PosaraeznažtevIlk«JWeeni Poštno gek. račun,_^ Conto corrcnts con la potta. Izhaja vsr k četrtek, itscelogni giovedi) - Uredništvo in upra\ništ\o v Gorici, Via C. Favetti 9. - Tiska Narcdna Tiskarna. - Izdaj, in ogd. ured. FRANCE BEVK Cena oglesoni ; J milim, visečine v širini enega stolpa L. .80, za trgovske rellfire. berčna ctvestila poslana, vabila, naznanila, itd. vsaka vrsta L. 1.— Celoletna naročnina L. 15.—. Ža inozemstvo L. 22.50 Leto IV. GORICA, četrtek dne 10. decembra 1925 - GORIZIA, giovedi li 10 dicembre 1925. št. 50 Kar od sejma je ostalo... Kar od sejma je ostalo, to je samo »ringelšpil«. glavna žSslicia prometa on je danes, prej je bil. Kar vrti se rado, suče, se k komedijam poda, da se liric.a z-atoči, in da godba zaigra,. Res, dekleta kratkokrik, so na konju redek špas, pa še danes, ko pritiska od povsodi velik mraz. A kaj neki to nas briga, da se le okrog vrti... prodajalne pa so prazne, še na trgu ni ljudi. Stenske bločne koledarje slovenske in italijanske, z lepim ozadjem, dobite v Narodni Knjigarni. Vsak trgovec podari ob koncu leta svojemu odjemalcu stenski bložni koledar. Pozor, trgovci! Jtorodna Knjiparna, sprejema naročila na bločne Medarje z ozadjem in stiskanm imenom trgovca. CENA na debelo od 2.- L. za komad naprej. MOLE', 1 slavni francoski igralec je ne* koč nevarno /obolel. Skoro vsak dan se jc vstavilo pred ! njegovo hišo v Parizu nešteto i kočij, katerih lastniki so ga prihajali obiskovat. Končno j se je izvedelo, da je nekoliko boljši in da mu je zdravnik dovolil, da zavžije na dan nekoliko kapljic burgundca (ze* lo dobro vino.) In takoj na- slednji dan so mu njegovi znanci in ljubljenci poslali nad štiri tisoč steklenic burgundca. ve, da ne more izpolniti, kar želijo, drugače, če mu dovolijo, da privzdigne samo kljun, perutnico ali krempelj in to je ČUK NA PALCI. JANEZ KRAVA. Feldbebel: »Dopust hočete imeti, Janez Krava, radi »oh* četi?« Izključeno! »Saj se bo lahko vršila tudi brez vas!« Janez Krava: »Oprostite, gospod feldbebel, jaz sem vendar zaročenec!« ! PRI BRIVCU. • »Tako, za sedaj sem vam obril le polovico brk. da boste videli, kako delamo, mogoče vam ne bo ugajalo!« Gorica, dne 10. decembra. Če bi Čuk na palci ne imel tako gostega perja, bi bil prav gotovo že davnai popolnoma zmrznil brez ozira na to, da ima posebno protekcijo tudi pred mrazom in mu je pogosto krat vroče brez ozira na letni čas, ko prebira strašno pisane dopise na uredništvu. Če bi se pa hotel letos obvarovati mraza, bi moralo priti še stokrat toliko z metlo pisanih in z ro-batostjo zasoljenih rokopisov, kot jih je že prišlo. Ali pa bi se moral lepo zakopati v tisto goro rokopisov, ki so padi] v nemilost in zleteli v koš. To bi bilo tudi eno sredstvo. Precej dobro sredstvo za Čukovo vročino so tudi neredno plaču-joči naročniki in razprodajah ci lista. Tega sredstva se pa Čuk na palci skrbno ogiblie in bo raie takim tičem zakuril, da bo niim samim precej vroče, kar jim še lahko prav pride v tem mrazu; prihranijo si lah« ko na kurivu in ne najmanje tudi na sukn ji. Sicer pa vremenski preroki napovedujejo hud mraz, meglo, sneg in podobne strahot ve. To ie povsem mogoče. Letos ie itak vse potencirano. Veliko dežja, veliko mraza, samo — veliko denaria ne. — V Londonu je bila taka megla, da opoldne še na uro niso vi« deli, zato ni čuda, če so avto* mobili zadevali skupaj, saj pri nas zadevaio ob belem dnevu in se prekopicavajo. Če pa ladje zmrznejo v severnem morju, }e tudi manišj čudež, kot če zmrzne marsikatero obljubljeno plačilo, ki bi moralo biti že davna} Izvršeno. Teh plačil pa Čuk ne omeni a. da se ne pregreši proti kateremu paraeralu notranjih zadev, ki pa imaio z želodcem tako malo opraviti kakor Čuk s finančnim ministrom, ki ga še pozna ne. Ko je zadnjič Čuk letal po svetu, je tudi on izvedel, da se moramo tako pozdravljati, da dvignemo roko. kakor bi hote. li dati zaušnico. Klobuke v kot, ni jih treba več guliti s privzdigovanjem in prijemanjem za krajce, naredite z roko luknjo v zrak, pa je stvar končana. Le eden je. ki se še nikoli ni upiral novim posta: vam in jim je zvesto služil sko: zi in skozi, zdaj pa odkrito po, Solnce ali luna. „Prosim, to kar je zdaj na nebu, ali je solnce, ali luna ?" ^Oprostite, nisem iz tega kraja". Analol se smeje. Sklenil sem, da razglasim po vseh časopisih ta-le oglas: »Lepo nagrado dobi oni, ki me reši Anatola, Način polju« ben, le da je vspeh gotovi« »Pisati na ...