—'Društvo sv. Janeza Krst. št. 71. J.S.K.J. v Collinwoodti ofhhaja v vpedelj© svoje desetletnico. Vrši se piknik na Eme-richovih prostorih. Društvo se je dobro pripravilo za tb slav-, nost. G. predsednik nam je povedal, da je društvo naročilo 3000 fiuntov ledu ki bo držal ječmenovec mrzel kot "icecream". In še mnogo zabavnih točk imajo na programu. Rojaki so uijudno vabljeni.
—Trije dečki, stari 10, 11, in 13 let, so ukradli nekemu prodajalcu pušk tri puške, .nakar so šli v Forest City Park na "tarčo" streljati. Policija je o tem zvedela, in je šla za njimi. Toda dečki so pričeli s puška, mi streljati na policiste, ki so se hitro umaknili in jim le od daleč sledili. Na nekem mosti-čku so se dečki obrnili in grozili, da vsakega ustrele, ki se ^im približa. iTako so dlečki ušli. Pozneje se pe policiji posrečilo dobiti tri nevarne kaline ter jih spraviti na varno.
—.V pondeljek se je vršil pogreb Rev. John Carrolla, župnika cerkve sv. Imena. Ob pogrebu je počivala vsa trgovina v Newburgu in nad 20.000 lju-dij se je udeležilo pogreba za-jedno s škofom.
—V sredo so prijeli šoferja .Rockefellerjevega avtomobila, ga peljali .na sodnijo in tam je moral plačati $5.00 in stroške, ker je prehitro vozil. Šofer se je izrazil, da kadar je vozil v New Yorlou tako hitro, ga ni nihče nadlegoval.
—(Guverner Cox*jt imco£i«t fri komisarje, kr bodejo Imeli vrhovno oblast nad krčmi v državi Ohio. Njih imena so: CJi. Allen iz Mariona, Bryon denning fc Cmcinnatija in J. H. Secrest iz Lime. V petek bo imenoval potem guverner še dva posebna komisarja v vsakem county, ali skupaj qo komarjev, ki bodejo vodili vse gostilniške posle v dotičnem countyu.
—-Mestnim gledališčem grozi štrajk unijskih godbenikov. ■Lastniki gledališč se nikakor nečejo udati zahtevam godbenikov in grozijo, da bodejo jeseni v gledališčih na.stavili ne-unijske godbenike, če unijski ne bodejo hoteli igrati.
—.Policija je že dobila roparje, ki so napadli v torek popoldne pri belem dnevu brata Standiča in ju oropali za $60. Roparja se imenujeta V. Cvetkovič in Peter šimrak.
—)Pisma imajo v našem uradu : Franc Košmerlj, Ant. Mo dere, Maggie Boldin, Josip Ke te, Ana Ponikvar, Anton Per me, Herma Hafner, Karol Le-nardič.
—Ogenj je nastal v velikem gledališču za premikajoče slike Coliseum na Woodland av. in E. 55th St. in je gledališče popolnoma uničil. Nekdo je pustil tlečo cigaro na odru, ko se je ob pol dvanajsti v sredo zvečer končala zadnja predstava. Ogenj je tudi poškodoval zraven stoječi saloon.
Mestne novice.
s
p?'-,'
telavak* unija ae je pritožila pri županu, da je policija { . presurova napram imijslrim delavcem.
POLITIKA.
. —V sredo zvečer je imela elevelandska delavska zveza svoje zborovanje, pri katerem so se člani jako pritožili proti policiji, ki vedno preganja unijske govornike na u-licah. Dovoli jfm govoriti samo na gotovih krajih, kadar pa hočejo tudi drugje gznanovati svoje nauke, pa jih policija prežene. Neki član je potem povedal, da policija temu ni kriva, ker ima svoja povelja, katera mora spolnovati, pač pa je svetoval, na) pošljejo protest na župana Bakerja, kar je bilo tudi sprejeto. . Clevelandska delavska delavska zveza jako lepo na-preduie, in novi člani se dnevno oglašajo.
—»Novi county clerk E. B. Haserodt je v prvih dneh svojega uradovanja pronašel, da so razne stranke, ki so tožile na sodniji ostale dolžne $100.000. Prejšnji uradniki se niso zmenili, da bi iztirali te svote, Haserodt se je pa izjavil, da bo v prihodnje šlo bolj natančno. Tudi v vseh drugih ozirih je ■Haserodt jako točen in resen. Na vsakega uradnika gleda, da prkle ob pravem času v u-rad, kjer sam sedi ves dan in si niti za kosilo ne privošči dovolj časa.
—V sredo je potoval skozi Cleveland John Henry M ears, ki potuje okoli sveta. Poslal ga je na potovanje newyoriki časopis "Sun", da doka'ze, kako hitro se danes po svetu lahko potuje. Iz New Yorka je odšel 2. julija letos v London, Pariz, Berolin, Petrograd, skozi Sibirijo, preko morja na Japonsko in od tu preko pacifič-ni ocean v Seattle in skozi celo Ameriko zopet v New York. To pot naredi v 35- dnevih in 21. urah. S seboj ima pismo od predsednika Wilsona, ki mu je povsod odpiralo pot. V sredo zvečer je dospel v New York.
—Nemila smrtna kosa se ne prestano oglaša v naši naselbini. V pondeljek je pretrgala nit življenja mladi soprogi Frančiški Valenčič, ki je le kratko, bolehala. Stara je ibila 26 let. IPokojnica je prišla v Ameriko pred 15. meseci iz Tatre na Primorskem, kjer zapušča dve sestri, enega brata, tukaj pa soproga in en mesec starega otroka, brata in sestro. Sprevod se je vršil v sredo. Počivaj v miru.
—V sredo je <umrla Mrs Brodnik, soproga Anton Brodnika. Druzega poročila nimamo.
—V pralnem kotlu je utonil dveletni sin družine Russo, ko je mati odšla ,na dvorišče, da obesi perilo. Mati se je nudila zunaj le pet minut, pa je bil otrok že mrtev, ko se je vrnila v kuhinjo.
*—Velika slavnost se prične pri slovenski šoli v Clevelandu 31. avgusta letos. Do tega časa bode šolsko poslopje popolnoma gotovo in fino opremljeno. Vršil se bo fair, potem slovesno blagoslovljenje poslopja. Ob pričetku šolskega leta bodejo slovenski otroci že lahko preselili se v krasno stavbo. Objednem se bo obhajala dvajsetletnica obstanka slovenske I . 'župnije s primerno slovesnostjo. Pri fairu bodejo jako zani-dobitki, kakor nov avto-, velik motorcycle,fin ši-
Tretja vojska.
Komaj je na Balkanu končana druga vojaka, že se začne v najkrajšem času tretja vojska.
Politični sleparji. Nasi dopisi Proti Nemcem.
Huerta grozi.
'Mexico City, 6. avg. Huerta, meksikanski predsednik se je izjavil, da ne bo priznal novega ameriškega poslanika John Linda, če Zjed. države ne priznajo njegove vlade.
Imperator v nevarnosti.
V New York se poroča, da se je na največji ladiji na svetu 'na "Imperatorju" nekaj potrlo j na krmilu, radičesar je ladija j več kot eno uiro divje brodarila po morju brez kontrole. Leva stran ladije se je že jela nagibati proti
Dasi delavci niso prosili za po~ V Ohio kar mrgoli raznih de' višanje plače, vendar je tektivov, ki so za petami sodnik odredil, da se •	politikarjem. Ena stran'
'■'■1 '
mora delaycem plača poviiati.
ka ne zaupa drugi.
•Danev zaprt-
Sofija, 6. avgusta. Policija je prijela dr. Daneva, bivšega mi-nisterskega predsednika Bul-garije. Obtožen je, da je vladni denar izdajal v nepostavne namene.
Zdravilo proti koleri?
Pariz, 6. avgusta. Dr. Peirre Roux, direktor Pasterjevega zavoda v tem mestu je včeraj na zborovanju zdravnikov izjavil, da se mu je posrečilo iznajti zdravilo proti koleri.
I Zdravnik se je izjavil, da je it več bolnikov ozdravi
ŠTRAJK V DULUTHU.
Kansas City, Kans., 6. avgusta. Kdaj ste že slišali, da je sodniia odredila na svojo roko, da se mora delavcem plača povečati, ne da bi delavci sa-l mi prosili /a povišanje plače Well, to se je zgodilo pri tukajšnji zvezini sodniji.
Thte Metropolitan Street Railway Co. vodi ppcestno železnico v Kansas City,, Mo, i.n v Kansas City, Kans. objednem pa daje prebivalstvu električno luč. Nekako pred tremi leti je kompanija prišla v roke receivej-ja, in zvezini sodnik William Hook, je dobil oblast nad kompanijo.
Ljudje, ki so bili pri kompa-niji zaposljeni, so bili zadovoljni s svo.im delom. Niso organizirani, in večina njih je služila že dolga leta pri kompani-ji. In včeraj je vse uslužbence silno razveselila sodnikova razsodba. ki se glasi, da morajo vsi delavci, ki so pri tej kompa-niji uslužbeni takoj dobiti pel procentov povišanof plačo. Sodnik se je" vsak dan vozil na karali in je videl koliko možje delajo za svoj denar, in da so potrebni povišanja plače. Vedel je tudi, da pogovori s kompanijo, glede povečanja plače, niso vselej uspešni, in tako je k ar na svojo roko odredil zboljšano plačo, in nihče se
nad kortipanijo.
Duluth, Minn., 6. avgusta.
Šesto rudarjev v Mesaba di-sriktu je danes prenehalo z delom, večinoma v simpatiji s štrajkarji v Allouez, toda vseeno so stavili svoje posebne pogoje kompanijam. V štraj-karskem okraju se nahaja tudi vojaštvo.
Glasgov, Škotska, 6. avgusta. V Mallis Vavey premogovniku je včeraj radi hude raztrelbe zaglaviio 25 premogarjev. Med ponesrečenimi se nahajajo tudi trije sinovi ene udove, edina podpora matere. En sam je prišel živ iz jame.
Sacramento, Cal., 6. avgusta, šest kompanij milice straži tukaj štrajkarje, ki so se uprli proti svojim delodajalcem in zahtevajo več plače. Ko se je štrajk začel, je prišlo do hudih nemirov, pri katerih so bili štirje uradniki ubiti in mnogo delavcev ranjenih; štrajkarji trdijo, da so bili za svoje delo jako sramotno plačani.
San Jose, Cal., 6. avgusta. Štirideset oboroženih članov I. W. W. koraka proti Wheat-landu, kjer se vrši štrajk hmeljarskih delavcev. Štirideset drugih koraka na isto mesto iz St. Joseph.
Washington, 5. avgusta. W. Palmer, uradnik zvezine vlade v delavskem oddelku, je dobil povelje, da odide takoj v okraje severnega Michrgana, kjer štrajka 20.000 rudarjev, in da preišče vzroke štrajka. Vlada Zj edin jeni h držav !bi rala posredovala, da se delavci pod u-godnimi pogoji vrnejo na delo. Kompanisti na Calumetu se trudijo delavsko unijo s tem razbiti, da ustanavljajo lokalne unije, ki ne priznajo skupnosti z Western Federation ci Labor. To je seveda samo za vabo omahljivim delavcem. .Sinoči je prišlo do velikega zborovanja, toda unijs-ki uradniki so delavcem svetovali, naj se ne dajo loviti na kompanijske limance. Najbrž bo prevzela vodstvo štrajka znana "Mother Jones", ki se je že napotila pro ti štrajkarskem
RADI DAVKOV.
Po celi državi Ohio danes kar mrgoli detektivov kakor mravlj v mravljišču. Vsak, kdor se šteje za politikarja, ali uipa priti na kako politično mesto, ni varen pred detektivi. Goljufije se vršijo kar na debelo, na vseh stTaneh, pri demokratih, republikancih in drugih. Že zadnjič smo j>oro-čali, kako so goljufali pri pobiranju podpisov, tla bi se vršile nove volitve proti delavski postavi, ki prizna državno odškodnino delavcem, pobitih ali ubitih v tovarnah. Sedaj se pa govori, da so zopet pobirali podpise proti Warnes in Kil-patrick postavi. Warners postava odloča, da ima guverner pravico imenovati posebno davčno komisijo • v vsakem countyu, ki bo stopila na mesto sedajnih davčnih nadzornikov. Kilpatriek postava pa dovoli državnemu zboru, da lahko poveča davke na gotove odstotke. Največ kar se more dosedaj naloviti davka na premoženje, je $1.50 od sto, Kilpatriek postava pa dovoljuje, da se za šole in druge vzgojevalne namene lahko naloži nekoliko večji davek. Proti tema dvema postavama so se zopet uprli republikanci. Pobirati so aačeli podpise, da bi se vršile posebne volitve. Demokratični politi-karji pa so se oglasili in so jav-
vse, ki
so pdbirali podpise proti tej postavi. Da. demokrat]® so celo obdolženi, da so vlomili i stanovanja republikanskih po-litikarjev in so tam ukradli podpise proti postavi.
Burnsovi detektivi so hodili neprestano za politikarji in s pomočjo diktafonov in dikta-grafov natančno zabilježili vse politične pogovore. Burnsovi detektivi pravijo, da so demo-'Ifratje nalašč najeli posebne ljudi, ki naj pobirajo neresnične podpise, s katerim bi potem republikancem dokazali, da so goljufali pri nabiranju podpisov.
časopisje seveda vse to izrablja in ena stranka je drugi silno v laseh. Neprestano se vr-še nove obtožbe in nova očitanja. Noben politikar ni varen pred detektivi. V škandal je zapleten celo guverner Cox, o katerem so se nekateri politikarji izrazili, da je pomagal ne-postavno preganjati republikanske .nabiralce podpisov.
—Ker nas prosilci za državljanski papir neprestano pro-(sijo, naj jim napišemo kongres-manov in drugih postavnih Iju-dij, jih ifepišemo tu in pustimo dalj časa v listu, tako da bo vsakdo lahko vedel za vse, ne da ibi koga nadlegoval. Predsednik Zjed. drž. Woodrow Wilson, podpredsednik Thom. Marshall, predsednik zbornice poslancev v Washingtonu Champ Clark, podpredsednik Zjedinjenih držav je objednem predsednik senata. Zastopnik 21. zvezinega distrikta za kongres je Robert Bulckley, demokrat. Mestni župan je Newton D. Baker, požupana sedaj nimamo, zastopnika 23. varde je J. Damm, mesto Haserodta, Guverner države Ohio se imenuje James M. Cox, podgovar-ner H. L: Nichols. Kongres v Washingtonu dela postave za Zjedinjene države, zbornica ali assembly v Columbusu. O. dela postave za državo- Ohio, in ' mestna zbornica ali city council dela postave za Cleve land.
Ely, Minn. Cenjeno uredništvo. Rad bi nekoliko spregovoril o društvenih razmerah, kakšen red vlada pri društvenih sejah. Člani našega društva se nahajajo vsi v bližini zborovalne dvorane in nihče nima več kot deset minut hoje do seje. IPa kljub temu raz ven nekaj odbornikov in kakih pet članov nihče ne pride na sejo. To je naravnost srarftota in kaže na veliko nemarnost članov. Nekaj bi se moralo v tem ozi-ru vseeno stofritti. Vsiaj vsak član bi moral priti na trimesečno sejo, sicer bi moral biti kaznovan. * ,
Kadar pride na sejo več ljudij, se lahko kaj več ukrene v korist društva in vsake Jed-note. Na žalost vseh moram omeniti, da So pri društvih člani, ki ne pridejo celo leto na sejo.. Taki člani slabo mislijo za sebe. še manj jim je pa mar napredek društev in Jednot. Taki člani imajo navado, da si izberejo enega človeka, kateremu izročijo knjižice, da potem pri sejah 2a njih plačuje. Včasih prinese kak član do 30 takih plačilnih knjižic na sejo. Odlbor in .nekaj članov vodi v»e društvo. Toda vi bi morali videti take člane, kako se hudu jejo, kadar je bilo pri društvu kaj sklenjenega brez njih dovoljenja. Celo leto niso zraven, kakor hitro je pa odbor in društvo, kaj sklenito, kar jim ni prav, tedaj pa zabavljajo po sa-ioonih in v delavnjcah in na cestah čez odbor irj vse. Toliko podvzetni pa niso, 4a bi sami prišli na sejo vn s svojim jezikom preprečili kfko točko, ki jim i^e ugaja.
Večina pfcnov pri društvu misli« da če so plačali svojo mesečnino, da so s tem spotnili vse društvene dolžnosti. To pa nikakor ni resnica. Društvo je raditega tukaj, da se sestajamo, da delamo skupne sestanke in se po bratsko skupaj pogovorimo, kaj bi bilo najbolje za napredek vseh. V društvu se-vsaki pripravlja in uči, da postane čim bolji član društva, da vedno bolj razume pomen bratstva, enakosti in sloge. Vsak društveni član se mora spominjati, da je brat tisočerim in tisočerim drugim bratom, ki stoje pod isto zastavo kot' on, ki se borijo r.a isto stvat, ki imajo iste pravice in dolžnosti. Ko (bi bilo . med našimi društvenimi člani malo več bratskega duha, ne bi prišlo na sejah do večkratnih prepirov in psovk. Zato je pa dolžnost vseh društvenih bratov, da pridejo kolikor mogoče vedno na društveno sejo. Bratje, ravnajte se po teli besedah, in videli bodete, da vam je napredek na društvene,™ polju vedno zagotovljen. Bratski pozdrav vsem onim Slovencem, ki so organizirani po slovens-skih Jednotah sirom Amerike.
A. K.
Iz pota. Cenjeni g. urednik. Ko človek potuje po širokem svetu, doživi marsikaj zanimivega. Tudi sledeča zgodbica je zanimiva, posebno ker se je odigrala med našimi brati Hr vati. V Louisville, Mo. je majhna naselbina Hrvatov. Med njimi je tudi neki Mijo Papič, jako spoštovan možak v naselbini, Dela neumorno, da preživi svojo družino. Ta mož ima poleg drugih otrok tudi krasno hčerko, z imenom Darinka, kateri bi prav lahko rekli, da je najlepša roža v prvem cvetjir, Rudeča je kot jabolko, mlečno -nežnega obraza s sinjimi očmi in vitkega stasa. Ni čuda. da so celo Amerikanci s trepetajočimi srci pogledovali za njo, da bi se jih. usmilila in sprejela njih ljubezen. Marsikateri je vdihnil: Če me Da-
(Dalje na peti strani).
Čehi $0 v Pragi pred
konzulatom priredili veli-P^ ke demonstracije pro-nemškemu cesarju.
NEMŠKI PRINC. "f
. i'-vS^^H »
Dunaj, 7. avgusta. Včeraj popoldne se je zbrala velikanska množica Čehov pred poslopjem nemškega konzula in priredila tam veliko demonstracijo. Nemci so namreč največ odgovorni, da je avstrijski cesar preklical ustavo na češkem in postavil na čelo vlade komisarja, ki vlada po svoji volji. Množica je odločno protestirala, da bi se Nemci iz rajha vmešavali v avstrijske A zadeve. Baje je avstrijski cesar ! po nasvetu nemškega cesarja J ugrabil Čehom vse ustavne . pravice, da jih laž e sedaj tla-^ či. Razni govorniki so tekom demonstracij množico vspod-Ibujali, naj bo dos.edino narodna in naj se ne uklone »t- ji mosilju in tiraniji od stranij vlade. Komaj je .policija začu- m la te "uporne" besede, je že planila s sabljami nad ljudi ter 1 Izačela sekati na vse kraje. Ka- j Iko-r navadno, so tudi pri ' demonstraciji zaprli mnogo Iju- ? dij, ker so hoteli z resnico v javnost.
