ZAPISKI IN GRADIVO.
BOŽJA POT NA DOBROVI
PRI LJUBLJANI-
MARIJA V LEŠČEVJU
DARKO KNEZ
Dobrova je gručasta vas ob asfaltirani cesti
Ljubljana - Polhov Gradec, od katere se odce-
pita cesti proti Horjulu in preko Utika proti
Šentvidu nad Ljubljano. Del vasi leži na višjih
terasah Dobrovskega hriba (600 m).
Dobrovska božja pot sodi med najstarejše
slovenske dolinske Marijine božje poti. Mari-
jine božje poti so tudi najštevilnejše, saj je
Marija povišana nad vse svetnike in angele,
ter ima tudi večjo moč uslišanja.
K Mariji v leščevju so romali predvsem lju-
dje iz bližnjih vasi in krajev, iz različnih druž-
benih skupin, od gruntarjev, kočarjev, poslov,
do meščanov in plemstva. Anton Lesjak piše
v svoji Stari božji poti Marije Device v nebo
vzete na Dobrovi pri Ljubljani, da je bil ob
kongresu evropskih vladaqev v Ljubljani dne
30. marca 1821 na Dobrovi tudi ruski car
Aleksander I. V carski Rusiji je bilo v navadi,
da so najvišji vojaški in državni dostojanstve-
niki svečenikom poljubljali roko, zato je tudi
car v župnem dvoru tedanjemu župniku in
kaplanu poljubil roko.
Ob pokopališču, kjer je prostorna kapela z
zvonom želja, stoji cerkev, ki se je nekdaj ime-
novala Marija v leščevju. Njeno lego, nasta-
nek in prvotno ime pojasnjuje naslednja le-
genda:
Pastirček iz Rupnikove hiše na Dobrovi je
tri večere zapored našel v leskovem grmu Ma-
rijino sliko, pred katero je klečala njegova ži-
vina. H grmovju pa ga je zvabilo nenavadno,
prelepo ptičje petje. Ta dogodek je bil povod,
da so ob tej leski postavili prvo kapelico, v ka-
teri so opravljali romarske pobožnosti, dokler
ni bila na istem mestu sezidana prva cerkev. 1
Kdaj so ljudje začeli romati na Dobrovo, ni
možno dognati, vendar pa za njen zelo zgoden
nastanek govori ustno izročilo, po katerem je
v starih časih na sosednjem hribu Gradišču
stal grad, v katerem je živela bogata poganska
graščakinja, ki se je norčevala iz Marije v leš-
čevju, zato seje njen grad pri priči pogreznil.
Jurij pl. Dolničar pravi v svoji knjigi Epito-
mae chronologicae Camioliae, da nekateri
menijo, da je božja pot nastala leta 970, a ne
pove, na kaj opirajo to domnevo. Anton Le-
sjak pa sklepa v svoji Zgodovini dobrovske
fare iz prej omenjene legende o poganski graš-
čakinji, da je bila kapelica postavljena, ko je
bilo v teh krajih še poganstvo, kar postavlja
čas postavitve v začetek 10. stoletja.
Kapelica je bila majhna in preprosta, božja
pot pa je kmalu zaslovela, zato so iz prispev-
kov romarjev že leta 1231 sezidali prvo cer-
kev, ki ni bila bistveno manjša od sedanje, ki
ima pet oltarjev, od katerih je veliki posvečen
Materi božji v nebo vzeti. V pozni gotiki so
cerkev prezidali, kot kažejo figuralni sklepni-
ki, vzidani v današnjo cerkveno zunanjščino.
V župnijskem arhivu je ohranjena risba, ki
predstavlja cerkev kot gotsko stavbo. Pod sku-
pino grobov, ki je na risbi, je zapisana letnica
1597.2 Cerkev meri v dolžino 23,6 m, kar za
faro samo zadostuje, nikakor pa ne za romar-
ske shode.