« Anatol ni pes, niti mačka, temveč hrust, ki tehta najmanj 118 kg 293 g. Ni mi toliko v nadlego, da je debeluh in mi ob skupni vožnji zasede celo klop; nože« ruh je, bogataš kar mu priza-nesem; lahkoveren je, včasi robat, sebičen, tudi to naj mu ne bode šteto v greh. Pač pa imam pomislek o Anatolu, ne morem ga prenašati, da se venomer krohota. Ni hujšega pojava na tem svetu kot je Anatolov cmeh. To ni več smeh, temveč potres, ognjenik, ki se duši v bri« pavosti. Ko se Anatol smeje je njegov trebuh podoben ba« Ionu, ki bi najraje razpočil. Celo tolščeno telo od vrha *tr-lečih las do nohta na palcu noge drhti in drhti. Anatol se smeje celo živ« ljenje za vse in za nič. Recite mu: »Anatol, kako dežuje zunaj!« Odvrne vam s krohotom, ker se on sam nahaja pod streho. »Anatol. lira pada, dolar se dviga!« Tedaj šele se smeje, kajti ves denar ima naložen v bogatih ameriških delnicah. Če mu poveste, da grozi vojska, se smeje še hujše, ker so ga pri vseh naborih temeljito podcenili in zavrnili. Povejte mu karkoli on -e smeje. Prisegam vam. da bi ga bilo treba ubiti. Jaz sam H ga, pa me straši1 porota, visli« ce; — so pač to sitne malenkosti. Če bi ga mogel kar tako na skrivaj spraviti s pota, pa je nevarno. Nataknil sem si meglene očale, da bi ne videl tega ved« no odprtega žrela od ušesa do ušesa. Tudi ušesa sem si močno zamašil, da bi ne čull od no« vega leta pa do svetega Silvestra tistega ha, ha, hi, hi, ki prodira stene, gluši sosede in preglasa ropot na ulici. Navzlic temu zahajam k A-natolu. »Bedak porečete, kaj pa tiščiš k njemu če ti ni po« všeči!« Hudomušni ste, prenašam ga. — no, prenašam ga, pač zato, ker je soprog Ogleje. liubke, krute, nepopisljive O« gleie. Soprog je Ogleje, ko ji dvorim že deset let, neodrieh-liivo in brezvspešno. Oh brez« vspešno, ker če bi Smel uspeh, bi ga vam gotovo ne zamolčal Tako prelivam solze, kolikor jih premore moie ubogo telo. Pa pravim: »Zakaj o gospod si dovolil temu testu, neizogibnemu Anatolu, da se oženi s to ljubko, zapeljivo, sladko Oglejo, in moj bog, tako sve« sto?!« Včeraj sem nakani! udar. Ni mogoče ubiti Anatola, treba bo ubiti njegov smeh. Mislil sem si besedo, ki bi kakor najhujši strup, ki umori strupljivo kačo v sekundi, be« sedo, ki spremeni črnega konja v belega in srednji razum v zatelebanost. Pa se mu zaletim v obraz z brutalno lažjo in s zverinskim naglasom: »Anatol, žena te vara!« »Ha, ha, ha, s kom?« »Z menoj!« »S teboj?« »Z menoj, z menoj«, sem tulil besen. »Ho, ho, ho, prekrasno!« »To ti je krasno?« sem se zvil. »Ubogi starec« se zakro« hota Anatol. »Grdoba, da bi se bila ti enkrat pogledala v zrcalo. Vem, vse vem, vse mi je povedala Ogleja in dobro sva se kratkočasila na tvoj račun prismoda«. »HI. hi, hi, no pa si res silno smešen« In brez konja je odmevalo »hi, hi, hi«, jaz pa sem. zbežal osmešen izpred moža lepe Ogleje. CIZARA PRI MORJU. Cizara se je prvič mudil na morskem obrežjb! Bij je bar in zelo slabo vreme. Dol« rtočasil se ie. Kar zagleda na bregu nekega moža, ki je zajemal morsko vodo in jo zli« val v sod, ki je tičali na ma« lem vozičku. Pristopili je k njemu in ga povpraševal o tem in onem in kai da dela! Mož mu je povedal, da navadne lovi ribe, včasih pa vozi v Hižnii hotel vodo za kopali« šče. Začudeni Cizara ga je vprašal, koliko da zasluži. »O tako, za silo!« ie rekel mož. Drugi dan ie bilo lepo vreme, in morje se je poleglo, ker je bila oseka. Cizara pride na breg in se začudi: »Vraga, to ie moral zaslužiti včeraj oni mož!« KRALJ IN MINISTER. Francoski kralj Henrik IV. je neki dvorni dami vedno kazal svojo naklonjenost in prekanjena dvornica ga je umela pregovoriti, da ji je obljubil zakon. Preden pa ji je kralj izročil pismeno obljubo, je do« kument pokazal svojemu ministru Sullviu. Ta je listino strgal in jo Henriku vrgel pred noge. »Ste li nori?« se je kralj razljutil. 1 »Hotel bi, da bi bil nor samo jaz!« je Sullv mirno pristavil. Henrik IV. je malo premislil in dano obljubo umaknil. KAKO JE PETER VELIKI V DANSKEM POSLUŠAL PRIDIGO. Na svojem drugem potova« nju na Holandsko (1. 1716.) je obiskal ruski car Peter Veliki tudi mesto Dansko. Dospel je tja ravno na nedeljo in sicer v trenotku, ko so ravno zapirali mestna vrata. Šel je do neke gostilne in ves začuden zapazil, da ni videti na ulici nobenega človeka. Ko je dospel do gostilne, je vprašal gostilni« čar ja, kako je to. da v tako obljudenem mestecu ni žive duše na cesti in to ob tako prijaznem nedeljskem predpol« dnevu. Gostilničar mu je ta« koj razložil, da se nahajajo vsi meščani pri nedeljski maši in da bi jih kdo med pridigo ne motil, zaprejo celo med tem časom mestna vrata. Car bi zelo rad prisostvoval maši in zato se je nemudoma namenil v cerkev. Ko je stopil v cerkev, je takoj vstal mestni župan, ki je med tem že po „;tra« ži pri vratih zvedel za carjev prihod, iz stola in peljal carja v ospredje cerkve. Car >e vsede molče in veli županu, naj izvoli v stolico poleg njega. Car prične napeto poslušati