Berolin, 7. avgusta. V diplo- -matičnih krogih se govori, bo drugi sin nemškega cesarja nEitel - Friderich" izvoljen a« banskim kraljem. Nemški ce-J§ sar je že prej ponujal dva s^OlS ja sina raznim državam za vt*-./i jlarje, pa so ga povsod odbili, |jn sedaj je dobil lepb' priliko, r JK;i; syoieisa sina disdctitt J
BnScemu narodu, Memški
princ pride radttega na
ski prestol, ker se Avstnj**fM Italija nikakor ne morete govoriti glede svojih prijic$fl9 z nemškim princem ste pa ob>jflB državi zadovoljne. Edino, čevj| sar se Nemčija boji, je Riiftj|j9 ki nerada gleda, da nemških vladarskih rodbin 2ttr3 sedajo tuje prestole na BanMfl nu.
Berolin, 6. avgusta. Nent9(^l zunanje ministerstvo je ajifcEOT no protestiralo proti razirftita govoricam, ki pravijo, da nemški poslanik v Carigradu M obljubil turški vladi svojo po-f| moč, če bodejo Rusi v mali J Aziji .napadli Turke. Gotovo je ^ sicer, da nemška vlada drii zm Rusijo, vendar se slednje Šeg toliko boji, da neče javno po-vi vedati, da. bi pomagala z 'Voj||I sko Turkom proti Rusom.
Pariz, 6. avgusta. Tu se razširila govorica, d^ je žel pred tremi dnevi umrl portu~|| galski predsednik Manuel de j Arriaga, ki je bil dalj časa lan. Vlada nalašč neče ljudstvtj.1 ničesar naznaniti o smrti f>red-M sednika, ker se boji, da se lju- | dstvo upre ali pa uprizori re-Jl volucijo.:
I	' 1 Sijjjl
DENARJE V STARO DOMOVINO I	poilljamo:
50 kron	......1.	za 10,30 J
100 kron	................za 3045|J
200 kron	................za 40.90^
300 kron................za 61.35JJ
400 kron	................za 8l.8c ^
500 kron................za	102.25-^
1000 kron	........ za	204.OM
2000 kron	................za	407.00 J
Pofttarina j® viteta pri teh »votalw j Dom« m nakazan« ivota popolnoma fl
Izplačajo br«z vinarja odbitka.
Naie donarn« pollljatve Izplačuj«
c. kr. poštni hranilni urad v 11 4*|fl 12 dneh.
Den«rJ« nam poalatl J« naJprlllčMj« g do 960.00 v gotovini v priporočano« 4 ali r«fll*tHranam plamu, več J« nt- | aka po Domeatlc Poeta I Money Ortftffl ali p« New York Bank Draft.
FRANK 8AKSER	M
82 Cortlandt St. New York, N. Y. g ALI PODRUŽNICI 6104 8t Ctalr eve., N. K.
CLEVELAND. O.
- I j
Pri nas plačate lahko
račune za plin. Prihranile ail pot in odstotke.	j
CLEVELAND, OHIO, PETEK, 8. AVGUSTA, 1913
Y divjih Kordfljeral
(Nadaljevanje romana "Ob reki Rio de U Plata")
•PISAL KAKOL MAY —-
iT ^ "Clerelandako Tf ^tffcfir(I —TI tLWPyf Ameriko" priredil fL^Dp^jJt fj I	IAS*	L. J. P. CAp
I V vi 7 m <	< V V/ J_ II
I cer dedi nište š<* ona/ovsli iz bližine "
'•Mb' če je -hodil tu človek ali čreda jelenov, se *e lahko pove. Poj tliva naprej,"
Prideva do mesta, i.n nisem se Se sklonil, da sled natančneje opazujem, ko Pena reče: "Re&nica, prav imate; ljudje so bili. Sreča za nas, kajti —" "Ne kričite tako! ' ga prekinem. "Saj ne vemo, kakšne ljudi rniamo pred seljoj."
Pena preišče potem sled in reče:
"Da, najmanj deset tujih lju-dij je tu okoli hodilo."
"Ne recite deset, pač pa dvajset, trideset,, petdeset. In niti dve uri niste minule, odkar so biti na tem mestu."
"Sto zlodjev. Kako pa veste to."
"Le počakajte. Najprvo je vprašanje kake barve so ti ljudje. Prav kmalu vam lahko natančno povem." "Nemogoče."
"Nikakor ne, pač pa je vsa stvar j a ko lahka."
Nekaj časa grem za sledjo, pol)erem nekaj odtrganih bilk, se obrnem, da jih pokažem Peni in rečeni:
Na poti, ki meri komaj trideset korakov so ležale te bilke, in te mi povedo vse, kar hočem vedetli, Če bi bila ta sled mlajša in ne že dve uri stara, tedaj bi vas prosil, da se sklo-neva prot'i (tlom, da naju nihče ne opazi. Opravka bodeva ime-a dovolj z Indijanci."
"In to so vam te travnate >ilke povedale?"
"Da. Saj bodete vendar razločili sled med Indijanci in med belokožne&i."
"Gotovo, Indijanci so vedno bosi, belci pa nikdar."
"In ljudje, ki so šli tu mimo, so bili bosfi, kajti onim, ki so prvi korakali, so se zapletle bilke med prste na nogi in so bile tako odtrgane,"
"Ah J Res je. Toda iz če*a sklepate, da je bilo tako močno število Indijancev v tem kraju ?"
"Iz trdnosti »ledu pred menoj, Deset ali dvajset c#eb trave ne bi .toliko pohodilo kakor
UP
PRVO POGLAVJE.
«
V Gran Chaco.
"Nikakor ne.
"Eno samo. Midva morava eopet na oni prostor, kjer sva zapustila sendardorja. Ker mene nima več, 1h> obiskal sedaj ale ljudi, če jih ni ukazal že
pomoriti." "Torej počivajva sedaj nekaj ur, nakar se podava zopet na pot."
"To se je zgodilo. Telo je sicer potrebovalo počitka, toda skrb nam ga ni pripustila. ?,c opolnoči se napotiva naprej. Ko se zdani, vidiva, da so najine včerajsne sleci i popolnoma zginile.
Ko se po dolgurni hoji bližava kraj'u kjer sem bil včeraj pri Indijancih kot ujetnik, sva morala biti skrajno previdna, ker sen da dor se je mogoče še nahajal na tem prostoru. In ko prideva po dolgem trudu in " ivanju na ono mesto, kjer je bilo indijansko talborišče,. se prepričava, da je trava se že zopet dvignila. Indijanci so morali zjutraj navsezgodaj odriniti naprej. Ko se zvečer vsa žalostna vsedeva pod drevo, vpraša Pena žalostno:
"Kaj sedaj? Moja pamet mi ne pomaga več."
"Meni je ravno tako." "Toda do konca sveta ven-ne moreva na tem mestu ti," .
Počijva se in nadaljujeva svojo pot. ie se nama posreči, da a vsaj kako majhno
Jaz pa nimam nobenega u več. Naši tovariši so Le pomislite na sow a katero je sendador gojil
.»V.1 -	• ^
ažite mi najprvo n;ih trupla. Dokler slednjih vidim, niisem prepričan o smrti. Sendador je bil pri elj jerbaterov. Zakaj naj bi umorili? Zakaj naj bi umo-brata, kapitana in krmilar-Mogoče je pihnil Gonial a. bi pa dal povelje, da se tu-ostale pomeri, tedaj ne bi več lopov, pač pa zver v človeški podobi."
"To je. Jaz sem že sit iskanja in bi šel najraje domov." "Ne da bi maščevali smrt
prijateljev?" "Saj ne vemo, kje je sendador. Njegovo sled smo zgu-bili."
"Res je. toda to sled zopet dobimo na potu proti »Pampas S»Jinas"
"Mislite, da Jjo sendador šel tja?"
"Prav gotovo gre." "Toda to nima nobenega pomena, ker ste mu vi pobegnili, in ste bili vendar edini, ki bi mogel razložiti njegove kipu-
se".
" l oda meni je kraj, kjer je steklenica s kipivsi zakopana, precej dobro znan. To ve tudi sendador in bo gotovo mislil, da >se jaz napotim tja. Ali se vam ne zdi, da bo sendador silno hitel, da pride pred nami v Salinas?"
"Meni vseeno, Jaz bi rad šel domov, da uredim svoje'stvari, nakar se podam na eštancijo del Jerbatero, kjer se na-"Preje ste pa liili vsi razgreti maščevanja in jeze proti sen-dadorju. Kje je vaša logika? Proč od tukaj do krajev, kjer »imo ljudi. Mogoče zvemo drugem kraju kaj več. Jaz sem prepričan, da dobiva kje tnigljaj, ki nam pove pot, katero je ubral- sendador. in da prideva tudi do sledi, na kateri so zginili naši tovariši, vzroka. Navajen sem bil vedno liaja tudi moja nečakinja."
DRUGO POGLAVJE. Stari puščavnik.
Dva dneva sta od tega milila. Korakala sva s Penoni po raznih planjavah, v nadi, da
sva na pravem potu in da prideva skoro do pravega mesta Se nikdar prej v življenju nisem bil tako slabo razpoložen kot sedaj, in gotovo, ne brez vzroka. Navajfen sem vedno jahanju, sedaj sem .se pa moral zanesiti na svoje otrple noge Tovariši so bili zgubljeni, in manjkalo jim je vse, kar člo vek potrebuje, da .lahko potuje po divjini. Sicer sem rešil svoje orožje, toda streljiva nisem imel in ne konja. Sreča za mene, da mi je ostalo še nekaj nabojev v žepu. Kakih 30 sem jih imel za revolver. Le par sem sem jih lahko upotrebil za puško. Dobro je bilo, da je še Peni ostalo nekaj krogel;. Korakala sva po najbolj divjih krajih (»ran Chaca. Predpoldne t' etjega dne prideva na travnato patnpo, ki se je zdela, da se razprostira pred nami v neskončno daljavo. Pena je obesil svojo puško preko ramen in je kora'kal pred menoj.. Trava je bila tako visoka, da je včasih segala do pasu, včasih pa celo do vratu. Ko korakava tako več kot eno uro skozi to travnato morje, Pena naenkrat ostane, globoko potegne sapo ni reče:
"Sedaj pa pojdite vi naprej senor. Se eno uro naj korakam, pa padem na tla. Oh, kako si želim severo-ameriških prerij kjer človek vsaj lahko diha. In stavim, da ko imava to savano za seboj, da nama preti še slab sa. Ali prideva v kako puščavo ali pa v kaktusovo grmovje."
"Ne vrjamem," odvrnem, ko pokažem s prstom naprej. "Ali vidite ono temno črto tam na horizontu? To nikakor ni kak-tusovo*grniovjt« .pač pa gead, pravi gozd."
Pena položi roke preko oči, da bi bolje videl neoviran od solncni'h žarkov, in vzklikne: "Prav imate. Hvala Bogu, gozd je! gozd je I Najbrž bo tudi kaj divjačine v njem. Lačen sem. Včeraj sva imela le nekaj malega za cel dan. Ali ne čutite nekako praznoto v svojem želodcu ?"
"No, in če? Če druzega tie dobim, ustrelim papagaja in ga s perjem vred povžijem,"
"Br! (Pustite raje to. Dobro mi je znano, kako diši in tekne ta slaščica." "Prosim, da mi jo opišete." "Najbolj mehki del telesa, prša, je kakor usnje na podplatih. stegna so žilava in trda kakor star prevleče.k kakega zaboja, in perutnice morate ravno tako grizti kot kame-nito kožo rinocerusa."
"No potem fci gotovo po-iščetn kaj druzega."
Kake tri četrt ure korakava se tako naprej, potem pa se skaže, tla je bila temna črta pred nama v resnici gozd. Kmalu lahko »razločujeva posamezna drevesa. Poda še pred-no stopiva v gozd, obstanem začuden, kajti videl sem na-mah, da so se tu nahajali ljudje, in sicer veliko ljwlij.
"Kaj je" vpraša Pena. "Zakaj se olnitavljate ?"
"Ali ne vidite one črte, ki se vleče ob gozdnem robu ravno preko naše smeri?"
Pena še ni opazil tega sledu, pač pa sedaj pogleda in reče;
"Skoda, da so šli že mimo, in ne ptiidejo šele sedaj." "Kdo?"
"No, jeleni. Tu mimo so drveli jeleni. Ah, kaka pečenka bi bila to za naju!"
"In Pena zacnioka 7. jezikom. dočim mu jaz rečeni:
"Ce je t<> čreda jelenov, tedaj me lahko takoj s kožo in kostmj povžijete."
"Kdo pa je bil. če ne iele-ni?"
"Ljudje, in slicer mnogo lju-dij."
"Tesko, kajti v tem slučaju bi bila sled bolj široka. In si-
posebno n e,ker so biij adutje
„ed nami bosi." -
"Dobro, strinjam se z vami, toda sedaj nastane vprašanje, v kakenit namenu so bili Indijanci tukaj.''	*
"V bp>;eviiteni nrfmenu. Trgovci nišo bili, ker sled kaže, da ni<so nosili nobenih tovorov s seboj, ker v tem slučaju bi bila sled bolj redna in bolj široka". ' , "In kaj naj narediva midva sedaj? Ali se morava varova tJi t£!h Indijancev ali ne?"
"Na vsak .način morava za njimi,' ker meni ni vseeno, če |se nahaja čreda divjih ljudi j pred menoj."
"(Potem pa zbogom jelenova pečenka iii počitek. Samo lakota nama še ostaine."
"Meni ni nič bolje kot vam. Pomislite, da ;e pot pred nama vsa razhojena, lin raditega pot ne bo tako težavna kot dose-daj."
In potem s hitrim korakom slediva po- začrtani poti pred nama, jaz naprej, Pena za menoj. Četrt ure Iblodiva tako vedno zraven gozda, potem pa zavije sled naravnost v gozd, kjer so drevesa precej redko stala. Pa že v kratkem času se stisnejo iskupafj, in sled vodi na desno. Naenkrat začujeva 1k>-ječe hreščanje. Neka veverica pribelži v največji naglici proti nama, preganjana od dveh živali, ki v svoji gorečnosti niste zapazi-Ie naju, kakor tudi veverica ne. Ko doseže veverica prvo drevo, spleza urno po njem."
"Dtfa 'soclvo monas," reče Pena. "Dobro pečenko dobiva."
Hitro pomeri s puško in ;a«z -stori™ isto. Žival ki je veverico
pojdiva naprej."	§'.	jo ti Indijanci."
Iti P^n-J hnr*» nanrpi ia, m "TmIh* Krt no-mili "
In Pena hoče naprej, jaz pa Rsko bo «*»«*»■	|
zgrabim za rokav in ga zadr- No, vam je Gran Chaco ven-žim.	dar znan."
"Stojte, senor. Ali hočete bi- "Toda vsega pa tudi ne vem. 4 tli v pol ure nvrtvi? Saj letite Drugače je pri severnih Indi-divjakom naravnost pod nož." jancih, kjer ima vsak rod svoje "Hm! Ali mislite, da nas In- znamenje. Tu je pa drugače, dijanci vidijo?"	Le poglejte si adute. Kako so
"Gotovo. Pot pelje narav- oblečeni? Ali jih bodete na njib nost v gozd. Če rudečkarji tam capah spoznali?" sedijo, nas mora'jo že od da- "Gotovo rte. Toda saj poslu-fleč opapjli. .Mlidva morava v šajmo, kaj govonijo." gozd, toda ne za sledjo. "Bolje "Da, potem vam lahko poje, da zgubiva četrt ure časa vem, kakšni ljudje so. Čujte!'' kot pa da zgubiva življenje." 'Rudečkarja so bili najbrž pri Obrnem se na desno, da na- jako dobri volji, ker se posve-redini ovinekr in iPena mi pri- tujejo medseboj prav živahno, zna, da sem pravilno delal. Do vendar' ne preglasno. Dolgo gozda pridemo ob neki točki, posluša Pena. Konečno pa zač-ki je bila kakih deset mijnut ne neki Indijanec bolj glasno oddaljena od onega mesta, kjer govoriti i,m kmalu mi Pena zase je sled sklepala z drevesi. * šepeče:
Drevesa stojlijo jako široko "Indijanci so rodu Mooko-vsaksebi, in med njimi je le ne- vis."	■ ,
kaj grmovja, tako da sva lahko ' DjkV)t prjhodnjič. naprej prodirala. Obrneva na levo, da prideva zopet na sled, toda jako previdno, ker pri vsakem koraku lahko zadeneva na rudečkarje. Zc sva skoro na polovici pota, ko začujeva glasove.
"Tu so še!" reče Pena. "Sedaj se pa čuvajva. Ali počakava, dokler ne odidejo, ali se splaziva k njim?"
"Slednje. Jaz moram vedetli. kdo so ti ljudje. Vlezite se na trebuh in plazite se za menoj. Med njimi in nama mora biti vedno nekaj grmov. Vidite ona dva lepa grma? Če prideva do tja, sva na varnem."
Počasi plazeč se po zemlji, prideva konečno srečno do gi-mov, Rudečkarji so komaj trideset korakov od nas. Polagoma in previdno se popolnoma zarijeva v grmovje, tako da naju ni mogel nihče opaziti.
Indijanci so imeli velik ogenj, in duh po pečenki se razteza do najinih nosov.
"AH vas ne jezi?" zašepeče Pena prati meni. "Jaz sem moral ugrizniti surovo meso, da
reee rena.
Strela počita, in bita sta tiidi pobrQ merjena, kajti oba san-
chos monas se tako; zvalita na tla, kljub temu, da ima te vrste iival skoro tafco trdo živ-ljenje/kakor naša lisaca in je tudi skoro ravno tako velika.
"No, sedaj je pečenke dovolj", reče Pena. "In kakšno meso je to! O papigi niti slišati nečem več. Vzemite vi svojega, jaz pa svojega, in potem naprej."
Vsak pobere svoj p1en, potem pa jo ubere va zopet po sledi naprej. Že v kratkem času postane gozd zopet redek, in kmalu se nahajava na visoka travnati planoti, kakor prej.
Sled vodi naprej v ravni črti kakor nit. To nama je bilo ljubo, ker sva v slučaju resnične navzočnosti indijancev, slednje že od daleč lahko opazila. To hočem tudi Peni povedati, radičesar mu rečem nekaj be-sedlij, ne da bi se ozrl za njim. Toda dobim tak odgovor, da ga nikakor ne moreni razumeti. Vprašani ga, kaj je rekel, in ker še nadaljnih besed ne razumem, se obrnem. Skoro bi se naglas zasmejal. Dobri mož si je tako natlačil usta z mesom, da ni mogel razločno govoriti. Žvečil je meso. kot bi se šlo za smrt in življenje.
"Naredtte kakor jaz, načni-te svojo pečenko," mu rečem.''
"Hvala, me kar nič ne veseli surovo meso."
Ko sva zapustila gozd, sva sledila po prvotni sledi kake dve uri, ko se zopet pred nama pokaže temna črta."
"Ali je to zopet gozd?" vpraša Pena.
"Gozd, da. Mogoče počivajo
preganjala, ni samo na glasu, rudečkarji v tem gozdu. Dve da* daje izvrstno kožo, pač pa uri so pred nama."
tudli fino pečenko.
