poštnina plačana v gotovinit itev* 18. V Ljubljani, dne 4. maja 1933. Posamezna ftsv. Oin 1*- Leto XVI. pravništvo ..Domovine" v LJubljaui, Knaflova ulica 5 redništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 da 3128 Bzhaia vsak letrfiek Tal Ntroinlu u ti/tmstvo: četrtletna I Dla, poHtta« II M*,' mM«.« U Di«; » !«•• _____... _____ i___H... . T« nu 44 tU« mIaI^ui ift ni H lemstto rai» taoftti četrtletna 11 'Dlo, prfletu« 14 Nil, M Dl». »merit« letno 1 dol«. — Raco« post« hrnflrie«, poiroltkc i LluMjui, H. 10.711. Tudi Dolenjska je v taboru vsedržavne stranke Novo mesto je v nedeljo lepo manifestiralo jugoslovensko politiko narodne sloge. Za nedeljo je bila namreč sklicana v Novo mesto seja banovinskega odbora JRKD, ki sta se je udeležila poleg številnih narodnih poslancev in senatorjev tudi oba ministra, gg. dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj. Ker sta ministra prispela iz Beograda že zjutraj, je krajevna organizacija JRKD sklicala pred sejo banovinskega odbora še javen shod, kjer se je zbralo po rani maši okrog 1500 ljudi, ki so navdušeno pozdravili oba slovenska predstavnika v vladi. Shod je otvoril novomeški župan in predsednik novomeške sreske organizacije JRKD g. doktor Rezek. V pozdravnem nagovoru je poudarjal, da je nepričakovano velika udeležba dokaz, da tudi Dolenjci nočejo stati ob strani, marveč da hočejo z vsemi svojimi močmi sodelovati pri urejevanju političnih in gospodarskih razmer v državi in da najodločneje obsojajo razdiralno politiko onih, ki bi še vedno hoteli širiti staro mrž-njo in sejati neslogo med Slovence. Viharno pozdravljen je stopil nato na govorniški oder MINISTER ZA SOCIALNO POLITIKO IN NARODNO ZDRAVJE G. IVAN PUCELJ. gest mesecev je minilo, je dejal g. minister, ko sem vam zadnjič na shodu tolmačil notranja vprašanja naše državne politike. Če pogledamo danes nazaj, vidimo, da se je zgodilo vse natančno tako, ljudstva, kakor je bilo pred 6. januarjem 1929. Da bi to dosegli, so ti ljudje pozabili na mejo dovoljenega in se izpozabili kakor otroci nad materjo. Njihove punktacije so udarjale naravnost na obstoj države in na vse to, kar si je narod priboril. Kadar pa država udari svoje škodljivce, takrat pride obračun. Ta obračun je sedaj tu. Vsakdo je videl, kako dolgo se je potrpelo, kako dolgo se je prizanašalo. V lastni državi lastnih ljudi nismo preganjali, dali smo jim časa, da se izpametujejo. Ko pa se niso hoteli, se je morala izvršiti pravica. Potem so se vrgli na druge spletke. Začeli so govoriti, da med nami ni sloge, da se Pucelj in j da tako zadnjič zakličemo vsem nasprotnikom naše narodne svobode, vsem nasprotnikom naše mlade države, da smo eno, da hočemo eno ostati in da nam je država tako sveta, da je ne damo nikdar in nikomur. Tudi dogodki v mednarodnem svetu nam narekujejo slogo na znotraj. Kadar se zunaj hiše, zunaj kmečkega doma nekaj godi, kar je naperjeno proti temu domu, takrat se kmečka družina, če je poštena in pametna, združi in zbere in takrat nastopi vsa družina kakor en mož. Nekaj podobnega je tudi z nami in i našo državno hišo. Tudi mi moramo vsemu svetu pokazati, da hočemo ostati v naši državi neomejeni gospodarji, da si hočemo sami rezati svoj kruh in da nima nihče pravice, segati po mejah naše države. Ako se hočemo prepričati, ali delamo prav ali ne, moramo samo pogledati, kaj pravijo na za-padu, severu in vzhodu. Kadarkoli je kdo izmed tako zvane opozicija izdal največjo neumnost, pa . . , . , . , : naj io imenujejo tudi punktacije, so sovražni časo- Kramer prepirata, da na Hrvatskem nova stranka r1/ ,:u \>„.,„iix„„„i; ne more predreti in da v Srbiji sploh ni mogoče izvesti šestojanuarske misli in da tam vztraja narod pri starih strankah. Mnogi so tem lažem verjeli. Tedaj pa je prišlo za naše opozicionalce novo in hudo razočaranje. V Nišu, v središču tiste pokrajine države, ki je dala največ človeških življenj na žrtvenik domovine, ki je dala največ za to, da se je ustvarila lastna narodna država, se je pisi pograbili take izjave, jih poveličevali in jih slikali svojim čitateljem kot dokaz, kako smo v Jugoslaviji needini in kako se bo skoro vse porušilo. Vse, kar stori vlada, kar storimo mi, vse to pa napadajo. Samo iz tega že lahko spoznate, da smo mi na pravi poti, tako zvana opozicija pa v hudi zmoti. Mnogo se govori in piše o stiskah, toda stiska od tega ne bodo prenehale. Kriza zahteva delo slušajo nas, marveč da si sežejo v roke, da narod vidi sam sebe, da vidi zbrano in odločno množico, ki enodusno zahteva izva;«njc jugoslovenske politike do skrajne meje. kakor sem takrat napovedal. To je dokaz, da nam j Kdor je bil med tem narodom in je to videl, ta ni do všečnih besed in praznih obljub, marveč da se je vrnil okrepčan in s podvojeno vero v svojem zgodil pravi čudež. Med največjim nalivom in, y akupno doprinašati. C e dežjem se je zbralo do 200.000 ljudi, ne da po-1 1 ' * . . . y . vselej in povsod govorimo samo resnico ter da ne uganjamo ljudskega slepljenja, kakor so to delale bivše politične stranke pred 6. januarjem 1929. Pred šestimi meseci sem vam rekel, da se naša državna politika v nobenem pogledu ne menja in da ni povratka nazaj v dobo pred 6. januarjem. Navzlic tem jasnim besedam pa se še vedno trudijo nekateri ljudje, da bi zbudili vero in nado, da se bodo vrnili stari časi in stare stranke. Človeška narava je že taka, da rajši verjame tistemu, ki skrivaj prišepetava in stiska v roke tajne listke, kakor pa onemu, ki javno govori čisto resnico. Že pred pol letom sem vam rekel, da je vlada trdna in močna in da so neresnične vse govorice o izpremembah. Ako morda kdo še dvomi, danes vidi, da je to res. Tudi danes moram ponovno naglasiti, da se državna politika ne menja. Kakor prizanesljiva mati je gledala država na svoje neubogljive otroke, jim prizanašala ter jih opominjala. Toda ti otroci niso hoteli ubogati. Smatrali so prizaneslji-vost za slabost. Prišle so punktacije tako zvane opozicije, ki je med seboj razdrla in ki ni znala storiti ničesar drugega, kakor da se druži v razdiralnem delu. Opozicija hoče samo eno: oblast in moč, da bi se upostavilo staro stanje varanja srcu, da mora zmagati misel, ki s tako nepremagljivo silo druži narod od najskrajnejšega severa do najskrajnejšega juga. Ta zbor pa so videli tudi tisti naši nasprotniki v tujini, ki nam stalno strežejo po življenju, ki vsako našo slabost, vsak majhen prepir in vsako nejevoljo poveličujejo kot bližajočo se našo smrt ter komaj čakajo na dediščino naše nesloge. Tudi ti so se prepričali, da temu ni tako. Odjek niškega shoda je tako velik po vsem svetu, da je moral sleherni nasprotnik spoznati, da je zaman vsak up in vsaka nada na razpad Jugoslavije. Niški sliod je odvzel tudi zadnje karte tistim, smo to storili kot narod, potem je jasno, da smo prebrodili najhujše in da se počasi bližamo boljšim časom. Če se bomo čez pol leta zopet videli, se beste vnovič prepričali, kdo prihaja med vas z odkrito besedo in resnico, in kdo vas samo vara, slepi in izkuša zapeljali v zmoto. Ob koncu govora g. Puclja je prostrani trg odmeval od gromkega vzklikanja in navdušenega