imela dolgoročne posledice, saj je regija v pretežni meri usmerjena v živinorejo. Pomanjkanje krme, ki jo bo po ocenah strokovnjakov od 30 do 40 odstotkov, ponedkod celo tudi polovico manj, bo kritično predvsem v spomladanskih mesecih, kar številne gorenjske živinorejce sili k predčasni prodaji govedi.
V škofjeloški klavnici in v gorenjskih kmetijskih zadrugah imajo te dni na čakalnem spisku kar precej goveje živine, cena za kilogram mesa doseže največ 150 tolarjev, bojijo se, da bo še nižja.
"V škofjeloški klavnici imamo trenutno čakalni rok za zakol živine, vendar se s tem soočajo po vseh gorenjskih kmetijskih zadrugah," pravi Marko Oman, direktor škofjeloške klavnice in , vodja odkupa v Kmetijsko gozdarski zadrugi Skorja Loka. "Za kilogram mesa mladega pitane-ga goveda trenutno plačujemo od 100 do 150 tolarjev, medtem ko je cena za staro govedo celo nižja, odvisno od kakovosti in ponudbe. V naši klavnici vršimo zakol za mesarje in večja trgovska podjetja, trenutno situacijo na trgu pa so izkoristili predvsem mesarji. Očitki, da se klavnice okoriščamo z delom kmetov, ne držijo, poleg tega se soočamo s povečanimi stroški, predvsem zaradi ukrepov, ki jih predpisuje veterinarska uprava; samo letos je bilo teh dodatnih stroškov že za več kot 200 tisoč tolarjev." Oman rešitev trenut-
Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev velja
Kranj - V Uradnem listu RS dne 27. 6. 2003 je bil objavljen pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev, ki je stopil v veljavo v teh dneh. Pravilnik zavezuje vse uporabnike fitofarmacevtskih sredstev, da pri uporabi sredstev za varstvo rastlin ravna v skladu z dobro pridelovalno prakso in v skladu z navodili in opozorili na etiketi.
Uporabnik sredstev za varstvo rastlin mora preprečiti vsakršno zanašanje sredstva na sosednje parcele in druge gojene rastline. Zato je pomembno, da vsi izvajalci ukrepov varstva rastlin izvajajo škropljenja v mirnem brez-vetrnem vremenu. Poleg tega pravilnik izvajalce ukrepov do-
datno zavezuje še v primeru, kadar parcele mejijo na sprehajalne poti in so v času tretiranja tam prisotni sprehajalci, da se tretiranje začasno prekine. Ce parcele mejijo na zdravstvene ustanove, domove upokojencev, šole ali vrtce, mora izvajalec ukrepov varstva rastlin vsaj 24 ur pred nameravanim ukrepom o tem obvestiti ustanovo, kateri pripravek bo uporabil (trgovsko ime), navesti pa je potrebno tudi predvideni datum in uro tretiranja.
V pravilniku je posebej poudarjeno še varstvo čebel, kjer je potrebno vse čebelarje v času cvetenja gojenih rastlin in izločanje medene rose obveščati o tretiranjih 48 ur pred nameravanim ukrepom, če gre za sred-
Lažje do Sapardovega denarja
Ljubljana - Ker so bila merila za pridobitev sredstev iz sklada Sa-pard za razvoj podeželja stroga in omejujoča, vsi kandidati kljub interesu za ta denar niso mogli ali upali kandidirati. Sredstva so tako ostajala neizkoriščena. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo spremembe programa Sapard, ki sta jih potrdila ustrezna odbora sklada in evropske komisije. Pretekli teden je ustrezno uredbo sprejela tudi vlada in dvignila starostno mejo prosilcev za sredstva s 40 na 55 let oziroma še višje, če ima kmetija zagotovljenega naslednika, vključila podpore tudi za vrtnarstvo in znižala minimalno velikost kmetijskega gospodarstva z 8 na 3 hektare primerljivih kmetijskih površin. Nižja je zahtevana stopnja izobrazbe upravičenca in omogočena naložba zgolj v kmetijsko mehanizacijo. Zgornja meja naložbe je zvišana s 100 na 150 milijonov tolarjev. Zaradi varovanja okolja mora imeti kmetijsko gospodarstvo ustrezne skladiščne zmogljivosti za hlevski gnoj in gnojevko ter dovolj prostora za rejo živali. Vlada računa, da bodo poenostavitve zagotovile hitrejše koriščenje denarja. Slovenija ima na razpolago še 6,3 milijarde tolarjev (domačih in evropskih). Pogodbe o koriščenju morajo biti sklenjene do aprila prihodnje leto oziroma do dne, ko bomo kot članica Evropske unije začeli sklepati pogodbe za sredstva iz evropskih strukturnih skladov. Denar bo mogoče koristiti do konca leta 2006. J.K.
KMETIJSKA ZADRUGA CERKLJE, z.o.0.
Slovenska cesta 2 4207 Cerklje
tel.: 04/25 29 010, fax: 04/25 29 011 e-mail: kz.cerklje.hks@siol.net
razpisuje delovno mesto
PRODAJALCA V TRGOVINI REPROMATERIALA
za določen čas 6 mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas Pogoji:
-V. stopnja izobrazbe - ekonomski, komercialni ali kmetijski tehnik
- 6 mesecev delovnih izkušenj
- komunikativnost
- državljanstvo RS
Delovno mesto je prosto 1. 9. 2003, poskusno delo traja 3 mesece.
Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo do 31. 7. 2003. O izbiri bodo obveščeni v 20 dneh po končanem razpisu.
stvo, ki je čebelam nevarno. Poleg tega mora biti cvetoča podrast v trajnih nasadih pred tretiranjem pokošena, da ne bi prišlo do nepredvidene škode, uporabljati pa je potrebno sredstva, ki čebelam niso nevarna.
Obvezno je tudi zapisovanje ukrepov za vse tržne pridelovalce rastlin za prehrano ljudi in živali, za vse pridelovalce okrasnih rastlin in za vse pravne in fizične osebe, ki zatirajo škodljive organizme na nekmetijskih površinah, ter za vse pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo z razkuževanjem semena kmetijskih rastlin. Evidenco je potrebno voditi po parcelah in kulturah na evidenčnem listu, ki je sestavni del tega pravilnika. Evidence je potrebno hraniti najmanj pet let.
Poleg tega mora uporabnik poskrbeti tudi za odpadno embalažo in ostanke FFS. Z odpadno embalažo in ostanki FFS je potrebno postopati kot z nevarnimi odpadki v skladu s pravilnikom, ki ureja odpadke in jih je potrebno odvreči v posebne zbiralnike nevarnih odpadkov. Če po uporabi ni mogoče odpadne embalaže in odpadkov odstraniti na predpisan način, mora uporabnik do odstranitve odpadke hraniti v posebnih pokritih, nevnetljivih in nekoro-zivnih posodah izven dosega otrok. KGZS zavod KR
Marija Kalan
Stari stroji v Jablan
Jable - Društvo kmetijske tehnike Slovenije, oddelek za kmetijsko tehniko Kmetijskega instituta Slovenije in Center za razvoj kmetijstva in podeželja bodo organizirali v soboto, 26. julija, ob 11. uri v Jablah pri Mengšu 6. slovensko srečanje ljubiteljev stare kmetijske tehnike. Stara kmetijska tehnika bo predstavljena v delovanju. Vsak udeleženec bo prispeval 2.000 tolarjev in s tem pomagal pokriti stroške prireditve, malice in spominskih daril za udeležence. Prijave bodo sprejemali do 24. julija. Pojasnila dajejo vsak delovni dan med 8. in 16. uro po telefonih 01/28 052 62 in 01/28 051 00. J.K.
nega položaja, ki ga otežuje tudi ustavitev izvoza na stare govedi na južne trge, vidi ali v interventnem državnem odkupu živine ali v oblikovanju ustreznih izvoznih prelevmanov.
Kmetje zahtevajo pošteno plačilo
Živinorejci s trenutnimi razmerami pri odkupu živine niso zadovoljni in z enim prstom kažejo na državo, ki po njihovem mnenju nima kmetijske strategije in z drugim na tiste, ki se po
njihovem mnenju okoriščajo na kmetov račun. Po trenutnih odkupnih cenah dobijo za kravo približno 10.000 tolarjev neto plačila, kar je po njihovem mnenju v popolnem nesorazmerju s stroški in celo sramotno. Po drugi strani jih pomanjkanje krme in naraščanje drugih stroškov silita k zmanjševanju staleža, ki pa ga bo čez čas težko nadomestiti. Od države zato pričakujejo interventni odkup živine in ureditev takšnih tržnih razmerij, da bodo spodbujala živinorejo. Kot kaže, gredo trenutna
cenovna (ne)sorazmerja najbolj v prid mesarjem in trgovcem. Kilogram mladega govejega mesa v trgovinah se namreč kljub nizkim odkupnim cenam ni prav nič pocenil in stane okoli 1,300 tolarjev za kilogram. Položaj naj bi se predvidoma nekoliko stabiliziral ob koncu poletja, saj je v času dopustov tudi manjše povpraševanje po mesu, kar je skupaj z letošnjo sušo prispevalo k manjšemu zakolu.
Matjaž Gregorič, foto: Gorazd Kavčič
Prašičerejci bodo tožili državo
Prepričani so, da jim je država kršila pravico do enakosti gospodarskih pogojev in s tem povzročila nad milijardo tolarjev škode.
Ljubljana - Ker vlada ni prekinila krize v prašičereji, so se rejci odločili, da bodo zaradi kršenja pravice do enakosti gospodarskih pogojev tožili državo. Prepričani so, da je sklenila škodljive mednarodne sporazume in ni pravočasno ukrepala, da bi naraščajočo krizo v prašičereji omilila in preprečila nad milijardo tolarjev škode. Slovenska mesno predelovalna industrija je lahko uvažala poceni, po 190 tolarjev za kilogram, svinjske polovice iz Madžarske, madžarski rejci pa so zaradi visokih državnih pomoči dobivali za kilogram 245 tolarjev. Enako se je dogajalo tudi z uvoženimi prašiči s Poljske. Ker vlada ni preprečila
poceni uvoza, so cene domačim prašičem padale, škoda pa je dosegla milijardo tolarjev in ne le 350 milijonov kot trdi slovenska vlada.
"Vsa dosedanja opozorila o nevzdržnem položaju so v veliki meri izzvenela v prazno. Uradniki nemočno zmigujejo z rameni, slovenski potrošniki pa so tako še vedno kljub predpisom izpostavljeni subvencioniranemu svinjskemu mesu iz
izvoza, ne glede na razliko v kakovosti in nered, ki zaradi tega nastaja na trgu. Za rejce je tak položaj umiranje na obroke, za potrošnike pa prevara, saj jim je bila zaradi nereda pri deklariranju mesa odvzeta pravica do odločitve, ali bodo uživali kakovostno domače ali uvoženo meso," so zapisali v Gospodarskem interesnem združenju Prašičereja Slovenije.
Jože Košnjek
Poskusi s pšenico
Kranj - Mercator KŽK, Kmetijstvo Kranj, in oddelek za kmetijsko svetovanje Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj vabita na ogled poskusa z različnimi sortami pšenice, ki bo jutri, 16. julija, ob 10. uri na parceli KŽK, obrata Sorsko polje, ob cesti Kranj - Ljubljana in lokalni cesti proti Bregu. V poskusu je 17 sort pšenice. J.K.
Festival Carniola
junij-seprember-Z003
Katarina Tehovnik &
Brina &
BtroMošo
Grad Khislstein, sobota, 19.7. ob 21:00
Matej Kcjžar in Gregor Luštek: OBČUTNO OBČASNO
četrtek, 17.7. ob 21:00, Prešernove arkade, plesna predstava
Tetaer Cizamo: CIRKUS BAMBINO
petek, 18.7. ob 19:00, Maistrov trg, ulična predstava
Jazoo - jazz koncert
petek, 18.7. ob 20:00, Pungert, 3. Kranjski jazz festival
www.FcstivalCarniola.com
□ triglav (Fn)
*| PRORANKA
Porjavela koža (pre)hitro stara
Pretirano sončenje povzroča prehitro staranje kože, opekline, vnetja in kožnega raka. Koži škoduje tudi pretirano sončenje v solariju. Mineralne zaščitne kreme redkeje povzročajo alergije.
Kranj - Porjavelo telo je lepo in privlačno, porjavelost pa ni vedno tudi zdrava. Kljub opozorilom, da je pretirano sončenje škodljivo, so plaže tudi v najhujši pripeki polne. Modne zapovedi so neusmiljene in zaradi njih so nekateri pripravljeni tvegati celo zdravje. Obisk solarija postaja pravilo. Opozorila derma-tovenerologov pogosto naletijo na gluha ušesa. Največji delež UVA in UVB žarkov dobimo do svojega 35. leta, kronične spremembe zaradi čezmernega sončenje pa se pojavijo po 40. letu.
Ultravijolični žarki so glavni krivec za prezgodnje staranje kože. Nevarni so UVA in UVB žarki, zadnja leta pa vre-menoslovci ob vremenski napovedi napovedujejo tudi UV indeks. Njegove vrednosti so od 0 do 15, in nam povedo, kako hitro lahko pride do opeklin pri različnih tipih kože. Osebe s tipom kože 1 (modrooki, rdečelasi, pegasti) nikoli ne porjavijo in sonce jih hitro opeče, tudi kožo tip 2 zlahka opeče in le rahlo porjavi, značilna je za svetlopolte ljudi, večina belcev ima kožo tip 3, ki je redkeje opečena, temnopolte osebe, Španci in Azijci imajo tip 4 in jih sonce le redko opeče, tipa kože 5 in 6 pa sta značilna za črnce in Indijance. Sončni žarki povzročajo na koži poškodbe, dolgotrajno sončenje pa spremembe   dednega materiala,
opekline, prezgodnje staranje kože, kronično vnetje kože in kožnega raka. Tudi uživanje nekaterih vrst antibiotikov lahko ob izpostavljanju sončnim žarkom povzroči vnetja kože. Zadnje čase dermatovenerologi opažajo porast fotoalergij, ki se kažejo tudi kot koprivnica. Pretirano izpostavljanje sončnim žarkom povzroči opekline, pri hujših oblikah se lahko pojavijo mehurji. Pri blagih opeklinah si lahko pomagamo sami z obklad-ki s fiziološko raztopino in lo-sioni s pantenolom, odrasli lahko vzamejo tudi sredstva za lajšanje bolečin, na primer aspirin, pri hujših opeklinah pa moramo poiskati zdravniško pomoč. Opekline lahko spremljajo glavobol, utrujenost, slabost, zvišana temperatura in dehidracija. "Zaskrbljujoče je, da se pove-
Kritično o novem pravilniku
Ljubljana - Konec junija je začel veljati Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini, s katerim pa se ne strinja Mednarodni forum znanstveno raziskovalnih farmacevtskih družb, GIZ, saj meni, da je povsem nerazumljivo, da je cena edini kriterij za zamenljivost in primerljivost med dvema podobnima zdraviloma. V sporočilu za javnost so zapisali, da pristojno ministrstvo očitno meni, da sta originalno in generično zdravilo enako varni in učinkoviti, če vsebujeta enako aktivno substanco, ne glede na druge pomožne snovi v zdravilih. R.Š.
Čas, ki ga namenimo sončenju, merimo v minutah, ne v urah, izogibajmo se najhujši vročini in uporabljajmo kakovostne zaščitne kreme.
čuje število malignih melano-mov, ki so, če so zgodaj odkriti, ozdravljivi, vendar kljub temu ljudem svetujemo, naj omejijo čas namenjen sončenju in naj se med 10. in 16. uro ne izpostavljajo sončnim žarkom. Otrok do šestega meseca ne izpostavljaj-mo soncu, po tej starosti pa zmerno in po pameti, poleg tega priporočam uporabo mineralnih zaščitnih sredstev in pokrival. Starši morajo paziti, da otroka sonce ne opeče! Naj ga pravočasno zavarujejo pred soncem!," je dejala ^specialistka dermatologije in flebologije Metoda Košiček, dr. med.. Vsaj pol ure pred sončenjem telo zaščitite z zaščitnimi kremami faktor 15 ali več. Ponovno se namažite vsaj vsaki dve uri, vselej pa po plavanju ali močnem znojenju. Strokovnjaki priporočajo uporabo krem s kemijskim zaščitnim faktorjem in mineralnih krem, ki
redkeje povzročajo alergije. Delavci na prostem naj vsak dan uporabljajo varovalne pripravke za sončenje. Svoje oči varujte s kakovostnimi sončnimi očali, ki imajo 100-odstotno zaščito pred UVA in UVB žarki, in na soncu nosite pokrivala. Napačna je tudi misel, da se bomo s sončenjem v solariju pripravili na morje, saj s tem samo podaljšamo izpostavljanje sončnim žarkom. "Dermatologi smo odločno proti sončenju v solariju, saj se količina prejetih UV žarkov sešteva tako, kot pri naravnem žarčenju in vemo, da so tudi v solariju prisotni UVA in UVB žarki. Redni obiski solarija nam prinesejo prezgodnje staranje kože ter pre-drakava in rakava obolenja. Nobene potrebe ni, da bi pred sončenjem na morju hodili še v solarij," je povedala Košičkova.
Renata Skrjanc, foto: Tina Doki
Končana akcija Smeh malega sončka
Ljubljana - Zadnji dan junija se je končala akcija zbiranja denarja s pošiljanjem kratkih SMS sporočil za novo pediatrično kliniko v Ljubljani. V treh mesecih je bilo poslanih 29.843 SMS sporočil, z njimi so zbrali skoraj 1,5 milijona tolarjev, vsak darovalec pa je po telefonu prejel lepo misel otrok, ki se zdravijo na Pediatrični kliniki, in misli, ki so jih prispevali znani Slovenci in Slovenke. Denar bodo namenili nakupu opreme za novo pediatrično kliniko, ki naj bi svoja vrata odprla leta 2006. Akcijo Smeh malega sončka je pripravilo in vodilo podjetje Lineair International, d.o.o., ki je s tem v Sloveniji uveljavilo tudi nov način zbiranja sredstev za humanitarne namene. R.Š.
DRUŽINSKI NASVETI
Samozavesten otrok (3)
Damjana Šmid
Staršem predstavljajo otrokove misli veliko uganko. V sveti veri, da delamo vse najboljše, pozabljamo na to, da bi tudi otroci želeli delati najboljše. Starši smo jim zgled in želijo biti prav tako nezmotljivi../!?), močni, pogumni, pametni, pomembni kot mi. Pri trudu, da bi jih odrasli opazili, pohvalili, jim dali občutek moči, so zelo marljivi. Če tega ne dobijo, se prenehajo truditi in začnejo iskati druge načine, kako biti pomembni. Biti pomemben pa ne pomeni, da imaš vse, kar si želiš, ampak da lahko vplivaš in odločaš o svojem življenju tudi preko napak, kijih delamo tako odrasli kot otroci. Razlika pri tem je, da so napake otrok veliko bolj opazne, komentirane in sojene, kot pa napake odraslih. Otroci velikokrat tudi nimajo možnosti, da bi jih popravili, ker to namesto njih storimo odrasli. Če pogledamo otrokovo samospoštovanje pod drobnogledom, pa vidimo, daje sestavljeno iz različnih področij. Eno izmed njih je telesno področje, ki vpliva na to, kako bo otrok sprejemal svoje telo. Sprejemanje in predstava o lastnem telesu se oblikuje že zelo zgodaj in se nadaljuje vse življenje. Samo spomnimo se strahu nekaterih odraslih pred staranjem, le-ti ne sprejemajo svojega telesa in s tem zanikajo na nek način tudi proces v katerem so. Otroci dobijo prve informacije o telesu od staršev. Če majhen otrok raziskuje svoje telo in pride do spolnih organov, nastane velikokrat pravi preplah. Mar spolni organi niso del telesa, kot ušesa in možgani? Tu imamo odrasli težave in predsodke, otroci pa zagotovo ne. Zakaj rečemo otroku, da je umazan, če je popackan od čokolade, mivke, prsti, barve? Je mar to umazanija? Boljše je, če konkretno rečemo: "okrog ust imaš čokolado". Tako damo otroku samo informacijo, ki mu bo dala misliti, kaj naj sedaj stori. Brez sodbe "joj, kako si umazan", kajti že beseda umazan je negativna. Z lepimi mislimi in z dobrim odnosom do naših teles. In seveda z mnogimi objemi, ki nam vsem manjkajo.
Zanesljivejši korak slepih
Po uspešni akciji Gorenjskega glasa in Občine Škofja Loka Po opravkih ali Življenje brez (arhitekturnih) ovir gredo v Škofji Loki korak dlje.
