Hladnikia
Glasilo Botanične sekcije Društva biologov Slovenije
Ljubljana, december 1997 | 8 - 9
ISSN 1318-2293
«it nimtrfr1 ''""' *"1

8-9 (1997)
VSEBINA:
CONTENTS:
Pismo urednice	4
Jogan N.: Prispevek k poznavanju 5 razširjenosti trav v Sloveniji 2
Jogan N.: Še o agregatu Aristolochia 23 pallida agg. v Sloveniji
Jogan N.: Ali Pimpinella nigra Mill. 29 uspeva v Sloveniji?
Bačič T. & Naglic D .: Modrocvetna 33 komelina (Commelina communis L.) -neofit v slovenski flori
Zupančič M.: Kratek fitogeografski 39 oris Slovenske Istre (Ob rob zapisa o vrsti Ranunculus parviflorus L.)
Kaligarič M.: Združba navadne 43 seljanke in modre stožke (Selino-Molinietum caeruleae Kuhn 37) pri Slovenj Gradcu
Notulae af floram Sloveniac 47
Nova nahajališča 59
Miscellanea 63
Editorial
Jogan N.: a Contribution to the Knowledge of the Distribution of Grasses in Slovenia 2
Jogan N.: More about Aristolochia pallida agg. in Slovenia
JoganN.; Does Pimpinella nigra Mill, occur in Slovenia?
Bačič T. & Naglič D Common dayflower (Commelina communis L.) - neophyte in Slovenian flora
Zupančič M.: A short phytogeo-graphic outline of Slovene Istra (Marginal record of species Ranunculus parviflorus L.)
Kaligarič M.: The Selino-Molinietum caeruleae Kuhn 37 community near Slovenj Gradec
Notulae af floram Sloveniae New localities Miscellanea

•■•aawwarafe iBimn1iiiiMMiii

Napotki piscem prispevkov za revijo Hladnikia
SPlRev!ja objavlja praviloma krajše prispevke, ki obravnavajo floro in vegetacijo v najširšem smislu. Vse avtorske pravice ostanejo piscem. Prispevki so napisani v slovenskem al, angleškem jeziku, samostojni članki pa morajo vedno imeti izvlečeka v angleščini m slovensčim in povzetek v drugem jeziku kot prispevek. Prispevki naj bodo napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk (uporabljajo naj se le tam, kjer jih predpisuje pravopis), znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v kurzivi (na tipkopisu valovito podčrtana), naslove pa se lahko natisne odebeljeno ali podčrtano. Za interpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vejico m vezajem (tudi ko nadomešča besedico "do", npr 5-6 cm) naj bodo presledki. Tuje pisave prečrkujemo po pravilih, ki jih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (1990), ce pa vključimo v tekst znake, k, jih običajno ne uporabljamo (npr. a, e, B), jih na natisnjenih kopijah obkrožimo in ponovimo na desnem robu. Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila, pri pisanju pa izključimo avtomatsko deljenje besed ("auto hyphenation off') in prav tako besedne delimo sami.
V tekstu citiramo avtorje po vzorcu: "Paulin (1917)" ali "(Loser 1863a)", številko stran, pa dodamo letnici (npr. "1917: 12", "1917: 23-24") le ob dobesednem navajanju. Predvsem v prispevkih, ki navajajo mnogo znanstvenih imen rastlin ali združb, se držimo nomenklature v nekem standardnem delu (npr. F. Ehrendorfer (ed.) (1973): Liste der Gefafipflanzen Mitteleuropas - nomenklatura vir naj bo imenovan v uvodnem delu), da po nepotrebnem ne navajamo imen avtorjev. Tudi sicer se avtorski citati izpisujejo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v članku.
Oblikovanje besedil
Samostojni članki (razen v rubriki Miscellanea, kjer je dopuščeno več svobode) se začno z naslovoma v slovenskem in angleškem jeziku (na natisnjenih kopijah naj bodo vsi naslovi m podnaslovi podčrtani, po možnosti tudi krepko natisnjeni), sledi navedba avtorja(-ev) s poln-im(-i) imenom(-i) (poleg vsakega avtorja v oklepaju njegov naslov), izvlečka v angleščini in slovenščini. Podnaslovi prvega reda so oštevilčeni z arabskimi številkami, pred m za njim, je izpuščena vrstica, podnaslovi drugega reda se končajo s pomišljajem, ki mu brez izpuščene vrstice sledi besedilo.
Viri -Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ali opisno), zemljevide, arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu;
Amarasinghe, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the
genus Eragrostis Beauv. (Poaceae). - Taxon 39 (1): 59-65. Cvelev N. N., 1976: Zlaki SSSR. - Nauka, Leningrad.
Hansen A 1980: SporobolusIn: T. G. Tutin (ed.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge. Watson, L. & al., 1986: Grass Genera of the World. 728 Detailed Descriptions from an Automated Database. - Aust. J. Bot. 34: 223-230.
Pri Štirih ali več avtorjih napišemo le prvega in "& al", pri manj znanih revijah navedemo v oklepaju še kraj izhajanja. Med viri navajamo vse tiste in le tiste, ki jih navajamo tudi v
besedilu.
8-9
(1997)
Revijo Hladwkia izdaja Botanična sekcija Društva biologov Slovenije. V revi ji izhajajo floristični in vegetacijski prispevki. Revija izhaja v samostojnih, zaporedno oštevilčenih zvezkih. Roki za oddajo rokopisov so: 28.2.: 31. 5.: 31. 8., 30. 11.
Uredništvo: N. )ogan(tthn. urednik), M. Kaligarič, H. Niklfeld(Wien),L. Poldini (Tricste), N. Praprotnik (urednica), A. Seliškar, I. Trinajstič (Zagreb), T. Wraber
Recenzenti osme in devete številke: N. Jogan, A. Seliškar, I. Trinajstič, T. Wraber
Naslov uredništva in sprejem naročil: Ncjc Jogan, Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, 1000 Ljubljana, tel.: 123 33 88.
Cena letnika (štiri številke): 1500 SIT za posameznike, 2500 SIT za ustanove. Številka žiro računa pri Ljubljanski banki: 50100-678-0045858 ISSN: 1318-2293, UDK: 582
Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo, številka 415-01-100/93 z dne 16. 12. 1993 revija šteje med proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, zakona o prometnem davku, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.
Priprava za tisk: Tomaž Seliškar Tisk: Planprintd.o.o. Naklada: 300 izvodov
Risba na naslovnici: T. Bačič - CommeHna communis L.
.Tf-, ...-----
Pismo urednice
Zaradi objektivnih in subjektivnih težav je dvojna 8.-9-številka naše revije Hladnikia izšla z zamudo. Piscem in bralcem se opravičujem.
Uredniški odbor se je dogovoril za nov koncept rubrike Nova nahajališča. Urejal jo bo Nejcjogan, dipl. biol. Avtorje prosimo, da kritične taksone dokumentirajo s herbarijskimi primerki, ki jih bo novi urednik pregledal.
Ker herbarijski material zadnjih desetletij v glavnem hrani Oddelek za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (LJU), prosimo avtorje, da po možnosti eno polo izročijo za to zbirko. Tako bodo primerki zbrani skupaj na enem mestu in bo gradivo za Atlas flore Slovenije bolj dostopno.
Za konec lahko samo še ponovim vabilo iz prejšnje Številke in vse botanike vabim k sodelovanju.
Nada Praprotnik
Ljubljana, december 1997
Prispevek k poznavanju razširjenosti trav v Sloveniji 2
A Contribution to the Knowledge of the Distribution of Grasses in Slovenia 2
Nejc Jogan
Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, E-mail: nejc.jogan@uni-lj.si
Izvleček: Članek nadaljuje z objavljanjem novih nahajališč, ki pomembno dopolnjujejo poznavanje razširjenosti trav v Sloveniji. Prvič so predstavljeni za Slovenijo novi taksoni Agropyron * pungens, Agro-stis * hegetschweileri, Bromus diandrus, Bromus hordeaceus ssp. pseudothominei, Bromus hordeaceus ssp. divaricatus, Bromus lepidus, Festuca brevipila, x Festulolium loliaceum, x Festulolium braunii. Glyceria striata in Glyceria x pedicellata. Iz pozabe so izbezani nekateri podatki o razširjenosti Alopecurus myosuroides var. breviaristatus, Danthonia x breviaristata, Festuca panicuiata. Prva nahajališča v določenem fitogeografskem območju pa so navedena za Aegilops cylindrica, Agropyron pycnanthum. Alopecurus rendlei, Bromus ramosus ssp. benekenii, Bromus japonicus, Dactylis polygama, Eleusine indica, Eragrostis cilianensis, Festuca drymeia in Festuca filiformis Poleg tega so objavljena še nova nahajališča za Achnatherum bromoides, Achnatherum calamagrostis, Agropyron caninum var. biflorum, Agrostis casiellana, Alopecurus myosuroides, Apera spica-venti, Avenochloa -versicolor, Brachypodium pinnaium, Bromus rigidus, Catapodium marinum. Gaudinia fragilis in Hainardia cylindrica.
Abstract: In the article several new records which are important contributions to the knowledge of distribution of grasses in Slovenia are represented. Agropyron x pungent. Agrostis x hegetschweileri, Bromus diandrus, Bromus hordeaceus ssp. pseudothominei. Bromus hordeaceus ssp. divaricatus, Bromus lepidus, Festuca brevipila, * Festulolium loliaceum, * Festulolium braunii, Glyceria striata and Glyceria x pedicellata are mentioned for the first time for this territory, some almost forgotten records of Alopecurus myosuroides var. breviaristatus, Danthonia x breviaristata and Festuca panicuiata are recovered, the first localities in certain phytogeographical region of Slovenia are reported for Aegilops cylindrica, Agropyron pycnanthum, Alopecurus rendlei, Bromus ramosus ssp. benekenii, Bromus japonicus, Dactylis polygama, Eleusine indica, Eragrostis cilianensis, Fesluca drymeia and Festuca filiformis. In addition to that, several new localities of the following taxa have been recorded: Achnatherum bromoides, Achnatherum calamagrostis, Agropyron caninum var. biflorum, Agrostis castellana, Alopecurus myosuroides, Apera spica-venti, Avenochloa versicolor, Brachypodium pinnatum, Bromus rigidus, Catapodium marinum, Gaudinia fragilis and Hainardia cylindrica.
I. Uvod
V prispevku nadaljujem z naštevanjem novoodkritih nahajališč, novih taksonov in ponovno odkritih prezrtih navedb o uspevan-ju trav na območju Slovenije. Prispevek je tudi priprava na revizijo horoloških podatkov o naših travah, katere prvi rezultati bodo objavljeni v obliki navedb razširjenosti vrst v 3. izdaji Male flore Slovenije.
Z dvema zvezdicama (**) so označeni taksoni, kijih zadnja izdaja Male flore Slovenije
ne navaja in so torej za Slovenijo novi ali prezrti, z eno zvezdico (*) pa v Sloveniji že znam taksoni, pri katerih poročam o prvem nahajališču v enem od fitogeografskih obmo-čij.
Karte razširjenosti so narejene na podlagi podatkov v zbirnih florističnih delih, ki obravnavajo tudi floro Slovenije ter na podlagi materiala v herbariju LJU. Ostali podatki so novi ali pa so viri navedeni pri obravnavi konkretnega taksona.
2. Rezultati z diskusijo
2.1	Achnatherum bromoides (L.) PB.
(Stipa bromoides (L.) Doerfl.)
0047/2 Slo.: Primorska, Sabotin, južna pobočja nad "Ozimsko" cesto; redek gozd. Leg. N. Jogan, 24. 9, 1994 (avtorjev herbarij P 1344).
Sabotin zaradi mediteranskega rastlinstva botaniki obiskujejo že od nekdaj, tako da je njegova flora zlasti v preteklosti dobro dokumentirana, vendar vitke sršice doslej na njem še niso odkrili (I. Dakskobler, ustno). Glede na to, da se rastlinska odeja Sabotina po I. svetovni vojni, ki gaje popolnoma ogo-lila, še vedno spreminja, bi bilo možno, da se je ta vrsta tod naselila šele v zadnjih desetletjih, ko je bila ta gora zaradi vojske manj obiskovana. Tudi sicer je ta vrsta trave pri nas zelo redka; starejši viri jo navajajo za Osp, Valdoltro, med Koprom in Pomjanom (Po-spichal, 1897, Marchesetti, 1896-97), v zadnjem času pa je bilo od teh nahajališč pottje-no le tisto nad Ospom.
2.2	Achnatherum calamagrostis (L.) PB.
0149/3 Slo.: Primorska, Braniška dolina, kamnolom v Ječmenovem vrhu pod Štanjelom; apneno skalovje. Leg. N. Jogan, 27. 8. 1994 (avtorjev herbarij) 0450/3 Slo.: Primorska, Brkini, Golac, apnena tla ob cesti, 650 m. Leg. V. Babij, 25. 7. 1996 (L JU)
Navadna sršica je bila v submediterans-kem fitogeografskem območju doslej znana le v Soški dolini (najjužneje na Sabotinu), pod Tinjanom in na griču Kokoš, vendar tu naj-veijetneje na Italijanski strani (Jogan 1990). Zadnji najdbi kažeta, da je raztreseno razširjena tudi na vmesnem območju. Seveda je ne moremo pričakovati na flišnem gričevju Vipavske doline, verjetno pa uspeva še kje na obrobju Krasa ali v Čičariji
*2.3 AegUops cylindrica Host
0148/2 Slo.: Primorska, Branik, žel. postaja, gruščnata tla. Leg. N. Jogan, 7. 6. 1992 (avtorjev herbarij P955) 0149/3 Slo.: Kras, Štanjel, žel. postaja, gruščnata tla. Leg. N. Jogan, 22. 6. 1994 (avtorjev herbarij P 1254) 0349/2 Slo.: Kras, Divača, D. Ležeče, suha ruderalna mesta ob cesti. Leg. N. Jogan, 28. 6. 1995 (avtorjev herbarij P 1557) 0448/2 Slo.: Istra, Koper, tovorna žel. postaja pri Bertokih, gruščnata tla. Leg. N. Jogan, 4. 6. 1994 (avtorjev herbarij P 1362) 9953/1 Slo.: Ljubljana, Šiška ob železnici, gruščnata tla, prehodno. Leg. B. Vreš & N. Jogan, 31. 7. 1992 (avtorjev herbarij L779)
A. cylindrica je enoletnica, ki se pri nas pojavlja najverjetneje le na ruderalnih mestih, predvsem na železniških postajah, a vse kaže, da je vsaj na Primorskem njeno pojavljanje ustaljeno. Tako jo na Braniški železniški postaji opazujem že nekaj let zapored v nezmanjšanem številu.
Četudi jo Mayer (1952) že navaja, je bila prva in doslej tudi edina zanesljiva potrditev pojavljanja te vrste na območju današnje Slovenije objavljena šele 1954. leta (Cohrs 1953-54; nanaša se na Zirnichovo najdbo na železniški postaji pod Sveto goro pri Gorici iz leta 1945 - Mezzena 1986)'.
2.4 Agropyron caninum (L,) PB. var. biflorum (Brign.) Richt.
9647/2 Slo.: Julijske Alpe, Bavščica, melišče Leg. N. Jogan, 21. 7. 1990 (avtorjev herbarij A404)
Doslej je bilo znano (in potrjeno - Jogan 1995a) le uspevanje dvocvetne pirnice na Matajurju. Starejša floristična literatura navaja ta takson večinoma kot samostojno vrsto, vendar pa si zaradi svojega raztresenega
SI. 2.: Danes znana razširjenost vrst A. cylindrica v Sloveniji Fig. 2: Known distribution of A. cylindrica
pojavljanja vedno skupaj s tipično vrsto tako visokega ranga ne zasluži. Zelo podoben (sodeč po opisih morda celo identičen) je primer taksona A. donianum Buch.-Wuite s Škotske, ki ga tamkajšnja novejša fioristična literatura (Stace 1991) omenja prav tako le še kot varieteto pasje pimice.
Tudi pri Črnem jezeru nad Komarčo (leg. N. Jogan, 9. 8. 1992, avtorjev herbarij A619) rasejo pimice, ki precej spominjajo na ta tak-son, vendar določitev še ni dokončna.
**2.5 A. x pungens (Pers.) Roem. & Schult. (=A. repens (L.) PB. x pycnanthum (Godr.) Gren. & Godr.)
0448/2 Slo.: Primorska, Ankaran; obala. Leg. M. Kaligarič, 18. 6. 1986, det. N. Jogan (LJU)
0547/2 Slo.: Primorska, Sečovlje, nove soline. Leg. M. Kaligarič, 30. 8. 1987, det. N. Jogan (LJU)
Križanec med plazečo in obmorsko pir-mco je razmeroma pogost, zlasti na obmorskih peščinah se lahko z vegetativnim razraščanjem (živice!) zelo namnoži. Po morfo-
loških znakih je nekako med obema vrstama: listne ploskve so razmeroma čvrste, pogosto uvite, vendar se žile še ne dotikajo druga druge, klasi so razmeroma gosti. Pri nas hi ta križanec verjetno lahko našli vzdolž celotne obale, kjer uspevata obe starševski vrsti.
*2.6 Agropyron pycnanthum (Godr.) Gren. & Godr.
0449/3 Slo.: Primorska, Šavrinsko gričevje, Hrib med Loparjem in Gračiščem, ob cesti. Leg. N. Jogan, 8. 7. 1995 (avtorjev herbarij P 1572) 9747/2 Slo.: Posočje, Kobarid, na parkirišču ob odcepu za slap Kozjak s ceste proti Drežnici. Leg. N. Jogan, 3. 8. 1993 (LJU) 9953/2 Slo.: Ljubljana, Zg. Kašelj, malo porastla ilovnata tla, skupaj s Triglochin palustre, Chenopodium glaucum, Plantago intermedia.... Leg. N. Jogan, 9. 9. 1994 (avtorjev herbarij L 877)
A. pycnanthum je vrsta, ki jo predvsem pogosto srečujemo na slanih tleh (pri nas ob moiju) in temu ustrezne so tudi navedbe o njenem pojavljanju v Sloveniji: uspevala naj

bi le v obmorskih predelih submediteranske-ga fitogeografskega območja, a kar nekajkrat je bila vrsta v zadnjem času najdena tudi v notranjosti Slovenije. Glede na današnje poznavanje rastiščnih razmer te vrste (tako v Avstriji (Fischer 1994), kot tudi v Furlanij ¡-Julijski Krajini (Poldini 1991) je namreč znanih precej nahajališč na prodiščih rek daleč od moija, neredko pa se vrsta pojavlja tudi po ruderalnih rastiščih, zlasti ob avtocestah) tudi pojavljanje na the nahajališčih ni nujno le prehodno. Vrsto so poleg tega našli še na ruderalnih rastiščih pri Gorjanskem na Krasu (0148/3, LJU, leg. M. Kaligarič), na ekskurziji Študentskega raziskovalnega tabora Smast '93 smo jo nabrali pod vasjo Drežnica (9747/2, Jogan 1995a).
Novejša literatura deli to vrsto na dve, ki se razlikujeta tudi po razširjenosti in rastiščnih razmerah. Tako naj bi bila tipična A. py-cnanthum razširjena v slanoljubnih združbah na morskih obalah, A. campestre Gren & Godr. pa na ruderalnih rastiščih in prodiščih v notranjosti (Melzer 1995, po Scholz, H. 1993: Bot. Jb. Syst. 115 (3): 331-366). Topo-gledno bo naš material potrebno še preučiti.
2.7 Agrostis castellana Boiss. & Reut.
9953/1 Slo.: Ljubljana, Bežigrad, Preradovičeva ulica, ob robu ceste. Leg. N. Jogan, 9. 7. 1990 (avtorjev herbarij L205)
9953/3 Slo.: Ljubljana, Lj. Grad, travnik na vzhodnem pobočju. Leg. N. Jogan, 24. 6. 1990 (avtorjev herbarij L182)
Pri nas šele nedavno odkrita vrsta (Jogan 1990) je vsaj na območju Ljubljane še precej razširjena, verjetno pa bi jo lahko našli tudi drugod v nižinah. Od svoje sorodnice A. by-zantina Boiss., kije bila v zadnjem času najdena na več nahajališčih na Primorskem, se razlikuje po dobro razviti resi na hrbtu vsaj nekaterih krovnih plev ter po vedno razločni dlakavosti kalusa in resasto podaljšanih žilah krovne pleve.
**2.8 Agrostis x hegetschweileri Bruegger (=A. rupestris All. x alpina Scop.)
9547/4 Slo.: Julijske Alpe, Mangartsko sedlo.
Leg. B. Druškovič & al, 2. 9. 1970(LJU) 9555/3 Slo.: Kamniške Alpe, Smrekovško pogorje, Kamen. Leg. B. Druškovič, 20. 7. 1964 (LJU)
Alpska šopuljaje pri nas, zaradi prevladujoče karbonatne podlage, pogostejša od skalne, ki uspeva predvsem na kislih tleh; kjer pa vrsti uspevata blizu skupaj, lahko pride do križanja. Taki križanci so bili odkriti ob reviziji herbarijskega materiala, nabrani pa so bili na Kamnu v Smrekovškem pogorju (določeno za A. alpina) in na Mangartskem sedlu (le en primerek med pravilno določenim rastlinami A. rupestris). Po morfoloških znakih so križanci nekako med starševskima vrstama, pogosto so bolj podobni skalni šopulji, vendar imajo raskave vejice lata.
2.9 Alopecurus myosuroides Huds.
9952/2 Slo.: Ljubljana, nasipališče v bližini živalskega vrta. Leg. N. Jogan, 12.7.1990 (avtorjev herbarij L206) 9953/1 Slo.: Ljubljana, Šiška, ob železnici pri pivovarni Union. Leg. N. Jogan, 31. 7.
1992	(avtorjev herbarij L777)
Vrsta se tudi v predalpskem Fitogeografs-kem območju raztreseno pojavlja predvsem na ruderalnih in segetalnih rastiščih. O podobnem pojavljanju v Avstriji poročata Melzer & Barta 1993.
(**)2.10 Alopecurus myosuroides var. breviaristatus Marchesettj ex. Asch. & Graeb.
0447/4 Slo.: Primorska, Obala, Strunjan, njiva pod Ronkom. Leg. N. Jogan, 28. 5.
1993	(avtorjev herbarij Pil50)
V obalnem delu submediteranskega območja Slovenije (npr. Ronek, Strunjan, Izola) rasejo skupaj s tipičnimi rastlinami pogosto tudi take, ki imajo reso krovne pleve le (0) 1-3 mm dolgo in tako sploh ne presega ogrinjalne pleve. Marchesettijihje opisal kot varieteto breviaristatus, za njeno klasično nahajališče pa navaja obalo Istre. Glede na to, da v tuji floristični literaturi podobne variabilnosti dolžine rese ne omenjajo, kaže, da se ta različek pojavlja resnično le v Istri.
*2.11 Alopecurus rendlei Eig (A. utriculatus (L.) Pers, noti Banks & Sol.)
9952/2 Slo.: Ljubljana, Tivoli, ob poti na Rožnik. Leg. R. Justin, 28. 5. 1924 (LJU 3367, sub A. geniculatus L.)
Napihnjeni lisičji rep se pojavlja redko in verjetno prehodno na Primorskem (vendar njegovo uspevanje v tem stoletju niti tu ni bilo potrjeno), najdba iz Ljubljane pa je ostala prezrta zaradi napačne določitve. Zanesljivo je bilo njegovo pojavljanje tu le prehodno.
2.12 Apera spica-venti (L.) PB.
0448/2 Slo.: Primorska, Koper, na tovorni železniški postaji pri Bertokih. Leg. N. Jo-gan, 4. 6. 1994 (avtorjev herbarij P 1356)
A. spica-venti je v osrednji in vzhodni Sloveniji razmeroma pogost plevel po žitnih njivah, na Primorskem pa je redka in v obmorskih predelih doslej še ni bila najdena. V submediteranskem fotogeografskem območju so doslej znana le posamična nahajališča v Vipavski dolini (Miren, Vrtojba) in na Krasu (Štanjel, Britof). Pojavljanje na železniški postaji pri Bertokih je najverjetneje prehodno, a tovrstnim rastiščem bi na južnem Primorskem vseeno kazalo posvetiti več pozornosti, saj se na njih lahko, podobno kot "južnjaške" vrste v notranjosti, pojavljajo številne vrste, ki so v Sredozemlju sicer redke ali popolnoma manjkajo.
2.13 Avenochloa versicolor (Vill.) Hollb
9454/4 Slo.: Koroška, Peca, vzhodno od vrha. Leg. & det. N. Jogan, 3. 7. 1990, 5. 7. 1990 (avtorjev herbarij A324, A270)
Pisana ovsika je kot redka vrsta slovenske flore vključena v Rdeči seznam (Wrabgr & Skoberne 1989) z Mangartom kot edinim nahajališčem. Kljub temu, da bi jo na Peci lahko odkrila že Freyer in Weiden, ki pa je ne omenjata, so tamkajšnja bogata nahajališča ostala prezrta.
*2.14 Brachypodium pinnatum (L.) PB., s. str.
0250/2 Slo.: Primorska, Nanos, Pleša, 1000 m, travnato pobočje ob stezi. Leg. N. Jogan, 28. 6. 1996 (avtorjev herb. P 1675) 9461/2 Slo.: Štajerska, Prlekija, Peščeni vrh, suha peščena tla na obcestni brežini. Leg. N. Jogan, 6.1994 (avtorjev herbarij Š475) 9555/1 Slo.: Koroška, Črna, suha travnata pobočja nad Mušenikom in pod Pikovim. Leg. N. Jogan, 10. 1993,6. 1994 (avtorjev herbarij A724a)
Sodeč po podrobni obdelavi vrst B. pinnatum agg. (Šuštar 1976, 1990) na območju Slovenije, naj bi tipična navadna glota pri nas ne uspevala. A poleg najdb s Pohorja (Jogan 1990) sem na območjih, kjer v okolici resnično prevladuje skalna glota, v zadnjih letih odkril še več nahajališč. Pri vseh rastlinah so dobro razvite za agregat B. pinnatum značilne živice, listi so zgoraj redkodlakavi, spodaj le gosto posejani z bodičkami (dolge celice spodnje listne povrhnjice imajo ±ravne celične stene, nad žilami se pojavljajo tudi ročka-sta kremenčeva telesca), listne kožice so okoli 2 mm dolge, krovne pleve pa gosto kratkod-lakave.
Tudi ponovna analiza celotne skupine, katere rezultati pa še niso dokončno obdelani (Jogan & A. P. Sanpedro), je potrdila pojavljanje tipične B. pinnatum na več raztresenih
lokalitetah predvsem v sevemem in vzhodnem delu Slovenije.
