Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIII. Lendava, 18. oktobra 1936. Štev. 42. Cena 1 Din. Naročnina: doma na sküpni naslov mesečno 2 D.t na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarov letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 5 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Cvetje brez sadü. V jesenskom časi smo, gda spravlamo sad. Ne je ešče dugo, gda smo v sprotoletji gledali na drevi cvet, gledali smo cvetje na njivaj — pa že se je dozoro sad i ga vživlemo. Ta naglošča v živlenji nature nas opomina, kak kratko je tüdi naše živlenje. Pri tom pa se nam pokaže, da je tüdi v našem živlenji čas cvetja, zorenja i jesenskoga sadü pa zimskoga méranja ... Čas cvetja našega živlenja — to je naša mladost. Čas sadü — to so pa naša zrela leta, gda prinašamo sad dobroga dela, hasnovitoga živlenja za svoje bližnje. Če je cvetje lepo i ga slana ne popari, te de tüdi sad obilen i zdrav. Če se pa cvetje pokvari, te je zamorjeni že tüdi sad, šteroga se ne včákamo. Prispodobno je tüdi v živlenji. Mladina, štera je telovno i düševno Zdrava, se dozori v poštene i dobre lüdi, na hasek i veselje svojoj drüžini, prijatelom, občini, vsemi narodi. Samo takša mladina prinesé dober sad svojemi narodi, štera je trezna, čüti i spozna velko odgovornost do živlenja — to je do sebé i do svojih bližnjih, do svojega naroda. Tista mladina, štera je trezna v svojem telovnom živlenji i se ne vdaja lehkomišlenosti, bo tüdi düševno trezna. Spozna, da za to trbe delati, biti preposti v svojih potrebočah (kelko se zakadi i zapijé!) i da trbe tüdi düševno živeti. To pa je najvekša rana našega lüdstva! Gda mladina zapüsti Šolo, štero je tak „zboganjega“ opravila, te redko šteri dečko ali štera dekla ešče vzeme gda v roké dobro knigo ali novine. Pa če tüdi čté, išče samo kaj „posebnoga, ka se je zgódiloˮ. Ne mara pa za resno reč, štera blaži srcé i plemeniti düšo. Veseli pa bi mi bili, če bi meli takšo mladino po naših vesnicaj, štera bi mela v sebi želo, pridobiti si kemveč potrebnoga znanja i plemenitoga čütenja. To pa si more pridobiti v pogovori s sküšenimi lüdmi, s poslüšanjom dobrih govorov (v cerkvi, drüštvi) i s čtenjom, kakpa dobrim, pod vodstvom kakšega spametnoga šolanoga človeka. Gda takša resna, premišlena i odgovorna mladina pride do reči gdekoli, te de njeno delo samo na hasek narodi. Lehkomišlena mladina je pa kak cvetje, štero nigdar ne prinesé sadü! Naj nam prinesé naša mladina sad mirü, v vesnicaj, napredüvajočega gospodarstva i vekše izobrazbe, štera de na hasek našemi lüdstvi! Obletni spomin treh prečastitih g. dühovnikov v Slovenskoj krajini. G. Krantz Jožef, plebanoš na Tišini i sobočke dekanije dekan obhajajo zdaj 25 letnico svojega mešništva. Gorečega dühovnika pozna cela naša krajina. Gda 25. leto stopijo k božemi oltari v sredini svojih tišinskih farnikov, njim ž njimi vred Želemo, naj ženjajo obilne sadove svojega plodonosnoga dühovniškoga dela ešče vnoga, vnoga leta. Petdesetletnico rojstva pa slavita preč. gg. plebanoša Faflik Franc, plebanoš pri Sv. Bedeniki i Ficko Karol, plebanoš v Markovcih. Oba gospoda obkroža lübezen svojih ovčic za vrelo briganje pri rešitvi njihovih düš. Obema gospodoma iz srca Želemo, naj ešče dugo paséta svoje ovce za njihovo najvekše dühovno dobroto. Vse tri prečastite gospode zročimo v pobožno molitev naših vernikov i naj jih vodi nebeska Kralica do kem veške starosti. Politično gibanje pri Gradi. Občinske volitve se približavlejo. Naša domača, katoliška, kmečka lista je sestavlena i naš bodoči župan de domačin g. Bačič Franc. Na našoj listi so zastopani vsi: kmetje, delavci, obrtniki i tüdi drügi stanovi. To je tüdi edino pravično. Občina je sküpen dom za vse občane i vsaki ma pravico, da svoje interese brani i zagovarja, vsi pa s sküpnimi močmi delajo za napredek cele občine. Na našoj listi so sami pošteni domači odborniki. Pri sestavlanji smo skrbno pazili na to, da ne bi prišo v odbor takši, ki se dozdáj ne skazao za poštenoga. Naša lista nosi zavüpanje vseh volilcov, ar so na njej za odbornike zvoljeni pošteni možje, štere si je lüdstvo samo izbralo. To nam svedočijo tüdi imena odbornikov. Da nemo vseh naštevali, omenimo samo zastopnike iz vsake vesi: g. Bačič i g. Maršek od Grada, gg. Špilak i Gumilar iz Vidonec, g. Cvörnjek Franc iz Krplivnika, g. Lesic Janoš iz Trdkove i g. Žekš iz Kovačevec i teliko drügih naših poštenih i skrbnih moškov, šteri nam garanterajo, da de gračka občina prišla v dobre i zavüpne roke. Naša lista pa je tüdi ščista naša, katoličanska, Korošcova. Naša stranka, tj. Korošcova stranka postavla i prizna pri nas samo to listo, štere nosilec je g. Bačič Franc i niedno drügo. G. Bačič je človek, šteri ma zavüpanje slovenskoga voditela dr. Korošca i zato se je g. Korošec tüdi Spomno i imenüvao njega kak kmeta za banskoga svetnika. Samo g. Bačič de znao poleg svojih zvez v Belgradi i v Ljubljani i poznanstev na višiših mestaj rešiti našo občino nevole i blata, v šterom zdaj visi. Če de naš župan doma sedo i se nede znao obrnoti gde trbej, te mo mi lejko sto let čakali, pa nigdar iz dugov i blata ne pridemo. Zato moramo poskrbeti, da pride 25. oktobra na župansko mesto resan pravi slovenski, katoličanski mož, šteri ma zavüpanje v vöditeli dr. Korošci i to je g. Bačič. Samo tak lejko vüpamo, ka de nam boukše šlo. Vsakši katoličanski volilec se mora zavedati pri tej občinskih volitvaj svoje dužnosti i odgovornosti. Ne smemo več dopüstiti, ka bi nam vsigdar „drügiˮ komanderali, kak da bi ne bili nikaj „vredniˮ ali pa nikaj „ne znaliˮ. Zbüdimo se že ednok iz naše nemarnosti i spanja. Večkrat smo si sami krivi, ar vse „drügoˮ naprej tiskamo, samo svoje zavedno katoličanstvoˮ zaničüjemo. Zato 25. oktobra volimo našega katoličanskoga župana g. Bačiča, ne pa kakšega pripadnika JNS-arov, Mačkovcov i komunistov, šteri bi nam i našoj občini samo škodili. Francoska katoličanska mladina. Letos je obhajala francoska katoličanska mladina petdesetletnico svojih zdrüženj. Za risale so meli velke proslave v Parizi. Zavedna, odločna i neustrašena katoličanska mladina se je zbrala iz vse Francije v svojem glavnom mesti i prišli so tüdi zastopniki vsej katoličanskih evropskih narodnosti. Ob toj priliki je nad stojezero mladih src obnovilo tisto oblübo, štero je pred petdesetimi. leti — 1886 — napravilo samo šest mladih lüdi, najmre : Francijo znova pridobiti za Kristuša — Krala ! Iz toga drobnoga, maloga zrna je zrasla mogočna drüžina mladih, navdüšenih katoličanov, štera ma že nad 200.000 članov. V tom mladinskom