Posebno so zahajali sem Ljubljančani, kot
priča napis iz leta 1682, ki ga je mesto dalo
vzidati v cerkveno steno, ko so se v času kuge
v sosednjih deželah zatekli k Mariji na Dobro-
vi po varstvo in pomoč. Tudi zapisi v škofij-
skem arhivu iz leta 1756 kažejo, da so Lju-
bljančani veliko romali na Dobrovo: vladalo
je mnenje, da kdor gre trikrat v Dobrovo na
božjo pot, je to tako, kakor če bi enkrat romal
v Rim na grobova sv. Petra in Pavla.
Leta 1711 so po prizadevanju ljubljanskega
dekana in stolnega kanonika Frančiška Bogo-
mirja barona Polhograjskega in po načrtih lju-
bljanskega baročnega arhitekta Gregorja Mač-
ka začeli zidati novo cerkev centralnega tipa.
Staro cerkev so do tal podrli in na istem mestu
sezidali novo, sedanjo cerkev, ki jo sestavljata
dva osmerokotna prostora - ladja in prezbite-
rij, prekrita s kupolama. Ob prezbiteriju še se-
daj raste mogočna leska, ki so jo v času Jožefa
IL skušali odstraniti, vendar si je pozneje zo-
pet opomogla. Zvonik je pred fasado in so ga
1752. povišali. Cerkev je posvetil 1747. škof
Attems. Freske v kupoli je naslikal Matija
Bradeška leta 1876. Glavni oltar je naredil
leta 1853 Matija Tome, kipi štirih cerkvenih
očetov pa so iz starega oltarja in so delo ba-
ročne Facijeve delavnice. Stranska oltarja sta
iz prve polovice 19. stoletja, slika v oltarju je
najbrž Potočnikova. Na zunanjščini je ohra-
njen baročni vodnjak, ki je povezan z legendo
o nastankiu cerkve. Na steni cerkve je sončna
ura iz leta 1910. Ob cerkvenem studenčku je
Marijin kip in dvanajst kapelam podobnih
vdolbin iz leta 1744, v katere so med »šmarni-
mi mašami« postavljali spovednice. Kot je
značilno za romarske cerkve, je bilo tudi tukaj
po stenah razobešenih veliko zaobljubnih po--
114
dob in spominkov, za oltarjem pa so se našle
tudi bergle, ki naj bi jih tu pustil iz hvaležno-
sti ozdraveli bolnik.
O tem, kako slovita božja pot je bila nekoč
Marija na Dobrovi, piše tudi Valvasor v Slavi
Vojvodine Kranjske, kjer omenja, da zaradi
obilnih čudežov tako slovi, da ljudje poleti v
trumah dan za dnem romajo tja, ter da je ne-
katere dni v letu na dan branih 20 do 26 maš.
Da so pobožni romarji imeli veliko zaupa-
nje v dobrovsko Mater božjo, je razvidno iz
daril, ki jih je cerkev dobila v znak zahvale.
Romarji so prinašali masne plašče, vezene z
zlatom in srebrom, zlate in srebrne verižice,
pasove, prstane, ogrlice, skledice, krone in
svetinjice. Neka kneginja s Koroškega je leta
1668 zaobljubila zlato krono Mariji Devici na
Dobrovi, če bi njen šestletni slepi sin spregle-
dal. Njena prošnja je bila uslišana in obljubo
je izpolnila.3
Marija na Dobrovi je bila znana po števil-
nih čudežih. Neki človek, ki so ga zdravniki
že odpisali, se je zaobljubil Materi božji na
Dobrovi, kmalu zatem je ozdravel in opravil
božjo pot, ter v zahvalo Marijo obdaroval. V
Ljubljani je otrok padel z visokega okna in
mati je zavpila za njim: »Mati božja dobrov-
ska ti pomagaj!« Otroku se ni nič hudega zgo-
dilo, temveč je na splošno začudenje brž sam
pritekel nazaj v sobo. Neka ženska je nesla
svojega otroka, ki ga je med spanjem nehote
zadušila, v dobrovsko cerkev. Po opravljenih
molitvah in prošnji ga je nesla okrog oltarja in
ga položila kot nekakšno žrtev Mariji na oltar
in otrok je takoj oživel.^ Takšnih in drugačnih
čudežev je tukaj bilo še veliko, nekaj jih še na-
vaja Anton Lesjak v svoji Zgodovini dobrov-
ske fare pri Ljubljani iz leta 1893.