Sožitje se zahvaljuje
Škofja Loka - Akcija je imela cilj odkriti grajene ovire in jih odpraviti, da bi mesto postalo prijazno invalidom. Doslej so nekaj storili že z urejanjem okolja za slepe, ki so v Škofji Loki navzoči že od leta 1936. Slepim in slabovidnim pa je namenjena tudi novost, ki bi jo radi uvedli po avstrijskem zgledu. Avstrijci so namreč pločnike in pešpoti v več mestih tlakovali s posebnimi tlakovci, ki sestavljajo vodilne linije za orientacijo in mobilnost slepih v prostoru. Prejšnji teden je bil na obisku v Škofji Loki Paul Naeglein, ki zastopa proizvajalca vodilnih in tlakovcev v Avstriji. Povedal je, da so poti v nekaterih mestih v Avstriji že tlakovane tako, da lahko slepi s palico sledi izbočenim ravnim linijam, prvo tako urejeno mesto je bil Gradec, sedaj opremljajo novi Dunaj, nam bližja Beljak in Celovec pa imata s temi tlakovci opremljeni železniški postaji. V
Slavko in Nežka sta preizkusila talne
Sloveniji bi bila Škofja Loka prvo mesto, ki bi bilo tako urejeno, prva faza pa cesta, ki povezuje center slepih s avtobusno postajo, je povedal Jure Svoljšak, svetovalec župana za družbene dejavnosti na Občini
Skrb za rekreacijo invalidov
Jesenice - V občini Jesenice se v letošnjem Evropskem letu invalidov še posebej trudijo, da bi invalidom omogočili čimveč zdrave športne rekreacije, gibanja, hoje in drugih dejavnosti. Medobčinsko društvo invalidov Jesenice, Društvo upokojencev Jesenice, društvo Auris, Sožitje, Ozara, osnovna šola Poldeta Stražišarja Jesenice, Dom upokojencev dr. Franceta Berglja in zavod za šport Jesenice ponujajo pestro paleto najrazličnejših dejavnosti, kijih lahko invalidi izkoristijo glede na njihove zmožnosti. To so različne rekreativne aktivnosti na športnih igriščih, preventivna dejavnost za ohranjanje motoričnih sposobnosti, pohodništvo, izleti in družabna srečanja. V sedmih društvih in ustanovah je na voljo več kot 30 različnih možnosti. Strokovne službe občine Jesenice so izdale posebno zloženko, kjer so navedene vse aktivnosti z naslovi, kjer lahko invalidi dobijo informacije in se vključijo v predlagane dejavnosti. Janko Rabič
vodilne tlakovce.
Škofja Loka. Sosedje Avstrijci imajo od leta 1997 potrjene normative, po katerih urejajo ceste za slepe, pri nas pa gre za pionirsko delo, zato bodo pri tlakovanju vodilnih Črt za slepe potrebovali nasvete. Že prihodnje leto naj bi v proračunu zagotovili denar za tovrstno urejanje prve ceste. Kot je povedal Boris Ko-privnikar, direktor Centra slepih in slabovidnih v Škofji Loki, so že pred leti tudi oni okolico doma tako uredili, da slepi nimajo težav z orientacijo. Sedaj pa bodo v parku za gradom uredili poligon za orientacijo, pri tem pa bodo sledili normam, ki jih bo sprejela občina. Ob obisku gosta iz Avstrije, ki je prinesel v preizkušnjo nekaj tlakovcev, sta te preizkusila Nežka Veselko in Slavko Muhič, člana Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Gorenjske.
Danica Zavrl Žlebir
V nedeljo, 8. junija 2003, je Kulturno društvo Ivana Tavčarja iz Poljan že petič organiziralo tak koncert. Letos sta se pridružila še Lions klub iz Škofje Loke, ki je daroval ček za 300 000 SIT in Območna obrtna zbornica Škofja Loka. V programu so nastopili: CMePZ Dih Svetega Duha, Sveti Duh pri Škofji Loki, (zborovodja David Končan), ŽePZ Tenuto, Šmartno pri Slovenj Gradcu, (zborovodja Polona Krpač), Zbor Koledva,  Kropa, (zborovodja
Za Kristino prvi milijon
Škofja Loka - Območno združenje Rdečega križa Škofja Loka zbira denar za nakup kombija na štirikolesni pogon za invalidno Kristino Kožuh. Prilagojeno vozilo je vredno približno 4 milijone tolarjev, prispevke pa zbirajo na računu 07000-0000187397 (sklic na številko 700). Bližamo se prvemu milijonu: zbranega je 987.000 tolarjev, prispevalo je 48 darovalcev, nazadnje pa so prispevali: OŠ Škofja Loka Mesto, zaposleni (88.000), OŠ Jela Janežiča (25.000), OŠ Jela Janežiča učenci (73.000), Vida Kokalj, Poljane (5000), Marija Demšar, Škofja Loka (30.000), Frančiška Debeljak (4000), Jožefa Kovačič (10.000), Krajevna organizacija RK Lenart Luša (10.000), OŠ Škofja Loka Mesto, učenci (194.092), podjetje Jejlar, d.o.o. (50.000), Marjan Čadež (20.000) in "mama iz Selc", ki je v ovojnici prinesla prispevek 2000 tolarjev za Kristino. Dosedanjim darovalcev se organizatorji za pomoč lepo zahvaljujejo. D.Ž.
Egidij Gašperšič), MePZ Frančišek Borgia Sedej, ŠtCverjan (San Floriano del Collio, zborovodja Vladimir Čadež), MePZ Glasbena Matica, Ljubljana (zborovodja Tomaž Tozon).
Za organizacijo koncertov v dobrodelni namen na Volbenku, gre zahvala Kulturnemu društvu Ivana Tavčarja iz Poljan. Posebno pohvalo pa zasluži predsednica društva Majda Debeljak, ki vsaki prireditvi pripravi lepo spremno besedo in duhovno misel. Prav tako se trudi, da je po prireditvi Pri Mežnarju dobra pogostitev za vse nastopajoče in goste. Za kvalitetni nivo nastopajočih zborov vsa leta skrbi zborovodja MePZ Glasbena Matica Ljubljana Tomaž Tozon. Za podporo se zahvaljuje-
mo: nastopajočim pevskim zborom, vsem zborovodjem, Tomažu Tozonu, Francu Šifrar-ju, Lions klubu iz Škofje Loke, Območni obrtni zbornici Škofja Loka, občini Škofja Loka, občini Gorenja vas - Poljane, KS Poljane, župnijskemu uradu Poljane, družini Železnik -Mežnarjevim, TD Javorje, PGD Poljane in seveda tudi občinstvu za njihove darove. Ves zbrani denar od prireditev Sožitje vodi na posebnem računu namenjen izgradnji bivalne skupnosti v Škofji Loki, v letih 2005 - 2006.
V imenu bodočih stanovalcev, se društvo Sožitje zahvaljuje vsem, ki kakorkoli pomagate pri zbiranju sredstev za njihov dom.
SOŽITJE Škofja Loka
Dobrota ne pozna meja
Tržič - Tako je mag. Zvonka Hočevar Šajatovič, v.d. direktorice Doma Petra Uzarja v Tržiču naslovila pismo, v katerem piše o prijetni izkušnji s človeško radodarnostjo. V njeno pisarno sta prišli starejša in mlajša gospa. Pričakovala je še eno človeško stisko in prošnjo za sprejem v dom, vendar je bila prijetno presenečena, koje starejša od njiju spregovorila: "Veste, jaz ne želim v dom, vsaj zaenkrat še ne. Morda nekoč, ko ne bom več mogla skrbeti sama zase. Zaenkrat pa še lahko. Prinesla sem tisto, o čemer sta se z mojo nečakinjo pogovarjali po telefonu." Živahen, bister pogled ni kazal starosti lastnice, 88-letne gospe, prijazne, prijetne, bistre, razgledane, polne srčne kulture. Položila je 100 tisoč tolarjev v kuverti na mizo: "Namenite jih tistim, ki jih najbolj potrebujejo." Gospa je 40 let svojega dela posvetila medicinski stroki, se vse življenje razdajala drugim in tudi v jeseni svojega življenja daruje del svojih težko privarčevanih prihrankov tistim, ki so pomoči še bolj potrebni. Dogovorili sta se, da sredstva nameni tistim stanovalcem doma, ki jim mesečno ostane skromnih 4000 tolarjev žepnine in nimajo niti svojcev niti drugih virov, iz katerih bi lahko plačevali zdravila, proteze, slušne aparate, prevoze... Gospa, ki je želela ostati anonimna, je z iskreno radodarnostjo polepšala dan mnogim stanovalcem doma, za kar se ji Zvonka Hočevar Šajatovič v njihovem imenu najlepše zahvaljuje. D.Ž.
Za ljubitelje budizma        Obredno petje tibetanskih nun
- revija Tibet
Društvo za podporo Tibetu iz Ljubljane je v začetku julija predstavilo svojo prvo številko revije Tibet, ki je posvečena kulturi in duhovnosti "strehe sveta".
Ljubljana - Društvo za podporo Tibetu spremlja Tibet in budizem že nekaj let, lanski obisk Njegove Svetosti Dalaj Lame in številne aktivnosti, ki jih društvo organizira skozi vse leto, pa so pripomogle k odločitvi, da za ljubitelje Tibeta in budizma izdajo revijo, v kateri bodo objavljali izbrana znanja ene najstarejših in najbolj pristno ohranjenih duhovnih tradicij, ki je v svetu vse bolj priljubljena, zaradi kritičnih razmer, v katerih zaradi invazije Kitajcev Tibetanci živijo, pa zbuja tudi veliko sočutja, simpatij in privrženosti.
Društvo načrtuje, da bosta letno izšli dve številki. Prva uvodna izdaja revije Tibet je dvojna in vsebuje kar 108 barvnih strani. Osrednji del je namenjen lanskemu obisku N. S. Dalaj Lame v Sloveniji, v času katerega je potekala vrsta prireditev.
Tadej Pretner v knjigi Minerali - zdravje in duhovnost
opisuje, da so najpogostejši jaspisi rumeni, zeleni, rdeči, enobarvni, večbarvni in različnih barvnih struktur. V starem Egiptu so iz njega izdelovali zaščitne amulete v obliki skarabeja, egipčanski kralj Nechepsus pa ga je - vanj je dal vgravirati zmaja - nosil za kfepitev prebavnega trakta. V srednjem veku je bil kamen bojevnikov, v ročaju meča naj bi ga imel vgraviranega tudi legendarni junak germanskih epov Siegfrid. Rdeči jaspis, vgraviran z likom leva ali lokostrelca, je veljal za zaščito pred strupi, s polaganjem na ranjena mesta pomagali tudi pri zaustavljanju krvavitev in ob posebno močnih menstruacijah. Ameriški Indijanci so ga uporabljali pri ceremonijah za priklic dežja.
Z eliksirjem iz jaspisa se zdravi prebavo, mehur, žolčni mehur, nočne more, krepi vitalnost, izboljšuje koncentracijo, ugodno vpliva tudi na imunski sistem. S ploščico, ki se položi na prizadeta mesta, se zdravi revma in protin, manjši segret
Številnim voznikom, ki se odpravljajo na počitnice v tuje države s svojim avtomobilom, se zastavlja vprašanje, koliko jih bo stalo gorivo. Cene motornih goriv so namreč predvsem v država Evropske unije zaenkrat še krepko višje kot pri nas, medtem ko smo že dohiteli sosednjo hrvaško, kjer so cenovne razlike komaj še opazne.
Neosvinčen (95-oktanski) motorni bencin in plinsko olje sta najdražja v skandinavskih državah, kjer se cene gibljejo okoli enega evra. Najdražji je bencin na Nizozemskem, kjer je potrebno za liter odšteti kar 1,135 evra in za dizelsko gorivo 0,785
V reviji je zabeležen obisk menihov, ki so v Etnografskem muzeju izdelali peščeno manda-lo, objavljen je pogovor z Dalaj Lamo, ki ga je posnela Televizija Slovenija ter predavanji Dalaj Lame Etika za novo ti-
Na naslovnici revije Dalaj Lama.
4-, '
Dalmatinski jaspis
ovalni košček jaspisa, potisnjen v nos, pa pomaga pri nahodu. Številne vrste jaspisa seveda delujejo drugače: rdeči stimulira cirkulacijo in energijski tok, rumeni krepi imunski sistem, zeleni pa pomaga pri vnetju in za razstrupljanje. Na energetskem nivoju jaspis krepi pogum, po potrebi agresijo (rdeči), vztrajnost (rumeni) in sposobnost zaščite (zeleni). Včasih so ga uporabljali tudi za izdelavo magijskih defenzivnih obeskov - sovraštvo so vračali proti pošiljatelju, - danes pa se ga programira predvsem v zaščitne namene: turitela jaspis na primer se programira za zaščito pred onesnaženostjo v naravi, toksini in radiacijo.
Katja Dolenc
evra. Nad mejo enega evra so tudi Finska (1,104 in 0,755), Nemčija (1,060 in 0,840), Italija (1,020 in 0,835), Norveška (1,086 in 0,96), Švedska (1,022 in 0,83) in Velika Britanija (1,095 in 1,120) Zadnji dve državi še nista uvedli evra, v vseh ostalih članicah EU je gorivo cenejše, kar občutno pa je cenejše tudi v Švici, ki ni članica skupnosti. Najcenejša v evropski druščini sta Luksemburg in Kanarski otoki. V Luksemburgu liter neosvinčenega bencina stane 0,79 evra oziroma približno 185 tolarjev, kar je celo rahlo ceneje kot pri nas, enako pa je pri dizelskem gorivu, ki ga v
sočletje, ki ga je imel na Pravni fakulteti v Ljubljani in Moč sočutja, ki ga je imel v parku Tivoli.
Stalne strani so namenjene Tibetu, N.S. Dalaj Lami, duhovnosti, znanosti in umetnosti, reportažam in Društvu za podporo Tibetu. Za lažjo predstavo pa nekaj naslovov, ki bodo marsikoga pritegnili k branju: (Ne)rešeno vprašanje Tibeta, Projekti pomoči Tibetancem na podeželju, Program poučevanj N.S. Dalaj Lame, Razvoj duhovnosti v Tibetu, Predstavitev tibetanske medicine, Tibetanska otroška vas v Ladaku, Kako lahko pomagamo Tibetu...
Katja Dolenc
Biopolje in čakre
Biopolje je energetsko polje, ki se nahaja nekaj centimetrov od telesa kot energetski plašč, ki obdaja vsa živa bitja. V njem so na duhovnem nivoju shranjene vse naše misli, čustva in različna psihična stanja, ki se še niso sprostila. V duhovni praksi na njem temeljijo različna zdravljenja in terapije kot so zdravilni dotik, medicinski qi-gong, terapevtski dotik, reiki, zdravljenje z barvami in vizualizacijo. Pri tovrstnem zdravljenju zdravilec združi biopolje svojih rok s pacientovim biopoljem z namenom, da bi ga ozdravil bolezni ali izboljšal njegovo fizično in psihično počutje. Nekateri menijo, da je biopolje oblika duhovne energije, oziroma da gre za elektromagnetno polje.
Čakre so v starodavni ajur-vedski medicini in jogi skupno ime za sedem središč življenjske energije v telesu, nanizane pa so na sprednji in hrbtni strani telesa na hrbtenici od njenega dna pa do vrha glave. Prva -rdeča - se nahaja na območju pod danko, druga - oranžna -pod trebuhom na začetku splo-vil, tretja - rumena - nekaj prstov nad popkom, četrta - zelena - v višini srca, peta - modra - na sredini vratu, šesta - indigo -malo nad obrvmi in sedma - vijolična - v kroni na vrhu glave. Po vzhodni tradiciji se vsaka barva ujema z določenim čustvom, organom, živčnim spletom in vladajočim božanstvom oziroma mojstrom modrosti.
Katja Dolenc
Luksemburgu plačujejo po 0,62 evra oziroma preračunano približno 145 tolarjev za liter. Še bolj so vseli na Kanarskih otokih, kjer na bencinskih črpalkah za liter bencina zahtevajo le 0,551 evra (129 tolarjev) in za liter nafte 0,415 evra (dobrih 97 tolarjev).
Slovenija torej sodeč po cenah bencina ni med najcenejšimi evropskimi državami, ampak se počasi, toda vztrajno približuje evropskemu povprečju. Cene motornih goriv so pri nas trenutno primerljive s hrvaškimi, kjer je bilo še pred dvema ali tremi leti potrebno za liter odriniti vsaj 10 do 15 odstotkov več. Liter neosvinčenega 95-ok-tanskega bencina stane pri sosedih preračunano 189 tolarjev (Slovenija: 189,5 tolarja) in dizelsko gorivo 155,3 tolarja (Slovenija 164,8).
M.G.
Ljubljana - V začetku julija je na povabilo Društva za podporo Tibetu Slovenijo že drugič obiskalo šest tibetanskih nun iz ženskega samostana Khaco Ghakjil Ling v Kathmanduju v Nepalu. Ob zanimivi gledališki predstavi Igra nebeških plesalk, so na dvorišču Ljubljanskega gradu so izvedle obredno petje Zelene Tare, ženskega budističnega božanstva, ki predstavlja aktivno moč sočutja. V budizmu označujejo Taro tudi kot mater vseh razsvetljenih bitij, kar pomeni, da Tata simbolizira tisti aspekt božanske energije, ki kot mati navdihuje živa bitja z mirom, srečo, blagostanjem in duhovno rastjo. Njihovo petje svetega besedila nas je resnično dvignilo v povsem posebno stanje, pri katerem so notranje blokade kar "popokale", duša pa napolnila z močjo zavestnega petja.
Tibetanske nune pripadajo novi generaciji ženske budistične samostanske tradicije, ki z močno in zdravo samozavestjo
Proti pikom insektov in živali
Točka se nahaja med krono notranjega členka in vrhom pete. Področju, ki je ob pritisku najbolj občutljivo, je večje od ostalih točk. Sprostite nogo in masirajte globoko in močno (pritisk naj ne bo večji kot 10 kg) v nasprotni smeri urnega kazalca, od 15 do 20 sekund. Točko začutite, ko vas malo zaboli. Točko dodatno stimulirate, če jo pritiskate tudi na nasprotni strani.
Blagodejno vpliva pri vnetem grlu, vnetih ustih in kašlju, pri gonoreji, težavah s prostato, ugrizih insektov in živali, na center za kontrolo dihanja.
samostojno stopajo po duhovni poti. Študirajo tibetanščino, ne-palščino, angleščino, matematiko, filozofijo, meditacijo, debato, obrede in posvetne umetnosti, kot so petje, plesi, igranje na različne tradicionalne glasbene instrumente in izdelavo peščenih mandal. V samostanu, ki so ga leta 1986 ustanovile tri nune pod duhovnim vodstvom Lame Jeseja in Lame Zope Rinpoceja, je danes več kot 220 nun, begunke, ki jim je predajanje znanja v rodnem Tibetu onemogočeno, pa prihajajo še naprej.
Razmere, v katerih živijo, so res težke. Namen njihove evropske turneje pa ni samo zbiranje sredstev za izboljšanje življenjskih pogojev v samostanu, ampak tudi prikaz spreminjanja položaja žensk, še posebno nun v tibetanskem budizmu. V prihodnosti želijo v samostanu študijski program še razširiti, končna stopnja njihove izobrazbe pa naj bi pripeljala do naziva gese -kar je najvišji doktorat iz budističnih znanosti.
Katja Dolenc
nike. Licenco za opravljanje te dejavnosti je podjetje Avto-promet Gorenjske, ki je bilo predhodnik Alpetour Remonta dobilo že leta 1953, tehnične preglede vseh vrst vozil na dveh ločenih stezah opravljajo tudi v svojem servisno prodajnem centru na Laborah, zdaj 50 leta kasneje pa so licenco dobili še za novo lokacijo. Objekt, ki je na zunaj videti precej preprost, premore najsodobnejšo merilno tehniko in informacijski sistem, preglede pa bodo ustrezno izobraženi kadri. Pri Alpetour Remontu so z novo pridobitvijo zaposlili tudi dodatnih osem delavcev. Investicija je vključno z nakupom zemljišča, gradbenimi deli (v treh mesecih so jih izvedli pri podjetju Gradbinec GIP) in opremo, veljala 220 milijonov tolarjev.