zdrüženji je zbrana vsa katoličanska mladina, ki se vzgaja ločeno po stanih, i to: kmetska i de- lavska mladina, dijaki, izobraženstvo i vojaška mladina. Vsi vküper tvorijo jako dobro zdrüženo i dühovno globoko, v verskom živlenji vkoreninjeno katoličansko fronto proti vsem protikrščanskim silam v svojoj domovini. Iz planinskoga raja. Sem gledao vrhove brezmejnih planin, čteo naše nevole ž njih trdnih visin: Močno so stale, gda j’ bičao vihér, se sladko smejale, gda nastao je mér . . . A one se meknole neso. Majaš pa ti se že, gda vetrič pihlá, se rüšiš vse globše v prepade peklá, gda milost krepila te, človek — junak, gda Mati premila te zvila v svoj plašč ... Boga si ti vendar zapüsto. Sem vido oblake na teli pečin, in sunčne sijaje na glavi planin... Gda gor so žarele, dol skrite bilé, so bele jih megle zavile v prté . . . A one se meknole neso. Gda megla nevole obdala te bo, stoj trdno tembole, te vidi nebo . . . Gda sunce ti sija nebeskih darov, naj nizkost pokriva te s svojov meglov ... Te zmaga je tvoja gotova. Planinska korita: dom večn’ga snega, Znamenje devištva ste mojga srca ... Obdajo vas šume, zelene vsikdar, mi zbüjajo vüpe, da čuvam te dar: Devištvo bom vsikdar ohrano. Na gori visokoj pa cerkev stoji, Jezuš prebiva v njoj, da vči vse lüdi: Če moja narava prevzeme že vas, — vu večnosti slava, ki čaka na vas, Kakša te bo? O iščite jo. S r č e n. Bole posegajmo v politiko Dnéšnji čas zahtevle, da morajo vsi dobri katoličanci tüdi v političnom poglédi odločati i se za politiko zanimati. To terjajo od nas dnéšnje razmere. Če bi bio vsakši politik i vsakši človek, ki ma kakšo oblast v rokaj, dober i zanesliv, bi lehko dobri katoličanci, — šterim je ne vseedno, ali se vera v javnosti pripoznava ali ne, ali se zametavle i cerkev preganja, — prepüstili politiko tistim, ki majo s tem vekše veselje. Liki Žalibog, pokazalo se je, da smo katoličanci zgübili vpliv na javnost zavolo toga, ar smo bili politično premalo aktivni, ar smo premalo posegali v politiko. Vera, štera nam je sveta, se je začnola v krščanskih državaj preganjati. V naš obraz so nam začnoli plüvati tisti, šterim smo pomagali priti do oblasti, ali njim pa toga ne smo zabranili. Mi katoličanci se nemamo kaj čüditi, če se začne versko preganjanje i zametavanje Cerkve tam, gde bi nišče ne mislo, gde smo mislili, da je vse krščansko. Vej smo sami k tomi pripomogli. Pred očmi moramo meti, da je dnesdén krščanstvo pri vnogih lüdej samo na papiri. Po imeni, po krstnih knigaj so šče Vnogi katoličanci, po živlenji jih je pa dosta menje. Vnogi so že tak daleč zablodili od pravoga krščanskoga živlenja, da človek ne vidi nikšega razločka med njimi i pogani. Samo iz krstne knige bi trbelo zbrisati i bili bi stoodstotni brezverci. Ne čüdimo se teda, če v stoodstotnoj, ščista krščanskoj Španiji naednok komunizem vövdari, Če je vsa javnost Protiverska, če vera nema nindri več mesta — je od več. To se pravi: Bog je od več, lüdje so sami sebi zadosta. Najbole žalostno pa je to, da večino katoličancov to nikaj ne boli, nego njim je ščista vseedno. Če njim pa že ne vseedno, pa nemajo v sebi tiste odločnosti, štero bi morao meti vsakši katoličanec. Zato je dužnost krščenikov, ki ščejo vredno nositi po Kristuši ime krščeniki, da ne držijo na križ roke, nego da z vsov svojov močjov posegnejo v politiko i na té način zabranijo, da se v politiki ne bo postopalo proti krščanskomi osvedočenji, proti veri i Cerkvi. Če pa toga ne včinijo, nehote pomagajo priti do oblasti brezverskomi komunizmi ali brezverstvi v drügoj obliki, ar neprijateo je vsikdar na deli. Posledice komunizma i brezverstva so vam pa vsem znane i od vernih katoličancov ne zaželjene. Pregovor pravi, da je vsakši sam svoje sreče kovač. To vala za vsakoga, tüdi za nas katoličance. Politika bo v telko krščanska, to se pravi v krščanskom dühi, v kelko bomo mi za to delali. Od drügih, od brezvercov i protivercov toga ne čakajmo. Drügi zrok, zakaj se moramo za politiko brigati pa je sledeči. Politika je mesto, gde se reže lüdstvi — državnom krüh v ednom ali drügom poglédi. Tem vekši i pravičnejši falat krüha dobi tisti, ki si zna svoje pravice pridobiti i se za nje tüdi vsikdar drži. Kmet je glavni tvorec občine, banovine i države, on vse drüge gor drži. Zavolo toga bi on morao meti prvo reč pri oblasti. A se za njo premalo trüdi i vsikdar tüdi ne zroči oblasti najbougšemi svojemi zastopniki. Vzemimo občino. Občina je tista jedinica, gde se da dosta dobroga i tüdi dosta slaboga napraviti. Uprava ob- čine ma v svojih rokaj davčno moč i lastne dohodke. Občinski možovje odločajo, za kaj se naj nücajo penezi, kak se lehko najdejo nove vretine za nove dohodke. Če sedijo v občinskom odbori dobri krščanski lüdje, lehko dosta dobroga včinijo za dobrobit vse občine v vsakšem pogledi. Pa ne samo to, nego zabranijo tüdi dosta slaboga, ki bi se včinolo, če bi v odbori bili lüdje menše poštenosti. — Ešče več možnosti je v banovinskoj oblasti, a največ v parlamenti. Mi katoličanci smo že dosta zamüdili s tem, ar smo zanemarja!! politično polje. Vnogo smo sami zakrivili s svojim zamüdjenjom, če se politika i oblast ne ravnata po krščanskih načelaj, proti našemi verskomi osvedočenji, ar smo se ne trüdili, da bi ta načela v politiki obveljala. Skrajni čas je, da krivdo spoznamo i od zdaj naprej pozabimo vsakšo politiko, da zamüdo popravimo. 25. oktobra bodo občinske volitve. Krščanski možje, vaša dužnost je, da odločite, što dobi oblast v roké —iz— 2 N O V I N E 18. oktobra 1936. NEDELA dvajseta po risalaj. Evangelij (Janoš 4). Tisti čas je bio niki kraleski uradnik, šteroga sin je betežen bio v Kafarnaumi. Te gda bi čüo, ka je Jezuš prihajao z-Judeje v Galilejo, šo je k njemi, i proso ga je, ka bi doli šo, i zvračo bi sina njegovoga, ar je začao vmirati. Pravo je zato Jezuš njemi: či znamenja i čuda ne vidite, ne verjete. Veli njemi kraleski uradnik: Gospodne, hodi doli prvle liki merje sin moj. Pravi njemi Jezuš: idi, sin tvoj žive. Vervao je človik reči, štere je pravo njemi Jezuš, i odišo je. Gda bi pa že doli šo, slugi so pred njega pribežali, i nazvestiti so govoreči: ka sin njegov žive. Zvedavao je zato vöro od njih, v šteroj njemi je ležej gratalo. I pravili so: ka včeraj v sedmoj vöri je nihala njega trešlika. Spoznao je zato Oča, ka je ona vöra bila; vu šteroj je velo njemi Jezuš: sin tvoj žive. I vervao je on, i cela hiža njegova. • Denešnji evangelij nam govori od gospodara i od hlapcov. Že v Gospodovom časi so teda bili gospodari i hlapci. Samo ka je v tistom časi za hlapce