pridigo. Ljudje so seveda vsi gledali le carja in nihče se ni zmenil za duhovnika na prižnici. Toda to ni motilo carja samega, da ne bi pozor« no poslušal pridige... Tedaj ga je nenadoma zazeblo v odkrito Slavo, ki je bila že nekoliko plešasta, in... čisto mirno, brez vsake besede seže z roko k županovi glavi, mu sname dol« go lasuljo in meni nič tebi nič položi sebi na glavo. Tako, da ie ostal gospod mestni župan gologlav in plesast v svojem stolu. Car je pa do konca pridige verno poslušal, nato nel zopet z glave lasulio, jo posadil nazaj na županovo glavo, po-kimal nekoliko z glavo, kar je pomenilo toliko, kot zahvalni poklon in odšel iz cerkve. Kmailu nato je prišlo k carju mestno zastopstvo, da se mu pokloni. Tedaj je pravil nekdo iz carjevega spremstva mest« nim zastopnikom, da je carju zelo ugajala mestna maša, kar se pa tiče dogodka z lasuljo, pa, da se mu ne zdi nič čudnega, ker ima sploh tako navado, da kadar ga količkaj za« zebe v nlešasto glavo, da si molče Izposodi lasuljo od ka« kega svojega dvorjanika, ki je ravno v bljižini, ali pa od Menčikova... Torej ni nič čudnega... Pred sodnilo. „Obdoiženi ste, da ste tiskali ponarejene bankovce. Kaj lahko navedete v svojo obrambo?" „Na svobodo tiska, se sklicujem, gospod! NA KAK NAČIN JE CAR PETER HRABRIL SVOJE VOJAKE. Leta 1704. je Peter oblegal mesto Narva iti ga z močnim naskokom zavzel. Tako je zbrisal sramoto svojih čet, ki -o doživele že marsikak poraz od švedske vojske. Toda na vsak način je hotel obdržati svoje vojake pri živalski div-josti, ki so se Lo nasrkali v pijanosti take zmage. Zato je usmrtil dva lastna vojaka, ki nista hotela izvršiti njegovega povelja, in položil še krvav meč na mizo svoje posveto« valtniice in rekel Ivsem strme« čim navzočim: »Ta meč je oškropljen s krvjo mqjih lastnih vojakov, ki sem jo prelil v rešitev vašega življenja«. PRI DOLŽNIKU. »Vi torej nimate denarja? — No, videli bomo, vam ga že jaz pomagam najti«. »Eh — kako vesel bodem, — bodeva pa delila, gospod upnik«. NAIVNA MICKA. »Micka«, je rekla gospa novi dekli »če boste hotela, se boste lahko vsak teden enkrat okopala v kopalni sobi!« Micka pa je odgovorila: »Ah! Lepo se zahvalim go« spa, za tako prijaznost. Kaj pa mislite od mene?! Sai vendar nisem več otrok!« ;__________-ji PRI STARINARJU. »Evo vam pristne sohice iz XIV. stoletja, — garantirano avtentična«. »Torej poznate izdelova-telja?« PRI ZDRAVNIKU. »In sedaj, ko ste me pre« iskali, gospod zdravnik, kaj bo to?« »No, kakor po navadi, 40 lir«. VOJAŠKI DOBAVITELJI. »Škandalozno, kako so slabo dobavljali armadi vse ono gnilo seno in preperelo mokro slamo«. »No, pa so vendar zasačili krivca in nepoštenega dobavitelja in ga vrgli v ječo na golo mokro slamo«. »Pomisliti, da je morda ravno on dobavil ono slamo, na kateri sedaj leži«. PRIJAZEN OBISK. Kmet je povabil soseda na obisk. Prinesli so na mizo juho z govedino. Gost zabode z vilicami kos mesa, ga nese na svoj krožnik in reče: »To, brat, kar sem zagrabil, je mo« ja sreča«. Gospodar je srebal čisto juho in ko je videl, da je gost pojedel meso sam, je pograbil soseda za lase in rekei: »Brat, kar sem zdaj zagrabil, na je moja sreča«. PRI TELEFONU. Gospod Brze je klical v telefonu... »Cizata... Cizara!...« Nihče se ni oglasil pri Ciza-rovih. Po dolgem času se ven« dar oglasi tuj glas: »Tu pri Cizarjevih!« »Ali je gospod Cizara navzoč?« »Da, ali želite ž njim govoriti?« Tedaj je zgubil Brze potr« pežljivost in zakričal: »Ne! Sploh nič! Hotel sem mu le stisniti roko in ponuditi cigareto!« OVIRE. Groteska v dveh dejanjih. Spisal B. KARLO. JOŠKO. In sedaj ni dovoljenja! Kaj naj storimo? BORIS: Domov pojdimo ! ... JOŠKO: Dobrol Ali kako preprečiti, da ne bi prišli ljudje. REŽISER: Se«e... (Hoče govorili, pa ga vstavi Luke.) LUKC: Ali prej jaz, ali prej vi, go« spod režiser. Meni je vseeno, samo oba hkratu ne moreva! Ampak vem, da bo moja bolj pametna! Veste kaj, plakate stržimo in v »Edinost« dajmo, da ni igre! ' VSI: Saj res, v »Edinost« dajmo, telefonira jmo! REŽISER: Žalibog, da bi bilo jutri popoldne prekasno, posebno, ker se igra vrši že danes... LUKC: Ah! Na to se pa nisem spomnil. (Se popraska po glavi.) JOŠKO: Veste kaj, zaupajmo v božjo razsodnost... LUKC: ... sifonov in pojdimo h kosilu! BORIS (se igra z Nado.) Bravo, Janez Luke, zdai si pa pametno povedal: h kosilu pojdimo. No. ali ste končali s parlamentom? Kaj je sklenil slavni zbor? Smemo oditi? JOŠKO: Kaj hočemo storiti? Jaz sam ne vem! BORIS: No vidiš, če še sam ne veš! Pojdimo in se okrepčajmo, po> kosilu možgani delujejo kot stroj, ki si mu pri-lil olia ,.. KARLO in SLAVKO (skrivaj odu deta.) LUKC: Res, tudi rijast! REZIISER: Torej, dragi moji, sedaj gremo h kosilu... in ti Janez pa pojdi in strži plakate po trgu in povej vsake-mur, da ni igre!... Si razumel? JANEZ: Da! Takoj grem. (Gre.) STANE (pride.) Te strele nisem mogel dobiti, je šel igrat karte! VSI (kriče.) Kaj sedaj še pride, ali te ni sram! Seja je bila. LUKC: In jaz sem si moral trikrat zavezati robec, da ne bom pozabil, kaj smo sklenili, ko sem bil jaz na mestu te« be tajnik. Čakaj (vzame iz žepa robec '-n ga odvezuje.