Veverica je medtem priplezala na skrajni konec male vejice, in od tu je skočlila na drugo drevo. Obe živali ste ji sicer sledile do. prVe veje. toda tu se ustavite. se boje, da se veja pod -njimi ne bi zlomila. Žalostno glfdtfte za pobe-
L .'____
J"
"O dvelj urah niti govora ni, kajti pontislite, da so si morali Indijanci sekati pot skozi to visoko travo, dočim hodiva midva lepo za njimi. Dve tiri ste se skrčili na eno samo." "Mislite?"
sem si nekoliko potolažil lako-"Da, saj lako vidite na sledi." [ to, ti divjaki se pa mastijo ob "Dobro je, če so v svojem dobri pečenki?"
Monakovski listi poročajo, da se hoče 82 letili senior bavarske kraljeve hiše vojvoda Ludvik Bavarski ločiti od svoje druge soproge, ki je 40 let mlajša od njega. Že pred 7 leti se je razširila zaupna govorica, ki je prišla potom listov tudi v javnost, da se hoče vojvoda ločiti od svoje žene in poročiti z neko intimno prijateljico svoje žene, neko igralko, ki je še danes angažirana na dvornem gledišču. Pred 2 leti se je razširila govorica, da je njegova žena bivša Antonija pl. Bartoflfova povila vojvodi dečka, kar pa je mož odločno zanikal, češ, da on ne pozna nobenega sina. Zadnji termin za ločitev je bil odločen na četrtek, 26. junija. Zastopnik vojvode je predlagal, da se preloži ta termin na dan 9. julija. Vojvoda je bil že dvakrat poročen z damami od gledišča, z baletkami. Svoje prvenstvo, jk je zvezano z letno apanažo 385.000 mark je odstopil malo pred prvo ženitvijo svojemu bratu vojvodu Theodorju, bivšemu očesnemu zdravniku, ki pa je že umrl.

50.000 rojakov se lahko prepriča, da so moja zdravila najbolj koristna na svelu
CENJENI G. J. WIAHCIC!
Znano Vam je, da se je moj 7 let stari sinček grozno opekel, prsa, ena roka jn' noga, vse je bilo v mehurjih, obupal sem že, da bo moj otrok še.ozdravil. Povedal mi je pa moj prijatelj, da imate Vi najboljšo žavbo za opekline, za vsake rane, kraste, turove, bule in lišaje, zaradi tega $rm se takoj do Vas obrnil in v resnici se ;e moj sinček v kratkem iz Vašo hvalevredno žavbo popolnoma {»ozdravil. Lepa hvala Vam za Vaše dobro drlo in Vas ne bom nikdar pozabil. Uvrstite to moj^pismo po vseh no-vinah, da se tudi drugi rojaki v laki potrebi pri Vas poslužijo. Vas pozdravim, VaS rojak
Frank Butala, 6220 St Clair Avte. Cleveland, Ohio.
CENJENI ROJAK J. WAHČIC!
Dobil sem naročbo za mojo spolno bolezen: Nisem hotel takoj odgovoriti ampak sem se hotel prepričati, če so Vaša zdravila' v resnici koristna. Sedaj sem pa popolnoma prepričan, da so Vaša zdravila od veliko koristi za bolnlika, zaradi tega Vas želim priporočati vsakemu našemu rojaku, da se v potrebi •na Vas obrne, samo Vaša zdravila so najboljši, ne samo, da se pri Vas denar prihrani, ampak človek zbeii velikem bolehanju.
Koliko se jaz trpel in denar dajal in vse zastonj, dosti sem bolečin prestal, dokler nisem se do Vas obrnil sedaj sem hvala Bogu popolnoma zdrav in Vam ostanem hvaležen do groba. Vas pozdravim
M. Tesla, R O. Box 530 Marseilles, 111.
CENJENI G. J. VVAHČIČ!
Dobil sem vaše zdravilo za lišaj na roki, kateri me je dolgo mučil, in lepo se Vam zahvalim za Vaša v resnici najboljša zdravila. V osmih dneh sem lišaj popolnoma odstranil, in roka je sedaj popolnoma zdfrava, ne bom Vas pozabil, ampak zanaprej vsakemu rojaku najtoplejše priporočal. Z vsem spoštovanjem ostanem Vaš zahvalni rojak
Paul Wigler, R. F. D. 5. P. O. Caro, Mich
D RAO I ROJAK J. VVAHČIC!
Sprejel sem zdravilo za revmatizem za mojo ženo, trpela je na tej bolezni črez 8 let vsako zdravilo ji ni nič pomagalo. Probal sem že veliko in vse zastonj, od Vašega zdravila se je pa žen^ v osmih dneh popolnoma ozdravila in je sedaj čisto zdrava in Vam bo hvaležna kakor tudi jaz. 10 let sem v Ameriki in vsake vrsti medicine kupoval ali tako koristnih pa še nisem videl. Zato vas bom priporočal vsem rojakom in Vam ostanem vedno hvaležen in Vas pozdravim Vaš rojak
Šandor Putfch, 816 So. 2nd St. Steelton, Pa.
DRAGI ROJAK J. WAHOIC!
Vas lepo pozdravim in Vas prosim, da mi pošljete zopet take tinkture kakor zadnjič Za lase, zgubil sem skoro lase in sedaj ko sem se začel z vašim zdravilom mazati, so mi začeli lepi gosti lasje rasti. Vam se lepo zahvalim Vaš rojak
Joe Sfcraba, P. O. Box 142 Ely, Minn.
CENJENI ROJAK J. WAHOIC!
Lepo se zahvalim, lasje so mi popolnoma narasli, oprostite, da se Vam nisem preje zahvalil, kjer sem čakal tako do'-go, da sem se popolnoma prepričal. Še enkrat se Vam lepo zahvalim in Vas bom vsakemu priporočal. Vas pozdravim VaJ rojak
B. Profaca, Old Dominion Line S. S- Co. Norfolk, Va.
CENJENI G. J. WAHCIC!
Prosim Vas, da mi pošljete en lonček Vaše Alpen pomade ravno take kakoršne ste mi poslali, ker ta pomada bo za mojega prijatelja. Meni s0 brke lepo narastle, za kar se Vam lepo zahvaliujem, Vas pozdravim Vaš dobroželeči
Mike Nivich, 172 Watkins Ave. Willmerding, Pa.
G. JACOB WAHCLC, Cleveland, Ohio.
Danes sem imel priliko videti mojega prijatelja s katerim sem govorit in katerega ste Vi od ravmatizma popolnoma ozdravili, po imenu Josef Kalamir, on Vas meni jako priporoča, radi tega Vas prosim, da mi takoj pošljete eno steklenico "Wahcic's Fluid" za revmatizem, pošljite po Expressu COD. Vas pozdravim Vaš ro)ak
Peter Stritof, 2229 Washington St., Gary, Ind.
DRAGI ROJAK J. WAHCIC!
Jaz Steve Brdič sem naročil od Vas en lonček Alpen Pomade za brke, in je pomada jako koristna in brke so mi popolnoma narastle zakar se Vam lepo zahvalim. Pošljite še en lonček za mojega prijatelja. Vas lepo pozdravim, Vaš
Steve BrdiČ, 2266 Archer Ave., Chicago, 111
CENJENI ROJAK J. IVVIAHČIČ!
Naznanim Vam. da sem dobil Vaše zdravilo za kurje očesa. za katero Vam bom vedno hva.Ie<žen, prav je kar pišete v novinah; v treh dneh sem odpravil popolnoma moje kurje očesa, za kar se Vam lepo zahvalim in Vas pozdravljam z vsem spoštovanjem
Martin Jalovec, P. O. Vancouver, B. C. Canada.
JACOB WAHČIČ, 1092 E. 64th St., Cleveland, Ohio.

ytjl ■
Razprodaja.
Volneno blago v vseh barvah gingham križast in pisan kambrik.
---j—
Bela kotenina platno za rjuhe.
Ženski moderci korset
Moške srajce, srajce za dečke, Čepice, zavratnice, naramnice in nogavice.
Pralne
obleke
za dečke.
RAZPRODAJA SE ZAČNE V SOBOTO
9. AVGUSTA NAPREJ
Radi pomanjkanja prostora v trgovini sem primoran razprodati vse letno blago pod svojo lastno ceno ter tako napraviti pot za novo zimsko blago.
Na tej razprodaji dobite isto sveže in čisto blago kakor vedno poprej, zatorej imate najlepšo prilikb sedaj, da si nakupite potrebno za sebe in družino.
Razprodajna cena blaga ni tukaj označena, pač pa vrsta blaga, zatorej Vas najuljudneje vabim si ista osebno ogledati in prepričali se bodete, da so cene v resnici jako nizke.
Ker je to prva razprodaja kar vodim svojo trgovino, bodem sedaj c. občinstvu z mojimi zelo znižanimi cenami ter dobrim blagom vsestransko najbolje postregel
A. ANŽLOVAR,
6111 ST. CLAIR AVE.
Pri tej razprodaji ne dajemo in ne zamenjamo tikete aH znamke.
Razprodaja.
Ženska vrhnja krila volnena. Ženske obleke Princes. Bele muslin bluse.
Otročje bele oblekce. Obleke za deklice v različnih barvah.
Svilene poročne obleke
Moško Balbrigen spodnje perilo, ženska in otročja pletena spodnja oprava.
Ženski in
otročji
slamniki.
i i
Čud
na prisega.
Toda ljudje o teh nevihtah v prvem času nič niso vedeli, ker sta se Blaž in Urša znala zatajevati in sta v nedeljo vsikdar skupno šla v cerkev, mirno in krotko, kakor sta šla takrat od poroke. Nevihte, in če so tudi zakonske, se pa vendar navadno slišijo daleč? — Da res je, ali koča mladoporočencev je stala izven vasi, na samoti, za drevjem in grmovjem, in ker so bile prve nevihte bolj kratke, manj burne, nekake predva/je, niso mogli ljudje nič videti in nič slišati. Do nedelje, ko sta se špela in Petronela pogovarjali na potu v cerkev o hudobnem pogledu stare Brenklje in o ski-saneni mleku, se še nikomur niti sanjalo ni, da *bi se Blaž in Urša znala doma prepirati. Zakonske nevihte so začele bruhati z največjo silo takrat, ko je angelj hišnega miru in hišne sprave odšel. Dnevni red teh neviht je bil poprečno vedno enak. Najprej je začela Urša delati jezično točo, da je drdralo, kakor bi sipal lešnike, Blaž pa je preskrbel rohneči grom in je gledal, da je tuin-tam tudi tresknilo ob kakšen hišni predmet. A ko se je te kom daljšega gromenja kaza lo, da bi znale strele iz Blaie-ve pesti prileteti tudi nad Ur-šino šibko telo, se jih je žena vendar zbala in jo je pobrisala iz koče ven na prosto. Ur na kakor veverica nele pri jezičku, ampak tudi pri nogah, se je na prostem čutila celo varno in se ni bala ne- Blaža in ne njegovih strel. Mož se je začetkoma v divji jezi res pognal parkrat za njo, a se je kmalu spametoval, ko je videJ, da je za dilikanje preokoren. Navadno je ieni zažugal s pestjo in se preklinjaje umaknil v kočo. Ko je Urša menila, da je možu polegla jeza že dovolj, smuknila je v kuhinjo, od tukaj previdno v sobo, in ker
Piri obedu ali pri večerji k( je ravno bila nevihta ali ž< predpoldne, ali šele popoldm — ko sta oba zajemala iz en< sklede, prišlo je rado do krat kih pogovorov in konečno dc nekake tihe sprave, ki je tra jala tako dolgo, dokler ni zo pet od te ali one strani potegnil neugoden veter. —
Čemu se pa nista mogla za tajevati pred navedeno nede ljo, ko sta prvič šla ločeno \ qerkev ? Oh — prejšnjo sobote sta se sprla tako hudo, kakor Še nikdar ne prej. Tokrat je bila Urša tako razburjena, da konečno niti več ležati ni hotela.
"Ubij me. nesnaga medvedja!" izzivala ga je večkrat med svojim gostobesednim tru-ščem, pri katerem mu je rezko očitala vse storjene in ne-storjene grehe njegovega štiridesetletnega življenja.
Ali čudo! Blaž se je takrat niti dotakniti ni hotel. Le ko mu je ona začela očitati, kako jo je prej zalezoval in koliko truda si prizadejal, da jo je vendar mogel poloviti v mrežo in se takorekoč mogel pri tepsti v »njeno kočo, zavrela mu je vendar kri. Vsled pomanjkanja druge priročne priprave je pograbil izzuvač za čevlje in ga s silo pognal proti nji. Pa ona je bila preurna. Naglo se je potuhnila in izzuvač je priletel nad njeno glavo v duri, ona pa se je porogljivo nasmejala. Ko pa je nasprotno on njej zabrusil v obraz, da je pravzaprav oha pohajkovala za njim in se trudila za njega, da je kar omedlevala, prikipela je tudi njej jeza do vrhunca in ker je imela ravno leseno ku-hljo v roki, s katefo je bila prej zajemala moko, storila je po njegovem vzgledu in jo je pognala proti njemu. Pa Blaž danes tudi ni bil okoren; samo na*sfrati se je nagnil, nekoliko, in kuhlja je poletela skozi okno, zdrobivši na svojem poletu dve šipi in del prhlega okenskega okvirja. Zdaj pa se je škodoželjno zakrohotal (on.
in ji iz očij izsilili dve debel solzi, ki sta se brž potočili p( obrazu navzdol, obviseli neka časa na koščeni bradi in se po tem, padši na predpasnik zgu bili v tkanini, kakor bi se bal nadaljnega padca na trda tla Blaž je čutil v sebi zadoščenje da je izšel iiz koče in sii poiskal dela zunaj. Zadovoljno je delal d0 mraka in se potem vrnil v izbo, da bi povečerjal. Vendar večerje ni bilo od nikoda'r, V kuhinji so sicer ropotala drva, klopptale burkle, 'zveneli lonci in pele sklede, pa — večerje vendar ni bilo od nikoder. Ker je BlaJžu že godrnjal želodec, začel je tudi on godrnjati .začetkoma bolj zamolldo, zatem vedn0 glasneje in glasneje, naposled pa že tako bučno, da bi ga* bilo lahko slišati skozi tri stene. Toda — večerje še vedno ni bilo od nikoder; le nekak odmev je bil slišati iz kuhinje. Blaž pa je gledai napeto kakor maček, kadar pleza po drevesnem deblu navzdol. Ker pa želodec samo z debelim gledanje^ ni hotel 'biti potola'zen, je Blaž odprl du ri in z glasom, kakor bi zapovedoval stotinam ljudi, zahte val večerne želodčne utehe. Ali menite, da jo je dobil? Nikakor ne I Kaj je hotel t— Urši je z rohnečim glasom želel, naj ji večerja tristo let obleži •želodcu in ga teži, kakor sto stotov vročega železa, potem pa je zaloputnil duri, da se je cela koča stresla od temelja do slemena in je šel lačen spat. Se bo li kdo čudil, ak<> je drugi dan, v nedejo, sam korakal v cerkev in iz cerkve ni šel domu, ampak v krčmo?
Blaž je v krčmi skušal nadomestiti prikrajšano večerjo in odklonjen nedeljski zajutrek, katerega mu je bila Urša sicer prinesla na mizo, a ga on niti pogledal ni, v obilni meri s krčmarjevimi klobasami in še v obilnejši meri s krčmarjevim vinom. Z zadnjim si ni ravno toliko skušal pregnati žeje, katere pravzaprav ni imel, kolikor poplakniti nevšečno jezo.
niniti. Naposled je začela rasti in rasti, dokler ni začela siliti na dan tako v besedah, kakor tudi v dejanjih. Par podroblje nih steklenic, nekaj strtih kozarcev im vsled razbijanja po mizi otekla roka — to so bili vidni znaki kipeče Blaževe je ze, ker je kazalo, da bi tudi znaki znali rasti, postavili so krčmam in gostje razgrajača z zjedinjenimi močmi na sveži zrak. Vsled prevelikega krep-čanja popolnoma oslabeli Blaž je razvide!, da ni kos zjediifl^ jeni premoči in je z robanten-jem odtaval proti domu.
* *s +' v
Urša, ki je prežala ves dan, kdaj se vrne Blaž domu, je po moževi hoji im sploh celem njegovem olbnašanju spoznalla takoj, da bo zan;o najbolje, ako lapravi svoje šibke kosti na varno. Kakor mačka je urno skočila po stopnjicah na podstrešje in se skrila za dimnik. Tukaj se je čutila precej var no, kajti če bi jo mriž res našel na podstrešju iir ji hotel do živeka, bi bila ona pri plesu, ki bi se bil moral začeti okrog dimnika, vsled svoje gibčnosti vsikdar na boljem; in napo sled je bil kot zadnje in naj var nejše sredstvo beg po stopnjicah navzdtol tudi še mogoč Urša je torej glede osebne varnosti bila celo mirna in je nekako radovedno pričakovala bodočih prigodkov. Ni se va rala, da znajo biti skrajno 'burni. Pa res — kakor bi Blaž hotel štediti roke, je odpiral duri edinole z nogo. V vežo mu je šlo nekoliko trdo, a v sobo že lolzje, v kuhinjo pa najlož-je, «ker se slabotne duri niti odprle niso, ampak podrle na dolgo in široko.
Nočem popisovati pijančeve-ga početja. Dovolj jc, ako pripomnim, da je silno robantil in ker ni našel Urše, nad katero se je hotel znositi, je med preklinjanjem pobil vse, kar se je količkaj dalo dvigniti. Urši je bilo vsakokrat, kadar je priletel lonec ob tla, ali pa se raz->ila skleda ob steni, kakor bi jo z nožem dregnil med rebra. Toda kaj je hotela? — Napo
prav po pijančevski navadi — j legel spat. Takrat pa se mu je jela bližati še nemilejša usoda, kakor jo ;e doživel v krčmi in katere bi se ne bil nadejal na noben način.
Ko se je Urša prepričala po moževem smrčanju, da je minila ura nevarnosti, šla si je najprej ogledat povzročeno škodo, katera se ji je po skromnih razmerah, v katerih sta živela zakonska, zdela ogromna. Sedla je na klop, ki je še edina skoraj ostala cela v kuhinji, in v tem obupnem položaju je prišla Urši misel, katera^ jo je zinovič poživila v taki meri, da so se ji zaiskrile oči in je skočila kakor veverica pokonci.; V prihodnjem trenutku je bila ie pripravljena, da izvrši namero, ki se ji je bila tako pravočasno »rodila v možganih. In kaj je storila Urša ?
Raz moža je odstranila odejo, ogrnila ga v močgo domačo -rjuho, na kateri je ležal in ga z močno nitjo iz domačega s-u'kanca zašila v ovoj. Blaž ni v trdnem in pijanem spanju čutil ničesar. Nato ;e-r Urša skočila po svežo leskovko, obrnila moža tako, da ji je ležal dovolj priročno ter ga začela — neusmiljeno klestiti. Vsak udarec je spremljala s primerno opombo ali psovko. Takšno ravnanja bi prebudilo in streznilo celo felesno kosmatega medveda, čemu torej le duševno kosmatega, telesno pa navadno kožo nadarjenega Blaža ne! Začel je rjoveti in se preobračati, kar pa nič ni motilo razjarjene Urše, ki je prenehala tedaj, kadar ji ni bila priročna mdzeva stran na površju. Takoj ga je primerno obrnila in mlačva se je nadaljevala.