mnogo hüše bilo. Hlapci so nikših pravic ne meli. Gospodar je meo popolno moč nad njimi. Lehko jih je tüdi odao, kak živino, lehko jih je mantrao, kak živino. Ja, bili so poganski gospodari, ki so svoje hlapce tüdi zaklali, če so njim ne bili po voli. Tak se je lüdstvo v časi Kristušovom delih) na dve vrsti: v gospodare i hlapce. Prvi so meli vso moč, drügi pa drüge pravice neso meli, samo robiti so smeli. Tak je šče dnes den med pogani, gde ešče lüdi tržijo, kak blago. Kristuš pa je prineso novi navuk iz nebes: vsi lüdje smo pred Bogom ednaki. Vsi smo deca boža i zato bratja med sebov. Pred Bogom je nihče ne vekši gospod zavolo svojega bogastva, ali zavolo svoje slüžbe, ali mogoče zavolo svojega pokolenja. Bog ma ščista drügo merilo za človekovo vrednost. Pred njim je več vreden tisti, ki ga bole lübi i zato njegove zapovedi bole verno spunjava. Pa naj bo zdaj vučeni ali nevučeni, bogat ali siromak, gospodar ali hlapec ; če je veren, je pred Bogom velki, če je neveren, je pred Bogom malo vreden. Mi zaednok toga ne vidimo. Mi lüdi bole po zvünešnjosti sodimo. Če ma bole speglane hlače, ali celo če si olstov zveže, te ga že z nekšim posebnim spoštüvanjom gledamo. Da se pa dostakrat tüdi za lepim kaputom skrivle nepoštenjak prve vrste. Zato bi že ednok bio čas, da bi bar mi kristjani lüdi sodili po njüvoj istinskoj vrednosti, najmre po njüvoj poštenosti. Kem postenejši je što, več je vreden, kem nepoštenejši, menje. Tak Bog sodi, tak tüdi mi moramo soditi, ar smo boža deca. Če de nam poštenost za merilo, te se ne damo tak hitro zapelati od kakših šte agitatorov. Vsikdar je več vreden tisti, ki je pred Bogom več vreden. To si pa tüdi lehko ti, delavec, delavka. Zdaj moraš slüžiti, dostakrat tühinci, Francozi, Nemci, Angleži, samo da si kaj zaslüžiš. Tvoje delo je večkrat jako trdo, posebno če te šče gospodar sekera. Težko je prenašati zapovedavanje. Ali poglej, naš Odrešenik je bio najvekši hlapec: Podobo hlapca je vzeo na sebe, pravi sv. pismo. On je bio vsem za hlapca. Štokoli ga je kaj proso, njemi je včino, pomogeo. I glej njegovo Mater Marijo. Sama pravi od sebe: Ovo slüžbene Gospodnova. Tüdi dekla. Pa vidiš, pod suncom se šče ne narodo človek, niti v kralevskoj drüžini, ki bi bio tak velki pred Bogom, kak je Marija. I na drügom sveti, gde bomo vsi zbrani, bomo vsi Marijo meli za najvekšo gospo. Najbliže poleg njé pa do takše düše, ki so njoj tü na zemli bile najbole Podobne po svojoj lepoj düši. To je pa tüdi lejko hlapec ali dekla, če svoje krščanske dužnosti spunjavleta. Tak se bo zgodilo, da bo na drügom sveti hlapec vido svojega gospodara med siromaki, zavrženimi, sam de pa med poveličanimi. Na drügom sveti se teda z inačišimi merili meri. Vnogi znori samoga sebe, ar se tü drži za visikoga, a je pred Bogom mali, ar je ne pobožen. Vsakši si sam slüži plačilo. Zato skrbimo, da se ne vkanimo. Bodimo verni, tüdi v tüjini! Politični pregled. Občinske volitve v vrbaskoj banovini. Preminočo nedelo so bile v vrbaskoj banovini občinske volitve. Od 158 občin je JRZ dobila 102. Prle je mela JNS 149 občin v rokaj, a zdaj je obdržala samo dve. Železna metla občinskih volitev čisti našo državo od jeenesarskih smeti. Španija. General Franco je začno velko ofenzivo proti Madridi, glavnomi mesti komunistične vlade. V mesti samom se širi velko Vznemirjenje i zmešnjava. Napad se vrši v prvoj vrsti s topovi i z letali. V najkrajšem časi se pričaküje, da Madrid spadne v roke belih. Vlada je že vse potrebno včinila za selitev iz Madrida. Zlat i peneze pa je že prle na varno spra vila, na Francosko najmre. Nova vláda na Vogrskom. Po smrti predsednika vlade Gomboša, so se zvršile sledeče spremembe: predsednik vlade i kmetijski minister Dr. Daranyi Kalman, notranji min. Kozma Mikloš, zvünašnji min. Kanya Kalman, vojni min. general Reder, min. za industrijo i trgovino Bornemisa, prosvetni min. Homan, finančni min. Fa-bianyi, pravosodni min. Lazar. Iz vlade sta izstopila trg. min. Winkler i min. vojske Tomcutti. Nemčija jako razburjena proti francoskomi komunisti Thorezi, ki je žalo Hitlera. Preminočo nedelo je meo govor v Parizi tajnik komunistične stranke Thoreza, v šterom je jako napadno Hitlera. Celi nemški narod se jako razburja nad tem komunističnim agitatorom i je na te način prišlo med Nemčijov i Francijov do ostroga nerazmerja. V Nemčiji jako obsojajo Thorezov napad na šefa tüje države, s šterov šče meti Francija prijatelstvo. Napad na Madrid od petih strani. Listi nam poročajo, da so beli napadnoli komuniste na pet strani i so od Madrida do kakših 40 km, gde si gradijo betonirane utrdbe, štere bodo za upornike trda skala. Bele čete so že zasedle Aranuez, šteroga je pred zasedanjom rdeča armada zažgala i vničila vse, tak, ka gda so prišle bele čete v mesto, so najšle tam samo razvaline. Komunisti, če vidijo, ka morejo zapüstiti mesto, jo prvle zažgejo. Volilcom v Slov. krajini. Kandidatov za Občinsko upravo mamo že preveč. Znova se rivlejo naprej možje s svojimi že davno mrtvimi strankami JNS, čeravno smo že parkrat zašili okoli njih čaren trak, znamenje, da jih ne volimo i je ne bomo volili. Z volišča smo je poslali s sramotjov i s povešenov glavov. Tak se je vidilo, da smo se jih rešili. Ali dragi Volilci, vkanili smo se. Znova se rivlejo naprej. A mi se bomo toga držali, ka smo njim povedali. Svojo reč bomo zdržali. Zato se ne dajmo premotiti, čeravno lečejo okoli nas. Ne gledajmo na mastne reči. Sramota bi bila za odrasle lüdi, če reč ne bi obdržali i se zaganjali sepata kak veter. Za župana bomo volili prijaznoga i zaneslivoga moža, ki ne zavrže ne kmeta i tüdi ne siromaka. Poštenjake moramo voliti! Zato pa ne smemo voliti moža od stranke JNS i tüdi ne hrvatskih ali bole povedano naših slovenskih mačkovcov. Njihov program nam je že davno poznani, čeravno ga tajijo. Kričijo za svobodo. Kakša je ta njihova svoboda ? Njihova svoboda je vuk v grmi skriti. Što dobro vidi, se ga daleč ogne. Njihova svoboda je nešternim manjakom povoli, ki bi radi dobro živeli i ne trpeli. Dragi Volilci, to slobodo majo že v Rusiji i se glasi: Vse, ka maš je moje i ne tvoje; ka pripraviš, dobiš telko, kelko ti neham. Gučati pa ne smeš nikaj. Če boš gučao, boš vido svobodo: robstvo. To je program naših mačkovcov, ki ga vö ne dajo. To svobodo tüdi delajo zdaj na španskom morišči. Vö- Razgled po katoličanskom sveti. Rim. Drügi mednarodni kongres katoličanskih časnikarov (novinarov). -Od 24. do 27. septembra, ob priliki 75-letnice vatikanskoga dnevnika „Osservatore Romans“, se je vršio v Rimi drügi mednarodni kongres katoličanskih časnikarov. Namen toga kongresa je bio, da bi se med sebom pogučali, kak bi na najprimernejši način v denešnjem časi širili i branili vero Kristušovo. Tüdi so se pogovarjali od toga, da bi bilo potrebno ustanoviti v raznih državaj katoličanske časnikarske šole. Nemčija. Lüdsko petje v cerkvi.