} Ostali ga začudeno gledajo in se mu smejejo.) Prvič smo sklenili, da ni igre ... Drugič, da so plakati po tr« gu ... (tajno) ... in da bodo prišle O-penke ... Milka, saj veš ... Potem, potem, kaj je bilo že nazadnje? Čakaj, da se spomnim. (Dene prst na čelo, nato potipa po vozlu in ga razveže.) Aha! Aha! Veš kaj, v »Edinost« moraš dati!... STANE: Saj sem že dal!... LUKC: Pa tisto ni prav, ker se igra Moderni oslovski most. Pisale so »Novice« in da se po njih ravnam, poučujem s-am svojega šestletnega Pctr-čka ob zimskih večerih sloven« sko abecedo. Žal, da s loven* ska začetnioa še ni dotiskana. Pa imam nemškega soseda, zasebnega uradnika, ki z« in »c« in druge napake, icbej omenjati, da vejice, pi-.ce, podpičja, stavki in druge take slovniške sitnosti ne :gra* ,o tukaj nobene... vsaj glavne vdoge ne... zlasti pa rabljenie velikih črk... ker se pači gospod ravnatelj, Kljuka in gospodična Zorka dirže takozvanega bankarskega pravopisa, ki jc nekoliko drugačen od Biezni-kovega. To v opombo... Ta točen prepis pisma je stipkala gospodična Zorka trikrat, ker se je... radi Kljuke seveda... zmotila dvakrat. V* prašal jo je namreč prvič, kako se je kaj sinoči zabavala, drugič pa, kaj pomeni beseda najkulantneje..., ker pa oba« dva nista vedela, sta tudi oba-dva molčala. Sedaj šele se je Janez začudil in se nagnil k gd. Zorki: »Gd. Zorka, poglejte, kaj se mi zdi, zelo čudno!: Pošiljamo »pobotnico za deset čentezi* mov, overoviti jo pa moramo z znamko za' petdeset čentezimov. Kaj ni- pravzaprav tukaj štirideset čentezimov zgu-be!?« Zorka pa: »No, sai _i v mojo....!« »Saj res. tudi v mojo ne!« je dejal veselo Janez. «Samo. da v mojo ne!« Gospodična Zorka pa se je zopet zmotila, nato sta ostala onadva še naprej v banki in sta se zopet zmotila in zopet ter čakala nestrpno, kdai bo vdarila ura na steni dvanajst... Rešena uganka. Mladenič prostovolec je bil star 16 let; 4 leta so mu manj* kala do 20 let. Prav so rešili: Franc Brulc, Kranj; Silvi j Tanko, Planina; Straunik En« geibert, Dravograd; Anton Črne, Postojna; Anica Karlš, Trst; Milka Kisel. _ Zidani most; Lovro Makuc, Črna; Jožica Marcova, Ajdovščina; Mrak Ivan, Log; Slavko Do-šek, Cerkno; And. Valenčtč, Košana; Ivan Kastclic, Trnovo; Ujčič Frainc, Studena gora; Ivan Silič, Prosek; . Bre« gant Rihard, Solkan; Ženko Marija, Trst; Nada Repitie, IPrem; Bezek Rudolf, Sežana; j. rane brulc, Kranj; Karol Ma* lalan, II. Bistrica; Albiin Bole, Voglje;. Alojzija Ženko, Ubelj« sko; Goija Olga, Trst; Ivan Miklavec, Postojna; Katica Dolenc, Postojna; eden, ki se je pozabil podpisati; Kokošar Peter, Mrzlo brdo; Vladimir Skrinj ar, Sežana; Pavla Vil-har, Vel. Otok. ENA ZA ŠTUDENTE. Ko je delal princ Ferdinand XIV. maturo, ga je vprašal profesor zemljepis ja: »Kako se imenuje morje med Vzhod« no Azijo in Zapadno Ameriko?« Mladi princ zardi in trdo« vratno molči. Čez nekoliko časa reče profesor: »Izvrstno, Visokost, v resnicli se imenuje Tihi O« cean!« ZAKONSKA IDILA. Ona: »Pokaži mi pismo! Vidim takoj po pisavi, dla t: je •pisala neka dama in poleg tega, si se tako prestrašil, ko si ga dobil!« .! v On: »Prav praviš, ie riacuri od tvoje šivilje!« . PRI FOTOGRAFU. »No, gospica pf"o;"im, s 'M pa le mirno, —da poviria« mem«. ; »Lahko vam ie zapoved.iti, ali psiček, s katerim-me bode-te slikali, ima Vdihe«.1 PETER VELIKI V BITKI PRI PULTAVI. Kakor je znano, je Peter Veliki, najslavnejši ruiski car želel razširiti svojo itak veliko Rusijo in aospeti do morja, ki je pač in bo še vedino glavna zakladnica vsake države, od-nosno vrata v svet. Zato se je moral spusčati v boj s sosed« nimi Švedi, ki jih je končno pri Pultavi (1. 1709.) pošteno premagal. — Leta 1708. je pri-tiskai car na Karla XII. švedskega kralja, ki se je zapletel z njim v vojno, naj bi se pre* govarjala za mir. A ošabni šveoski kralj Kari XII. mu je odgovoril, da se bo prišel pre* govarjat s carjem v Moskvo (namreč s svojo vojsko). Ko je to car čul, je kratko in jedrnato odgovoril: »Moj bratec hoče igrati Aleksandra Velikega, toda zelo se moti, če mi* sli, da bo v meni našel drugega L)arija!