Blaž, ki je bil kmalu .celo trezen, je spoznal, da je prišel v položaj, kakor v plenice povito dete. Pomagati si ni mogel celo nič, kajti po kratkem napenjanju je spoznal, kako dobro domače platno je imela žena rjuho. Kaj je hotel? — Ker ga je ozadje vendar že preveč bolelo, a si ga v svoit onemoglosti ni mogel
vsikdar obrnila na pravo strar
—	'žena pa le ni hotela prenehati, čeprav je nabijala bol
poredko, začel je naposled — prositi. Ker sta Urši otrpnila roka in jezik, ga je nehote začela poslušati. Srce, rz katerega se je bila že razkadila najhujša jeza, se jri j.e pri moževi prošnji omehčalo in naposled je obljubila, da bo prenehala. A da bi ga rešila tesnih spon
—	ne — za prvič se ji ni zdelo varno. Ni se zanesla na Blaža in n;egove obljube, da se je ne dotakne niti z malim prstom. Končno si je izmislila pravo, rekoč:
"Na rjuhi ti t>om naredila toliko prostora, da boš lahko iztegnil desno roko in mi prisegel pri Bogu in vseh svetnikih, da me ne boš nikdar več pretepal — sicer se ti naj posuši roka. Jaz pa prisCžem, da bom molčala o današnjem dogodku!"
Blaž je storil po Uršini zahtevi, ker je spoznal, da je ta: ko najboilje. Žena priseže, da bo molčala in, in — to je glavna reč poleg oproščenja iz rjuhe. Brr! — če bi ljudje izvedeli, kako ga je ugnala!
Storila se je obesfranska prisega, nit se je preparala, Urša je za vse slučaje smuknila iz koče, Blaž pa je kakor goden hrdšč-rogač izlezel iz svoje neprostovoljne lupine. Nekaj časa se je stezal in ste zal, kakor bi hotel razpeti krila, potem pa se je vsedel seveda rahlo vsedel za mizo. Zatfcl je misliti in premišlje vati, naposled pa je prišel do zaključka, da je bil grozen div jak in da se mu je kot takemu pripetilo prav. Zvečer je večerjal iz pohabljenega kovi nastega lonca, ker ni bilo ce lega pri hiši. Da si je zopet nabavil to, kar je pobil v desetih mjni^tah, moral je deset dni pridno delati.
Poboljšal pa se je docela; poboljšali sta ga prisega in bojazen, da bi sicer Urša znala izblebetati neljufbo zadevo.
Konec.
Nemiko nasilje v poljski cerkvi.
Nemška nasilnost napram r| Slovanom ne pozna ie nobeirtril meje več. Ni ji svet cekrvefujj prag, niti družinski prag.''vvj poljski cerkvi v Berlinu je ■hoflfl tela položiti neka deputacija ™ pričo več tisoč nav-zočfh - nt'If spomenik poljskega pisatdJCJ venec, okrašen s trakovi pdj§|| ske barve. Za to so izvedtl|fl Nemci in so poslali nemudopia |j v cerkev policaja s pikelhavbo, | ki se je vstopil pred oltar in >j zabranil položiti na spomenik | poljski venec. Med množico nastal silen hrup in le resnim | opominom trezrvih voditeljev i poljskih se ima sitražnik zahva- J liti, da ni letel skozi okno Mfi cerkve. Ko seje množica ne-J koliiko pomirila, se je umakni- | la iz cerkve med klici ogorčen- * ja nad nemško sirovino, češ, še : v cerkvi uprizarjate nasilja. Zu- s naj cerkve je čakal demon-s t ran močan od delek s t raz ni- | kov in vojaštva, ki pa niso imeli nobenega opravka, kajti razžaljena Poljaki so se razšli J mirno domov. Popoldne so se zbirali demonstranti zopet v cerkvi in pred cerkvijo. Prišlo je do par spopadov med demonstranti, pri katerih je are- j tirala nemška policija okoli 20 .) oseb, med katerimi je bilo tu- J di več dam odličnih poljskih rodbin.
>■#< j-, frwaflj
V	prazni glavi je navadno J polna zaloga slabih nasvetov.
Onemu, ki se potaplja j« J
droben kos slame bolj i kot pa M dober svet.
19
V	Mon-tani imajo neko re-J ko, kateri pratvijo Mlekarska J reka, vendar v tej vodi vseentiul ni nobenega mleka.
^ ••■	?' '< tv -r-^iijJi^H
Denar naredi človeka, ki je« derrar naredil.	•.•;
Najslabši sovražniki prijatel-g stva so denar in zakon.
Delo je grobokop slabih mt~ 1
slij.
Za one, ki stremijo^por hn-d
I ji, ...	,'^d
^^jjjj^
■ 1 ■" ".' ■" * ■IT ' ■
. . •„ .*!!■>	' ... v	r i- •■
jejo, kako s« med se«>oj koljejo
oni, katerih sloge so »e hali kakor satana, katera sloga jim je poklicala v spomin tisočere krivice in milijonska tiranstva povzročena nad slovanskimi narodi —danes je vrsta na na« da ne samo jokamo in jadikuje mo nad prizorom, od katere ga svet s studom glavo obrača pač pa da nadaljujemo pričeto delo, da dvignemo narod, ka terena čakajo tiove skušnje, te ška bodočnost!
Naj naiii govori kdor hoče naj dokazuje kar hoče, da bi s tem bratskim klan em na Bal kanu dobila prednost Srbija mi tega nikakor ne moremo -azuir| ti, k|r vemo, da bo tudi Srbija zgubila cvet svoje mla dine in možatosti, da bodejo njene blagajne prazne, polja opustožena, hiše s črnini pre" vlečene, A KAR JE GLAVNO, BULGARIJA NE BO NIKDAR POZABILA, SRAMOTO, KI JO JE SEDAJ OD BRATOV, DOŽIVELA! Pri: pravljala se bo na 'maščevanje nad brati, in zopet bo trpel n<v rod, ker porabil se bo vsak de tiar za vojsko, /a pripravo nove. bratske vojske na Balkanu Oni pa, ki se 'bojijo slovanske sloge, pa !lwxlejo v tej prokle-ti bratski neslogi, še nadalje paševali in tiranili nad slovanskim narodom.
T«o je po našem mnenju ko nečni račun in obračun brat skega klanja na Balkanu, toda ta račun ni v našo dobroto, ne korist.
Mi vemo, da se nahaja danes med S1V1 in Bulgari na stotine tre^rfMV in premišljenih glav, za dobro bodočnost nav-lušenih mož, toda dokler oro-;je seka krvave bratske glave, morajo molčati in s trepetom srcu gledati, kako se brat 7. bratom kolje, slabi in uničuje na korist in veselje vseh slovanskih sovražnikov, na korist podedovanih krvnikov slovanskih — Nemcev in Mažarov.
Prevetč krvave bodejo rane po tem klanju pusčene v dušrih in srcih onih, ki so danes zakleti sovražniki, in konečni uspeh vojne bo ta, tja zmaga ni-kofmmne bo Ifrmstifci, kajti še močnejši narodi, kakor so Srbi in Bulgari, so po vojski stoletja se dvigali, da popravijo ono, kar so zakrivili z bratsko vojsko.
In to boli, ker je Jugoslovan na tleli, strt, krvav, umazan od bratske krvi. Svobode nima. ker 'nima sloge, a le sloga vodi do prave svobode.
I nas, in skoro pri vseh Slo-i je navada ali bolje 'reče-- naroden greh, da s-f pri stvari damo zapeljati om, namesto da hi stvar Ijito presodili in se dali i razumu in pameti, to se pa pri naa vedno ti, da po največjem nav-ijti in po najlepših nadah pi bridko razočaranje in
[K>trdilo tega bi lahko na-stoitine dokazov iz pre-našp zgodovine, toda o-bodemo samo na ne-ki so se pred kratkim
je raznesel glas o pr-maigah balkanskih na.ro-»ivših zaveznikov a sedaj-ivra)?nikOv, se je čulo od kraja do druzega, kjer-prebiva slovanski rod, hdosti, glasovi ponosa in e v boljšo (bodočnost tla-južnih Slovanov, se je vse snovalo in san-n pričakovalo, kako smo veseljem v bližnjo bodoč-
•
eli smo osramočene, po-rj, ponižane in oslabljene ne turške naše. neprija-videlil smo kako se lml-i slovanski meč dviga že drugi sfrani, prqti Slavo-Hrvatski in Slovenski, ijtdi narod pričakuje svo-Pred našimi očmi se je Bfeel stari, izdajalski Du-ipvertii, ošabni germani-ili na razvalinah izdajal-i bahate Avstro-Qgrske & gledali in greli smo se Olncu svobode... ki jo jrinese v dar brat iz Bal-poln zmag,, poln ponosa!
Dp kiasne so bile te san-ratere pa -t- ah ! (Uuies nine verujejo, ki so prej ali za izdajalca, vsakogar, .se drznil le besedico zi-»per balkansko zvezo. Tu-smo bili med onimi, ki so zmage naših bratov, tudi jo pričakovali, da bodejo ; balkanskih bratov ko-•nam Slovencem, če ho-delali kot rodoljubi, ka-irod, ki je dostojen svo-n vreden 1k>1 jše bodočno-xla pri tem smo vedno ievali, in to pravimo še , da nam svobode nihče lj prinesel ne bo, da si no tudi mi "rokave zavi-treba je skupno prijeti, >, da z bratskim spora/u-Hk mum dosežemo "to. kar želimo — popolno svojo svobodo. Potrebno in koristno jc, da pri I takem delu iščemo pomočnika in prijatelja, toda glavni del moramo sami opraviti, ker narod, nezaveden in zapuščen, lahko spremeni gospodarja. To doforo vedo vsi oni, ki poznajo z zgodovino posameznih naro-I^ŠOflr. To dobro vemo tudi mi, * iker nam je znana preteklost in scdajjiost našega naroda. Danes, ko se prejšnji krvni i pobratim i za vratove grabijo, f ko divja med brati bolj huda in krvava Ixorba kakor v bojih s Turki, sedaj ko se naši sovraž-oi zadovoljno in veselo sn1e-
Ali more cerkev odobriti ali zavrniti 83cijalizem?
"Current Opinion" se asove neki jako ugledni in uvaževan ameriški časopis, ki je priobčil . nelkaj člankov, katere so spisali učeni cerkveni dostojanstveniki o — Botijalizmu. Edem izmed teh člankov se glasi neleakb taka:. .
Ako primerjamo današno versko književnost in jo pre-merjamo s socijalistično književnostjo, motamo br^fcz dvoma priznati, da je socializem bolj napreden in napravlja l>olj globok trti s na narod, kakor verska književnost. (Op. Pri tem se ne misli na verske nauke in dogme, oziroma sv. pismo in pisma aposteljnov.) O socijalizmu se razpravlja po celem svetu. Cerkvena zborovanja katoliških in drugih dostojanstvenikov se bavijo s soci-jalizmom. Verski listi pišejo o dobrih in slabih straneh soci-jalizma, kajti to je gotovo,, da ima socijalizem mnogo slabih stvari;, pa še več dobrih, Je pač delo človeških rok, in noben človek ni popolen, Nove knjige, ki prodirajo v vse tajne socijalizma. se širijo v milijonskih izdajah iz tiska,ren. Naj-boljo knjigo o tem je pa spisal profesor Walter Rauschenbah, ki uči cerkveno »godovino na semenišču v Rochester, N. Y. Ta duhoven vidi v socijalizmu velik in potreben napredek. U-čeni duhovni profesor piše: "Bog je moral prinesti socijalizem, ker je obstoječa cerkev bila preslepa ali preslaba, da naredi ono, kar Bo* želil."
ia prosveta, kakor to vidi profesor Rauschenbach. se nahaja
ravno v velikem zgodovinskem prefiodu. Mi smo na razpotju. Konečni uspeh bi "mogel biti razj»ad zapadne kulture, ali pa nam zašije nova doba kulture, s primeri s ka/tero je današnja favno taka, kakor so jo imeli divjaki pred civilizacijo, f Kakor se tolmači, leži velika pogreška, katero je cerkev naredila, v tem, da cerkev za-branjuje nalogo družabnega poslanstva; za kar je bila baš ustanovljena na svetu. "Socijalizem se je rodil", pravi profesor Rauschenbach," od upornih elementov, a zibeljko so-Ciijaliizma je zibala bur a narodnih upov in nad. Toda kaj i-e dovedlo množice k Jordanu, da poslušajo Ivana, in kaj je na potilo tedajni svet, da je vstal in hodil za Kristom? Ali je bila to mogoče slutnja, da idejo eden za drugim, kadar ntnr-jejo v nebesa? Kaj je navdihovalo prve" čase ntučenike za vero, kaj je dalo tojiko vere evangelju? Bila" je to nada, up velikega skupnega odrešenja za vse ljudi, vera, da je nebeško kraljevstvo na zemlji samo vidno. Toda tekom stoletij s je oporoka Kristova z raznimi razlaganji pomešala. Sedaj se pa ta oporoka vrača k novemu spreobrnenju.
Profesor Raucshenbach ne oporeka, da družabne razmere današnje dobe nosijo pogubo in tudi nado do bolj plemenitega in 1>io]/j pfravlčnega sveta, cakor je danes.
Kar se tiče glede delavcev, pravi profesor Rauschenbah: Notranja zgodovina sociializ-nra prikazuje najsibo kjerkoli en ostra nost in tesnobo stranke <er krati širjini krogom pogled njih meje. Glavni faktorji stranke se boje "izobraženih" intelečtuals), ravno tako ka-cor so se razne verske sekte iale izobraženih ljudij. (Profesor pravi, da misli, da potre-jiije socijalizem britveno ostrino'.1 da reže skozi zapreke, in dllno le strankarska vernost, skupnost more to narediti. Kdorkoli daje zaslombo borbi proti 1 sOcfjalizmO, ta nehote vzpodbuja sile, ki sipe v soci jiliflitični stranki, in kakor trdi duhoven Rauschenbach dela danes to ravno cerkev, ker ne razume, da je svet danes drugi kot pred 500 leti.
Rimska cerkev prezira sektama razdeljenja, katera je baš ona sama povzročila. Lutera nizem je prišel iz katolicizma »radi odpustkov, in tako vse druge cerkve, ker rimska ver-kev ni hotela nikjer odjenjati Njena prevzetnost, njena sebičnost, njen strah pred reformacijo, vse to gre pred kaznijo Vsemogočnega. Pa ima tudi socijalizem svojo slabo sit ran. Mi ne poznamo soci j a-lizma, kar se tiče politike, ne, mi poznamo socijalizem samo v tem, l^er ima gospodarske nauke, da bi se preustrolil da naš nji svet. ki je na rdbu prepada. Raditega pa moramo skrbeti, da so napake socija-lizma majhne, a korist, prava resnična korist pa velika. Brez ver je pa nikakor ni v bistvu1 socijalizma.
Kakoršnjikoli so bili grehi socijalistov ali rimsko-katoli-kov ali katerih drugih, vsi so le orodje Vsemogočnega. Vsi ljudje morajo Njemu služiti, če hočejo aH ne. Naj raste na socialističnem polju kar hoče, Bog je polje izoral in bo tudi žel. Socijalizem je ena največjih sil. ki se nam obetajo v pri hodnjem stoletju. Temeljna načela socijalizma so opravičena, ne za to. ker so socijalistična. pač pa za to, ker so — človeška. Ta načela, ti nauki in cilji so bili misija kristijanstva, še veliko prej. predmo se je pričelo i^ovoriti o socijalizmu na svetu. Socijalistična stranka, njihovi strokovni izrazi in njih politična pravila bodejo pozabljena, kadar 1>ode njih delo zvrŠeno. Edino, kar bo trajalo je božja oblast, ki je večja in močnejša
od socijalizma. * . * * *
, '/v'' "	~
p-osiini, ne kakor ze statist
t'a k a, pristaša enake
nika ali pobratima or brata v Kristu misli, misli, prem;š (juj 'l)odočnost, skrbi za obče dobro, ne oziraj se na časti-hlepnost posameznih. Čitaj besede duhovnega profesorja, trčite I ja duhovnov, ker on je to, kar bi morali mi vsi biti, pošten, odkritosrčen, dobrodušen in pravi veren v Bogu — socijalist.
Kadar dob š takega človeka brat, odkri-j se!
Grga Kovač-Tomak.
Ameriški naseljenci in draginja živil.
Dragi čitatelj: Za korist o-nih, ki »o od tebe odvisni, za korist onih, ki l>ode:o od teha odvisni^ za korist vseh tvojih prijateljev in znaficev, s katerimi ste sedaj prijatelji ali pa še bodete, v zahvalo vseh ii-
Večkrat se je že lazpravlja-lo o vprašanju, v koliko so krivi ameriški naseljenci, ki neprestano (prihajajo v Zjedirfjene države, velrki draginji, ki vlada dandanes. Oči vidno je, da je mnogo vzrokov za draginjo, in in da se druge dežele borijo z istimi problemi, Vendar etr sami stvari ne moremo pripisovati draginjo. Prizinati pa pa moramo tudi, daje ameriško ljudstvo, tudi srednji stanovi, jako potratno, in da varčna in pametna gospodinja vedno lahko shaja.
Eden prvih vzrokov za velikansko draginjo je gotovo naseljevanje v velikih mestih, do čim gre le malo ljudi na farme. Očitno je, da nimamo dovolj pridelkov v živilih, in ker tupasem zmanjka živil, se ce ne dvignejo.. Zato je pa ameriški naseljenec ravn0 tako malo odgovoren, ali pa še manj kot tu rojeni domačin.
Zakaj se selijo novi naseljenci najraje v velika ameriška mesta? Zakaj se posvojeni prihodu v taka mesta najraje skupaj naselijo, na gotovih cestah in v gotovem -mestnem de'u V velika mesta silijo, ker večina naseljencev je skoro brez denarja, Wo pride v Ameriko Sredstev ni, da bi se naselili na farmah. Ppleg- tega pa se jim ob prihodu v to zemljo svobode in velikanske obsežnosti, zdi vse tako čudno i»n nepričakovano, da se naseljenci nikako-ne drznejo daleč od človeških prebivališč. Nikakor ne smemc vrjeti, da so naseljenci raditega brez podvzetnega duha. Že samo dejstvo, da so ti Ijudie otrestli se prahu svoje domovine in se podali na dolgo pot v neznano deželo, nam dokazuje, da so ameriški naseljenci energični. Velika napaka je pa tudi. 'ker se vlada za naseljenca #i'č več ne briga, ko je enkrat bil pripuščen v Ameriko. Pro-tekcija vlade bi se morala raz tezati najmanj do onega kraja, kamor je naseljenec namenjen. Vlada bi morala tudi skrbeti za dobro in koristno razdelitev naseljencev, kajti oni si sprva sami sebi jako teško pomagajo. ,.
Zakaj se naseljenci enega naroda naselijo v enem mestu v enih mestnih delih, je jako očitno. To so tujci v novi deželi, in se z ameriškim ^jttdstvom niti pomeniti ne morejo. Imajo svoje navade in običaje, svoja prepričanja in prijateljstva Zvezani so med seboj po močnih dru'zalbnih vezeh, in cenijo družinsko življenje nad vse, v velikem kontrastu napram A-merikancem, ki je spravil družinsko življenje že popolnoma pod ničlo. In gotovo vsakdo, ki pride v /Ameriko, bo majpr-vo poiskal svojega prijatelja, znanca iz iste vasi ali celo sorodnika, če ga ima tu. In h komu se naj tujec zateče v potrebi. k Amerikancu ali k dor mačinu, s katerim se zna pogovoriti.