—Večkrat čtemo,da se katoličanom v Nemčiji ne godi dobro i da je držávno oblasti po krivom sodijo i preganjajo. Pa katoličanstvo v Nemčiji za volo toga ne propada. Med njimi se poglabla versko živlenje. Sad toga dela so tüdi tak zvani tečaji za cerkveno lüdsko petje, šteri se vršijo po vnogih faraj. Verniki se včijo spevati domače — nemške cerkvene pesmi pa tüdi latinsko petje. Te tečaje so meli navadno ob takših prilikaj, kda je prišlo več lüdi v cerkev (majniška pobožnost itd.). Lüdem se je najprle na kratko obrazložilo i pojasnilo, kakši pomen ma lepa lüdska pesem v cerkvi i nato so meli v cerkvi taki pevsko vajo! Po vaji se je opravila sküpna večerna ali majniška pobožnost, pri šteroj so že vsi spevali. Na takši način so že v večih cerkvaj lüdi navčili lepih starih cerkvenih pesmi i je spevlejo tüdi pri sküpnoj farnoj sv. meši. — Kak veseli moremo mi v Slov. krajini biti, da mamo tak lepo lüdsko petje v svojih cerkvaj, kak ga ne pozna vsa Slovenija, ki je začnola komaj Zadnja leta (predvsem ljubljanska škofija) to lepo navado vpelavati v svoje cerkve. Lepo je naše lüdsko spevanje. A mora postanoti šče lepše. Poživiti se mora! Kelko lepih naših starinskih cerkvenih pesmi ide v pozabo, štere se v naših cerkvaj več ne spevlejo i je znajo šče samo starejši lüdje. Jako hvaležno delo bi meli naši mladi nabirateli lüdskoga narodnoga blaga, če bi te stare cerkvene pesmi z notami brali vküper i bi je na priliko uredništvo Novin i Marijinoga lista dalo razmnožiti. Mislite na to vsi, ki ste dobre vole! Zdrüžene države v S. Ameriki. Boj proti preklinjanji, — V Zdrüženih državaj Sev. Amerike majo Drüžbo Svetoga iména Jezušovoga, ki ma nad dva i pou miljona moških kotrig. Namen drüžbe je: boj proti preklinjanji. Ali ne bi bilo potrebno nekaj podobnoga tüdi pri nas? Nemčija. Število katoličanov v Berlini. — Nekda je bio Berlin čista protestantovsko mesto. Dnes pa ma že 475.000 katoličanov (10%. Katoličani majo 65 cerkvi, 85 kapel i 7 dvoran za sv. mešo. Vsako leto prestopi v katoličansko cerkev preci drügovercov. Dühovnikov i redovnikov, ki skrbijo za düšno živlenje katoličanov, je v Berlini 180. Najbole znani med temi dühovniki je goreči apoštol Berlina — Sonnenschein. Rusija. Ruski diktator Stalin na smrtnoj posteli. — Kak novine pišejo, je Stalin na smrt zbetežao. Njegovo stanje pa v Rusiji delavcom pokrivlejo. Če Stalin merje, smo lehko pripravleni na to, da se zgodijo v Rusiji velke notranje spremembe, ki ne bodo samo važne za to nesrečno zemlo, štero so boljševiki že pripelali na rob prepada, nego tüdi za celi svet. Dozdaj so v Rusiji zaprli vnogo lüdi. Zdaj jih majo zapretih nad 20.000, štere so obkrivili, da so v zvezi s Trockijom. V temnicaj že več nemajo za nje mesta. Napunili so je. Zato je zdaj zapirajo tüdi v kasarne. Vse to pa kaže, da je v samoj Rusiji na jezere i jezere lüdi, ki so že siti toga bolševiškoga „raja“ i so z njim nezadovolni ! General Franco. Kaj pišejo o nas. Po zadnjem poročilu pod tem naslovom je izšlo več spisov, ki govore o Slovenski krajini. „Mladikaˮ, ki je naklonjena naši krajini, je priobčila v 7. številki V. Smoleja oceno Novakovega Izbora prekmurske književnosti. Ocenjevalec pravi, da je knjiga „v vrsti Cvetja vsekakor najbolj izreden in nenavaden pojav, ker smo z njo dobili prvič v dostopni obliki nekaj zgledov iz prekmurskih literarnih del, ki smo jih doslej poznan večinoma le posredno ali samo iz ˮ zgodovin.ˮ Poročevalčevo željo, da urednik knjige ni dodal ,,nekaj pregleda o sedanjem stanju tega provincialnega slovstva in nekaj zgledov poezije Avgusta Pavla", je treba pripomniti, da je zaokroženost in zaključenost sedanje oblike Izbora terjala predvsem zamisel šolskega pripomočka, drugič pa zavest, da nam je potreben izbor prekmurske publicistike — leposiovja in člankov vseh vrst od 1. 1904. do danes, ki bo ogledalo kulturne zgodovine tega stoletja v naši krajini. Avgustovska (8.) številka „Mladike“ prinaša več pris- pevkov iz naše krajine. Med leposlovjem je pod pseudonimom „Marko Dolinecˮčrtica „Zvonar Janušˮ, ki se dogaja v kraju z novim stolpom s stebrovjem na vrhu. Po tem, po imenih Kršič in Žabnjek bo vsak poznavalec spoznal vas. Črtica je pisana zelo spretno in nam obeta dobrega pripovednika, ki bo šel na globoko, česar si tako Želimo. Le večkrat se oglasi, Marko! — Petdesetletnici dr. Avgusta Pavla je posvečen članek s sliko ter Prevod pesmi „Čüdeži se rodé tu doli! To je prvi tiskani prevod, ki je deloma verziticiran. V septemberski številki „Mladikeˮ je priobčena ocena Anžičeve Slovenske pesmarice (V. N.), kjer poročevalec zavrača napačne zapiske pesmi v našem narečju. V večih številkah „Slovencaˮ (16., 17., 19., 23., 24., 29., 30. sept. in 1. okt. 1936) je žup. upravitelj Bejek Janko priobčeval sestavek: Prekmurski sezonski delavci. V tem sestavku je Bejek opisal socialne razmere in versko stanje naših sezonskih delavcev na državnem veleposestvu Belju, kjer se je letos julija mudil z namenom, da bi naši delavci opravili verske dol- žnosti. Prav je, da zve za obupno socialno stanje našega delavstva vsa Slovenska javnost. Po boljšem poznanja razmer bodo merodajni krogi gotovo imeli več razumevanja za naše zahteve. Predvsem dušnopastirsko stran bi naj škofijstvo čimprej uredilo. Sezonski delavci morajo dobiti svoje-gá dušnega pastirja! Na koncu je pisec članka podal zahteve in sicer, naj se da delavcem možnost, da bodo posvečevali Gospodov dan; zboljšajo naj se stanovanja v higijenskem oziru in zviša naj se plača. Želeti je samo, naj bi naša dijaška mladina — zakaj le mladina nam more prinesti globlje kulturno življenje — z večjim zanimanjem sledila študiju svoje domače krajine. Izogibajmo se govorjenja v prazno in gradimo na trdnem poznavanju svoje preteklosti in svojih vélikih ljudi. Naša dijaška mladina pa se naj tudi zavé, da jo čaka dolžnost in odgovornost — študirati našo kulturo, zbirati gradivo in raziskavati našo zemljo. Vedno več nas študira — ali je tudi kaj vidnega uspeha pri tem ? 