pritrjevanja. , Ko se je za ministrom g. Pucljem pojavil na, govorniškem odru MINISTER G. DR. ALBERT KRAMER, je zbrana množica tudi njemu priredila dolgo«] trajne in tople počastitve in ga dolgo ni pustila!] k besedi. Ko pa je začel govoriti, je zavladala^ največja tišina. G. minister je orisal najprej zu-g nanjepolitični položaj in nato govoril o poslediffl cah, ki jih tak položaj narekuje v naši notranji politiki. V svojem govoru, ki ga je množica penj gosto prekinjala z dolgotrajnim pritrjevanjem, pa tudi z ogorčeno obsodbo vseh onih, ki še vedna ki so si od naše nesloge obetali uspeh. V Nišu so j Okušajo rušiti narodno slogo, je minister g. dok^ izpregovorili vsi brez pridržka jasno in odločno, tor Kramer med drugim izvajal: Prej se je vedno govorilo, da ureditev političnih prilik zaradi razmer v Srbiji ni mogoča. Niš je razbil tudi to bajko in podrl vsako nado nasprotnikov. Če bi se v Sloveniji še našel kak človek, ki bi hotel kovati kapital iz takih bajk, potem to ne more biti več v glavi zdrav človek. Po dokazil, ki ga je dal narod v Nišu, ni mogoče več slepomišiti. Kaj je torej naša dolžnost spričo takega razvoja dogodkov? Da smo pametni in da se tudi t Mi, ki še morda ne verjamejo, izpametujejo in stopijo v naše vrste, v našo stranko, Čez velikonočne praznike sem se mudil t" tujini in sem mogel od blizu opazovati razvoj dru< gih držav. Videl sem, kakšne so razmere v raznih' državah, kako žive tam kmetje, obrtniki, trgovci, državni in zasebni nameščenci, kako plačujejo davke tam, kako žive in kako se bore. Ko sem se po tem romanju po svetu zopet vrnil preko naše meje, sem si moral priznati, da je v naši ljubi demoviiii, kakor je sicer hudo življenje, nasproti razmeram v drugih državah še dokaj dobro, in da se moramo /ujosloveni šteti za srečne, da živimo v sveji lastni narodni državi. Kdor vidi, kako živi naš slovenski človek pod tujim gospodarjem izven meja naše države, ta šele spozna, kaj se pravi imeti lastno državo.. Če gledamo na dogodke, ki se vrše po Evropi, mi vidimo, kako grabijo po naši zemlji, potem šele se zavedamo, kaj pomeni združitev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev v eno močno državo. Posebno jasno pa se vidi, da bi bili mi Slovenci in naša slovenska zemlja že davno plen tujih gospodarjev, če bi ne imeli ob strani Srbov in Hrvatov. Če ima kdo povod, da čuti jugoslOvensko, da se navdušuje za to veliko našo državo, imamo ta povod in ta razlog prav posebno mi slovenski ljudje, ki bi morali biti najzavednejši Jugoslo-veni. Prav zaradi tega, ker obsega Jugoslavija tudi slovensko in hrvatsko zemljo, ima več nepri-jateljev, kakor bi jih imela samo srbska država. Gosp. minister je nato poljudno govoril o zahtevah nekaterih držav, da se izpremene mirovne pogodbe, pojasnil pomen Maleantante in pokazal, kako sc je mednarodna napetost v zadnjih tednih ublažila in so sc razpršili oblaki, ki so se zbirali nad Evropo. Jugoslavija se bori v prvih vrstah onih držav, ki hočejo mir in prijateljstvo med narodi. Mi smatramo, da ima naš narod, ki je združen šele drugo desetletje v svoji državi, pred seboj toliko važnih in velikih nalog, združenih z njegovo lastno srečo in zadovoljnostjo, da imamo Jueosioveni vso pravico, biti prvi med prvimi v vrstah onih, ki hočejo cčuvati mir. Toda kakor v zunanji politiki imamo tudi v naši notranjosti naloge, da pomagamo pri drlu za mir. Skomine naših neprijateljev po zemlji so vedno večje, kadar računajo na naše notranje spore. Kadar vidijo, da se Srbi, Hrvati in Slovenci med seboj tolčemo, takrat postane njihov tek velik, takrat oni kujejo svoje načrte, kako si bodo razdelili našo zemljo. Dokler smo Srbi, Hrvati in Slovenci ene misli, dokler smo složni, dokler se zavedamo, da je ta naša Jugoslavija skupna last, da smo v tej državi mi gospodarji, tako dolgo se bodo morali razbiti na tej naši slogi vsi peklenski računi naših nasprotnikov. Nasprotno pa, kadar se med seboj prepiramo, kadar se med nami pojavljajo punktaši in na novo dele naš narodni plašč, takrat dajemo poguma vsem nasprotnikom v tujini. Zato je velika jugo-slovenska politika ne samo politika našega notranjega miru in notranje utrditve, temveč tudi politika za obvarovanje miru v Evropi, za odvračanje vojne nevarnosti. Kdor danes ščuva Slovence proti Hrvatom, Hrvate proti Srbom in Srbe proti Slovencem, ta je največji pomočnik vseh onih, ki strežejo našemu ljudstvu po življenju. Čitali smo, kako so izjave g. Mačka tolmačili kot željo hrvatskega naroda po lastni državi in kako so že obljubljali, da bodo neke evropske države podpirale to željo. Na "slovenske punktacije ni bilo takega odgovora. Slovencem naši zunanji sovražniki niso obljubili samostojne države. Zakaj ne? Gctovo ste vsi videli zemljevide, kako so si zamislili neki politiki razdelitev Jugoslavije. Srbija Iti zopet ostala država zase, Hrvati bi dobili novo državo, izgubili pa bi morje in Dalmacijo, ki bi postala italijanska, a slovenske države na tej karti ni. Slovensko zemljo do Trbovelj in Celja bi si pridržali Italijani, štajerske kraje pa bi poklonili Avstriji in Madžarski. Iz tega se najbolj jasno vidi, kam vodi taka politika. Te naše domače politične borbe so nr.s mnogo zadrževale pri delu. Imamo na dnevnem redu mnogo vprašanj, gospodarskih problemov, ki nas vse težijo, toda ta opozicija je s svojim početjem odvračala pozornost od teh vprašanj. Zdaj je država pokazala, da ji je dovolj raznih punkta-ških poizkusov. Državno sodišče je v nekaj primerih prav resno izpregovorilo svojo besedo. Obsodilo je naše domače šenčurske punlarje, ki se niso zavedali, da država ne mere dopustiti, da bi jo smatrali za svojo igračko. Te dni je državno sodišče izreklo tudi svojo obsodbo nad tako zvanimi zagrebškimi punktaci-jami. Dr. Maček je bil obsojen na tri leta. Država ne pusti, da bi se z njo igrali! Treba je pogledati samo v Nemčijo, kako postopajo tam z nasprotniki vladavine. Tam imajo za opozicionalce tabore, kjer jih imajo interniranih na tisoče in tisoče. V Nemčiji ne more niti en uradnik, ki je nasprotnik vladavine, ostati na svojem mestu. Tam so posegli ne samo v politične, marveč tudi v vse socialne, prosvetne in gospodarske organizacije, ki niso v skladu s smernicami vladavine. Listi smejo izhajati le, če pišejo za vladavino. Brrba je tam poostrena tako daleč, da oni, ki niso pristaši vladavine, skoro nimajo nikake pravice. Pa primešajte našo domačo Zakaj ji mati ne odgovori? Ali je užaljena, ker ji tako dolgo ni pisala? Prišla je spet nedelja, ko ni imela službe.' Ostala je v svoji sobici in nekaj brala. Zunaj je bilo pusto vreme. „t Kuhala si je skromno kosilo. Mudilo se ji je,' enajsta ura je že minila, toda komaj da je z delom začela. Kdaj bo kosilo kuhano? Tedaj je nekdo potrkal na vrata. , «Naprej!» je zaklicala. Vstopila je prijateljica. Resno je gledala, kar v zadrego je prišla, ko se je Anica vprašujoče ozrla vanjo. «Kaj je?» «Pismo sem prinesla*, je rekh prijateljica. Anica je veselo skočila k njej. «Pismo?» je vzkliknila. «Daj ga sem!» » Srce ji je burno udarjalo. Mati ji je pisala.' Sporoča ji, kdaj pride k njej, kdaj jo bo spet