« (V opombo: Aleksander Veliki je bil grško*ma* cedonski kralj, ki je okrog J')p let pred Kristusom napadel perzijanskega kralja Darija, ga temeljito premagal, tako, da je moral celo sam perzijski kralj bežati.) — In tudi v tem slučaju so poznejši, dogodki pokazali resničnost Petrovih besed. Kajti leta 1709. je Peter Veliki temeljito potolkel kralja Karla XII. v bitki pri Pultavi, tako temeljito, da je m o* ral Karlo XII. celo bežati v Turčijo. — Torej je on igral Darija, ne pa Peter! PETER VELIKI IN ŠVEDSKI GENERALI. Po tako dobro končani bitki pri PuJJavi je bil car Jfeter kar ves iz sebe od veselja. Takoj na bojnem polju je dal pripeljati predse švedske ujetnike in neprestano jih je povpraše* val: »No, kam pa se je zate* kel moj bratec Kari?« (Namreč Kari XII.) ...Nj mogel prikriti svojega veselja. — Nato je povabil k obedu švedske vojne poveljnike in med dru* gim je vprašal vrhovnega vojnega poveljnika Reinschil-da, kako močna da ie bila švedska vojska pred bitko. Reinschild je odgovoril, da natančno ne ve, ker je to vedel samo kralj Karel XII., ki pa tega nikomur ni zaupal. Ka- kor pa on (Reinschild) misli, je morala šteti 35.000 mož, med temi 18.000 Švedov in sko ro ravno toliko kazakov. Car se je začudil in rekel: »Kako ste si drznili s tako majhno peščico v tako oddaljeno de* želo in še oblegati dobro utrjeno Pultavo?« Reinschild pa je odgovoril: »Nas ni nikoli vprašal kralj, če si upamo. Kot dobri in vestni njegovi služabniki smo šli tja, kamor je velel on. In nikoli nismo u-govarjali« — Car se je obrnil k enemu izmed svojih dvorja-nikov, ki je bil nekoč zapleten v zaroto protu njemu in je re* kel: »Vidite! Tako se «luži svojemu vladarju!« Nato je dvignil kozarec in navdušeno napil: »Živijo moj® učitelji vojaštva!« Reinschild ie vprašal: »Kdo pa so oni, ki jih tako počaščate?« »To ste vi, šved« ski generali!« je vskliknil car — »Njihovo veličanstvo!« ga ie prekinil Reinschild »potem pa ravnate z nami zelo ne* hvaležno! Ko delate tako sla* bo s svojimi učitelji!« Po obedu je cai velel dati švedskim generalom nazaj o-rožje in ravnal z njimi kot knez, ki hoče biti svojim pod-ožnikom zgled velikodušja in naklonjenosti. Po obedu. „Čujte. včeraj sem dobil v juhi svetel las, danes pa črn las. Kaj pomeni to ?" „To ni nič čudnega. Danes zjutraj smo menjali kuharico." Idila. Stari gospod Hlevar je '.tal nekega dne na pragu svoje hiše v predmestju in zadovoljno vlekel iz svoje pipe. Prijeten duh po tobaku je zvabil njegovega soseda Poliznika skozi okno, to se pravi — le njegovo debelo glavo. Gospod Poliznik se ie trikrat oblizmil okrog ust, trikrat požrl sline, tisoč* devetstopettndvajsetkrat pa si zaželel pipico tobaka. On ga namreč ni imel pri sebi.... Ker se pa ni drznil vprašati gospo* da Hjevarja za pipico, za celo pipico, se je pričel držati t;ste znane »počasi se daleč pride« in poprosil gospoda Hlevarja najprej samo za vžigalico. Go-j spod Hlevar je najprej pro-iskal vse žepe, nato še enkrat, dokler se mu ni posrečilo,, da je iztaknM v žepu telovnika že vso kosmato »špeta^npoko« in jo ponudil gospodu Poliz* niku. »Ah!« Pravi poliznjem diplomat Poliznikov. »Škoda, da nimam ravno nič tobaka doma..,.« Tedaj je vskliknil hitro go* spod Hlevar: »Potem mi pa morate vžiga* lico vrnili!« RESNIČNO. Sicer ga niso imela za preveč prebrisanega, ampak kdaj jo je pa že dobro pogruntal, Simčev Dorček: Stoji ne V ga dne na pragu hiše, z enx> nogo izven hiše, z drugo pa notni. — Pride mimo sosed in ga vpraša: »Ali je kdo doma?« »Pač, pol enega človeka je danes doma«. »Kje so pa oče?« »Oče so šli v gozd na lov, kar bodo vjeli, bodo tam pu- stili, kar pa ne bodo vjeli, bo* jo. pa domov prinesli«. — (Je šel namreč oče v gozd izčistfti si svojo obleko, v katero -o se vselili razni mrčesi.) »Kam so šli pa, mati?« »Mati so šli pa v mlin — da bodo ta snedeno vrnili«. (Sposodili so si namreč moko, pa je nesla "v mlin žito, da ga zmelje in nese vrniti moko.) STARA NAVADA — ŽELEZNA SRAJCA. Neka vdova si je po smrti svojega moža nabavila več živali in cel dan se pogovarjala ž njimi. — Pa jo vpraša pri* jatelj: »No, gospa Zlčkova, kako vendar to, da imate sedaj ta* ko ljubezen do raznih živalic, katere vendar niste mogli prej trpeti«. »Kaj hočete, dragi prijafeij, saj veste, navada je navada, pa nisem mogla več prebiti, ko me je mož zapustil in nabavila sem si psa, ki mi godr-ja po hiši, kakor je revskal in se kregal moj ranjki. — Moj papagaj se ie naučil vse cestne popevke in psovke, s katerimi ie bil tako radodaren moj mož in ravno tako ti preklinja, da se mi kar zdi, da je on v ^obi. — Maček je pa tako sladko* sneden, da mi vse poliže in preišče, kakor je to delal moj mož, pred katerim ni bilo ničesar varnega«. RAZLAGA. Dva mladeniča gresta po cesti. Mimo pride voz. temu nasproti pa automobil. Konj se plaši. Mladi mladenič vpraša starejšega, zakaj se konj puši automobila. Starejši mu razlaga: »Vidiš to je pa tako. Konj je navajen videti le voz, ki ga vlečejo ko* nji, ali živine sploh,, zelo pa se vstraši, če vidi. da voz, kar sam leta po cesti, ker se mu zdi to nekaj nemogočega Na primer, da bi sedaj ti kar naenkrat zapazil, kako zletajo po cesti prazne hlače, kar same od sebe! Ali bi se ne, splašil tu d i ti?