18. oktobra 1936. NOVINE 3 lüči, za nas nega indri slobode kak v JRZ, štere voditeo je Dr. Korošec. Zakaj preganjajo i kolejo dühovnike ? Zato, ar je dühovniški program lübi bližnjega kak samoga sebe. Pri bol-ševikaj toga nega. Gde pa nega Boga, tam tüdi pravice nega. Pri volitvaj moremo dobro paziti, koga volimo, da ne bi volili podkopala lübezni do bližnjega, kak so bili naši JNS-arji. Takši so tüdi mačkovči. Požirek alkoholne pijače naj nas ne spela od prave poti, da bi odstopili od poštenja i se dali pogučati. Bog nam tak pomagaj! Žalik Štefan, M. Polana. Brat, le pridi. Brat, le pridi! Pohitela bova pred Boga in ko bodeva pred Bogom, bom govoril: „Glej, Gospod! Sovražo nisem, drugi so me sovražili; nisem si želel bogástev, drugi so hoteli mojih; vse ljudi sem vedno cenil, mene pa nikoli nihčeˮ . . . Kaj tedaj dejal boš, brat? ... France Horvat. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Akademik Grabar Geza vmro. Nepričakováno kak smrt je prišeo iz Ljubljane glas, da mladoga akademika Grabara Gezo nega več med nami. Po kratkom betegi je vmro 7. sept. t. 1. v Splošnoj bolnici v Ljubljani. Pogreb pokojnoga je bio 9. sept. Na zadnjoj poti so ga sprevodili poleg starišov i sorodnikov vsevučiliški profesor g. dr. Ehrlich, gg. Radoha i novomešnik Jerič, pa nad 200 akademikov. Pri odprtom grobi je najprle spregovoro g. dr. Ehrlich. V imeni naših akademikov se je poslovo od pokojnoga tovariš Pavel Berden iz Kobiljá. Vnogi venci i lepo popevanje svedočijo, kak spoštüvani je bio pokojni med akademiki. Pokojni Grabar je bio zglednoga živlenja, odločen katoličanski mladénce, ki je pogosto prijemao svete zakramente. Bio je jako nadarjen, posebno za jezike. Duže časa je bio predsednik „Zavednostiˮ, ki je drüštvo naših katoličanskih visokošolcov. Starišom naše sožalje. 2 letni spomin na pokojnoga krala Aleksandra I. so se tüdi pri nas v Stov. krajini Preminoči petek na najsvečenejši način vršile. V vsej cerkvaj so se opravile žalne pobožnosti, šteroga se je poleg uradništva tüdi vdeležilo vnogo naroda. Vse trgovine i obratovalnice so bile te den zaprete. Krao Aleksander je mrtev — a njegov düh de živo na tüdi med nami v Slov. krajini! Navuk za tretjired v Črensovcih je to nedelo 18. oktobra po večernici. Večernice ob 2. Mati siromakov med pokojnimi. Oktobra 11. smo zakopali Horvat r. Matjašec Kato v Črensovcih. Pokojna je bila zgledna tretjerednica i smilena mati siromakov. Njena hiša je zaistino hiša zadovolnosti. Živela je 75 let i že duga leta prenašala mirno svoj beteg. V pokojnoj je zgübo Kolenko Ivan, bogoslovec svojo mamico. Naj Srce Jezušovo bogato naplača smilenost pokojne na drügom sveti, njenim dragim pa naj potolaži žalostno srce. V molitev naših naročnikov jo zročimo, ki je bila ves čas naročnica na naše krščanske liste, njenim dragim pa izražamo globoko sočütje. Nesreča. Žoldoš Matjaš, jako zgleden krščanski mož v Črensovcih je jaboka stepao z svoje jablani. Na vrhi se je poškalo, spadno dol z dreva i se nateliko poškodüvao, da je za dva dni vmro od doblenih ran. Molimo za njega. V griži je vmrla dovica Horvat Štefana z Žižkov, mamica salezijanca g. Cigan Franca. Pokojna je bila pobožna düša, naj njej dober Bog bo plačnik. V molitev dobrih düš jo zročimo. G. Meško, profesor bogoslovja. Bivši črensovski kaplan, g. dr. Meško Jožef so imenüvani za bogoslovnoga profesora, namestnika na mariborskom bogoslovji. Iz srca čestitamo. Vinska trgatev. Letošnja trgatev se je v lendavskem srezi začnola 5. oktobra. Včasi na drügi den je nastopilo velko dežovje. Zavolo slaboga vremena se je trgatev nekelko zavlekla. Letošnji pov je komaj polovica od drügih letin. Tüpatam pa je ešče dosta slabše. Dosta škode je napravilo dežovje. Vino bo srednje dobro. Večinoma je bilo zdravo grozdje, kelko se ga je dozorilo. — Gorice na štajerskoj strani so vnogo slabše obrodile. Po nešternih mestaj so ne dobili niti edno desetino rednoga pova. Bogojina. Zapüsto nas je g. Benkovič Ivan, vučiteo. Bog ga je pozvao k sebi. Pokojni je bio jako dober vučiteo. Duga i duga leta je odgajao mladino v Dokležovji. Pogreb je bio 13. sept. ob 4 vüri odvečara. Naj počiva v miri. Domačim pa izražamo naše sožalje. Pince. Nesreča nikdar ne počivle. Tkalec Ivan iz podturniške fare je preminoči petek večer ob 8 vüri šteo iti prek meje na Vogrsko blüzi stražniške postaje. Na klic straže se je Tkalec ne stavo i zavolo toga je prišlo do žalostnoga konca. Streljeni je mrtev obležao. Strehovci. Jako nas je razveselilo, gda smo zvedeli, da se je naš rojak abiturijent Varga Ludvik odločo za dühovniški stan i stopo v mariborsko bogoslovje. Beltinci. Dnes 18. okt. po večernicaj bo meo pri nas inž. Bino Nežima važno predavanje od plinov. Predavanje priredi beltinsko prosvetno drüštvo. Vsi vlüdno vableni. Vsakšemi je potrebno nekaj znati od plinov. Plemensko senje za bike i telice priredi kral. banska uprava s sodelovanjom Zveze selekcijskih drüštev v pondelek 26. oktobra 1936, na sejmišči v Beltincih. Na senje naj se priženejo prvovrstni biki v starosti od 8 mesecov naprej i to samo živali z dokazani pokolenjom, ki so last članov selekcijskih drüštev. Zato je potrebno, da si posestniki priskrbijo zvün živinskoga potnoga lista šče predpisani rodovniški izvleček od pri-stojnoga selekcijskoga društva i tehtni listek od teže pregnane živali. Prodajalec more jamčiti zvün za zdravje odane živine pri bikaj, šče za plemensko sposobnost za 2 meseca od dneva odaje. Nagrade za prigon se bo izplačüvalo samo za bike od 13 do 18 mesecov starosti i to za selekcijska društva, šterih sedež je oddaljeni nad 15 km od Beltinec Din 50, za oddaljenost nad 30 km pa Din 100, za oddaljenost pod 15 km pa se ne bo izplačüvala nikakša odškodnina za dogon. Preveč krmelene i prekrmlene živali se ne bo küpüvalo za pleme i se bode tüdi cena bole ravnala po plemenskoj oceni, kak pa po teži prignane živali. Od dopisnika Slovenca prosimo odgovor. V 232. Štev. od 9. oktobra naznanja dopisnik Slovenca iz Slov. Krajine, da je g. Faflik »bil nekaj časa tudi banski svetnik in je sploh aktivno sodeloval v politiki. Ko je pa videl zahrbtnosti in denuncijacije, se je umaknil s pozornice in prepustil politiko tistim, ki so ga denuncirali.