Zanesljivo lahko pričakujemo odkritje še več novih nahajališč, saj je vrsta razširjena tako v Srednji Evropi (kjer je pogosta), kot tudi v Severni Italiji, na Madžarskem in na Balkanu (Schippmann 1991; Lucchf.se 1988).
"2.I5-16 Bromus diandrus agg. *B. rigidus Roth
0447/4 Slo.: Primorska, Strunjan, Ronek, vinograd, ob cesti. Leg. N. Jogan, 26. 6. 1992 (avtorjev herbarij P109 9)
Slo.: Primorska, Portorož, Bernardin, suha zelenica ob cesti. Leg. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1090) - Slo.: Primorska, Strunjan, ob cesti v Izolo. Leg. N. Jogan, 19.6.1992 (avtorjev herbarij P997, P998) 0448/2 Slo.: Primorska, Koper, tovorna železniška postaja pri Bertokih. Leg. N. Jogan, 4. 6. 1994 (avtorjev herbarij P1359)
0448/3 Slo.; Primorska, Koper, in ruderatis. Leg. T. Wraber, 1973 (LJU, sub. B. madritensis) (najverjetneje gre za križanca med B. rigidus in B. sterilis)
Slo.: Primorska, Izola, Polje, ob cesti. Leg. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1088)
Slo.: Primorska, Koper, Pod-markovec, ob cesti. Leg. N. Jogan, 21.6. 1992 (avtorjev herbarij P987) 9953/1 Slo.: Ljubljana. Leg. A. Paulin. (LJU, Flora Exsiccata Carniolica 818, sub B. villosus Forsk.)
**B. diandrus Roth
0047/4 Slo.: Primorska, Vipavska dolina, Rožna dolina, suha ruderalna mesta pri parkirišču. Leg. N. Jogan, 27. 4. 1996 (avtorjev herbarij P1648) 0447/3 Slo.: Primorska, Portorož, Bernardin, ob cesti. Leg. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1089)
Slo.: Primorska, Obala, Piran, Beli Križ, suha ruderalna mesta ob cesti proti Fjesi. Leg. N. Jogan, 15. 6. 1996 (avtorjev herbarij P 1729) 0447/4 Slo.: Primorska, Strunjan, Ronek, ob cesti. Leg. N. Jogan, 26. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1093, P1103)
Slo.: Primorska, Strunjan - Karbonar, ob cesti, med grmovjem. Leg. N. Jogan, 26. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1092) - Slo.: Primorska, Izola, Livade, ob cesti, med grmovjem. Leg. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1091)
Slo.: Primorska, Obala, na rtu med Lucijo in Sečo. Leg. N. Jogan, 3. 6. 1994 (avtorjev herbarij P1369)
Slo.: Primorska, Izola, pod obvoznico; fliš, 50 m s. m. Leg. B. Lazar, 24. 6. 1992 (LJU) 0448/1 Slo.: Primorska, Ankaran, suha brežina ob cesti, med grmovjem. Leg. K. Jogan, 1.6. 1994 (avtorjev herb. P 1417) 9651/3 Slo.: Gorenjska, Otok pri Radovljici. Leg. Plemel, 9. 6. 1873 (LJU, sub B. sterilis)
Za skupino vrst sorodnih velecvetni sto-klasi (B. diandrus) so značilni klaski, ki so po obliki taki kot pri jalovi stoklasi (B. sterilis), le približno dvakrat večji (vse te vrste uvrščamo v podrod Stenobromus (Griseb.) Hackel). Iz obravnavane skupine je v Mali flori Slovenije (MartinCič 1984) navedena le toga stoklasa (B, rigidus) in še njeno pojavljanje naj bi bilo vprašljivo. V zadnjih letih sem na Primorskem našel - poleg nahajališč te - še nekaj nahajališč sorodne velecvetne stoklase, ki ima - za razliko od toge - socvetje široko razprostrto s 3-5,4-10 cm dolgimi vejicami na dolnjih kolencih, klaske previsne, brazgotino na kalusu pa skoraj okroglo (Pi-gnatti 1983, Boecker & al. 1990, Smith v: Tutin & al. 1980). Obe vrsti se pojavljata predvsem na suhih ruderalnih rastiščih (zlasti ob poteh, lahko tudi med grmovjem) ter rja opuščenih obdelovalnih površinah (njive, oljčni nasadi, vinogradi). Kaže, daje njuno po-
javljanje na Primorskem ustaljeno, v notranjosti pa zanesljivo le prehodno.
Zaradi pogostih prehodnih oblik med tak-sonoma ju F. Sales 1993 v reviziji te skupine razlikuje le na nivoju varietete: dolgoreso sto-klaso tako imenuješ, diandrus var. diandrus, togo pa B. diandrus var. rigidus (Roth) Sales. Tudi pri našem materialu bi bilo potrebno preučiti smiselnost takega nižanja ranga razlikovanja med vrstama.
**2.17 Bromus hordeaceus L. em. Hyl. ssp. pseudothominei (P. Smith) H. Scholz
0147/4 Slo.: Primorska, Kras, Sela, plitva tla na apnencu. Leg. N. Jogan, 1. 5. 1994 (avtorjev herbarij P 1195) 0148/2 Slo.: Primorska, Branik, železniška postaja. Leg. N. Jogan, 7. 6. 1992 (avtorjev herbarij P 958)
Slo.: Primorska, Branik, pod železniškim mostom. Leg. N. Jogan, 7.5.
1994	(avtorjev herbarij P 1215) 0249/2 Slo.: Primorska, v Vipavski dolini pri
Št. Vidu(Podnanos). Leg. R. Justin, 1903 (LJU 5486, v poli skupaj z B.japonicus), det. N. Jogan. 0349/1 Slo.: Kras, Fernetiči, na zelenici na mejnem prehodu. Leg. N. Jogan, 17. 8.
1995	(avtorjev herbarij P)
0349/4 Slo.: Primorska, Kras, Kozina, suha trata. Leg. N. Jogan, 27. 5. 1993 (avtorjev herbarij P 1167) 0350/2 Slo.: Primorska, na obdelanem svetu v dolini Košanske Sušice. Leg. R. Justin, 15. 6. 1905 (LJU 5386, v poli B. commut-atus, skupaj z B. racemosus), det. N. Jogan
0447/4 Slo.: Primorska, Obala, Strunjan, ob cesti v Izolo. Leg. N. Jogan, 19. 6. 1992 (avtorjev herbarij P 998)
Slo.: Primorska, Obala, Strunjan, ob cesti. Leg. N. Jogan, 18.6.1993 (avtorjev herbarij P 1116)
Slo.: Primorska, Obala, Lucija, ruderalno. Leg. N. Jogan, 19. 5. 1995 (avtorjev herbarij P1504)
0448/3 Slo.: Primorska, Obala, Izola, ob poti v vzhodnem delu mesta. Leg. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P 1048) 9555/1 Sio.: Koroška, Čma, ob cesti. Leg. N.
Jogan, 24. 6. 1994 (avtorjev herb. A 845) 9751/2 Sio.: Gorenjska, Podbrezje, Bistrica, ob cesti. Leg. N. Jogan, 12. 10. 1994 (avtorjev herbarij L 906) 9852/4 Slo.: Ljubljana, Šiška, med Guncljami in Stanežičami. Leg. N. Jogan, 17.6.1994 (avtorjev herbarij L 826) 9953/1 Slo.: Ljubljana, zelenica ob Strcliški cesti. Leg. N. Jogan, 9. 7. 1992 (avtorjev herbarij L 795)
Slo.: Ljubljana, Bežigrad, zelenica na ulici Metoda Mikuža. Leg. N. Jogan, 12. 6. 1993 (avtorjev herbarij L 806)
Slo.: Ljubljana, Bežigrad, zelenica ob Titovi cesti pri "Kozolcu". Leg. N. Jogan. 6. 1992 (avtorjev herbarij L 729)
Za razliko od tipične ima ta podvrsta manjše (do 8 mm dolge) in navadno gole (redkeje v vrhnjem delu kratkodlakave) krovne pleve. Nastala naj bi s križanjem B. lepidus (glej spodaj) in B. hordeaceus ssp. hordeaceus (Smith 1968), kar so dokazali tudi s poskusnimi križanji, vendar pa uspeva neodvisno od starševskih vrst in torej lahko govorimo o taksonu hibridogenega nastanka.
V Ljubljani in na Primorskem je razmeroma pogosta po suhih ruderalnih travnatih rastiščih, na primer na zelenicah, na zelenih pasovih med cestišči, okoli železniških postaj... in verjetno bi jo lahko našli v nižinah po vsej Sloveniji, torej tudi v vzhodnem delu, od koder doslej še ni podatkov o njenem pojavljanju. Ni jasno, od kod ta takson izvira, očitno pa se je k nam razširil že v začetku stoletja.
(**)2.18 Bromus hordeaceus ssp. divaricatus (Bonmer & Layens) Kerguelen (B. molliformis Lloyd)
0447/3 Slo.: Primorska, Obala, Piran, Beli Križ, suha ruderalna mesta. Leg. N. Jogan, 15. 6. 1996 (avtorjev herbarij P 1726)
0447/4 Slo.: Primorska, Obala, Izola, suh travnik na apnencu nad kamnolomom. Leg. N. Jogan, 15. 7. 1990 (avtorjev herbarij P 642)
Slo.: Primorska, Obala, Izola, Livade, ob cesti. Leg. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P 1041)
Slo.: Primorska, Obala, Portorož, Sončna pot, ruderalno. Leg. N. Jogan, 15. 6. 1996 (avtorjev herbarij P 1698) 0448/1 Slo.: Primorska, Obala, Ankaran, ob cesti, ruderalno travišče. Leg. N. Jogan, 1. in 2. 6. 1994 (avtorjev herbarij P 1395, 1421)
0448/3 Slo.: Primorska, Obala, Izola, suha ruderalna mesta ob cestni deteljici v Polju. Leg. N. Jogan, 14. 6. 1996 (avtorjev herbarij P 1690)
Španska stoklasa je še eden od taksonov oblikovne skupine ječmenaste stoklase. Od ostalih se loči po izrazito gostem in strnjenem socvetju, v katerem so vsi klaski razločno daljši od svojih pecljev, krovne pleve so značilno štrleče dlakave (redkeje gole), resa je razmeroma nežna in v suhem stanju pri dnu zasukana, zaradi česar razločno štrli od krovne pleve.
Problematika tega taksona je zanimiva. Starejši avtorji ne navajajo nobenega nahajališča z območja današnje Slovenije, mejam najbližje pa je nahajališče v Kaštelu nad dolino Dragonje (Pospichal 1897). Očitno je Mayer (1952) na podlagi te navedbe uvrstil vrsto v svoj Seznam z označbo "zelo redko in raztreseno: Istra". Kasnejši avtorji so vrsto nekritično obravnavali kot (splošno) razširjeno v submediteranskem fitogeografskem območju, dvom o njenem pojavljanju pri nas pa lahko razberemo iz uvrstitve na seznam nezadostno poznanih vrst v Rdečem seznamu (Wraber& Skoberne 1989).
Po kritični preučitvi starejših virov in tedaj dostopnega herbarijskega materiala sem ta takson upravičeno proglasil za napačno naveden za območje Slovenije (Jogan 1993), načrtno iskanje na terenu pa je v naslednjih
letih obrodilo sadove in tako lahko danes za špansko stoklaso trdimo, da se pojavlja raztreseno (in prehodno?) po suhih ruderalnih rastiščih v obalnem pasu Slovenije.
**2.19 Bromus lepidus Holmb.
9953/3 Slo.: Ljubljana, travnik ob Rimskem zidunaMirju. Leg. N.Jogan, 25. 5. 1993 (avtorjev herbarij L 805)
Slo.: Ljubljana, Mirje, zelenica ob Rimskem zidu ob Mumiko vi ulici; skupaj z B. hordeaceus, Loliumperenne, Festuca pratensis. Leg. N. Jogan, 1. 6. 1993 (LJU 124892)
Zajčja (B. lepidus) je še ena od vrst iz sorodstva ječmenaste stoklase. Od ostalih sorodnih vrst jo zlahka razlikujemo po zelo kratkih (okoli 6 mm) krovnih plevah in razmeroma dolgih zrelih zrnih, katerih vrh s kožnatim priveskom dosega ali celo presega vrh krovne pleve; vrhnji del zrelega zrna je tako viden vsaj skozi zarezo med zobcema krovne pleve. Klaski so večinoma goli, tako kot pri zgoraj omenjeni podvrsti B. hordeaceus ssp. pseudothominii, predpleve so krajše od zrelih zrn.
K nam je zajčja stoklasa (B. lepidus) verjetno zašla skupaj s semeni v travnih mešanicah, sicer pa je razširjena predvsem v zahodni, a tudi v Srednji Evropi, kjer uspeva na ruderalnih in segetalnih rastiščih. Ni izključeno, da se bo tudi pri nas naturalizirala.
*2.20 Bromus ramosus Huds. ssp. bertekenii (Lange) Lindb. f.
0052/4 Slo: okolica Ljubljane, Krim, vzhodna pobočja Malinovca, 900 m. Leg. & det. N. Jogan &B. Trccak, 27.10.1996 (avtoijev popis). 0057/2 Slo: Krško hribovje, pod Cerovim bregom ob gozdni poti. Leg. & det. M. Kačičnik, 17. 7. 1990 (LJU 121798). Slo: Krško hribovje, ob Mirni pod
45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 65 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 66
SI. 2.: Danes znana razširjenost vrse B. ramosus ssp. benekenii Fig. 2: Known distribution of B. ramosus ssp. benekenii
Rekštanjem, grušč ob cesti. Leg. & det. M. Kačičnik, 9. 6. 1989 (LJU 122209).
0058/2 Slo: Posavje, Brestanica, rob gozda na strmem jugovzhodnem pobočju pod gradom. Leg. A. Podobnik & N. Jogan, x. 8. 199x (LJU)
0350/1 Slo.: Primorska, Vremščica, gozdnata pobočja nad krajem G. Ležeče. Leg. N. Jogan, 28. 6. 1995 (avtorjev herbarij P 1546)
0455/3 Slo.: Dolenjska, Kostelsko, ob Kolpi, v gozdu. Leg. S. Kreft & N. Jogan, 6.1992 (LJU)
9554/2 Slo.: vzhodne Karavanke, Peca; senčnat gozd pod kočo, 1500 m s. m. Leg. N. Praprotnik, B. Vreš & N. Jogan, 8, 1994 (LJU)
9555/1 Slo.: Koroška, Črna, vznožje Tebra; v gozdu. Leg. N. Jogan, 1992 (avtorjev popis)
9653/4 Slo: Kamniške Alpe, v gozdu pri izviru Kamniške Bistrice. Leg. R. Justin, 1902 (LJU 5515)
Slo.: Kamniške Alpe, dolina Korošice vzhodno od Krvavca, mešan gozd. Leg. N. Jogan, 30. 6. 1993 (avtoijev herbarij A688)
9656/2 Slo: Štajerska, okolica Velenja, Lopatnik, Tuš, rob gozda. Leg. N. Jogan,
2. 6. 1996 (avtorjev herbarij [ 792) 9658/3 Slo.: Štajerska, Konjiška gora, pri ruševinah Starega gradu. Leg. D. Gilčvert & T. Wraber 1.7. 1981, det. T. Wraber 1988 (LJU 115147) 9747/2 Slo.: Posočje, Kobarid, senčnat gozd pri slapu Kozjek. Leg. A. Podobnik & N. Jogan, 8. 1993 (LJU) 9852/4 Slo.: okolica Ljubljane, Šmama Gora, 600 m. Leg. F. Dolšak, 19. 6. 1925, det. N. Jogan, 1992 (LJU 5518) 9951/2 Slo.: Polhograjsko hribovje, v gozdu med Setnico in Polhovim Gradcem. Leg. N. Jogan, 16. 6. ¡992 (avtorjev herbarij L790)
9952/1 Slo.; Polhograjsko hribohje, južno pobočje pod Sv. Jurijem, 380 m. Leg. M. Pompe, 24. 5. 1992, det. N. Jogan, 1992 (LJU 124407)
Slo.: Polhograjsko hribovje, Topol, gozd južno od Jeterbenka. Leg. N. Jogan, 16. 6. 1992 (avtorjev herbarij L785) 9952/2 Slo.: Ljubljana, Podutik, Kamna Gorica, gozd. Leg. N. Jogan, 18. 5. 1994 (avtorjev herbarij L 829)
Benekenova stoklasa uspeva na enakih rastiščih kot tipična podvrsta razvejene sto-klase (B. ramosus ssp. ramosus), torej predvsem po senčnatih gozdovih in na posekah.

Neredko srečamo obe podvrsti rastoči na istem nahajališču in na takih mestih so lahko prisotne tudi prehodne oblike, o katerih poroča že Paulin (FEC 1850), nekateri drugi viri, npr. Hess & al. 1967, pa izrecno zanikajo njihovo pojavljanje. Očitno se taksona križata le na določenih območjih simpatričnega areala.
Po Mali flori Slovenije (MartinCič 1984) naj bi bila Benekenova stoklasa razšiijena le v Karavankah in v Dinarskem fitogeografs-kem območju, novoodkrita nahajališča in tudi očitno prezrte HAYEKove (1956) navedbe (Pohorje, Boč) ter nekateri starejši nabirki pa kažejo, daje najverjetneje razširjena po vsej Sloveniji.
*2.21 Bromus japonicus L.
9953/1 Slo.: Ljubljana, Šiška, ob železnici pri pivovarni Union, gruščnata tla. Leg. B. Vreš & N. Jogan, 31.7. 1992 (avtorjev herbarij L778)
Slo.: Ljubljana, Moste, ob železnici v Javnih skladiščih, gruščnata tla. Leg. N. Jogan, 13. 10. 1994 (avtorjev herb. L923) 9953/2 Slo.: okolica Ljubljane, Zalog, ob železnici, gruščnata tla. Leg. N. Jogan, 15. 8. 1994 (avtorjev herbarij L870)
Japonska stoklasa je pri nas razširjena le na Primorskem, tako da je pojavljanje ob železnici v Ljubljani verjetno le prehodno. Kljub temu pa velja biti na to vrsto pozoren, saj bi bilo moč pričakovati tudi njeno nadaljnje širjenje po nižinah osrednje in vzhodne Slovenije, tako kot seje to skorajda neopaženo zgodilo z alepskim sirkom.
O podobnem pojavljanju na območju Kozjanskega glej Jogan 1996a.
2.22 Catapodium marinum (L.) C,E. Hubb.
0447/4 Slo.: Primorska, Strunjan, Stjuža, izsušena luža na plaži. Leg. N. Jogan, 19. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1003)
Slo.: Primorska, Izola, pri svetilniku, peščena tla na plaži. Leg. N. Jogan, 20. 5. 1995 (avtorjev herbarij P 1470)
Obmorska trdulja velja pri nas za redko vrsto (Wraber & Skoberne 1989) in tako je prvo navedeno nahajališče šele tretja najdba na območju Slovenije, drugo pa predstavlja, ravno sto let po objavi (Štefani, 1895), potrditev prvega nahajališča te vrste na obali današnje Slovenije. Sodeč po nestalnem značaju rastišč se obmorska trdulja verjetno pri nas pojavlja le prehodno, ko slučajno zanese seme z bližnjih naravnih rastišč (npr. v Istri) na ugodno mesto.
*2.23 Dactylispolygama Horvat.
0049/3 Slo.: Primorska, Trnovski gozd, Otlica, na robu gozda. Leg. N. Jogan, 18. 6. 1994 (avtorjev herbarij P1316) 0052/4 Slo: okolica Ljubljane, Iški Vmtgar, suh travnik. Leg. N. Jogan, 7. 6. 1996 (avtorjev herbarij L 968) 0250/1 Slo.: Primorska, Nanos, Pleša, rob gozda, 1250 m. Leg. N. Jogan, 28.6. J996 (avtorjev herbarij P 1669). 0350/1 Slo.: Primorska, Vremščica, v gozdu na južnem pobočju nad vasjo G. Ležeče. Leg. N. Jogan, 28. 6. 1995 (avtorjev herbarij P 1544). 0449/2 Slo.: Primorska, Kras, suh travnik pri Prešnici. Leg. N. Jogan, 6. 7. 1996 (avtorjev herbarij P 1680) 0548/3 Slo.: Istra, dolina Dragonje, pod Sv. Štefanom, plitva tla na apnencu. Leg. N. Jogan, 21. 5. 1995 (avtorjev herb. P 1534).
9461/2 Slo.: Štajerska, Prlekija, Gomila; rob gozda. Leg. A. Podobnik & N. Jogan, 11. 6. 1994 (avtorjev herbarij Š 722). 9555/1 Slo : Koroška, Čma, dolina Bistre; rob gozda. Leg. N. Jogan, 19. 6. 1994. (avtorjev herbarij A814). 9649/3 Slo.: Julijske Alpe, Uskovnica, ob poti proti Vojam, gozdne jase na zahodnih pobočjih, Brachvpodietum rupestri, skupaj z Meum athamanticum; 1100 m,. Leg. N. Jogan, 27. 8. 1995 (avtorjev herbarij A889) 9748/2 Slo.: Julijske Alpe, Komarča, gozd.
Leg. N. Jogan, 5. 7. 1992 (avtorjev herbarij A642) 9657/1 Slo.: Štajerska, okolica Velenja, sedlo med Vinsko goro in Radojčem, 750 m. Leg. N. Jogan, 2. 6. 1996 (avtorjev herb. L 784)
9753/1 Slo.: Kamniške Alpe, Krvavec, Gospinca, jasa, 1400 m. Leg. N. Jogan, 4. 7. 1996 (avtorjev herbarij A895). 9855/3 Slo: Zasavska Sv. Gora, suhe košenice. Leg. N. Jogan, 23. 4. 1995 (avtorjev herbarij L 933) 9852/4 Slo.: Polhograjsko hribovje, v gozdu nad Slavkovim domom. Leg. N. Jogan, 16. 6. 1992 (avtorjev herbarij L786)
Gola pasja trava je (za razliko od alote-traploidne navadne) diploidna, uspeva pa predvsem v gozdovih, lahko tudi do subal-pinskega pasu. Od navadne sorodnice se dobro loči po dolgih srednjih stebelnih listih (približno pol tako dolgi, kot je steblo visoko, pri drugi vrsti dosegajo največ 1/3 višine stebla), večinoma golih klaskih, krovne pleve se postopoma ožijo v konico (niso prisekane), socvetje pa je navadno v vrhnjem delu nekoliko previsno (Mizianty 1986 1988, Adler 1994). Nekateri vin (npr. Oberdorfer 1990) navajajo tudi večje število cvetov v klaskih, vendar tega pri naših rastlinah nisem opazil, prav tako pa tega znaka v svoji podrobni analizi te vrste ne omenja niti Miziantyjeva. Gola pasja trava je verjetno precej razširjena, le da je včasih ne razlikujejo od navadne in so zato podatki o razširjenosti nepopolni. Veijetno uspeva po vsej Sloveniji (o uspevanju v Posočju poroča I. Dakskobler - ustno).
(**)2.24 Danthonia x breviaristata (Beck:) Beck ex Vierh.
0253/1 Slo.: Notranjska, Bloke, ob Bloščici pri Volčju; suhe košenice. Leg. N. Jogan, 7. 6. 1994 (avtorjev popis). 0450/2 Slo.: Primorska, Brkini, Javorje, nad dolino Perila; kisli travniki na flišu. Leg. N. Jogan, x. 8. 1996 (LJU)
9952/1 Slo.: Polhograjsko hribovje, Topol, suha košenica. Leg. N. Jogan, 6. 1988 (avtorjev herbarij).
D. x breviaristata je križanec med edinima pri nas rastočima vrstama tega rodu: navadno (£>. alpina Vest) in trizobo {D. decum-bens (L.) DC.) oldasnico. Obe uspevata na pustih tleh, prva le na karbonatni podlagi, druga pa pogosto na zakisanib mestih, vendar neredko tudi na karbonatu (s takih rastišč je bila opisana podvrsta D. decumbens ssp. decipiens O. Schwarz & Baessler, ki po morfoloških znakih ni določljiva, razlikuje pa se po kromosomskem številu in pri nas verjetno sploh ni redka; Conert 1983).
Križanec med obema vrstama se pojavlja skorajda povsod, kjer so rastišča obeh dovolj blizu, zato ni čudno, da so ga svojčas imeli za varieteto navadne oklasnice in pod takim imenom ga najdemo tudi v starejši literaturi, ki ga navaja npr. za Tomačevo pri Ljubljani (9953/1), Ohonico pri Borovnici (0052/3), Ostrožno Brdo in Suhorje v Reški dolini (oboje 0350/4) ter za Kočevje (0355/3, Paulin 1902, FEC 226). Križanec je bil torej dosle] najden v vseh fitogeografskih območjih Slovenije razen alpskega in subpanonskega.
*2.25 Eleusine indica (L.) Gaertn.
0159/2 Slo.: Krška kotlina, Brežice, Čateške toplice; ruderalna mesta ob cesti. Leg. T. Bačič, 1995 (LJU). 0357/4 Slo.: Bela Krajina, Metlika, Križevska vas, peščena ruderalna mesta ob kolovozu proti Kolpi. Leg. N. Jogan, 18. 7. 1995 (LJU).
0447/4 Slo.: Primorska, Strunjan; med hišami. Leg. N. Jogan, 23. 8.. 1991 (avtorjev herbarij P891). 0448/2 Slo.: Primorska, Ankaran, na makadamski cesti proti Bonifiki. Leg. N. Jogan,22.8.1991 (avtorjev herbarij P881). 9953/1 Slo.: Ljubljana, Poljane, Ulica talcev, na tlakovanem pločniku, 5 šopov. Leg. N. Jogan, 1997
Indijska prosenka je vrsta, ki seje pri nas naturalizirala šele v zadnjih desetletjih. Zadnje nahajališče je prva potrditev uspevanja v predalpskem območju, predzadnji dve nahajališči izpopolnjujeta poznavanje njene razširjenosti na Primorskem, drugo je prva najdba v preddinarskem območju (cf. Jogan 1996), prvo pa je drugo objavljeno iz Krške kotline (cf. Vrf.š 1996).
*2.26 Eragrostis citianensis (All) Vign,-Lut.