Pa še eno drugo vprašanje je. Krik Amerikancev, da novi naseljenci silno zasedajo velika mesta, je nekoliko prevelik. Res je, da imamo dovolj mest, kjer so tujezemci jako številno zastopani, toda še veliko več mest je, kjer so tujezemci v jako neznatnem številu. Velika večina onih, ki se sprva ustayijo v pristaniških mestih, odpotuje pozneje v notranjost de&le, kakor hitro so všaj nekoliko uredili s Jnere. Ce pa 1

mmm
ga leta nast
vseh naseljencev na farmah. Zadnje ljudsko štetje kaže, da je v dveh državah Unije. veliko več tujezemskih farmarjev kakor pa v Ameriki rojenih, dočim kaže isto štetje, da so zastopani tujezemski rojeni farinerji v skor0 vseh državah do 40 procentov po š-t^vilu.
Amerikanci morajo vedeti sami, da so prvi naseljenci vedno najraje se naseljevali na kmetijah. In tako delajo še danes. Saj pride večinoma poljedelskega naroda sem. V tovarne in rudnike gredo pa oni, kateri se ne mislijo za stalno naseliti, pač pa čakajo, da si prislužijo nekaj sto dolarjev, nakar odidejo s tem denarjem, odkoder so prišli.
Ameriško ljudstvo je pa tudi bolj zapravijivo kot vsak drug narod. 'Dobri domači gospodarji <niso Amerikanci, pač pa spretni in lokavi trgovci. Potrata je pri Amerikancih doma; Tuji narodi pa, večinoma od pamtiveka ubožni, ine^poz-najo razkošja, pač pa so z malim zadovoljni. Delavci v velikih mestih, ki so se sem priselili, gotovo ne delajo draginje, ker so njih potrebščine najmanjše. In če Amerikanci ravno kriče, da ne gre dovolj na-j seljencev na farme, zakaj pa sami -ne spolnujejo tega in store ravno tako. V Ameriki je prostora še dovolj za nekaj milijonov farm, in naseljenci ne bodejo delali draginje, pač pa raje pomagali, da se draginja zniža. Očitati naseljencem vzrok take draginje, je ravno tako kakor ponoči iskati soln-ce. Vsaj vendar danes že vsak jasno ve, kaj je pravi in resnični vzrok draginje.
naročnikom n****"' da bodemo od sedaj imeli cene naših p \ 1	f 1 domaČih
^misnr ' \\
Časopisu.
Brinjevec ...............................................saboj 12 »teklenk $13.00
Tropinjeyec....................................I..... „ „ ,,	1X00
StivoTka.................................;................................12.00
Cognac ...........................................................12.00
Kneipovo grenko Tino.......................... „ „ ,,	6.00
CENA NA GALONB:
Slivovka....................................galona...............................$2.78
Tropiajcvcc...............................................................................................................2.70
Cognac....................................................................................2.7ft
Whiikey...................................j................................................................................2.00
Vino domače rdeče...................................................................................................,50
Za obila naročila ae priporoča:
The Ohio Brandy Distilling Co.
6102-04 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
m
■0
A^Jfi i
I	-
KDOR HOČE DELA	^
novejšo kqjigo.
tOr V *»llkl 8lo» en »k o - Angleiki TolmaA 101
da ne bo lahko la bltro brc» uttteUa prluCil anglcWJne. Knjig« obM|*do*. angl. ra*ff0T0r ia vsakdanjo potrebo, navodila a« angi. pisavo, aptaoTfcn)* anfldlrlh plMn In keko ae ooatanc amerlkanaht driarljan. Vrhutega kfjiff* Ima dosdaj naj večji slo v. angl. In angl, alov. alovar. KaJIga trdo la akaaao t platna mana (nad 438 atranl) atan« aa OO In ae dobi pri:
V. J. KUBELKA, SB f. M5 St, New Ttrt, K,
Bdlao la največje aalointttvo alov. angl. In raialh alor. knjig. PlMte pocealk

LI. |
al k. Z
"SW
■Dve hiši naprodaj. Ena za dve druiini na frontu, druga' na dvorišču za eno družino. Tri kleti, dve podstrehi za perilo, nobenih popravil, lep in miren prostor. Rent $28 na mesec. Cena $2900. Vprašajte J. Rahel, 1556 E. 45th St. blizu Superior , v soboto -pop. in v nedeljo.
Čistenje in likanje oblek.
DOBRO DELO.
Moike obleke.................ftl.00
Moške suknje.................$1.00
Jopiči...............................BOc
NIZKE CENE.
Ženske kiklje.....................SOe
Ženske dolge suknje........$1.00
Ženske obleke.................$1jOO
Ths OAMM DRY CLEANING Co.
Cant 739-W 1574 E. 55th ST.
A.J. OAMM, poslovodja.
East 2024
Prekinjeno delo

Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da smo vedno aktivni ter da uporabimo vsak čas popolnoma po svoji zmožnosti. To nas dela zdrave in močne. Noben naših organov ne sme prekiniti svojega dela, da bi škodoval celemu tetesu.
Toda tudi največja pazljivost ne more včasih preprečiti kakega organa, da ne bi prekinil z delavnostjo ali popolnoma zaostal. Zgodi se, <la želodec neoe sprejemati hrane ali neče vzeti toliko hrane kot jo truplo potrebuje. Včasih prenehajo jetra ali prebavljalni organi z delom in hudo zaprtje je posledica. V takili slučajih je najbolje zdravilo
TRINERJEVO AMERIŠKO
GRENKO VINO
To očisti popolnoma ves sistem, brez bolečine ali neprilrke. Objednem daje moč prebavljalnim organom in z njimi celemu telesu. Ono

ustavi zdrav apetit,
poveča odvajanj^ in
ireiene zaprtje
notranje bolečine in krče
glavobol zlatenico
dviganje in bruhanje.
Pomaga v vseh takih boleznih, kjer trpi tželodec, ko smo zgubili apetit, smo zaprti ali slabi. Priporočamo to vino pri weTvoznosti in ženskih boleznih in pri kroničnem zaprtju. Po lekarnah.
JOSIP TRINER,
Importer In exporter.
1333-9 S. Ashland Ave
CHICAGO,

h
j < n*■ i, -ti«. - 1^IM^Mitf.iqbify '
CLtV€UNOSKA AMERIKA.
IZHAJA v torek in petek.
NAROČNINA:
£*i»«rlko..............................,..$2.00
Z*twr*po................
Z« CUv«Ui>d po poiti........... .... $2.B0
, PsMUBMDt iievilk« po 3 CMU.
DopUl bra podplM (n oMbnosti ic ns sprt|ems|o
T ---
* Vsa pisma, dopisi in denar nuj se pošilja na:
CLEVELANDSKA AMERIKA,
1 OHO CLAIR AVE. N. E. j CLEVELAND. O._
8DWARD KAIJSH, Publisher. I IX>TTia J. PIRC. Editor._
ISSUED TUESDAYS AND FRIDAYS
n i ------ —----r^-Tr-r-.-^-r
te*il by 1.1.0(10 Rio ftHrit 4 < k'rnlu. r»i hi the City ■ 11 level ml nnd elsewhere. Art er-flalqg r tc« mi request.	<
■ TBi.. CjlfY. PRINCETON HB
—A......in.........'	■
Entered «a aecon4-cUss matter January Otb -IOOB, at the post office at Cleveland, O. ander the Act of March 3,187».
No 63 Pri. Ang78fi3 Vol. VI
Nesloga grob svobode.
i' — .. : ■■	v
Naznanilo«
/^^^^Hr;' Vaem nalim caijenim
/ V^H^^^HHr ^	naročnikom naznanjamo,
\ flH^HHBv	da bodemo od tedaj naprej
t \	imeli cene naiih pristnih
I 1 ^Sj^^KBr j v.	domačih pijač, priobčene
' Vj^HBI 1 |V\	od časa do časa v tem
IHT	čunniiii.
t : - ■ ■ • • ..'a - • ^ ' ,,',.." 1 111 --------1— '■■JJJ,..."......
Naprodaj ste dve stiskalnici za |jv grozdje (preše). Vsaka drži en , ton grozdja. Velika razproda-1 ^ ja vina in posode, ki drže poj 800, 400 in 200 galonov. Proda se radi povečanja prostorov Poizvejte pri Jos. Drugovič, Nottingham, O.	(63),
_ . .ii'i.
Dekla, stara ali mlada dobi de-za hišna opravila in pri otrocih. Pripraven prostor za Slovenko. Nič boarderjev v hiši. Vprašajte Fr. Petrovčič, 3402 W. 97th St.	(64)
kje je [Antonija Zupančič? Prišla je iz starega kraja iz Gradeča na Dolenjske™ in se je tu nekje zgubila pred enim tednom. Stara je 17 let. Kdor ve za njo, naj takoj naznani njenemu strijcu Jos. Vardja-nu. 1576 W. 117th St. ali naj se pa sama oglasi.
r*nmmmmmmmmmammm ;j;
Austro-Americana
S. S. CO.
DlrektaaTOftn)nmed New Yorhora In Avatro-Ofrako ; J
Fina podrorba, električna	1t
luč, izvrstna kuhinja, pros-	• \ to vino, kabine tretjega raz- i i
reda na ladiji Kaiser Frahz	■ Joseph I. in Martha Wa- ■ shington. Govorijo se vsi -avstrijski jeziki. Parniki od j
plujejo it N. Y. ob 3 pop.	'
ARGENTINA May 28th OCEANIA lune 7th MARTHA WASHINGTON : June 14th
Slovenska Dobrodelna Zveza
I—- -- * * 11
Ustanovljena 13. j'	Gla''n5
novembra 1910. ^MJ Cleveland, 0.
Predsednik: JOHN GORNIK,, 6105 81 Clair Avenue. Podpredsednik: MART. COLARIC, 15810 Calcutta Ave. Tajnik: FRANK HUDOVERNIK, 1243 B. 60th Street Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 5810 Proaaer Avenue. Blagajnik: MIHAEL JALOVEC, 6424 Spilker Avenue. Nadzorniki: ANTON OSTIR, 6030 St. Cialr Ave.; FRANK 40R1C, 1366 East 55th St.; MIHAEL WINTER, 6030 «t. Clair Avenue. JOHN MAJZEIJ, til 28 Glass Avenue. Porotniki: ANT. AHOIN. 6218 St. Clair Ave.; FR. ilBKRT, 6124 Glaaa Ave. Pooblaščenec: ANTON GRDINA, 6}27 St. Clair Avenue. Vrhovni zdravnik: J. M. SELI6KAR, 6127 St. Clair Avenue., Vsi dopisi ai druge uradne stvari, na} se poSUJaJo na glavnega tajnika, denarne nakaznice pa na glavnega blagnjnika. Zvezino glaeilo "CLEVELANDSKA AMERIKA"
Ali veste. če imate prave plrno* e potrtKtfiac v vaši kuhinji? Ali imate najboljši knrilnik, ^mI in kuhalnik? Pridite in obiščite naw
IZLOZBO PL1N0V1H PR1PSUY
NAZNANILO
Prva vrata od plinovega urada, 621 Ospciie* Ave. nasproti Hollerd«n hotchi. To je največja trgovina za plinove potrebščine v Ohio. Tam d»* bite vse, kar p» trebnjete sknpno s uporabo pline.
Mnogo novih iznajdb dobite v tej trgovini. Pridite jutri.
Vsem članom društva sv. Janeza Krst. št. 37 JiSKJ se naznanja, da je njih bratska dolžnost v največjem številu udeležiti se slavnosti desetletnice bratskegk društva sv. Janeza Krst .št. 71. JSKJ v nedeljo, 10. avgusta. Bratje se zbirajo ob pol eni uri solč. čas. v Grdi-novi dvorani in točtio ta čas tudi odpotujemo. Bratje potrudite se, da se pokažete kot možje, ki se zberejo okoli svoje zastave. Bratsko nam društvb v Collinwoodu nas je lansko leto ob priliki naše desetletnice obiskalo v največjem številu — in to se sedaj pričakuje tudi od vas, da vrnete to lju-bav! Piknik se vrši na Emeri-chovih prostorih. Vzemite St. Clair karo, transfer Euclid ob 5 points in ta vas pripelje naravnost na prostor.
L. J. Pire, predsednik.
THE EAST OHIO GAS COMPANY
1447 EAST Mi SIKH
5;	<h
j Phelps Bros.&Co»;[
2 Washington St New Ttrki R.I. \ \
ali pa na prisnane afrntc
j;	t Z. D. In Canada	!!
Sloven*!! fcrolst, MS IT. CLMI
JOHN GORNIK,
Najnovejše za rojake
Priporočam — vaem rojakom v nakup lepih, modernih ta trpet nth epomladanskih in letnih oMeta ter eukenj. Prodajam otaeke po meri In ie narejene. Priporoča« ee devetm alow, »idhm v napravo uniform In lavrftujom vaa druga krojafttia narodHa. Priporočam tudi avojo veliko laiofe vaeh nmSfclh petraMtta
war Edini založnik vseh sokolskih potre bWtn.
Telefon Princeton 24402 W	» voj ht avq)iml
Jedini nas rojak v Ameriki je dobil priznanje od vlade i« Wa-shingtona, da ima najboljša zdravila kakor&nih še ni bilo. Alpen tinktura, od katere v 3 dneh prenehajo lasje izpadati in v 6 tednih lepi, gosti Usje popolnoma zrastejo in ne bodo več izpadali in ne siveli. Alpen pomada, od katere moškim v o.tednih krasni brki in brada popolnoma zrastejo in ne bodo odpadli in oe siveli. Revmatizem, kostibolj, trganje v rokah nogah in knžicah, vam v 14 dneh popolnoma odpravim Vsakovrstne rane opekline kurja očesa, bradovice, potne noge, ozebline in vse drage stične bolezni se pri meni hitro ozdravijo. Cenik pošljem zastonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC,
109a E. 64 Street CLEVELAND, OHIO.
z 12 pesnimi zastonj.
$75 «troj la $3&JO
90 dnij na posko&ojo zastonj
$40. »troj z* $25.00
PiSite po kram k*take
Transatlantic Ca.
74 COKTLAN DT?STRBBT. NBW YORK, IT. T.
Če ne morete dobiti pravega Rich ter Pain Bxpelleija od vaief a lekar-ja, pilite na
F.Ad. RICHTER 4 CO.
74-80 Washington Strut,
Hm York, N.Y.
hI K|
alcohol
Iramanittc.
k fWnHp. J
'WilWYQRK/r-
DO nedavnega na-	• h
znanila bo robo-	: t
zdravniški urad dr.	* Kalbfleischa zaprt ob
•redo popoldne ▼ po-	; letnih jnesecih. Ob
tem času pa je urad	4
odprt ob nedeljah od	i v
9:30 zjutraj do 12.	\\
<	1»
Dr. I
Kalbfleiscfa, ii
- ►
- ►
6426 St. Clair Ave.
<	►
odločili, da se drugega jutra začne veliki strajk, velika borba, težavna in resna, in v tej borbi stojijo na eni strami delavske pijavke, ki so skoro sto let mozgale delavstvo, na drugi strani pa iakoriščen in siromašni delavec, ki v dolgih letih svojega dela še ni znal poiskati pota, kako bi se rešil suženjskih verig.
Da, vstani delavec, in pomisli, nekoliko, koliko se mučiš, kaj trpiš, in vse to za tvoje pijavke, ki bi poginili lakote, če ne bi bilo tebe in tvojih -žuljev.
Okpli' 75 mi c Ni ga n s V: i h rudnikov sedaj počiva, nobena delavska žila se ne gane, da bi prijela za lopato in kramp ter nosila podzemeljske zaklade na svetlo. Judežev nimamo med nami.
Okoli 16.000 rudanev je v severnem delu; Michigana sedaj na štra;ku. in Slovencetn bi rad naznanil, da za notbeno ceno -ne hodijo sedaj sem, posebno ne kot sikebi, ker s tem bi se prodali za nekaj srebrnikov kakor Judež Krista.
Delavqi stojimo vsi kakor en mož pripravljeni vztrajni do zadnjega, in ta skupen .nastop ter sloga nam dajeta najlepše nade, da b0 naš boj tudi v resnici dosegel zmago.
Naš štrajik vodi Western Federation of 'Miners, in bratje sedaj lahko vsi sprevidite, koliko pomaga sloga. Niti eno iMt&NF* rikteikto- «S~#Oč«r vrfi sm0 edini in pripravljeni boriti se za brata. Pozdravljeni Slovenci po Ameriki. •	A. Kalan.
PROŠNJA.
"Little Falls Defense Committee", to je odbor za obrambo štirinajstih zaprtih štrajkar-jav, kateri se sedaj nahajajo v Herkimer County jetnišnici. prosi za prostovoljne doneske. Pri zadnjem štrajku v Little Falls, N. Y., je policija zaprla več štrajkarjev, nekatere so izpustili, a teh štirinajst čaka obsodbe. V obrambo teh potrebuje gori omenjeni odbor nujno podporo, da plača zagovornike. Rojake-delavce opozarjamo na ta slučaj in dobrodošel bo vsak nikel. Darovi naj se pošiljajo naravnost na Little Falls Defense Committee, Box 458, Little Falls, N. Y.
Kdor malo dobrega bere, malo dobrega ve. Kdor pa veliko dobrega bere, veliko dobrega
0Sjwc ""♦«*!;' "-»i
Malijglasi.
Dr. Sv. JANEZA KRSTNIKA štev. 71. J.S.K.J.
—VABILO NA PIKNIKI— S tem se naznanja, da bo go-rej omenjeno društvo obhajalo loletnico svojega obstanka, v nedeljo, 10. avgusta in priredi ob tej priliki piknik. Zato vabimo ysa cenjena društva in slavno občinstvo, da se te slavnosti v Velikem številu udeleži. Piknik se vrši 10. avgusta na Bmerichovih prostorih v senci vrbovih dreves.
—Vapored 1. Društva se zfrwrajo na določenih prostorih. 2. Odhod na p knik izpred slovenske cerkve. 3Brat predsednik pozdravi društva i?n občinstvo. 4. Nastopijo razni govorniki. Brat prvi tajnik poroča 6 razmerah društva v pretečenih letih. 6> Godba pod vodstvam g. Butale.
Za dobro postrežbo in izvrstne kranjske klobase, tiečene . . . . 1
DOUBLE DAILY STEAMER SERVICE
DETROIT—PUT-IN-BAY—SANDUSKY—CEDAR POINT
The magnificent Steel Steamer« of the Ashley and Dustin Steamer Line. Str. Put-in-Bay (new) capacity 4000, Str. Frank E. Kirby. Four Boats from 8andiuky, two Boats from Detroit every week day. Special trips on Sunday connecting with steamers from Cleveland, Toledo, Cedar Point and Lake Side.
Fares W«ek Day
Between Detroit and Put-in-Bay one way SOc, round trip same day 60c. Between Sandusky and Put-in-Bay one way 50c, round trip same day 75c. Between Sandusky and Detroit one way $1.00, round trip same day 25. Between Detroit and Cleveland every day one way $l,2S. Str. Frank E. Kirby stops at Kelly Island and Middle Basa.
LAIJBOV GOLDEN BOD
KRUH
je narejen v pekarni tako Čitt, kakor od vade matere, draga tfospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. V« uro-ceijii
Ik
Jacob Laub Baking
4019 LORAIN AVE. *
ASHLEY A DUSTIN STEAMER LINE
.... - ■ --------------
Vsak trenutek.