videla. Toda nenadoma ji je zastal dih. Kaj je to? Prijals,;iea je resna, vsa v skrbeh, prav nič veselega obraza ne kaže. Saj bi se morala z njo veseliti... cKaj je?» je pridušeno ponovila. Ukreniti v rudniških revirjih. Posvetovanja so se iudeležili zastopniki rudarskega glavarstva, rav-pateljstva Trboveljske premogokopne družbe, jpredsedništva Delavske zbornice in delavskih Strokovnih organizacij. j Delavski zastopniki so očrtali svoje bedno Stanje, ki zahteva, da se nujno nekaj ukrene za {brezposelne siromake. Nezaposlenim rudarjem in njihovim rodbinam je treba pomagati takoj. Zaščite pa so potrebni tudi rudarji, ki so še zaposleni, zakaj že dve leti znašajo rudarski zaslužki [višjih kategorij po odbitku davkov in prispevkov jZa zavarovanje komaj po 592 Din mesečno, zaslužki nižjih kategorij pa komaj po 360 Din mesečno. Povprečno število šihtov na mesec je bilo namreč 17, dnevni zaslužek pa 36 Din. Letos pa je na mesec povprečno 13 šihtov in' znaša zdaj povprečni najvišji mesečni zaslužek po odbitku yseh dajatev komaj 348 Din. Na posvetovanju so bili stavljeni predlogi, naj se čimprej poskrbi, da bi ministrstvo za gozdove in rudnike sporočilo, kje in s kakimi pogoji bi se 'dali v drugih rudnikih zaposliti brezposelni trboveljski premogarji. Najvažnejši sklep posvetovalnega sestanka pa je bil ta, da se je imenovala komisija, ki bo v samih revirjih proučila ves položaj. Komisijo sestavljajo rudarski glavar, oba sreska načelnika, zdravstveni poročevalec Mn-Ske uprave in zastopnik Delavske zbornice. Beda premogarjev je tolika, da s pomočjo ni ^odlašati. Na velikem premogarskem shodu v Toplicah pri Zagorju 28. aprila se je odločno poudarjalo, da sta beda in izkoriščanje delavcev taki, da bi bilo potrebno delavce zaščititi s posebnim zakonom, ki bi uvedel nadzorstva nad podjetji. Delavci plačujejo od svojih najskromnej-Sih zaslužkov vse predpisane davke,.razne podjetniške družbe pa se na raznovrstne načine otre-sajo svojih obveznosti. Politični pregled . i ■ ■ i ■ Razgovor med francoskim odposlancem Her-riotom in predsednikom Zedinjenih držav Roose-[veltom v \Vashingtonu je pokazal, da sta Francija in Amerika složni glede sodelovanja za ohranitev miru in ureditev svetovnih gospodarskih razmer. Tudi Amerika je odločno proti izpremembam mirovnih pogodb. Obe državi sta se zedinili v vseh važnejših toč- kah, ki se tičejo gospodarske obnove sveta, in bosta složno nastopali na svetovni gospodarski konferenci, ki se bo pričela 12. junija v Londonu. Program te konference bo obsežen, ker so tudi vzroki in posledice gospodarske stiske številni in zapleteni. DRAŽGOŠE. V nedeljo 7. maja bo pri nas spet veselo. Imeli bomo žegnanje in razveselili nas bodo s svojim gostovanjem Selčani. Sokol iz Selc priredi namreč ta dan ob 16. uri v našem Sokolskem domu tridejansko veseloigro »Poslednji mož». Po igri bomo še malo zaplesali. Vabljeni! GORENJI LOGATEC. Dne 1. aprila je imela krajevna organizacija JRKD svoj letni občni zbor, ki je bil zelo dobro obiskan. Med drugimi je poročal tudi narodni poslanec g. dr. Rape, katerega izvajanjš so zborovalci z navdušenjem sprejeli in odobrili. — Pri občinski upravi so se izvršile zaradi smrti g. Ivana Riharja nastopne izpremembe: za županovega namestnika je bil od banske uprave imenovan notar g. Mrevlje, za občinskega svetovalca pa g. Leskovec Valentin. Kot novi odbornik je bil pritegnjen k občinski upravi lesni trgovec g. Lenassi. — Zaradi prestopka po členu 4. zakona o zaščiti države je okrožno sodišče v Ljubljani pogojno za dobo dveh let obsodilo tukajšnjega župnika Skubica Antona na šfiri mesece, organista Šemrova Leopolda na tri mesece in Gantarja Filipa na en mesec strogega zapora. — Pri Sokolu se je 23. aprila praznovala lOletnica ustanovitve z akademijo in igro cKrstom Jugo-vičevs, ki se je podala prav dobro. Sokol se sedaj pripravlja na javni nastop, ki bo 10. in 11. junija, na kar že zdaj opozarjamo. KOPRIVNIK V BOHINJU. Sokol priredi v nedeljo 7. maja popoldne spevoigro «Srce in denarx Ker bo ta dan žegnanje, bo po predstavi prosta zabava. Vabimo prijatelje, da nas posetijo. LJUTOMER. Občni zbor sreske organizacije JRKD za srez ljutomerski bo 7 maja ob 10. dopoldne v Gornji Radgoni in ne 14. maja, kakor smo svoječasno poročali, na kar opozarjamo vse krajevne organizacije. O podrobnostih o občnem zboru bodo obveščene vse krajevne organizacije z okrožnico. SVIBNO PRI RADEČAH. Zveza bojevnikov proslavi v nedeljo 7. maja ob 9. dopoldne petletnico postavitve spomenika v vojni padlim tovarišem. Po slavnostnih govorih predsednika Nanuta in vojnega kurata g. Bonača zapojejo domači fantje nekaj žalostink. Nato bo v šoli gledališka igra «Divji loveo. Tovariši in prijatelji, pridite na našo slavnostl VRHE PRI SLOVENJGRADCU. (Smrtna kosa.) Za pljučnico je umrl tukaj v 69. letu starosti posestnik Janez Praprek, po domače Zavrat. Rajni je bil delaven in pošten mož in od vseh sosedov spoštovan. Mir tvoji blagi duši, ostalim naše sožalje! — Pred dnevi pa smo spremljali k večnemu počitku dobro mamico Marijo Rakov-nikovo. Drago rajnico je vse rado imelo. Kljub vsakdanjim križem in težavam je bila vedno dobre volje. Uživaj pri Bogu plačilo! Potujoča kmetijska razstava in šola Dne 22. t. m. je imel sejo banovinski odbor potujoče kmetijske razstave in šole v prostorih Kmetijske družbe. Seji je prisostvoval odposlanec izvršnega odbora v Beogradu g. inž. Tarasov, tajnik tega odbora. Na seji se je razpravljalo, kako naj se uredi in prilagodi našim razmeram potujoča kmetijska razstava in šola, ki pride v Ljubljano 1. junija. Iz Ljubljane krene cmodri vlak* na 53dnevno pot po vsej banovini. Na tem potovanju obišče vse glavne postaje dravske banovine, ki so obenem središča z močnimi podeželskimi zaledji. Ustavila se bo na 52 postajah. Po deželi se snujejo v vseh krajih, kjer se bo razstava ustavila, krajevni odbori. Pri ureditvi razstave sodelujejo: Kmetijska družba, Sadjarsko in vrtnarsko društvo, Vinarsko društvo, gumarsko društvo, Higijenski zavod, Zavod za žensko domačo obrt, Zveza slovenskih zadrug, Čebelarsko društvo, perutninarski odsek pri Kmetijski družbi, «Zivalca> in banska uprava. Vozni red cmodrega vlaka» je že stalno določen, in sicer: Ljubljana 1. in 2. junija, Skofja Loka 3. junija, Kranj 4. junija, Tržič 5. junija, Lesce-Bled 6. junija, Jesenice 7. junija, Kranjska gora 8. junija, Bistrica-BohinjskO jezero 9. junija, Vrhnika 10. junija, Logatec 11. junija, Rakek S Tedaj je prijateljica segla v torbico in počasi privlekla iz nje pismo. Njeno. Aničino pismo je bilo, ki ga je takrat pisala. Ped prijateljičinim prstom je opazila rdeč listek. Kaj pomeni to? Ali ga mati ni hotela sprejeti? S sunkovito kretnjo ji ga je iztrgala iz rok. Potem je kriknila. Na listku je bilo napisano: «Umrla!> Zameglilo se ji je pred očmi, izgubila je zavest. 