0148/2 Slo.: Primorska, Kras, Štanjel, železniška postaja. Leg. N. Jogan, 13. 8. 1994 (avtorjev herbarij P 1326) 0447/4 Slo.: Primorska, Izola; kamita tlakovana (?) tla ob obali - mandrač. Leg. M. Kaligarič, 14.8.1987, det. N. Jogan (LJU) Slo.: Primorska, Portorož,Bernardin; vrt. Leg. N. Jogan, 27. 3. 1991 (avtorjev herbarij P727). 9953/1 Slo.: Ljubljana, pusta mesta. Leg. A. Martinčič 1954, det. N. Jogan, 1994 (LJU) Slo.: Ljubljana, "Hofmuer der Schul-gebaeuder in Laibach-Krain". Leg. V. Ple-mel, 5.9.1858, det. N. Jogan 1994 (LJU)
Mnogocvetna kosmatka je pri nas razmeroma redka trava ruderalnih in segetalnih rastišč. Doslej je bila znana le s Primorske, revizija herbarijskega materiala pa je razkrila tudi njeno (najverjetneje prehodno) pojavljanje v okolici Ljubljane, torej v predalpskem fitogeografskem območju.
V bližnji prihodnosti se obeta objava še vsaj ene nove vrste tega rodu v Sloveniji, saj rastline, nabrane leta 1994. na dveh mestih v Izoli in Ljubljani, zanesljivo ne pripadajo nobeni od naših doslej znanih vrst kosmatk. Pot do končne določitve pa je še dolga; ta rod ima namreč nekaj sto vrst, ki so razširjene skorajda po vsem svetu. Zaenkrat so "osumljene" avstralska vrsta E. parvijlora (R. Br.) Trin., vzhodnoazijska E. multicaulis Steud. in severnoameriška vrstaE.frankii C. A. Mf.Y. ex Steud. Slednja je bila nekajkrat v Sloveniji že najdena (Melzer 1988, 1996),
**2.27 Festuca brevipila Tracey
9952/2 Slo.: Ljubljana, Mostcc, Večna pot;
suh rob ceste. Leg. N. Jogan, 22. 5. 1995
(LJU)
Sodeč po avstrijski flori (Fischf.r 1994), ki navaja raztreseno uspevanje te vrste ob cestah in na suhih ruderalnih mestih po vsej Avstriji, je bilo njeno odkritje pri nas le vprašanje časa. Gotovo je k nam zanesena s semenskimi mešanicami, katerih pogosta sestavina je (1. c.), izvira pa verjetno iz seveme Evrope (Kerguelen 1975).
Na prvi pogled je podobna bilnicam iz ovčje skupine (F. ovina agg.), natančneje va-liški skupini (F. valesiaca agg.): razrast šopa-sta, vsi listi so uviti in zato ščetinasto tanki, listne nožnice so skoraj do dna odprte, listna kožica je neopazna, pod spodnjo povrhnjico imajo listi razvit tanek prekinjen sklerenhi-matski obroč, listi in vrhnji del stebla so hrapavi, celotna rastlina pa je pogosto modrikasta.
Verjetno bi jo na podobnih rastiščih lahko našli tudi drugod po Sloveniji.
*2.28 Festuca drymeia Mert. & Koch.
0456/2 Slo.: Dolenjska, Mrzla Draga pri
Črnomlju, smrekov gozd na dnu vrtače.
Leg. N. Jogan, 17. 8. 1990 (LJU)
Sodeč po Mali flori Slovenije je bilo uspevanje te vrste v Preddinarskem fitogeografskem območju doslej prezrto. S tega konca Slovenije jo sicer omenja N. Praprotnjk (1987, v kvadrantu 0454/4), v herbariju LJU pa sta še dve poli iz Kočevskega Roga in Čr-mošnjic, a vsa ta nahajališča ležijo na obrobju dinarskega območja.Tudi novoodkrito nahajališče leži nedaleč od vzhodne disjunk-cije dinarskega fitogeografskega območja in možno je, da ta vrsta na njem uspeva le zaradi specifičnih mikroklimatskih razmer (mra-zišče!). Ker je gorska bilnica tipična gozdna trava, bi jo verjetno lahko našli v fitocenološ-
kih popisih še kje, vprašanje je le, ali jo gozdni fitocenologi vedno razlikujejo od podobne in pogostejše vrste F. altissima Ali.
*2.29 Festuca paniculata (L.) schinz & Theli,.
0350/1 Slo.: Primorska, Vremščica, planina pod Slatno, 850 m; pašnik. Leg. det. N. Jogan, 19. 6. 1993 (avtorjev herbanj P1133).
0451/2 Slo.: Notranjsko, Snežnik, od Ilirske Bistrice proti Gabrovcu in ?. ("Da Feistritz verso Grabroutz e Madragusen") Lit.: Biassoletto 1846: 87.
Metličasta bilnica na Vremščici še vedno (Paulin 1904) uspeva po pašnikih in ob robovih gozdov in kaže, da seje vsaj v zrelem stanju, živina izogiba. Poleg Vremščice pa obstajajo tudi stare prezrte navedbe o uspe-vanju na Snežniški planoti (Biasoletto 1846), ki v novejšem času še niso bile potrjene, so pa enako verjetne.
Naš material bo potrebno še podrobneje preučiti, saj bi glede na popolnoma drugačne rastiščne razmere in disjunktnost nahajališč (v primerjavi s tipično alpsko vrsto) lahko pričakovali drug takson, najverjetneje/7 spa-dicea L., kije za razliko od alpskega (2n=14) heksaploiden (2n=42; Kerguelen 1975, Ker-guelen & plonka 1989).
*2.30 Festuca filiformis Pourr. (F. tenuifolia Sibth.)
9162/4 Slo.: Prekmurje, Goričko, Grad, Bajna, zakisan gozd. Leg. N. Jogan, 8. 1991 (avtorjev herbarij L 411) 0058/3 Slo.: Krška kotlina, Raka, rob za-kisanega gozda SV od vasi. Leg. N. Jogan, 1. 8. 1992 (LJU)
Prav neverjetno zveni, da naj bi te trave kislih gozdov ne bilo v subpanonskem območju Slovenije, kije vendar bogato z ustreznimi rastišči. A o njej piše že Havek (1956),
daje redka in ne navaja nobenega nahajališča na spodnjem Štajerskem. Tako sta novood-kriti nahajališči prvi potrditvi uspevanja oz-kolistne bilnice v tem koncu Slovenije. Očitno ostaja ta, sicer lahjo prepoznavna bilnica, pogosto prezrta. Da ni tako redka kažejo tudi številne nove najdbe, o katerih poroča Mel-zer (1987, 1996).
**2.31 x Festulolium loliaceum (Huds.) P. Fourn.
0448/3 Slo.: Primorska, Izola; zapuščena travnata mesta pri ladjedelnici. Leg. det. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P1037).
Križanci med širokolistnimi bilnicami in ljulkami so - glede na ostale medrodovne križance - razmeroma pogosti, kar kaže na bližnjo sorodnost teh dveh rodov trav. So skoraj popolnoma sterilni, klaski imajo navadno delno razvito tudi gornjo ogrinjalno plevo, v vrhnjem delu socvetja spominjajo na ljulko, pri dnu pa je socvetje razraslo podobno kot pri bilnicah.
Ker sta najobičajnejši vrsti teh dveh rodov travniška bilnica (Festuca pratensis) in trpežna Ijulka (Lolium perenne), je tudi verjetnost nastanka križanca med njima (x F. loliaceum) največja in zato ga lahko pričakujemo še marsikje.
**2.32 x Festulolium braunii (K. Rjcht.) A. Camus
9455/3 Slo.: Koroška, Poljana, ob kolovozu preko pašnika ob Meži. Leg. det. N. Jogan, 4. 8. 1994 (LJU)
X F, braunii je križanec med travniško bilnico in laško ljulko (L. multiflorum). Podoben je prej omenjenemu, le da imajo krovne pleve dobro razvite rese. Kerje tudi mnogoc-vetna ljulka pri nas razmeroma pogosta, bi nanj verjetno lahko naleteli še marsikje.
2.33 Gaudirtia fragilis (L.) PB.
0448/3 Slo.: Primorska, Obala, Koper, ruderalna mesta pri železniški postaji. Leg. N. Jogan, 15. 6. 1996 (avtorjev herbarij P1730)
Krhka hrbtoresa je bila doslej znana le z maloštevilnih nahajališč v Krški kotlini (kjer je njeno pojavljanje najbolj podobno "naravnemu"), po enkrat pa je bila najdena še v Vipavski dolini (Ajšcvica) in pri Ljubljani (Trzin), kjer seje najverjetneje pojavljala le prehodno. Zaradi sorazmerne redkosti jo Rdeči seznam (Wraber & Skoberne 1989) obravnava kot redko vrsto.
Najdba v Kopru (Jogan, 1997) je tako prva potrditev pojavljanja te vrste v slovenskem delu Istre. Ker G. fragilis v Sredozemlju neredko srečujemo tudi na ruderalnih rastiščih, na kakršnem je rastla v Kopru, lahko pričakujemo še več podobnih najdb. Skoraj zanesljivo pa je pojavljanje tu le prehodno.
**2.34 Gfyceria striata (Lam.) Hitchc.
0053/1 Slo.: Ljubljansko barje, Ig, ob bregu Ižice v vasi. Leg. N. Jogan, 28. 6. 1989 (avtorjev herbarij) 0053/1 Slo.: Ljubljansko barje, okolica Iga, ob robovih njiv v jarku. Leg. N. Jogan, 17. 7. 1989 (avtorjev herbarij L87) 0052/1 Slo.: Ljubljansko barje, Drenov Grič, vlažni travniki ob cesti proti baiju. Leg. N. Jogan, 25. 5. 1990 (avtorjev herbarij) 0052/1 Slo.: Ljubljansko baije, Bevke, vlažen gozd pod kostanjevico, ob gozdnem kolovozu. Leg. N. Jogan, 25. 5. 1990 (avtorjev herbarij) 0052/1 Bevke, leg. B. Andcrle 14. 6. 1994
(herbarij B. Anderleta) 9456/2 Slo.: Koroška, Dravska dolina, Vuzenica, Gortina, Grizolt. ob Dravi. Leg. B. Vreš, 11. 6. 1988, det. N. Jogan (herbarij ZRC SAZU) 9357/4 Slo.: Koroška, Dravska dolina, Radlje,
Zg. Vižinga, Hezl. Leg. B. Vreš, 10. 6. 1988, det. N. Jogan (herbarij ZRC SAZU) 9355/1 Avstrija: Kaernten, zwischen Eis und Wundestaetten, bei Haeuser. Leg. B. Vreš & N. Jogan, 1990 (herbarij ZRC SAZU)
Progasta sladika je severnoameriška vrsta, kije marsikje po Evropi že dolgo natura-hzirana. Pri nas je bilo njeno pojavljanje najprej odkrito na Ljubljanskem barju, kjer je -po pogostosti in raztresenosti pojavljanja sodeč - že dolgo prisotna (cf. Jogan 1996b), vendar so jo doslej spregledali ali zamenjali s katero od drugih vrst trav (ob določevanju po ključih joje možno "določiti" za navadno sla-novko - Puccinelia distans - ali povirko -Catabrosa aquatica). Prepoznamo jo predvsem po zaprtih listnih nožnicah, krovnih plevah, ki so navadno vijoličaste in niso gredlja-te (imajo pa zelo izrazite žile) ter po črtala-stem hilumu na zrnu. Verjetno je vrsta ob rekah in po vlažnih mestih tudi v Sloveniji še precej bolj razširjena.
**2.35 Gfyceria x pedicellata Towns.
0053/1 Slo.: okolica Ljubljane, Ig, 300 m. Leg. A. Martinčič, 3. 6. 1952, det. S. M. Walters 1971 (LJU) 0158/1 Slo.: Krška kotlina, Hrvaški Brod pri Šentjerneju. Leg. R. Luštek, 1966 (LJU, sub G. fluitans) 0158/1 Slo.: Krška kotlina, Drama-Kozaije pri Šentjerneju. Leg. R. Luštek, 13. 6. 1966 (LJU, sub G. fluitans) 0556/1 Slo.: dolina Kolpe, St. Trg ob Kolpi, Dol, v plitvi vodi ob mlinu. Leg. N. Jogan, 1. 7. 1990 (avtorjev herbarij D31) 9455/2 Slo.: Koroška, Dravograd, Vič, pri kmetiji Dular ob Dravi. Leg. N. Jogan, 30. 5. 1992 (avtorjev herbarij [663) 9559/3 Slo.: Štajerska, Pohorje, na povirnih tleh ob Bistrici, 700 m. Leg. D. Naglic, 12. 7. 1986 (LJU, sub G. fluitans) 9663/2 Slo.: Štajerska, Središče ob Dravi, 180 m. Leg. A. Martinčič, 11.6. 1955, det. S. M. Walters 1971 (LJU)
9952/2 Slo.: Ljubljana, v vodnih jarkih pod Rožnikom. Leg. R. Justin, 1896, det. S. M. Walters 1971 (LJU) 9953/2 Slo.: okolica Ljubljane, Slape, 275 m. Leg. M. Zalokar, 1. 6. 1937, det. S. M. Walters 1971 (LJU)
G. x pediceUata je križanec med našima najpogostejšima sladikama (G. plicata in G. fluitans). Neredko ga najdemo rastočega v družbi le ene od starševskih vrst, razmnožuje pa sc vegetativno (Hubbard 1984). Po morfoloških znakih je nekako med obema vrstama, pomembni razpoznavni znaki pa so praš-niki, katerih prašnice se sploh ne odpro, kla-ski, ki tudi po cvetenju ne razpadejo in osi socvetja prilegle stranske vejice (pri obeh starševskih vrstah je socvetje med cvetenjem bolj ali manj razprostrto, cf. Jogan 1996b).
Ta križanec je bil odkrit že med revizijo herbarijskega materiala iz LJU, ki jo je konec šestdesetih let opravil S. Watson, ob nedavni ponovni reviziji in med terenskim delom v zadnjih letih pa je bilo odkritih še nekaj nadaljnjih nahajališč.
2.36 Hainardia cylindrica (Willd.) W. Greut.
0447/4 Slo.: Primorska,Obala, Lucija, vlažna ruderalna rastišča pri marini. Leg. N. Jogan, 3. 6. 1994 (avtorjev herbarij P 1393)
0547/2 Slo.: Primorska, Obala, rt med Lucijo in Sečo, vlažna ruderalna rastišča ob morju. Leg. N. Jogan, 3. 6. 1994 (avtoijev herbarij P 1366) 0447/4 Slo.: Primorska, Obala, Izola, mandrač, slana ruderalna mesta ob morju. Leg. N. Jogan, 27. 6. 1992 (avtorjev herbarij P 1034) 0448/1 Slo.: Primorska, Obala, Ankaran, vlažna slana tla ob morju. Leg. N. Jogan, 1. 6. 1994 (avtorjev herbarij P 1435)
Šilavka je na naši obali precej bolj razširjena, kot smo domnevali doslej. Zelo verjet-
no je, da sojo pogosto zamenjevali za ozko-repko (Parapholis spp.), od katere pa se dobro loči po eni sami ogrinjalnt plevi (ozko-repka ima v vsakem klasku po dve). Rase na podobnih rastiščih kot ukrivljena ozkorepka [P. incurva), torej na zaslanjenih ruderalnih, pogosto pohojenih rastiščih, ki so pri nas vse bolj ogrožena (zaradi relativne redkosti sla-nišč in velikega antropogenega vpliva). Rdeči seznam šilavko uvršča med nezadostno poznane vrste, glede na trenutno poznavanje njene razširjenosti pa bi jo bilo smiselno uvstiti med ranljive.
3. Summary
The article is the second contribution with several new records which are important to the knowledge of distribution of grasses in Slovenia. Taxa recorded for the first time in the territory of Slovenia are marked with "**" and those that have been recorded for the first time in one of the phytogeographic regions of Slovenia with
Achnatherum bromoides is a Mediterranean species with northernmost known recently discovered locality on Sabotin.
Area of distribution of Achnatherum cala-magrostis has a gap between Alpine and Balkan part. Two newly discovered localities fill up this gap. One has been discovered in Karst and another in the Northernmost part of Istria (Čičarija).
Aegilops cylindrica is a Mediterranean annual occurrence of which had been reported only once before the new discoveries. It has been recorded in several localities in Primorsko region, especially along the railways, and in Ljubljana.
Occurrence of Agropyron caninum var. biflorum in the "locus classicus" in Matajur has been confirmed and another locality in Julian Alps has been added.
Agropyron x pungens is a hybrid between a very common A. repens and a halophyllous A. pyenanthum. Two localities arc reported
from the Coast and it is probably much more frequent in the area where its parent species coexist.
A couple of new records of Agropyron pycnanthum have been reported from the inner Slovenia. Probably these records belong to A. campestre, a "microspecies" that replaces typical A. pycnanthum in the continent.
Agrostis * hegetschweileri is a hybrid between two closely related alpine species A. alpina and A. rupestris. As its parent species are ecologically different, one being calcicole and the other acidophilous, their co-occurrence is not very frequent.
Alopecurus myosuroides var. breviarista-tus is a forgotten taxon with reduced awns which has its locus classicus in Istria. In this area it is still quite frequent occurring in mixed populations with typical A. myosuroides.
An old herbarium sheet of Alopecurus rendlei collected in Ljubljana has been overlooked because of misidentification. Occurrence of this species in Slovenia is most probably only ephemeral.
A couple of new localities of Avenochloa versicolor, Catapodium marinum and Hain-ardia cylindrica, all three included in the Red Data List of Slovenian Flora, have been found recently
Brachypodium pinnatum s. str. is a taxon that has been (almost) erased from the List of Slovenian Flora because of wrongly made revision of a bulk of herbarium material. In the last few years this species has been recorded in several localities especially in the Northern part of Slovenia (listed here). Besides, a repeated revision of the herbarium material, which has not been finished yet, has also confirmed several overlooked and misi-dentified sheets of this taxon collected in different parts of Slovenia in the past.
Until recently, occurrence of Bromus di-andrus in Slovenia has been overlooked. Several new or neglected records are reported.
Bromus hordeaceus ssp. divaricatus is a taxon, that has been included in the List of Slovenian Flora because of some misinterpre-
tation of older floristic works. There is no older record from the territory of today's Slovenia and because of that, I have proposed (Jogan 1993) its erasure from our floral inventory. But in the last few years, this grass has been found in several localities in the Coast where its occurrence is probably only casual.
Bromus hordeaceus ssp. pseudothominei is an overlooked taxon of Slovenian Flora. Most probably it is scattered all over lowlands of Slovenia.
Bromus lepidus was found for the first time in Slovenia in Ljubljana where its thriving can be only ephemeral and caused by introduction of seeds with some imported seed-mixture.
Until recently Bromus ramosus ssp. benekenii has been thought to occur only in a couple of localities in the Alps and in Dinaric region of Slovenia. Several new records and some overlooked older reports of its occurrence confirm that it is quite widespread in the territory of Slovenia.
Dactylispolygama is a diploid taxon from D. glomerata group. Hitherto its occurrence in Slovenia has been overlooked. Today, several localities have been known where it thrives especially in a moderately thermophilic forest communities.
Although Danthonia decipiens is mostly cleistogamous, a hybrids with D. alpina can be found wherever they grow close-enough. Danthonia * breviaristata had been recorded in Slovenia in several localities at the beginning of the century and a couple of recently discovered localities confirms its persistence.
Festuca brevipila was found for the first time in Slovenia in a road bank community in Ljubljana. Most probably it is more widespread but overlooked because of general "fescue-ignorance" of botanists.
In the Slovenian Red Data List only one old record of Festuca paniculata from Slovenia is quoted. Recently its occurrence in the same locality was confirmed and one overlooked record from Snc'nik region has been
fond in literature.
x Festulolium braunii and * Festulolium lotiaceum are inter-generic hybrids of Festuca pratensis with Lolium multiflorum and L. perenne, respectively. As all these three species are quite common, both hybrids are among the most frequent inter-generic hybrids found in the wild. A couple of localities are reported for both hybrids.
Glyceria x pedicellata is a hybrid between G. notala and G. jluitans and it can persist even without parents by vegetative reproduction. Its occurrence in Slovenia was discovered by S. M. Walters in 1971 who revised herbarium material in LJU. Later on, several additional localities have been found scattered in the lowlands.
Glyceria striata, a North-American species, has been discovered in several wet localities in the vicinity of Ljubljana and along the Drava river. Most probably it has been naturalized for decades before recent discovery. Possibly it is under-recorded because of
similarity to e.g. Puccinelia d is tans or Cata-brosa aquatica.
Festuca drymeia has been recorded for the first time in Pre-Dinaric region, the first two localities of Festuca filiformis are reported from the Sub-Parmonian region, some older herbarium specimens of Eragivstis cilianen-sis have been found collected in the Pre-Alpine region, Eleusine indica has been discovered also in Pre-Dinaric region, the south-westernmost locality of Apera spica-venti have been found in the Coast, in addition to several new records of Bromus rigidus from the Coast some older herbarium sheets have been rediscovered confirming its occurrence in Ljubljana and a couple of new records from the continental part of Slovenia are reported for Bromus japonicus.
A couple of new records of relatively rare taxa have been reported for: Agrostis castellana, Alopecurus myosuroides and Gaudinia fragilis.
4. Viri
Biassoletto, B., 1846: Excursion botaniche sullo Schneeberg (Monte Nevoso) nella Carmola. Trieste
Cohrs, A., 1953-54: Beitraege zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Fedd. Repert. 56.
Conert, H. 3. 1979-1996: Gramineae. In: Hegi, G.: Illustrierte Flora von Mitteleuropa. Paul Parey, Hamburg.
Fischer, M. (Hrsg.), 1994: Exkursionsflora von Oesterreich. Ulmer Verlag, Wien.
Hayek, A. von, 1956: Flora von Steiermark 11/2. Graz.
Hess, H. E„ E. Landolt & R. Hirzel, 1967: Flora der Schweiz I. Birkhaeuser Verlag, Basel, Stuttgart
Hubbard, C. E.. 1984: Grasses, Penguin Books, Harmondsworth.
Jogan, N., 1990: Jogan, N„ 1990: Prispevek k poznavanju razšiijenosti trav v Sloveniji. Biol vesta 38 (2): 27-38.
Jogan, N., 1993: Mediterranean annual grasses as a pari of Slovenian flora. Abstracts; 7 Meeting OPTIMA, Borovec, Bulgaria: 71.
Jogan, N„ 1995a: Delo floristične skupine. In: M. Bedjanič (ed.): Tabor študentov biologije Raka 92 Smasl 93, Črneče 94: 8-11, 36-40.
Jogan, N., 1995b: Poročilo botanične skupine. In: M. Bedjanič (ed.): Tabor študentov biologije Raka 92 Smast 93, Črneče 94: 65-66.
Jogan, N., 1996a: Prispevek k poznavanju flore Kozjanskega, vzhodna Slovenija. In.: M. Bedjanič (Ed.): Raziskovalni tabor študentov biologije Kozje '95. ZOTKS GZM, Ljubljana: 23-36.
Jogan, K, 1996b: Sweet-grasses (Glyceria spp.) of Slovenia. In: Gaberščik, A. & al. (eds.): Proceedings of the International workshop and 8th Macrophyte group meeting IAD-SIL; 1996 Sept 1-4; Bohinj, Slovenija. NIB, Ljubljana: 39-42.
Jogan, N., 1997: Prva najdba krhke hrbtoresc (Gaudinia fragilis (L.) PB.) v Slovenski Istri Falco 10.
Kerguelen, M. 1987: Donnees taxonomiques, nomenclaturales et chorologiques pour une revision de la flore de France. Lejeunia, Nouvelle serie 120, Liege.
Kerouelen, M. & F. Plonka, 1989; LesFestuca de la flore de France. Bull. Soc. Bot. Cent.-Ouest (Dignac), nouv. ser. 10.
Lossr, a., 1860 Specielles Verzeichnis der in der Umgebung von Capodistria in Istrien einheimischen Pflanzen. Oest. bot. Zeitschr. 10.
Loser, A., 1864 Nachtraege zu meinem Verzeichnisse der im Gebiete von Capodistria wildwachsenden Phanerogamen. Oest. bot. Zeitschr. 14.
Lucchese, F., 1988: Ladistinzione dei complessiBrachypodiumpinnatum eB. rupeslre nelle Alpi orientali e Dmariche. Atti del simposio della Societa estalpino-dinarica di fitosociologia Feltre: 147-160
Marchesetti, C„ 1896-97 La flora di Trieste e de'suoi dtotomi.
MartinCiC, A„ 1984: Poaceoe - Trave. In: MartinČiČ, A. & F. SuŠnjk, 1984: Mala flora Slovenije-praprotnice in semenke. DZS, Ljubljana.
Maver, E., 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 5. SAZU, classis IV. Ljubljana.
Melzer, H„ 1987: Beitraege zur Flora von Friaul-julisch Venetien (Italien) und Slowenien (Jugoslawiwn) Linzer biol. Beitr. 19 (2): 377-388.
Melzer, H., 1988: Ueber Eragrostis frankii C A. Meyer ex Steudel,... Linzer biol. Beitr. 20 (2): 771-777.
Melzer, H„ 1995: Orobanche barthngü Grisebach, die Baitling-Sommenvurz, - neu füerdas Burgenland und andere ... Linzer biol. Beitr. 27 (2); 1021-43.
Melzer, H, 1996: Neues zur Flora von Slowenien und Kroatien. Hladnikia 7: 5-10.
Melzer, H. & T, Barta, 1993: Floristische Neuigkeiten aus Wien, NiederoesterTeich und dem Burgenland Verh. Zool.-Bot. Ges. Oesterreich 130: 75-94.
Mbzzena, R., 1986: L'erbario di Carlo Zimich (Ziri). Atti Mus. Civ. Stor. Nat. Trieste 38 (1).
Mizianty. M., 1986: Biosystematic studies onDactyiis L. 1. Acta Soc. Bot. Polon. 55 (3): 467-479
Mizianty, M., 1988: Biosystematic studies on Dactyiis L. 2. Acta Soc. Bot. Polon. 57 (4): 589-621
Oberdor>er, E , 1990: Pflanzensoziologische Exkursions Flora. Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart.
Pal-lin, A, 1904: Schedae ad Floram exsiccatam Camiolicam 3. Ljubljana
Pignatti, S., 1983: Flora d'Italia 1-3. Edagricole, Bologna.
Poldini, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Fnul-Venezia Giulia. Udme
PosncHAL, E., 1897-99: Flora des oesterreichischen Kuestenlandes 1-2. Leipzig, Wien.
Prafrotnik, N., 1987: Ilirski florni element v Sloveniji, (doktorska disertacija). UEK BF VTOZD za biologijo. Ljubljana.
Sales, F., 1993: Taxonomy and nomenclaturc of Btomus scct. Genea. Edinb. J. Bot. 50 (I): 1-31.
Schippmann, U., 1991: Revision der europaeischen Arten der Gattung Brachypodium PB. (Poaceae) Boissiera 45.