« Prav je imel ta fant. V MESNICI. Mlada dama pride v mesni* co. »Pred trema tednoma sem vzela tu svinjsko pleče, ki je bilo zelo dobro, ali dobim lah* ko tudi danes tako?« Mlada deklica prodajalka: »Da, tu visi še deset kosov, ki so vsi iste vrste«. Mlada dama si ogleduje pleče, nato reče: »Če mi zagoto* vite, da so vse od enega in si* cer istega prešiča, od katerega je bilo ono, ki sem ga vzela zadnjič, potem pa vzamem še dva kosal« Pisma. ** ir Čukov Koledar kupite naglo, ako ga še nimate, ako se hočete smejati. Ne pozabite, da ima lepo novo naslovno stran, da je v njem nešteto novih slik. smešni, humoresk in pesmi. Naročite ga v Narodni Knjigarni v Gorici, zehtevajte ga povsodi. Cena L. 3.20 za izvod. Po pošti L. 3.50. M IZ CrVITAVECCHIA. Fantje 82. pešpolka pozdravljajo stariše. dekleta in vse domače sploh in želijo, da jih pridejo kmalu rešit fantje novega letnika. — Trebeč Jo-• žef. Orlek Dri Sežani; Uršič Karol, Plešivca pri Sežani; FabSič Alojz, 0-tavšče pri Lozicah; Rosic Rafael iz Logje; Gorjup Avguštin pni Colu; Klemenčič Albert, Auško; Žerjal Rudolf, iz Boršta, Zabrežec; Lipove Anton, Šent Vid pri Vipavi; Pangerc Feliks. Dolina pri Trstu; Vodopivec Alojz, Ošpo. IZ CERKNICE. S člankom » ... neka gospodična kratkolasa in gospod Mariner« pri-občenem v 45ti številki »Čuka na pal'ci« z dne 5. novembra 1925. sem ob;avil med »Praviio« nekako — inkriminirano — vest ter sem se v isti nelojalno dotaknil z nekakim namigom osebe, v pravem pomenu besede. res da vsega spoštovanja in vse časti vredne gospodične Tončke Zgončeve, hčerke tamkai obče znanega in uglednega pošteniaka gosp. Andreia Zgonca, gostilničarja in posestnika. na način, ki bi se lahko v široki javnosti tolmačil kot moralno žaljiv, za njo samo pa bi imel še potem kot tak usodepoln® posledice na dekliški časti. Jaz sem to storil, resnici na ljubo povedano, nehote a vendar k temu stonenemu koraku inicijativno pod5 kurjen po neki gotovo nedobrožele-či to brezpomembni osebi, ki me ie, nevedneža, po moji lastni nepreudar-nosti in nepoznanju njegovih razmer do prizadete osebe, v tem le kot nepotrebno peto kolo nelepo zlorabil in, seveda, očitno mistificiral pred vsem tudi kot odgovornega faktorja za vse iz tega nastale posledice. Radi tega. zlasti pa še ko sem prišel, žal, zdaj že do prepoznega spoznanja nad svojo zasleplenostjo, s katero se ie storilo imenovani gospodični. ki je pravzaprav vzor vseli čednosti in poštenosti, toliko gorja, povzročenim z grdim sumničenjem njene dekliške časti in ker bi srčno rad videl pri nii in nienih poštenih stariših zopet oni biserno čist blagor kot nekoč, obžalujem, preklicu-jem in izjavljam tem potom, da je v imenovanem članku navedeno ena sama Izmišliena in podla laž ter pravcata mistifikaciia in si štejem, to tudi v svojo čast popraviti in prositi blatrohrtnega oproščenja. Mali, po nedolžnem preganjani in oklevetani gdč. Tončki pa želim iz vsega dobrohotečega srca, da bi ji odsihmal vedno jasno solnčice sijalo iz čistega, sinjega neba na z rožicami porastlo pot njenega mladega, romaj da sedemnajst let starega življenja, vodečo po mehkem mahu skozi katero skaklia poredno diimantno čist studenček in mu prikimavajo rožice ob strani, in to v edino zadoščenje, ki ga ji sploh morje dati A. S., pisec. Cerknica, dne 5. decembra 1925. Pravilo. Pravilo v Sesljanu, da je neka domača sobarica, ki se zelo ošabno drži, pa vse eno fanta ne dobL Pravijo istotam, da Micka iz pod Sesljance, je pri morju srce hladila. Praviio v Sesljanu, da J....a noče Paulinčka, ker on ima šika tri zbadal bi jo cele noči. Pravijo v Vižovliah, da je neka gos spodična, ki želi znanja z gosp. P. iz Nabrežine. Ker on je vajen sedeti, svetujemo naj ga s čolničkom poišče. Praviio iz Jelšanske doine. Prejeli smo dopis o pohujšanju v Jelšanski dolini z imeni, ki smo ga za zdaj odložili. Pride pa lahko kmalu na vrsto. Pravijo na Uncu pri Rakeku, da so nekatera unška in slivska dekleta, do ušes zaljubljena v svoj obmejni ideal. Pravijo, kaj vse se v Ajdovščini govori in pravi zadnje čase! Takšnih še ni slišal in videl »čuk na pare"« Zakaj ne pošlje sem svojega posebnega poročevalca? Pravijo, da je bil ajdovski župan, pomislite — aidovski gospod župan — dvanajst dni zaporedoma nabit. Vsa Ajdovščina in vse Šturje so govorile o tem. V čast gospodu županu pa bodi povedano, da je bil nabit na ajdovski in šturski