Ker je človeško življenje taco kratko, »ne smemo nikdar trenutka odlašati. Cesar Na-»oleon je rekel: Vsak trenutek, ci je zgubljen, da je priliko nesreči. Za nekaj trenutkov samo vi zanemarite naravne postave ali s pijančevanjem ali pa z drugimi strastmi, in kazen pride takoj, kajti zgubite apetit, se ne počutite dobro, ste slabi. V takih slučajih daje Trinerje-vo Ameriško grenko vino hitro in odločno olajšavo, ker sčisti prebavljalne organe. To zdravilo se priporoča pri že-odčnih boleznih, posebno če je bolnik zaprt, je zgubil apetit, ima glavobol ali je sploh slab. 'Po lekarnah. Jos. Triner, 1333-39 'So. Ashland ave. Chicago, III. Za bolečine v mišicah rabite takoj Trinerjev liniment.
(POZOR!
Takoj dobi delo Slovenec, da bi prodajal jako dobro znane smodke. Mora biti znan v o-colici -ki govoriti nekoliko angleško. Mora položiti varščino. Sam Schutist Cigar Co., 2092 E. 22nd St. * (65)
ZAHVALA.
Spodaj podpisani se na tem mestu prav prisrčno zahvaljujem vsemu slovenskemu občinstvu v Clevelandu in drugod, ki je ob priliki žalostne smrti in pogreba moje ranjke soproge Josipine, pokazalo toliko gor-kega sočUstva in simpatije do moje družine. Ne morem se dovolj zahvaliti z besedami, toda ohranim jih vedno vse v spominu kot prave brate v nesreči človeka. Najprisrčnejše se zahvaljujem vsem darovalcem prekrasnih vencev, ki so dohajali v tako velikem številu, iskrena zahvala vrjim pevcem dr. Lira, ki so zapeli ob rakvi in v cerkvi tako v srce ■pretresu'] o če zalostinke. Srčna hvala g. A.-Grdimi za podarjeno kočijo g. J Knausu in č. g. Ponikvarjiu. Konečno pa prosim oprostila, ker se nikakor ni moglo dobiti v celem mestu dovolj kočij, da bi spremile udeležnike pogreba Jna miro-dvor. Še enkrat kličem vsem udeležencem in prijateljem mojo najiskrenejo zahvalo za izkazano sočutje, pokoj niči pa naj dodeli Bog večni mir in pokoj v rajskih visava'h.
August Kaušek in družina-
Severovo Gothardsko Olje.
(Severa's Gotthard Oil)
Cena 25 in 50 centov.
Priporoča se za zdravljen;« bolečin, katere povzroča rev matizem, hromost ali pokostni ca, za zdravljenje bolečin > hrbtu, Ibokih ali v prsih, odrg oteklin, okorelih sklepov al mišic in drugih poškodb, kjei se more rabiti mazilo. Napro daj je v vseh lekarnah ali g: pa lahko dobite od nas. W. F Severa Co., Cedar Rapids, la
'v Nadaljevanje iz prve strani, c
I'' )	z
Dopisi	j
--1
frinka vzame, oči bi si dal iz- ^ [kopati za to srečo.
Kateri mladenič jo je zagle- t dal, ta jc bil očaran od njene . lepote. Je pa tudi ona jako pri- ^ ljudtia ki ljubeznjiva, in kadar je koga pogledala s svojimi modrimi odmi, ta se je začel , takoj tajati kakor "ice cream' , . pod tem vražje vročim polet- j nim solnoem.
K njenemu očetu je prišel ^ ua stanovanje neki Mate Vuj- ( <novič, lep, črnikast, stasovit mladenič z golobjo dušo, me- J hak kot puter, šaljov pa kot Pavliha. Kadar je spregovoril. ' mu je tekel med iz ust, in celo moški Ibi ga poslušali, kaj šele mala devica! Na ta način sta Darinka in Mate kmalu posta- j la prava prijatelja, največja. ( kar jih morebiti na svetu. No, ; pa skoro sta tudi sprevidela, j da .nista samo prijatelja, pač pa j da se ljubita — ljubita!
In kakor pregovor pravi, da ni nič ta-ko skrito, da ne bi postalo očito, tako se je zgodilo ' tudi v tem slučaju. Darinka ni pogledala nobeneg'a fanta več s svojimi modrimi očmi, in to je zapazit tudi meki Amerika-nec.
Jos. 'MoCarty, 22 letni sin nadyftrnilfa : delav.niff. se_ je. ( smrtno zaljubil v krasno Darinko, in Darinka mu sprva ni podarita košarice. In sedaj, ko je videl, da je na njegovem mestu "foreigner", je vzkipelo njegovo srce in prisegel je maščevain-je. Črne misli so mu •rojile po glavi.
Povedal je svojim prijate-lje,m kaj namerava, in kmalu so bili vsi zadovoljni z njegovim načrtom. Bili. so to Walter Qui-ncy, Ed. Holm in Jos. Warden, ki so pričakovali srečnega ljubimca, da se nad njim maščujejo. In dan je prišel.
27. julija, v nedeljo proti ve-. čeru je Šel Vuj-novič iz. stanovanja na sprehod, ko ga za neko kolibo počakajo omenjeni štirje in napadejo z besedami: "Hunky, you are a coward!" (Opica, ti si lopov!) Vojnovič skoči kot zaboden s šilom, vendar štirim ni bil kos. Pretepli so ga tako, da je ostal malo živ. Sele drugi dan so ga dobili in prenesli v hišo nezavestnega. Povedal je, kaj se je zgodilo, i« kmalu so prijeli vse štiri napadalce ter jih stavili pod $1000 varščine;
Pri vsem tem je pa Mate srečen. V hiši očeta Darinki-nega leži, ona mu p^ pomaga in ga miluje s svojimi modrimi očmi. Res je, da se je zdravnik izjavil, da ima eno rebro zlomljeno, da mu je nos tako Skrivljen, da nikdar več ne bo ravfcn, toda živ bo in čez nekaj mesecev že zdrav. Nobenega dvoma ni, da ga ima sedaj Darinka še raje, ker je za njo trpel. Lopovi pa tudi dobe svojo kazen.
Glejte, takih zgodbic človek več slisi, kadar hodi okoli. V nadi, da dobi vsak slovenski mladenič tako lepo mladenko kdt je Darinka, toda brez bat:n in krivega nosu ter polomljenega rebra, pozdravlja^ vse Slovence. .	N. L.
Calumet, Mich. Največji štrajk v zgodovini Michigana se je pričel 22. julija 1913. Ko so se tega dneva delavci napotili na delo zjutraj,* so že gotovo vecteli, da ne bodejo delali ta dan, pa vseeno so nesli s seboi svoje "pelce", kakor bi
m * *. v v	\
ne vedeli iricesar.
Perry*« Victory A Celebration
at Put- In-Bay!
j I St,000,000 ttoft AfawrW
IZURJENI ČEŠKI
knjigovez
B. F. PRIHODA
' •■/• • 'J v-	, • •«
se priporoča Slovencem v vezavo vsakovrstnih knjig, posebno pripovestnih Id mašnih. Lično delo, nizke cene. if If if
Naročile aprejeow
CLEV. AMERIKA,
<119 ST. CLAIR AVK.
SLOVENSKO
PODJETJE
-..............'■'■■,	- ■ I	''	1 ■	' ""
Z naselbino raeterjo tudi ikiiAilriiifW^f katerih dobite danes ne, ka* potral^httni dom in vaio družino.
V naši popolnoma nanovo urqysm tTorind»> bite veliko izbaro, pohištva, kakor omara sa oWa» ko, kuhinjske omaro, omara sa pogrela«, una* stole posteče, iimnice, poatc^ne preproga, ko^ra, raznovrstni porcelan, kakor krožniki, za meso ia juho, razne skledice, r$o kuhii^ko opravo, kako* ponve, lonce, nože, viBce, žlica, m ie sto in sle iaea> nih drugih posod in priprav, Id to rab$o pri hiii.
NAŠA POSEBNOST JE: POSODE 1 A VSAKE VRSTE PO.........................lUCo
Poleg te trgovine pa imamo tndi POGREBNI ZAVOD. Sprejemamo naročila sa bo2£e in automobile za vse prilike. Cene vedne mafc-ni^je. Postrežbe točna.
Fran Zakrajšek,
SLOVENSKI POGREBNDC IN BALZAMBT. TRGOVINA S POmSTVOM.
T«l. Priac. I17HC ^Qg SL CUlMT
C. M. Mix Allotment
Let»neprade»pocenLOd$7&B® j Tabqj se plaža $5.00, estansk $2.00 na mesec. ****** mB^^jF.- žekjeprisMliS&B.
I
Vprašajte pri	j
L. RECHER, # EUCLID, M,
l i l	.l^M«
iffi	ili.1 .'-u:; .i* ' « it . ' „ IMaWMM
DOBRE PLINOVE PRIPRAVE
LTUEBfifOOL
■K	mmmmmmm^m^m
čudovito « *di človeku, ak< jpMMiiisli kaj vse sc ie danes i Ameriki 'znanstveno raziskuje Kakor poroča medicinska kli Bika, je razvil neki profesor Halkins potom strogih znan stvenih raziskovanj novo teori jo Ijube-zni, ki jia ne raxsvet tjftje ta problem iz poetičnega ali filozofskega sUlisča, tem več iz (moderno jpraktičneg; stališča. Pro/. Halkins trd ■amrec, da lahko junatrajm ljubezen, potom natančnih fii zijal etičnih raziskovanj, za re dilao sredstvo. Seveda ne i smislu svinjake pečenke al kranjske Idobaae, temveč po racličnih fizijologičnil pmcemv, ki učinkujejo delo ma tako, kakor krasa, ki s« dovede telesa. »Porf. Halkin« začenja s starim dejstvom, — ki pa ne velja vedao — da imajo zaljubljenci manjši tek, kakor drugi nc/afjubljeni pod istimi pogoju Ta pojav si razlaga s tem, da povzročijo du-levai procesi, la so v zvezi f silno ljubeznijo, v telesu go tovo množino toplote. Na ta način — tako misli povzročitelj te nove teorije — postane 4el brane za povzročitev to plote nepotrelien. Ce pa sc kljub termi dovede telesu, povzroča debelost. Za to se mlado poročeni tako neverjetno hitro rede. Doeedaj se je vedno mislilo, da je vzrok te debelo-sti neizmerna ljubezen in skrb gospodinje v medenih tedenih in za prijetni doloc famiente. Sicer se vedno pravi, da Ijnbe-zen suši. A gospod profesor je dragega mnenja. On ostaja fri tem, da ljubezen debeli« In fkttr potom svoje iznajdbe, ker nstvarja kalorije torej toploto, ti povzroča s hrano, ki tudi rstvara kalorije, debelost. Seveda podpre gospod proffcsor svojo teorijo * eksatno statistiko. Če nima mladenič ali pa Vitada devojčica zadostnega telesnega obsega, potem jim nasvet n jemo kuro po profesorju Halkmsn. Treba se jim je 1< poifteoo zabubiti — seveda srečno! — in poleg tega jesti m dan toliko, kakor prej. Gotovo bi potem lepa olcroglost «bdega telesa potrdila teoriji! amertkanskega profesorja. Tsfco pa ae z ljubeznijo lahko ■tarifi mnogo prihrani. Zaljubljence mora paziti takrat, ko o-mep hrano, da se ne bo redil % ne sušil. Kakor Mano potrebuje dorasel človek, da o-stane v ravnotežju snovnega menjavanja na dan 3000 kalo-«9. Vzemimo, da mu ljubezen da 500 kalorij — potem mu je treba skrbeti le za 2500 kalo-rij. S tens si vsak dan prihrani iftJHko denarja, kolikor bi g* sicer rabil za tistih 500 kak)-sij, ki m tj jih nadomesti ljubezen. Pri teh dragih časih, to vsdtakor n]«fa zametavati.
M. V. B.
H • ~
NEKAJ ZA VSAKEGA.
Lahkomi&ljen človek že ob delavnikih povzije pečenko, katero je pripravil za ne<deljo.
llanj obravnav za ločitev zakonov bi bil in manj samcev, če bi bik deklice pri izbe-ri mož tako natančne kot so pri izberi obleke. Kdor se za denar proda, se potem ne sme čuditi, če ga z de-Barjem izdaja
En sam korak je od dare-šljivosti do zapravljivostL
Mnogokrat bi radi bika za toge prijeli, samo če bi to biku ugajalo.
Erropejski aristokrati so prelivali kri v vojskah, ameriški pa v ljudskih klavnicah.
In če tudi celo življenje nismo poslušali glasit vesti, če smo mislili, da smo ji srečno (pobegnili, mas konec no vendar dobi — na smrtni postelji.
Z alkoholom ne dobi nihče
. Darežljivost, ki se začne doma, redkokdaj najde vrata svojega soseda.
Zadnja kaplja v časi veselja, ima vedno nekak grenak okus.
(Poulična kara bo ravno te-
:
Pamet ni nobena garancija,' da človek ne bi zgubil glave. | Deliti hočejo vedno le oni ljudje, ki nič nimajo.
Ne "biti ali ne biti", pač pa > "imeti ali ne imeti", to je danes vprašanje, ki tare svet.
*	"Kaj bi bil avtomobil brez mene 1" je rekel konj, "saj mora vendar vsak avtomobil imeti stroj s konjskimi silami.' j
" Maščevanje je sladko, toda po veliki sladkobi želodec boli. ' Snežena kepa v roki je ve-| liko boljša kot dve na hrbtu.
Dasiravno nima nobenih ko- : sta, vendar se z jezikom lah- j ko veliko več naredi kot s pe- : stjo.	„
Jutranja ura je zlata trna, sa-! mo zlato ni vse, kar se sveti.; ' Če kdo kaj ve, p«a tega svo- j jega znanja ne zna porabiti, je ' ravno tako kot če bi imel pu-
*	ško brez smodnika.
Ena polovica ljudi j na svetu je mnogokrat silno vesela, ker je druga polovica ljutlij žalostna.
One ljudi moramo pomilo-vati, ki smatrajo vero kot rešilno lestev iz ognjene nevar-nost i.
čas je denar — le mi žalujemo xa zgubljenim <lenarjem i bolj kot za zgubljenim časom.
DRUŠTVA S. D. Z.
Druitvo it. 1. Cleveland, Ohio.
Predsednik Iv. Aviec, 1012 B. 64 m Str.; tajnik Anton Oitlr, 6030 St. Clalr are.; blagajnik Ivan Babnlk,
1144	Norwood R. Seje ae vrle vaako prvo nedeljo v mesecu v J. Ordlnovl dvorani 6021 Bt. Clalr ave. ob 2. url popoldne. Zdravnik Dr. f. M. Sellikar, 6127 Bt. Clalr ave.
Druitvo it 2. Cleveland, Ohio.
Predsednica Helena Perdan, 1114 J B. 63 Btr.i tajnica Jos. Raslnger, 1164 Norwood Ed.; blagajnica Helena Mali, 1101 B. 63 Str. Seje ae vrle vaako drugo nedeljo v mesecu ob
1.	uri popoldne v mali Knauaovi dvorani 6131 Bt. Clalr ave. Zdravnik J. M. Sellikar, 6127 St Clalr ave.
Druitvo It. 8 Clstpland, Ohio.
Predaodnik John Hodnik, 5611 Carry ave.; tajnik Adolf Petrlč, 6187; Bt Clalr ave.; blagajnik Joa. Kalan, |ji; 6101 St. Clalr ave. Beje ae vrle vaako j zadnjo nedeljo v meieeu ob 2. url | popoldne v Kogojevi dvorani na 6006 Bt. Clalr ave. Zdravnik Dr. F. J. Kern 6202 *L Clalr ave.	v
Druitvo It. 4 Cleveland, Ohio.
Predaednloa Ivana Gornik, 1075 B. 61 Bt; tajnica FanJr Zulič 1197 B. : 61 Street; blagajnica Angela ftibert, 6114 Glass ave. Seje ae vrle vaako drugo aredo v mesecu v J. Grdi nov i dvorani ob 8. url zvečer. Zdravnik Dr. f. M. Sellikar, 6127 St. Clalr ave.
Drultvo it. 9 Cleveland, Ohio.
Predsednik Frank Lenče, 6401 Bonna ave.; tajnik Frank Cvar, 3857 Lakeside ave.; blagajnik Josip Prime, 5714 Bonna ave. Seje ae vrle vaako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v mali Knauaovi dvorani na 6181 Bt. Clalr ave. Zdravnik Dr. J. M. Sellikar, 6127 St. Clair ave.
Drultvo it. 6 Nottingham, Ohio.
Predsednik Joa. Kapudtja, box 143. ' tajnik Frank Lopati«, bo* 465,; bla- . gajnik John Fabec, box 143. Seje se vrie vsako prvo nedeljo v mesecu pri br. Joa. Drugovlču ob 9. url zju-trnJ. Zdravnik Dr. F. W. D. Finke.
Druitvo it 7 Cleveland, Ohio.
Predaednlk Jakob Fortuna,; tajnik Joalp Berkopec, 1387 B. 39 Str.; blagajnik Pr. Kogoj, 6006 St. Clair ave. Sejo se vrle vaako prvo nedeljo v mesecu ob 10. url dopoldne na 6006 St. Clalr ave. Zdravnik Dr. J. M. Sellikar, «127 St. Clalr ave.
Drultvo it. 8 Colllnwood, Ohio.
Predaednlk losi p Demlar, 695 B. 162 Str.; tajnik Ig. Medved. 15611 Baranac Rd.; blagajnik Al. Levtr, 1018 Ivanhoe Rd. Seje ae vrle vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. url zjutraj sol. č. v cerkveni dvorani Zdravnik dr. Fr. Fowler.	v.
Druitvo It 9. Cleveland, Ohio.
..Predaednlk John Menard 1127 B.	j
63 8L, tajnik John Brodnik 897 Ad-	9
, dlaon Rd.. blagajnik Joa. Lunder, 974	fc
Addison Rd. — Seje ae vrle veako	J
8. nedeljo v mesec u ob 2. url popoldne	I
v John Ordlnovl dvorani 6021 »t.	^ Clalr ave. Zdravnik Dr. J. M. Sellikar
6127 St. Clalr ave.	j
Drultvo It. 10 Newburg, Ohio.
Predaednlk Ig. Baznlk, 8117 Aetna Rd., tajnik Frank Stavec, 8117 Aetna -Ad.. blagajnik Jacob Jančar, 3600 B. : 81 Bt — Seje ae vrie vaako 3. nede- f ljo v mesecu v John Slmonlčevi dvorani 3723 B. 77 St. ob 2. uri popoldne, f Druitvenl zdravnik dr. F. Kuta, 7326 ' Broadway S. B.
Druitvo it 11. Cleveland. Ohio.
Predsednica Fany Hudovernik, 1243 > B. 60 8L. tajnica Ivana Jerian, 1091 Addlaon Rd., blagajničarka Fany Turk 1127 Norwood Rd. — Seje ae vrBe vsak 2. torek v mesecu ob 8. url zvečer v John Grdlpovl dvorani. Druitvenl zdravnik dr. F. J. Kem.
Druitvo It. 12, Cleveland, Ohio.
Predsednik L. J. Pire, 6119 St. Clair ave. tajnik John Tomaflč, 6026 SL Clalr ave., blagajnik Nlk. Vidmar,
1145	B. 60 St. — Seje ae vrie vsako
2.	nedeljo v mesecu ob 2. url popoldue v John Ordlnovl dvorani. Dr. Zdravnik dr. F. J. Kem.
Druitvo It 13. Nottingham, O.
Predaednlca: Joalplna Bajt, tajnica Ivana Koprlvoc Euclid. O., blagajničarka Ana Boje,. — Seje ae vrte vsako zadnjo nedeljo v mesecu pri j br. Joa. Drugovlču, ob 2. url popold- j dne. Zdravnik dr. F. J. Kem, 6202 j Bt Clalr sve.