Stace, C. A., 1991: New Flora of tlie British Isles. CUP, Cambridge.
Štefani, A., 1895: La flora di Pirano.
Šuštar, F., 1976: Horološka m taksonomska problematika kompleksa Brachypodium pinnatum na območju
Slovenije. Biol. Vestn. 24 (I): 1-12.
Šuštar, F., 1990: Horološka in taksonomska problematika kompleksa Brachypodium pinnatum na območju severne in vzhodne Slovenije. Razpr. IV. razr. SAZU 31 (22): 347-357.
Tutin, T. G. & al. (eds.): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge.
VreS, B., 1996: New localities of thc species Eleusine indica (L.) Gaertn. (Poaceae) in Croatia and Slovenia. Nat. Croat. 5 (2): 155-160.
Wraber, T. & P. Skoborne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije Varst Nar. 14-15.
v
Se o agregatu* Aristolochia pallida agg. v Sloveniji
More about Aristolochia pallida agg. in Slovenia Ncjc jfogan
Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI-1000 Ljubljana, E-mail: nejc.jogan@uni-lj.si
Izvleček: Po nedavnem odkritju polimorfnosti agregata A. pallida agg. in ugotovitvi, da naj bi vzhodni del areala agregata poseljevala \cA. lutea, je bilo predvsem o vrsti A, pallida že precej napisanega. Tako je bilo potrjeno njeno uspevanje v severovzhodni Italiji, v Sloveniji in na Hrvaškem. Pričujoči članek podaja pregled današnjega stanja poznavanja le problematike na območju Slovenije, prikazuje sliko razširjenosti obeh vrst in navaja razlikovalne znake med njima, ki pa so zanesljivi le ob primerjavi povprečnih vrednosti meritev vsaj 4 cvetov v populaciji.
Abstract: After recent discovery of polymorphism of A. pallida agg. and expressed statement about the absence of A. pallida in the eastern part of the common area of distribution, a couple of articles have been written concerning and confirming occurrence of A. pallida in NE Italy (Martini. 1990), Slovenia (Trina-jstič 1992, 1995) and Croatia (Trinajstič 1990). Present article provides a survey of actual knowledge of this topic in Slovenia with a distribution map for both species. Distinguishing characters tested during revision of herbarium material are depicted, too.
1. Uvod
Do pred nekaj leti je literatura (npr. Mar-tinčič & Sušnik 1984) za območje Slovenije navajala tri vrste podrašca, od katerih je najbolj razširjen navadni (A. elematitis L.), le na Primorskem rase okroglolistni (A. rotunda L ), bledi (A. pallida »Willd.«) pa je raztreseno razširjen v južni in osrednji Sloveniji in ga N. Praprotnik (1987) obravnava kot vrsto ilirskega flornega elementa.
Po nedavni reviziji tega rodu (Nardi 1984) se je pokazalo, da se pod imenom A. pallida skrivata pravzaprav dve vrsti: A. lutea Desf, ki je tudi v Sloveniji splošno razširjena predvsem na Primorskem, in resnična A. pallida Willd, za katero je sprva kazalo, da je vzhodno od Alp ni. Vendar sojo v nadaljnjih letih odkrili tudi v Furlanij i-Julijski krajini (Martini 1990), na Hrvaškem (Trinajstič 1990), z območja Slovenije pa je bil za to vrsto prepoznan material, ki gaje že Paulin nabiral pri Črnomlju in ga vključil v svojo eksi-
katno zbirko Flora exsiccata Carniolica (Trinajstič 1992, 1995).
Da bi dobili popolnejšo sliko razširjenosti predstavnikov te oblikovne skupine na ozemlju Slovenije, sem se lotil revizije herbarijske-ga materiala v herbariju LJU in v lastnem her-bariju. K temu sta me spodbudili predvsem poznopoletni najdbi rastlin očitno pripadajočih A. pallida agg. na Kozjanskem (Jogan, 1996), ki pa so bile seveda brez cvetov.
2. Material in metode
Analizirane so bile rastline z 28 slovenskih nahajališč v 24 kvadrantih. Pri vseh primerkih z normalno razvitimi cvetovi sta bili izmerjeni dve meri, razmerje med katerima naj bi bilo edini zanesljivi razlikovalni znak med vrstama (si. 1): (A) dolžina venčne cevi od vrha trebušasto odebelj enega dela do spodnjega roba ustja in (B) dolžina venčne krpe. Vsota obeh mer je predstavljala tret-
♦ Pojem agregat je v Članku uporabljen v smislu Ehrendorferja (1973:VI1I), torej je to le nefoimalna kategorija, ki služi praktičnim namenom skupne obravnave ozko sorodnih in predvsem težko ločljivih vrst.
ji znak: (C) dolžina venčne cevi, ki ga prav tako navajajo kot uporaben razlikovalni znak (Nardi & Akeroyd 1993). Skupno je bilo izmerjenih 130 cvetov
Meritve cvetov so bile nadalje statistično obdelane in uporabne razlike so se pokazale že med EDA (Exploratory Data Analysis), ko je bila že distribucija povprečnih vrednosti mer s posameznih nahajališč razločno bimo-dalna in brez prekrivanja (si. 1).
Med revizijo materiala sem poskušal odkriti tudi kak uporaben razlikovalni znak na sterilnem delu rastline (na podlagi katerega bi lahko določil tudi že omenjene necvetoče primerke s Kozjanskega) vendar brez uspeha.
Tik pred tiskanjem tega članka sem od prof. I. Trinajstiča prejel članek, v katerem avtorja (Franjič & Trinajstič, 1995: 231-241) navajata razmerje med dolžino listne ploskve in listnega peclja kot uporaben razlikovalni znak med vrstama. Tako naj bi imela A. palli-da pecelj približno 2-krat, A. lutea pa 4-krat krajši od listne ploskve. Kljub temu, daje bila v analizo vključena le po ena populacija vsake vrste in, četudi iz članka ni razviden način merjenja (kateri listi, način merjenja dolžine listne ploskve), so dobljeni rezultati zanimivi in bi kazalo uporabnost tega znaka preveriti tudi na večjem vzorcu materiala obeh vrst zbranem z različnih nahajališč.
55
50
45 ;
m +
<
S o
0) >
30 ;
25
20 L
- - - - a a - v"' ~ & -C- « 1 ~ "s- . .	_
_- a a~- ~ - -a	■ «_ " _ -
V/
I
1
r
'v
0.30 0.50 0.70 0.90 1.10 razmerje B/A
1.30
1.50
SI. 1.: Odvisnost med razmerjem B/A in mero C; distribucija (a) posameznih meritev (-A. pallida,-A. lutea) in (b) povprečij populacij z vsaj 4 izmeijenimi cvetovi (kvadrat: A. pallida, trikotnik: A. lutea). Fig. 1.: Relation between ratio B/A and C; distribution of (a) individual measurments (- A. pallida, - A. lutea) and (b) mean values of population with at least 4 measured flowers (square: A. pallida, triangle: A lutea).
3. Rezultati
Po pregledu herbarijskega materiala zbra-
nega v herbariju L JU, vključno z omenjenimi
Paulinovimi primerki, se je izkazalo, da določitev na podlagi enega samega ustrezno obli-
kovanega cveta nikakor ne more biti zanesljiva (glej si. 1.), da^. pallida (s. str.) v jugovzhodni Sloveniji v glavnem nadomešča drugo sorodno vrsto in da so jo nabirali tudi že pri Planini v dinarskem in pri G. Ležečah v sub-mediteranskem fitogeografskem območju.
Prva analiza distribucije posameznih meritev je pokazala, da so tako zbrani podatki razmeroma homogeno razporejeni in meja med pričakovanima vrstama, ki naj bi sodeč po literaturi obstajale, ni bilo opaziti. Šele ko so bile v analizo vključene povprečne vrednosti meritev iz 20 herbarijskih pol (le toliko jih je namreč vsebovalo vsaj 4 normalno razvite cvetove), je bilo moč opaziti dve razločni skupini, ki so ju ločevale približno takšne meje, kot jih navaja literatura (Martini 1990, Nardi & Akeroyd 1993).
Za natančnejšo statistično analizo je bilo zbranega materiala žal odločno premalo, a kljub temu smemo iz ugotovljenega sklepati, da lahko vrstno pripadnost naših populacij rastlin iz te skupine ugotovimo šele z meritvami večjega števila cvetov. Dobljene povprečne vrednosti razlik med vrstama (z vsaj 4 cvetov) so prikazane v tabeli 1.
Po teh znakih in po ugotovljeni razširjenosti obeh taksonov na območju Slovenije je bilo moč razmeroma zanesljivo določiti tudi
preostali herbarijski material, ki je imel manj kot 4 popolnoma razvite cvetove. Še vedno pa je ostalo nerešeno vprašanje že omenjenih dveh nabirkov s Kozjanskega (Vetemik, pobočje Brediča nad Kozjim, predalpsko fito-geografsko območje, 9959/1) in Bizeljskega (nad Bizeljskim Gradom, subpanonsko območje, 9960/1) ter seveda številnih literatur-nih navedb, ki so na karto razširjenosti prav tako vnešene (povzeto po Praprotnik 1987, dopolnjeno po Martini 1990).
Pri določanju si lahko do neke mere pomagamo tudi s poznavanjem ekoloških razlik med vrstama, kijih navaja Martini (1990; A. lutea naj bi bila bolj termofilna, A. pallida pa vezana na bolj sveža rastišča) in Famjič & Trinajstič (1995: A. lutea naj bi uspevala v združbah zveze Quercetalia pubescentis, A. pallida pa v združbah zveze Fagetalia), a navadno je iz skopega opisa rastišča na herbarijski etiketi težko razbrati ekološke razmere. Najbolj zanesljivo bo vsa ta rastišča ponovno obiskati in nabrati cvetoč material.
Tabela 1: Dobljene povprečne vrednosti razlik med vrstama (z vsaj 4 cvetov) Table 1: Average diferences between two species (with at least 4 flowers
(povprečja mer vsaj 4 naključno izbranih cvetov!)	A. pallida	A. lutea
dolžina venčne cevi od vrha trebušasto odebeljenega dela do spodnjega roba ustja (A)	12-15 mm	16-26 mm
razmerje med dolžino venčne krpe (od spodnjega roba ustja do vrha venca) in dolžino venčne cevi (B/A)	0,9-1,1	0,5-0,9
dolžina venca brez trebušastega dela (C=A+B)	25-32 mm	28-45 mm
4. Sklepne ugotovitve in diskusija
Po podrobnejši analizi herbarijskega materiala se je pokazalo, da je za zanesljivo določitev potrebno izmeriti več cvetov v populaciji (vsaj 4).
Revizija herbarijskega materiala je pokazala, da je vrstah, pallida s. str. v Sloveniji razširjena predvsem v preddinarskem fitogeo-grafskein območju (Trška gora pri Krškem, Štrekljevec pri Črnomlju, Črnomelj, Štaten-berk pod Trebelnim), kjer - kot kaže - večinoma nadomešča drugo vrsto, le po ena najdba je iz dinarskega (Planina) in submediteranske-ga (G. Ležeče) območja, a tudi ti nahajališči nista nič nepričakovanega, saj ležita med se-verno-balkanskim in severno-italijanskim delom areala.
A. lutea je v Sloveniji pogosta v subme-diteranu, raztreseno pa uspeva še v predalpskem ter na zahodnem obrobju dinarskega in severnem delu preddinarskega fitogeografs-kega območja.
Edine najdbe iz subpanonskega fitogeo-grafskega območja (Bizeljsko) še ni bilo moč določiti, prav tako pa bo potrebno preveriti nahajališča na Boču, ki jih navaja Hayek (1907).
V bodoče kaže nabirati več herbarijskega materiala predvsem v dinarskem in preddinarskem območju, saj bomo le tak lahko dobili jasno sliko razširjenosti obeh taksonov in ugotovili morebitna skupna rastišča. Eno takih bi bilo lahko na vznožju Vremščice, kjer vrsti po doslej znanih podatkih uspevata najbliže druga drugi.
SI. 2.: Danes znana razširjenost vrst A. pallida agg. v Sloveniji (kvadrat: A pallida, trikotnik: A. lutea, križec: A. pallida agg.)
Fig. 2: Known distribution of A. pallida agg. in Slovenia (square: A. pallida, triangle: A. lutea, cross: A. pallida agg.)
5. Summary
After recent discovery of polymorphism of A. pallida agg. and expressed statement about the absence of A. pallida in the eastern
part of the common area of distribution, a couple of articles have been written concerning and confirming occurrence of A. pallida in NE Italy (Martini, 1990), Slovenia (Trina-jstic 1992, 1995), Croatia (Trinajstic 1990)
and Greece (Nardi 1989).
Herbarium specimens collected in 28 localities all over Slovenia have been analyzed by measuring flowers. Two measures have been taken (Fig. 1): (A) length of connate corolla tube excluding swollen basal part and (B) length of free corolla limb. In addition to that ratio between these two measurements (B/ A) and total corolla length (excluding basal swollen part!, C=A+B) have been calculated and used for the statistical analysis. Analyses of individual measurements have shown significant differences between the two taxa with minor overlapping. When we made such analyses with mean values (only populations with at least 4 normally developed flowers have been taken into consideration), clear-cut bimodal distribution appeared with no overlapping between the species. In agreement to that it is proposed to measure more flowers it each population to get reliable determination.
Usefulness of all distinguishing characters reported in literature sources (e.g. Nardi 1984,1989, Martini, 1990, Nardi & Akeroyd 1993) have been confirmed also for material from Slovenia so here is a brief account of
6. Viri
the differences between the two species:
(average of at least 4 flowers)	A. pallida	A. lutea
corolla tube length (A>	12-15 mm	16-26 nun
ratio (B/A)	0,9-1,1	0,5-0,9
corolla length (C=A+B)	25-32 mm	2S-45 mm
Results of revision of herbarium material (see Fig. 2) have shown that A. pallida occurs almost exclusively in the Prcdinaric region of Slovenia and only two additional localities have been discovered in Submediter-ranean and Dinaric regions, respectively. Slovenian part of its area of distribution exhibits a good connection between the NE Italian and Croatian parts.
A. lulea is relatively widespread in the southern Slovenia being common in the Sub-mediterranean region, scattered in Prealpine and rare in Dinaric and Predinaric regions.
Precise determination of plants from Sub-pannonian region of Slovenia has not been possible because of lack of the herbarium material.
Ehrendorfer, F. (ed.), 1973: Liste der Gefaesspflanzen Mitteleuropas, 2. Aufl. Gustav Fischer Verlag, Stuttgart.
Franuč, J. & 1. TrinajstiC, 1995: Morphologische Merkmale Kroatischer Populationen der Taxa Aristolochia lutea Desf. und A. pallida Willd. (Arislolochiaceae). Ann. Mus. Civ. Rovereto. Sez.: Arch., St., Sc. Nat. Suppl. 11 vol. Ii: 231-341.
Hayek, A. von, 1907: Flora von Steiermark I. Graz
Jooan, N„ 1996: Prispevek k poznavanju flore Kozjanskega, vzhodna Slovenija. V: M. BedjaniC (ed.): Raziskovalni tabor študentov biologije Kozje '95. ZOTKS, GZM. Ljubljana.
MartinCiC, A. & F. SuSnik, 1984: Mala flora Slovenije. DZS, Ljubljana.
Martini, F., 1990: II gruppo Aristolochia pallida nell'ltalia nordorientale. Giornale botanico Italiano 124 (6): 731-743.
Nardi, E., 1984: The genus Aristolochia L. (Arislolochiaceae) in Italy. Webbia 38: 221-300.
Nardi, E., 1989: De speciebus Aristolochiaepallidae gregis (Aristohchiaceae) in Graecia crescentibus Willdenowia 18: 367-375.
Nardi, E. & R. Akeroyd, 1993: Aristolochia L. In: T. G. Tutin & al.: Flora Europaea 1. CUP, Cambridge.
Praprotnik, N., 1987: Ilirski flomi element v Sloveniji. Doktorska disertacija. UEK BF VTOZD za biologijo, Ljubljana.
Trinaistič, L, 1990: Aristolochia pallida Willd. (Aristohchiaceae) in the flora of Croatia Acta Bot Croat. 49: 143-146.
Trinajsto;, I., 1992: Aristolochia pallida Willd. (Aristolochiaceae) takodžer u flori Slovenije. In: N.
Jogan & T. Wraber (eds.): Flora in vegetacija Slovenije. Zbornik povzetkov. DBS, Ljubljana, TrimajstiC, I , 1995: Aristolochia pallida Willd. (Aristolochiaceae) also in the flora of Slovenia Biol vestn. 40 (3-4): 27-33.
Ali Pimpinella nigra Mill, uspeva v Sloveniji?*
Does Pimpinella nigra Mill, occur in Slovenia?
Neje Jogan
Oddelek za biologijo BF, Večna pot 111, SI-IOOO Ljubljana, e-mail: nejc.jogan@imi-lj.si
Izvleček: Članek obravnava problematiko vrste P. nigra iz oblikovne skupine P. saxífraga agg. Na podlagi fenetskih analiz materiala iz vse Slovenije zbranega v herbariju LJU se je pokazalo, da nI jasne meje med taksonoma P. saxífraga s. str. in P. nigra, zaradi česar se predlaga uporabo imena P. nigra kot sinonim za P. saxífraga.
Abstract: Article discusses taxon P nigra from the group P saxífraga agg. Results of phenetic analyses based on herbarium material from Slovenia do not confirm clear-cut limits between the taxa P. nigra and P. saxífraga s. str. so separation of these two taxa does not seem reasonable. Because of that, it is proposed to treat the name P. nigra only as a synonym of P. saxífraga.
1. Uvod
Oblikovno skupino navadnega bedrenca (Pimpinella saxífraga agg.) srednjeevropski avtorji delijo navadno na tri vrste, od katerih sta bili doslej za območje Slovenije večinoma navajani le dve: P. saxífraga L. s. str. in P. alpina Host. Tretja vrsta te skupine je P. nigra Mili., ki paje precej podobna tipičnemu navadnemu bedrencu in je nekateri avtorji, ki
sicer priznavajo samostojnost alpskega bedrenca, ne priznavajo, oziroma jo oddeljujejo od tipične vrste na nižjem taksonomskem nivoju.
Črni bedrenec (P. nigra) naj bi se (Pisker-nik 1951, Hess &Landolt 1971, Pignatti 1982, Rothmaler 1990, Fischer 1994) od navadnega razlikoval po znakih, navedenih v tabeli 1.
Sodeč po raztreseni razširjenosti črnega bedrenca v sosednjih pokrajinah, npr. v Av-
Tabela 1: Razlike med črnim in navadnim bedrencem Table I: Diferentes between P.nigra and P saxífraga
	P. saxifraga	P. nigra
postava	nežnejša	močnejša
višina	30-50 cm	40-110 cm
skorja sveže korenina na prerezu	ne pomodri	pomodri, kasneje postane riava
dlakavost stebla in listov	zelo kratko dlakava ali gola	razločno gosto dlakava
dlake	ravne, štrleče, <0,1 mm	ukrivljene, kodraste, 0,1-0,5 mm
dlakavost spodnje strani venčnih listov	pičla	razločna
segmenti pritličnih listov	3-4 (5) parov	(415-6 parov
kobulčkov v kobtilu	(10) 12-15	15-18 (24)
višinski pasovi	kolinski-subalpinski	kolinski-montanski
pogostost	pogosta	redka in raztresena
^ ----
prispevek je bil predstavljen na II. srečanju slovenskih botanikov 30. II. 1996 v Ljubljani
striji (Fischer 1994, Haiti & al. 1992, Maurer 1996), severni Italiji (Pignatti 1983) in na Hrvaškem (Domač 1994) ter upoštevajoč tudi stare navedbe o uspevanju te vrste na območju današnje Slovenije (Murmann 1874, citira ga še Hayek 1907, kasneje se navedba ne navaja več) je bilo smiselno pričakovati uspevanje tudi pri nas. Tako sem tej skupini v zadnjih letih posvetil nekoliko več pozornosti že na terenu, pregledal pa sem tudi herbarijski material zbran v herbariju LJU ter material, ki sem ga zbral sam.
2. Material in metode
Osnovni vzorec za nadaljnje analize so bile herbarijske pole rastlin tega oblikovnega kroga zbranih na območju Slovenije (glej zemljevid). Vsaka pola je predstavljala operativno taksonomsko enoto (OTU), razen v primeru očitne nehomogenosti v poli zbranega materiala, ko je bilo potrebno iz ene pole oblikovanih več OTU. Živega materiala žal ni bilo na voljo, tako da prav enega od najbolj zanesljivih znakov za razlikovanje vrst (obarvanja sveže prerezane korenine) večinoma nisem mogel vključiti v analizo. Skupno
število OTU je bilo 39.
Na podlagi pregledane literature in po orientacijski površni reviziji materiala je bilo izbranih 9 znakov, ki naj bi omogočali razlikovanje med vrstamaP saxífraga in i3 nigra:
1	višina normalno razvite cvetoče ali plodeče rastline (natančnost 10 cm)
2	število parov segmentov pritličnih listov
3	pomodrenje sveže prerezane korenine (da/ne)
4	število kobulčkov v dobro razvitih kobulih
5	dlakavost zunanje (spodnje) strani venčnih listov: kot dlakavost so bile štete le razločne, okoli 0,1 mm dolge dlake na osrednjem delu lista, ne pa papile, ki prekrivajo celotno listno površino (pičla/ razločna)
6	gostota dlakavosti stebla pri dnu (golo/ redko/srednj e/gosto)
7	dolžina dlak v spodnjem delu stebla (natančnost 0,1 mm)
8	gostota dlakavosti spodnje strani listov (golo/redko/srednje/gosto)
9	dolžina dlak na spodnji strani listov (natančnost 0,1 mm)
SI. 1.: Lokahtete, na katerih je bil nabran herbarijski material P. saxífraga agg. vključen v analizo Fig. 1.: Collection sites of analysed herbarium material P. saxífraga agg.
Znaki 1, 2, 4, 7 in 9 so numerični, znaki 3, 5, 6 in 8 atributivni, od teh 5,6 in 8 ordini-rani
Za vsak OTU so bila ugotovljena ali izmerjena stanja vseh 9 znakov, razen v redkih primerih pomanjkljivo nabranega materiala. Tudi znaka 3 žal ni bilo moč ugotoviti pri večini OTU, zato je bil pri nadaljnji analizi upoštevan le naknadno, kot zanesljiv dotoče-valni znak za P. nigra.
Stanja znakov za celoten vzorec so oblikovala vhodno matriko za vse nadaljnje analize. Začel sem s hierarhičnim klastriranjem in Principal Component Analisys (oboje s programskim paketom SYN-TAX 5.02, Podani 1990) in na podlagi dobljenih rezultatov skušal oblikovati podvzorca, ki bi vsebovala le predstavnike enega taksona in morebiti še tretji podvzorec s težko uvrstljivimi OTU. Tako oblikovane podvzorce sem nameraval obdelati z diskriminantno analizo, ki bi pokazala za razlikovanje najuporabnejše znake.
3. Rezultati
Po površni orientaciski reviziji herbarijs-kega materiala sem dobil vtis, da razlikovanje med taksonoma "saxífraga" in "nigra" pri našem materialu ni možno. Stanja znakov, ki naj bi bila za določen takson značilna, so se pogosto pojavljala v različnih kombinacijah, kar je kazalo na njihovo medsebojno neodvisno variabilnost.
Tudi rezultati različnih metod hierarhičnega klastriranja so bili zelo neenotni in skupina 11 OTU, ki so bili po klasični reviziji določeni kot najbolj tipični predslavniki taksona "saxífraga", je bila vedno razdeljena v več osnovnih klastrov.
Podobno se je pokazalo tudi pri PCA, ki je omenjenih 9 OTU "saxífraga" sicer prikazala razmeroma blizu skupaj, vendar so vse OTU tvorile homogeno skupino, ki je nakazovala zvezni prehod med taksonoma.
Tudi primerjava odvisnosti med posameznimi pari spremenljivk je pokazala le to, da
imajo višje rastline navadno več listnih segmentov, daljše in gostejše dlake, več kobulč-kov v kobulih in lahko tudi gosteje dlakav venec, v nobenem primeru pa ni bila opazna bimodalnost distribucije katerekoli od spremenljivk.
4.	Diskusija in sklepne ugotovitve
Tako klasična revizija herbarijskega materiala kot tudi rezultati fenetskih analiz za zdaj kažejo, da lahko na območju Slovenije o skupini P. saxífraga agg. govorimo le kot o precej variabilni vrsti, katere bolje razvite rastline so pogosto imenovali R nigra. Zaradi pomanjkanja živega materiala, pri katerem bi bilo moč ugotoviti tudi pomodrcvanje sveže prerezane korenine, ostaja vprašanje uporabnosti tega znaka še odprto, pri nekaj rastlinah, ki bi po tem znaku pripadale taksonu "nigra1' pa so vsaj nekateri od ostalih znakov ustrezali tipični P. saxífraga.
Tako nam za nadaljnje delo ostane predvsem opazovanje na terenu in zbiranje herbarijskega materiala s podatki o pomodrevanju korenine, kazalo pa bi tudi razširiti območje obravnave te oblikovne skupine in ugotoviti, ali se taksona "nigra" in "saxífraga" v sosednjih deželah res razlikujeta tako dobro, kot bi lahko sodili po določevalnih ključih.
5.	Summary
The group P. saxífraga agg. can be divided into 3 taxa: P. alpina, P. nigra and P saxífraga s. str. Until recently for the territory of Slovenia only P. alpina and P. saxífraga have been quoted. After discovery oí P. nigra (Trpin & Vreš, 1995) we have tried to evaluate this taxon and to find useful characters for distinguishing it from P. saxífraga s. str.
After "classical" revision of herbarium material in herbarium LJU and following several determination keys for this group we have selected 9 potentially useful distinguishing characters: (1) stem length, (2) number
of pairs ofbasal leaf leaflets, (3) colouring of freshly cut root, (4) number of umbel rays, (5) abaxial petal hairiness (6) hair density on the stem base, (7) hair lenght at the stem base, (8) leaf hair density and (9) leaf hair length. All these characters have been scored in 39 OTUs and an input matrix 8x39 have been produced (character no. 3 have been omitted because it is not possible to check it in dryed specimens).
We have planned to find out 2 more or less distinct groups using hierarchical clustering and principal coordinate analysis methods and afterwards to run a discriminant analysis
6. Viri
to show the most useful characters for delimitation of the taxa.
Unfortunately results of different HC and PCoA methods have not produced 2 distinct and stable groups what can be explained by indépendant variability of characters used in analyses.