1 Osmo poglavje, f«., Šele čez dolgo se je prebudila. Ležala je na , postelji, kar oblečena, in prijateljica ji je močila želo. V prvem trenutku se nfti zavedala ni, kaj se z njo godi. Šele potem se ji je vrnil nejasen spomin. Mati je umrla. Mati! Edino, kar ji je še ostalo na svetu. Bog ve, kdaj ji je Že umrla, kako dolgo že počiva pod zemljo. In Anica ni o tem ničesar .vedela. Šele zdaj je zvedela . ^ VKrčevito je zajokala. Prijateljica se je sklanjala nad njo, božala ji Je lepe temne lase in jo tolažila: »s 'cPomiri se, Anica... Nikar ne jokaj. Saj bo bolje.. .> Toda Anica je ni poslušala. Na ognjišču je prekipevala voda. Šele čez dolgo je Anica vstala. Kakor bi bila vrtoglava, se je ozirala okoli sebe, njeni pogledi so obstali zdaj na ognjišču, zdaj na prijateljici, zdaj na oknu, odkoder je silil v sobo zaspani dan. In vendar, čeprav so obstajali zdaj tu zdaj tam,'niso ničesar videli... Prijateljica ji je položila roko na ramo. «Hud udarec te je zadel, Anica. Toda nikar ne obupaj.. .> f Vedela je, da so te besede samo prazna pena, da jih morda Anica niti ne razume, toda morala jih je povedati. Drugih ni znala. «Pojdiva ven>, je . potem Anica tiho dejala. «Tu ne morem ostati.* , In šli sta.'Prijateljica jo je prijela pod roko in jo vodila skozi množico. Kakor brez misli je stopala Anica po. ulicah. Kakor otrok, ki ne ve poti, ki hodi slepo za materjo... , Oh, da bi bila-to njena mati! Toda matere ni več — vnovič se je tega zavedla. Mati počiva v grobu, ne ve, kje je njena hči, kaj dela... Nihče ne ve za njo, nihče... Dolgo sta hodili po ulicah. Potem jo je prijateljica odvedla na svoj dom. «Kaj boš zdaj, sirota ?> jo je vprašala. «To, kar sem bila doslej. Delala bom... delala ... delala ..,» Glas ji je drhtel, ko je ponavljala te besede kakor v prazno. Roke so se ji igrale ob stolu, glava se ji je pobesila na prsi. Nekaj kakor dve globoki gubi se ji je pokazalo na čelu in trpka črta okoli ust. Še jokati ni mogla. Ni našla solz, da bi v njih vtopila svojo žalost. Ko se Je zvečer vrnila domov, se je vrgla na posteljo, šele tedaj so se ji spet vrnile solze. Dolgo je jokala, da je bila vsa blazina mokra. |ln desnica ji je segla pod Zglavje in prinesla izpod njega Janezovo sliko. Dolgo jo je molče opazovala. Potem jo je pokrila z dlanjo. ■sVsega si kriv ti... vsega si kriv ti. In vendar te ne morem pozabiti..je trpko tarnala. Iu zjutraj se je vrnila na delo, resna, mirna. Napravila se je v> črno obleko, v tisto, ki jo je imela drugače za praznike. Ni mislila, da jo bo kdaj nosila v žalosti za materjo. Nikoli ni tega mislila... In spet se je valila svila iz stroja. Svila, sama svila. * , Premišljala je, kaj naj zdaj napravi. Ali naj ostane tu, ali naj se vrne domov, da vidi vsaj materin grob, ko matere same ni več? Ali naj se vrne .med vse spomine preteklih dni, lepih; in žalostnih, veselih in strašnih? Srce jo je klicalo tja in, se balo. In naposled je zmagala bojazen. Odločila se-je, da ne pojde. Ze prej ,je živela sama zase. Z nikomer v hiši se ni družila. Imela je posebno sobico. Nikomur ni bila v napotje in nihče njej. Ce je koga srečala na stopnicah, ga je prijazno pozdravila* Samo z otroki je bila prijazna. Časih je izpregovorila z njimi besedico ali dve. Ko se je drugi dan vračala domov, so jo »pet obsuli v drugem nadstropju. » * cJežeš, Kosmačev Janez!* je vzkliknil gospodar in skočil s stola, kakor bi ga bila kača ugriznila. «Kaj si še živ? Odkod prihajaš?» «Še sem živ,> je potrdil Janez, , vinarski kongres in vinska razstava s sejmom pa v telovadnici ljudske šole v Novem mestu. Poučni izlet 25. maja bo na Otočec—Stari grad—Trško goro— Bajnof. Potovanje se bo vršilo z avtobusi od 14. do 19. Na Bajnofu priredi predsednik novomeške podružnice Vinarskega društva malo južino za izletnike. Izlet v Belo krajino bo 26. maja, in sicer z avtobusom iz Novega mesta čez Gorjance v Metliko in metliške vinograde. Za ogled vinogradov in metliških znamenitosti je določen čas od 10. do pol 14. Z vinogradniki in drugimi odločilnimi činitelji je novomeška podružnica že stopila v zvezo in jih prosila, naj organizirajo ogled vinogradov in omogočijo izletnikom strokovno pokušnjo metliških vin. Za potovanje iz; Metlike v Črnomelj in ogled mesta Črnomlja je določen čas od pol 14. do 15. Od 15. dalje bo čas na razpolago za pot do Semiča in za ogled se-miških vinogradov. Prireditve bodo nudile mnogo poučnega. «Kaj te je prineslo sem?* ga je radovedno vprašal Kavec. «K Smrekarici sem hotel iti, pa ni nikogar doma. Ali se je mar preselila?* ^Preselila se je. Manjše stanovanje je dobila. Tam za cerkvijo.* «Kje?* se je začudil Janez, ki ga še zmeraj ni razumel. . — V Dorstfeldu pri Dortmundu sta umrla rojaka Jernej Sajko, star 45 let, iz Stanovskega in Ivan Benič iz Brinja, ki zapušča šest nepreskrbljenih otrok. Žena mu je umrla lani. — V Hochheidi v Porenju sta umrli Marija Severjeva, rojena Grumova, stara 81 let, in Marija Zupančičeva, rojena Grabnarjeva, iz Toplic, stara 58 let. — V Bottropu je umrla Neža Seljakova, stara 66 let, iz Žirov. — Pokojnim rojakom bodi lahka tuja zemlja! . ' Iz Lensa (Francija) nam pišejo: Iz domovine je dospela žalostna vest, da je za vedno zatisnil oči Karel Horjak iz Lokavca pri Zidanem mostu v najlepši mladeniški dobi '29 let. Zapušča doma štiri brate, štiri sestre in starše in brata Jožefa v tujini. Pred letom dni se je vrnil iz Francije, kjer si je v rudnikih nakopal jetiko, v domovino z namenom, da si doma zopet pridobi izgubljeno zdravje. Bilo pa je prepozno. Pri vseh, ki smo ga poznali, je bil priljubljen. Blag mu spomin! — Delavske razmere so tukaj neugodne, ker mnogo praznujemo. Zaslužek je bolj slab, z delom nas vedno bolj priganjajo. Najlepše pozdrave pošiljajo vsem čitateljem «Domovine» brat umrlega Karla Horjak Jožef in Lapornik Viktor in Matilda, f \ Ameriške novice. Raton je bil nedavno pozo-rišče pretresljive rodbinske žaloigre. Janez Ore-har se je prepiral s svojo ženo in nenadno potegnil iz žepa samokres in ustrelil ženo, potem pa še sebe. Orehar in žena Kata sta bila doma iz Bele Krajine. Vzrok nenavadne žaloigre ni znan. Domnevajo le, da gre za ljubosumnost. — V Frontenacu si je končal življenje 67 letni Martin Bevc, doma iz Koprivnice pri Brežicah. Našli so ga obešenega. Pred dvema letoma mu je umrla žena in od tedaj je bil ves potrt in mračen ter je živel prav čudaško. V Ameriki ni zapustil, sorodnikovi — C Chicagu sta se sprla zakonca Boškovičeva. Med prepirom je žena v jezi potegnila samokres in streljala na moža. Boškovič je bil zadet v nogo in so ga morali prepeljati v bolnišnico. — Žrtev avtomobilske nesreče.je postal Ludovik Oklešen. V Canonsburgu ga je na cesti1 podrl avtomobil. Oklešen si je dvakrat zlomil nogo ih so ga morali prepeljati v bolnišnico — V Elyju je bil precej hudo pobit Jože Koščak. Vožil se je na tovornem avtomobilu, v katerega se je zaletel drug voz. Tovorni avto se je prevrnil in Koščak si je zlomil več reber__Spričo kapi je umrl 41 letni Franc Zičkar, ki je bival v kraju Depueju. Pokojnik je bil doma iz Čftešnjice pri Krškem.1 V Ameriki je bival dvajset let, zapustil 'je ženo, tri otroke in več sorodnikov, v starem kraju pa žalujejo za njim starši: — Nagle smrti je unirl tudi Anton Svete v Madridu. Pokojnik je bil' doma iz Doline p(;i Vrhniki. Zapustil je ženo, hčerko in sina. — Tretja Žrtev kapi pa je postal 521etni Alojzij Kerns, doma