Nedaleč od cerkve, v hribu, je majhen izvir,
ki so ga imenovali Marijin studenček. Za po-
trebe romarjev je dal takratni vikar Ivan Jer-
nej Zupane po svinčenih ceveh napeljati vodo
od studenca, tako da je ves dan curljala za ol-
tarjem zunaj cerkve kake tri metre od tal. Iz
kamnitega bazenčka je voda tekla na nižje po-
stavljeni kamen, kjer sojo romarji lahko upo-
rabljali za pitje in umivanje. Leta 1756 je stu-
denec blagoslovil knezoškof grof Ernest Ama-
dej Attems. Pri blagoslavljanju tega studenčka
so molili in prosili, da bi bili na duši in telesu
ozdravljeni vsi, ki bi pili iz njega. Ob koncu
18. stoletja so cevi odstranili, ostal pa je kam-
niti bazenček, vzidan v cerkveno steno, na
vrhu katerega je napis: Maria fons gratiarum
(Marija vir milosti).5
Pred ustanovitvijo samostojne fare so šen-
tvidski duhovnikiö prihajali skoraj ob vseh za-
povedanih Marijinih praznikih obhajat božjo
službo, slovesne shode pa so imeli le ob praz-
nikih Marijinega vnebovzetja in rojstva. Po
ustanovitvi fare, 10. avgusta 1723, pa so bili
množični shodi ob vseh nedeljah in zapoveda-
nih praznikih.'' Cerkveni prostori so postali
Podobica Marijine božje poti na Dobrovi pri Lju-
bljani, levo spodaj napis: Risal P. (Pavel) Kuni,
desno spodaj pa: vrezal J. Benedict na Dunaju.
Hrani Grafični kabinet Narodnega muzeja Winter-
jeva zbirka, foto Marko Habič
pretesni. Vzhodno stran pokopališča so obzi-
dali z visokim debelim zidom, v katerega so
naredili 12 vdolbin za spovednice, na zahodni
strani pa so sezidali 6,8 m dolgo in 6,3 m širo-
ko kapelo, v kateri so ob velikih shodih tudi
maševali in pridigali. Čas reform Jožefa II.
cerkve na Dobrovi ni preveč prizadel, ker je ;
bila tudi farna cerkev, vendar pa so morali iz \
nje odstraniti zahvalne podobe in podobice, •
darovane dragocenosti so prodali, studenec za I
oltarjem odstranili, shode pa uradno prepove-
dali. Toda kljub temu dobrovska božja pot ni
čisto zamrla, saj so pobožni romarji še vedno ;
prihajali častit Marijo, vendar samo posamič.8 .
6. avgusta 1858 je papež spet dovolil podelje- :
vanje odpustkov, in dobrovska božja pot je \
spet začela oživljati.
Dobrovski romarji so si lahko pridobili na-
slednje odpustke: 9
- popolni odpustek enkrat, katerikoli dan
med šmarnim časom dobi vsak, ki cerkev
obišče, v njej moli in prejeme sv. zakremente. ;
Odpustek se lahko prenese tudi na duše v vi- \
cah. Ni zapovedano, kaj in koliko naj se moli, i
vendar pa se navadno moli 5 očenašev, 5 ;
zdravamarij in apostolsko vero '
115
- kdor poljubi svetinjo, ki jo dajejo pri da-
rovanju poljubovati in zmoli 3 očenaše in 3
zdravamarije, dobi nepopoln odpustek 40 dni.
Svetinjo naj bi naredili v Rimu, v njej pa naj
bi bili ostanki sv. križa, ogrinjala Marije Devi- ■
ce, plašča sv. Jožefa, koščic sv. Joahima in sv.
Ane
- člani Bratovščine ljube Gospe v nebo
vzete dobijo ob različnih priložnostih popolne
in nepopolne odpustke.