In accordance to that, it has not been possible to find any clear-cut limit between P. saxífraga s. str. and P. nigra and so we can propose to use the name P. nigra only as a partial sinonym of P. saxífraga, which is a highly variable species.
Domač, R., 1979: Mala nora Hrvatske. Školska knjiga, Zagreb.
Fischer, M. (Hrsg.), 1994: Exkursionsflora von Oesterreich. Ulmer Verlag, Wien.
Hanl, II. & al„ 1992: Verbreitungsatlas der Farn- undBluetenpflanzen Kaerntens. Natunvissenschaftlischer
Verein fuer Kaernten, Klagenfurt. Hayek, A. von, 1907: Flora von Steiermark r. Graz.
Hess, H. E„ E. Landolt & R. Hirzel, 1991: Bestimmungschluessel zur Flora der Schweiz. Birkhaeuser Verlag, Basel.
Maurfr, W, 1996: Flora der Steiermark 1. IHW, Eching.
Murmann, O. A, 1874: Beitraege zur Pflanzengeographie der Steiermark mit besonderer Berücksichtigung
der Glumaceen. Wien. Pjcnatti, S., 1983: Flora d'Italia i-3. Edagricole, Bologna. Piskernik, A, 1951: Ključ za določanje cvetnic in praprotnic. DZS, Ljubljana Podani, J, 1990: SYN-TAX, Multivariate Data Analysis 5.02.
Rotiimaler, W. (Begr.), 1990: Exkursionsflora von Deutschland 4, Kritischer Band. Volk und Wissen Verlag, Berlin.
Modrocvetna komelina (Commelina communis L.) -neofit v slovenski flori
Common dayflower (Commelina communis L.) - neophyte in Slovenian flora
Tinka BaCiC, Novakova 1, SI-1000 Ljubljana, Slovenija Dušan Naglic, Podlimbarskega 41 a, SI-1000 Ljubljana, Slovenija
Izvleček: Članek obravnava pojavljanje vrste Commelina communis L. v Sloveniji. C communis jc vzhodnoazijska vrsta, ki seje pri nas udomačila v zadnjih desetletjih. Iz karte razširjenosti je razvidno, da uspeva po vsej Sloveniji.
Abstract: The article discusses the occurrence of Commelina communis L. in Slovenia. C. communis is an East Asian species, naturalised in Slovenia in the last few decades. According to the distribution map it is evident, that the species has become widespread all over Slovenia.
1. Uvod
Družina Commelinaceae spada v red Commelinales, kamor uvrščajo vrsto tropskih in subtropskih družin. V družini je 38 rodov z okoli 600 vrstami. Delimo jih lahko na dve poddružini. Poddružina Commelinoideae, kamor sodi tudi komelina, ima somerne cvetove, za razliko od poddružine Tradescantio-ideae z zvezdastimi cvetovi.
Komelinovke uspevajo pretežno v tropskem in subtropskem pasu in v toplejših predelih zmernega pasu. Pri nas jih poznamo kot sobne in vrtne okrasne rastline, predvsem iz rodov Commelina, Tradescantia, Zebrina, Cyanotis, Dichorisandra in Rhoeo. Številne vrste rodov Tradescantia in Zebrina prodajajo pod skupnim imenom tradeskancija ali vednoživ. Njihova domovina je Srednja in Južna Amerika.
Pri nas med vrtnimi okrasnimi komeli-nami najpogosteje vidimo modrocvetno ko-melino (Commelina communis), ki se je predvsem v Južni Evropi marsikje že natura-lizirala.
2. Commelina communis
Commelina communis jc zelnata trajnica
(hemikriptofit), ima kipeče ali poleglo, razvejano, do 70 cm visoko steblo, ki se včasih na kolencih ukoreninja. Listi z nožnico objemajo steblo, ploskev pa je široko suličasta, z zaokroženim dnom, nerazločno pecljata in večinoma 5-10 x 1,5-3 cm velika. Listna nožnica je ob ustju dlakava. Peclji socvetja so navadno dolgi okoli 2 cm, proti vrhu ode-beljeni. Socvetje navadno 3- do 4-cvetno, obdano z veliko, gredljato zganjeno braktejo, podobno spati.
Cvetovi so dvobočno somerni - spodnji notranji perigonov list je reduciran, bel, preostala dva sta večja, modra. Zunanji peri-gonovi listi so jajčasti, spodnja dva sta delno zraSčena. Prašnikov je 6, trije plodni in trije jalovi. V plodni glavici so navadno štiri semena. Modrocvetna komelina cveti od poletja do jeseni.
Literatura omenja tudi nekaj drugih vrst v rodu Commelina, ki jih gojijo v okrasne namene in jih včasih najdemo podivjane. Takšna vrsta je C. virginica, ameriška vrsta, ki se od C. communis razlikuje po značilnih rdečih dlačicah na ustju nožnice; modri notranji perigonovi listi so med seboj bolj enaki kot pri C. communis in plod vsebuje le 3 semena. Subspontano se pojavlja v Severni Italiji (Pignatti, 1983), na zahodni slovenski meji
Vrf
M
I
SI. 1: Commelina communis L. (po Pnszter 1963) Fig. 1: Commelina communis L. (after Priszter 1963)
(ali celo že na ozemlju današnje Slovenije, pri Gorici in v Žavljah pri Trstu) pa jo je nabiral Zirnich (Mezzena 1986).
V sorodstvu komeline najdemo še nekaj vrst, ki se v zadnjem času ponekod po Evropi naturalizirajo. Takšna je na primer severnoameriška vrsta Tradcscantia virginiana L. Flora Europaea (Webb, 1980) navaja, daje udomačena v Južni Europi. Stace (1991) v New Flora of British Isles piše, da vrsta lahko nekaj časa uspeva na ruderalnih rastiščih, kamorjo ljudje odvržejo. Tudi Janchen (195660) omenja redko podivjano uspevanje te vrste. Subspontano naj bi uspevala tudi v Severni Italiji (Pignatti, 1983) in Švici. Flora der Schweiz (Hess, Landolt & Hirzel, 1991) izpostavlja problematiko križancev in selekcioniranja tradeskancije. Mnogo rastlin, ki jih gojijo pod imenom T. virginiana, je namreč v
resnici hibridov med T. virginiana s. str. in sorodnimi vrstami. Torej je možno, da so tudi križanci naturalizirani. Tudi v Sloveniji je že bilo opaženo subspontano uspevanje viržinske tradeskancije. Tako je bila opazovana nekaj let zaporedoma v razpoki ob robu pločnika za Bežigradom, Dd koder so jo kasneje i/ru-vali (N. Jogan, ustno poročilo).
3. Naturalizacija
Modrocvetno komelino vidimo v zadnjih desetletjih pogosto rasti kot plevel po gredicah in koritih, pa tudi izven vrtov, na ruderalnih rastiščih, ob cestah, parkiriščih, kjer njenega uspevanja ne moremo neposredno pripisati človeku.
Njeno pojavljanje v tem delu Evrope sega daleč nazaj. Že Hayek (1932-33) omenja subspontano uspevanje komeline na Hrvaškem, Janchen (1956-60) pa navaja, da je bila opažena pri Gradcu.
V novejši literaturi je subspontano pojavljanje komeline omenjano pogosteje. Očitno se je v tem obdobju vrsta še bolj razširila, najbrž pa soji posvečali tudi več pozornosti. Ni presenetljivo, da komelini ustreza predvsem južnoevropsko podnebje. Tako Poldini (1991, 1993) navaja številna nahajališča na Tržaškem in na zahodu Furlanije - Julijske krajine. V Flora dTtalia (Pignatti, 1983) pa poleg Severne Italije omenjajo tudi uspevanje v urbanih središčih na jugu. Navedbe nahajališč komeline v Švici (Lauber & Wagner, 1996) so iz jugozahodnega (okolica Ženevskega jezera), vzhodnega (Walensee) in južnega dela (Lugano). O natnraliziranosti komeline poročajo tudi z Madžarske, iz Romunije (Nyarady & al., 1966), Turčije (Davis, 1984), Srbije (Obradovič, 1986) itd.
Vrsta se pojavlja tudi severno od Alp, a ni tako razširjena in njeno pojavljanje je najbrž bolj prehodnega značaja. Hartl & al. (19921 opisujejo njeno uspevanje v šestih kvadrantih v nižini Avstrijske Koroške kot 'nestalno ali naturaliziranost nezanesljiva'. Exkursions-
flora von Österreich (Fischer, 1994) piše, da to vrsto včasih lahko najdemo izven vrtov, podivjano na ruderalnih rastiščih. Komelino so opazili tudi v južni Nemčiji (Oberdofer, 1990).
O pojavljanju modrocvetne komeline pri nas je prvi pisal B. Türk (1988) in po njem jo navaja tudi Register flore Slovenije (Trpin & Vreš, 1995). Ta vzhodnoazijska vrsta seje tako tudi v Sloveniji očitno naturalizirala in se celo močno razširila.
4. Razširjenost v Sloveniji
Pregled nahajališč:
0047/2 Slovenija: Severna Primorska: Nova Gorica : na več mestih - pod okrasnim grmičevjem, na gredicah in v razpokah betonskega tlaka, 3. 10.1988. Leg. & det. D. Naglič.
0051/3 Slovenija: Notranjska: Logatec: Potoška ul., Prešernova ul. - na cvetlični gredi. 7. 7.1987. Leg. & det. D. Naglič. 0053/1 Slovenija: Zalog pri Ljubljani: Hlad-niška pot - pod živo mejo in na gredicah. 5. 9. 1986. Leg. & det. D. Naglič. 0059/1 Slovenija: Krško - Brežiška kotlina: Krško: na več mestih - po gredicah, na pesku. 6. 8. 1988. Leg. & det. D. Naglič. 0157/3 Slovenija: Dolenjska: Novo mesto: na več mestih - na zapleveljenih gredicah, v cvetličnih posodah, v razpokah na asfaltu. 17. 9. 1986. Leg. & det. D. Naglič. 0251/1 Slovenija: Notranjska: Postojna: Kraška cesta - kot plevel na gredici. 14. 9. 1986. Leg. & det. D. Naglič. 0257/1 Slovenija: Dolenjska: Novo mesto: na več mestih - na zapleveljenih gredicah, v cvetličnih posodah, v razpokah na asfaltu. 17. 9. 1986. Leg. & det. D. Naglič. 0351/1 Slovenija: Notranjska: Pivka - v cvetličnih koritih. 20. 9. 1987. Leg. & det. D. Naglič.
0447/4 Slovenija: Primorska: Izola: na več mestih - na gredicah, pod drevesi, na vrtnem nasipališču. 9. II. 1986. Leg. & det. D. Naglič.
0447/4 Slovenija: Primorska: Portorož: na več mestih - pod okrasnim grmičevjem in po gredicah. 2. 7. 1987. Leg. & det. D. Naglič.
0448/1 Slovenija: Primorska: Koper: na več mestih - pod okrasnim grmičevjem in na gredicah. 5. 7. 1986. Leg. & det. D. Naglič.
0448/3 Slovenija: Primorska: Koper: na več mestih - pod okrasnim grmičevjem in na gredicah. 5. 7. 1986. Leg. & det. D. Naglič.
0451/1 Slovenija: Primorska: Ilirska Bistrica: na več mestih - v koritih, v razpokah na pločniku, na gredicah, ob ograjah. 20. 9. 1987. Leg. & det. D. Naglič.
0451/2 Slovenija: Primorska: Ilirska Bistrica: na več mestih - cvetlična korita, gredice, rob pločnika. 20. 9. 1987. Leg. & det. D. Naglič.
9362/3 Slovenija: Pomurje: Radenci - po vrtovih. 29.7,1988. Leg. & det. D. Naglič.
9363/1 Slovenija: Prekmurje: Murska Sobota: na več mestih - pod živo mejo in na gredicah. 29. 7. 1988. Leg. & det. D. Naglič.
9455/4 Slovenija: Koroška: Ravne na Koroškem: na več mestih - na gramoznih tleh izven vrtov, na cvetličnih gredicah. 5. 8. 1988. Leg & det. D. Naglič.
9456/3 Slovenija: Koroška: Slovenjgradec: Šolska cesta, Koroška ul. - zaplcveljena cvetlična greda. 18. 6. 1988. Leg. & det. D. Naglič.
9459/2 Slovenija: Štajerska: Maribor: na gredicah. 29. 7. 1988. Leg. & det. D. Naglič.
9459/4 Slovenija: Štajerska: Maribor: na gredicah. 29. 7. 1988. Leg. & det. D. Naglič.
9550/3 Slovenija: Gorenjska: Jescnice: Udarna ul. - gredice. 10. 8. 1987. Leg. & det. D. Naglič.
9550/4 Slovenija: Gorenjska: Javornik pri Jesenicah: pri železniški postaji - ob gredici z okrasnim cvetjem. 10. 8. 1987. Leg. & det. D. Naglič.
9550/4 Slovenija: Gorenjska: Koroška Bela
-	na gredici z okrasnim cvetjem. 10. 8. 1987. Leg. & det. D. Naglič.
9648/2 Slovenija: Julijske Alpe: Trenta - ob njivi. 750 m n.m. 5. 9. 1991. Leg. & det. N. Praprotnik (Hladnikia 5). 9651/4 Slovenija: Gorenjska: Duplje: na več mestih - ruderalna rastišča. 28. 6. 1996. Leg.&det. T.Bačič. 9654/4 Slovenija: Zgornje Savinjska dolina; Ljubno ob Savinji - cvetlična gredica. 5, 8. 1989. Leg. & det. D. Naglic. 9655/3 Slovenija: Zgornje Savinjska dolina: Radmirje - cvetlična gredica. 5. 8. 1989. Leg. & det. D. Naglič. 9656/2 Slovenija: Štajerska: Velenje: na več mestih - na cvetličnih gredicah. 13. 6. 1987. Leg. & det. D. Naglič. 9747/3 Slovenija: Julijske Alpe: Kobarid - kot plevel po vrtovih in koritih. 234 m n.m. 19. 9. 1987. Leg. & det. Nejc Jogan. 9751/2 Slovenija: Gorenjska: Duplje: na več mestih - ruderalna rastišča. 29. 6. 1996. Leg.& det. T. Bačič. 9752/3 Slovenija: Gorenjska: Kranj: na več mestih - v razpokah betona in po gredicah. 13. 9. 1988. Leg. & det. D. Naglič. 9755/4 Slovenija: Štajerska: Vransko - na cvetličnih gredah. 11.6.1987. Leg. & det. D. Naglič.
9757/1 Slovenija; Štajerska: Žalec pri Celju: Ulica Savinj ske čete - ob zidu pod balkoni s cvetjem. 7. 11. 1986. Leg. & det. D. Naglič.
9757/4 Slovenija; Štajerska: Celje: na več mestih - po gredicah, ob robovih vrtov, podživomejo in ob ograjah. 19.8. 1987. Leg. & det. D. Naglič. 9848/1 Slovenija: Severna Primorska: Most na Soči-cvetlična greda. 10. 8.1987.Leg. & det. D. Naglič. 9848/1 Slovenija: Severna Primorska: Tolmin: Bazoviška ulica, Ulica padlih borcev
-	v razpokah na pločniku in ob robu ceste ob vrtni ograji. 23. 9. 1986. Leg. & det. D. Naglič.
9848/3 Slovenija: Severna Primorska: Slap
ob Idrijci - cvetlična greda. 10. 8. 1987. Leg. & det D. Naglič. 9852/4 Slovenija: okolica Ljubljane: Viž-marje - ob vrtni ograji, nccvetoča. 300 m n.m. april i 997. Leg. & det. T. Bačič. 9853/2 Slovenija: Gorenjska: Radomlje pri Domžalah: Prešernova - cvetlični vrt. 16. 9. 1986. Leg. & det. D. Naglič. 9853/4 Slovenija: Gorenjska; Domžale: na več mestih - na cvetličnih gredicah, na nasipališču na vrtu, v betonskih koritih z okrasnim grmičevjem. 18. 6. 1987. Leg. & det. D. Naglič. 9859/1 Slovenija: Kozjansko: Podčetrtek -pod gradom, senčna ruderalna rastišča. 8 1995. Leg. & det. N. Jogan. 9950/3 Slovenija: Severna Primorska: Idrija: Rožna uf. - na cvetlični gredi. 7. 7. 1987. Leg. & det. D. Naglič. 9952/2 Slovenija; Ljubljana; Šiška: na več mestih - pod grmovjem in na cvetličnih gredah. 8.10.1986. Leg. & det. D. Naglič. 9952/4 Slovenija: Ljubljana: Vič: na več mestih - pod balkoni z okrasnim cvetjem, na vrtnem nasipališču, ob vrtni ograji in na gredicah. 26. 8. 1987. Leg. & det. D. Naglič.
9953/1 Slovenija: Ljubljana: Bežigrad; na več mestih - pod okrasnim grmovjem in na gredicah. 1. 9. 1986. Leg. & det. D. Naglič.
9953/3 Slovenija: Ljubljana: Center, Ljubljanski Grad: na več mestih - v senci dreves, na cvetličnih gredah. 31.8.1986. Leg. & det. D. Naglič. 9960/3 Slovenija: Bizeljsko: pri Bizeljskcm gradu - senčna ruderalna rastišča. 8.1995. Leg. & det. N. Jogan.
Podatke o ostalih nahajališčih smo dobili iz popisnih listov za kartiranje flore Slovenije, shranjenih na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani. Večinoma je bila popisana v zadnjih desetih letih na Študentskih raziskovalnih taborih (cf. Jogan 1995, 1996).
Vidimo, da modrocvetna komelina uspe-
va v vseh fitogeografskih območjih Sloveni-j e, predvsem v nižinskem, pa tudi v spodnjem montanskem pasu. Njeno pojavljanjeje vezano na okolico človeških bivališč v mestih in vaseh. Ustrezajo ji predvsem senčna in vlažna ruderalna rastišča.
Pojavlja se podivjano, ko seme zanese z vrtov, vendar kaže, da je sposobna vztrajati
dalj časa na istem rastišču. Nekateri menijo (vrtnar J. Medle, ustno), da se komelina razširja s kompostom. Seme naj bi se obdržalo v kompostu tudi več let, nato pa kalilo v cvetličnih lončkih, pod balkoni, po gredicah in vrtnih nasipališčih. Po drugih podatkih pa naj bi se komelina razširjala s ptičjo hrano (Ober-
dorfer, 1990).
454«4?Mfl9 60 5l 62 53 54 55 56 57 58 69 60 $162S3E4a5B6
101 102 103 101
105
106 107
0 > ':... • ■ ] Ll_ 1 l*l i i"I i i	r\ s » : •
rat *------.i v\ : ■ • • i \ V ' /-N i	.^J S 5-
46'
SI. 2.: Razširjenost vrste Commelina communis L. v Sloveniji. Fig. 2: The distribution of Commelina communis L. in Slovenia.
5.	Summary
Due to its indisputable attractive bright blue flowers Commelina communis L. is a commonly grown garden and pot-plant beloved and honored by thousands of amateur horticulturists. Although its natural distribution has been limited to the territory of Eastern Asia, nowadays, owing to excessive human impact on environment, it has become widespread all over warm and temperate regions of the World. Much the same as in divers other South European countries, in the last decades Commelina has become natura-
6.	Literatura
lized also in Slovenia, where it can be found in ruderal places, beyond the garden fences, in pavement crevices &c, where it can also persist for several years. It has been recorded in every single phytogeographycal region in the territory of Slovenia. Its thriving is mostly connected to shaded and humid habitats, and its localities are scattered particularly in the lowlands (no more than a few records arc from the lower montane belt). The composed distribution map presented here clearly depict actual knowledge of its distribution in "the sunny side of the Alps" (as Slovenia is admirably announced by its worthy inhabitants).
Davis, P. H, 1984 ; Flora of Hirlcey and East Aegean Islands, vol. 8. Edinburg University Press, Edinburg. Fischer, M. (Hrsg.), 1994: Exkursionsflora von Oesterreich. Ulmer Verlag, Wien. Hartl, H. & al, 1992: Verbreitungsatlas der Fam- und Bluetenpflanzen Kaemtens. Naturwissenschaftlicher Verein hier Kaemten, Klagenfurt.
Hayek, A., 1932-33: Prodromus Florae peninsulae Balcanicae 3. Berlin.
Hess, H. E., E. Landolt & R. Hirzel, 1991: Flora der Schweiz. Birkhaeuser Verlag, Basel.
Janchen, E., 1956-60: Catalogus Florae Austriae. Springer Verlag, Wien.
Jogan, N., 1993: Delo floristične skupine. Tabor študentov biologije Raka '92: 3-5. ZOTKS GZM, Ljubljana.
Jogan, N., 1996: Prispevek k poznavanju flore Kozjanskega, Vzhodna Slovenija. In: Bedjanič, B. (ed.): Raziskovalni tabor študentov biologije Kozje '95. ZOTKS GZM, Ljubljana: 23-26.
Lauber, K. & G. Wagner, 1996: Flora Helvetica. Verlag Paul Haupt Bern, Stuttgart, Wien.
Mezzena, R., 1986: L'erbario di Carlo Zimich (Ziri). Atti Mus. Civ. Stor. Nat. Trieste.
Nyaraoy, E. 1. & T. Savulescu, 1966 : Flora republic» socialiste Romania. Academiei Republicii socialiste Romania.
Oberdorfer, E., 1990: Pflanzensoziologische Exkursions Flora. Eugen Ulmer Verlag, Stuttgart.
ObradoviC, M., 1986: Commelinaceae. In: SariC, M. R., 1986 : Flora SR Srbije X, dodatek (2). CANU, Beograd: 225.
PiGNATTi, S., 1983: Flora d'Italia 1-3. Edagricole, Bologna.
Poldini, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari ncl Friuli-Venezia Giulia. Direzione regionale delle foreste e dei parchi & Universita degli studi di Trieste, Dipartimento di biologia. Udine.
Poldini, F. & M. Vidali, 1993: Addenda et errata/corrige all "Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia" (1991). 1. Gortania 15: 109-134.
Pkiszter, S., 1961: Commelina communis L. Magyarorrszagon. Bot. Kozl. 48: 115-116.
Stace, C. A., 1991: New Flora of the British Isles. CUP, Cambridge.
Trpin, D. & B. Vreš, 1995: Register flore Slovenije. ZRC SAZU, Ljubljana.
Turk., B., 1988: Priseljenke v Ljubljanski flori. Proteus 51 (4): ¡35-138.
Webb, D. A., 1980: Commelina. In: Tutin, T. G. & al. (eds ): Flora Europaea 5. CUP, Cambridge
Kratek fitogeografski oris Slovenske Istre (Ob rob zapisa o
vrsti Ranunculus parviflorus L.)
A short phytogeographic outline of Slovene Istra (Marginal record of species Ranunculus parviflorus L.)
Mitja Zupančič
Biološki inštitut ZRC SAZU, Novi trg 5, SI-1000 Ljubljana
Izvleček: Floro in vegetacijo Slovenske Istre uvrščamo v evrosibiisko-sevemoamenška regijo m histrijs-ko cono in ne v mediteransko regijo, kot smo jo doslej uvrščali.
Abstract: The flora and vegetation of Slovene Istra place amid the Eur. Siberian-North American region and the histrian zone and not into the Mediterranean region, being ranged up to now.
V 5. zvezku Hladnikie (oktober 1995) je pod rubriko "Notulae ad floram Sloveniae" zanimiv prispevek T. Wraberja (1995: 25) o vrsti Ranunculus parviflorus L. Za ?o pisanje meje spodbudil T. Wraberjev zadnji stavek, ki polemizira z menoj in mojimi kolegi o fitogeografski delitvi slovenskega submediter-anskega območja (Zupančič & al. 1987). Morda ima T. Wrabcr na splošno prav, da je koprsko flišno območje neprimerno floristič-no označeno, vendar nc v smislu, kot verjetno razmišlja T. Wraber. Če avtorja članka prav razumem, meni, daje koprski okoliš zelo topel. Sklicuje se na priznanega botanika Mar-chesettija, ki je ob koncu 19. stoletja opredelil ta okoliš za območje oljke "[regione deirolivo Marchesetti (1896-1897)]" (T. Wra-ber, 1995:25). Žal, moram to trditev negirati. Oljka tod ni avtohtona temveč kultivirana in dobro uspeva le na toplih legah, na hladnih pa ne. Te lege so porasle z gozdom, ali pa so tod bila nekoč travišča, ki jih je v petdeset ali več letih prerasel gozd puhavca ali gradna. Avtohtona nahajališča oljke so predvsem na območju združb zvez Oleo-Ceratonion in Quercion ilicis. Teh združb pa pri nas ni. Zakaj? Klimatsko je Slovenska Istra in sploh Istra, ter naše submediteransko območje, precej bolj hladno. Za rast samonikle oljke in sploh evmediteranskih vrst je pomembna srednja minimalna temperatura, ta pa je v Slovenski Istri okoli +2° C ali še celo nižja in je ne-
ugodna za spontano rast oljke in zimzelene vegetacije. Precej je tudi padavin, s srednjim letnim povprečjem od 1000 do 1400 mm, ki ohlajujejo zrak v pomladanskem in jesenskem času, zlasti pa v zimskem času, ko lahko pada teden dež ali cclo sneg. Neugodno je, če sneg obleži nekaj dni. Takrat padejo temperature pod ničlo in povzročijo zmrzal na oljkah. V teh klimatskih razmerah je hladna flišna podlaga še bolj neugodna. Te ekološke razmere pogojujejo hladnejšo vegetacijo, ki jo v Istri gradijo naslednje gozdne združbe: Molinio-Quercetum puhescentis, Potentillo albae-Quercetum pubescenris (fragmentarno), Ses-lerio-Quercetum puhescentis, Seslerio-Quer-cetum petraeae, Carici urnbrosae-Quercetum petraeae var. geogr. Sesleria autumnalis, Ur-nithogalopvrenaici-Carpinetum hetuli in Ses-lerio-Fagetum var. geogr. Sorhus domesiicc, O razširjenju hladnejše vegctacije v ho-locenu na našem submediteranskem območju dokazujejo tudi palinološke oziroma paleo-vegetacijske raziskave. Za primerjavo vzemimo Šercljeve raziskave v Sečovljah na Koprskem in Vipolžah na Goriškem, ki so v submediteranskem območju in neposredno odprte proti morju. Takole pravi. "Za vegetacijsko zgodovino je profil (Sečovlje op.p.) pomemben zato, ker smo z njim napravili znaten korak k poznavanju pleistocenskih refu-gijev mezofilnih elementov, predvsem bukve." (Šercelj 1981: 196-197 in Ogorelcc &
al., 1981) in "... za naravno holocensko vegetacijo (Vipolže op. p.) neobičajna sestava, da gre za pleistocenski sediment, vendar ne iz stadialnega ampak interstadialnega obdobja (Fagus!), morda tudi s konca kasnega glacia-la..." (Šercelj, 1981: 139). Zanimiva je ugotovitev Culibergove in Šerclja, ki opozarjata, da predstavlja osrednja Istra gorski hrbet, ki je bil za ledenodobne razmere že "subalp-sko" območje. V ugodnih legah "ekoloških nišah" so bili mikrorefugiji porasli z bukvijo, jelko, jesenom in hrastom. (Culiberg & Šercelj, 1995). Sicer pa Šercelj (1963: 403-407) ugotavlja, da je bukev od boreala dalje v Sloveniji povsod razširjena in splošno prevladuje.