iz Gorenje vasi pri Ribnici. Pogojnik je živel v Ameriki trideset let. Zapustil je ženo in štiri pastorke. — V St. Joseph Valleyu je umrla 34letna Marija Strojan, ki se je rodila v Ameriki. — V Indiano-polisu so pokopali Aso Kronovškovo, rojenoBer-dovnikovo. Pokojna je bila doma Trnavč pri Mozirju. Stara je bila 80 let. V Ameriki je bivala 32 let. — V Clevelandu je umrl 441etni Anton Železnik, doma iz Kosane pri Št. Petru na Krasu. V Ameriki je živel 12 let. Žabjim žalujejo žena In tri hčerke— Istotam je umrla Pavlina Seru-iarjeva, rojena Mahnetova. Pokojna je bila stara 71 let. Doma je bila Iz Goričice pri Cerknici. Zapustila je moža in sina, v starem kraju pa žalujejo za njo starši. — Dalje je umrla v Clevelandu Marija Siterjeva, žena znanega urarja In zlatarja. Zapustila je moža in štiri otroke. V Clevelandu je živela 30 let. — V Chicagu so pokopali 561etno Marijo Vidmarjevo, doma iz Sela pri Dobovi. Zapustila je moža in sedem otrok. — V Portervillu je umrl 25letni Jurij Jakša, ki se je rodil v Ameriki. Njegov oče je doma iz Semiča. — Pljučnici je podlegel v Brock\vayu Josip Tork^, star Šestdeset let. Doma je bil iz Gorij pri Btedu, v Ameriki je bival 59 let. Zapustil je ženo, pet hčerk in več sorodnikov. — V Clevelandu je umrl 651etni Franc Jonke, doma iz Sel pri Kočevju. V Ameriki je bival 32 let. Zapustil je ženo in dva sina. — V Vandlingu je umrl v visoki starosti 86 let Jernei Zupan, doma iz Spodnjega Štajerskega. V Ameriki je bival 50 let. Zapustil je pet sinov in štiri hčerke__V Frontenacu je umrl 621etni Karel Slapšak, doma iz Pijave pri Mokronogu. Zapustil je ženo, dva sina in dve hčerki— V Den-verju je umrl splošno znani Vincenc Stih, doma Iz Dobrega polja na Dolenjskem. V Ameriki je bival 27 let. Zapustil je ženo, tri sine in dve hčerki. — Za vodenico je umrla v Sugaritu dvaintridesetletna Ana Prijateljeva, rojena Šušter-šičeva. Zapustila je moža..— V Clevelandu je po kratkem bolehan.iu podlegel zavratni pljučnici Pavel Schneller. Pokojni se je rodil leta 1870. na Sinjem vrhu pri Vinici v Beli Krajini. V Ameriki je bival 48 let. Zapustil je tri sine in tri hčerke. — V Greensboru je umrla 51 letna Frančiška Zalar-jeva, rojena Koroščeva. Pokojna je bila doma iz Reparjev pri Cerknici. Zapustila je moža, sedem sinov in tri hčerke. — V Scheboyganu je umrla Marija Drolova. V Ameriki je bivala 28 let. Zapustila je moža,, s^na in hčerko. — V Mihvaukeeju so 3. aprila pokopali fc7letnega Josipa Hrena. Pokojni se je rodil v Kokarju v Savinjski dolini. V Ameriki je bival 32 let. Zapustil je ženo, sina in hčerko. — V Milvaukeeju je umrl Jože Dragan. Pokojni se je rodil v Ameriki. — V Exportu je v noči na 16. marca, gorelo pri Josipu Benigerju. Zgorela je hiša z vso opremo in obleko vred Družina si je rešila samo golo življenje. ! i f. Banka Barucli 15, Rue Laf ayette, PARIŠ odpremlja denar,y Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle naj-kulantnej^. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan-diji in Luksemlnirgii sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: St.3064-64, Briuelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1458 66; Ned. Dienst; l.ukcemburg: št. 5967, Luxeniliourg. — Na znlilevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 Listnica uredništva Ižakovci. Vsak polovico plačata. ŽENSKI VESTNIK Cvetlični balkon 1 Imamo dve vrsfi okrasja za. balkone in odprte verande. Okrasni balkon nam po navadi uredi vrtnar in ga tudi nadzira, medtem ko si vrtni balkon sami urejamo in zanj skrbimo. Najprej si damo pri mizarju napraviti primerno velike za-bojčke iz trdega lesa. Dolžina se vzame po prostoru poljubno. Za širino je pa priporočljivo do pol metra, višma pa 20 do 25 em. Takšne zabojčke torej, ki imajo spodaj nekaj ltikertj, da odteka voda, napolnimo z rahlo vrtno prstjo in z majhno količino apna (za pol skodelice) in kostne moke. To dobro zmešamo, na dno pa damo šote ali podobno, da vpija vodo, ako preveč zalijemo, korenine pa varuje pred izsuše-njem, če se v to plast zarasejo. Sadimo pa v te zabojčke po dvakrat do trikrat na leto. Pomladi najprej nasadimo potočnice, mačehe, marjetice, vijolice in druge pomladne cvetlice, in sicer jih posadimo v sredo zabojčfta, viseče rastline, kakor zimzelen, pa spredaj in zadaj, da se lepo obesi čez rob. Ko sadimo, moramo vsako sadiko dobro pritisniti v zemljo, da se rajši prime. Potem dobro zalijemo in to ponovimo šele, ko se je zemlja na vrhu nekoliko izsušila. Za poletno saditev uporabljamo viseče pelar-gonije in pokončne belagonije, pomešano ali deljeno s petunijami, verbenijami, zlatim makom in podobnim, pač po okusu. Pomladne cvetlice, ki so odcvetele, pa vzamemo iz zabojčkov in jih posadimo na vrt, kjer se nam do prihodnje pomladi lepo okrepijo in razrasejo, kakršne so pa5 vrste, sicer jih pa v avgustu vsejemo in si tako pripravimo nove sadike. V tretje pa sejemo zimske astre in krizanteme. Šele ko slana v pozni jeseni pobere vse poletne cvetlice, nasadimo v te zabojčke preko zime majhne smrečice, borovce in drugo iglasto drevje, da imamo tudi pozimi nekaj zelenja. Vmes pa lahko vsadimo ali vsejemo razne enoletne ovi-jalke, kakor slak, kobeje, japonski hmelj in bršlin. Vse to speljemo po vrvicah ali žicah okrog balkona ali verande. Tako imamo vse leto vsakovrstne cvetlice in z njim mnogo veselja. Taki nasadi na balkonih pa pridejo v poštev bolj za mesta, kjer nimamo mnogo vrta ali sploh ne, hočemo pa uživati tudi doma naravo. Kdor ima vrt, si rajši tam nasadi vse te cvetlice in še mnogo drugih. Za kuhinjo Vinski puding. Mešaj v skledi, da narase, osem dek sirovega masla, dva rumenjaka in deset dek sladkorja. Potem primešaj Osem dek lecta (zribanega) in deset dek drobtin, ki si jih poškropila z dvema žlicama belega vina in žlico ruma,! tri deke olupljenih in zrezanih mandeljnov ali orehov, noževo konico cimta, tri deke rozin in nazadnje še sneg dveh beljakov. Pudingov model dobro namaži, potresi z drobtinami, stresi pripravljeno zmes vanj, model zapri, ga postavi v krop in v kropu kuhaj eno uro. Kuhani puding stresi na topel krožnik in ga daj 7. vkuhanim sadjem ali pa z vinskim šodojem na mizo. Rumove rezine. Pripravi enako testo kakor za vinski puding, samo vzemi več ruma, a manj vina in k testu primešaj še pet dek zmletih orehov (torej osem dek orehov) in noževo konico pecilnega praška. Pekačo dobro namaži, posuj z drobtinami in zlij testo vanjo, ga razravnaj in peci približno pol ure. Lahko daš toplo s šodojem na mizo ali pa hladno. Testo prerežeš, nadevaš z mezgq: in potem poljubno zrežeš; Rezanci s snegom. Umesi rezahce, jih zreži in nato .skuhaj v slanem kropu. Kuhane odcedi,' polij z mrzlo vodo in jih stresi na razbeljeno sirov maslo. Tri beljake stolci v trd sneg, nato primešaj 15 dek sladkorja in 15 dek poljubne mezge ali pa zribdne čokolade. Tako pripravljeni sneir primešaj k rezancem, dobro premešaj in stresi v dobro pomazano kozo ali pred ognjem varno skledo. Po vrhu potresi zmletih orehOv, pokapaj z-- raztopljenim sirovim maslom in peci približno četrt ure v pečici. Pečeno daj hitro na mizo. ,1 * Telečja pečenka s