Druitvo i t14. Cleveland, Ohio. j
Predsednik Anton Sveta. 6013 Glasa j ■ ave., tnjnik Ant Laurlch, 6018 Glaas h ave., blag. John Mele, 6023 Glaaa j |
L. H. WAIN,
705 Williamson Bldg.
Loll in hiš« naprodaj poceni na St Clair Ave. ▼ Nottingham!!. Tlakovana cesta. Lape trte na lotu.
A	Vprašajte pri	k
u L. Recher, Euclid, Ohio &
jiiitiuiiimuwiniinincgyiiinimiiimtiE
| GEO. TRAVNIKAR,
Old Bank Cafe
Fina domača slovenska gostilna z najboljšo in točno postrežbo. Najbolje pivo, domače vino, in rstni likerji in J šampanjec,
!	5501 ST. CLAIR AVE.
vogal 55 ceste.
GLEJTE NA HIŠO S STOLPOM. J OlOiOIOIOlOIOIOiOIOIOiOiOIOIOIOIOtOiOiOIOlO^
I SLOVENSKO PODJETJE.
ZavBriiJom proti ognju iii drmrim nogg°dnm. s;
i
POSEBNOST Y Varnostni bondi za društvene uradnike j po 25c od 1100.00 na leto. — Javni notar. — Pojasnla j i in nasveti zastonj.
August Haffner,
1107 E. 6tst St.
ii	ir
| SLOVENSKA DVORANA,
I MIHAEL SETNIKAR,
6181 »T. OLAIB AVE.
U	m Prino*ton 1844 L,
>	Priporoča rojakom in druitvom prvo slovensko dvo
JL	rano v Clevelandu sa veselice, igre, sa poroke in kr-
•S	stne slavnosti kakor tudi sa vse dnige prilike.
|	Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojimi
IM| J. S* Jablonski,
ffl^H SLOVENSKI HHj F0T00RAF.
6122 OT CLAIB AVE. N. E.
Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, otroške slike, po najnovejši modi in po nizkih cenah. Za $3.00 vrednosti slik (en ducat), nsredimo eno veliko sliko v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano.
Prank Sakser
Glavni urad: 82 Cortlandt St, NEW YORK, N. Y.
Pošilja
DENARJE v staro domovino
potom c. kr. poštne hranilnice na Dunaju; hitro in ceno.
Podružnica: 6104 St. Clair Ave., CLEVELAND, a
Prodaja
PAROBRODNE LISTKE
1
za vse prekmorske parobrodne družbe po izvirnih cenah.
Tisoče Slovencev se vedno obrača na to staro tvrdko, a nihče ne more tožiti o kaki izgubi.
—Naša tiskarna ima v zalogi natančna vprašanja in od~ govore, katere mora znati vsak, ki hoče postati drižavljan Zje-dinjenih držav. Vprašanja so tiskana tako, kakor se v resnici pišejo in tudi tako kakor se izgovarjajo, kar *e velika olajšava rojakom, ki ne znajo dobro citati angleško. Cena enemu iztisu je 5 centov za izven mesta 7 centov.
NASI ZASTOPNIKI.
SiedeCi rojaki so pooblaščeni pobirati naroinlno, naročati tiskovine In poblraU oglase v svojih naselbinah.
COLORADO. Rockvall«,	Ant Bole, Box 18
Pueblo, L. Vidmar 2117 Abriendo ave. Colorado City,	Louis Lauahln,
314 80. 6th St. Trinidad, J. Novak. 31S W. Main St
CALIFORNIA. 8sn Francisco,	Jakob Laufiln,
2110 — 19th Bt:
ILLINOIS, 8pringfi«ld,	Anton Kuinlk,
1201 80. 19th St. Jollet, John Jevlts 1306 Cora St. La nails, in okolico, A. Štrukelj 1202 Main 8L South Chicago,	• John Qololi,
8546 — 96th St Waukegsn, Fr. Osredkar Box 646 No. Chicago, Fr. Osredkar Box 646 { 686 No. Broadway.
INDIANA.
Indianapolis,	Al. Rudman,
737 Holmes ave. Clinton,	John Jarc, Box 183 1
KANSAS,
E. Mineral, If. Bchluge, Box 4? 1 Kansas City,	Peter Schneller, 1
613 North 4th St. 1 Breezy Hill, John Lapajne, Box 61 1 Radley, Kana L. Mlinar, P.O.Box 94 1 Mulberry,	Fr. <Sreplnftek,i
MICHIGAN.	1
Ironwodd,	Joa. P. Mavrln, 1
132 Luxmore 6t. . Mohawk In okolico, J. Kocjan Box 26
MINNESOTA.	j"
Ely,	Joa. J. Peehell Box 165
Gilbert,	Louis Veael. j
Chisholm,	John Arko, Box 826.
MONTANA. Great Falla,	Math Uralc, '
3326 No. 6th ave. 1 Anaconda,	M. J. Kracker, \
613 B. 3rd St. Klein,	Mike Burger, Box 32
Roundup, Frank Koren. Box 489.
E.	Butte, F. Bounchar, 30 Plum St. | Red Lodgs, Louis Jeller, Box 47. ,
OHIO.	1
Barberton, In okolico, Al. Balant, 112 Sterling ave. Newark,	John Gabrovfiek,
24 — 13th St.
OREGON.
Oregon City, M. Vldlc, Box 241 , PENNSYLVANIA.	I
Forest City, John Oaolln, Box 492 J Moon Run, Fr. Btrmljan, Box 238. 1 Manor, Frank Demšar, Box 263. « Crab Tree* John Ton^, Bo* 94. J Meadow Land« in Cannonsburg,
L. Lenaal, Meadoy Lands, Box 53. ; Broughton, Inn okbllco, Ant. Demiar, 1
Box 136.1 Johnstown, Fr. Preatavec R.D. no 2 Consmsugh, Fr. Preatavec, Box 174. Steelton, A. Hren. 229 80. Front St \ Luzerne, A. Voxel J, 839 Bennet Se. Pittsburgh In Allegheny, Ignav Pod-vasnlk, 4734 Hatfield 8t Clarldge In okolico A. Pratchek, , Box 361 Clarldge Pa.
UTAH,	I;
Hiawatha, Black Hawk In Moreland,
F.	Malo v itch, Box 12 Hiawatha, Utah.
WYOMING.	^
Rock Springe,	A. Justin, Box 563
In Fr.	Erien, 750 — 9th St.
Superior,	Ant Yehar, Box 152.
Dlamondvllle,	J. GloboCnik Box 35.
WASHINGTON. Ehum Claw,	Jos. Malnarltch.
Issaquah,	Paul Kos, Box 123
Black Diamond, O. Porenta. Box 701.
WISCONSIN.
Milwaukee In Weat Allla, Ant Hren, 493 Park 8t. Milwaukee. Sheboygan,	John Grandlfi,
1119 North 8th St.
DRUŠTVENI OGLASI.
EDINOST
SI. Nar. Pevsko Pod. 8am. druitvo
Ima svoje redne mesefine seje vsako drugo nedeljo v mesecu v Marko Bra-teljnovi dvorani, 31. cesta In 8t. Clalr. Rojaki so uljudno vabljeni k obline
1371 B 41 Bt; I. tajnik Fr. Makfte, 1406 a'41 St; blagajnik John Turk, 3966 8t. Clalr ave. Vsa pojasnila daje druitvenl tajnik.	29 mar. IS
SV. JANEZA KRSTNIKA, it 37 JSKJ
Predsednik Louis J. Pire, 6119 Bt Clalr Ave.; tajnik lyan Avaoc, 1012 JCaat 64 Btreet; blagajnik A. Zakraj-šek, zastopnik Ant. Grdlna, 6127 St Clalr ave. — Druitvo pladnje lepo tedensko podporo. Seje se vrte vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Ordl-novi dvorani. 6021 St. Clalr ave. Društveni zdravnik J. M. Sellikar, 6127 St. Clalr ave.	1. april 13.
SAVA it. 67 8. 8. P. Z. Ima svoje redne sejb vsako tretjo nedeljo v mesecu pri John Grdlna 6021 31. Clalr ave. t- Predsednik Jos. Po-lanc 1101 B. 63 BL; tajnik M. Golob, 4714 St. -Clalr av; blagajnik T. Jereb. 1268 E. 56th St. — V društvo se sprejemajo rojaki od 16 do 56. leta. I Torej imajo rojaki, ki so prekoračil 46. leto, lepo priliko, stopiti v društvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore ln $600.00 smrtnlne.
1. feb. 13.
Dr. SRCA JEZU8A
ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v Knauaovi dvorani. — John Pekolj predsednik, 6011 Bonna ave.; Math Oblak tajnik, 1233 B. 60 bt.; J. Brus rač. tajnik; John Levstek blagajnik 1121 E. 66 St. F. Levstek ln F. Ko-midar odbornika. Maršal A. Skulj. Društveni zdravnik J. M. Sellškar, 6127 St. Clalr ave.	31. dec. 13
SV. JOŽEFA 8am. kranjsko kat podp. drultvo
Ima redne meaefine seje Četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v Knau-sovl dvorani. Vstopnina od 18 do 30. leta $1.60od 30. do 35. leta> $2.00 1n od 35. do 40 leta $2.50. — Predsednik Frank Koren 1683 E. 41 St. prvi tajnih Fr. Košmerlj 465 B. 152 St. Colllnwood, II. tajnik A. Bolka, 1135 B. 6» St., blagajnik Jobn Grm 1089 B, 64 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. Zastopnik za zapadno stran (West Side) Georg Kofalt, 2038 W. 105 St. N. W.. Zastopnik ia Newburg John Lekan 3514 B. 80 St S. B.
1. Jan. 14.
SV. ANTONA PADOVANSKEQA Mlad. podp. druitvo v Newburg, O..
trna svoje redne mesečne seje vsakou Četrto nedeljo ob 2. pop. v M. PlutovI dvorani na 3611 E. 81 6t. — Predsednik Joe. Globokar, 3657 E. 81 St. 8.E. tajnik Joe. Lekan 3619 E. 80 Bt. S.B. blagajnik Fr. Plut 3615 E. 81 St S.B. načelnik Alojzij Gllha. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v mesecu v M. PlutovI dvorani 3611 B. 81 St
1. Jan. 14.
LUNDER ADAMIČ it. 20 S.8.P.Z. Dramsttčno In podporno druitvo
ima redne mesečne Beje vsako drugo nedeljo v mesecu v veliki Knauaovi dvorani dopoldne. Druitvo daje $8.00 bolniške podpore na teden in $600.00 smrtnlne. Redni mesečni asesment je $1.00. Predsednik J. Marn 6401 Bonna ave. I. tajnik A. Grobolšek 6312 Carl ave. blagajnik A. Bolkla 1136 E 63 St. Itttt&ftneja porodila daje tajnik. Rojaki so vabljeni k obilnemu vstopu. Sprejemajo se tudi ženske.
1. Jan. 14.
SV. ALOJZIJA	»
8lov. kat. vit. sam. druitvo
ima svoje redne mesečne seje vaako četrto nedeljo pop. ob 2. uri ln redne vaje vsaki drugI ln četrti torek ob 8. uri zvečer v Knausovi dvorani. Predsednik John Gornik, 6105 St. Clalr ave.; podpredsednik Frank Gornik, blagajnik Jak. Mauser. I. tajnik Fr. Strnlsha, 1009 B. 62 St. Druitvenl zdravnik J. M. Sellškar, 6127 St Clair ave. Vsa pojasnila daje prvi tajnik.
1. Jan. 13.
8V. BARBARA it 6. F. C. PA.
ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. url v John Grdinovl dvorani. V druitvo se sprejemajo člani od 16 do 46 letta. Vstopnina Je po starosti. Bolniške podpore se plača $7.00 na teden ln takoj po vstopu. — Predsednik M. Colarič 1188 E. 61 Bt.; tajnik Jos. Trbovec 1636 E. 38 8t.; blagajnik F. Kaplan 1366 E. 41 St. Pojasnila dajeta predsednik ln tajnik.
1. Jul. 13.
SLOVENSKA NAR. ČITALNICA.
Ima svoje redne seje vsak prvi Četrtek v mesecu ob 8. url zvečer v čl-talniiklh prostorih na 1167 E. 61st St. Knjige se Izposojujejo vsako nedeljo od 9. do 11. ure dop. In vsak četrtek od 7. do 9. zveč. Vsa pojasnila dajejo: Ivan Marn 1107 B. 64 St. predsednik. K. Lenče 6218 Bt. Clair ave. tajnik.	1 Jan 13.
VRH PLANIN Sam. pevsko In podp. druitvo
ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu in pevske vaje vsak torek ln petek zvečer ob 8. url zveč. Predsednik Fr. Grdadolnlk, tajnik J. Rolanc 426 E. 168 St., blagajnik K. Mandelj 15712 Waterloo Road.
1. april 12.
CIRIL METODOVA PODRUŽNICA
it 24, ustanovljena 26. febr. 1910 v pomoč onim otrokom, katerim grozi nevarnost, da postanejo Nemci ali pa Italijani ker ne morejo priti v slovenske šole. Letni prispevek za člane je 60c. Seje so vsako drugo nedeljo V mesecu ob 9. url dopoldne v Knausovi h prostorih. — Predsednik L. J. Pire 6119 St. Clalr ave; tajnik John Vldervol 6127 St. Clair ave Mike Set-nikar blagajnik, 6131 St. Clalr ave.
4 avg. 11
LOŠKA DOLINA
zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v J. Grdinovl dvorani. Odbor za leto 1913 je sledeč: J. Turk, 3968 St Clair ave predsednik, J. Kraševec, podpredsednik, L. Srpan, 6315 Glaas ave. prvi tajnik, Fr. Kotnik. drugI ta> nlk, Ant. Mlhelčič blagajnik. Druitvenl zdravnik je dr. F. J. Kern, 6202 St. Clalr ave. Druitvo daje $7.00 na teden bolniške podpore ln $100 amrt-ni začasno, dokler je blagajna ie bolj majhna. Mesečnlna znaša $1.00 In nič drucega. Rojaki, posebno Loianl se vabijo k obilnemu pristopu. Vpiše se lahko pri prvem tajniku Louis Srpan, 6316 Glaaa ave.
SLOV. POLITIČNI KLUB Ima svoje redne seje vsaki drugi to-J*J mesecu jv ^^^^^^^
ttSRUrjr —
ŽUŽEMBERK.
Slov. Sam. Pod. druitvo.
Ustanovljeno 1. januarlja 1912.. K. temu društvu lahko pristopi vaak Slovenec od 16—45. leta, mora se BHazati z zdravniškim spričevalom. Društvo prav lepo procvita ln napreduje, kupilo si Je te tudi kraaao zastavo, kar Je občudovanja vredno od tako mladega društva. Svoje redne aeje Ima vsako zadnjo nedeljo v mesecu v M. Bradel-novi dvorani. St. Clalr ave. In vdfcal E 31. ceste, r— Predsednik Roman Maver, 1562 E 43 St.; tajnik John Ubic, 1685 E. 40 St blagajnik Joa. i ogar, 1149 E. 63 St.. Vsa pisma ln dopisi naj se pošiljajo na tajnika.
l . Jan 13.
DELAVEC, H. 61 8. D. P. Z.
ima redne seje vsako zadnjo nedeljo v mesecu, ob 2. pop. na 6006 Bt Clalr ave. — Joa tele, 6108 St Clalr ave. 1 predsednik. Prlmot Kogoj, 6006 St \ Clalr ave tajnik. John Svete, 6110 St Clair ave. blagajnik. Druitvenl zdravnik za pristop Je dr. White. V diuštvo se sprejemajo Slovenci od 16. do 55. leta Za $1.25 na mesec se sa> varujete za $7.00 bolniške podpore ln $600.00 smrtnlne. Za nadaljna pojasnila se obrnite na društveni odbor.
15. marc IS
8V. VIDA, it 26. K. S. K. J.
Ima svoje redne mesečne seje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani. Predsednik Mike Setnlkar, 6131 Bt. Clair ave. I. tajnik Jos. Russ, 1306 E 65 8t. društveni zdravnik J. M. Sellškar 6127 St Clair ave. Jer. Knaus, zastopnik, Člani se sprejemajo od 16. do 46 leta. Usmrtnlna $600 aH 1000 In $6.00 bolniške podpore na teden. Novo v pisani član mora prlnesU zdrav niške liste prvemu tajniku pred sejo, nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi,, društvo pri prihodnji seji o njegovem sprejetju glasuje. Isto velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu.
1. avg. 18.
DR. "SLOVENIJA"
lina svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v prostorih na 3044 St Clair ave. Kdor teli lahko pristopi brez da bi bil pred mesecom dnlj uplsan. vstopnina od 17—26. leta prosta od 25— 30 let $1.00. 'Bolniška podpora je $6.00 na teden. Vprašajte pri predsedniku F. Spelko, 3504 St. Clalr ave. all Fr. Russ, tajnik 6104 St. Clair ave. Za brate kateri »pri t opajo Je zdravnik F, J. Kern, 6202 St. Clalr ave.
31. dec. 18.
ŽALOSTNE MATERE BOŽJE
8lov. mlad. sam. podp. druitvo
ima redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Knausovi dvorani ob 2. url pop. ln redne vaje vaak pondeljek ob sedmih zvečer v veliki Knausovi dvorani. — Predsednik Jon. Sadar 1157 Norwood Rd. tajnik Joa. Glavič 1334 E. 56 St. načelnik F. H. Mrvar, 1361 B. 56 St Društvo sprejema pjifibe od 14. do 30. lata, in plačale $6.00 bolnlike podpore, lldnlna znala 50c na mesec.	1. avg. 18.
SV. FRANČIŠKA, it 66. K. J. 8. K.
Ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu na 2696 E. 79 St Predsednik Bgldij Vrhovec 2563 B. 79 St; prvi tajnik Josip Perko, 691« Grand ave.; zastopnik A. Sušterilč, 1618 Otter ave. Rojaki ae vabijo k obilnem pristopu.	1. marc. 11
SLOVENSKI SOKOL telovadno In podporno druitvo
Ima svoje redne mesečne seje vaako tretjo nedeljo v mesecu na 6131 St Clalr ave. ob 9. zjut. Starosta Frank Hočevar,; tajnik Fr. Hudovernik 1248 E. 60 St.; blagajnik John Pekolj 6011 Bonna ave. Društveni zdravnik F. J. Kern.	'	1. Jan. 14.
SV. ALOJZIJA (Newburg) Kranjako slov, kat podp. druitvo
ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v M. PlutovI dvorani na 3611 E. 81 Bt — Predsednik J. Vidmar 3666 E. 81 Bt, tajnik Joslj Trček 3696 E. 78 St. 8. E., blagajnik Ant. Fortuna 3593 ML 81 St. S. B.	1. jan. 14
- ■ ....................— "'.!»
8RCA MARIJE (staro) ienako sam. podporne druitvo
Ima redne mesečne seje vsak drogi četrtek v mesecu v Knausovlh prostorih ob 8. uri zvečer. —Predsednica Frančiška Lausche, 6121 St. Clalr ave; podpredsednica Mary Grdlna 6025 St Clalr ave.; tajnica Fany Slmončič 1170 E. 61 St.; blagajničarka Mary Haffner, 1203 Norwood Road, Druga tajnica Franja Trbeinlk; zaplsnlkarca Josiplna Jakšič; pomol, tajnica Terezija Vidmar, odbornlca Nellka Palčič. Nadzorni odbor: Ana Blatnik, Helena Mali Ana Skodlar. Društveni zdravnik Dr. P. J. Kern.