ˮ To so grobe žalitve, na kogakoli idejo. Dopisnik tü pred celim svetom pove, da so za g. Faflikom prišli v politiko lüdje, ki so lažlivi i ki so celo laži pred oblastjov proti njemi trošili. Za-hrbtnež i denuncijant najmre to pomenita. Prosimo odgovor od dopisnika Slovenca, na koga idejo te reči? Če je poštenjak, de vüpao povedati jasno. Se razmi, ka g. Faflik, koga poštenost vsi dobro poznamo, ne dopisnik Slovenca i tüdi ne naročo toga dopisa. Poštenjak, javi se! Semensko žito po toči oškodüvanim. Vremen je letos vnogo škode napravilo po toči v Sloveniji i tüdi okoli Štrigove. Zdaj je banska uprava razdelila med jako prizadete več vagonov zrnja. Občina Štrigova je dobila na te cil tüdi 1500 kil semenske pšenice, štera se razdeli med ponesrečenec od toče. Strokovna popravila — zamenjave — novi aparati raznih znamk z Jamstvom v RVI PREKMURSKI STROKOVNI RADIO DELAVNICI P Nemec J. Murska Sobota Zahvala. Kak smo že javili, je g. Gabrovič Matjaš vojni referent v Lendavi, premeščen na albansko mejo. Na novom mesti bi morao nastopiti že 1. okt., a zavolo betega je dobo 10 dni dopüsta. Zdaj kda se postavla od naše Slovenske krajine, ki je tüdi njegov rojstni kraj, se zahvalüje vsem tistim, ki so njemi pri njegovoj slüžbi na kakšišté način pomagali. V prvoj vrsti svojim predstojnikom, občinskim predsednikom i vsem drügim. Vsem gračkim volilcom ! Bliža se den naše odločitve ! V nedelo, dne 25. oktobra si v staroj šoli pri Gradi izvolimo novoga, našega, katoličanskoga župana g. Bačič Franca. Nad 80 procentom naših gračkih volilcov ne trbe več premišlavati, kama naj dajo votum, ar so se že davno odločili za našo edino pošteno, kmečko, katoličansko listo, štere nosilec je naš Korošcov mož g. Bačič. Naša zmaga je zagotovlena. Najvekša sramota bi bila za vse nas, da bi v našoj lepoj, poštenoj, katoličanskoj občini palik prišo za župana pristaš i pripadnik Jevtičov, JNS-arski ali pa mačkov, kakši je nosilec nasprotne, jako pisane i „čüdneˮ liste. Mi vsi smo prepričani, ka nieden od naših poštenih volilcov ne de delao takše sramote sam sebi, našoj katoličanskoj stvari. Pa ešče več! Ne samo, ka moramo i bomo zmagali, ali moramo gledati, da de naša zmaga sijajna, odločna, nad 90 procentna. Čas je že, da ednok obračunamo z protivniki našega kmečkoga katoličanskoga gračkoga lüdstva. Da de pa naša zmaga lehka i gotova, držimo se natančno sledečega reda: a) Volitve se vršijo od 7 zajtra do 6 vüre večer v staroj šoli pri Gradi poleg cerkve, b) Vsi volimo samo našo pošteno, kmečko, katoličansko listo g. Bačiča. Što bi kaj drügoga mislo, je naš izdajalec, c) Mi vsi idemo na vo- lišče že rano, včási po ranoj meši i to vsi vküper. Držimo se tüdi navodil, štere smo dobili na sestanki v staroj šoli v nedelo 18. oktobra, d) Da smo pa že volili našo listo, idemo vsi na delo i pripelajmo na volišče vse naše,pristaše, c) Volit moramo iti vsi! Što ostane doma, škodi sam sebi i nam vsem. Po 25. oktobri naj bo za gračko občino začetek novoga živlenja i dela. Časi so resni. Gledajmo, da do na upravi naših občin dobri, pošteni krščanski možje. — Dnes 18. okt. pridite vsi po velkoj meši v staro šolo na Važen organizacljski sestanek, gde si bomo vse Podrobnosti od volitev pogučali. Kratki glasi. Kama pela nešterne ženske pamet, po odpravlali dec. V cel-skoj bolnici je mrla 26 letna deklina iz okolice Žalca na posledicaj odpra-ve 8 mesečne nosečnosti. Pred smrtjov je izpovedala, da njoj je odpravila dete edna ženska v Novoj vasi, štera se s tem zanima. Vnogim Ženskam je že spravila smrt i tüdi vnogo nedužno dečico odpravila od živlenja, štera so po potokaj ležala. Policiji se je posrečilo priti » na ■ sled toj zve-rinskoj ženski, šteroj je tüdi pomagala nekša babica. Obe ta teški račun davale pred Bogom za svoje delo. Pred zdavanjom v potoki. V Cigoncih poleg Slovenske Bistrice so se odpelali na dvema avtomobiloma k zdavanji. V prvom se je vozo mladoženec, na drügom pa Sneha. Gda je pripelao Šofer sneho do mosta, šteri vodi prek ednoga potoka, se je pripelao od drüge strani eden drügi avto. Avto od snehe se je redno ogno od nasprotnoga, a v velkoj naglošči so se potačje poškálili i avto je kakše tri metre globoko spadno v potok, šteri je preci globoki. K sreči ne se je zgodila smrtna nesreča, ali več teških ran so dobili svátovje. Zavolo nesreče ne se je moglo vršiti zdavanje. S sekirov ga vmoro, ar ga je püsto na kola. Pred kazenskim senatom v Mitrovici se je v tork zagovarjao za svojo krvoločno delo 41 letni delavec Fabič Blaž iz Dolnje Dunave, srez Čakovečki, ki je s sekirov vmoro 23. avgusta posestnika Jakšiča iz Surčina. Jakšič je te den pripelao na žitni trg v Zemun 12 vreč pšenice, da bi jo odao i da plača davek. Med tem je pa bio tüdi v Zemuni Fabič, šteri se je tam skitavao i iskao slüžbo. Naednok je samo prišeo zraven kol Fabič i začeo se pogovarjati z Jak-šičom od küpčije i ga proso, če lehko se pela z njim v Surčin, mogoče da dobi tam kakšo zaposlitev. Jakšič njemi je to dovolo i pravo njemi je, naj ga malo počaka, ar šče nej odao vso pšenico. Naskori zatém je odao Jakšič pšenico i se napoto proti domi, a odzvüna placa ga je že čakao Fabič, šteroga je vzeo na kota i sta se tak odpelala. Najnaprej je sedo Jakšič, a odzajaj pa Fabič i sta si razgovarjala. Nato je zaproso Fabič Jakšiča peneze, da bi meo za hrano za nekelko dni, dokeč bi ne dobo slüžbo. Jakšič njemi je odbio prošnjo, rekši da nema niti telko, da bi davek plačao. Fabič si je med tem nekaj mislo, kak bi prišeo do penez. Vidi da Jakšič je zadremao i spi i vzeo je sekiro, štero je Jakšič meo s sebov i vdari Fabič Jakšiča po glavi, a ne ga je dobro zavedo. Jakšič je nato hitro skočo i se brano, a Fabič ga je zgrabo z ednov rokov za prsa, a z drügov ga s sekirov tak dugo mlato, dokeč je ne omedlo. Nato njemi je iz žepa vzeo vse peneze, štere je dobo Jakšič za pšenico i med tem je konje pognao v beg, a on se je pa skrio v kukarco. Konji so pripelali Jakšiča domo v mlaki krvi i vse razbitoga. Naskori nato so žandarje Fabiča dobili i ga zaprli, gde je vse priznao. Fabič je vzeo Jakšiči 4000 Din. Sodišče ga je obsodilo na dosmrtno ječo. Kama pela človeka strást po drügom imanji. MALO POSESTVO z rodovitnov pregnojenov zemlov se odda za več let na polovino pridelka V najem na KRAPJI št. ti. pri Ljutomeri. Slednja pot pokojnoga bivšega ministerskoga predsednika Zaimisa na atenskih cestaj. 