To ugotovitev lahko potrdimo tudi na osnovi novejših raziskav (Dakskobler, 1994, 1996), ki kažejo na večjo razširjenost bukove združbe na flišni podlagi v Slovenski Istri in v sosednjem območju Hrvaške Istre. Zmanjševanje areala bukve in bukovih združb na tem območju gre predvsem na račun obširnih in grobih antropozoogenih posegov. Po ogo-litvi Slovenske Istre gre razvoj gozda prek termofilnejših rastlinskih vrst in vegetacije. Vsekakor je v Slovenski Istri vodilna listopadna vegetacija. V toplejših legah se listo-padni vegetaciji pridružijo nekatere zimzelene vrste.
Glede na te ekološke in vegetacijske razmere smo v sklopu mediteranske regije izločili tri distrikte, ki po stopnjah kažejo na hladnejše razmere od onih v evmediteranskem območju. Kljub temu moramo spremeniti mišljenje o zastopanosti mediteranske regije pri nas. Naštete listopadne gozdne združbe moremo in moramo uvrstiti le v evrosibirsko-severnoameriško regijo. Tako smo tudi storili (Šugar & al., 1992, 1995). Izločili smo posebno histrijsko cono, ki je hladnejša od epi-mediteranske (Ostryo-Quercetum pubescen-tis) in submediteranske (Querco-Carpinetum orientalis) ter toplejša od paramediteranske (Seslerio-Fagetum) cone. Fragmentarno, na zelo majhnih površinah (npr. Stena nad Dragonjo, Osp idr.) so ostanki evmediteranske
vegetacije kjer so se naselile prave evmediteranske vrste (T. Wraber 1975, 1993). Poznano je, da se pojavljajo ekstremno topli koti (Šugar, 1984), ki izstopajo s svojo floro in vegetacijo v splošno hladnejših območjih. Sicer pa se v nekaterih vegetacijskih združbah pojavljajo nekatere evmediteranske vrste.
O fitogeografskih problemih Slovenske Istre je pisal neposredno in posredno M. Wra-ber (1967, 1968, 1969). Slovensko Istro je uvrščal v submediteransko območje in mediteransko regijo. Pri tem je opozoril "da v Slovenskem primorju ni razvita evmeditcrans-ka zimzelena vegetacija hrasta čmike (Orno-Quercelum ilicis) kot klimatozonalna ali kli-maksna vegetacija." (M. Wraber, 1968: 182183). Nadalje ugotavlja: "Razmeroma slabo razvita je tudi vegetacija kraškega gabra (Car-pinetum orientalis croaticum)." (M. Wraber, 1968: 183). Nato navaja gozdne združbe, ki so vse listopadne. Združbo Seslerio autum-nalis-Ostryetum carpimfoliae tedaj še šteje za klimatogeni pas, kar je bila dolgoletna zmota večine fito ceno logov, dokler ni Trinajstič (1974) to napako popravil. Ne glede na M. Wraberjevo fitogeografsko opredelitev Slovenske Istre je mogoče razbrati, da gre za manj toplo vegetacijsko odejo, ki jo težko uvrščamo v mediteransko regijo. Kot zanimivost in v potrditev submediteranskega območja govori M. Wraber o sredozemski vrsti Spar-tium junceum, ki "osvaja sveža flišna tla v nižjih, toplejših obmorskih legah" (M. Wra-ber, 1968: 188). Pri vrsti Spartium junceum moramo biti previdni, ker ni razjasnjeno njeno pojavljanje pri nas in gre verjetno za sekundarno naselitev, ki se bolj ali manj uspešno širi kot pionirska vrsta. To domnevo je izrazil tudi T. Wraber (1979: 334, 1993:40). Zanimiva je T. Wraberjeva ugotovitev (1993: 40), da svet slovenske Primorske in Istre "ni sredozemski, temveč kvečjemu submediter-anski ali celo srednjeevropski."
Hrvaški botanik in fitocenolog Horvat (1962) prišteva listopadno submediteransko rastlinstvo k območju sredozemskega rastlinstva, vendar je ta opredelitev glede na prej
omenjene podnebne, talne in vegetacijske razmere vprašljiva.
Novejše fitocenološke raziskave hrvaških fitocenologov Trinajstiča (1974), Šugarja in sodelavcev (1995) kažejo, da Istro poraščajo prej omenjene hladnejše oblike vegetacije, kjer prevladujejo srednjeevropske rastlinske vrste. Ali lahko to splošno razširjeno vegetacijo uvrščamo v mediteransko regijo? Evme-diteranska vegetacija je razširjena le fragmentarno in še to s kar velikim številom listopad-nih vrst.
Gozdna vegetacija slovenske Istre in Pri-morja je bila pod močnim in dolgotrajnim antropozoogenim vplivom. Spremembe so vidne v sedanjih zelo razširjenih sekundarnih gozdnih združbah (Ses!erio-Ostryetum, Ses-lerio-Querceium pubescentis, Carici umbro-sae-Quercetum petraeae, Rhamno-Paliure-tum, Ornithogalo-Carpinetum), traviščnih združbah (Asphodelo-Chrysopogonetum, Bromo-Agrostidetum, Arrhenatheretum s. lat., Bromo-Brachypodietum, Danthonio-Scorzo-neretum villosae, Carici humilis-Seslerietum) in traviščih - kamniščih (Carici humilis-Cen-taureetum, Chrysopogoni-Euphorbietum ni-caensis). V davnini je bila najprej degradacija toploljubnih in manj toploljubnih bukovih gozdov, kasneje sekundarnih termofilnejših prej omenjenih gozdov. Vprašanje je poti in časa regresivne sukcesije, ki se pojavlja na nekaterih površinah, kjer je že nekaj desetletij opuščeno ekstenzivno kmetijsko gospodarjenje. Zmotno je enostransko gledanje, daje bila degradacija samo termofilnih gozdov črnega hrasta, puhovca in kraškega gabra. Za mediteransko regijo so značilne zimzelene združbe.
Potrebna je natančnejša fitogcografska revizija Slovenske Istre, kar bomo storili v bližnji prihodnosti. Seveda nimam nič proti temu, da na splošno, iz praktičnih vidikov govorimo o "submediteranskem območju" Slovenije. Večkrat sem ustno omenil, da je fitogeografski položaj Slovenije zelo zanimiv in hkrati zapleten. Obmorsko območje ni tako toplo in alpinski svet Slovenije ni tako hla-
den, kot bi želeli prikazati. Kako floristično ustrezneje označiti ne le koprsko-šavrinski distrikt temveč tudi druge distrikte, je stvar temeljitejše razprave, za katere mora biti osnova analiza predvsem primarnih ter sekundarnih in terciarnih asociacij (gozdnih, grmišč-nih, traviščnih, ruderalnih, segetalnih idr.) in končno tudi navzočnost posameznih fitogeo-grafsko pomembnih vrst.
Zahvaljujem se kolegu in prijatelju T. Wraberju za spodbudo, ki mi jo je ponudil s svojo notico.
Summary
T. Wraber deliberates in his article about the species Ranunculus parviflurus L. (T. Wraber, 1995: 25) on the suitability to range flora and vegetation to the Koper-Savrin's district - North Primorje sector - of the Adriatic province. He strives for the older, more general phytogeographic placing amid the submediterranean region (M. Wraber, 1969). At the same time he refers to Marchesetti who defined the Koper's warm district to be a region of olive trees.
The ecological conditions of Slovene Istra, above all average minimal temperature (+2°C or even lower), considerable spring and fall wetness (1000-1400 mm average annual rainfall) especially in winter time (iced rain or even snow) as well a cold flysch base hinder or even render impossible the growth of autochthon olive tree just like the extensiver and larger development of the eumediterra-nean flora. The deciduous leaved vegetation is made from Quercus pubescens, Q. petraea, Carpinus betulus and Fagus sylvatica: Moli-nio-Quercetumpubescentis, Potentillo alhae-Quercetum pubescentis (fragmentarily), Ses-lerio-Quercetum pubescentis, Seslerio-Quer-cetumpetraeae, Carici umbrosae-Quercetum petraeae var. geogr. Sesleria autumnalis, Or-nithogah pyrenaici-Carpinetum betuli, and Seslerio-Fagetum var. geogr. Sorbus domestica. The development of vegetation from boreal onwards also indicates the preponderance of beech tree in Slovene Istra so as
everywhere else in Slovenia (Sercelj, 1963: 403-407,1981:139). Just let us point out that the olive tree is only cultivated on some suitable warm positions.
T. Wraber was right that it was a mistake to range flora and vegetation of the Slovene Istra into the Mediterranean region. We have been partly corrected this error when placing
Literatura
in general the Istra region to the Euro Siberian-North American region and the histrian zone (Sugar & al., 1992, 1995) being colder than the epimediterranean (Ostiyo-Quercetum pubescentis) and the submediterranean (Quer-co-Carpinetum orientalis) zones but warmer than the paramediterranean (Seslerio-Fage-tum) one.
culiberc, M.., Šercelj, A.„ 1995: Anthracotomical and palynological research in the paleolithic site Šandalja II (Istria, Croatia). - Razprave IV.razreda SAZU, 26(3): 49-57, Ljubljana.
Dakskobler, I. 1994: Asociacija Seslerio autumnalis-Fageium (Ht. 1950) M. Wraber (1957) 1960 v severozahodnem delu ilirske florne province. Doktorska naloga. Oddelek za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, 186 str. 16 fit. label.
Dakskobler, 1. 1996: Zdnižba Seslerio autumnalis-Fagetum (Ht.) M. Wraber ex Bordini 1963 v Koperskem gričevju. - Annales, 9/196: 181-200, Koper.
Horvat, I., 1962: Die Grenze der mediterranen und mitteleuropaeisehen Vegetation in Südostcuiopa im Lichte neuer ptlanzensoziologischer Forschungen.- Berichte der Deutsche Botanische Gesellschaft 57 (3): 91-104.
Šercelj, A., 1963: Razvoj würmske in holocenske vegetacije v Sloveniji,- Razprave IV. razreda SAZU 7 362-418, Ljubljana.
Šercelj, A., 1981: Pelod v kvartarnih sedimentih Soške doline,- Geologija. Razprave in poročila 24(1)-129-147, Ljubljana.
Šercelj, A., 1981 : Pelod v vzorcih jedra iz vrline V-6/79 (v Ogorelec & al. : Sedimenti Sečoveljske soline -Geologija, 24(2): 196-197, Ljubljana.
Šugar, I., 1984: Fenomen kuteva u vegetaciji,- Savez društva ekologa Jugoslavije. Društvo ekologa SR BiH, Naučni skupovi i savetovanja. Bilten, B, 11(2): 328-329), Sarajevo.
Šugar, I, M. Zupančič, I. Trinajstič & I. Puncer, 1992: Termofilne šume medunca s beskoljenkom (Molimo-Quercetum pubescentis Šugar 1981) u graničnom področju Hrvatske i Slovenije u Istri,- Flora in vegetacija Slovenije. Zbornik povzetkov: 43, Ljubljana.
Šugar, I., M. Zupančič, I. Trinajstič & I. Puncer, 1995: Forets thermophiles de chêne pubescent et de la molinie (Molinio-Quercelum puhescentis Šugar 1981) dans la zone limitrophe de Croatie et de Sfovenie,- Biološki vestnik, 40(3-4): 115-126, Ljubljana.
Trinajstič, I., 1974: Novi pogledi na fitogeografsko raščlanjenje vegetacije jadränskog primorja Jugoslavije,- 4. kongres biologa Jugoslavije. Rezimei referata: 46-47, Sarajevo.
Wraber, M., 1967: Oekologische und pflanzensoziologische Characteristik der Vegetation des slowenischen Küstenländischen Karstgebietes. - Mitteilungen der Ostalpin-dinarischen Arbeitgemeinschaft 7: 3-32, Triest.
Wraber, M., 1968: Kratek prikaz vegetacij ske odeje v slovenski Istri, - Proteus 30(7): 182-188, Ljubljana.
Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17(1-6)' 176 199, Den Haag.
Wraber, T., 1975: Novo nahajališče evmediteranske flore v slovenski Istri. - Varstvo narave, 8: 47-56, Ljubljana.
Wraber, T., 1979: Bmistra, medičevje, žuk(lj)a - Spartium junceum. - Proteus, 41 (9-10): 333-336, Ljubljana.
Wraber, T., 1993: Sredozemsko rastlinstvo na Slovenskem. - Časopis za kritiko znanosti 31 (158-159): 35-44, Ljubljana.
Wraber, T, 1995: 24. Ranunculus parviflorus L. Hladnikia, 5: 25, Ljubljana.
Zupančič, M., L. Marinček, A. Seliškar, I. Puncer, 1987: Considérations on the phytogeographic division ofSlovenia. - Biogeografia delle Alpi Sud-Orientali. Biogeographia, 13: 89-98, Udine.
Združba navadne seljanke in modre stožke (Selino-Molinietum caeruleae Kuhn 37) pri Slovenj Gradcu
The Selino-Molinietum caeruleae Kuhn 37 community near Slovenj Gradcc Mitja Kaugarič
Oddelek za biologijo, Univerza v Mariboru, Koroška 160, SI - 2000 Maribor
Izvleček: V prispevku je predstavljena združba mokrotnih travnikov Selino-Molinietum caeruleae Kuhn 37 pri Slovenj Gradcu. Zaradi pojavljanja vrste Iris sibirica na tej lokaliteti je podan tudi njen naravovarstveni pomen.
Abstract: The wet grassland community Selino-Molinietum caeruleae Kuhn 37, found near Slovenj Gradec is represented in the paper. The nature conservancy problems are also stated, owing to the presence of the species Iris sibirica at this locality.
1.	Uvod
Združbe mokrotnih travnikov so v Slove-nij i razmeroma precej raziskane, predvsem na območjih, ki so bogatejša s takšno vegetacijo. To so predvsem Cerkniško jezero (Ilijanič 1978) in Ljubljansko barje (Seliškar 1986), pa tudi Bloke (Leskovar 1996) in Zelenci (Leskovar 1988). Posamezne podatke o mokrotnih travnikih (molinietumih) najdemo tudi iz severovzhodnih delov Slovenije.
2.	Metoda
Pri popisovanju smo uporabili standardno srednjeevropsko metodo po Braun-Blan-quetu (1964). Nomenklatura je povzeta po Mali flori Slovenije (Martinčič, Sušnik & al., 1984).
3.	Raziskovano območje
Dolinica potoka Jenina v bližini Šmiklavža pri Slovenj Gradcu, kjer smo našli združbo seljanke in stožke je precej naravna, brez večjih hidromelioracijskih posegov. Dno doline tako pokrivajo ekstenzivni negnojeni, I -2 krat letno košeni mokrotni travniki, ki so predmet naše raziskave.
4. Rezultati
4.1 Vegetacijska problematika
Obravnavana združba sodi v red mokrotnih in močvirnih travnikov (Molinietalia Koch 26) in sicer v zvezo mokrotnih travnikov z modro stožko {Molinion Koch 26). Iz te zveze so v Sloveniji doslej objavljene združbe z ilirskim pečatom, npr. Molinio- Gla-dioletum Ht. (31)39 (Seliškar 1990) ali moli-nietumi, ki so bliže vegetaciji nizkih barij npr. "Molinietum caerulae s. 1." (Leskovar 1996: 29). Slednje avtorica ne istoveti z združbo Molinietum caerulae Koch 26, saj so sestoji iz Blok zelo blizu barjanske vegetacije iz razreda Scheuchzerio-Caricetea. fuscae. Tudi molinietumi iz ljubljanskega barja so po Se-liškarju (1986: 27) v tesnem stiku z razredom Scheuchzerio-Caricetea oziroma redom Ca-ricetalia davallianae, saj najdemo v sestojih redno tudi barjanske vrste, kot Carex davalli-ana in Eriophorum latifolium. Isto ugotavlja tudi Ilijanič (1979: 184) za Cerkniško jezero, ko molinietuma posebej ne imenuje, iz tabele pa je razvidno da gre za prehod v barjansko vegetacijo. Seliškar (ibid.) seje na Ljubljanskem barju odločil uporabiti široko pojmo-van sintakson Molinietum caeruleae Koch 26 (omenja pa tudi združbo Selino-Molinietum
kot eno od tistih, ki so nastale po razdelitvi široko pojmovane asociacije Molinietum cae-rulae). Sicer pa ugotavlja, daje v Sloveniji asociacija že na svoji južni meji razšiijenosti in še južneje prehaja v združbe z ilirskimi elementi. Podobna združba te zveze iz ozemlja Slovenije je še Junco-Molinietum Preising in R. Tx. et Preising ex Klapp 54 (Seliškar 1986, 1988), ki je bila najdena tako na Ljubljanskem barju kot tudi v severovzhodni Sloveniji.
Popisi mokrotnih travnikov združbe Se-lino-Molinietum so tako prvič predstavljeni iz ozemlja Slovenije. Če si pogledamo tabelo, vidimo da so vrste zveze številne in obilno zastopane. Prav tako so primemo zastopane značilnice reda, posebej pa še razreda, saj ne manjkajo vrste, značilne tudi za nevtralna in nekoliko bolj suha tla. Med spremljevalkami v glavnem ne najdemo vrste drugih razredov, se pravi da spremljevalk ni veliko. Sploh pa je to značilnost združbe Selino-Molinietum in jo ekološko in vegetacijsko smatrajo za osrednjo združbo v zvezi (Ellmauer & Mucina, 1993). Tako ji ista avtoija (ibid.) pripisujeta tudi sinonim dveh "starih, klasičnih", široko pojmovanih molinietumov: Molinietum caerulae Koch 26 in Molinietum medioeuropaeum Oberd. 57. Gre za tipično srednjeevropsko in dokaj razširjeno združbo ekstenzivnih mokrotnih travišč, označeno z dobro zastopanostjo vrst zveze, reda in razreda ter z relativno majhnim vplivom vrst nizkega barja (Scheuchzerio-Caricetea) na eni strani in močvirskih vrst (Phragmitetalia) na drugi strani. Fiziognomsko je prepoznavna po veliki pokrovnosti modre stožke (Molinia caerulea) in navadne seljanke (Selinum car-vifolia), pa tudi vrst Succisa pratensis, Po-tentilla erecta, Sanguisorba officinalis, Car-ex panicea itd.
zveze Filipendulion) najdemo redko in ogroženo vrsto sibirska perunika (Iris sibiri-ca) (kvadrant 9556/2). V tem delu Slovenije (na Koroškem) je še posebej redka, saj za njeno uspevanje primernih mokrotnih travnikov ni mnogo, pa še ti so praviloma izsušeni ali intenzivno gnojeni. Tako lahko rečemo, da je sestoj združbe Selino-Molinietum z okoliško močvirsko vegetacijo redek primer ekstenzivnega mokrotnega travnika na Koroškem. Zato je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor pripravil predlog in utemeljitev za zavarovanje tega območja, pri čemer mora seveda travnik združbe navadne seljanke in modre stožke ostati v okviru tradicionalnega ekstenzivnega gospodarjenja, kar pomeni košnjo 1-2 krat letno.
5. Summary
In the valley of Jenina near Šmiklavž (Slovenj Gradec) the community of Selino-Molinietum caerulae Kuhn 37 was found. Up to now similar communities in Slovenia have always been found in close connection with the vegetation of the class Scheuchzerio-Caricetea fuscae (Ljubljansko barje, Lake of Cerknica, Bloke) and recognized as a widely understood community "Molinietum caerulae". The stands of this community near Slovenj Gradec are important because in this region this seems to be a rare example of well preserved extensive wetland grasslands and because of the presence of Iris sibirica, which is considered as a rare and endangered species in the Slovenian flora.
4.2 Naravovarstvena problematika
V sestoju obravnavane združbe, prav tako pa tudi v sestojih, ki mejijo na to združbo (vegetacijske formacije zveze Calthion in pod-
Terenske raziskave je naročil in financiral Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor.
Tabela 1: Selino-Molini'etum caerulae Kuhn 37
zapored, št. popisa	1	2	3
površ. pop. ploskve (mi)	100	80	r go
pokrovnost (%)	100	100	100
kvadrant	9556/2		
			
Znatilnlce združbe			
Selinum carvifolia (MOL)*	1	2	2
Galium boreale (MOL)	1	1	+
Laserpitium prutenicum (MOL)	+	+	
Gentiana pneumonanthe (MOL)	+		
			
Zna£llnice zveze MOLINION W. Koch 26			
Molinia caerulea	3	4	3
Serralula tinctoria	2 1		2
Succisa pratensis	1	2	2
Iris sibirica	+	1	+
Inula salicina	+		
			
Znaíilnice reda MOLINIET ALIA W. Koch 26			
Carex panicea	1	+ ; 1	
Equisetum palustre	+	+	2
Filipéndula ulmuria	+	1	
Sanguisorba officinalis	+	+	
Cardamine pratensis	+	+	
Juncus effusus	+		1
J uncus conglomerates		+	+
Valeriana officinalis s.l.	+		+
Lythrum salicaria		+	+
Betónica officinalis	+	+	
Cirsium palustre	+		
Cirsium oleraceum			+
Lychnis flos-cuculi	+		
Deschampsia caespitosa		+	
			
Znaíilnice razreda MOLINIO-ARRHENATHERETEA T\. 37			
Achillea millefolium s.l.	+	+	+
Taraxacum officinale agg.	+	+	+
Leontodon hispidus	+	+	
Ranunculus acris	+	+	
Lysimachia nummularia		+	1
Centaurea Jacea	+		
Rhinanthus minor	+		
Lathyrus pratensis	+		
Lotus corniculatus		+	
Stellaria gramínea		+	
Prunella vulgaris		+	
Leucanthemum ircutianum		+	
Rumex acetosa			+
Euphrasia rostkoviana	+		
Plantago lanceolatu	+		
Trifolium pratense			
Alopecurus pratensis			+
*(MOL) = Molinion
zapored, št. popisa	1	2 ¡ 3	
površ. pup. ploskve (ms)	100	80	80
pokrovnost (%)	100	100	100
kvadrant	9556/2		
			
Spremljevalke			
Ranunculus repetís	+	+	+
Memha pule$ium		+	+
Veratrum album		+	+
Dactylorhiza macúlala	+		
Cruciata glabra	+		
Pastinaca saliva	+		
Mentha aquatica			+
Polygala amura	+		
6. Literatura
Ellmauf.r, t. & L. Mucina, 1993: Molimo-Arrheiiatheretea. In: Grabhekr, G. & L. Mucina (Hrsg.), Die Pflanzengesellschaften Österreichs, Teil I.
IlijaniC, Lj., 1978: Vegetacijske razmere Cerkniškega jezera. Močvirna, barjanska in traviščna vegetacija. Acta Carsologica 8: 163-200.
Ilijanič, Lj., 1974: Beitrag zur Kenntnis der basiphilen Flachmoorvegetation Sloweniens. Poročila Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije 14: 191-198.
Leskovar, I., 1996: Prispevek k poznavanju vegetacije Bloške planote. Hladnikia 6: 27-38.
Martinčič, A., 1988: Flora in vegetacija barja Drni pri Zelencih. Biol. vestn. 36: 19-32.
SeliSkar, A., 1986: Vodna, močvirska in traviščna vegetacija Ljubljanskega barja (vzhodni del). Scopolia 10: 18-27.
SeliSkar, A., 1988: Meadows of Subpannonic Region of Slovenia. Forum pannonicum renim naturarum Maribor, 8.-10. september 1988, Izvlečki referatov: 37. Maribor.
SeljSkar, A., 1990: Ulirian Species in the Meadows of karst poljes in Slovenia. Illyrische Einstrahlungen im Ostalpin-dinarisch Raum. Symposium in Keszthely, 25.-29. Juni 1990. Ostalpin-dinarische Gesellschaft für Vegetationskunde, Pannon Agraraniversität, Fakultät Georgikon, Lehrstuhl für Botanik und Pflanzensoziologie: 75-77. Keszthely.
Notulae acl floram Sioveniae
32. Cladium mariscus (L.) PohI
Nova nahajališča ranljive vrste v Sloveniji.
New localities of the vulnerable species in Slovenia.
9650/2 Slovenija, Gorenjska: vzhodno od Zasipa pri zaselku Piškovica, med pašnikom Loka in staro strugo potoka Piškovica, na vlažnem travišču; 475 m n.m., 30. 10. 1992. Det M. Kačičnik (fotodokumentacija ZVNKD v Kranju). 9650/2 Slovenija, Gorenjska: pri Bledu, na levem bregu Save Dolinke zahodno od golf igrišča.
povirje pri Višnarju; 430 m n.m., 30. 10. 1992. Det. M. Kačičnik. 9650/2 Slovenija, Gorenjska: Koritno, vzhodno pod vasjo, v močvirni kotanji med travniki;
445 m n.m., 4. 11. 1992. Det. M. Kačičnik (fotodokumentacija ZVNKD v Kranju). 9650/2 Slovenija, Gorenjska: Koritno, jugovzhodno od vasi, povirje ob potoku pod Komarjevo kmetijo; 425 m n.m., 5.11. 1992. Det. M. Kačičnik (fotodokumentacija ZVNKD v Kranju). 9650/2 Slovenija, Gorenjska: Lcsce, na dveh mestih ob potoku južno pod hipodromom, močvirno travišče; 430-440 m n.m., 5. 11. 1992. Del. M. Kačičnik (fotodokumentacija ZVNICD v Kranju). Morda že objavljeno Petkovškovo nahajališče. 9650/2, 9650/4 Slovenija, Gorenjska: Bodeščc, vzhodno od vasi, na drugi terasi nad Savo Dolinko, povirje; 430 m n.m., 4. 11. 1992. Det. M. Kačičnik (fotodokumentacija ZVNKD v Kranju).
9650/2, 9650/4 Slovenija, Gorenjska: Lescc, na več mestih v obsežnem povirnem območju na levem bregu Save Dolinke južno od Kampa Šobcc; 420 m n.m., 13.5. 1993. Det M. Kačičnik (fotodokumentacija ZVNKD v Kranju). Morda že objavljeno Petkovškovo nahajališče,
0053/2 Slovenija, Dolenjska: Gorenje Blato pri Škofljici, močvirna dolina jugovzhodno od vasi; 300 m n.m., november 1992. Det. M. Kačičnik.