M.G., foto Gorazd Kavčič
Bencin je najdražji na severu
Največ je za liter avtomobilske žlahtne kapljice je potrebno odšteti v skandinavskih državah, naše cene pa so povsem primerljive hrvaškim. Poceni se vozijo tudi v Luksemburgu, kamor po gorivo in po drugih nakupih hodijo tudi številni obmejni Nemci in Belgijci, v Švici in Veliki Britaniji pa je plinsko olje dražje od motornega bencina, kar je v drugih državah povsem obratno.
Tehnični pregledi tudi na Primskovem
V gorenjski prestolnici je bil prejšnji teden odprt še tretji objekt za tehnične preglede motornih vozil. V podjetju Alpetour Remont menijo, da bodo na njihovo stezo svoje jeklene konjičke zapeljali predvsem tisti, ki bodo imeli opravke v novi nakupovalni coni.
Letno nameravajo v novem osebne avtomobile, lahka objektu pregledati okoli 15.000 dostavna vozila, motorna kolesa vozil, pri čemer so omejeni na    in motocikle ter lahke priklop-
V		RENAULT Rabljena vozila
		
akciia 'etnika
T Iv^VJ w 2002-2003
Akcija Megane Break letnik 2003 Akcija Laguna in Megane letnik 2002
Za vozila z garancijo vam jamčimo:
• brezplačen preizkus
• 82 točk kontrole na vozilu
• tehnično kontrolo po 2000 prevoženih kilometrih
• pomoč na cesti, vleko ali popravilo
• do 12 mesečno tehnično garancijo
Alpetour Remont d.d. KRANJ Ljubljanska c. 22, 4000 Kranj TELEFON (04) 201 52 40
ODPRTO: 7™ - 19" SOBOTA: 8°
http://www.alpctour-rcmont.si
13"
VSE ZA VAŠ AVTO NA ENEM MESTU
- Prodaja novih vozil - Odkup in prodaja rabljenih vozil - Servis in nadomestni deli - Zavarovalniške storitve m kleparstvo -Najem in vleka vozil - Tehnični pregledi
Masiranje točke na desni nogi pomaga pri omrzlinah nog, pri
čemer je koža še rdeča in svetleča, blagodejno pa vpliva
tudi pri pikih čebele, ose, škorpijona - ko koža postane rdeča, nabuhla in voskastega izgleda, -ter pri ugrizih pajkov, ko koža izgleda podobno. Masaža točke na levi nogi pa se uporablja, ko noge od omrzlin postanejo že modre ali ko piči kača. Če se vam to zgodi, je potrebno na točko takoj močno pritisniti in držati eno minuto. Seveda si je takoj potrebno zagotoviti tudi medicinsko oskrbo.
Serija masažnih točk, ki jih predstavljamo, spadajo med zbrane in preizkušene točke akupresurne tehnike Ji-Jo, ki so jo proučevali na Medicinskem inštitutu na Floridi.
Katja Dolenc, foto: Tina Doki
Jaspis
Jasipsov je znanih okrog 80 vrst. Nekdaj kamen bojevnikov in zaščitni kamen, danes za zdravljenje revme, dvigovanje koncentracije in poguma.
Test: Mazda2 1.4 16VGT
Malček, ki si je zaželel odrasle družbe
Meje med posameznimi avtomobilskimi razredi se podirajo kot domine. Tisti, ki so bili majhni, silijo med večje,'nekateri veliki pa sestopajo v ljudske vrste. Tudi mazda2 je eden od avtomobilov, ki ga ni mogoče uvrstiti med običajne mestne malčke, a hkrati tudi nima dovolj atributov, da bi se lahko merila s tekmeci v spodnjem srednjem razredu.
****/* Zunanjost: Oblikovalci so navdahnjeni z uspehom večje mazde6 dobro opravili delo, a zaradi tehničnega sorodstva s Fordovim modelom fusi-on, niso mogli uresničiti vseh zamisli. Mazda2 je predvsem igriv in zabaven avtomobil, ki v prvi vrsti cilja na mlajše družine in žensko vozniško publiko inje nekako v liniji z modnimi zapovedmi in navadami dinamičnih ljudi. Z navihanima žarometoma, v nasmeh razprostrto masko hladilnika in z ozkimi zadnjimi
lučmi in srčasto prirezanim zadnjim steklom se kaj hitro prikupi tudi tistim, ki jim majhni avtomobili sicer niso pri srcu. ****/* Notranjost: Glede na skromno zunanjo dolžino je potniška kabina po prostornosti prijetno presenečenje. Vsa štiri
bočna vrata se odpirajo skoraj pod pravim kotom, kar omogoča zelo lahek dostop do sprednjih sedežev in zadnje klopi. Za volanom, ki je žal nastavljiv samo po višini, ne pa tudi globinsko, lahko brez večjih težav sedijo tudi dolgini, medtem ko
MAZDA2 1.4 16V GT in bližnji tekmeci
model
HONDA JAZZ 1.4 DSi
FORD FUSION 1.4 16V Comfort
OPEL MERIVA 1.6 Essentia
maloprodajna cena 3.170.000 SIT 2.948.480 SIT 3.158.227 SIT
je prostor na zadnji klopi odmerjen tako, da ga je dovolj za kolena, zmanjkuje pa ga v širino. Če torej zadaj sedijo trije krepki potniki, se bodo dregali z rameni in upali, da bo vožnje kmalu konec, če pa se vozijo otroci, vse težave odpadejo. No, čisto vse ne, kajti prtljažnik, ki mu gre pohvala predvsem zaradi nizkega nakladalnega roba, bi moral biti za nekaj litrov večji, da bi presegal povprečje tega velikostnega razreda. Nekaj dodatnega prostora je sicer mogoče pridobiti s podiranjem zadnje klopi in preklopom naslonjala sopotniškega sedeža, ki lahko služi tudi kot priročna mizica. Armaturna plošča se v mazdi2 zgleduje po večjih avtomobilih, le s kakovostjo plastike jih ne dohaja. Raven opremljenosti GT vključuje veliko dodatkov za varnost in udobje (tudi klimatsko napravo), a s tem se občutno poviša tudi končna cena. ***/*■& Motor: Bencinski štirivaljnik z 1,4 litra gibne prostornine in 80 konjskimi močmi je že znan pogonski stroj, ki se ga najde tudi v Fordovih modelih fiesta in fusion. V mazdi2 svoje delo opravlja solidno in zadovolji voznike, ki jih ne zanimajo ostri pospeški ali visoke potovalne hitrosti. Nekaj več navora v spodnjem območju vrtljajev temu pogonskemu stroju sicer ne bi škodilo,
Jeseni še Opel vectra kot kombi
Na avtomobilskem salonu septembra v Frankfurtu bodo pri Oplu odkrili še zadnjo ka-roserijsko izvedbo nove generacije modela vectra. Gre za velik in prostoren kombi, ki nadaljuje Oplovo tradicijo tovrstnih karoserijskih oblik in se ponaša tudi z nekaterimi tehničnimi novostmi.
Pri Oplu novo karoserijsko izvedbo umeščajo v paleto kot samostojen model, čeprav je predvsem sprednji del enak kot pri limuzinski vectri, športni vectri GTS in kombilimuzinskem sig-numu. Rahlo dvignjena bočna linija se končuje v precej samosvoje oblikovanem zadku z velikimi lučmi in prtljažnimi vrati, ki se zajedajo globoko v odbijač. Velik prtljažnik bo eden glavnih adutov kombijevske vectre, saj bo z zloženimi za-
dnjimi sedeži vanj mogoče pospraviti do 1850 litrov prtljage. Kot dodatna oprema bosta na voljo dvostransko uporabna obloga prtljažnika (na eni strani in velur, na drugi guma) tudi elektrificiran mehanizem za odpira-
nje prtljažnih vrat, ki bo deloval na ukaz gumba na armaturni plošči ali na kontaktnem ključu. Med novostmi je sistem imenovani FlexOrganizer, ki ga tvorita dve stranski vodili, v kateri je mogoče vpeti mreže in preklop-
ne stranice. V potniškem delu notranjosti je vse podrejeno udobju, med drugim si bo mogoče omisliti tudi medsedežni modul z dvema zložljivima mizicama in hladilno skrinjo, držaloma za pločevinke s pijačo, 12- voltnima vtičnicama in držalom za DVD predvajalnik. V kombijevski vectri bo debitiral nov Oplov 3,0-litrski šestvaljni turbodizel CDTI s 130 kW/177 KM, ostali motorji pa bodo še bencinski 2,2-litrs-ki (114 kW/155 KM) 2,0-litrski turbo (129 kW/175 KM) in 3,2-litrski šestvaljni (155 kW/211 KM). Tovarna zagotavlja 12-let-no karoserijsko jamstvo in dolge servisne intervale (30.000 kilometrov za bencinske in 50.000 za dizelske motorje). Na večini trgov bo nova različica vectre na voljo že od oktobra, kdaj je predviden prihod na slovenske ceste, še ni znano. M.G.
TEHNIČNI PODATKI
vozilo: ..........................kombi, 5 vrat, 5 sedežev
mere: .....................d. 3,925, š. 1,680, v. 1,545 m
medosna razdalja:..............................2,490
prostornina prtljažnika: .......................267/1044 I
teža praznega vozila: ...........................1050 kg
dovoljena skupna teža: ..........................1495 kg
motor: ..........................štirivaljni, bencinski, 16V
gibna prostornina: ............................1388ccm
moč: .......................59 kW/80 KM pri 5700 v/min
navor: ...........................124 Nm pri 3500 v/min
najvišja hitrost: ..............................164 km/h
pospešek od 0 do 100 km/h:......................13,9 s
poraba EU norm.: ...................8,7/5,3/6,5 1/100 km
maloprodajna cena:   .......................3.327.600 SIT
zastopnik: ..............................MMS, Ljubljana
a vseeno je dokaj prožen in dljemljiv za voznikove ukaze s stopalko za plin in je dobro uglašen z menjalnikom. Zahtevnost po bencinu je zmerna, v povprečju se poraba giblje okoli 8,2 litra na 100 kilometrov.
Vozne lastnosti: Podvozje mazde2 je eno najsodobnejših v tem razredu, zato z lego na cesti, stabilnostjo in vodlji-vostjo ni težav. Tudi manj izkušeni vozniki hitro ugotovijo, da je avtomobil lahko vodljiv in da se v ovinkih obnaša po pričakovanjih; pri pretiravanju začne nos siliti navznoter, zadnje notranje kolo pa kaže težnjo po dviganju.
Končna ocena: Pri Mazdi radi slišijo, da je njihova
dvojka prijeten in mladosten avtomobil, ki se je uspel dvigniti iz povprečja razreda malčkov, malo manj pa so se pripravljeni pogovarjati o sorodstvu s Fordom. Koncernska filozofija je pač naravnana k podvajanju bolj ali manj skritih elementov in k zniževanju stroškov. Toda to se pri ceni bolje opremljenih različic v primeru mazde2 žal ne pozna. Matjaž Gregorič
Legenda:
*****odlično
****-w-dobro
***■&• ■& povprečno
**^-w-wzadovoljivo
★■fr-fr-ft^slabo
/ vmesna ocena
Statistika govori eno, trgovci drugo
Če ne bi bilo tako imenovanih enodnevnih registracij, bi si avtomobilski trgovci od veselja nad junijsko prodajo lahko zadovoljno meli roke. Tudi skupna letošnja prodajna številka je krepko nad lansko v prvi polovici leta, toda to še ne pomeni, da bo tako tudi do konca leta.
Junija so bile na upravnih enotah zabeležne 6203 registracije novih avtomobilov, kar pomeni najboljši prodajni mesec v letošnjem letu in občutno boljšo prodajo kot v istem lanskem
od 1.7 do 18.7.2003
BON BON
RENAVIT
V VROČE POLETJE PO VROČIH CENAH
Alpetour Remont d.d., Ljubljanska cesta 22, 4000 Kranj ASP d.o.o. Jesenice, Cesta Janeza Finžgarja 2, 4270 Jesenice ASP d.o.o. Lesce, Hraška cesta, 4248 Lesce PREŠA d.o.o Cerklje, Slovenska cesta 51, 4207 Cerklje
www.alpetour-remont.si (04) 20 15 215
www.asp.si (04) 58 33 330
www.asp.si (04) 53 53 450
www.presa.si (04) 28 15 700
mesecu, ko je bilo registriranih 4.627 novih avtomobilov. Tudi na letni ravni je prodajna slika navidezno precej ugodnejša kot v lanski prvi polovici, saj je bilo letos skupaj registrianih že 33.370, v lanskih šestih mesecih pa le 29.413. Prodajna rast je v precejšnji meri povezana s tako imenovanimi enodnevnimi registracijami oziroma avtomobili, ki gredo v nadaljnji izvoz ali pa so prodani kot rabljeni. M.G.
NA KRATKO
* Novomeški Revoz je bil v poročilu o produktivnosti avtomobilskih tovarn, ki ga vsako leto pripravi The World Markets Research Centre (WMRC), uvrščen na šesto mesto. Lani je bilo v Renaultovi novomeški tovarni izdelanih 82 avtomobilov na zaposlenega, s tem pa so bili drugi najuspešnejši obrat znotraj Renaultovega industrijskega sistema. Prvo mesto je ponovno pripadlo Nissanovi tovarni v Sunderlandu, kjer je v povprečju na vsakega zaposlenega prišlo 99 avtomobilov.
M.G.
Droge, ne hvala
V eni od prejšnjih številk ste lahko prebrali zmagovalni osnovnošolski spis natečaja na temo "Droge, ne hvala", danes so na vrsti srednješolci. Na natečaju, ki ga je razpisala Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe
Ana Cergolj dr°g v Mestni občini Kranj, je med srednješolci zmagala Ana Korbar iz Gimnazije Kranj; 2. mesto: Maja Kalan, Gimnazija Kranj; 3. mesto: Mihael Šorli, Gimnazija Kranj.
Če pa tudi vi želite kakršnokoli informacijo o problematiki zasvojenosti in možnosti zdravljenja oziroma želite anonimno svetovanje ali individualni razgovor, lahko pokličete na številko Centra za odvisnost Kranj: 04/23 26 928 ali 031/865 852.
v /
hv\H
Zapeljala si me. Sprva nežno - dobrohotno si me sprejela v svoje naročje, lajšala si mi skrbi in mi polepšala pogled na svet. Potem pa si postala drugačna, vsiljiva si postala, da, tvoji hladni prsti so vedno močneje oklepali moje mlado telo. Kar naenkrat si se vtihotapila v mojo dušo, iz mene je bruhala tvoja zatohla sapa, oči sem komaj še premikala, saj si mi zahrbtno težila veke, dušila pljuča. Me ubijala.
Skoraj ne poznam človeka, ki ne bi bil s čim zasvojen. Mamo sem vedno videl le skozi gosto zaveso cigaretnega dima, očeta s kozarcem trpke pijače v roki, starejši brat pa je, že odkar pomnim, z zabav domov prihajal mrtvo pijan. Moja
prva droga je bila Tina. Bila je moja punca. Samo moja Tina ... Drug brez drugega skoraj nisva mogla dihati, prav zares sva bila eno. Drug drugemu droga. Vse sva počela skupaj: pokadila prvo cigareto, se ga skupaj prvič napila. Skratka, spoznavala tudi tebe, ki sem te imel za dobro prijateljico. Potem pa sva segla po tvoji najtemnejši plati.
Začela sva s travo. Tako, na zabavah ob koncu tedna. Kmalu sva si marihuano navijala vsak dan - med poukom, popoldne, ob večerih. In zdelo se nama je, da so nama sladke vonjave le še izostrile občutek ljubezni, ki sva jo čutila drug do drugega. Omamljala sva se, svet se je počasneje vrtel okoli naju in hvaležna sva ti bila, da nama to omogočaš. Da lahko skupaj preživiva še več časa. Ko sva tako kadila nekaj mesecev, je Tina občasno prinesla s seboj tudi manjše količine hašiša. Poskusila sva tudi kokain, enkrat sva se bila zadela celo z lepilom, ko pač nisva našla drugega. Sploh ni bilo važno, kako in s čim - važno, da sva lahko skupaj odplavala na tvojih valovih v tisto neizmerno srečo. Vse bolj nepotrpežlji-vo si naju vabila v svoja nedrja, napajala si se z najinima dušama in nama na drhteče ustnice polagala nasmeh. Nama nastavljala past.
Kar od nekod se je vzel heroin. Tina je dobila manjšo dozo od svojega prijatelja. Bilo me je groza pred iglo, vendar ko sem gledal svojo punco, ki si je pogumno vbrizgala tekočino in se pri tem le malo skremžila, sem tudi sam brez pomisleka segel po igli. In to je bil najin konec.
Začelo nama je primanjkovati denarja za najino dnevno dozo in nemalokrat sem se polastil mamine denarnice in si "izposodil" nekaj bankovcev, Tina pa je skrivaj kradla sošolkam. Vse za užitek, vse za najin veliki H.
Enkrat pa Tini ni bilo več dovolj, hotela te je še več, še bolj te je hotela čutiti, se poglobiti vate in je povečala dnevni odmerek. Hotel sem jo opo-
Nina Veselinovič, Dunja Starovašnik
zoriti na smrtonosni "overdoze", a sem bil že preveč zadet. Namočen sem se naslanjal na sveže pobeljeno steno Tinine sobe in mežikal s težkimi, podplutimi vekami. Nisem opazil njenih smrtnih krčev, koje z grlenimi kriki ustnic še zadnjič dihnila moje ime. Začutil sem le neko novo čustvo do tebe, v trenutku se je ljubezen spremenila v sovraštvo. Našli so naju njeni starši. V obupu so krivili mene. Pa nisem jaz kriv, niti Tina. Kako naj bi komaj sedemnajstletna deklica vedela, kje je meja v tvojem zgubljenem svetu? Ti si kriva, zaslepila si naju v svoji požrešni želji po mladi krvi, nedolžnem življenju. Spregledal sem te, toda za Tino je bilo prepozno, zame še ne.
Sedaj se že nekaj mesecev zdravim, odvajam se in se oddaljujem od tvojih spolzkih, poltenih rok. Še ti zamerim, ker si mi iztrgala Tino, ker te je preveč ljubila. Vendar se te ne bojim več, ne moreš mi do živega, ne boš več osvojila mojega srca. Veselim se že dneva, ko bom dokončno pozabil nate, zagledal luč na koncu predora in ti rekel samo eno - ne, hvala!
Ana Korbar, 3.g, Gimnazija Kranj
Ej - poln pepelnik te že imam!
Misliš, da si pomemben(a)? Izstopaš? Seveda, saj si predmet opazovanja, ko pa:
* Tako lepo dišiš (obožujem namreč cigaretni parfum)
* Imaš tako lep nasmeh (tudi rumena barva je kar lepa)
* Imaš rumene prste (obožujem romantike - saj si nabiral(a) cvetlice, kaj?)
* Je tvoj poljub tako goreč (s čikom v ustih, seveda)
* Imaš globlji glas (tako si videti bolj odrasel)
In vse zavoljo: CIGARETE Nasploh si povsem krasen(a)! Kako to, da te še vedno ne maram?
To ni žalitev, temveč pomoč! Zadihaj vendar na stežaj! Poljubi svet brez cigarete
in zrak bo boljše kvalitete. Zaskrbljen za tvoje (in svoje) zdravje
Obisk v Čajnem mestu
Otroci, ki se ne želijo ločiti od staršev za več dni, lahko svoj prosti čas aktivno preživljajo v dnevnem
taboru pod Šmarno goro.
Pirniče - V Dnevnem taboru za otroke Sofistek v lovski koči pod Šmarno goro so v petek odprli mogočna vrata skrivnostnega Čajnega mesta, v katerem je potekalo pisano praznovanje kitajskega novega leta. Otroci so sami izdelali dolgega papirnatega zmaja, ki se je vil po taboru, dogaja nje pa sta s prestola opazovala cesar in cesarica. Obiskovalci so lahko za kratek čas pokukali v čudoviti svet otroške domišljije.
Nad dogajanjem v Čajnem mestu pod Šmarno goro sta s svojega prestola pod kitajskim zidom, ki so ju otroci sami izdelali iz kartona in lepenke, bedela cesar in cesarica.
Dnevni tabor, v katerem otroci od 5. do 12. leta skozi ustvarjalne dejavnosti v naravi nabirajo izkušnje, spretnosti in veš-čine, že drugo leto zapored organizira Zavod za sodobno izobraževanje Sofistus. "Tu sem bila že prejšnji teden in so me pohvalili, ker sem bila zelo pridna. Vsak dan sem pometala. Zato sem lahko prišla tudi ta teden. Mogoče me bodo tudi zdaj pohvalili, saj sem spet poskušala
biti pridna, tokrat pa sem še pazila, da se ne bi umazala," je hitela razlagati petletna udeleženka tabora Lucija Peterka. Posebej jo je navdušil boj z vodnimi baloni. "V gozdu smo se skrili in ko so se drugi otroci iz skupine pri-bližali, smo jih napadli," so se ji zasvetile oči. Enajstletni Andrej Vujkovac pa je zatrdil, da mu v taboru prav nikoli ni dolg-čas. "Vedno kaj počnemo, veliko je delavnic.