4 NOVINE 18. oktobra 1936. Janko Verbajnšak: Kaj ima delaven človek od Kristusa in njegove sv. Cerkve. Glejte to je blagoslov, raj, ki ga daje brezbožni liberalizem in komunizem zaslepljenemu delavcu. Boš pa rekel, kako je pa sploh moglo tako daleč priti, zakaj pa sv. Cerkev ni z bolj energičnimi ukrepi nastopila proti vsem tem uničevalcem delavčeve sreče. Da je moglo danes do tako žalostnega stanja priti, da imamo danes Žalibog krvavo Španijo, bedno Rusijo, nesrečno Mehiko in v komunizem se pogrezajočo Francijo, je pač krivda na delavcih samih, ki so gluhi in slepi za resne opomine skrbeče matere sv. katoliške Cerkve, ki se z vso ljubeznijo oklepa delavstva ter resno opominja, kakor nekdaj Kristus bogatine : „Gorje vamˮ, ter jih svari pred vnebovpijočimi grehi, ki jih ne liberalizem ne komunizem ne poznata. Cerkev nima danes bomb, tankov in kanonov na razpolago ter strojnih pušk, da bi z njimi vcepijala v srca vernih svoje nauke, tiste pa, ki bi. ji ne sledili, bi kratkomalo posvetila, kakor to dela Stalin s svojimi bivšimi prijatelji. Tudi v tem pogledu se kaže sv. katoliška Cerkev v vsej svoji nedosegljivi veličini, da daje svobodo vsakomur, ali ji sledi ali ne. (Dalje sledi.) Gospodarstvo. Peronospora na trti. Če škropimo trs prle kak ga je napadnola peronospora, se ga bolezen ne prime. Če pa škropimo te, gda je listje že napadnjeno od peronospore, ne moremo bolezni več preprečiti, ar se klici peronospore zarinejo v list, a v list galic ne pride. Galic je ne zdravilno sredstvo proti peronospori, nego samo preprečevalno. Zato je važno, ka je trs od sprotoletja pa do zoritve zavarovan z galicom. Kda i kelkokrat bomo škropili, je odvisno od vremena i lege vinograda. Če je na sprotoletje toplo i vlažno vreme, se peronospora prle razvije. Zato moramo tüdi prle škropiti. Na vsakši način moramo prvikrat škropiti pred cvete-njom i to navadno od 15. maja do 1. junija. Drügič škropimo malo pred ali včasi po cvetenji. Med prvim i drügim škroplenjom naj ne preteče več kak 14 dni, a med drügim i tretjim ne več kak 29 dni. V nizkih važnih legah moramo ešče pred cvetenjom dvakrat škropiti. Ništerni tüdi štirikrat škropijo. Razumlivo je, ka če deževno vreme i dešč izpere galic z listja, moramo ešče večkrat škropiti. Uspeh škroplenja zavisi od pravoga časa. Samo par dni, pa tüdi par vör lehko odloči Uspeh ali neuspeh škroplenja. Da kelko telko prav pogodimo pravi čas škroplenja, moramo znati sledeče: Na listi se ne opazijo včasi znaki, kda je list napaden od peronospore. Od tistoga časa, kda je list napaden pa od časa, kda se prikažejo na spodnjoj strani lista bele lise, preteče več časa i to je takzvana inkubacijska doba. Inkubacijska doba znaša v maji 15 dni, v juniji 9 dni, v juliji i avgusti 5 dni. V deževnom vremeni je ta doba vnogo kračiša. Trsje mora biti poškropleno pred pričetkom inkubacijske dobe. Če je n. pr. 10. julija spadno močen dešč, so trosi prišli na trsje i zavolo vlage do se začnoli razvijati. Inkubacijska doba bo znašala 5 dni. Pred tem moramo špricati, ar se te trsi nedo mogli razviti. Za prvo škroplenje je zadosta 1% rastopine galica, za drügo 1,5%. Če je deževno vremen, vzememo 2%. Na 100 1. vode vzememo za prvo škroplenje ¾ kg. galica i 2 kg. gašenoga vapna. Za drügo i tretje 1 kg. galica i 2,5 kg. gašenoga vapna. Rastopino galica moramo vsikdar vlevati v vapno i ne vapno v galic! Pripravleno tekočine moramo ponücati ešče isti den. Če pa dodamo k toj raztopini na vsakih 100 l.vode 5—10 dkg. cukra, ali na 100 1. raztopine 1. mleka, je tekočina vporabna ešče za 8 do 10 dni. Škropimo vsikdar pri lepom sühom vremeni. V slabom vremeni lejko škropimo tüdi med cvetenjom. Paziti moramo na to, ka so spodnje strani lista poškroplene, ar skoz spodnje strani peronospora največ prodira v list. Tüdi grozdje naj bo dobro poškropleno. Od listja pa naj ne curi. (Konec.) SPORT. Mura — Lendava 7:4 (5:1). Nedelska prvenstvena nogometna tekma je Muri prinesla zaslüženo zmago. Lendavčarje so v prvom polčasi bili jako slabi, zato so pa tüdi zgübili. Vratar od Lendave je bio v slabešoj formi, zato je Mura na tak lehek način zmagala. Mura je bila v zadosta dobroj formi Lendavski igralci so bili tüdi v dobroj formi, samo škoda, ka je bilo tak slabo vremen, ovači bi zagvüšno z lehkotov Pošta. Preč. g. Franc, župnik pri Sv. Benedikti v Slov. Goricaj. Novine od Lang Karola pri Sv. Benedikti št. 13. so prišle nazaj. Plačao je šče nikaj. Kama se je odselo ? zmagali nad Murov, štera je v drügom polčasi jako popüstila. No ja, pač smolo so meli Lendavčarje. Celo pa če šče omenimo, da sta dva dobriva igralca ne smela špilati. Pisma naših iz tüjine. Preč. g. Hladnik Ivan, Cazeros 2780, Buenos Atres, Argentina, nam pišejo sledeče: Velikanoč pod južnim solncem. Doma nekoč smo imeli željo, da bi bila Velika noč topla, da bi bilo kaj zelenega za cvetno butaro (presmec). Tukaj ni cvetne butare. Samo oljka je, pa tudi bele Velike noči ne. Postni čas so bili „pasji dneviˮ. Sopara, vročina in nevihte. Tukaj smo V trgatvi, da bi Zveličarju za procesijo dali grozd, če bi procesijo imeli. Tam doma pa nosi prvo pomladno zelenje. Velika noč je tu vse drugače. Tisto, kar je doma tako veselje otrokom, je neznano. Veliki četrtek in petek se praznuje. Te dneve pridejo vsi krščeni obnovit spomin na to, kako cerkev znotraj zgleda. Jaz sem bil kar obilo zaposlen te dni. Kar dvakrat sem dal vsak dan skozi dopoldanske obrede. Preje sem si mislil, da mi bo prav teh cerkvenih opravil najbolj manjkalo. Pa so me zadela bolj kot kdaj doma. Saj sem celo alelujo pel. In na veliki petek pasijon. Pač zato, ker tu duhovnikov močno primankuje. Ni jih dovolj za nedeliške inaše, še manj pa v času za spovednico. Zato mi ni kazalo drugega, kot vzeti plavo štolo. Prav spovednica me je pa tudi zelo veliko španskega naučila. Tukaj imamo tudi več slovenskih smiljenik. Pa so vam to res blage düšice, ki pogodé, kako človeku veselje napraviti. Ko sem se na veliko soboto vrnil domov, so me čakali velikonočni darovi: dve pisanici in „kolačˮ. Šolske sestre, ki vodijo nekoliko izven mesta gospodinjsko šolo, so mi prinesle te darove, ki so mi prav zares veliko veselje napravili. Žal, da me doma niso našle. Ta teden sem tako k njim namenjen za obisk. Pred 14 dnevi so prišle sem hrvaške usmiljenke. 7 jih je in bodo dovile neki sanatorij izven mesta. Na veliko soboto so me klicale, naj jih pridem izpovedat, da bodo na Veliko noč vsaj Jezusa lahko dobile v tem tako tujem svetu. Veliko noč v naši cerkvi smo kaj lepo praznoval!. Nekaj novih pesmi so nam zapeli naši pevci. Vse bolj prijetno pogrejejo srce One lepe, ki smo jih poslušali in peli že doma. Polna je bila naša cerkvica ta dan in tako smo se počütili na svetem kraju, kot da smo med stenami Slovenske cerkvice. Zares čudovita je naša pesem. Veliko so se potrüdili naši pevci in so nam res poskrbeli za kar najbolj domačo Veliko noč. Pravijo, da v cerkvi ni bilo še tukaj nikoli toliko Slovencev zbranih, kot ta dan. Mnogi so šele sedaj odkrili, kje naša cer- kev stoji. In so rekli da bodo še prišli. Na praznik popoldne sem imel pa kar tri krste. Tri Slovenkice. Ena je že čez dve leti stara. Zelo se ji je dopadlo vse, le voda, ta se ji je pa zamerila. Njeni protesti seveda niso veliko zalegli. Za veliko noč je izšla nova številka