občinski deski kot ženin na oklicih. Bog živi vrlega gospoda Načeta in njegovo boljšo polovico! Pravijo nadalje, da je zadnja silovita burja odnesla g. cav. Dott. Fe-rianeien dve strehi. Kriv je g. Jakob Bolaffio. ki gre v takem vremenu popravliat svoj grad. Pravijo, da sta na ajdovski soduiji dva Petra, oba ključarja, ki držita trdo v pesti vsak svoje ključe; prvi ne pusti nikogar noter, drugi pa nikogar ven. Praviio, da nosijo ajdovski odvetniki nove vrste stanovska pokrivala. Ta pokrivala so predpisana, zato da kliientje ne vidijo, kako si odvetniki glave belijo ž njih pravdami. Praviio, da je neki naš trgovec odslovil iz službe našo vrlo altistinjo za prazen nič. Ni čudno, če gre pri nas oetje rakovo pot. Na prošnjo znanega kvarteta je g. Jurca zložil in g. Vuga uglasbll v nadomestilo za »L e-do našo domovino« račjo himno. Samo ta pesein je zdaj dovoljena po gostilnah in še ta se poje pianissinio, oianissimo. Pravijo o ajdovskih penzijonistih, kako se hvallio, da imajo dobiti velikanski penziion. Že dve leti da ga vlečeio iz Rima in ga še ne morejo povleči. Praviio. da ie najlepše mesto cele Julijske Benečiie — ajdovsko živino-zdravniško mesto in da se tam živi brez skrbi in truda. Škoda le, da ni večno kakor Rim. ampak da je to mesto večno začasno. Praviio, da g. župnik Leban jč rav* no takšno žudo kakor dotlej, ko mu ie^ vlada odvzela kongruo. Praviio. da gre g. Rudolfu Brajniku cilvf>strovo boli po glavi ko vsem drugim Ajdovcem; in vendar ie Silvester zadnji- Bralnik na mora biti povsod prvi. Živel Rudolf! Praviio. da se ie dne 6. grudna mudil v Ajdovščini — v inkognitu. da ne bi motil javnega miru in reda — sv. Miklavž. Pravijo, da je nekdo dal gospodični Tončki v Stolni ulici v Mariboru n"a Miklavžev večer enega v belem papirju zavitega Miklavža iz čokolade, da pa mu ga je vrgla s tako močjo v obraz, da je Miklavžu brada odpadla; to pa zato, ker Tončknl še ni videla črnega Miklavža pač pa že več; črnih parklov. Pravijo, da je v Mariboru nastal na Miklavžev večer hud mraz in da so nočni ptiči proti temu energično protestirali zato, ker se niso mogli s parklji okoli loviti. Pravijo, da v Mariboru mačke ne smejo hoditi brez nagobčka po mestu, če pa hočejo iti izven mesta, ma-raio imeti pa tudi povrh tega še dovoljenje. Praviio. da so bile v Mariboru na Miklavžev večer Vse gostilne in kavarne polne, stanovanja pa prazna. Praviio, da v Mariboru Izhaja zdaj dnevnik »Bubikopf-Zeitung«. Praviio. da je bila v Mariboru v Strossmajerievi uTicr otvorjena nova zajuterkovalnica, katera je vsaki večer odprta. Pravijo, da so v Mariboru nekateri že pozabili, da so naroČili knjige »Goriške Matice«. Pravijo, da ie 5. decembra nekdo v Mariboru ujel nekega mladega psa. ki ie imel znamko <>53 in da ?a- ie mučil tako, da se ie ljudstvo zgražalo. Pes mu ie pa odgovoril, da laj ga Dusti. ker ni ničesar storil, fant je potegnil zaniko še bolj. pes ga je zopet opozoril, da naj ga pusti. Ker pa tega ni hotel storiti, ga je vgrizel v levo roko. na kar so ga morali prepeljati v bolnišnico, pametnega psa so pa izpustili. Praviio v Komnu, da je nekiizvež-ban mladenič iznašel tak električni tok. da se prižiga žarnice z žveplen-kami. Pravijo, da so na Laški Bainški planoti nekateri fantie imeli tajno sejo zaradi teDanškega društva. Praviio v Podleščah. da so dekleta imela tajno sejo zaradi Čuka Pravijo, da so doleniska dekleta šla na trg svetega Andreja v Gorico. da bi kakšnega fanta dobile, pa niso imele časa zaradi »ringelšpila«. PravPo, da ie pri zadnji tekmi Šparta-tZaria vodnika čisto gotovo zeblo. Ker se ni mogel maščevati nad mrazom, se je nad igralci. Nesreča ie hotela, da so bili ti Igralci Zar-iaši... Pravijo, da pri zadnji in sicer zgoraj omenjeni tekmi je sodnik vpeljal novo »regolo«. Za napako v kazenskem prostoru je žvižgal enaistme-trovko. a se je v istem trenutku spomnil nove »regole« in zažvižgal direkten strel. — Pepi iz Rolana ga vprašuje, zakai ni žvižgal kar »o-stacolo« (zapreka). Pravijo, da je križ s temi novoro-ienimi sodniki. Prvič; ne vedo niti sami kaj deb'0 na igrišču; niih edina skrb ie, da se gibčno izogibajo žo~ "e in se med tem učiio na pamet kako bodo govorili znancem: Ko sem sodil partido... Drugič; so tako da-režliivl. da prisodijo goal če vidllo žogo leteti v vrata; njim ie deveta briga, če ista ne gre skozi. Zakai? Zato. Zakaj so vse rutarske punce pobegnile v tuje kraje? Zato. ker v Rutih je preveč mraz in fantov ni, da bi jih greli! Zakaj je Mici iz J...a bila tako razburjena in govorila: Salamenski Čuk le počakaj, zdaj se pojdem pa vSak teden slikat, da boš imel opravila z mano? Zato. ker je v 43 št. Čuk tako les-nico povedal, da ji je prišla v dno srca in ji je skoraj