Pripravljamo tudi kitajsko igro, v kateri igram kneza." Igro je opisala Špela Anzeljc: "Govori o knezu in njegovi hčerki, ki se je želela poročiti z beračem. Zato jo je oče spodil od doma, kasneje pa se izkaže, daje berač pravzaprav cesar."
Tokratni tabor je bil kitajsko obarvan, ob zaključku so pripravili praznovanje kitajskega novega leta. Otroci so med drugim sami izdelali cesarsko pala-
ha Poldrugovac. Bivanje v taboru jim popestrijo z različnimi delavnicami, uredili so tudi igrišče za košarko in nogomet, poligon za igre brez meja in prostor,za hip hop. Dnevni tabori so namenjeni vsem tistim otrokom, ki se no-čejo ločiti od staršev za več dni oziroma predvsem noči. Kljub temu, pravi Mircha Poldrugovac, jih starši nočejo pustiti doma pred televizorjem. V taboru tako lahko ak-
Na taboru Sofistek so se otroci ob prijetnem druženju v naravi tudi marsikaj naučili. Tokratni tematski teden je bil posvečen kitajski kulturi. Ob praznovanju kitajskega novega leta se je tako po taboru vil tudi čisto pravi pisani kitajski zmaj.
čo, ki jo je obdajal mo-gočen kitajski zid. Skozi temat-ske tedne bodo otroci spozna-vali še druge stare kulture. "Na igriv, zabaven način otroke tudi učimo," je pojasnil animator Mire
tivno preživljajo svoj prosti čas, naučijo pa se tudi socialnih spretnosti in navezovanja novih stikov.
Mateja Rant, foto: Tina Doki
Osemsto podpisov proti Princeski
Lukovica - "Zavedamo se, da otrok ne moremo popolnoma obvarovati pred slabimi vplivi, odločno pa nasprotujemo temu, da se tako negativne vsebine vsiljujejo otrokom v šoli," je zapisala skupina staršev iz Lukovice, ki se ne strinja z izbiro knjige Princeska z napako avtorice Janje Vidmar za tekmovanje za Cankarjevo priznanje. Svoje stališče so podprli z več kot osemsto podpisi staršev iz vse Slovenije. Pri Zavodu RS šolstvo, ki skupaj s slavističnim društvom organizira tekmovanje, so pojasnili, da je na izbor med drugim vplivalo pozitivno mnenje strokovnjakov za mladinsko književnost.
Sporna se jim zdi vsebina knjige Princeska z napako, saj menijo, da ni primerna za 14- in 15-letne bralce. "V spremnem gradivu za tekmovanje piše, da gre za neprizanesljiv prikaz sodobnega sveta. Po našem mnenju je prikaz preveč izkrivljen. Zbuja negativen odnos do lastne osebnosti in lastne družine ter Številnejših družin, do materinstva in nosečnosti, do pubertete, do tujcev, do moških...," so se do knjige opredelili v zapisu, s katerim so se obrnili na organizatorje tekmovanja. Razen tega naj bi knjiga ponujala vrsto zgledov negativnega vedenja, zmotil jih je tudi jezik v knjigi, ker po njihovem prepričanju vsebuje preveč nizkih, slabšalnih in pogovornih besed. Z odzivom pristojnih niso zadovoljni, saj so jih odpravili z nekaj kratkimi stavki. V njih so pojasnili, da izbor tematike in z njo povezane literature opravi strokovna komisija. Komisija, so dodali, je strokovno usposobljena, razpis pa sprejema državna tekmovalna komisija. "Komisiji nismo očitali nestrokovnosti, tudi ne trdimo, daje sporna knjiga slaba, le opozorili smo na (ne)vzgojne vplive, ki so bili (verjamemo, da nenamerno) spregledani," ob tem pravijo predstavniki staršev.
Pri zavodu za šolstvo so razložili, da tekmovanje vodi in usmerja državna tekmovalna komisija, ki jo sestavljajo člani upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije in pokrajinskih slavističnih društev ter pedagoški svetovalci za slovenščino pri zavodu za šolstvo. "Člani komisije skrbno obravnavajo vsakoletne predlagane teme, razpis morata potrditi oba organizatorja," je pojasnil koordinator tekmovanja Vladimir Pire. Tema letošnjega tekmovanja je bila drugačnost, mladim bralcem pa so ponudili aktualna besedila štirih slovenskih pisateljev, poleg Janje Vidmar še Vlada Peteršiča, Ferija Lainščka in Berte Bojetu. "Želeli smo opozoriti na zapleteno, občutljivo in vedno aktualno razmerje med običajnim, priznanim, avtohtonim življenjem ter rasno, narodno, versko in vedenjsko zaznamovanim posameznikom ali skupino." Pri izboru po Pirčevih besedah sodelujejo tudi strokovnjaki za literarno zgodovino, jezik in metodiko pouka iz ljubljanske in mariborske univerze. Ob tem je še poudaril, daje delo leta 1999 prejelo nagrado večernica, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, tega leta je osvojilo tudi prvo nagrado na mednarodnem literarnem natečaju Beseda brez meja v Trentu. Mateja Rant
HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p. Tel.: 04/53-15-249
Trst 22.7., Madžarske toplice od 19.7. do 22.7; in 9.8. do 12.8. in 26.8. do 1.9 Peljašac od 29.9. do 6.10. (ekskluzive); Gardaland nočni 21.7.; Banovci: od 21.10 do 24.10.; Šenčur: 251-18-87
RADOVLJICA
Kopališka ul. 9, Radovljica
Kopališče Radovljica je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10. do 19. ure. Večerno rekreacijsko plavanje je organizirano od ponedeljka do petka do 21. do 22. ure, vodno aerobiko pa lahko obiščete ob ponedeljkih in sredah od 21. do 22. ure. PK Radovljica organizira v mesecu juliju začetne in nadaljevalne plavalne tečaje za otroke od 4. leta starosti dalje. Prijave in informacije na tel.: 04/53 15 770.
GLASOV KAŽIPOT
Prireditve
Čipkarski dnevi
Železniki - V okviru 41. Čipkarskih dni se bodo v teh dneh odvijale naslednje prireditve: Jutri, v sredo, 16. julija, ob 16. uri bo postavitev razstave čipk pok. Klekljarice Vide Kosec v izložbi BC Mercator Modna hiša Maribor, Na Kresu. Odprta bo do nedelje zvečer. Ob 21. uri si lahko v gledališču pod kozolcem v Plnadi ogledate monokomedijo Toneta Partljiča Čistilka Marija. V četrtek, 17. julija, ob 18. uri bo gledališka predstava za otroke na Bon-celjnovem dvorišču in ob 19. uri odprtje razstave čipk učenk Čipkarske šole Železniki, razstave čipk klekljaric iz Gorenje vasi, Poljan in Žirov, razstave čipk natečaja Združenja slovenskih klekljaric, razstava motivov čipk na poštnih znamkah, celinah in žigih Filatelističnega društva Idrija, slikarske razstave "slike štirih" in kulinarike v Kulturnem domu, ki bo odprta do nedelje, 20. julija.
110 let PGD Mojstrana
Mojstrana - Prostovoljno gasilsko društvo Mojstrana vabi na slavnostne prireditve ob 110-let-nici društva, in sicer v petek, 18. julija, od 14. do 17. ure bo ogled gasilskega doma in spominske sobe, polne zgodovinskega gradiva, fotografij ter pokalov in ostalih priznanj članov društva. Ob 17. uri bo vaja mladine pri gasilskem domu in nato ob 19. uri slavnostna seja društva. V soboto, 19. julija, ob 17. uri, bo na Prodih sektorska vaja, v kateri bodo sodelovala sosednja gasilska društva in helikopter Slovenske vojske. Po vaji bo sledila veselica z ansamblom Svetlin. V nedeljo, 20. julija, ob 15. uri se bo začelo praznovanje z gasilsko parado izpred gasilskega doma skozi Mojstrano do prireditvenega prostora na Prodih. Slovesnost se bo zaključila z blagoslovom in prevzemom novega vozila. Od 17. ure dalje pa bo za zabavo skrbel ansambel Gašperji.
Cvetje na vasi
Hotavlje - Etnografska prireditev Cvetje na vasi, ki bo v nedeljo, 20. julija, na Hotavljah, v organizaciji TD Hotavlje, je namenjena obujanju starih vaških običajev -košnja, lickanje koruze, kleklja-nje,... Predvsem lepo urejene hiše, polne cvetočega okrasja, so odsev prijetnih vasi ter prijaznih ljudi in za Hotavlje, kjer je cvetje doma, to vsekakor drži.
Počitniške delavnice
Tržič - Knjižnica dr. Toneta Pretnarja vas vabi, da si vroče dni krajšate s delavnicami, ki bodo potekale v večnamenskem prostoru knjižnice, vsak dan med 10. in 12. uro. Druga delavnica bo med 14. in 18. julijem, in sicer Copatki in še kaj, z mentorico Mari Bečan.
Prireditve v Tržiču
Tržič - Občina Tržič bo letos že sedmo leto zapored organizirala Poletne prireditve. Do 30; avgusta se bo zvrstilo kar 18 različnih prireditev. Petkove večere si boste lahko popestrili z gledališkimi predstavami, koncerti klasične in zabavne glasbe,... Z lutkovnimi
predstavami, predstavitvami raznih športov, pesmimi in čarovni-škimi showi pa so sobotni dopoldnevi rezervirani za najmlajše.
Počitniške delavnice
Kranj - V sodelovanju s PGD Bri-tof organizira Studio Tango iz Kranja počitniške delavnice za osnovnošolce in mladino pridružijo pa se lahko tudi odrasli. Kaj se bo dogajalo v Britofu: začetna in nadaljevalna delavnica ljubiteljske kitare, plesne, ustvarjalne in delavnice družbenih iger, in sicer od 18. do 29. avgusta v popoldanskih in večernih urah. Predhodno se je potrebno.prijaviti po tel.: 232-46-77 ali 041/820-485 - Lado Likar.
Otroške delavnice
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vabi na otroške likovne delavnice, ki bodo potekale skozi celotno poletje na dvorišču gradu Khislstein, in sicer vsako sredo od 17. ure dalje. Delavnice so namenjene otrokom starejšim od treh let. Jutri, v sredo, 16. julija, se boste pogovarjali o gradovih in graščakih ter skupaj narisali grad Khislstein. V primeru slabega vremena bo delavnica potekala v Mestni hiši na Glavnem trgu 4.
Ustvarjalna delavnica
Tržič - Tržiški muzej vabi na ustvarjalno delavnico, ki bo potekala v Kurnikovi hiši, in sicer: od 4. do 8. avgusta bo na sporedu delavnica ŽMjenje kamna v mestnem jedru, vabilo je namenjeno učencem predmetne stopnje (od 11 do 15 let). Mentor bo Janez Šter.
Pod Homanovo lipo
Škofja Loka - Petkovi večeri pod Homanovo lipo, na Mestnem trgu v Škofji Loki, so že vrsto let vzrok za pestro družabno življenje, tako domačinov, naključnih obiskovalcev, kot tudi turistov. V petek, 18. julija, z začetkom ob 20. uri vas bo zabavala Dalmatinska klapa.
H Krnskemu jezeru
Šenčur - Pohodniška sekcija pri DU Šenčur vabi člane v sredo, 23. julija, na planinski pohod iz Lepene h Krnskemu jezeru. Skupne hoje bo okoli 5 ur. Odhod avtobusa bo ob 5. uri izpred pošte v Šenčurju. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni sobi v Šenčurju, v sredo, 16. julija, od 17. do 18. ure in v večernih urah, do 21. ure, po tel.: 25-31-591, do vključno 18. julija. V primeru manj kot 15 udeležencev ali slabega vremena pohod odpade.
Na Krn
Javornik, Koroška Bela - PD
Javornik - Koroška Bela organizira izlet v nedeljo, 20. julija, na vrh Krna iz Lepene. Pot ni zahtevna in traja 9 ur. Odhod bo ob 6. uri izpred Turista na Slovenskem Ja-vorniku. Prevoz je organiziran. Prijave so obvezne, in sicer do petka, 18. julija, po tel.: 041/209-176 - Dušan Fifot.
DU Škofja Loka vabi
Škofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vas vabi, da se udeležite prijetnega izleta (Kočevje - Kočevski rog - Bela krajina), ki
bo v sredo, 6. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Dodatne informacije in prijave zbirajo v DU od 23. julija dalje.
Kopalni izleti
Škofja Loka - D U Škofja Loka vabi, da se udeležite kopalnih izletov na Debeli Rtič, ki bodo 30. julija, 13. in 20. avgusta. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Prijave zbirajo v pisarni društva (prijavite lahko tudi družinske člane).
Do jezera Fedaia
Radovljica - Planinsko društvo Radovljica vabi v soboto, 19. julija, na planinski izlet do jezera Fedaia nad sedlom Pordoi v Dolomitih. Tura je primerna za vse planince, hoje bo za 4 ure. Prijave in informacije v sredo in četrte od 18. do 19.30 ure po tel.: 531-55-44.
PROSTA DELA
ŠTUDENTJE, DIJAKI
www.ms-krani.si
Na VVatzman
Škofja Loka - Planinsko društvo Škofja Loka vabi 19. in 20. julija na dvodnevni planinski izlet na 2713 m visoki VVatzman (simbol Bavarske). Odhod bo ob 6. uri izpred avtobusne postaje v Škofji Loki. Dodatne informacije in prijave v društveni pisarni, tel.: 51-20667 ali pri vodniku Irisu, tel.: 041/679-121.
Na Menino planino
Kranj - Planinska sekcija pri DU Kranj vabi na planinski izlet na Menino planino, ki bo v četrtek, 24. julija. Odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni, na Tomšičevi 4 do zasedbe avtobusa oziroma do 23. julija do 12. ure.
Kolesarski piknik
Kranj - Kolesarska sekcija pri DU Kranj vas vabi v torek, 29. julija, na kolesarski piknik. Zbor kolesarjev bo ob 8. uri na Tomšičevi 4. Cilj izleta je piknik v neznano -pot bo lahka in primerna za vse kolesarje.
Pohod slovenskih železarjev
Jesenice - Organizacijski odbor planinskih pohodov Slovenskih železarjev Acroni Jesenice organizira pohod slovenskih železarjev na Triglav, ki bo 26. in 27. julija. Odhod avtobusa bo v soboto, 26. julija, ob 6. uri izpred zgornje postaje na Hrušici do Rudnega polja na Pokljuki, kjer bo ob 8. uri zbor vseh pohodni-kov. Prvi dan bo hoje 9 ur, drugi dan pa od 4 do 5 ur. Pohodniki naj bodo opremljeni za hojo po visokogorju. Pohod bo organiziran v vsakem vremenu. Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni PD Jesenice do 23. julija oziroma do zasedbe avtobusa.
Po grebenih nad Kranjem
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj vabi na popoldanski izlet po razglednih grebenih nad Kranjem (Mače - Zaplata - Sr. Vrh - M. Grintovec - Kališče - Mače), ki pa zahteva veliko kondicije. Izlet bo v četrtek, 17. julija. Odhod z
osebnimi vozili bo ob 13.45 uri izpred hotela Creina ali ob 14. uri s parkirišča nad Mačami. Dodatne informacije so na voljo po tel.: 040/255-163. Prijave zbirata Stanko Dolenšek (stanko.dolen-sek@celzija.si) in Uroš Prelovšek (prelovsek@iskratel.si) ali v sredo od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, do vključno srede, 16. julija.
Na Špiček in Jalovec
Jesenice - Planinsko društvo Jesenice vabi v soboto, 19. julija, na dvodnevni planinski izlet na Jalovec. Odhod bo ob 6. uri izpred TVD Partizan Jesenice. Prvi dan se boste povzpeli do zavetišča pod Špičkom in na Jalovec, kjer boste prenočili in se nato drugi dan povzpeli na Plešivec in nato v dolino Bavščice. Izlet je primeren za kondicijsko dobro pripravljene planince. Poleg običajne planinske opreme je potreben pas, čelada, pomožna vrvica in dve vponki. Prijave sprejemajo na upravi PD Jesenice, tel.: 58-66-070, do četrtka, 17. julija, do 12. ure.
V Italijo
Kranj - Društvo upokojencev Kranj - pohodniki organizirajo pohod na Montaževo planoto - Pikol v Italiji. Izlet bo v četrtek, 17. julija, odhod posebnega avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest.
Kopalni izlet
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na kopalni izlet v Izolo, ki bo v sredo, 23. julija. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred hotela Creina. Prijave sprejemajo v društveni pisarni.
V Strunjan
Kranj - Medobčinsko društvo invalidov Kranj obvešča člane, da že sprejemajo vplačila za enodnevni kopalni izlet, ki bo v petek, 18. julija. Uradne ure so vsak torek in četrtek od 15. do 17. ure v Kranju, Begunjska 10, tel.: 2023-433.
Na Veliko Krnsko babo
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 2. avgusta, zanimiv izlet na Veliko Krnsko babo. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 6. uri izpred hotela Creina. Prijave z vplačili in dodatne informacije: Tatjana Hribar, tel.: 041/971-537 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3. Rok za prijave je do 30. julija oziroma do zasedbe mest.
Na Ankogel
Kranj - Planinsko društvo Iskra Kranj organizira v soboto, 19. julija, planinski izlet na Ankogel v Avstriji. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5.30 uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili: Niko Ugrica, tel.: 041/734-049 ali ob sredah od 17. do 18. ure v pisarni društva, Poslovni center Planina 3, do vključno srede, 16. julija.
Letovanje na Lošinju
Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane na 10-dnevno letovanje na Malem Lošinju v hotelu Aurora, in sicer od sobote, 6. septembra, do torka^ 16. septembra. Odhod avtobusa bo 6. septembra ob 6. uri izpred hotela Creina. Dodatne informacije ter prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do zasedbe mest.
Obvestila
Krvodajalska akcija
Kranj - OZ RK Kranj bo 21. in 22. julija organiziralo krvodajalsko akcijo za potrebe Zavoda za transfuzijsko medicino, kamor bodo odpeljali krvodajalce z avtobusom, in sicer v ponedeljek, 21. julija, ob 6.40 uri AP Trstenik, ob 7. uri AP Čirče, ob 7.15 uri AP
Orehek, ob 7.50 uri AP Zlato polje, ob 8. uri AP Primskovo, ob 8.15 uri AP Bitnje, ob 8.30 uri AP Zalog, ob 8.45 uri AP Cerklje, ob 9. uri AP Visoko, ob 10. uri pred hotelom Creina v Kranju in ob 11. uri AP Mavčiče. V torek, 22. julija, ob 7. uri pred KS Planina, C. 1 maja 5, ob 7.50 uri AP Kokrica, ob 8. uri pred hotelom Creina v Kranju, ob 8.45 uri AP Gorice, ob 9. uri pred hotelom Creina in ob 10. uri AP Predoslje.
Pocarjeva domačija vabi
Zgornja Radovna - Triglavski narodni park obvešča, daje Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni ponovno odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 12. do 19. ure oziroma po dogovoru. Ogledate si lahko muzejsko urejeno kmečko hišo in gospodarsko poslopje ene najstarejših hiš v parku z bogato zbirko ohranjenih predmetov, ki poročajo o načinu dela in življenja ljudi pod Triglavom. Dodatne informacije po tel.: 57-80-200.