krompirjem. Poldrugo kilo telečjega stegna osoli in prevleči s slanino, nato pa položi na vročp mast v kozO"in ga peci' tako dolgo, da nekoliko'porumeni. Medtem pa pripravi krompir. Eno kilo kuhanega krompirja olupi in pretlači skozi sito, pretlačenemu krompirju primešaj pet žlic kisle smetane, ■žlico sirovega masla in malo mleka. Krompir !iiaj bo precej gost. Ko je meso opečeno in lepo rilmeno, ga položi v drugo kozo, ki si jo dobro namazala s sirovim maslom. Sedaj pomaži po mesu pripravljeni krompir tako, da je meso čisto zakrito'bd krompirja, po vrhu pa potresi s sesekljano gnjafjO in nari-banim bohinjskim sirom, nato pa peci dalje, da vse skupaj lepo porumeni. V sok, ki je ostal, ko si pekla meso, daj žlico moke in ko zarumeni, primešaj tri žlice kisle smetane, $lico sesekljanih kaper in malo peteršilja. Ko prevre, je omaka gotova. Ko je meso pečeno, ga zteži na lepe kose, zloži na topel krožnik, sok pa daj posebej v skodelici z mesom na mizo. Zahtevajte takoj veliki ilustrirani cenik tovarne oblek i NAJ f vsi vedo ? Jtmimikl Celje št 97 Obleke IZ ševjota . . . Din 230 — meltona . . . Din 350'— kamgarna . . Din 590-— fantovske obleke po 40, 65 in 72 Din. Kar komu ni všeč, se zamenja ali pa vrne denar. — Cenik zastonj! i X Milijonska mesta. Pred vojno je bilo na svetu 15 milijonskih mest, medtem ko znaša število mest, ki imajo nad en milijon prebivalcev, danes že 29. Največje mesto na svetu je New iYork, ki šteje 9,000.000 ljudi, drugo je London (8,263.000), tretje Pariz (4,934.000), četrto Berlin (4,339.000), peto Chicago (3,356.000), šesto Šang-haj (2,700.000), sedmo Moskva (2,667.000), osmo Osaka (2,454.000), deveto Buenos Aires (2,153.000), deseto Tokio (2,130.000), enajsto Philadelphia (1,569.000), dvanajsto Leningrad (1,942.000), trinajsto Dunaj (1,836.000), štirinajsto Detroit (1 milijon 569.000), petnajsto Rio de Janeiro (1 milijon 469.000), šestnajsto Tiencin (1,400.000), sedemnajsto Kalkuta (1,284.000), osemnajsto Peking (1,340.000), devetnajsto Sidney (1,239.000), dvajseto Los Angeles (1,238.000), enoindvajseto Hamburg (1,231.000), dvaindvajseto Varšava (1 milijon 178.000), triindvajseto Bombay (1,018.000), sedemindvajseto Budimpešta (1,005.000), osemindvajseto Birmingham (1,002.000) in devetindvajseto Rim (okrog enega milijona). Izmed teh milijonskih mest sta po vojni nazadovala Leningrad, ki je štel leta 1914. še 2,019.000, in Dunaj, ki je Etel takrat se 2,176.000. Prebivalstvo Šanghaja je štirikrat večje kakor pred vojno, a prebivalstvo lOsake, Tiencina in Pekinga se je podvojilo. Druga ,večja mesta so: Milan (990.000), Mehiko (968.000), JNagoya (907.000), Cleveland (900.000), Bruselj <890.000), Sao Paolo (880.000), Liverpool (856.000), Praga (849.000), Madrid (845.000), Napoli (841.000), St.Louis (822.000), Kanton (820.000), Baltimore (805.000), Kobe (788.000), Boston (781.000), Har-kou (780.000), Barcelona (775.000), Kopenhagen (771.000), Manchester (766.000), Kioto (765.000) in Amsterdam (752.000). Od leta 1914. je prebivalstvo Carigrada padlo od 1.200.000 na 600.000, Moskva je narasla za več kakor en milijon ljudi, Praga za 355.000, japonsko mesto Nagoya je naraslo od 378.000 na 907.000. Prebivalstvo Tokia, Kantona in Harkoua je nazadovalo. Od 29 milijonskih mest je v Evropi 12, v Ameriki 7, v 'Aziji 7, v Avstraliji 2 in v Afriki 1. Angleški imperij ima 7 milijonskih mest, Zedinjene države 5, Kitajska 3, Rusija, Nemčija in Japonska vsako po dve milijonski mesti. Mest, ki imajo več kakor 750.000 ljudi, je na svetu 50, od teh 22 v Evropi, 13 v Ameriki, 12 v Aziji, 2 v Avstraliji in 1 v Afriki. X Lakota na Poljskem. Poljski listi poročajo, da razsaja v vzhodnih poljskih pokrajinah glad, zaradi katerega so se ponekod razširile bolezni. Prebivalstvo je zaradi hude kmetijske stiske čisto obubožalo. Lesna industrija, od katere je živelo, dokler je bilo kaj zaslužka, popolnoma počiva. Ljudje nimajo niti najnujnejših življenjskih potrebščin. Razen krompirja, ki ga pa ni dovolj na razpolago, nimajo kaj jesti. Kruh pečejo iz raznih nadomestkov,' o pravi moki ni v tem kruhu niti sledu. V mnogih vaseh leži zaradi bolezni, zlasti legarja, do polovice prebivalstva. X Nova ledena doba. Profesor Harlar Stetson pravi, da se obeta zemlji zopet ledena doba. Opira se na temeljito proučevanje poinebja in na svoja več let trajajoča opazovanja. Nova ledena doba grozi zlasti Severni Evropi. Po Stetsonovem mnenju bosta čez dobrih 160.000 let vsa Severna Amerika in Severna Evropa pokriti z debelo ledeno skorjo. To pa še ne bo vsa nesreča. Zemljo zagrne za nameček še gosta megla in neprestano bo pršilo. Profesor, ki napoveduje človeštvu tako žalosten konec, nas tolaži s tem, da so ledene dobe že večkrat bile na zemlji in da se vsakih toliko tisoč let vračajo. X Najvišji hotel. Za mednarodno razstavo v Parizu leta 1937. nameravajo zgraditi 700 m visok stolp. Ni še sicer odločitve o tem, ali bo orjaški stolp res zgrajen, toda Francoze poznamo kot žilav in podjeten narod, ki se rad postavi pred svetom s takimi napravami. Inženjer Freyssinet predlaga, naj bi zgradili visoko v stolpu hotel, ki bi imel 200 sob. Novi stolp bi bil iz betona in bi imel samo jekleno ogrodje. 'Gradbeni stroški bi znašali v našem denarju okrog 90 milijonov dinarjev. Strokovnjaki računajo, da bi se stolp pri teh stroških kmalu izplačal, saj bi hodili nanj zlasti prva leta milijoni radovednežev. Znani Eifflov stolp, ki se je že davno izplačal, je imel v prvih dveh letih dva milijona posetnikov. Vrhu stolpa bi bil orjaški svetilnik, ki bi se videl že iz Rokavskega preliva. X Rojstvo sloniča v cirkusu. V znanem cirkusu Kludskega, ki se mudi zdaj v Aradu, so imeli oni dan razburljiv dogodek. Ko sta prišla brata Klud-ska predzadnjo nedeljo iz cerkve, jima je prihitelo naproti več razburjenih uslužbencev in pripovedovalo, da bo indijska slonica zdaj zdaj porodila. Takoj po porodu se je vnel grozen boj bratov Kludsky s 3000 kg težko materjo, ki je v porodnih bolečinah pretrgala debele vrvi in se vrgla na mladiča, da bi ga poteptala. Z močnim železnim kavljem so jo morali spraviti na tla in zvezati, mladiča pa brž odnesti. Slonič je ljubka žival, ki je tehtala takoj po porodu 56 kg. Na dan popije 15 litrov mleka, visok je pa 78 cm. Cirkus ima še dve breji slonici; ena je že v 20. mesecu, druga pa v 12. Veseli dogodek v cirkusu Kludskega je izredno zanimiv že iz naravoslovnega vidika, kajti doslej so znani samo trije točno do-gnani primeri rojstva slona v evropskem ujetništvu. Prvi primer je bil v Schonbrunnu leta 1906., kjer so imeli veliko srečo, kajti slonica je sama skrbela za mladiča in ni pustila, da bi se kdorkoli vmešaval v njene materinske skrbi. V Londonu se je leta 19C2. sicer rodil slonič, toda mrtev. Tudi v berlinskem živalskem vrtu je prišel na svet 126 kg težek slonič, ki je poginil, ker mati ni znala ravnati z njim. Leta 1907. se je rodil slonič v živalskem vrtu v Kodanju in tega so srečno spravili na noge. Zanimivo je, da slonice ne nosijo enako dolgo. Tako je bila v Buenos Airesu slonica breja 22 mesecev, v Berlinu pa 20 mesecev in 18 dni. Slon dorase z 