počilo. MICKA IZPOD GMAJNJCE. Sem že v Čuku bila. Da se nisem še oglasila. Sedaj se pa oglasim in dopisniku pojasnim, da fantov v mrežo nisem lovila, ker jo nisem še na glavi nosila. Če prav sedaj nobenega ni, sai niso še stare moie kosti. Je marsikatera tudi bogata, a nima ženina vsaka. Torej se dopisniku priporočila bom, da pozneje katerega dobila bom. če dopisnika pamet srečala bo, skrbi sam zase. da bolje ti bo. Lahko si se jezil in sline cedil, ko k repi povabljen nisi bil. Tvojega jezika se ne bojim nič, te pozdravliaml črez ta visoki grič. S1AM V MARIBORU. Časopisi so Dišali, da v Ljudski u-niverzi v Mariboru napovedano pre,; daVanie v Siamu se ni moglo vršiti 92. novembra, ker je šel predavatelj baie na pogreb uirir'- nnna VI. v Siam. To Dredavanje se ie pa vršilo 6. decembra, ker se je predavatelj že vrnil v Maribor. Preda-vanie je bfo zanimivo in tudi prav dobro obiskano. Med obiskovalci je bilo mnogo diiakov. mpd katerimi se !e nahajalo tudi nekoliko di(v)iakov iz realke. ka;ti obnašali so se tako prdo. da iim ie neki gospod moral re-^i, da nai naprosilo svoje profesorje, da jih nauče manire. KAJ ČLOVFK RADI STANOVANJA VSEGA NE STORI. V Mariboru se je naselil pred dve-mi leti neki bivši, avstrijski Faenrich. Da dobi ugodno stanovanje, je takoj pristopil k demokratom ker pa st. ni dobil in ker ie prišla Ljudska stranka na krmilo, ie prlst.ooil k niej — ker pa tudi tu ni dobil stanovanja. ie pristopil k Radičevi stranki. Ker tudi sedaj ne dobi stanovanja. namerava pristopiti k bodoči vladajoči stranki. LUIGI CALISSANO & FIGLI IZDELOVANJE VINA, ALBA Bogata izbera finega vina v steklenicah: Barbera, Freisa, Barolo, Bracchetto, Nebiolo, flsti spumante, Gran spumante Namizna vina: Grignolin belo vino navadno v steklenicah--- in zaloga pri SfliFflTl GIUS. ŽGANJARNA, Trg Sv. Antona 7. GORICA vm Razi najfinejših liKorjsv: Maškat pasit, maršala, Turinski vermouth, Uermoisth beli, Cipro, Malaga vino, punch, rum, žganje, razni sirupi. Specijaliteta: Krema mar šala, Jajčna maršala, Jajčni konjak. Žganiarna 30S1F S H L F P- TI GODICfl, Trg Sv. Antona 7 liritTtea na palU pni nun imiiEi DENAR V JUGOSLAVIJI r. z. z o v novopreurejenih prostorih v Ljubljani Mestni trg. štev. © sprejema vlofje na hra-nilne Rnfižice in tekoči račun, jih obrestuje po S°/o ter jih izplačuje takoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hranilne vloge z odpovednim rokom obresluje tudi višje po dogovoru. Leopoldo Zakraisek | S Gorica - Corso G. Verdi N. 13 - Gorica y VELIKA HALOGA: kuhinjskih predmetov iz emajla in aluminija, steklenin, porcelane itrt. Bogata izbera božičnih daril j -nmmif" Posebnost: ZILiSKE COPATE flCenc zmerne! Cene zmerne! ftlanufakt^ro, perice, izdelane cbi€ke po c en ali b rez konkurence kupite pri dobroznani Bratje Mose Via Rastejo 7 ■ GOmGA - Via l^astello 7 2aIoga manufaktuF CARLO MALFATTI GORICA - Via Carducci štev. 5 - GORICA Bogato založena z vsemi novostimi sedanje sezije nudi si. odjemalcem najboljše ugodnosti pri nakupu. PRVOVRSTNI PREDMETI PO KONKURENČNIH CENAH Reklamna darila. Kdor nakupi za 100 - 200 - 500 - 1000 L. blaga dobi v dar: 1.-6 najfinejših nosnih rutic z ažurom; 2.-3 briiače iz gobastega blaga, bele; 3. — 1 elegantno kombinacijo za nevesto, platneno in lepo vezeno! 4. — 1 krasen prt za čaj z prtiči iz finega platna ..Fiandra", za 6 oseb. Prvovrstna zaloga tkanin RU66ER0 VEHUT1 GORICA, Corso Verdi (nasproti Ljud. vrtu) --——- Velika zaloga domačega in češkega volnenega blaga, perila, posteljnjih pregrinjal vseh vrst, volne za blazine žime in pernic. V času semnja Sv. Andreja in božičnih praznikov so cene zelo nizke. Sprejema se v popravilo: punčke iz porcelana in celuloida, lasne zaponke, torbice, vsak« vrstne stvari iz celuloida, gumija, ambre itd. Trgovina Igrač A. FlEGL - Via Carducci 9 - GORICA RnFlira avtorizirana DdUltd sprejema noseče. - Govori slovensko. SLAVEC - TRST - Via Giulia 29 Pz. Znižane cene ob priliki božičnih praznikov Pomnite 1 Predno začnete z nakupom igrač za Vašo deco, oglejte si bogato zalogo in izredno nizke cene pri A. FlEGL Gorica, Via G. Carducci 9. Gorica linif V k- Vstop dovoljen vsakomur brez obvtze nakupa -4 | Trgovina 7 mi .nufakturo | ŠKODNI K ANTON Gorica - Via Seminario lO - Gorica Le zadovoljnost k pravi sreči vodi! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pti nakupu bale bodi! Blago po nizki ceni, zadnji modi ; predaja za deželo, za Gorico i; pri semenišču v biši z desetico trgovec Skodnik Anton, znan povsodi. H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, <; trgovec ki kupuješ mnogo hkrati cefiria, oksforda in etamina! „Sem zadovoljen z blagom!* vsak poreče in zadovoljnost ključ je že do sreče.