19. marca 13.
--,-3B
SOKOL, it. 62. 8. D. F. Z.
... ti
Slov. žensko podp. druitvo
Ima svoje redne mesečne seje vaak prvi torek v mesecu v Setnlkarjevlh prostorih ob 8. uri zvečer. — Staro-stk a Zofija Blrk, 6029 Glasa ave.; tajnica Fany Trbežnlk 1161 Norwod; blagajnica Mary Poznlk 1269 B. 5* St
1. avg. 11
CLEVELANDGKE SLOVENKE
žanako podp. druitvo S. D. P. Z.
imajo avoje rodne mesečne aeje vaako prvo nedeljo v mcsecu v prostorih g. Smrekarja na 82. cesti. Druitvo daje $7.00 bolniške podpore na teden ln $500.00 smrtnlne. Slovenke se vabijo sa pristop. — Marija Polončlč predaednlca 8100 Union ave. Frančiška Penko tajnica 3657 B. 81 Bt Frančiška Juh blagajnica 3633 B. 81
Street L Jan. 1« -—-?
COLLINWOODSKI SOKOL"
8amostojno druitvo
Ima svoje redne seje vsako četrto nedeljo v D. Stanlilčevi dvorani, sedaj Joe. Gornik na Calcutta ave. Odborniki so: F. Velkavrh starosta, Vinko Starman tajnik, Kr. Mandel blagajnik, Dolliuur jKAplsni
dr zastonnlk ur. »Buivyuu.
M > 'V« vjfji *	'U
Odprto ponoči in podnevu! HMP^^	Odprto ponoči in podnevu! J
lf JHbmŠ- ^HBKl itW fl
Cuyahoga ^ t> _	Tel. Bell
Princeton Ambulance vsaki čas. Kočije in avtomobili za vsako priliko in vsak čas.	East
I 1381	I 1881
Omare vsake velikosti ^BJhJ^^	Posebno fine peči za plin
od $8.00 naprej. * * *	ali za premog ali za
__oboje naenkrat. (Combi-
^k.	nation) Peči garantiramo
m i I«/' Vsak človek mora gledati na to, da svoj teško pri slu-	in i1*1 zamenjamo.
AHE ženi denar tako razdeli, da ta denar ne bo zapravljen,	7
t^gg^jL pač pa izdan za potrebne stvari, tako da mu ostane še	I
kak cent za stara leta. I	Z varčevanjem nečemo reči, da bi si moral človek od
I ^1 ust pritrgovati, da bi človek se ne *tnogel kam vleči ali si
^ kaj skuhati, pač pa hočemo reči, da vsak človek lahko	Barve in čopiči
Dreterji in bufeji, ^ . .. ,	• t Jfe' S^mmwrnsM
fino izdelani pri kupovanju svojih potrebščin hrani.	m krtace- Za v8ako
od $10.00 naprej T , . . v , .x .	potrebo.
___ In veliko denarja si pnhranite, ce kupite svoje po-	---
1 *	—
ttrebščine pri prvi in največji slovenski trgovini za pohiš-	|fc==i|
tvo, orodje, steklenino in železje.	BUH
..............I	M	I I	II	■	M ...........——	II
^ « ^^ mb am mm	Moderne postelje,
I ■ Mh^IIV^^B	_
in močni, se skupaj	a
* ^OOnaprej. 6127 St. daff AvC.	S
mmmmm—mmmmmmmmm	.
To je mesto, kjer se denar hrani« ker se kupi za mal	^
denar fino in dobro blago. Samo enkrat poskusite in se	izd^^k n^boyah
bodete prepričali. ,	tovaren.
I , Davenport, Zofe, z	^^^^^^
e- . ii.	fini. dobro	pre- J^^^mhmmm^
Stoli in gugalmki,	r ^	L
fino izdelani, usnje. Po ■■■■■■V	Žimnice
I po nizkih cenah. nizkih cenah. Jako poceni	od $2.50 naprej.
!_i •____ '
SLOVENSKA ftOLSKA
..........
Mamo m ljoddkih sol za potrebo, «* realnih gimnazij in jpascfcno lie strokovnih šol, ki •o fre^ogoj za blagostanje aarorta, m poslednje podlaga Mi wai življeige-
Začeli smo svoje oarodoogo-sferfsrnl n žitje s primitivnim Ippefijvtvem, od tep in vsega Arvgega boljše dele je o<kiašal im odnese še danes — tujec. Tega kriv m tuji mec, kriva jc — tie kamenjajte — lastna , arvednost.
Narod ni rodil nezmožnih saeov. Najboljše moči so služi-U najprej Rimu — Črtomiru —k bnocje vsaki vladi. In notes bič ni tako žgal, kakor oni fttfc hoft-atov, ti so poznali ob-catljiva mesta naša, te ktvplje* ne duše!
Z malimi izjemami je bHa do arfajii časov slovenska inteligenca svojcem v škodo.
Krivo nosi dobrosrčna zaupljivost, s katero so otci pre-dbfsli svoje otroke "sveti" cer-. kvv in vdalt: vpričo »o nam vagojrli janiearje — ki bi bili Mfco Trubarji: kakšen značaj, 4a ga niso mogli streti f
Ffrescrtn je poznal naše "ju-nakew m narisal je — Črtomir-ja. Bori se, dokler ga napade-|eljnto ie očito sovragi. Pa pride neo4x>rožen tiijec in ga z lepe besedo — voli v ovčjem — nsuinji Talci smol
Taki ne smemo ostati 1 *Na tvoji zemlji svoj go •pod P 'Ne a glavo skozi steno, eanpsk tudi ne popustljivo)
Prvo, kar nam manjka, spo-pahiti moram0 slovenske tr-fnAc, obrtne in kmetijske šo-Ir So najvišje potence! . Ko iaraste tako izučen Tod, kn « potrebe ustanavljal ve-lM višja nčtlisča in naposled lis nsnrid ven can z vrednim v a#žiBtniin vseučiliščem: Za • aadaj pa samo najmanjše in v frvi vrsti neiprosen gospodarji boj.
Učiteljev naroda pa ne po-iSjajte samo k Germanom, po-aebno ne na krivopHaerni Du-nej in tudi ne v filistrski Gra-4ec: Francozi, Italijani in zla-a£» Slovani eprejemajo radi na-; Ne nadarjene fante na svoja go-mtfbm kulturna ognjišča.
CemsnAa kultura je mix-Ma composfeum — primerjaj ftt aamoairkto rusko, ki ni cap-niti za kip za spfističnim Krnom ie ki atutti dane« za cel «iit, ker je najbolj prosu o<t| MidJ.
Slovenec, tli hočeš živeti, JfM varati od mrtvih? Ne var-pri mladini, ki je silna; tu-fi £e gre zadnji vinar, sa ob-1 atanek gre! Sole, Šole, vseh Ml Sale in za ta denar, denar is denar: morje adrijansko zopet bo slo'vansko!	S. N.
■ o
r , »
4	Albanija.
Hcnes Wiener TagfWatt" poroča, da bodo v najkrajšem času nadomestili v Skader odposlani mornariški oddelek s Ido možmi skupne armade ped poveljstvom polkovnika Ooettlicfierja. Čete bodo dobile tad!i mnogo živil, sanitetnega materijala, postelj, šotorov itd. Cble bodo vkrcane v PuJju na nalašč v to svrho najetem parata ter se odpeljejo v Skader.
V Skatfnu se je ustanovilo pebtično društvo, kateremu so pnatopili vsi muizelmani in katoliki brez izjeme. Društvo ima svoje prostore v veliki palači • Skadru in je vodijo najuglednejši meščani. Namen draštva je, utrditi slogo med Albanci in se boriti za to, da ae hitro in temeljito ure de za-dtvr v Albaniji. V to svrho bo priredilo novo društvo z dovoljenjem vlade v Valoni v krat-ftna velik meeting vseh ugle-daih Albancev iz vseh delov Ježcle. Temu meotingu pripi-anjejo ado velik pomen.
Ruska mobilizacija. V«i častniki kijevskega vojaškega okraja so dobili dnevno povelje generala Ivanova, glavnega poveljnika kijevskega vojaškega okraja, v katerem še častniki poživljajo, naj drice na podlagi objavljenega aaofbHfzacijdkega kak on a zaupane jim Čete v vojni pripravi je-
I Prijetna vest I
■ i! ZA VSAKO SLOVENSKO DRU- || "A ' II ŠTVO V ZJEDINJKNIH DRŽA- I U YAH OB TKM ČASU SPLOŠNE U A DRAGINJE SE, DA NAŠA >s A
slovenska untfska tiskarna računale vedno najnižje cene za vse najboljše društvene in trgovske TISKOVINE. Tisoče zahval slovenskih društev po Ameriki, katerim smo tiskovine izgo-tovlli, nam je velik dokaz, da smo ust-I regli ie tisočim društvom.
Ml ls4elaj«ao druitvod papir, kvverto raoh mer, bolniške liste, pravila, profaje nm vspre-jem, plačilne knjižice, vse tiskovine sa veseli-ce. Ako Imate sploh kako tiskovino, poiljite jo asm. Id od nas dobite tožen odgovor,koliko X stane, delo je narejeno v najkrajšem času v || vaio popolno sndovolJnooL Plute po cene.
H Prva slovenska unijska tiskarna I * { ^ CLEVELANDSKA	" 11
I AMERIKA, H
V " ~ €119 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio.
Čudovita zdravljenja.
-ooo-
klrohlčne bolezni med našimi ljudmi.
-OOO-
Val pravijo, da ao ozdraveli, dočim jim drugi niso mogli pomagati.
Z električno - radičnim zdravljenjem so zopet zadobili :dravje in srečo, prosti bolečine in skrbi.
Ce tlrpite na kakšni kronični bolezni ne odlaš.ajte niti en lan, pač pa takoj preiščite ta zdravila.
Ntj i Vas preiščejo zdravniki g svojimi čudovitimi aparati, n naj vam gotovo dokažejo, da tu ni ugibanja, kadar se ti noderni inštrumenti rabijo za preiskanje bolezni.
Z mikroskopom, stiskalcem krvi In X žarki gledate bo-ezni naravnost v obraz, in če vam je znano, kaj vam dela >reglavico, tedaj je zdravljenj* gotovo.
Mnogo Ijtidij, ki so že leta trpeli na kroničnem katarju, evmatizmu, želodcu, pljučah, na nervoznosti in krvi, ker liso hoteli vrjeti, da je kako zdravilo za nje, so prišli v ta urad kot zadnje zavetišče, in so sedaj zdravi, močni, in srečni, Njih imena in pisma polna zahvale, so na razpolago v laših uradih. Pridite in poglejte si jih.
zgubite upanja, dokler se niste posvetovali z
Dr. L. E. SIEGELSTEIN,
305 Permanent Bldg. 746 Euclid Ave. blizu 9. ceste.
Uradne ure od 9. zjutraj do 4. popoldne. .
od 7. zvečer do 9. zvečer.
Ob nedeljah od 10. ajutraj do 12. dopold-
SI. občinstvu
^	lillHiMllTl
TELEFON	TELEFON
BELL EAST 88J5-W	CUY. CENT. 8813-W
toplo priporočam svojo lastno in na novo urejeno čistilnico za obleke, v kateri vam moremo hitreje in bolje postreci kot dosedaj.
NAŠE DELO JE GARANTIRANO PRVE VRSTE. NAŠ NAJVEČJI NAPREDEK JE NAŠE DOBRO DELO. PREPRIČAJTE SE.
FRANKS DRY CLEANING Co.
(NajveQa slovenska Ostilnlcn oblek v Ohio)
55. cest* in St. Clair Avt., nasproti Lake Shore banke.
I Pridemo iskat in pripeljemo na dom i
Razprodaja lepih prazničnih čevljev za žene in dekleta. Cene so: $3.00 m $3-50. mo $1.95. Za male deklice $1.75 in $2.00, sedaj samo $1.35 in $1.45. Imam tudi vsakovrstne otročje čevlje. Ker imam nekaj preveč zaloge, sem se zato namenil, da postrežem rojakom z nizkimi cenami. V zaloki imam vseh vrst obuvala. Rojake uljudno vabim in jim bom hvaležen za kupčijo. Jos Kos, čevljarska prodajalna/ 15406 Calcutta ave. ^ollinwood, stop 116. Razprodaja traja od i. do 15. avgusta.	(61-63)
DR. HOLLANDER, zobozdravnik.
1355 E. 55th st. vogal St. Clair. Vhod nasproti Lake Shore banke. Nad lekarno, kakor dr. Schott.	Fri-41-65
f^le^
dobil od države Ohio dovoljen-	r je opravljati vse notarske po-	f sle, kar bo meni mnogo koristi-	1 lo, ker bom lahko še bolje po-	1 stregel svojim odjemalcem, ka-	1 dar se posestva prepisujejo,	^ ker ne bo treba hoditi od ene-	y ga dO druzega, kakor smo mo-	-rali dosedaj hoditi. Vse te posle bom sedaj lahko sam opravil. Tudi naznanjam, da odse-daj naprej se lahko pri meni	* zavarujete proti ognju, ker delam z več kompanijam. J. Zu-	r lich, Real Estate, zavarovanje	f proti ognju in javni notar, 1197	J E. 61 st St. (62/	(
štirje dobri vinski sodi, katerih
vsak drži 600 litrov, so napro-	c
daj po nizki ceni. Vprašajte	s
pri John Posh, 4426 Hamilton	t
ave.	(64)	t
no. Tri kleti, dve podstrehi za perilo, nobenih popravkov, lep in miren prostor. Rent $28 na mesec. Cena $2900. Vprašaju pri lastniku J. Rabel, 1556 E. 45th St. v soboto popoldne in v nedeljo.
POZOR!
Naprodaj moja posest, dve trgovini in osem stanovanj. Majhno plačate naprej, ostanek pa tako kot rent. Za podrobnosti vprašajte W. S. Ul-mer, 627 Williamson Bldg. Central 1651, Main 4537.
-;--(67)
Na stanovanje se sprejmeta dva fanta. Brez hrane. Čedno stanovanje na frontu, brez o-trok in-po nizki ceni. Vprašajte na 1153 E. 63rd St. (63)
Zidana hiša za 3 družine, nOva in lego vrejena na 63.
cesti. Samo $5200, Hiša na 66. cesti ima 14 sob, je lahko za 4 družine. Lepa moderna l*i*a 4 s kopališči, velika klet, fumes, in veliko podstrešje, škriljeva streha, cena $4500. Hiša na Norwood Rd. u sob, 3 dru- * zine, velik lot, cena $3500. Dve hiši, vsaka za 2 družine na Norwood Rd. Cena $3950. Ena na Carry ave. $2200. draga na Carry za dve dlružine $2400. Hiša za dve družini na 61.1 cesti, cena $3400. Ena hiša na Prosšer ave: cena $2500. Imam i še mnogo drugih. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 6ist
St_(65)
Samo $2.00 za celo leto, In \ dobite "Clev. Ameriko" v hišo vsak teden dvakrat
LETINA RAZPRODAJA
F. J. TURK, 5H5-07 ST. CUIR-AV.
Narediti moramo prostor za naše jesensko in zimsko blago, ki začne sedaj prihajati, radičesar smo sklenili, da razprodamo vse sedajno sezonsko blago po 50 centov na dolarju.
Razprodaja se prične 7. avgusta.
Vse mora biti prodano, ker ne bodemo spravljali nobene stvari za prihodnjo sezono.
Ženske Obleke, čisto volnene serge z muslin svilo, vredne $18.00 in£Q $15.00 sedaj po..............
Kirasna zaloga gornjih kril pri tej razprodaji
po $3.98 Vredna do $8.00. Med njimi dobite
fine francoske serges in sploh so vse iz fino
izbranega blaga.
Lepa zaloga finih Novelty spo^ 4 QQ dnjih kril, vredna $4.00 po----^ I a 510
Vsi poletni klobuki se razprodajajo po polovični ceni.
Imamo kakih 100 krasnih peres za ^klobuke, črne in bele, katere prodamo izpod polovične cene.
♦ Ženska $4 in $4.50 pralna oblačilarfjp
dokler jih je kaj po...........^{■■"tO
Ženske fine lingerie bluze, vredne
$1.79 in $1.50, samo po............vOv
%
Lepa zaloga ženskih bluz, nekoliko zaprašenih, vredne $1.50 samo po ...........................
Znižane cene pri ženskem muslin
spodnjem perilu. Komad vre- AOm den 79c, samo po ...... ........
Ženski corset covers in spodnje A Oft hlače 69c* vredne, po .............
Lepi ženski corset covers, finega 4 izdelka 39c vredni sedaj po........ |
Ženska $1.50 spodnja krila QQ#% dokler jih je kaj po...............vOC
Ženske gingham obleke za doma,
lepo urezane, razne izbere $1.50 QQf% vredne po .......................
Mala zaloga $i.bo vrednih oblek
Fina izbera lepega kambrika
i2}4c vredno, ta teden samo	yj
Modro in belo kriiasti cheviots, TPUl* I2^c vredni po................... I
Velika izbera in najnižje cene pri ostankih (restelcih.)
Bel in barvan satin, lepega izdelka 69c jard vreden, samo po...........
18 inč pletenje za obleke 39c wt€0% M J dno po .....................C***** JU
18 inč fino pletenje samo po..........|
Otročje pralne »obleke, tretino ceneje.
Deške pralne obleke, cena $1.00
in $1.25, samo po.................I 96
Deške pralne obleke 69c vredne
Deške kratke široke hlače 50c	OQflli
vredne sedaj po ............. • MwW
Sedaj lahko kupite fino blago za fanta za v lolo,
in si prihranite 50c na dolarju.	*
Volnene Norfolk obleke $8.00 vredne po $4-1*8
Volnene Norfolk' obleke $6.00 vredne po $2.08
Volnene Norfolk obleke $3.00 vredne po $1.50
>* '	i ' vji.	■
' Pri tej razprodaji bo cena vsem
Lion Brand in drugim dobrim C(|j% srajcam, vrednim $1.00 in $1.25 samoQwC
Zaloga najboljih 69c prazničnih Aftf* srajc, sedaj samo.................lOv
Bele srajce z mehkim ovratnikom OQf*
samo po ..........................w
Moške ioc canvas rokavice samo po......
Moške 25c pletene zavratnice samo po... 10^ iMoške svilene 25c zavratnice samo po. ..19^ Vsi moški slamniki so po polovični ceni.
Dobre moške delživne hlače po..........98f
Moško poroslcnit najbolje spodnje perilo,
50c vredno po ....................^...39^
Moške union obleke 69c vredne, Ženske usnjene denarnice, 79c vredne,
samo po ............'..............48^
Ženski 25—35c ovratniki in jabots dokler jih je kaj
po...........................
Kupili smo veliko zalogo čevljev, katere bodemo pri tej razprodaji prodajali po smešno nizkih cenah. So največ male mere.
Moški $3.00 in $400 čevlji po.......... .98*
Zaloga ženskih čevljev po...............69*
Druga zaloga ženskih visokih in nizkih čevljev
po ..........................39*
Vsi $8.00 kovčki po..................$5.98
Vsi $5.00 kovčki po..................$3.98
Vsi $3.00 kovčki po...................$1.98
Vsi kovčki in torbice prej po $1.00 in $1.25 sedaj
po .............................79*
Moške nogavice najbolje, 2 para za 25c, sedaj pri tej razprodaji 3 pari za..........25*
F. J. Turk & Co. 5705=07 st. clair ave.
' • ' ' ' " 1 . - - "