Duhovnega Življenja, ki je bila tudi zelo lepo sprejeta. Tja v domovino bo seveda prišla z debelo zamüdo. Opravek sem pa imel, preden je bila natisnjena. Drugič bo že drugače, ker sedaj poznam, kako je treba s temi tiči. Prihodnjo nedeljo se vrši velika veselica, ki bo pa najbrže zbrala še več Slovencev, kot jih je bilo na Veliko noč v cerkvi. Hladnik Ivan. Nova mesnica. Cenjenomi občinstvi vlüdno naznanjao!, da sem odpro dne 15. okt t.1. novo mesnico v BELTINCIH v prostorih hotela „Kroneˮ Poleg prvovrstnega friškoga mesa, odavam tüdi razne mesne izdelke, kak prekajeno meso, klobase, mast i. t. d. Ar mam vse v to stroko spadajoče blago, bodisi friško ali Predelano samo najbolše kakovosti i davam po najnižišoj dnevnoj ceni, se cenjenim odjemalcom za kem obilnejši obisk priporočam. GYÖRFI LADISLAV mesar i klobasičar v Beltincih št 10. NAZNANILO. Cenjenomi občinstvi naznanjam, da sem odpro svojo NOVO TRGOVINO MANUFAKTURE i SKLADIŠČE LEDRA v M. SOBOTI, Aleksandrova ulica v hiši g. Pauko Jožefa (Sidonije Novak) slaščičarna, to je nasproti firme Bata. Cenjenomi občinstvi priporočam, da si naj oglednejo mojo novo moderno trgovino, ar mi den za dnevom prihaja novo blago po nisikih cenaj, tak tüdi za čevlare mam veliko izbero ledra. — Vsakomi se toplo priporočam VINKO KLEPEC, trgovec Murska Sobota. Posestvo. Po ugodni ceni se proda v Gornji Lendavi velika zidana hiša (bivša šola) z njivami in travniki. V Korovcih njive in travniki, tudi po parcelaj — Poizve se v Prekmurski banki, v M. Soboti. Odam harmonij v dobrom stanji i po nislkoj ceni. ALOJZ ŠUGI M. Sobota. B: Zgodba o križu. Brez posebnega dogodka je doživela starka neko občutje, ki ji je bolelo povedati, da bo moralo nekaj priti. Že dalje časa je bilo njeno življenje zelo enolično, vsakdanje, kdo bi morda dejal: brez življenja. Ljudje so opravljali svoje delo; bili so v skrbeh in težavah, drügikrat zopet veseli in razigrani trpeli so in se veselili, kakor je prinesel dan. Mislili so na sedanjost, mislili na bodočnost ali, če je tako prišlo, so bili tudi brez misli, z brezčutnim izrazom so zrli v svet: živeli so svoje nestalno življenje. Starka je gledala nanje kakor iz daljave. Mimo nje je šlo vse to in se je ni dotaknilo. Sama s seboj je bila, včasih se je kdo mimogrede spomnil in z njo nekaj navadnih besed spregovori!; to jo je vselej nekako predramilo, razveselila se je v srcu nad tem, da ji je voščil dobro besedo. Od časa do časa ji je prišlo na misel, da je Bog zanjo ustvaril samo en dan in ga ji podaril in ta dan nosi zmiraj s seboj; tako slični so si bili dnevi. V nočeh je kašljala in čakala smrti, ko pa je v jutro prisijalo sonce, se je vzradostila nad njegovimi ogrevajočimi žarki. Vstala je v rani čas, ko so še vsi spali, odprla okno in gledala v svet. Takrat se ji je zazdelo, da niti umrla ne bo. Dan gre v noč in noč prehaja v lepo jutro, njej pa je zmeraj enako, nič se ne spreminja. Če bi se ji bližala smrt, bi to gotovo občütila. Na starega človeka Prihaja smrt tako, da ve, kako blizu je že. Najrajši je bila, kadar je prišla nedelja. To je že od nekdaj blagoslovna dan. In nikdar ne gre tako mimo, da kristjan ne bi prejel od nje Vsaj malo one mirne sreče, ki je polna od prvega jutranjega svita do zadnjega večernega utrinka. Kakor da plava nebeški blagoslov na nebu mesto sonca. Njegovi žarki se vsipljejo povsod na zemljo in za vsakega, ki jih hoče dobiti. Lepi so ti trenutki, ki jih nedelja prinaša. Starka v cerkev ni več mogla hoditi, zato je čuvala doma, da so drugi šli. Molila je medtem, kaj iz knjige, kaj na pamet, dokler ni minil čas in so se vsi vrnili. Popoldne je sedela na vrtu pod jablano. Sonce je le malo prodiralo skozi gosto vejevje in listje. Včasih je zašumelo nad njeno glavo, če se je veter poigral z listi na jablani. Tu in tam je preletel kak ptiček z ene veje na drugo, zažgolel in spet utihnil. V zraku so letale lastovice med sončni mi žarki. Ljudje so prihajali polagoma od obeda; nekateri so si doma kaj ogledüvao drugi so dremali ali brali kaj, kdor je pa bil od dolgega časa samemu sebi napoti doma, je svetešnje opravljen stopil k sosedu ali prijatelju. Globoko v vrtu, ki na onem koncu ni bil ograjen, so kričali otroci. Njih brezskrbni vrišč je bil poln nečesa, kar je prihajalo do starke in rahlo seglo v njeno dušo. Skoraj vznemirila se je. Njene misli so vzvalovile, odgrnil se je zastor pred njenim spominom, iz preteklosti so pripovali mnogi dogodki. Prijetno se je spominjati naminulost, na nekdanja leta zdravja in moči. Ob takih spominih vsaj človek ve, da je nekaj preživel, nekaj, kar ima svojo vrednost, ki je gotovo nekje zapisana kot dobra. Saj tudi spomini na prestale težke čase postanejo končno prijetni, ker prav za prav taki v dno duše pretresujoči dogodki dajejo življenju vrednost in v človeku njegovo moč odkrijejo. Preko vrta sem od drevesa do drevesa so skakali otroci. Kadar se je kateri spotaknil in padel, so veselo prasnili v smeh. To jim je bilo v večjo zabavo, kol igra sama. V starki se je nekaj zganilo, ko so se otroci bližali. Iz hiše je pribežala vnukinja njenega brata. Zagnala se je že proti sredini vrta k otrokom, a se je ob starki hipno ustavna. „Joj, teta Ančka, ali je res, da je ob našem križu včasih ponoči go- rela luč kar sama od sebe ? In da so naš dedek tam umrli? Pa da si ponoči nihče ni upal tja, ker je tam tako milo jokalo? Starka se je zdrznila, pogledala je h koncu vrta, kjer je ob poti stal kriš. Šesterokoten plot je varoval rože, ki so bile okrog križa nasajene in so cvetele Zveličarju v čast in da so ljudje z večjim spoštovanjem hodili mimo znamenja. Čüden blesk je odseval v dekličinih učeh. Ustrašila se je že skoraj sama svojega vprašanja. Ker ji starka ni takoj odgovorila, je znova spregovorila: „Hozjanov Naci je pravil. On zna toliko povedati. Joj, koliko pripovedüje, kako je bilo v boju, da nas je mnogokrat strah, kadar poslušamo. In pravi, da se je to pri križu tudi zgodilo za časa bojaˮ. Deklica je z radovednim in preplašenim obrazom čakala, kaj bo stara teta povedala, če kaj ve o tem. O, v resnici ve, ker so njene oči postale tako žalostne. Ustnice so ji zadrhteo, ko je spregovorila: „Hozjanov Naci je pravil? On ve mnogo, toda tega ne ve natanko. Samo jaz vem, vse, kako se je zgodilo. Zdaj sem ravno mislila na toˮ. Prenehala je, kakor bi se zbala. Deklica je mirno čakala, sela je poleg njenega stolčka na trato. (Dalje). Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkányi Ernest. Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik, Klekl Jošef, župnik v pok.