Poletni delovni čas knjižnic
Radovljica, Bled - V Knjižnici A.T. Linharta Radovljica, v času do 31. avgusta, v dveh enotah velja poletni delovni čas, in sicer: Matična knjižnica v Radovljici, Gorenjska c. 27 je odprta: ponedeljek od 8. do 19. ure, torek, sreda, petek od 8. do 14. ure, četrtek od 10. do 14. ure in sobota od 8. • do 12. ure. Knjižnica Blaža Kumer-deja, Ljubljanska c. 10, Bled je odprta: ponedeljek od 8. do 19. ure, torek, sreda, četrtek od 8. do 14. ure in petek od 14. do 19. ure. Ostale enote poslujejo po nespremenjenem umiku. Kranj - Osrednja knjižnica Kranj obvešča svoje obiskovalce, da so do 31. avgusta Pionirski, Splošni in Študijski oddelki odprti po poletnem urniku, in sicer: ponedeljek, sreda: od 12. do 19. ure, torek, četrtek in petek: od 8. do 15. ure. Ob sobotah so zaprti. Izposojeva-lišča so odprta po običajnem urniku, zaradi letnega dopusta pa so zaprta v naslednjih dneh: izposo-jevališče Cerklje od 28. julija do 8. avgusta; izposojevališča v Stra-žišču, Šenčurju in Preddvoru od 14. do 25. julija in izposojevališče Naklo od 18. do 29. avgusta. Škofja Loka - Knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka sporoča poletni urnik knjižnice v Škofji Loki in v vseh izposojevališčih, in sicer: Osrednja knjižnica Ivana Tavčarja Škofja Loka - oddelek za odrasle: ponedeljek - petek od 8. do 14.30 ure, četrtek od 12. do 19. ure in v soboto zaprto: Oddelek za mladino: ponedeljek - petek od 8. do 14. ure, četrtek od 12. do 19. ure in soboto zaprto. Izposojevališče Trata: sreda od 14. do 19. ure. Izposojevališče Železniki: torek od 14. do 19. ure in petek od 10. do 14.30 ure. Iz-pčsojevališče Gorenja vas: četrtek od 14. do 18. ure. Izposojevališče Žiri: ponedeljek od 14. do 19. ure in sreda od 10. do 14.30 ure. Izposojevališče Poljane: sreda od 16. do 19. ure.
Slike Vinka Železnikarja
Kranj - Danes, v torek, 15. julija, ob 19. uri bo v hotelu Kokra na Brdu pri Kranju otvoritev razstave slika akademskega slikarja Vinka Železnikarja.
Razstave na Bledu
Bled - 1. nadstropje Občine Bled: razgrnitev Prostorskih ureditvenih aktov za Občino Bled bo na ogled do 18. avgusta. Hotel Krim: prodajna razstava g. Vogelnika (akril) in g. Kavčiča; hotel Park: na ogled je razstava avtorice Vesne Sanje Koser; hotel Astoria: v hotelski kavami poteka razstava Boleslava Čeruja, člana Likovnega kluba Dolik Jesenice in Likovnega društva Ljubljana, na temo Ženski akti. V hotelu pa razstavlja tudi član Fotokluba TNP Peter Cvenkelj, na temo Narava; Galerija Vila nana (hotel Trst): razstavljena so dela Jožeta Tisnikarja, J. Peter-nelj - Mauser, Andrej Prah in drugi. Na razstavi si lahko ogledate tudi eksponate modernih slovenskih umetnikov. Prodajne razstave Galerije Vila Nana pa potekajo tudi v hotelu Jelovica in hotelu Kompas. V blejskih hotelih (Golf, Park, Jelovica, Kompas, Krim in Astoria), v gostišču Okarina in galeriji Vila Nana so na ogled stalne razstave.
Najstarejše planine pod Triglavom
Kranj - Gorenjski muzej Kranj vas vabi, da si v Muzeju Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici ogledate arheološko razstavo Najstarejše planine pod Triglavom. Na razstavi je moč videti izbor arheoloških najdb s planin v Lazu, Lipanci, Ovarija, Krštenica, planina za Migovcem. Razstava je na ogled do 30. avgusta.
Slike Marijana Tršarja
Škofja Loka - Loški muzej Škofja Loka vas vabi na ogled razstave slik akademskega slikarja Marijana Tršarja, ki svoja dela razstavlja v Galeriji Franca Miheliča -v Kašči, in sicer do 31. avgusta.
Vzporedni svet in Sočas
Kranj - Društvo Pungert Kranj vabi v Cafe galerijo Pungert, čisto na koncu starega dela mesta Kranja, na ogled razstave del Zdenke Klevišar Yorke. Avtorica se bo predstavila s ciklusom Vzporedni svet in Sočas. Razstava bo na ogled od 27. julija.
Jazzovski koncert
Kamnik - Kulturni center Kamnik vabi na jazzovski koncert Jadranka J u ras & Jazz trio, ki bo v petek, 18. julija, ob 20.30 uri na dvorišču grada Zaprice pri Kamniku. V primeru slabega vremena bo koncert v grajskem salonu.
Koncert vokalne skupine Škofja Loka - V mesecu juliju bo Škofjo Loka obiskala vokalna skupina "The Citv of Sheffield Yo-ung Choir" iz Irske, ki izvaja kor-sko in cerkveno glasbo. Vabljeni ste na njihov koncert, ki bo v nedeljo, 20. julija, ob 20.30 uri v Nunski cerkvi v Škofji Loki.
Predstave
GOSTILNA
RESrAVMCIjA
GALERIJA
Ženitev
Domžale - V okviru kulturnega poletnega festivala Studenec 2003 vabi Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan na premiera komedije Ženitev, ki bo v soboto, 19. julija, ob 21. uri in ponovitev v nedeljo, 20. julija, ob 21. uri v pokritem poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Prodaja vstopnic je na običajnih mestih.
"Pri Jožoveu" Begunje
Glasbeni program:
SREDA, 16. 7. -
glasbeni večer z "Igorjem in zlati zvoki"
PETEK, 18. 7. -
glasbeni večer s hišnim ansamblom "Jožovc"
Vse glasbene prireditve so bo 19. uri. Informacije in rezervacije na tel. št. 04/5333 402, fax. 04/5334 164 ali e-mail: avsenik@avsenik-sp.si.
MALI OGLASI
»201-42-47____
«201-42-48 «201-42-49 fax: 201-42-13
OBVESTILO
Naše cenjene naročnike in stranke obveščamo, da imamo v maiooglasni službi
NOV DELOVNI ČAS,
in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno od 7. -15.00 ure.
APARTMA -PRIKOLICE
OTOK PAG - METAJNA: oddamo APART-MAJE za 2,3 in 4 osebe ter manjši studio, primeren za mlad par. ŠE PROSTO - 2+1 apartma in 5 posteljni od 10.7. - 25.7.! Inf "ff 00-385-53-66-71-57 5512
Do septembra ugodno oddam apartma za štiri in apartma za šest oseb v Peroju pri Puli. rt 031 /512-421 /693
Otok Pag - Zuboviči ODDAM SOBE, tuš, WC, s polpenzionom. Tt 00385-53-66-
4049 8447
Oddam APARTMA v bližini Zadra. Dodatne informacije. rt 25-51-856, po 20. uri
Prodam ADRIJA PRIKOLICO 390, reg. celo leto. rt 041/623-872 8825
DUGI OTOK-Soline, blizu morja, ugodno oddam apartmaje, Tt 00 385 98/17-13-914, Suzana 8913
V Dalmaciji oddamo apartmaje - klima, SAT.TV, parkirišče, blizu morja. rt 00 385 21 /889-361, 00 385 91 /560-02-09 9008
APARATI STROJI
VILIĆARSKI TELESKOP za traktor pro-dam. Tt 041/648-917_8952
VEJALNIK PJKELJ prodam. Tt 23-11-
962 8956
Prodam VGRADNI ŠTEDILNIK Gorenje, 3x plin 1x elektrika + ventilacijska pečica, star 4 leta, ugodno. Tt 031/874-234 8957
Prodam NAKLADALKO SIP in 17 m3, hidraulično in MESO zajcev, Tt 512-04-95
8972
Prodam TRAKTOR GOSENIČAR TOSELI 68 super C, primeren za vinogradnike, ugodno. Tt 041/545-092 8980
PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, prodam,    041/878-494 8981
Prodam IZKOPALNIK ZA KROMPIR in BCS KOSILNICO ter kupim CISTERNO za gnojevko. Tt 040/661-859 9004
HLADILNI BAZEN ZA MLEKO 300 I, stabilen, prodam. W 01 / 36 21 -7 36 9005
Prodam MB TRAK 800, gozdno opremljen, cena po dogovoru. Tt 031 /894-375
9014
GARAŽE
KRANJ - ŠORLIJEVA: kupim ali vzamem v najem GARAŽO v pritličju, Tt 031/486-
55 7 8974
KRANJ - Šorlijeva, oddamo garažo v triplex objektu, leto izdelave 1965, najemnina je 10.000,00 SIT/mesečno. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
KRANJ - Šorlijeva, prodamo garažo v triplex objektu, leto izdelave 1965, cena je 1.870.000,00 SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
GLASBILA
TC INTONATOR za točno petje v živo (popravljanje višine), 1 HE komponenta. Tt 041 /589-989 9046
GR. MATERIAL
Podarimo še uporabno SALONITNO STREŠNO KRITINO. Tt 041/224-554
8954
Prodam suhe SMREKOVE PLOHE. Tt
25-01-307 8973
Prodam rezan LES (tramovi in deske), primeren za mansarde, sušen 3 leta. Tt 031/59-31-39 9043
Prodam GARAŽNA VRATA, rabljena, dim. 220x200 cm, 2 komada, cena 15.000 SIT/kom. Tt 031/254-639 9047
HIŠE KUPIMO
V okolici Kranja kupimo stanovanjsko hišo cenovni razred do 36 MIO sit s pripadajočim zemljiščem za znano stranko z gotovino! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Kupim hišo na območju Vodic, Zbilj, Smlednika ali Medvod. Interda d.0.0., tel.: 041/647-257
NUJNO KUPIMO VEČ HIŠ V OKOLICI KRANJA ZA ŽE ZNANE STRANKE. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
GORENJSKA; več hiš, enostanovanjskih, novejših ali potrebnih adaptacije, z nekaj zemljišča po možnosti na mirni lokaciji, iščemo za naše stranke. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
HIŠE PRODAMO
Zamenjam starejšo stanovanjsko HIŠO s pomožnim objektom in vrtom v Višnji gori na parceli v skupni izmeri600 m2 za stanovanje v Kranju ali okolici. Tt 041/721-720
8979
KRANJ - ŠENČUR, prodamo vrstno atrijsko hišo, leto izdelave 1985, obnovljena I. 2000, bivalne površine 260 m2, na parceli 800 m2, novejša, enostanovanjska, lahko tudi dvostanovanjska, cena je 55 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
NAKLO, prodamo v III. gradbeni fazi dvostanovanjsko hišo, leto izdelave 2001, klet meri 98 m2, pritličje 99 m2, mansarda pa 93 m2, z zemljiščem 592 m2, cena je 40 mio. SIT. IDA nepremičnine 04 2351 000,041 331 886 .
KRANJ - PRIMSKOVO, prodamo polovico hiše (dvojček), leto izdelave 1973, bivalne površine 80 m2, z neizdelano mansardo, garaža, vrt in dvorišče, cena je 28 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
VODICE, prodamo starejšo hišo, leto izdelave 1900 - nadomestna gradnja, na zemljišču 650 m2, cena je 12 mio. SIT. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886
BLED- prodamo hišo, 30 let, 150 m2, parcela 600 m2, cena 33 mio. FRAST-nepremičnine 041 626 581 04/ 23 44 080
NAKLO: prodamo novo NEDOGRAJENO hišo, 10 x 8 m, parcela 400 m2, cena 37 mio. FRAST-nepremičnine 041/ 734 198
Kranj - center: prodamo starejšo hišo za nadomestno gradnjo, 1 dokumenti za 5 novih stanovanj. Interda d.0.0., tel.: 041/647-257
ŠKOFJA LOKA: prodamo hišo, 140 m2, 30 let, parcela 500 m2, 34 mio. FRAST, d.o.o. 041/ 626 581
VODICE: prodamo hišo 12x10 m, 15 let, parcela 600m2, 58 mio. FRAST-, d.o.o. 041/ 626 581
PREDDVOR: prodamo hišo z objekti, adaptirana 1990, zemljišče 1800 m2, cena 46 mio; možen dokup travnikov in gozdov. FRAST d.o.o. 041/ 626 581 04/ 23 44
080
NAKLO: prodamo stanovanjsko hišo z več garažami in skladiščem, 27 let, botanično bogato zasajena parcela 1800 m2, 69 mio FRAST-nepremičnine 041/ 626 581
PODBREZJE - 2 stan.hiša, 232,30 m2, parcela 1.373 m2, leto izgradnje 1982, cca 35 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleivveiso-va 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
MEDVODE - stan. hiša - dvojček, možno dvostanovanjska, 116 m2 in 127 m2 kleti, parcela 214 m2, l.izgr. 1975, -cca 35 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
ŠKOFJA LOKA - stara meščanska hiša, 98 m2, parcela 416 m2, l.izgr. cca 1800, cca 19 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiwersova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si
Naklo, dvostanovanjska hiša, 180 m2 + k+m, stara 20 let na parceli 700m2, 39MIO sit možna menjava za vikend! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
OTOČE, 12 km iz Kranja, enodružinska odlično urejena stan, hiša, 30 let, obnovljena pred 5 leti, na parceli 700 m2, 150 m2 bivalnih povr., klet, garaža, CK, alarm ipd.Cena: 32.9 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890. ,
BLED, bližina jezera, hiša v izgradnji, 200 m2 površin, s starim gosp.poslopjem, na parceli 800 m2.Cena 37 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
PREDDVOR, stan.hiša, 18 let, 180m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800m2, cena 37 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje loke! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890.
CERKLJE NA GORENJSKEM - BLIŽNJA OKOLICA prodamo pritlično hišo, staro 11. leti, v celoti podkletena, na 572 m2 zemljišča, bivalno pritličje z izhodom na teraso cca 130 m2, brez CK, prevzem po dogovoru, CENA: 39.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
DRULOVKA, prodamo zelo lepo dvodružinsko hišo (dvojček), stara 10. let, cca 380 m2 zemljišča, podkletena, bivalno pritličje in prva etaža + neizdelana galerija, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 50.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net
KRANJ - DRULOVKA, prodamo končno vrstno hišo, cca 200 m2 stanovanjske površine, zemljišča cca 250 m2, stara 10. let, prevzem po dogovoru, CENA: 43.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net_,
ZBILJE, prodamo enodružinsko hišo -Marles, staro 2 leti, velikost stanovanjske površine 240,69 m2,velikost parcele 1,054 m2, CK-plin, objekt je delno pod-kleten, dve zaprti garaži z vrati na elek. pomik, dodatno izdelana mansarda nad garažo in dnevno sobo, zemljišče ograjeno, elek. vrata pred vhodom, vseljiva po dogovoru. CENA: 96mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agen-tkranj.nepremicnine.net
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo tri družinsko hišo na 122 m2 zemljišča, cca. 89 m2 v etaži, 1/2 hiše podkletena, 1. etaža: 3*soba+ WC + kopalnica, 2. etaža: dnevna soba + spalnica + mini kuhinja + WC, mansarda: v celoti prenovljena, dnevna soba z jedilnico + kuhinja + 2xspalnica + kopalnica, hiša je delno prenovljena, ISDN, ADSL, CK-olje, vseljivost po dogovoru. CENA: 50mio. SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremicnine.net
PODBREZJE, prodamo hišo 10x10 z gospodarskim poslopjem 6x12 ter pripadajočim kmetijskim zemljiščem cca 3.000 m2 od tega cca 666 m2 stavbnega zemljišča, starost cca 20 let, lepo ravno zemljišče, v hiša kompletu podkletena, bivalno pritličje, prva etaža in mansarda, brez CK, vseljivo po dogovoru, CENA: 60.000.000,00 SIT. AGENTKRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
VOGLJE - novogradnja, na 320 m2 zemljišča prodamo enodružinsko montažno hišo Kager, tip Anja, cca. 164 m2 stanovanjske površine, CK-plin, vsi priključki, CENA: 30.000.000,00 SIT, vseljiva po dogovoru. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - ČIRČE, prodamo manjšo dvodružinsko hišo, staro 30 let, velikost stanovanjske površine 160 m2, velikost parcele 303 m2, ločena vhoda, garaža, kritina stara 2 leti, CK-olje, vsi priključki, vseljiva po dogovoru. CENA: 28.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net
MLAKA, Begunje na Gorenjskem; 86 m2, lastna, visokopritlična, letnik 1975, dvosobno stanovanje v pritličju, neizdelano podstrešje, CK. Ugodna cena: 12 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana, Enota Kranj, 04/2811-000
ŽELEZNIKI; cca 100 m2 stanovanjske površine, prodamo letos obnovljeno, lastno, visokopritlično stanovanjsko hišico, pri plavžu. CK na olje, kuhinja, dnevna soba, kopalnica in dve spalnici. CENA: 14,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Kokrica; 340 m2, poslovno stanovanjska hiša, parcela 540 m2, pred dvema letoma v celoti obnovljena, bližina avtoceste, primerna za razne dejavnosti. Možnost prodaje tudi po etažah. Vseljiva takoj. CENA: 65,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
TRŽIČ - Bistrica; 250 m2, 22 let stara, vrstna, vseljiva takoj, parcela 350 m2, nova streha, mirna lokacija. CENA: 35 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Drulovka; 250 m2, I. 90, vrstna atrijska hiša, tlorisa 17 x 6,40m, kvalitetno grajena, z vsemi priključki, parcela 400 m2. CENA: 40,6 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
ZBILJE; 360 m2, letnik 94, razgled na jezero, novejša, kvalitetna, lahko dvodružin-ska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega, brez provizije . CENA: 68,1 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Mlaka; 423 m2, hiša v IV. gradbeni fazi, komfortna, luksuzna gradnja, 1020 m2 parcele, idilična, sončna lega. CENA: 52,8 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - center; 150 m2, 100 let stara meščanska hiša, primerna tako za poslovno dejavnost kot tudi za stanovanja. Možna je menjava za stanovanje v severnem delu Kranja. CENA: 32,9 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
JAVORNIŠKI ROVT prodamo hišo IV grad. faza in nov vikend, na zemljišču cca. 2000m2. cena 19.9 mil sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
LESCE center mirna lokacija prodamo hišo v izmeri 150m2, garaža leto gradnje 1950. Hiša stoji na zemljišču 800m2 možna, še ena lokacija za manjšo hišo. Cena 29 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
Lesce Prodamo novejšo dvostanovanjsko hišo I 1996, cca 200m2, cca 450m2 zemljišča. Cena 41 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
Bled Zasip prodamo hišo v izmeri 160m2, zemljišča 650m2, I 1965 renovirano v letu 2002. Cena 29,9 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
BLED Ribno prodamo 100 let staro hišo renovirano v letu 1975 v izmeri 200m2 možnost izdelati nadaljnjih 150m2, CK, 1580m2 vrta cena 25.5 mil sit. Hiša je takoj vseljiva. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
BOHINJSKA BISTRICA prodamo dvodružinsko hišo 1.1975 v izmeri 300m2, lepa mirna lokaciji. Cena 47 mil. sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED. Tel.:(04) 5745 444
Radovljica center ob cesti prodamo starejšo hišo staro 100 primerno za adaptacijo v poslovni objekt, svoje parkirišče, dostop z glavne ceste TRG BLED, Tel..(04) 5745 444.
Zgornji Otok prodamo hišo I 1980 z gosp. poslopjem 200m2 + cca 2000m2 vrta, cena 27,5 mil sit. Možnost stanovanja dveh družin. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 4 44._
Lesce prodamo novejšo (I 1996) dvostanovanjsko hišo v izmeri 250m2 na lepi lokaciji nad campingom Šobcem. cena 41 mil sit, NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
Komenda - stan.hiša z delavnico 30x9 m2, stan. površine 260 m2, delavnica 150 m2, parcela 1300 m2, obn. 70, cena ■ 46,8 m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Kranj, center - stan.hiša stara 100 let, stan.površine 320 m2, parcela 522 m2, cena = 18,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53,
Škofja Loka - poslovno stan.hiša stara 90 let, vendar popolnoma obnovljena 1.90, 110 m2 v etaži, (pritličje pisarne, nadstropje stanovanje), parcela 275 m2, cena ■ 44,9 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Bitnje - novogradnja dvojčka vel. 9 x 11 m v IV.gr.fazi, pritličje in mansarda, 2 hiši, parcela 500 m2 na enoto, cena = 33,5 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53
Kranj, bližina"centra - stan. hiša vel. 10 x 12 m, stara 100 let, obn. pred 8 leti, tudi večstanovanjska, cena = 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
202 13 53
Kranj, Primskovo - na odlični lokaciji 1/2 hiše (pritličje), primerna tudi za poslovno dejavnost, parcela 378 m2, stara 70 let, cena = 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Upnica pri Radovljici - na parceli 1.692 m2 stan.hiša letnik 65, obn. leta 1995, stan.hiša cca. 150 m2, možnost nakupa kmetijske površine 4000 m2, cena = 21,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
ŽIRI,cca 200 m2, III. gradbena faza, starost 1 leto, prodamo polovico ali celo hišo.