Romarji so prihajali k dobrovski Mariji po-
samič ali v procesijah. Redno vsako leto so
prihajale procesije iz Št. Vida, Sore, Polhove-
ga Gradca, Brezovice, Preserja, Iga, Moravč,
Cerkelj, Loke in Šmarij pod Ljubljano, ter iz
Ljubljane. Med šmarnimi mašami (24 dni, od
15. 8. - 8. 9.) je bilo več kot 10.000 romarjev,
ki so prepevali pesmi, posvečene Mariji in jo
zasipavali s prošnjami, maš opravljenih v pro-
šnjo ali zahvalo je bilo nad 250. Na praznik
Marijinega vnebovzetja dne 15. avgusta 1872
so se ob 5. uri zjutraj izpred svojih farnih cer-
kva podali na pot Ljubljančani pod vodstvom
svojih duhovnikov. Tej procesiji so se pridru-
žile še procesije iz Brezovice, Sv. Katarine,
Polhovega Gradca, Dobrove ... Po prihodu
do romarske cerkve, je bilo opravljenih več
maš, nato pa je bila pridiga. Tega dne naj bi se
zbralo na Dobrovi okrog 15.000 romarjev.10
Ivan Jernej Zupane piše, da je velik farovž
zidal z namenom, da bi imeli imenitnejši ro-
marji v farovžu prenočišče,'i torej so romarji
tam tudi prenočevali.
Na Dobrovi je četvero znamenj, pri katerih
so ob procesijah Sv. Rešnjega telesa blago-
slovi. 12 Prvo je nad nekdanjim župniščem -
Grogčevo znamenje. Svod in streho znamenja
nosijo štirje lični kamniti stebriči. Slika pred-
stavlja Devico Marijo. V kamniti podstavek je
vrezan kronografikon: Mariji Devici prečastiti
posvečeno v slavo 1877. Drugo, imenovano
Plešnikovo znamenje, so postavili vaščani leta
1875. Poslikal gaje M. Bradiška. Zelo staro
mora biti znamenje pod cerkvijo - Mežnarje-
vo znamenje, ki so ga popravljali leta 1880.
Adamičevo znamenje pa stoji ob križišču, ki
povezuje cesto Dobrova - Horjul s cesto Ljub-
ljana - Polhov Gradec. Ime je dobilo po Aloj-
ziju Adamiču z Dobrove, ki je zanj tudi naj-
več prispeval. Znamenje je blagoslovil poznej-
ši kardinal, ljubljanski škof dr. J. Missia, 2.
oktobra 1887. Poleg zidanih znamenj je po
vsej župniji postavljenih tudi mnogo lesenih
križev.
Še pred drugo svetovno vojno je dobrovska
božja pot zelo slovela, v poletnih mesecih so
opraviH v tej božjepotni cerkvi po več kot 20
maš na dan.'3 Sedaj pa romarske pobožnosti
potekajo med šmarnimi mašami, to je od veli-
kega šmarna do nedelje po malem šmarnu, ko
se zaključijo s slovesno procesijo.
OPOMBE
1. Lavtižar Josip, Šmamice - Marijina božja pota v
Evropi, Ljubljana 1934, str. 19. — 2. Moder Anton
- vikar namestnik, Dobrova in njene podružnice
1954, mapa iz škofijskega arhiva. — 3. Valvasor Ja-
nez Vajkard, Slava vojvodine Kranjske, izbrana po-
glavja, Ljubljana 1984, str. 195. —4. Glej op. 3. —
5. Lesjak Anton, dobrovski kaplan, Stara božja pot
Marije Device v nebo vzete na Dobrovi pri Ljublja-
ni, Ljubljana 1982. — 6. Dobrova je do 10. 8. 1723
bila podružnica Šentvidske fare. — 7. Glej op. 2. —
8. Glej op. 5. — 9. Glej op. 5. — 10. Lesjak Anton,
Zgodovina dobrovske fare pri Ljubljani, Ljubljana
1893, str. 85. — 11. Glej op. 2. — 12. Glej op. 2. —
13. Dolenc Jože, Slovenski romar, IVIohorjeva
družba, Celje 1987, str. 224-225.
116