20 leti, slonica pa s 16. Če pomislimo, da rodi samo enega mladiča v 4 do 5 letih, si lahko predstavljamo, da bi bili vsaj indijski sloni že davno izginili, če bi ne bili zaščiteni. X Vdovec pri živi ženi. V nekem madžarskem mestu se je pripetilo, da je postal neki obrtnik na poseben način vdovec. Z ženo že več let nista živela skupaj. Te dni se je izprehajala žena po domačem pokopališču, kjer je naenkrat zagledala v svoje presenečenje križ, na njem pa lastno ime. Nenadno odkritje, da je že več mesecev mrtva in da spi večno spanje na domačem pokopališču, jo je seveda močno presenetilo. Takoj je odšla na državni urad, da se prepriča, kako je nastala ta neljuba pomota. Tam so ji pa povedali, da ne spada več med žive, češ, da si je že pred meseci končala življenje in da jo je globoko žalujoči mož po vseh pravilih pokopal. Presenečena žena se je takoj obrnila na policijo, ki je njenega moža zaslišala. Mož je priznal, da si je bil poiskal po ženinem odhodu drugo družico, ki je z njo živel v skupnem gospodinjstvu. Njegova družica se je pa pred meseci obesila in mož je jo dal pokopati pod imenom svoje zakonske žene, ki je o nji vedel, da še živi. Seveda se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker je hotel tako lahko in hitrtj postati vdovec, kar pa ne gre. X Psa so ozdravili na daljavo 2000 km. Na otokih South Orkneyju je argentiuska vremenska postaja. Nedavno je ravnatelju postaje obolel pes Pedro. Dlaka mu je pričela izpadati, imel je suh nos in ni se mu več ljubilo tekati za ptiči. Vsi učenjaki so se posvetovali o bolezni, ki je zadela priljubljenega psa, toda nihče ni mogel ugotoviti, za kakšno boleznijo je Pedro zbolel. Tedaj je ravnatelj sestavil radijsko poročilo 500 besed, v katerih je popisal bolezenske znake na psu, in ga naslovil na Društvo za varstvo živali v Buenos Airesu, ki je oddaljen 2000 kilometrov od otokov. Kmalu je prejel odgovor: «Pedro ima gliste.> Sledila so navodila, kako naj ravnatelj ravna s psom. X Židov je na svetu 15 mlilfjonov. V zvezi z zadnjimi dogodki v Nemčiji objavljajo poljski listi podatke o številu vseh Zidov na svetu. Kakor pripovedujejo številke, je na vsem svetu okrog 15 milijonov Zidov, od teh v Ameriki 4 milijone in v Angliji in njenih kolonijah 3 milijone. V ostalem pa ima v Evropi največ Zidov Poljska (2,829.456), za njo pa Rusija (2,626.667). V Nemčiji je 680.000 Židov, v Franciji 165.000, v Palestini okrog 150.000, v Italiji 46.000, na Japonskem pa jih je vsega skupaj 500. X Londonski roparji ugrabili detektiva. Angleški listi poročajo o razburljivem zasledovanju avtomobilskih tatov v Londonu. Policijski nadzornik Duncan in detektiv Bailey sta patruljirala na policijskem motorju v okraju Golders Greenu, kjer je največ tatvin avtomobilov. Pred neko hišo se je ustavil neki avtomobil in iz njega je stopila mlada dama in odšla v stanovanje. V tistem trenutku sta že skočila v avtomobil dva neznanca in z vso hitrostjo odpeljala avtomobil. Nadzornik je dal ukaz detektivu, naj požene motor, da bi pretekla neznani avtomobil. Ker tolovaji niso vedeli, da jih zasleduje policija, so se dali preteči. V istem trenutku je policijski nadzornik zavozil pred njihov avto in dal znamenje, naj se avtomobil ustavi. Detektiv Bailey je stopil k avtomobilu in skušal aretirati tatove. Toda ti so ga zgrabili, vrgli v svoj avto in oddirjali z. njim. Vse se je odigralo s tako hitrostjo, da ni mogel nadzornik Duncan prav nič pomagati tovarišu. V avtomobilu se je tedaj vnela huda bitka, ker se je detektiv branil na vso moč. Pričel je krvaveti in se je moral vdati. Tatovi so se še nekaj časa peljali v tem avtomobilu naprej, naposled so se ustavili, pustili detektiva samega v avtomobilu in najeli drug avto ter se z njim odpeljali. Policijski nadzornik Duncan je takoj alarmiral vso londonsko policijo, toda roparjev niso mogli najti. Detektiv je bil tako poškodovan, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. V avtomobilu so našli polno ženske prtljage, ki bi jo bili roparji z avtomobilom vred ukradli, ako bi jih policija ne bila zalotila na delu. Ta dogodek na londonskih ulicah je pokazal, da je bila policija doslej preskrbljena s preslabimi motorji. Zato je londonski župan Trenchard sklenil, da izvede pravo revolucijo in postavi v pokoj sedanje prepočasne policijske motorje. Policija bo dobila zdaj prave avtomobile, ki bodo lahko vozili z največjo brzino in na katere bodo postavili radijske aparate; s pomočjo teh bo policijska patrulja stalno v stiku z osrednjo policijo in jo bo lahko takoj obveščala o presenečenjih, ki bi jih utegnila doživeti na ulici. HRAN L JU v Ljubljani, Prešernova ulica št. 3, s podružnico na Miklošičevi cesti st. 13. je največja regulatlvna hranilnica v Jugoslaviji. Ima vlog nad 430>fl00.(K!0 Din, rezervnih zakladov pa nad 10,000.000 Din. Za pupilne naložbe ima sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Hranilnica kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulantneje. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti. Telefon: centrale št. 2016 in 2616, podružnice 2367. Poštni čekovni račun: centrale št. 10533, podružnice št. 16138. Uradne ure za stranke so od 8. do 12. X 7 stopinj pod ničlo v Franciji. V Reimsu je te dni padla temperatura poncci na 7-5" C pod ničlo. Vinogradi kakor tudi pridelki na polju, posebno sladkorna pesa, so hudo poškodovani. X Koliko dela pridna gospodinja. Ni lahko ugotoviti, koliko ur dela gospodinja dnevno pri posameznih narodih. Kljub temu je Mednarodna zveza za gospodinjstvo izkušala sestaviti statistiko o delovnem času gospodinje v posameznih drža-\ah. Pokazale so se zanimive številke. Ameriška gospodinja dela tedensko 63 ur, to je razmerno najmanj, ker je udobnost gospodinjstva s pomočjo izvedbe najmodernejših kuhinjskih priprav v Severni Ameriki zelo napredovala. Češkoslovaška gospodinja dela 105 do 110 ur, francoska 115, španska 75 do 118, italijanska 86 do 100, poljska 79 do 91. Največ delata nemška in švicarska gospodinja, in sicer od 112 do 118 ur na teden, to je 16 do 17 ur na dan. Na pljučih bolni. Ve5 lise če v ozdravljenih. Zahtevajte takoj knjigo o moji NOVI UMETNOSTI HRANJENJA, ki je že mnoge rešila. More se uporabljali v vsakem načinu živl enja in pomore, da se bolezen naglo premaga. Nočno potenje in kaielj ponehata, telesna teža se zviša, a postopno ovapnenje konča bolezen. Resni molje zdravniške vede potrjujejo odličnost mo'e metode ter jo radi priporočajo. Čim prej pričnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje za Vas. Povsem zastonj dobite mojo knjigo, iz katere boste lahko cr^oii mnogo koristnega. Ker znaša moja naklada za brezplačno razpošiljanj samo 10.C00 izvodov, pišite takoi, da se boste tudi Vi lahko pričevali med njene srečne dobitnike. Zbiralno poštno mesto: Georg Fulgner, Beriin-Meukoln, Ringbahnstrasse 24, Abt. 491. X Preveč mu je stisnil roko. Na Dunaju so imeli te dni zanimivo sodno obravnavo. Pred sodnikom je stal mlad mož orjaške postave, po poklicu nosač klavirjev. Zagovarjati se je moral zaradi telesne poškodbe. Mož se je pregrešil zoper postavo na kaj nedolžen način. Poslavljal se je od prijatelja in mu tako krepko stisnil roko, da mu jo je izpahnil. Prijatelja so morali prepeljati v bolnišnico, kjer je ležal mesec dni, orjak je moral pa pred strogega sodnika. Obtoženec se je zagovarjal, da ni imel namena poškodovati prijatelja, nego mu je le prijateljsko stisnil roko, pa jo je stisnil malo preveč. Nesreča se je zgodila po naključju. Da res ni imel slabega namena, je dokazal s tem, da je brž hitel po avtomobil in odpeljal prijatelja v bolnišnico. Tudi prijatelj je izpovedal, da je dobil vtisk, da mož ni imel namena, poškodovali ga. Sam v začetku ni čutil, da bi mu bil izpahnil roko. Šele ko je napravil nekaj korakov, se mu je stemnilo pred očmi in se je onesvestil. Sodnik je dobrodušnega moža oprostil, pač mu je pa svetoval, naj prijatelju ne sti.