Rezika Cladium mariscus je bila v Sloveniji do sedaj opažena na petnajstih nahajališčih raztresenih v vseh fltogeografskih območjih. Pet nahajališč po letu 1945 ni bilo več potrjenih.
Iz okolice Bleda so bila že doslej znana štiri nahajališča, vsa v kvadrantu 9650/2. Za barje Križank pri Podhomu jo navaja MartinCič (1991), za Šobčev bajer pri Lescah in povirno območje Bcrje pri Zasipu pa Skoberne in Vidiceva (v Wraber & Skoberne 1989). Na zadnjih dveh nahajališčih sem rastlino nazadnje videla v letu 1994. Točna lokacija o kateri Pf.tkovSEK (1952: 33) piše: " ... nahajališče redke ciperaceje sem odkril 1. 1947 v potoku, ki se izliva v Savo Dolinko na levem bregu neposredno pod Lescami.", je te7je določljiva. Možno je, da omenja katerokoli izmed treh nahajališč pri Lescah, ker se od povsod izlivajo potoki v Savo Dolinko.
Predlansko leto (1995) sem reziko videla pri Puciharjevem mlinu pri Hudi Polici blizu Šmarja-Sap, kjer sta jo sicer že leta 1968 nabrala Lazar in Martinčič (LJU 63578), leto prej pa tudi v Mišji dolini pri vasi Krkovo (zaselek Drkovo) od koder jo leta 1986 navajata Peterlin in Vidiceva (v Wraber & Skoberne 1989). V maju 1997 sem si ogledala nahajališče pri Veliki
Loki, kjer je vrsto leta 1969 nabral Lazar (LJU 76299). Čeprav je mokrišče prepredeno z drenažnimi jarki, rezika tu še vedno uspeva v veliki množini.
Vzrok velikega števila novih nahajališč v okolici Bleda je v sicer redkem hidrološkem pojavu, ki ustvarja za rastlino Številna primerna rastišča. Obsežna ojezeritev pred zadnjo ledeno dobo in takrat odložena jezerska kreda sta omogočili nastanek številnih manjših izvirov in povirnih območij ob Savah Dolinki in Bohinjki. Voda, ki se cedi iz pobočij, je bogata z apnencem in odlaga lehnjaku podobne prevleke. Rezika se je naselila v več kot polovici teh povirij, vendar se v večjih sestojih pojavlja le pri Bodeščah, v Berju, vzhodno od Koritnega ter pri Šobčevem bajerju in južno od njega. Podobne zgostitve nahajališč drugod v Sloveniji skoraj ni pričakovati.
Ogroženost povirij in s tem vrste je kljub lokalni pogostosti ravno v okolici Bleda zelo velika. Vzroki ogroženosti so črna gradnja v Berju, paša v povirju pri Višnarju, agromelioracije in nova cesta pri Bodeščah, širitev Kampa Šobec. Zazidava in napeljava vodovoda sta po letu 1992 povsem uničili dve povirji, na katerih rezika sicer ni uspevala. Uvrstitev vrste v kategorijo ranljivih vrst je več kot upravičena. Njena najpomembnejša nahajališča so nezavarovana. Na Gorenjskem bi bilo nujno vsaj največja nahajališča v Berju, pri Šobčevem bajerju in južno od njega, pri Bodeščah in vzhodno od Koritnega razglasiti za naravne spomenike. Nahajališči pri Šobčevem bajerju bi bilo smiselno tudi urediti v turistično vzgojne namene.
Literatura:
Martinčič, A., 1991: Vegetacijska podoba vrst iz rodu Schoenus L. v Sloveniji, 1. Schoenus nigricans L,-
Biol. vestnik 39(3): 27-40. Pktkovšek, V., 1952: Nekatere nove ali redke vrste rastlin na Slovenskem,- Biol. vestnik 1: 18-37. wraber, T. & Skoberne, P., 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije,- Varstvo narave 14-15.
Martina Kačičnik
33. Scorzonera aristata Ramond ex DC.
Novo nahajališče v Julijskih Alpah New locality in the Julian Alps
9749/3 (UTM VM02): Slovenija, Julijske Alpe, prisojna pobočja Tolminsko-Bohinjskih gora (greben Šija - Vrh Dlani - Vrata) nad dolino Kneže - Dlani, V Žetih, okoli 1600 do 1700 m nm. v, Ranunculo hybridi-Caricetum sempervirentis. Leg. & det. 1. Dakskobler, 4. 7. 1996, ZRC.
Mediteransko-montanska vrsta Scorzonera aristata je razširjena v srednjih in vzhodnih Pirenejih, južnih in deloma srednjih Alpah ter v severnih in srednjih Apeninih. V alpskem delu sosednje Furlanije-Julijske krajine je razmeroma pogosta (predvsem v Karnijskih Alpah) -Poldini (1991: 682), na avstrijskem Koroškem pa predvsem v njenem zahodnem delu (Hartl & al. 1992: 320, N. Praprotnik 1995: 7). V Sloveniji po doslej znanih podatkih uspeva v Julijskih Alpah in v Karavankah. V slednjih je potrdila stara in objavila nova nahajališča N. Praprotnik (1995: 7). Pogostejša kot v Karavankah je v Julijskih Alpah V ljubljanskem univerzitetnem herbariju (LJU) so herbarijske pole naslednjih avtorjev: F. Juvan, F. Dolšak, A. Paulin (Golica v Karavankah) ter E. Mayer in T. Wraber (nahajališča v Julijskih Alpah). Pri izdelavi arealne karte smo upoštevali še naslednje literaturnc vire; Paulin (1904: 297), E. Mayer (1953: 69), T. Wraber (1960: 34) in Lona (1952: 211). Slednji je podatke za objavljena nahajališča črpal bodisi iz zapiskov (Marchesetti, Bots de Chesne), bodisi iz herbarija (Tommasini). Na večini doslej znanih nahajališč v Sloveniji vrsta Scorzonera aristata raste v subalpinskih ali alpinskih traviščih. To velja tudi za novo nahajališče v Tolminsko-Bohinjskih gorah, na prisojnih pobočjih grebena Suha - Vrh Dlani - Vrata (Vratca) nad zatrepom doline Kneže, ki povezuje doslej znana nahajališča v tem delu Julijskih Alp (Črna prst, Vrh Planje. Vrh Škrli, Lemež).
SI. 1: Razširjenost vrste Scorzonera aristata Ramond ex DC. v Sloveniji Fig. 1: Distribution of Scorzonera aristata Ramond ex DC. in Slovenia
Nad dolino Kneže subalpinsko bukovje (Polyxticho lonchitis-Fagetum) raste do nadmorske višine 1450 (1500) m. Višje strma pobočja porašča deloma ruševje (Rhodothamno-Pine-tum mugo), deloma subalpinsko travišče (Ranunculo hybridi-Caricetum sempervirentis), ki proti vrhu grebena preide v naskalno rastlinstvo. Geološka podlaga je triasni dachsteinski apnenec. Tla so zelo plitva skeletna rendzina. Na izboklih, proti jugu obrnjenih pobočjih sneg spomladi kmalu skopni. Ko ozelenijo, se na njih pogosto pasejo gamsi. Floristično sestavo subalpmskega travišča v Dlaneh kaže fitocenološka tabela (nomenklatura - Trpin & Vrhš 1995). V njej smo združili dva fitocenološka popisa. Uvrščamo ju v provizorično opisano novo geografsko varianto Ranunculo hybridi-Caricetum sempervirentis Poldini & Feoli Chi-apella in Feoli Cbiapella & Poldini 1993 var. geogr. Heracleum austriacum subsp. siifolium (nora. prov.).
Tabela 1: Ranunculo hybridi-Caricetum sempervirentis Poldini & Feoli Chiapella in Feoli Chiapella & Poldini 1993 var. geogr. Heracleum austriacum subsp. siifolium (nom. prov.) - dolina Kneže, južne Julijske Alpe
Table 1: Ranunculo hybridi-Caricetum sempervirentis Poldini & Feoli Chiapella in Feoli Chiapella & Poldini 1993 vat. geogr. Heracleum austriacum subsp. siifolium (nom. prov.) - the Kneža valley, tlie southem Julián Alps
Zaporedna številka popisa (Number of releve)	1	2
Nadmorska višina v 10 m (Allitude in 10 m)	158	167
Lega (Aspect)	SW	S
Nagib v stopinjah (Slope in degrees)	35	35
Kamnitost v % (Stoniness in %)	10	15
Pokrovnost v % (Cover in %)		
Grmovna plast (Shrub layer) E2	10	5
Zeliščna plast (Herb layer) El	80	70
Velikost popisne ploskve v m2 (Relevé area in m2)	200	200
Število vrst (Number of species)	65	59
Značilne vrste asociacije (Character species of the association)		
Ranunculus hybridus	+	1
Pulsatilla alpina	+	1
Lin um julicum	+	1
Razlikovalna vrsta geografske variante (Differential species of the eeoEraphical variant)		
Heracleum austriacum subsp. siifolium	+	+
Značilne vrste zveze Caricion austroalpineae in podzveze Ranunculenion hybridi (Character species of the alliance and suballiance)		
Laserpitium peucedanoides	1	1
Leucanthemum adustum	+	+
Senecio abrotanifolius	+	+
Pedicularis rostro-capitata	+	+
Centaurea haynaldii	+	
Zaporedna številka popisa (Number of releve)	1 1	2
Selcrietea albicantis s. lat.		
Sesleria albicans	3	3
Astrantia bavarica	1	1
Anthyllis vulneraria subsp. alpestris	1	1
Helianthemum grandiflorum	1	1
Phyteuma orbiculare	1	+
Helianthemum alpestre	+	1
Betónica alopecuros	+	1
Biscutella laevigata	+	1
Helictotrichon parlatorei	+	+
Carex sempervirens	+	+
Scorzonera aristata	+	+
Thymus praceox subsp. polytrichus	+	+
Galium anisophyllum	+	+
Poly gala alpestris	+	+
Androsace villosa	+	+
Primula wulfeniana	+	+
Gentiana clusii	+	+
Achillea clavenae	+	+
Traunsteinera globosa	+	r
Polygonum viviparum	+	
Carlina acaulis	+	
Dry as octopetala	+	
Hieracium dentatum	r	
Leontopodium alpinum		+
Hieracium villosum		+
Carex firma		+
Pedicularis verticillata		+
Festuco-Brometea s. lat.		
Globularia cordifolia	1	3
Carex humilis	+	+
Linum catharticum	+	+
Bromus erectus agg.	+	
Polygonatum odoratum	+	
Prunella grandiflora	+	
Asperula aristata		+
Erico-Pinetea s. lat		
Genista radiata E2	2	2
Pin us mugo E2	1	+
Erica carnea	1	1
Gymnadenia odoratissima	1	+
Zaporedna številka popisa (Number of relevé)	1	2
Daphne striata	+	+
Buphthalmum salicifolium	+	+
Calamagrostis varia	+	
Arctopstaphylos uva-ursi	+	
Rhododendron hirsutitm E2	+	
Rhodothamnus chamaecistus		+
Scheuchzerio-Caricetea fuscae		
Bartsia alpina	+	+
Gentiana utriculosa	+	
Tofieldia calycidata	+	
Thlaspietea rotundifolii s. lat.		
Armería alpina		-
Aquilegia bertolonii		+
Asplenietea trichomanis		
Valeriana saxaíilis	1	1
Carex mucronata	1	1
Aster bellidiastrum	+	+
Adenostyletalia s. lat.		
Serratula macrocephala	1	1
Polygonatum verticiüatum	+	+
Trolius europaeus	+	+
Aconitum ranunculifolium	+	....
Salix glabra E2	+	
Veratrum album		+
Vaccinio-Piceetea s. lat		
Picea abies E2	+	+
Aposeris foetida	+	
Fagetalia sylvaticae s. lat		
Lilium martagón	+	+
Anemone nemorosa	+	
Mercurialis perennis		+
Druge vrste (Other species)		
PotentiUa erecta	+	+
Dactylorhiza majalis		+
Mahovi (Mosses)		
Tort ella sp.	+ +	
Literatura
I-lAKrL, H. & al. 1992: Verbreitungsallas der Fam- und Blütenpflanzen Kärntens. Naturwissenschaftlichen Verein für Kärnten, Klagenfurt, 451 s.
Feoli Chiapella, L. & L. Poldini 1993: Prati e pascoli del Friuli (NE Italia) su substrati basici. Studia
Geobotanica (Trieste) 13: 3-140. Lona, C. 1952: La flora delle Alpi Giulie nell'Orto botanico alpino "Juliana" di Alberto Bois de Chesne.
Atti Mus. Civ. Stor. Nat. Trieste 18: 125-264, Trieste. Mayer, E. 1953: Prispevki k flori slovenskega ozemlja IV. Biološki vestnik (Ljubljana) 2: 66-72. Paulin, A. 1904: Beiträge zur Kenntnis der Vegetationsverhältnisse Krains. III. Samozaložba, Ljubljana. Poldini, L. 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario floristico
regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universita di Trieste, Udine, 898 s Praprotnik, N. 1995: Prispevek k poznavanju flore osrednjih in zahodnih Karavank 2.Hladnikia (Ljubljana) 4: 5-9.
Trpin, D., B. Vreš 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Zbirka ZRC 7,
Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 143 s. Wraber, T. 1960: Prispevki k poznavanju slovenske flore. Biološki vestnik (Ljubljana) 7: 29-37.
Igor Dakskobler
34. Scrophularia vernalis L.
Nova nahajališča v Posočju
New localities in the Soča Valley
9746/4 (UTM UM82): Slovenija, Breginjski kot, Mija, 970 m nm. v., apnenec z roženci, Lamio orvalae-Fagetum. Det. L Dakskobler, 16. 5. 1986, avtorjev popis.
9747/3 (UTM UM82): Slovenija, Matajur, pobočja nad dolino Nadižc, 610 m nm. v., dolomit, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 22. 5. 1991, avtorjev popis.
9748/3 (UTM VM02): Slovenija, Julijska Alpe, dolina Tolminke, ob cesti v Čadrg, okoli 620 m nm. v., pobočni grušč, okoliška gozdna združba Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 7. 3. 1997, avtorjev popis.
9848/1 (UTM UM91): Slovenija, Zgornje Posočje, severna pobočja Hlevnika nad dolino Soče, 450 m nm. v., apnenec, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 22. 6. 1995, avtorjev popis.
9848/1 (UTM UM91): Slovenija, Zgornje Posočje, dolina Kamnice pri Volčah, desni (osojni) breg, okoli 450 m nm. v., pobočni grušč (hudourniški vršaj), apnenec, lapor, roženec, Hacquetio-Fraxinetum. Det. I. Dakskobler, 14. 4. 1997, avtorjev popis in fotografski posnetek.
9848/2 (UTM VM01): Slovenija, Baška dolina, Strmol, severozahodna pobočja Šentviške planote nad dolino Bače, okoli 400 m nm. v., apnenec s primesjo laporja, pobočni grušč. Lamio orvalae-Fagetum. Det. 1. Dakskobler, 26. 7. 1991, avtorjev popis.
9848/2 (UTM VM01): Slovenija, Zgornje Posočje, severozahodna pobočja Senice nad dolino Soče, 440 m nm. v., apnenec s primesjo roženca in laporja, Hacquetio-Fraxinetum. Det. I. Dakskobler, 22. 5. 1995, avtorjev popis in fotografski posnetek.
9848/3 (UTM UM91): Slovenija. Srednje Posočje, Vogršček, 240 m nm. v., apnenec, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 14. 6. 1991, avtorjev popis.
9848/3 (UTM UM90): Slovenija, Srednje Posočje, pri opuščenem zaselku Vrtače nad Spodnjim Logom, okoli 400 m nm. v., apnenec, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 9. 4. 1991, avtorjev popis in fotografski posnetek.
9849/1 (UTM VM11): Slovenija, Baska dolina, Spodnje Bukovo, 520 m nm. v., ploščasti apnenec, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. Dakskobler 2. 6. 1987, avtorjev popis.
9849/1 (UTM VM11): Slovenija, Baska dolina, pod Znojilskim vrhom nad stransko dolino Koritnice, okoli 1000 m nm. v., apnenec s primesjo laporja, Lamio orvalae-Fagetum, prehod v Ranunculoplatanifolii-Fagetum. Leg. & det. I, Dakskobler, 10. 7. 1989, ZRC.
9849/2 (UTM VM11): Slovenija, Baška dolina, ob gozdni cesti Podbrdo-Nekelj-Štefančk (vas Porezen), okoli 650 m nm. v., pod veliko apnenčasto skalo, navaljeno na plasti skrilavib glinovcev, okoliška gozdna združba Luzulo-Fagetum. Det. L Dakskobler, aprila 1990, avtorjev popis. V naslednjih letih je na tem nahajališču nisem več opazil.
9849/2 (UTM VM11): Slovenija, Baška dolina, nad Znojilami, okoli 810 m nm. v., ploščasti apnenec s primesjo laporja, Lamio orvalae-Fagetum. Det.1. Dakskobler, 7. 5. 1988, avtorjev popis.
9849/2 (UTM VM11): Slovenija, Baška dolina, nad Medvedovo grapo (Pempohom) - zahodno vznožje Porezna, okoli 700 m nm. v., apnenec s primesjo laporja, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 1. 5. 1990, avtorjev popis.
9849/3 (UTM VMll):Slovenija, Šentviška planota, Bukovski vrh, pobočja v povirju Poliške (Pušnikove) grape, 780 m nm. v., dolomit, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 23. 4. 1987, avtorjev popis.
9849/3 (UTM VM11); Slovenija, Baška dolina, Široka draga (pobočja na severnem robu Šentviške planote), okoli 450 do 610 m nm. v., ploščasti apnenec, pobočni grušč, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 6. 7. 1989, avtorjevi popisi,
9855/3 (UTM VM90): Slovenija, Posavsko hribovje, Vovše pod Zasavsko goro, okoli 650 m nm. v., pri vrtu domačije ob cesti proti Vačam. Det. I. Dakskobler, 23. 4. 1995, avtorjev popis.
9947/1 (UTM UM80): Slovenija, dolina Idrije, pobočja med Kobivkom in MišČkom, okoli 320 m nm. v., apnenec, Hacquetio-Fraxinetum. Det. I. Dakskobler, 16. 4. 1996, avtorjev popis in fotografski posnetek. V bližini je nahajališče v Zelenem potoku (Dakskobler 1995).
9947/2 (UTM UM90): Slovenija, Kanalski Kolovrat, Sv. Jakob pri Ligu, okoli 690 m nm. v., apnenec m fliš, Lamio orvalae-Fagetum. Det. I. Dakskobler, 4. 5. 1990, avtorjev popis.
9947/2 (UTM UM90): Slovenija, Banjšice, na vrhu Jelenka (787 m) in na severozahodnem pobočju tega hriba, okoli 740 m nm. v., apnenec, Lamio orvalae-Fagetum. Leg & det. I. Dakskobler, 6. 6. 1992, ZRC 3185.
9947/4 (UTM UL99): Slovenija, Srednje Posočje, severovzhodno pobočje Svete gore (proti Preškemu vrhu), okoli 450 m nm. v., apnenec, grušč ob ostankih vojaških objektov iz prve svetovne vojne, pionirski gozd lipe, ive, belega gabra, češnje in črnega gabra (prevladujoča okoliška združba Seslerio autumnalis-Ostryetum). Det. I. Dakskobler, 28. 2. 1997, avtorjev popis.
9948/2 (UTM VM00): Slovenija, Banjšice, Kalski gozd, okoli 800 do 900 m nm. v., apnenec, Lamio orvalae-Fagetum stellarietosum montanae. Det. I, Dakskobler, maj 1985, avtorjevi popisi (nahajališče v odd. 15, Ilovca - leg. et. det. I. Dakskobler, 5. 6. 1997, ZRC).
9948/3 (UTM VM00): Slovenija, Banjšice, Volnik, okoli 900 m nm. v., apnenec, Lamio or\'alae-Fagetum. Det. 1. Dakskobler, maj 1989, avtorjev popis.
0047/2 (UTM UL99): Slovenija, Srednje Posočje, levi breg Soče pri Solkanu, okoli 100 m nm. v., konglomerat, drugotni gozdiči na rastišču združbe Ornithogalo-Carpinetum ostryetosum carpini/oliae.Det K.	21. 6. \995,popis avtoijev.
9856/3 (UTM WMOO): Slovenija, Posavje, severna gozdnata pobočja ob poti z žel. postaje Hrastnik proti Kumu, pod Župo, okoli 500 m ntn. v. Leg. N. Jogan, 5. 1988, zasebni herbarij.
46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 62 63 61 65
SI. 1: Razširjenost vrste Scrophularia vernalis L. v Sloveniji Fig. I: Dislribution of Scrophularia vernalis L. in Slovenia
Podateke o razširjenosti vrste Scrophularia vernalis v Posočju je prispeval predvsem Zirnich. Cohrs (1954: 124) tako navaja nahajališče med Kanalskim Vrhom in Batami na Ban-jšicah (9948/1), Mezzena (1986: 434) pa v opisu Zirnichovega herbarija poleg tega nahajališča še Sv. Lucijo (Most na Soči) - 9848/2, Kamno (9747/4) ter nahajališče ob poti iz Mosta na Soči (Sv. Lucije) proti Čepovanu (9848/4). Krašan (1863: 394, 1870: 315) jo je našel na severozahodnem robu Trnovskega gozda, pri Puštalah nad Čepovansko dolino (9948/4). V istem kvadrantu (9948/4), na Prezrenu pri Lokvah v Trnovskem gozdu, jo je popisal M. Pisk-ernik (1954) v asociaciji Acereto-Ulmetum. V sosednji Furlanij i-Julijski krajini je vrsta Scrophularia vernalis razmeroma redka, raste pa npr. v osnovnem polju, v katerem je tudi Bregin-jski kot (9746) - Poldini (1991: 685). Nova nahajališča kažejo, daje spomladanska Čmobina v zahodni Sloveniji najbolj razširjena na Banjški planoti in njenem obrobju, drugod, npr. v Baški dolini, v dolini Soče med Mostom na Soči in Kobaridom in v Breginjskem kotu uspeva raztreseno, zelo redka je v dolini Idrije.
Pri izdelavi arealne karte za cclo Slovenijo smo upoštevali podatke ljubljanskega univerzitetnega herbarija (LJU). V njem so herbarijske pole naslednjih avtorjev: F. Dolšak, A. GsrAN, R. Justin, T. Knez, E. Maver, A. Paulin, A. Podobnik, B. Vreš, M. Wraber, T. Wraber in M. Zalokar. Dopolnili smo jih z nekaterimi literaturnimi navedbami. Največ smo jih našli v Flori Štajerske (Hayek 1911-1914: 132-133). Posamezna nahajališča omenjajo naslednji avtorji: S. Graf (1837), V. Plemel (1862: 157), Pospichal (1897-99: 617), Beck(1908: 125), Šuštar (1959: 43, 54), Drovenik (1975: 62) in VreS (1987: 143). Slednji nam je ljubeznivo posredoval le v elaboratu objavljeno nahajališče - Planina na Pohorju (Sv. Anton) - 9457/1 (VreS 1996). V tem prispevku objavljamo tudi novo nahajališče N. Jogana pod Kumom (9856/3). Med preglednimi deli E. Mayer (1952: 202) piše, daje vrsta Scrophularia vernalis raztreseno
razširjena po vsem slovenskem ozemlju, manjka le v Istri. T. Wraber (1984: 423) je v drugi izdaji Male flore Slovenije (Martin čič & Sušnik. 1984) njeno razširjenost označil takole: vlažni gozdovi, med grmovjem, okoli pastirskih staj, od nižine do subalpinskega pasu po vsej Sloveniji (DN ?). Iz priložene arealne karte, kije gotovo nepopolna, sklepamo, daje spomladanska črnobina v Sloveniji razširjena predvsem v predalpskem in preddinarskem fitoge-ografskem območju (po M. Wraberju 1969). Razmeroma redka je v alpskem območju (posoško predgorje Julijskih Alp, Pohorje) in še bolj v dinarskem območju (Trnovski gozd). V submed-iteranskem območju je bolj pogosta le v njegovem posoškem delu, v subpanonskem območju pa nam niso znani podatki za Prekmuije. Naravni areal te vrste sicer obsega zahodno, srednjo m južno Evropo (na Pirenejih in na Balkanskem polotoku raste le v severozahodnih območjih), južno Rusijo in Iran. Ker sojo včasih gojili kot medonosno rastlino, seje razširila še v druge dele Evrope in jo najdemo tudi na severu, vse do srednje Skandinavije in Finske (Harte 1975: 26).
Vrsta Scrophularia vernalis navadno raste na svežih, humoznih, ilovnatih tleh, v mezolil-nih gozdovih in na gozdnih robovih, pogosto tudi na (pol)ruderalnih rastiščih. V Srednji Evropi jo uvrščajo medznačilnice zveze Galio-AUiarion (Oberdorfer 1983: 832, Mucina 1993: 207-208). V gozdnih združbah Slovenije jo je, kot že omenjeno, M. Pjskernik (1954) našel v asociaciji Acereto-Ulmetum. Košir (1979) jo je izbral za značilno vrsto asociacije ísopyro-Fagetum. Ne prav pogosto (s stalnostjo I-II) se pojavlja v obeh variantah te združbe (Isopyro-Fagetum var. Arum maculatum in Isopyro-Fagetum var. Adenostvles alliariae) in sicer na Gorjancih, Čemšeniški planini, Kumu in Menini planini. Marinček (1981: 80) jo našteva med slučajnimi vrstami subasociacije Lamió orvalae-Fagetum var. geogr. Dentaría pentaphyllos typicum. Našel jo je pod Lubnikom. V Kalskem gozdu naBanjšicah smo jo uvrstili med razlik-ovalnice subasociacije Lamio orvalae-Fagetum var. geogr. Dentaria pentaphyllos subvar. geogr. Anemone trifolia stellarietosum montanae (stalnost II - 39 %) - Dakskobler (1988, mscr ). Ta subasociacija uspeva na površinskih vboklinah, največkrat na obodu vrtač, na humoznih rendzinah ali rjavih pokarbonatnih tleh. Tudi drugod v Posočju smo spomladansko črnobino doslej največkrat našli v združbi bukve in velecvetne mrtve koprive (Lamio orvalae-Fagetum) ter v združbi velikega jesena in gorskega javorja (Hacquetio-Fraxinetum). Po naštetem sodimo, da lahko vrsto Scrophularia vernalis v gozdnih združbah Slovenije štejemo med kazalke (indikatorje) t. i. aceretalnih rastišč, to je svežih, humoznih, z dušikom bogatih tal. Na takih tleh uspevajo bukovja z večjim deležem gorskega javorja, ali združbe gorskega javorja, velikega jesena in gorskega bresta.