Informativna cena: 14.000.000,00 SIT BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958 , 04 512 51 22.
KUPIM
Kupim večjo količino SENA. Tt +31 /553-
823 9021
Kupim TRAČNO ŽAGO ali stoječo re7zal-ko za železo. Tt 041 /250-205 9042
LOKAL ODDAM
STRAŽIŠČE - poslovni prostor, 100 m2, in skladišče, pritličje, parkirišče, ugodno oddam. Tt 23-15-600, 041/774-101, Piano-va nepremičnine 8990
KRANJ - mestno jedro, v letu 1997 obnovljeni meščanski hiši oddamo opremljen dnevni bar, z z obveznim odkupom inventarja v višini 3,5 mio. SIT. Mesečna najemnina znaša 50.000,00 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
Kranj - oddamo poslovne prostore od 100 m2 -5.000 m2 za obrtno dejavnost, cena zavisi od kvadrature najema. FRAST, d.o.o. 041 / 626 581
Kranj, Primskovo - poslovne prostore več pisarn s skupnim vhodom, staro 13 let in spodaj skladišče 300 m2, cena - 1,165,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Kranj, Primskovo - industrijska cona pisarne 71 m2, 1.90, lasten vhod, cena ■ 1.180,00 SIT/m2, in skladišče 350 m2, letnik 00, cena = 470,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
LOKAL PRODAMO
PLANINA 3: PRODAMO trgovski lokal, 17 let, 35 m2 -12,8 mio in 26 m2- 10,7 mio FRAST, d.o.o. 041/ 626 581
NUJNO PRODAMO, poslovno stanovanjski prostor v pritličju popolnoma prenovljene hiše v centru mesta Kranj, Tomšičeva ulica, v izmeri 64,25 m2, renovirano leta 2000, cena 12.000.000,00 SIT. (52.000 EUR) AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
Na Bledu prodamo zelo dobro obiskano gostilno v obratovanju renovirano I. 1996 v izmeri 140m2, terasa. Objekt ima tudi 4sobe s kopalnicami in stanovanje ter 1300m2 zemljišča.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
V Radovljici prodamo posl. prostor 112m, (stara knjigoveznica), Cena 15 mil sit. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
Kamnik: hiša vel. 11x11 m in delavnica cca 300 m2 na parceli 1600 m2 staro 45 let, možnost nakupa oboje ali posamezno, cena - 35,2 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Žabnica: poslovni objekt 230 m2, staro 4 leta, primerno za delavnico, proizvodnjo, parcela 800 m2, cena - 54,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Kranj: poslovno-stan. objekt, starost 30 let, spodaj trgovina + pisarne velikost 130 m2, zgoraj isto stanovanje, parcela 2.481 m2, cena = 51,3 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
MOTORNA KOLESA
MOPED KOLIBRI, 1.61, model T12, zelo dobro ohranjen,  vozen,  prodam. Tt
031/325-615 8962
OBVESTILA
CENJENE GOSTE OBVEŠČAMO, DA BO GOSTILNA MARINŠEK MARIJA ZARADI DOPUSTA ZAPRTA OD 8.DO 22. JULIJA.
OTR. OPREMA
Prodam otroški SEDEŽ ZA KOLO, cena 3.000 SIT. Tt 252-16-42, 041/844-605
8982
Prodam otroški VOZIČEK za dvojčke peg perego, kombiniran, lepo ohranjen. Tt 041/774-112 9044
Otroški VOZIČEK hauck , velika kolesa, ohranjen in kolo do 3 leta. Tt 041 /499-218
9050
OSTALO
LESTVE iz lesa vseh vrst in dolžin dobite Zbilje 22, 01/3611-078 8618
PRIDELKI
Prodam zgodnji beli KROMPIR in RDEČO PESO. Tt 255-14-87 8953
Prodam semensko GORENJSKO AJDO cca 500 kg. Tt 25-11-579_8999
Prodam AJDO za seme. Tt 041/41-62-
41 9001
Kupim SLAMO z njive. Tt 051 /224-048
9017
Prodam krmilni KROMPIR. Tt 23-16-570
9020
Prodam 1000 kg JEČMENA ali menjam za koruzo, Tt 59-58-262 9045
PODARIM
Podarim KUŽKA manjše rasti, starega 2 mesca, kratkodlak. Tt 234-10-30 po 12 uri
8837
Dobrim in osamljenim ljudem podarim malega, dolgodlakega MUĆKA, starega 2 meseca. Tt 23-24-338 8865
Podarim tri mlade KUŽKE mešančke, večje rasti. Žabnica 57, Tt 041 /595-355 8983
Podarimo PSIČKO HUSKY. Tt 031 /846-
309 8975
POSESTI
KMETIJSKO ZEMLJIŠČE ALI KMETIJO, kupim. Tt 031/54-88-41 8570
POLJANSKA DOLINA - TREBIJA, prodam 2500 m2 veliko, sončno, ZAZIDLJIVO PARCELO - možna parcelacija. Tt 041 /682-741 8969
SP. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo 435 m2 , lokacijsko dovoljenje, priključki na parceli, cena je 22.250,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
BLED - KORITNO, prodamo zazidljivo parcelo 1400 m2, cena je 24,5 mio. SIT IDA nepremičnine, 04/ 2351 000, 041 331 886
Lahovče pri Brniku prodamo - parcele z gradbenim dovoljenjem in nove stanovanjske hiše zgrajene do IV. gradbene faze v pripravi Interda, d.0.0., tel.: 041/647-257, 041/333-222
BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo v izmeri 488 m2, cena je 23.400,00 SIT/m2. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
GOLNIK - LETENCE, prodamo ravno, sončno zazidljivo parcelo v velikosti 869 m2, cena je 13,2 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
GOLNIK, parcela ca 1500 m2, ravna, mirna, sončna lega. Elektrika, voda in brunarica na parceli, cena 14.500 sit/m2, primerno za gradnjo dvojčka! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
Breg ob Savi - v pripravi za prodajo so PARCELE z grad. dovoljenjem in HIŠE v IV. gr. fazi. Interda, d.0.0., 041/647-257
Sebenje: Izredno lepa zazidljiva parcela 750m2, na razgledni točki, vsi priključki v neposredni bližini. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/ 204-661
ŠENTURŠKA GORA, prodamo zazidljivo vikend parcelo 527 m2, prevzem možen takoj, cena 8.155.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
NAKLO - prodamo zazidljivo parcelo, cca 800 m2, prevzem možen takoj, cena 23.500,00 SIT/ m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
BRITOF - VOGE, prodamo zazidljivo parcelo, 488 m2, prevzem možen takoj, cena 11.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
BAŠELJ, prodamo vikend parcelo, cca 400 m2, prevzem možen takoj, cena 11.700,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430. 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
V Žirovnici na izredni lepi sončni legi prodamo večje stavbno zemljišče v izmeri cca 1200m2 - 1400m2 možni dve lokaciji. Na parceli je potok izreden lep razgled predvsem pa mirna sončna lokacija Cena 12.850 sit/m2.TRG BLED. Tel.:(04) 5745 444
Na Bohinjski Beli prodamo parcelo v izmeri 500m2. Lepa lokacija z izrednim razgledom. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
KOČNA nad Blejsko Dobravo prodamo gradbeno parcelo 750m2 in zgrajeno prvo ploščo hiše 9,5 x 12,5 m2. cena 15.5 mil sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
V okolici Škofje Loka: kmetijsko zemljišče (gozd 15.338 m2), ni v enem kosu, cena -117,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
V okolici Bohinjska Bistrica: kmetijsko zemljišče 22.000 m2, gozd v enem kosu, po 234,00 SIT/m2 in 33.000 m2 travnik v enem kosu, po 351,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
BAŠELJ, prodamo cca 1.000 m2 zazidljive parcele, prevzem možen takoj, cena 16.380,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine, net
KRANJ - PREDOSLJE, prodamo 750 m2 zazidljive parcele, zelo lepa lokacija, ravna, odprta na SZ. CENA: 32.760,00 SIT/m2. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ZG. BESNICA, prodamo zazidljivo parcelo, 666 m2, prevzem možen takoj, cena 11.320.000,00 SIT AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net
V neposredni bližini KRANJA, KUPIMO cca. 2000 m2 veliko zazidljivo PARCELO, za že znanega kupca. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KUPIMO več zazidljivih parcel na relaciji KRANJ - PREDDVOR, KRANJ - ŠK.LOKA. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
ŠENČUR, osrednji del, parcela 980 m2, stanovanjski objekt v III. gr. fazi., možnost odprodaje dela parcele 400 m2! Cena 33 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
PREDDVOR - Možjanca; 484 m2, sončna parcela v naselju vikendov, rahlo v hribu, z razgledom. CENA: 7,5 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Preddvor, Tupaliče - 1236 m2 zazidljiva parcela, cena = 14.100,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
Besnica: zazidljivo parcelo 666 m2, cena - 16.345,00 SIT/m2, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
POSLOVNI STIKI
KRATKOROČNI KREDITI do 100 000 SIT v 1 uri! GORFIN d.0.0., Kranjska c.4, Radovljica Tt 531-48-39, 040/633-903 7755
www.e-nakup.net
TRGOVINA Z NAMENOM išče POSLOVNE PARTNERJE s področja marketinga. Vse informacije 041/795-777 ali e-mail: info@-nakup.org.
E-trgovina k.d., Prešernova c. 9, Ljubljana
TEHNIČNIM TRGOVINAM po Gorenjskem nudimo posredovanje pri servisiranju GSM aparatov, Tt 040/834-691 ?aio
POZNANSTVA
30 letnik želi spoznati osamljeno dekle in ljubiteljico narave. Tt 041 /808-141 899?
RAZNO PRODAM
DRVA meterska ali razžagana, možnost dostave, prodam. TT 041/718-019 sso3
Prodam suha BUKOVA DRVA in SMREKOVE PLOHE 5 in 8 cm. Tt 031/271-151
Prodam AVTOPRIKOLICO in PLINSKI ŠTEDILNIK (4 x plin). Tt 031 /778-110
Prodam okovane GAJBICE. Tt 533-15-49
Prodam VRTNO MIZO hrast, masivno. Tt 041/820-607_8978
Prodam PESKOVNIK želvo za 3.000 SIT in PRALNI STROJ Gorenje za 5.000 SIT. 25-11-057 ali 040/382-675 8993
Prodam kvalitetna suha cepljena DRVA, večjo količino, cena po dogovoru. tt 51-80-220,041/639-348 9000
Prodam GOBELINE, izdelujem jih po naročilu, tt 040/635-537 9037
Prodam BIKCA simentalca 110 kg, suha bukova drva. tt 51-41-032 9038
Prodam 14 m3 bukovih DRV. tt 031/280-774 9040
STANOVANJA ODDAMO
Ženski osebi oddam SOBO, umetnici oddam polovico ateljeja, obema s souporabo funkcionalnih prostorov v hiši. Vselitev septembra, okolica Kranja. Prošnje pismeno: Contact, p.p. 216, 4001 Kranj 8759
Oddam 3 sobno STANOVANJE v Kranju, opremljeno. Tt 041/335-268 po 17. uri
KRANJ - STRAŽIŠČE v dvostanovanjski hiši, stari cca 15 let oddamo 2 ss, 60 m2, delno opremljeno; najemnina znaša 60.000 SIT + stroški. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886.
ODDAMO: STRAŽIŠČE - TRISOBNO - 92 M2, PLANINA 3: TRISOBNO - 75 m2; PRIMSKOVO - ETAŽO HIŠE, RADOVLJICA - DVOSOBNO STANOVANJE - 52 M2. FRAST, d.o.o. 041/ 734 198
STRAŽIŠČE - 3 sobno, pritličje dvo-stanovanjske hiše, 93 m2, opremljeno, samostojen vhod, terasa, vrt, I. izgr. cca 1945, 93.000 sit/mes., Mike &Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www mike-co.si
PODLUBNIK- 2 sobno, 60,75 m2, VI/12, delno opremljeno, l.izgr. 1978, 58.500 sit/mes., Mike & Co. d.0.0., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www. mike-co.si_
KRANJSKA GORA-Čičare; 78 m2, 1.nadstropje, oddamo, trisobno, I. 95, neopremljeno. CENA: 70.500,00 SIT/mes. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
STANOVANJA NAJAMEMO
V Kranju ali bližnji okolici, za daljše obdobje, najamem 1 sobno STANOVANJE v bloku, lahko neopremljeno, rt 031/850-003
8826
STAN. OPREMA
Prodam rabljen keramični UMIVALNIK s pipo, WC ŠKOLJKO in TUŠ KABINO. tt
531-01-33 8964
Ugodno prodam JEDILNI KOT (120 x 80). Tt 031/883-019, 04/514-66-30 8966
Prodam KUHINJSKO MIZO 150 x 90 cm in STOLE, malo rabljene. Tt 040/885-226
STORITVE
SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, Tt 5955-170, 041/733-709, ŽALUZIJE, ROLETE, LAMELNE ZAVESE, PLISE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzije, izdelovanje, svetovanje, montaža in servis. Dobava v najkrajšem času! 25
Nudimo ugodne kredite do 6 let na osnovi osebnega dohodka ali pokojnine. Osebni dohodek lahko obremenimo preko tretjine, star kredit ni ovira. Tel.: 02/25-24-826, gsm 041/750-560, 041/331-991.
Prodaja vozil NUMERO UNO, 1 Dušan Šimunovič, s.p. Mlinska ul. 22, 2000 Maribor
Izdelava podstrešnih stanovanj, predelnih sten, spuščenih stropov v Knauf izvedbi ali z oblogami, polog ladijskega poda, lamina-tov in parketa, obnova starih parketov in'ce-lotnih stanovanj. Planinšek Vilma s.p., Pre-bačevo 34, Kranj Tt 031/50-46-42 7698
Prevzamem vsa zidarska dela - od temeljev do strehe, tudi adaptacije, notranje omete, škarpe, fasade, tlakovanje dvorišč, kanalizacija - delamo hitro in poceni. Tt 041/593-492, Bytyqi oče in sin d.n.o., Ce-gelnica 48 b Naklo /712
STROJNI OMETI, STROJNI TLAKI, ESTRIHI, FASADE
tel.: 041/584-533, 031/442-779 EL-ED-A, d.o.o. Kotnikova 18, Ljubljana
ASFALTIRANJE IN TLAKOVANJE dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih in kamnitih škarp, izkopi in nasipi. Tt 01/839-46-14,041/680-751 aaio
STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, HITRO in PO UGODNI CENI. Tt 041/642-097, Urmar, d.0.0., Zakal 15, Stahovica
8484
ASFALTIRANJE. TLAKOVANJE, IZKOPI, STROJNI IN ROČNO. Izdelava vse vrst ograj in škarp, adaptacija in novogradnja. Hitro in ugodno! Tt 031/758-470, 070/650-214, Zuka-Tabakovič&Co., k,d., Litijska c. 32, Ljubljana 8594
ALU VRATA, vetrolove, balkone, zimske vrtove, nadstreške izdelujemo, montiramo. Novak, s.p., Zg. Pirniče 34, Medvode, 01/3621-794,040/253-029 aesi
Nudimo vam vsa SLIKOPLESKARSKA DELA, izdelava novih ter prenova starih fasad ter izdelavo podstrešnih stanovanj, poslovnih prostorov s suhomontažnimi Knauf in Rigips elementi. Tt 040/624-078, JR Kranj d.0.0., Golniška 13, Kranj 8921
Izvedba spuščenih stropov, predelnih sten, montažo oken, vrat, laminatov, oblog. M.I.T. s.p., Golniška c.25, Kranj, Tt 040/839-113 8931
STANOVANJA KUPIMO
KRANJ, BLED, RADOVLJICA, TRŽIČ, ŠKOFJA LOKA,..., kupimo stanovanja različnih velikosti, plačilo takoj, pomagamo pri nakupu druge nepremičnine. IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886
Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/236-66-70, 041/755-296,040/204-661
KUPIMO: ŠORUJEVO NASELJE, VODOVODNI STOLP: dvosobno ali trisobno stanovanje; PLANINA 3- dvosobno stanovanje + kabinet, l.nad; KRANJ : ENOSOBNO STANOVANJE za stranke z gotovino. FRAST.d.o.o 04/ 23 44 080 041/ 734 198
KRANJ - OKOLICA, kupimo več garsonjer in enosobnih stanovanj različnih velikosti za že naše znane kupce. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - OKOLICA, kupimo več dvosobnih stanovanj, za že znane stranke.
AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ, ŠKOFJA LOKA, RADOVLJICA, TRŽIČ; iščemo več stanovanj različnih velikosti, v hiši ali bloku, novejša ali starejša, potrebna adaptacije, fahko kasneje vseljiva. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Kranj; garsonjero za našo stranko takoj kupimo. Pokličite SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11
000
V Radovljici kupimo enosobno stanovanje na Cankarjevi ali Prešernovi. NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
Na Jesenicah kupimo 2 ss stanovanje nizek blok (Plavž) Cena do 9mil sit.NEPREMIČNINE; TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444
STANOVANJA PRODAMO
BISTRICA PRI TRŽIČU-Kovorska c, 1 ss s kabinetom, 39 m2, prodam. Tt 031/782-
386 6304
Stanovanje 78 m2, v 1. nadstropju, Kidričeva c.47a, kranj, prodam. Tt 233-17-22
PO 18. Uri 8769
GOLNIK prodam garsonjero v izmeri 31,5 m2. Tt 041 /385-913 od 16.do 17. ure
8790
KRANJ - KOKRICA, bližina Brda, dvosobno stanovanje s kabinetom, 58 m2, zgrajeno leta 1963, 13,8 mio sit, prodamo, PROAGENT d.0.0., 041/622-730
BOHINJSKA BISTRICA, prodamo manjše 2 ss, 37,81 m2, visoko pritličje, leto izdelave 1980, delno opremljeno, cena
10.6 mio. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
KRANJ - PLANINA II., prodamo 2 ss, 68,40 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1981, v 6. nad., v račun vzamemo manjše stanovanje, cena 14,9 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
TRŽIČ - BALOS 07, prodamo garsonjero, 18,5 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1959, 2. nad., cena je 4,8 mio. SIT. IDA nepremičnine, 04 2351 000, 041 331 886
KRANJ - Gosposvetska, prodamo 2ss, 53 m2, II. nad., leto izdelave 1964, cena je 14,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04 2351 000, 041 331 886
KRANJ - PLANINA l„ prodamo 4ss, 100 m2, leto izdelave 1973, v 2. nad., vsi priključki, vselitev po dogovoru, cena je
18.7 mio. SIT IDA nepremičnine, 04 2351
000, 041 331 886
TRŽIČ - Deteljica, prodamo 188, 40,60 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1975, urejeno, lepo, vzdrževano, 5. nad., cena je 9,8 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2351 000, 041 331 886
TRŽIČ - Balos, prodamo 3ss, 77 m2, v stanovanjskem bloku, leto izdelave 1959, etažna CK, 2. nad, možen nakup garaže, cena je 12,5 mio. SIT IDA nepremičnine 04/ 2351 000, 041 331 886
ŠKOFJA LOKA - Frankovo naselje, prodamo 1 ss, 34 m2, z atrijem 18 m2, letnik 1981, cena 12,5 mio SIT. IDA nepremičnine, 04 2351/000, 041 331 886
KRANJ - OREHEK ob ljubljanski cesti prodamo več novozgrajenih stanovanj, različnih velikosti, cena je 301.000,00 SIT/m2 + DDV. IDA nepremičnine, o4 2351 000, 041 331 886
Kranj-Zlato polje: 1SS, 37m2, IV. nas, vsi priklj. popolnoma obnovljeno leta 03, takoj vseljivo, cena 11,6 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661
Kranj - Planina II: 2SS, 54m2, V.nad, zelo lepo, starost 20let, cena 14,9 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661
Kranj - Orehek: 2SS + kabinet, popolnoma obnovljeno, P-delno polkletno, 55,17m2, takoj vseljivo, lastno parkirno mesto cena 14,5 mio Kranj-Orehek: 2SS+kabinet, P, 52,29m2, popolnoma renovirano, takoj vseljivo, parkirno mesto, cena 15,7 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 040/204-661
Kr. Gora - Bezje: Zelo lepo 3SS, 73m2, II.nad, vsi priklj. takoj vseljivo, cena 20,5 mio ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120,04/236 66 70,040/204-661
IZREDNA PONUDBA: Tržič- novogradnja: Na začetku Tržiča v stavbi - kulturni spomenik - se gradijo nova stanovanja, zelo lepa različnih velikosti, vsi priključki, ugodni plačilni pogoji - možnost koriščenja varčevalne sheme, kompleks bo zaključena celota z urejeno okolico in notranjim dvoriščem, vseljivo marec 2004. ITD + NEPREMIČNINE Tel: 04/23 81 120, 04/236 66 70, 040/204-661
PLANINA 3: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, 2.nad, 15,5 mio, 17 let. FRAST, d.o.o, 041/ 734 198
PLANINA 1: prodamo ŠTIRISOBNO stanovanje, 91 m2, adaptirano 1998, 17,8 mio FRAST, d.o.o. 04/ 234 40 80 041/ 734 198
VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 88 m2, 2.nad, adaptirano 1997, cena 18,8 mio FRAST , d.o.o. 04/ 234 40 80 041/ 734 198
VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 74 M2, adaptirano 1995, cena 17,5 mio FRAST , d.o.o. 041/ 734 198_
PLANINA 2: prodamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE , 95 m2, 19,5 mio., 22 let,
1. nad. FRAST, d.o.o. 04/234 40 80, 041/ 734 198_
PLANINA 1: prodamo 2,5 ss, 69 m2, adaptirano 1996, cena 15,2 mio FRAST, d.o.o. 041/ 734 198
VAUAVČEVA - mans.gars., 19,90 m2, V. nad., l.izgr. cca 1963, takoj vseljiva, cca 7,7 mio. Mike &Co. d.0.0., Bleivveisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA II - 1 sobno, 49,50 m2, Vll/7, pregrajeno, l.izgr. cca 1980, cca 12,6 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA II - 2 sobno, 69,20 m2, I/7, zast. terasa + balkon, l.izgr. cca 1983, cca 17 mio. Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2 sobno, 63 m2,111/12, delno obnovljeno, l.izgr. cca 1978, cca 14,7mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA - 2,5 sobno, 75,80 m2, I/2, l.izgr. cca 1988, cca 18,6 mio. Mike &Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
BLEIVVEISOVA - 3 sobno, 68,68 m2, XII. nad., takoj vseljivo, leto izgradnje 1964, cca 17 mio. Mike &Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
VAUAVČEVA - 3 sobno, 74,90 m2, P/4, obnovljeno v celoti, l.izgr. cca 1963, cca 17,5 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si
PLANINA I - 2 s.+2 kab., 88,70 m2, I/7, obnovljeno, l.izgr.1978, cca 21 mio. Mike & Co. d.0.0., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si
V PREDDVORU na voljo še 4 stanovanjske enote (izgrajene "na ključ"), primerne tudi za vikend apartma. Možna takojšnja vselitev! Cena: že od 230.000 sit /m2 ! Možnost odloga dela plačila! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
OREHEK pri Kranju, prodamo več novih stanovanj izgrajenih na ključ, velikosti od 37 m2 do 150 m2, možnost nakupa tudi du-pleks enote. Prevzem možen že v septembru 2003! Cena: od 235.000 sit/m2, uredimo ugoden kredit s 40% lastne udeležbe! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Kebetova ulica, 3 sobno, 4.nadstropje, nizek blok, 35 let, preurejeno in kvalitetno obnovljeno, CK plin.Cena 17,7 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Valjavčeva ul., dvosobno, 34 let, adaptirano, CK plin, SZ lega, 13,5 MIO sit, takoj vseljivo! Nepremičninska družba LOMAN, d.0.0. Kranj, tel.:041/ 347 323, 04/ 2362890
PREDDVOR, manjše dvosobno, novo, 54 m2, novo, 1 .nadstropje/3, vseljivo takoj. Zelo ugodni plačilni pogoji, cena 13,9 MIO sit! Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
KRANJ, Vrečkova ulica, garsonjera 30 m2, ločena kuhinja, lani popolnoma obnovljena, delno opremljena, visoko pritličje, nizek blok 25 let, vseljiva takoj, cena 9,7 MIO sit. Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890
ndomplan j družba za inženiring, I nepremičnine, urbanizem I in energetiko, d.d. ' kranj,bleiweisova 14
tel.h.C.:Q4/2Q-68-70Q, iax: 04/20-68-701
KRANJ, Ul.Rudija Papeža, Planina II, lepo urejeno dvosobno stanovanje 68 m2, 1 nadstropje, nizek blok 27 let, V lega, 15,8 MIO sit, vseljivo maj 20041 Nepremičninska družba LOMAN, d.o.o. Kranj, tel..041/ 347 323, 04/ 2362890
PONOVNO NOVA STANOVANJA, KRANJ - ČIRČE, šest stanovanjski objekt z lastnimi parkirišči, števci za hladno in toplo vodo -kalorimetri. Od 265.000,00 SIT do 277.000,00 SIT. Stanovanjske površine od 38 m2 in naprej, vseljiva Januar 2004. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - CENTER, v zelo lepi, staromeščanski hiši prodamo mansardno garsonjero, staro 11.let, 28,20 m2, 2. nadstropje, francoski balkon, CK, vseljiva takoj, CENA: 8.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine, net
TRŽIČ - DETELJICA, prodamo enosobno stanovanje v 5. nadstropju, 40,67 m2, staro 30 let, pridobljena otroška soba na račun balkona, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 10.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360 agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - CENTER, prodamo enosobno stanovanje v 2. nadstropju, adaptirano pred 12 leti, 48,20 m2, CK, TEL., obnovljena kopalnica, brez balkona, vseljivo po dogovoru, CENA: 13.150.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KARANJ - PLANINA I, prodamo komplet opremleno enosobno stanovanje, 39,90 m2, staro 16 let, 2. nadstropje/nizek blok, balkon, večja klet, vsi priključki, mirna okolica, vseljivo po dogovoru. CENA: 11.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - PLANINA II, prodamo dvosobno stanovanje staro 25 let, 68,30 m2, balkon, vsi priključki, kuhinja, vseljivo po dogovoru. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - CENTER, v komplet obnovljeni zelo lepi staromeščanski hiši, prodamo dvosobno stanovanje v fazi adaptacije, staro 12.let, 70,90 m2, 1. nadstropje, balkon + sorazmerni delež vrta, vsi priključki, prevzem možen takoj, CENA: 16.300.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj . nepremičnine. net
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 63 m2, 3. nadstropje, balkon, CK, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo prazno dvosobno stanovanje, 46,30 m2, staro 27 let, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru, CENA: 12.600.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - ZLATO POUE, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje s klimo, 56,75 m2, staro 4. leta in pol, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 17.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje, 65,70 m2, staro 28 let, 3.nadstropje/ nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 15.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo komplet opremljeno dvosobno stanovanje, staro 42 let, velikost stanovanjske površine 52 m2, pritličje/ nizek blok, CK-plin, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 14.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine.net
KRANJ - ZLATO POLJE, prodamo zelo lepo trisobno stanovanje, 93 m2 stanovanjske površine, staro 45 let, komplet opremljeno, 2. nadstropje / nizek blok, nova kuhinja po naročilu z vsemi elementi, CK-plin ter vsi ostali priključki, balkon, vseljivo po dogovoru. CENA: 25.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremičnine.net
KRANJ - PLANINA III, prodamo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 81,5 m2, staro 20 let, 2. nadstropje/ nizek blok, balkon, vsi priključki, vseljivo takoj. CENA: 20.900.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA I, prodamo komplet adaptirano in opremljeno trisobno stanovanje, staro cca 25 let, 77,70 m2, 4. nadstropje, balkon, vsi priključki, vseljivo julij 2003, CENA: 19.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - PLANINA I, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 54,80 m2, staro 30 let, prenovljena kopalnica, balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 13.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - STRAŽIŠČE, prodamo trisobno stanovanje v hiši stari 25 let, 100 m2 + 70m2 vrta, 1. nadstropje/2, balkon, vsi priključki, CK-plin smostojna, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ - VODOVODNI STOLP, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 67,60 m2, staro 41 let, 3. nadstropje/nizek blok, zastekljen balkon, vsi priključki, vseljivo Nove-ber 2003. CENA: 16.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
KRANJ - NAZORJEVA, prodamo klimatizirano dvosobno stanovanje s kabinetom, 81 m2, staro 40 let, zaprta loža, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.500.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine. net
KRANJ - PLANINA III, prodamo dvosobno stanovanje s kabinetom, 75,60 m2, 1.nadstropje/8, staro 18 let, balkon, kuhinja z belo tehniko, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 18.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj .nepremičnine.net
PODBREZJE, prodamo trisobno stanovanje v hiši stari 43 let, 100 m2, garaža, CK, tel. priključek, vseljivo takoj. CENA: 13.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj.nepremicnine.net
KRANJ- PLANINA I, prodamo lepo dvosobno stanovanje z dvema kabinetoma, 88,70 m2, 1. nadstropje, staro 20 let,v celoti renovirano, kuhinja, 2><balkon, vsi priključki, vseljivo po dogovoru. CENA: 20.000.000,00 SIT. AGENT KRANJ, tel. 04-23-80-430, 04-23-65-360, agentkranj. nepremičnine, net
BLED - Cesta v Megre; 74,37 m2, lastno 2 ss stanovanje s kabinetom, v pritličju letos obnovljene tristanovanjske hiše, na mirni lokaciji, takoj vseljivo. Možnost dokupa garaže. CENA: 27,3 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Planina I; 55 m2, 2,5 ss, blok star 29 let, 3. nadstropje, adaptirana kopalnica, južna lega, balkon, dobra razporeditev prostorov. CENA: 14 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
TRŽIČ - Deteljica; 41 m2, 1 ss pregrajeno v 1,5 ss, urejeno, pred 5 leti v celoti adaptirano, 5. nad. CENA: 10,5 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Planina II; 68 m2, 2 ss, 7. nad., odlična lokacija, dober razpored, lega J, velik balkon, staro 23 let. CENA: 15 mio SIT. SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
KRANJ - Zlato polje; 54 m2, dvosobno, 30 let star objekt, 4. nadstropje, nova kuhinja, dobra razporeditev prostorov, vseljivo po dogovoru. CENA: 13,9 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
ŠKOFJA LOKA - center; 148 m2, 2. nadstropje na novo kvalitetno leta 2000 obnovljene meščanske hiše, CK, takoj vseljivo. CENA: 24,2 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
Bohinjska Bistrica prodamo dvosobno stanovanje 48,6m2, III. nad. letnik 1980 cena 12,5 sit. TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
HRUŠICA prodamo manjše obnovljeno trisobno stanovanje I 1950. v velikosti 63m2.TRG BLED, Tel.:(04) 5745 444.
DOMŽALE, center - 2 SS 64 m2, l.nad., 2 balkona, letnik 77, cena ■ 18,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 5
KRANJ, Vodovodni stolp - 2 SS 51 m2, 3. nadstropje, nova kopalnica in okna, I. 64, cena = 13,9 mio SIT, možnost nakupa garaže v bližini, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Planina III - 2 SS 62,0 m2 v 2. nad., I. 85, cena = 15,5 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13
53_•___
KRANJ, Dražgoška - 3 SS 95 m2 v 3.nad. z veliko teraso, 1.76, dvigalo, cena = 19,9 mio SIT, K3 KERN d.0.0., tel. 202 13 53
KRANJ, Planina I - popolnoma obnovljeno
2 SS + 2 K 88,7 m2 v l.nad., I. 75, vseljivo po dogovoru, cena * 20,0 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Planina I - 3 SS 79,8 m2 v priti., takoj vseljivo, I. 75, cena = 16,5 mio SIT, K
3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Planina I - 2 SS 63,00 SS v 3.nad., I. 74, cena = 14,7 mio SIT, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
KRANJ, Planina II - 2 SS 68,20 SS v 7.nad., I. 85, cena = 15,1 mio SIT, plačilo po obrokih, K 3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 202 13 53
JESENICE - 2 SS 56 m2 v l.nad., zastekljen balkon, I. 83, cena = 9,3 mio SIT, K3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel.
04 202 13 53
LESCE - 1 G 24 m2 v 4.nad., mansarda,
I. 86, nadstrešek za avto, cena = 7,5 mio SIT, K3 KERN d.0.0., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53
ŠKOFJA LOKA -Mesto, dvosobno stanovanje, 60 m2, v starejši v celoti obnovljeni meščanski hiši. Informativna cena
II. 500.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
ŠKOFJA LOKA - Partizanska, 35 let, dvosobno s kabinetom, 57 m2, 7. nadstropje, lepo ohranjeno, obnovljena kopalnica. Infor. cena 66.000,00 EUR. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22.
POLJANSKA DOLINA- 3ss, 40 km iz Ljubljane oz. 16 km iz Šk. Loke, prvo nad. hiše z podstrešjem, dvoriščem in 250 m2 vrta ob Sori, takoj vseljivo, primerno za vikend. Cena 7.000.000,00 SIT. BLOK 5 nepremičnine, 041 428 958, 04 512 51 22. ZLATO POUE, dvosobno stnovanje , 3nads., priključki, CK-plin, cena 13 mio SIT, Prodam. 323-15-600 , 041/774-101 Pianova nepremičnine
KRANJ - bližina, trisobno stanovanje v hiši - 75 m2, CK, garaža, cena 13 mio SIT, prodam. Tt 23-15-600, 041/774-101, Pianova nepremičnine 8988
KRANJ dvosobno stanovanje - 52 m2, v hiši, l.nad., CK, cena 9,5 mio SIT, prodam. Tt 23-15-600 , 041/774-101 Pianova nepremičnine 8989
Prodam 2 sobno STANOVANJE v mestnem jedru v Kopru in 1 sobno STANOVANJE v mestnem jedru v Izoli, obe sta obnovljeni, takoj vseljivi ter primerni tudi za počitniško stanovanje. Tt 070/448-250 9010
V naselju Vodovodni stolp v pritličju dvo nadstropnega bloka prodam eno sobno STANOVANJE, cena 10,5 mio SIT. tt 031/823-376 9011
VOZILA DELI
CITROEN, AVTOODPAD, RABUENI IN NOVI REZERVNI DELI, ODKUP AVTOMOBILOV, tt 50-50-500 8020
GOOD YEAR MARATHON LHS 385/65 R 22,5 2 kom na platiščih, prodam, tt 23-54-181,041/33-55-39 8948
Prodam nov PRTUAŽNIK clio 3 vrata, cena 12.000 SIT. tt 23-31-568 9015
VOZILO KUPIM
Odkup karamboliranih ozil in celih ZASTA-VINIH VOZIL, tt 031 /629-504 8737
Največ za vaše poškodovano vozilo, tudi totalko. Takojšnje plačilo, prepis, odvoz, tt 031 /770-833 8742
VIKENDI
ŠMARJEŠKE TOPLICE - 15 km, Pavla vas; 100 m2, 1.73, zidan objekt, asfalt, sončno, razgled, vinograd, 430 m2+3500 m2 vinograd-pašnik. CENA: 4,7 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
BOH. BISTRICA; 36,85 m2, prodamo 1.00 izdelan apartma v neposredni bližini Koble. CENA: 11,7 mio SIT SVET NEPREMIČNINE d.0.0., Ljubljana; Enota KRANJ. 04/28 11 000
VOZILA
ODKUP RABUENIH VOZIL od I. 1992. Plačilo v GOTOVINI, uredimo prenos lastništva. ADRIA AVTO,d.o.o., Partizanska c. 1, Škofja Loka (bivša vojašnica), tt 5134-148, 041/632-577 26
ODKUP, PRODAJA, PREPISI RABLJENIH VOZIL, tt 23-23-298, 041/773-772 MEPAX d.0.0., Kranj 7643
MARK MOBIL d.0.0., Trg Rivoli 8, ODKUP IN PRODAJA RABUENIH VOZIL TER PRENOS LASTNIŠTVA, tt 2353-500 IN 041/668-283 7951
ODKUP, PRODAJA, PREPIS RABUENIH VOZIL, GOTOVINSKA PLAČILA, tt 20-11-413, 041/707-145, 031/231-358, Avto Kranj d.0.0., Savska c. 34, Kranj 88.39
Prodam JUGO 60, l.89,karamboliran. tt 512-52-83 8959
[■^GANTAR
■ C| Bratov Praprotnik 10,4202 Naklo Tel./Fax: 04/257-6052
PRODAJA IN
MONTAŽA IZPUŠNIH -SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH
BLAŽILCEV¥M0HR0|,?
Prodam DAEVVOO NEXIA GTX 1.97/98, kov. zelen, klima, air bag, meglenke, el. pomik stekel, 52 000 km. tt 5725-417, 031/628-324 _8967
Prodam PANDO 750, vozna, 1.90. tt 23-32-103, 25-03-289 zvečer ali od 12.-14
ure 8986
Prodan LADO RIVA 1300 v voznem stanju, reg. 10/03. Verbič, Slovenska 43, tt 252-13-05 899i
Prodam ROVER 416 Si, 97, odlično ohranjen, garažiran, 1. lastnik, tt 031/584-713
9012
Prodam DAEVVOO MATIZ, 1.99, prevoženih 33.000 km, izredno lepo ohranjen, cena po dogovoru, tt 031 /265-242 9018
Prodam MITSUBISHI COLT 1.3, 1.90, izredno ohranjen, kovinsko sive barve, cena 800.000 SIT, tt 041/350-318 9019
Prodam PEUGEOT 205, 1.85. tt 031/584-412 • 9023
Prodam R SCENIC 1.6. 1.97, lepo ohranjen, ele. paket, ABS, ugodno, tt 041 /600-350 9035
Prodam R CLIO 1.2,1.97, 87.000 km, 3V. tt 040/245-173_904i_
Prodam RENAULT 19 RT, 1.95. tt 041/256-982 9051
ZAPOSLIM
Delo v dopoldanskem času, najboljši pogoji, redna zaposlitev, prevoz na teren in možnost napredovanja. Vse to in še več nudimo sposobnim in komunikativnim zastopnikom, tt 041/793-367, 031/634-584, Sinkopa d.0.0., Žirovnica 87, Žirovnica
8345 >
VOZNIKA C kategorije ali C in E kategorije v mednarodnem transportu, redno zaposlimo. VRBA, d.0.0., Kranj, Struževo 4, tt 041/614-722 8376
Komunikativnim osebam nudimo redno zaposlitev za delo na terenu (ni prodaja). Pokličite na tt 041/604-413 in 04/595-79-95, MK Založba d.d., Slovenska c.29, Ljubljana 8451
V redno delovno razmerje zaposlimo KV MESARJA ali KUHARJA in POMOŽNEGA DELAVCA, tt 041/650-975, Mesarstvo Oblak, Delavska ul. 18, Žiri 8499
STAVBNEGA KLEPARJA - krovca, zaposlim, tt 041/628-292, Spartak.d.o.o., Sveteljeva 4, Šenčur 8691
Iščemo PRODAJALKO v trgovini s tekstilom in obutvijo Dover, v MC v Kranju, C. Staneta Žagarja 69. Kandidatka mora imeti. končano SS: trgovski, ekonomski, aranžer-ski ali upravni tehnik. Delo je za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Prošnje z dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: Harjen d.0.0., Frankovo nas. 165, Škofja Loka, tt 51-51-200, 031/676-
20 9 8752 _J_
Uspešno podjetje ob širitvi na Gorenjsko zaposli tri nove sodelavce za direktno prodajo. Visoka provizija vam omogoča realen zaslužek 200.000/mes., šolanje, napredovanje. Ppridružite se najboljšim! tt 031/699-510, 04/23-24-965, Fantome international d.0.0., M.Grewenbroich 13, Celje 8766
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SMO SE PRESELILI V NOVE POSLOVNE PROSTORE,
DORFARJE 17, 4209 ŽABNICA. Tel.: 04/513 74 00, fax: 04/513 74 01, GSM: 031 66 44 66, www.talon.si
• MENJALNICA • ODKUP IN PRODAJA VOZIL • PRODAJA TOMOS PROGRAMA
VUUDNO VABUENI!