-ka več roke. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Nagradni razpis »NOVEGA TEDNIKA" Vsakomur brez izjeme izplačamo ICO dinarjev, če pošlje pravilno rešitev sledeče uganke in je naš naročnik s plačano naročnino za pol leta Din 38'—. Novi naročniki morajo skupno z rešitvijo poslati Din 38-— kot polletno naročnino. B-----d mesto v Jugoslaviji S--q reka v Jugoslaviji B----n mesto v Fvvopi Namesto navedenih črtic vstavite črke, da dobite celotne besede. Rešitev naj bo napisana na čistem papirju. Novi naročniki naj prilože polletno naročnino Din 38-— ali pa naj jo pošljejo po nakaznici. Pri poštni hranilnici v Ljubljani imamo račun štev. 13.386 Nagrade se ne bodo določale z žrebom, ampak vsak naročnik, ki je izpolnil vse pogoje in pravilno rešil vse tri besede, dobi izpla-« čanili v gotovini 100 dinarjev. Rešitve se mora jo poslati najkesneje do 15. ma ja t. I. Pravilna rešitev bo objavl jena v 10. številki »Novega tednikai. Prosimo, da pišete naslove točno in razločno. Rešitve in naročnino je poslati na „Novi tednik", upravo, L'ubljana, Krekov trg St. 10/11., oddelek A. a Pred sodiščem. Predsednik obtožencu: «K obtožnici bi pripomnil, da ste se polastili dela dediščine, ki je pripadala vašemu bratu.» Obtoženec: «Gospod predsednik, moj brat je bil takrat v Ameriki.» Predsednik: «Kaj pa hočete reči s tem?» Obtoženec: »Mislil sem, da lahko smatram brata za daljnega sorodnika ...» Izkušen zdravnik. Mlad zdravnik: «Gospod priinarij, katere vrste bolnike je najhuje zdraviti?« Primarij: «Na.ihuje zdravimo tiste bo'n!ke, ki jim nič ne manjka ...» Kdo Je starejši. Gospod: «Dečko, ti si v rodbini najstarejši,j ali ne?» De;ko: «Ne, moj oče je še starejši.« Moderna rodbina. Uradnik: «Gospod šef, ali bi smel ostati popoldne dcma?» Šef: «Že zopet? Kaj pa imate tako važnega?» Uradnik: «Paziti bom moral na otroke, ker pojde žena na koncert.» Nagrobni spomenik. Kamnoseški mojster: «Kakšen napis želite na nagrobnem spomeniku svojega moža?> Vdova: cNapis naj se glasi: ,Počivaj v miru do ttenulka. ko se zopet vidiva.'* Esperanto. A: «Zakaj se ne učite esperanta?* B: «Jezik se je treba učiti v deželi, ki ga govori, a jaz nimam denarja; da bi tja potoval.> V šoli. . Učitelj: cjaoezek, ponovi orislovico, ki sem jo vam včeraj povedal.t Janezek se ne more spomniti in učitelj mu pomaga: «En oče laže preživi sedem otrok kakor.. .»' Janezek liilro: «Kakor en olrok sedem očetov .. .* Boječa zaljubljenca. A: cKako si ji pa odkril svoje srce?» B: 8 Brezobrestna posojila za nakup premičnin in nepremičnin, doto, razdol-žitev itd. dajo proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi: «Kreditne zadruge*, Ljubljana, p. p. 307. Sprejemajo se zastopniki. Čebelarji, ne zamudite! Satnice, garantirane. Vam nudi po izredni ceni, dokler je zaloga, Fi Stupica, železnitid v Ljubljani, (iosposvetska cesta št. 1 110 Posojilnica išče delavne obiskovalce privatnih strank. — Ponudbe z znamkami za odgovor je poslati na naslov: Mobilna zadruga, Ljubl jana, p. p 307 112 Žagarja, pridnega in spretnega, ki se razume popolnoma na žage s pogonom na sesalni plinski motor, sprejmem v trajno službo. Lesna industrija Viktor G laser, Ruše. Pozor! 120 Prosim, naj mi izroči proti nagradi točne podatke, če mogoče, naslov bivališča dne 2. novembra 1. 1932. izginule Marije Jerebove, stare 24 let, v nosečem stanju, oni, ki to lahko stori. Jereb, Pobrežie pri Mariboru, Prešernova ulica. D i a b o 1 o - posncmiilnik, popolnoma nov, prodam ali gu zamen jim z n kravo. križnar Anton, btiažište pri Kranju. 12/ Spomladi nimate pravega veselja brez novih čevljev OTROKOM: Z našimi novimi cenami smo omogočili letos vsakomur, da se lahko dobro obuje po potrebi, vremenu in za vsak poklic. Vrsta 4431-00 Lahki otroški če.'eljčkl za vsakdanjo nošnjo ob toplih dneh Izdelani so iz platna z gumijastim podplatom. ŽENAM: Cenene nogavice iz prvovrstnega uiaterijala: O T R O Š K E NOGAVIČK Dolge bombažaste Din 8-—, 10-—, 12 — Kratke iz sukanca Din 7'—, 9 — Za šport Din 10—, 12 — Vrsta 3661-00 Najdražjim najboljše! Za Vaše ljubljenčke te močne in udobne čeveljčke iz najfinejšega usnja. Vrsta 3335-10 Ženski sivi platneni nizki če.-fljčki 7. gumijastim podplatom. Za lepe sončne dni. 39.- Zračne in lahke gumija. Za tople 45.- sandale r podplatom »z crep-sončne dni neizogibno potrebne. Vrsta 3945 03 Praktičen in udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Nenadomestljiv za vsakdanjo uporabo. NOGAVICE Najfinejše svilene Din 29 — Svilene viseosa Din 25-— Svilene Diu 19-— Ia. flor Din 19 — Bombažaste Diu 15-— Bombažaste, normalne Din 9 — lz sukanca za šport Diu 10 — V-sta 3922-00 Za nemirne dečke nizke čevlje iz boksa z močnim podplatom iz krupona Zelo trpežni. St. o5 do 38 Din 69 M Za navadne dni te čevlje iz črnega ali rjavega boksa. Prav taki iz laka za nedeljo in praznik za Din 99-—. Vrsto 5851-30 Za vase ljubljenčke te kombinirane čeveljčke iz laka ali v rjavi barvi. Zelo lepi in okusni. Močne vezaljke, par 1 Din. Naši „športni čevljiM, praktični in poceni. Čistite svoje čevlje z našo kremo! 1 škatla 4 Din. Lufov vložek 5 Diu. MOŽEM Vrsta 2947-00 Sandale, ki ne žulijo ne nog ne žepa. Zelo so lahke, zračna in udobne. Ženske Din 4ft—. Vrsta 2927-41 Zračne in lahke sandale s chrom-podplatom. Neizogibno p® trebne za topie dni. Vrsta 1937-29 Iz močnega boksa z elastičnim gumijasiim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi ali Črni. Vrsta 2845-11 N O G A V i C E Vrsta 1637-21 Nizki čevlji iz dobrega črnega ali rjavega boksa z usnjenim podplatom. Iz sukanca ali polsvile Diu 15 — Egiptovski bombaž z de-seni Din 10-— Polsvilene Din T— Moeue bombažaste Din 5 — Vrsta 1637-80 Nizki čevlji iz prvovrstnega telečjega boksa, okrašeni h pet foracijo. Nosijo se k aportui obleki. Usnjena peta. Obuvajte čevlje z našo žlico, da ne pokvarite opetnika! Žlica in kljukica 4 Din. Vrsta 3967-22 Visoki čevlji iz močnega boksa s široko in udobno obliko iu močnim gumijastim podplatom. Zelo trpežni. Vel. 24—28. Najidealnejša obutev za vsak šport in vs>*ko igro v priredi. S ton i če\lji loste prigtedili mnogo denarja in obvarovali vaše usnjene čevlje. Vel iy—a4 lila 8i—, S»—88 Din M—, moški Din 40—. Izdaja za konzorcij »Domovine« A lolf [i i b n i k a r. Urejuje Filip O m 1 a d j č.. Za Narodno tiskarno Fran Jezeršek.