Literatura
Beck, G. 1908: Vegetationsstudien in den Ostalpen. 11. Die illyrische und mitteleuropäisch-alpine Flora im oberen Sava-Tale Krains. Sitzungber. d. Akad. d. Wiss. Wien., Mathem-naturw. Kl., Bd. 117: 453-511 (1- 158), Wien.
Cohrs, A. 1954: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repert. (Berlin) 56 (2): 97-143.
Dakskoblek, 1. 1988: Asociacija Lamio orvalae-Fagetum v Kalskem gozdu na Banjšicali. Rokopis, Biološki
inštitut ZRC S AZU, Ljubljana. dakskobler, i. 1995: Hladnikov volčič (Scopolia carniolica f. hladnikiana) tudi v Zelenem potoku.
Proteus (Ljubljana) 58 (3): 102-103. Drovenik, B. 1975: Nekaj o flori Menine planine. Varstvo narave (Ljubljana) 8: 57-66. Graf, S. 1837: Der Grosskahlenberg bei Leibach. Flora (Regensburg) 20 (2): 557-663.
Hartl, D. 1975: Scrophulariaceae. V: Hcot, G.: Illustrierte Flora von Mitteleuropa. VI/1, s. 1-470, 2. Aufl., Paul Parey, Berlin-Hamburg.
Hayek, A. 1911- 1914: Flora von Steiermark 2 (1), Berlin.
KoSir, Ž. 1979: Ekološke, fitocenološke in gozdnogospodarske lastnosti Gorjancev v Sloveniji. Zbornik gozdarstva in lesarstva 17 (1): 1-242, Ljubljana.
Krašan, F. 1863: Beiträge zur Flora der Umgebung von Görz. Österr. Bot. Zeitschr. Bd. 13 (11): 345-362, 13 (12): 385-396.
KraSan, F. 1870: Studien über die periodischen Lebenserscheinungen der Pflanzen im Anschlüsse an die Flora von Görz. Abh. d. zool.-bot. Ges. Wien, Bd. 20: 265-366.
MarinCek, L. 1981: Predalpski gozd bukve in velike mrtve koprive v Sloveniji. Razprave 4. raz. SAZU, 23 (2): 59-96, Ljubljana.
Mayer, E. 1952: Seznam praprotnic in cvetnic slovenskega ozemlja. Dela 4. razr. SAZU 5 (Inštitut za biologijo 3), Ljubljana, 427 s.
Mezzena, R. 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste 38 (1): 1-519, Trieste.
Mucina, L. 1993: Galio-Urticetea. V: Mucina, L., G. Grabkerr, T. Ellmauf.r (ur.): Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil I: Anthropogene Vegetation, s. 203-251, Gustav Fischer Verlag, Jena - Stuttgart - New York.
Oberdörfer, E 1983: Pflanzensoziologische Exkursionsflora. 5. Aufl. Eugen Ulmer, Stuttgart, 1051 s.
Piskernik, M. 1954: Združba gorskega javora in bresta (Acereto-Ulmetum) v Snežniku, Javorniku in Trnovskem gozdu. Diplomska naloga, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, 20 s. + 2 fitocenološki tabeli.
Pi.emel, V. 1862: Beiträge zur Flora Krains, Drittes Jahresheft d. Ver. Krain. Landesmus., s. 120-164, Ljubljana.
Poloini, L. 1991: Atlante corologico detle piante vaseolari nel Friuli-Vcnezia Giulia. Inventario floristieo regionale. Regione Autonomo Friuli-Vcnezia Giulia & Universitä di Trieste, Udine, 898 s.
Pospichal, E. 1897-1899: Flora des österreichischen Küstenlandes. I-II, Franz Deuticke, Leipzig-Wien
Šuštar, F. 1959: Floristični pregled in fitogeografska oznaka Rašice. Diplomska naloga. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani, 58 s.
VreS, B. 1987: Floristični pregled Košenjaka z okolico (severna Slovenija). Biološki vestnik (Ljubljana) 35(2): 135-150.
Vreš, B. 1996: Flora Pohorja (elaborat: predhodno poročilo). Biološki inštitut ZRC SAZU, 33 s.
Wraber, M. 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens. Vegetatio 17: 176-199.
Wraber, T. 1984: Scrophulariaceae. V: MartinCiC, A. & F. SuSnik: Mala flora Slovenije, s. 419-447. Državna založba Slovenije, Ljubljana.
Igor Dakskobler
Nova nahajališča - New localities
Acer obtusatum W. & K. cx Willd.: Topokrpi (topolistni) javor je v dolini Raše našel že Silvester Čehovin leta 1960, ko je skupaj z Lojzetom Čampo pedološko kartiral to območje. Najdboje sporočil prof. Gabrijelu Tomažiču (S. Čeiiovik, v telefonskem pogovoru 12. 3. 1997). Dopolnilo k rubriki Nova nahajališča - New localities, Hladnikia 7, str. 41.
Campanula spicata L.: Slovenija, Julijske Alpe. 9748/1 (VM02): Žlebic nad planino v Prodih, v zatrepu doline Tolminke, okoli 950 m nm. v., dachsteinski apnenec, Ostryo-Fagetum. Leg. & det. I. Dakskobler, 6. 9. 1996, ZRC. Novo nahajališče v Julijskih Aipah.
Crepis terglouensis (Hacq.) A. Kerner: Slovenija, Julijske Alpe: Prestreljenik, 9646/2 (UTM UM83); grušč. 2350 m n. m. Leg. & det. N. Praprotnik, 9.8. 1996, LJM. Novo nahajališče redke vrste v novem kvadrantu.
Cypripedium calceolus L.: Slovenija, Julijske Alpe: Kot, 9549/3 (UTM VM14); bukov gozd. 920 m n. m. Det. & leg. N. Praprotnik, 04. 06. 1992, LJM.
-	Slovenija, Kamniške Alpe: Taška, 9653/3 (UTM VM63); bukov gozd. 1350 m n. m. Det. & leg. N. Praprotnik, 25. 7. 1995, LJM.
-	Slovenija, Kamniške Alpe: Ravenska Kočna, 9653/1 (UTM VM63); bukov gozd. 1000 m n. m. Det. & leg. N. Praprotnik; 24. 8. 1996, LJM.
Dianthus hoppei Portenschl. ; Slovenija, Štajerska: Donačka gora, 9760/2 (UTM WM52). skalne razpoke. 870 m n. m. Det. B. VREŠ & N. Praprotnik, 18.6. 1995.. Nahajališče v novem kvadrantu.
-	Slovenija, Štajerska: Donačka gora, 9760/1 (UTM WM52); skalne razpoke. 860 m n. m. Det. B. VREŠ & N. Praprotnik, 18. 6. 1995. Potrditev starega podatka.
Gentiana lutea L. subsp. vardjanii T. Wraber: Slovenija, Kamniške Alpe: pod Kokrskim sedlom nad dolino Kokre, 9653/3 (UTM VM63); travišče. 1600 m n. m. Det. & leg. N. Praprotnik, 25. 7. 1995. Novo nahajališče v Kamniških Alpah.
Ilippophae rhamnoides L. : Slovenija, Gorenjska: Gozd Martuljek, 9549/1 (UTM VM15); nasajeno ob cesti. 710 m n. m. Det. N. Praprotnik, 30. 09. 1995.
-	Slovenija, Gorenjska: Bled, 9650/2 (UTM VM33); nasajeno ob cesti. 490 m n. m. Det, & leg. N. Praprotnik, 1. 10. 1995, LJM.
Liparis loeselii (L.) L.C.Rich.: Slovenija, Gorenjska: Bled, med cesto proti Poljšici m tovarno Lip Bled, 9650/2; močvirnat travnik, ki prehaja v trstišče. 525 m n.m. Det. M. KačiCnik, 30.6.1992; avtoričin popis. Novo nahajališče prizadete vrste.
-	Slovenija, Hotedrščica, Zelena dolina, ob potoku Hotenjka pod Breščevim hribom, 0051/ 4; nizko barje. 570 m n. m. Leg. et det. B. Dolinar, 22.6.1996. Novo nahajališče prizadete vrste.
-	Slovenija, Logatec, Črni potok, za žično ograjo vodnega zajetja, 0051/3; nizko barje. 520 m n. m. Leg. et det. B. Dolinar, 5. 7. 1996. Novo nahajališče prizadete vrste.
-	Slovenija, Dolenjsko,med vasema Smrjene in Vino pri Pijavi Gorici, 0053/4; barje,370 m n.m. Leg et det. B. Dolinar, 20. 7. 1996, avtorjev herbarij.
-	Slovenija, Dolenjsko, pod vasjo Drenik pri Pijavi Gorici, 0053/2; obsežno barje. 320 m n.m. Leg. et det. B. Dolinar, 30.7.1996, avtorjev herbarij.
Listera cordata (L.) R. Br.: Slovenija, Julijske Alpe, 9648/3 (UTM UM93): Soča - Vrsmk, pod Črnim vrhom (osoje nad zaselkom Črča), okoli 1130 m nm. v., apnenec, prhnina in surov humus, območje smrekovo-bukovega gozda (Anemono-Fagetum piceelosum, fragmentarno tudi Adenostylo glabrae-Piceetum), v katerem rastejo še nekatere druge smrekove vrste, npr. Pyrola minor, Orthilia secunda, Corallorhiza trifida, Goodyera repens, Moneses uniflora in Monoiropa hypopitys. Leg. et. det. I. Dakskobler, 23. 7. 1996, ZRC. Novo nahajališče v Julijskih Alpah.
-	Slovenija, Julijske Alpe, 9648/2 (UTM VM03): Trenta, pl. Lepoč, okoli 1100 m nm. v., apnenec, podorni bloki, prhnina in surov humus, mešan gozd smreke, jelke in bukve (Homogyno sylvestris-Fagetum piceetosum) v rahlo mraziščni kotanji. Leg. & det. I. Dakskobler, 9. 9. 1997, ZRC. Novo nahajališče v Julijskih Alpah.
-	Slovenija, Trnovski gozd, 9949/3 (UTM VL19): Govci, Orlejci (osojna pobočja med Poldanovcem in Zelenim robom), 1150 m nm. v., dolomit, prhninasta rendzina, mešan gozd jelke, bukve in smreke (Homogyno sylvestris-Fagetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 12. 8. 1997, ZRC. Novo nahajališče v Trnovskem gozdu.
-	Slovenija, Savinjske Alpe, 9553/4 (UTM VM64): Matkov kot, nad Matkom, okoli 1300 m nm. v., dolomit, primes glinastih skrilavcev, drugoten smrekov gozd na rastišču združbe Luzulo-Fagetum abietetosum (prehodi v združbo Homogyno sylvestris-Fagetum). Leg. et det. I. Dakskobler, 12. 7. 1990, ZRC. Novo nahajališče v Savinjskih Alpah.
Matteucia struthiopteris (L.)Todaro: Slovenija, Julijske Alpe: dolinaRadovne, 9549/4 (UTM VM24); bukov gozd. 700 m n. m. Det. N. Praprotnik, 14. 6. 1996.
-	Slovenija, Karavanke: Poljane nad Podkorenom, 9548/4 (UTM VM05), na robu rovta.
1000 m n.m. Det. N. Praprotnik; 18. 8. 1996. Ophrys insectifera L. - Slovenija, Goriška Brda, 9947/4 (UL99): Sabotin, opuščen peskokop ob cesti Vrhovlje - Sabotin, okoli 400 m nm. v., apnenec, okoliška združba Seslerio autumnalis-Ostijetum. Det. I. Dakskobler, 23. 5. 1995, avtorjev popis in fotografski posnetek. Novo nahajališče v submediteranskem območju Slovenije. Pedicularis hacquetii Graf: Slovenija, Julijske Alpe: planina pod Malim vrhom, 9749/4 (UTM VM12), travišče. 1135 m n. m. Leg. & det. N. Praprotnik, 27. 6. 1996, LJM. Novo nahajališče.
-	Slovenija, Julijske Alpe: Kobla, 9749/2 (UTM VM12); travišče. 1000 m n. m. Leg. & det. N. Praprotnik, 27. 6. 1996, LJM. Novo nahajališče v novem kvadrantu.
Phacelia tanacetifolia Benth.: Slovenija, Gorenjska: Žirovnica, 9550/4 (UTM VM34), plevel na njivi. 550 m n. m. Det. N. Praprotnik, 25. 6. 1995.
-	Slovenija, Gorenjska: med Mojstrano in Radovno, 9549/4 (UTM VM14); na cestnem nasipu. 700 m n. m. Det. N. Praprotnik, 14. 6. 1996.
Primula wulfeniana Schott: Slovenija, Julijske Alpe: Lipanca, 9649/2 (UTM VM13); travišče.
1650 m n. m. Det. & leg. N. Praprotnik, 22. 6. 1991, LJM. Rhododendron ferrugineum L.: Slovenija, Julijske Alpe, Kanin: Skripi, 9646/2 (UTM UM83);
med ruševjem. 1650 m n. m. Leg. & det. N. Praprotnik, 9. 8. 1996, UM. Serapias vomeracea (Burm. fil.) Briq.: Slovenija, Goriška Brda, 9947/1 (UM80): Partide pri Golem Brdu, apnenec, okoli 220 m nm. v., suh, poleti še košen travnik (red Scorzoneretalia villosae). Det. I. Dakskobler, 21. 6. 1995, avtorjev popis in fotografski posnetek. Novo nahajališče v submediteranskem območju Slovenije. Spiraea decumbens Koch: Slovenija, Posočje: Kobarid, pri Napoleonovem mostu, 9747/4 (UTM UM82); ob Soči. 230 m n. m. Det. N. Praprotnik, 27. 6. 1995. Novo nahajališče redke vrste v novem kvadrantu.


Sorbus mougeotii Soyer-Will. & Godr.: Slovenija, Julijske Alpe, 9647/2 (UM93): Kosmata glava nad Bavšico (začetni del grebena Bavškega Grintovca), 1350 do 1400 m um. v., apnenec s primesjo laporja, Homogyno sylvestris-Fagetum. Leg. et det. I. Dakskobler, 10. 9. 1996, ZRC. Določitev temelji na obliki listov, plodov nismo našli. Novo nahajališče v Sloveniji.
Stemmacantha rhapontica (L.) Dittrich; Slovenija, Kamniške Alpe: jugovzhodno pobočje Košutne nad dolino Korošice, 9653/3; travnata dolinica. 1030 m n. m. Leg. & det. D. Cenčič & M. Orf.hek, 20. 7. 1996, avtorjev popis in herbarijski primerek v LJU. Prva potrditev nahajališča redke vrste po F. X. Wulfenu in K. Zoisu v Kamniških Alpah.
Trapa natans L.: Slovenija, Spodnja Savinjska dolina, v vzrejnih bazenih ob Žovncškem jezeru pri Braslovčah, 9756/1 (UTM VM02). Det. N. Vogrin & M. Vogrin. Novo nahajališče ranljive vrste v Sloveniji.
Viscum album L. ssp. austriacum (Wiesb.) Vollmann: Slovenija, Štajerska: Kammca, 9459/2; parazit na vrsti Pinus sylvestris ob planinski poti Kamnica - Urban okoli 350-400 m n. m. Det. M. Šenica, 31.3. 1997.
Uredil: Neje Jogan

Miscellanea
Ob 70-letnici profesorice Jelke Suhač
Profesorica JELKA SUHAČ. biologinja, je 18. decembra 1996 praznovala okroglo obletnico svojega rojstva. Vrstice namenjam tako mlajšim kolegom, ki je ne poznajo dovolj, kot tudi starejšim, ki bodo lahko obudili prenekateri spomin na srečanje z njo.
Jelka Suhač se je rodila leta 1926 v Čakovcu, kjer je obiskovala tudi osnovno šolo. Prve tri razrede gimnazije je končala v Varaždinu, četrtega v Celju leta 1941. Med vojno ni obiskovala šole. Po končani višji tečajni gimnaziji v Celju leta 1946 se je posvetila študiju biologije in geologije na Prirodoslovno-matematični fakulteti v Ljubljani in ga zaključila leta 1952 z diplomsko nalogo Razširjenost ilirskih flornih elementov na Slovenskem ozemlju.
Že med študijem je bila zaposlena, sprva kot pomožna asistentka, nato kot provizorna asistentka za sistematsko botaniko na Botaničnem inštitutu v Ljubljani in bila Šest mesecev tudi demonstratorka pri pouku biologija-botanika. 3. decembra 1952 je bila nastavljena na Botaničnem inštitutu kot redna asistentka in vzporedno s tem tudi honorarna asistentka na Višji pedagoški šoli za skupino biologija-kemija. V šolskem letu 1954/55 je zaradi obolelosti profesorja Leona Detele honorarno predavala splošno botaniko.
Svoje raziskovalno delo je v tem obdobju usmerila v problematiko rodu Athamanta L. in objavila dva članka. Prvega, z naslovom Pomen števila oljnih kanalov vrste Athamanta cretensis L. za njeno sistematsko razdelitev v območju jugovzhodnih Apncniških Alp je objavila v Biološkem vestniku.
Drugega Die Verbreitung der Athamanta turbith in den Julischen Alpen und das Fehlen der A. haynaldi daselbst je skupaj s prof. Ernestom Mayerjem objavila v celovški reviji Angewandte Pflanzensoziologie. Delovno razmerje na Univerzi je zaključila 31. 12.1955.
Ponovno se je zaposlila v šolskem letu 1963/1964. Življenjska pot jo je vodila naprej v Celje in čez leto dni v Koper, kjer je poučevala biologijo in kemijo na tamkajšnji gimnaziji. Leta 1969 se je vrnila v Ljubljano, sprejela mesto strokovne prevajalke v Litostroju in po šestih mesecih mesto pomočnice ravnatelja na osnovni šoli Riharda Jakopiča v Šiški. Toda Jelko, ki je po duši naravoslovka, to delo ni povsem zadovoljilo.
Leta 1973 jo je prof. dr. E. Mayer ponovno povabil k sodelovanju na

Institut za biologijo Univerze. Tu je bila sprva kot strokovna, nato višja strokovna sodelavka. Od leta 1977 do upokojitve 1982 leta je nadaljevala delo pod njegovim vodstvom na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Čeprav po vrnitvi na botanični inštitut ni samostojno objavljala, pa je bilo njeno delo neimenovano vtkano v veliko del in člankov in prav zato ji na tem mestu lahko rečemo hvala. Sodelovala je v raziskovalnem projektu Endemizem in polimorfizem v flori Jugoslavije. Zadnja leta je skupaj z E. Mayerjem pripravljala seznam vseh botaničnih objav, tako domačih kot tujih avtorjev, ki so se nanašale na ozemlje osrednjega dela balkanskega polotoka. Nastala je obsežna kartoteka, ki ima to odliko, da so navedbe preverjene na originalih. To je delala Jelka z vso natančnostjo, z dobrim poznavanjem stroke in znanjem tujih jezikov. Kljub upokojitvi je še vedno stalna obiskovalka botaničnih srečanj, delavnic in ekskurzij Prirodoslovnega društva, kolikor ji to dopušča čas.
Iz študentskih časov poznamo Jelko kot resno in redko nasmejano. Kasneje je bila bolj odprta, bila je zaupanja vredna in zelo prijetna sodelavka. Sama se je vedno držala pravila, da življenju ne smemo pripisati let, marveč moramo letom, ki jih živimo, dajati življenje. To ji želimo tudi vnaprej in ji iskreno čestitamo!
Bibliografija
1.	SuhaCJ., 1954: Pomen števila oljnih kanalov vrste Athamanta cretensis L. za njeno sistematsko razdelitev v območju jugovzhodnih Apneniških Alp. Biološki vestnik 3: 102-105.
2.	Mayer E. &J. Suhač, 1954: Die Verbreitung det Athamanta turbith in denjulischen Alpen und das Fehlen der A haynaldi daselbst. Angewandte Pflanzensoziologie 1: 310-316.Klagenfurt.
Darinka Trpin
11. srečanje slovenskih botanikov
11. srečanje slovenskih botanikov je bilo 30. novembra 1996 v Biološkem središču v Ljubljani. Vodila ga je dr. Blanka Druškovič. Pobudnik vseh dosedanjih srečanj prof. dr. Tone Wraber se je po uvodnem pozdravu spomnil umrlega prof. dr. Franca Sušnika.
V	letu 1996 so Maja Jure, Branko Vreš, Jasna Paradiž in Jože Bavcon uspešno zagovarjali svoje doktorske disertacije.
V	prvem delu srečanja smo se kot običajno spomnili tudi dveh jubilantov. Prof. Jelka Suhač je praznovala 70. letnico, Njeno življenje in delo je predstavila dr. Darinka Trpin. Prof. dr. Marko Accetto pa je praznoval 60. letnico. O njem je govoril dr. Mitja Zupančič.
V	drugem delu se je zvrstilo devet prispevkov. Prof. dr. Andrej Martinčič je govoril o Stanju raziskanosti listnatih mahov v Sloveniji. Andreja Kofol-Seliger je v prispevku Pelod in alergije govorila o svojem delu na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije. Dr, Mitja Zupančič je predstavil za Slovenijo novo združbo Coijdali cavae-Aceretum, ki uspeva v Pokljuški soteski. Za zgodovino slovenske botanike je bil pomemben prispevek Andreja Piltaverja Upodobitev lišajev, omenjenih v Scopolijevi Kranjski flori (1760). Podobe kranjskih lišajev hrani Naravoslovni muzej na Dunaju. O nekaterih zanimivih rastlinah je v Botaničnih drobtinicah z Notranjskega Snežnika govoril prof. dr. Tone Wraber. Prvotni naslov prispevka Nejca Jogana je bil Pimpinella nigra, spregledana vrsta slovenske flore. Pri pregledovanju herbarijskega materiala in pri reviziji znakov je N. Jogan naslov spremenil: Ali Pimpinella nigra Mili. uspeva v Sloveniji? Doc. dr. Mitja Kaligarič je govoril o vrsti Carlina utzka v Sloveniji. Bernard Goršek pa o Kartiranju vodnih habitatov ob Muri. 11. srečanje slovenskih botanikov je zaključila doc. dr. Marina Dermastia z Rastlinskimi razglednicami s Portorika.
Nada Praprotnik
Oblikovanje slik in tabel — Slike so črtne, pripravljene z računalniško grafiko in kontrastno natisnjene ali narisane s tušem. Izjemoma pridejo v poštev tudi kontrastne fotografije. Na slikah so narisane tudi dolžinske enote (grafična merila) v obliki "I 5 mm" in brez nadaljnjega razčlenjevanja. Na sestavljeni sliki mora biti jasno, na katere dele sekatera dolžinska enota nanaša. Na zemljevidih je poleg grafičnega merila nedvoumno označena tudi smer severa z "N". Če je slik več, so zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami, na sestavljenih slikah pa posamezni deli s črkami; tabele prav tako oštevilčimo z arabskimi številkami, a neodvisno od oštevilčenja slik. Pod vsako sliko ali tabelo je pojasnjevalni tekst v slovenščini in angleščini (npr. SI. 1: ..., Fig. 1:...), v besedilu pa se slike oz. tabele omenjajo kot si. 1, si. 2a, tab. 1... Pojasnjevalno besedilo k slikam in tabelam se doda v besedilu čisto na koncu, na robu natisnjene kopije besedila pa se označi, v katerem delu naj bi bila slika ali tabela. Najbolje je, da so slike pripravljene tako velike, kot bodo kasneje v reviji.
Enostavne tabele lahko oddate kar na disketi, zapletenejše pa oddajte tako pripravljene, da jih bo mogoče kot slike vključiti v tekst.
FloristiČne notice - V tej rubriki objavljamo tako ali drugače zanimive floristične najdbe, predvsem z območja Slovenije, le izjemoma tudi nove vrste za slovensko floro (te j e smiselne-je podrobneje predstaviti v samostojnem članku, ki vsebuje tudi slike in diagnozo obravnavane vrste). Obseg prispevkov naj ne bo prevelik, načeloma ne več kot pol strani. Popolno znanstveno ime obravnavanega taksona (brez citiranega vira in letnice) predstavlja naslov prispevka. Sledi kratka pisna oznaka pomena najdbe (npr. "Potrditev več desetletij starih navedb za Belo krajino." ali "Nova nahajališča redke vrste.") v slovenščini in angleščini, tej pa sledi navedba novih nahajališč po vzorcu:
9559/1 (UTM WM44) Slovenija: Štajerska, Pohorje, Frajhajm nad Šmartnim na Pohorju,
pri kmetiji Vošnik, 900 m s. m.; suhe košenice. Leg. D. Naglic, 5.7.1987, det. M. Ristow,
7. 7. 1987 (LJU XXXXXX).
Tem navedbam sledi komentar z obrazloživijo pomena najdb in ostalimi pripombami. Literaturne navedbe se navaja po bibliografiji v Rdečem seznamu (T. Wraber & P. Skobeme, Varstvo Narave 14-15), dodatne literatume vire pa doda za komentarjem. Na koncu vsake notice je s polnim imenom podpisan njen avtor.
Recenzije - Naslov recenzije je naslov recenziranega dela po vzorcu citiranja literature z dodatnimi podatki o vseh avtorjih (če so trije ali jih je več), prevajalcu, številu strani in ceni. Za razliko od siceršnjega citiranja literature najprej navedemo polni naslov obravnavanega dela. Recenzije naj ne presegajo ene strani natisnjenega besedila.
Oddaja besedil
Besedila naj bodo oddana na disketi (3,5" ali 5,25") za PC in sicer oblikovana kot ASCII datoteke ali s katerim od bolj uporabljanih urejevalnikov (Word, Wordstar, Word for Windows...), uporaba vrste in verzije urejevalnika pa naj bo posebej navedena. Poleg diskete morajo pisci oddati še dve jasno Čitljivi kopiji besedila, natisnjeni enostransko na belem A4 papirju, z dvojnim razmikom, z nepotiskanimi robovi, širokimi vsaj 3 cm, vsaka stran naj ima v glavi napisano ime avtorja in zaporedno številko strani (v zvezi z načinom tiska glej "Oblikovanje besedil"). Če besedilo ne bo oddano na disketi, bo pisec moral plačati pretipkavanje. Po recenziji oddanega članka bo avtor prejel nazaj odtise z morebitnimi pripombami, na podlagi katerih naj v roku 14 dni predela besedilo in predelan članek vme uredniškemu odboru.