Rodio Triglov
IT j i
Prvi a In* ftAfon i/krv^t   Prvi nlnrr>k C*att>n i/ko
®
Prvi 9la/ Gorenj/ke - Prvi gla/ek Gorenj/he
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice
STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA
89,8 - Jesenice, 101,5 - Kranjska Gora, 101,1 - Bohinj
OBJAVA URADNIH UR IN DEŽURSTEV POGREBNIH SLUŽB
AKRIS, d.o.o., Nova vas 17, Radovljica tel.: 04/533-33-65, Šk. Loka; 04/5123-076 MOBITEL: 041/631-107
KOMUNALA KRANJ - DE Pogrebne storitve URADNE URE: od 6. do 14. ure, od ponedeljka do petka, Tel./Fax: 04/28-11-391, dežurna služba neprekinjeno 24 ur, mob.: 041/638-561
NAVČEK, d.o.o., Pogrebne storitve
tel.: 04/253-15-90, MOB.: 041/628-940
JEKO - IN, Pogrebna služba
Blejska Dobrava
URADNE URE: od 7. do 15. ure
od ponedeljka - petka, tel.: 5874-222
Dežurna služba popoldan do 20. ure
tel.: 5874-222, od 20. ure dalje do 6. ure zjutraj
tel.: 5860-061, 5860-064, GSM 041/587-283
POGREBNIK Dvorje
tel.: 25-214-24, 041/614-528, 041/624-685
POGREBNE STORITVE NOVAK
Anton Novak, s.p. Hraše 19, Lesce Dežurna služba: 04/53-33-412, 041/655-987 031/203-737
LOŠKA KOMUNALA, d.d., ŠKOFJA LOKA
Kidričeva c. 43/a, Škofja Loka
od ponedeljka do petka od 7. do 14. ure,
tel.: 50-23-500, 041/648-963
Dežurna služba od
14. do 7. ure zjutraj naslednjega dne
041/648-963
041 /357-976
POGREBNE STORITVE HIPNOS D.O.O.
Barletova cesta, Preska - Medvode, tel/fax.: 01/3613-589 dežurni: 050/ 620-699
ZA OBJAVO OSMRTNICE ALI ZAHVALE V GORENJSKEM GLASU DOBITE OBRAZCE PRI VSEH DEŽURNIH SLUŽBAH.
Zaposlim prijazno študentko za delo v strežbi. Kozjek Gorazd s.p., Dvor 2, Zg.Besnica, tt 041/773-107 8884
Zaposlimo VOZNIKA Cin E kategorije v mednarodnem transportu, tt 041/621-
040 8914
Zaposlim VOZNIKA C kategorije za vožnjo po Sloveniji, tt 041/650-894, Mohorič Darko s.p., Racovnik 4, Železniki 896i
Za košnjo trave in občasno delo okoli hiše iščemo pomočnika, tt 031/811-708 8965
Iščemo MIZARJA ali KOVINARJA za izdelavo alu elementov. Delo je na terenu in v delavnici, tt 041/694-665, Zorman Peter s.p., Glavarjeva 100, Komenda 9022
ZAPOSLITEV IŠČE
Nudim pomoč v gospodinjstvu in pri negi starejših ljudi, 24 ur dnevno, tt 040/731-
147 8867
Iščem delo - pomoč in nega starejše osebe na domu. tt 040/883-876 8958
ŽIVALI
PRAŠIČE različno težke prodam in pripeljem na dom. tt 041 /724-144 8956
Prodam TELIČKO simentalko, staro en teden, tt 041/873-795 8960
Prodam 8 mesecev brejo TELICO simentalko in suha HRASTOVA DRVA. tt 5185-
421 8971
Mladi KRAVI po izbiri in traktorski sedež Agis Ptuj, prodam, tt 041/608-765 8983
Prodam več TELIČKOV . tt 25-22-689
8984
Prodam TELIČKO simentalko, staro 7 dni. tt 031/513-678_8985
Prodam ČB BIKCA, starega 14 dni. tt
041 /860-207 8994
Prodam 2 leti staro brejo KRAVO simentalko. tt 051/212-334 8995
Prodam TELIČKO belgijsko plavo, staro 10 dni, tt 2311-766_9002
prodam dve TELIČKI, stari 3 tedne, tt 250-13-71, 031/862-718_9009
KOZO s kozico prodam, tt 53-18-065
9013
Prodam TELETA 120 kg težkega in 5 dni starega, tt 580-16-48 9036
Prodam 4 mesece starega BIKCA simen-talca. tt 041/575-259 9039
Prodam KRAVO simentalko s teletom ali brez. tt 580-12-78 9048
Prodam 7 in 14 dni stara ČB BIKCA. Res-man, Gorica 9, tt 53-10-215 9052
ŽIVALI KUPIM
ODKUPUJEMO MLADO PITANO GOVEDO, TELETA, KRAVE. Mesarstvo Oblak, Žiri tt 041 /650-975 7862
Kupim BIKCA simentalca starega 10 dni. tt 51-20-493 9049
Gomamm
najbolj športna frekvenca
ZAHVALA
V 98. letu nas je zapustila naša draga mama, babica, prababica, teta in tašča
ALBINA SNEDEC
roj. Rogelj, p.d. Hebinova mama iz Velesovega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje ter svete maše. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot. Posebna hvala tudi dr. Beleharju in gospe Marjeti za pomoč. Zahvala tudi župniku Petru Miroslaviču za obiske v času njene bolezni in za lep pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke, zvonarju, praporščakoma DU Cerklje in pogrebniku Jeriču.
Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala.
VSI NJENI Velesovo, 8. julija 2003
ZAHVALA
Nenadoma nas je v 71. letu starosti zapustil naš dragi oče, stari oče, dedi, prijatelj, stric in tast
JOŽE FARIČ
iz Sp. Besnice, Senožeti 35
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem drugim, ki ste ga poznali in se v tako velikem številu poslovili od njega in ga spremili k zadnjemu počitku. Hvala za darovano cvetje in sveče v njegov spomin. Iskrena hvala g. župniku Lojzetu Grebencu za lep pogrebni obred, pevcem iz Naklega, kvintetu trobil orkestra Slovenske vojske, sosedu Janezu Pokornu za ganljiv govor, Društvu upokojencev iz Naklega in Pogrebni službi Komunala Kranj. Vsem še enkrat iskrena hvala.
ŽALUJOČI VSI NJEGOVI! Sp. Besnica, 9. julija 2003
ZAHVALA
V 91. letu starosti nas je zapustil dragi oče, stari oče, brat in stric
FRANC CEGNAR
Cešnarjev ata iz Dorfarij
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo lovski družini Sorsko polje, gasilskemu društvu Žabnica ter gospodu Setini in gospodu Škerjancu za ganljiva govora. Zahvaljujemo se tudi Društvu izgnancev Škofja Loka, gospodu župniku Perčiču ter pogrebni službi Navček za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Sinova Erancelj in Janez z družinama
Zaman je bil tvoj boj,
zaman vsi dnevi upanja in trpljenja,
bolezen je bila močnejša od življenja.
ZAHVALA
V 82. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari ata in pradedek
MIHA STERN
p.d. Pavovčov
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, dobrim sosedom ter sodelavcem ISKRAEMECO, ISKRA ELEKTRONIX in kolektivu IB1 za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala patronažni sestri Tanji in negovalki Nadi za pomoč v najtežjih dneh. Posebna zahvala g. župnikoma Brečku in Isteniču za lep obred, domačim pevcem in pogrebni službi Navček. Najlepše se zahvaljujemo vsem trsteniškim gasilcem, govorniku ter gasilcem iz sosednjih društev, skratka vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hčerke Ivanka, Milka in Lenčka z družinami Trstenik, Zg. Brnik, Luže, 9. julija 2003
A Eden je, ki neizmerno nežno to večno padanje v rokah drži.
(Rainer Maha Rilke)
OSMRTNICA
V 72. letuje nepričakovano umrl naš dragi brat, stric, svak in bratranec
STANKO BIDOVEC
univ. dipl. oec. iz Ljubljane
Na pokojnikovo željo bo pogreb v družinskem krogu, v sredo, 16. julija 2003, ob 14. uri.
Na dan pogreba bo žara v vežici sv. Frančiška na ljubljanskih Žalah.
Žalujoči: sestri Francka in Pepca ter brata Jože in Franc z družinami, nečakinje in nečaki ter ostalo sorodstvo Kranj, Zalog pri Golniku, Luže, Ljubljana, 12. julija 2003
Kako prazen je naš dom, dvorišče,         V SPOMIN naše oko zaman Te išče. Žalostni so dnevi, ker zapustil si nas Ti, v naši hiši je praznina, v srcu velika bolečina.		
	m '"	Danes, 15. julija 2003, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dobri mož, oče, stari oče, tast in boter
	Vre .	JANEZ KURALT
		p.d. Pavletov ata
		Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem preranem grobu.
		VSI NJEGOVI Cerklje, 15. julija 2003
OSMRTNICA
V 54. letu starosti -nas je po kratki bolezni zapustil dragi mož, oče, sin, brat, bratranec in nečak
PETER KOMOVEC ml.
Od njega se bomo poslovili jutri, v sredo, 16. julija 2003, ob 16. uri. na pokopališču v Kranju.
Na dan pogreba bo žara od 8. ure dalje v mrliški vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči: žena Francka, sinovi Aleš, Sašo in Jure ter oče Peter, brata Marjan in Srečo
in ostalo sorodstvo
ZADNJE NOVICE / info@g-glas.si
VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO
AGENCIJA RS ZA OKOLJE, Urad za meteorologijo
u    *      4 ■
TOREK	SREDA	ČETRTEK
	»(	A. J
od 12 °C	od 14 °C	od 16 °C
do 26 °C	do 29 °C	do 28 °C
Danes, v torek, bo pretežno jasno, tudi po hribih bodo le redki, plitvi kopasti oblaki. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 13, najvišje dnevne pa od 24 do 27 stopinj C. Jutri, v sredo, bo sončno, začel bo pihati jugozahodnik. Topleje bo. V četrtek pa bo že več kopaste oblačnosti in predvsem popoldne bodo krajevne plohe in nevihte.
Za sproščene in aktivne počitnice
Z različnimi počitniškimi dejavnostmi poskrbijo, da otrokom zagotovo ni dolgčas.
Kranj - Mladi imajo iz leta v leto več možnosti, da med počitnicami svoj prosti čas aktivno izkoristijo. Sodelujejo lahko v raznovrstnih delavnicah in taborih ali se odpravijo na izlete v bolj ali manj oddaljene kraje. Tako staršem ni treba skrbeti, da bodo otroci, medtem ko so v službi, prepuščeni ulici ali televiziji. Po zagotovilih organizatorjev je zanimanje za tovrstne dejavnosti izredno veliko, kar kaže, ugotavljajo, da bi se morali v prihodnje še bolj organizirati; različne organizacije bi se morale povezati med seboj in pripraviti enoten program.
Prvi korak k temu so že storili v občini Škofja Loka, kjer so vse počitniške aktivnosti zbrali v posebni knjižici. Dejavnosti za mlade v času počitnic organizirajo Lokalna akcijska skupina LAS, društvo prijateljev mladine, loški muzej, taborniki in športne organizacije. "Zal so iz knjižice izpadli oratoriji, ki jih organizirajo v
župnijah Reteče in Škofja Loka, čeprav so zelo dobro obiskani. Vendar se nam z župniki ni uspelo dogovoriti, da bi jih vključili v izbor drugih aktivnosti," je pojasnil pomočnik župana za družbene dejavnosti Jure Svoljšak. Pri društvu prijateljev mladine, mladinskem centru in zavodu za šport so poskrbeli, da med počitnicami
ni dolgčas otrokom v Kranju. Na igriščih ob vrtcih Tinkara in
Sonček ter ob osnovnih šolah Matije Čopa in Franceta PreŠer-
Na Zelenici znova streha
Zelenica - Silovit požar je 12. decembra 1999 upepelil Dom na Zelenici, od katerega so ostali le kamniti zidovi. Za Planinsko društvo Tržič, ki je izgubilo eno od štirih koč, je bil to hud udarec. Naslednjo pomlad so v dogovoru s kmeti zgradili gozdno cesto iz Završnice, da so lah-
so šele lani dobili soglasje za priglasitev del.
"Zadovoljni smo, da smo uspeli rešiti lastniške zadeve in pridobiti gradbeno dovoljenje. Potem smo se lahko lotili gradnje. Lani smo postavili streho na delu stavbe, kjer je stal star dom. Letos smo končali notra-
cija in gradnja sta nas doslej stala okrog 15 milijonov SIT. Dobrih 8 smo jih imeli od zavarovanja, 3,5 milijona je dala PZS, fundacija za šport 5 milijonov, nekaj denarja pa sponzorji. Občina Tržič zaenkrat ni dala ni-esar. Upamo, da bo v bodoče, saj za končanje načrta potrebujemo še okrog 85 milijonov tolarjev," je povedal Marjan Sal-berger, predsednik PD Tržič.
Ob njem je bil predsednik gradbenega odbora Jože Štu-cin, ki je izmed nekaj več kot
400 članov uspel našteti le peščico najbolj zagretih za delo. Na gradbišču so bili največkrat Albert Zupan, Peter Rožič, Marci in Primož Stamcar, Vili Planine in Miro Grum. Sedaj je zavetišče v rokah oskrbniške-ga para iz Kranja. Cvetka Smid skrbi za postrežbo gostov, ki jih tudi v soboto ni manjkalo. Njen mož Janez se ukvarja zlasti z obnovo druge sedežnice na Zelenico in treh vlečnic ob zavetišču, ki jih nameravajo spet zagnati pozimi.       Stojan Saje
Jože Štucin, Albert Zupan in Marjan Salberger (od leve) pred zavetiščem na Zelenici, ki so ga odprli minulo soboto.
Teden čipke v Železnikih
Železniki - V soboto so se s športnimi tekmovanji za zlato čipko v kolesarjenju, kegljanju, balinanju, tenisu, nogometu in streljanju ter z odprtjem in koncertom Adija Smolarja na Boncelj-evem dvorišču začeli tradicionalni 41. Čipkarski dnevi v Železnikih. "Gre za eno najodmevnejših prireditev v Selški dolini, katere namen Je ohranitev čipke in ji hkrati še vrniti veljavo," je povedal Franc Žaberl iz Turističnega društva Železniki.
ko poleti podrli ostanke objekta in pospravili pogorišče. Nato se je začelo dolgo pridobivanje dokumentov za novo kočo in ugotavljanje lastništva zemljišča. Na koncu se je izkazalo, da je last občine Žirovnica, od katere
njost zavetišča, v katerem je prostora za okrog 30 gostov. V stavbi s transformatorsko postajo smo izdelali klet in sanitarije. Pripravili smo tudi vse napeljave za novo brunarico, ki bo stala na terasi ob zavetišču. Sana-
A* 07..? mu, 4
RADIO KRANJ, d.o.o. Slovenski trg 1, KRANJ
TELEFON:     (04) 2022-825 REDAKCIJA (04) 2021-186 TRŽENJE (04) 2022-222 PROGRAM
FAX: (04) 2021-865 REDAKCIJA
(04) 2025-290 TRŽENJE
E-pošta: radiokranj@radio-kranj.si
Spletna stran: http://www.radio-kranj.si
NAJBOLJ POSLUŠANA RADIJSKA POSTAJA NA GORENJSKEM
Jedro klekljane je vedno starejše, mladi pa bodo potrebovali še vrsto let za dosego kvalitete, žal pa jih mnogo že prej obupa. Žaberl še pravi, da bodo letos prvič pripravili razstavo unikatnih čipk v najstarejši hiši na Plnadi. Anči Trojar, ki že vrsto let skrbi za lepo ime prireditve, je predstavila letošnji program: "Svoje delo bo pokazala klek-ljarska šola, iz Idrije bodo prišli filatelisti in predstavili znamke s podobo čipke iz vsega sveta, pomembnejša pa bo razstava v muzeju. Tu bodo obiskovalci videli razstavo mojstric klekljaric iz Železnikov."
Na osrednji dan, 20. julija, bo tudi klekljarsko tekmovanje na Plavžu, za katerega se organizatorji ne bojijo neuspeha. "Že februarja smo objavili razpis za
tekmovanje, tako da lahko pričakujemo veliko število tekmovalcev," je še povedala Anči Trojar. V devetdnevnem dogajanju ne bo manjkalo niti glasbe, tako za mlade kot za starejše. Na naše posebno vprašanje, kako bo potekala prireditev glede na gradbišče Na Trnju, so organizatorji poudarili, da bo parkiranje možno pred tovarno Domel, naprej pa bo organiziran prevoz s kombiji. "Sicer pa je naša stavbna dediščina tako lepa, da se jo splača enkrat bolj -pozorno pogledati," je o tem še povedala Trojarjeva. Od jutri dalje si bodo obiskovalci lahko ogledali razstavo čipk Vike Kosec v izložbi Mercatorja na Kresu, ob 21. uri pa mono komedijo-
Boštjan Bogataj
na se lahko udeležijo športnih in družabnih iger. Za otroke s posebnimi potrebami ob delavnikih organizirajo varstvo s športnimi, glasbenimi in likovnimi aktivnostmi v vrtcu Mojca. Na Glavnem trgu pred vodnjakom je zbirno mesto za vse tiste, ki jih pritegne pester program Mladinskega centra Kranj - od športnih in umetniških delavnic do kopanja, izletov v hribe in po Sloveniji ter taborjenja, ob zaključku počitnic pa jih čaka še piknik. Zavod za šport za pravo počitniško vzdušje poskrbi na otroškem igrišču Gibi gib.
V Tržiču se otroci vsak dan med 10. in 12. uro lahko udeležijo počitniških delavnic v knjižnici dr. Toneta Pretnarja, v Kurnikovi hiši pa ob istih urah ustvarjalnih delavnic tržiškega muzeja. Sobotne dopoldneve bodo otrokom popestrili s Pikinim matinejami, v okviru katerih si lahko ogledajo lutkovne in čarovniške predstave ter predstavitve športov. V župnijskem uradu Tržič Bistrica bodo konec avgusta pripravili ustvarjalne delavnice in izlet na temo Kekca in njegovih dogodivščin.
Mateja Rant, foto: Tina Doki
Novorojenčki
V preteklem tednu je bilo v obeh gorenjskih porodnišnicah 27 rojstev, in sicer v Kranju 23 in na Jesenicah 4.
V kranjski porodnišnici je na svet prijokalo 23 novorojenčkov, od tega 15 deklic in 8 dečkov. Na prvem tehtanju je bila najlažja deklica, ki je tehtala 2.370 gramov, najtežji pa je bil deček s 4.080 grami.
V jeseniški porodnišnici so prvič na ves glas zajokali 4 dojenčki, in sicer 2 deklici in 2 dečka. Kazalec na tehtnici je 3.380 gramov pokazal najtežji deklici, 2.100 gramov pa najlažjemu dečku.
LOTO
Rezultati žrebanja 28. kroga igre na srečo:
Izžrebane številke: 5, 11, 16, 19, 23, 25, 29 in dodatna 21
Izžrebana Lotko številka pa je: 299988
V 29. krogu za sedmico 17.000.000 SIT
Dobitek Lotko predvidoma 47.000.000 SIT
Madžarski otroci pri nas
Kamniška Bistrica - V piknik centru pri Juriju je pretekli konec tedna skupaj s slovenskimi prijatelji gostovalo deset madžarskih otrok. Tako so jim vrnili gostoljubje, saj je bilo lani deset naših otrok v okviru mednarodnega festivala Scipero, ki vsako drugo leto poteka v mestu Kec-skemet, povabljenih k madžarskim družinam. Letošnje gostovanje je organiziral Center za socialno delo Ljubljana Moste -Polje v okviru programa učno vzgojne pomoči, ki je namenjen otrokom in mladostnikom, ki se v svojem okolju srečujejo z različnimi vrstami izključenosti, predvsem zaradi ekonomske revščine. Želijo jim dokazati, da si lahko z vztrajnostjo, zaupanjem in sprejemanjem vseh vrst drugačnosti zagotovijo svoje mesto v družbi. M.R.
Štorklji zopet v gnezdu
Tatinec - Minuli teden smo poročali, da je v Tatincu verjetno edino, če ne celo prvo gnezdo štorkelj na Gorenjskem. Štorklji pa se od petka, 4. julija, ko so elektrikarji iz podjetja
Elektro Kranj pod gnezdom na starem električnem drogu zaščititi žice, nista usedli v gnezdo. Cel teden sta nad njim krožili, hodili okoli njega, ga opazovali, na okoliškem travniku pa skrbno pobirali hrano, ki jo je bilo ob zadnjem deževju veliko. V soboto nas je ponovno poklical Miha Jerič in z veseljem sporočil, da sta se štorklji vendarle usedli v gnezdo in da to verjetno pomeni, da bosta ostali. Morda pa se bo zdaj kmalu izleglo jajce in bomo priča prvi gorenjski prekmurski štorklji.
Katja Dolenc, foto: Gorazd Kavčič
I pol O
Igra štirih številk
Izžrebane številki.!
)o ppfl
12.07.2003 12:00 * 11.07.2003 12:00
Sklad za A dobitek POLO     I.