UDK 528+659.2 312 (497.12) 
mag. Matjaž Hribar, 
dipl.inž.geod. 
Aleš 
dipl.inž.geod. 
FAGG, Oddelek za geodezijo, 
61 000 Ljubljana, Jamova 2,YU 
IZVLEČEK 
Članek govori o takojšnjih možnostih uvajanja GIS-ov v Slovenijo. V svetu je GIS trenutno 
tema št. 1 skoraj vseh znanstvenih in drugih posvetovanj. Podatkov, ki jih je potrebno 
pravilno organizirati, je vedno več, zato.z usklajenim nastopom na tem področju ne bi smeli 
več odlašati. 
ZUSAMMENFASSUNG 
/ril Artikel wird ueber die Moeglichkeiten der Einfuehrung der GIS in Slowenien gesprochen. 
In der Welt ist G/S ein heisses Thema bei allen wissenschaftlichen Bespraechungen. Auch 
bei uns ist vieles gethan worden. Die Maenge der richtig aufzubewahrenden Daten waechst, 
so kann eine koordinirte Aktion nicht mehr warten. 
Razvoj na področju GIS-ov v Evropi in 
svetu, kjer so začeli z delom precej pred 
nami, še vedno razen redkih izjem ni strogo 
usmerjan od zgoraj navzdol. Na področju 
razvoja vsaka firma poskuša ponuditi čim 
več in s tem dobiti čim večji del trga. Trg 
narekuje le v grobem usklajen pristop. 
Standardi so v grobem zato vgrajeni že v 
vseh kvalitetnih programskih orodjih za 
vzpostavljanje GIS-ov. 
KAJ PA SLOVENIJA? 
Situacija v Sloveniji je zelo podobna. 
Menimo, da vsaj še nekaj časa usklajenega 
pristopa z vrha republike ne bo. Ravno tako 
ne bo z vrha dodelanih standardov, tako 
informacijskih kot vsebinskih. Standardi v 
smislu GIS so z izborom kvalitetnega 
programskega orodja tudi v dovolj veliki 
meri že tukaj. Vsebinski standardi ne smejo 
biti problematični, saj stvari že ročno tečejo. 
Dokončno se standardi formirajo v stiku s 
pristojnim za ustrezni prostorski infor-
macijski podsistem (PIPS) oz. informacijski 
sloj (IS). Praksa je pokazala, da je to edino 
realen pristop, ki je hkrati tudi uspešen. 
PRIMERJAVA ORODIJ GIS, KI SO DOS-
TOPNA V SVETU 
Ogledali smo si delovanje sistemov SICAD 
(Siemens), ADALIN (Adasys AG), LIS (Lion), 
GRIPS (Kohns + Poppenhaeger), MOSS 
(Engineering Soflware), INFOCAM (Kern), 
GTIS (IBM). 
Oceno več kot 80 (A-BASE, ARC/INFO, 
MAPINFO, IBM, ... ) drugih orodij GIS iz 
Amerike, Kanade, Evrope po svetovno 
znani metodologiji smo povzeli po reviji 
Word oz. knjigi 1990 GIS Sourcebook 
(Orodja GIS 1990). 
Ocena je bila narejena po sledečih glavnih 
kriterijih: 
- prva instalacija, št. instalacij do danes, 
št. uporabnikov, 
- cena, cena letnega vzdrževanja orod-
ja, 
- hardverska podpora, 
- strukture podatkov (rasterska, topolo-
ško-vektorska, 3-D, ... ), 
- kartografske projekcije, 
- vključuje paket za digitalizacijo, 
- DBMS vmesniki, 
- vhodno - izhodni formati, 
- merjenja (ravnih in krivih razdalj, 
površin, ... ), 
- generiranje vplivnih območij (okrog 
točk, linij, arealov, ... ), 
- algebrajske funkcije, 
- preseki (točk, linij in poligonov), 
- terenske analize (nagnjenost terena, 
vidnost, interpolacija, prečni in 
vzdolžni profili, DTM, ... ), 
- druge analize (iskanje najbližjega so-
seda, mrežne analize, vektorsko - ras-
terske konverzije, premična okna, op-
timalne poti, ... ) 
- komuniciranje z uporabnikom (3-D, 
makro jezik, menuji, mnogo uporab-
niški sistem, ... ), 
- delo s kurzorjem ali koordinatami, 
- podpora standardom (SQL, X okna, 
ISO, ... ), 
- on - line pomoč, 
- kartografski izhodi (rasterske, vek-
torske karte, 3-D, perspektivne projek-
cije, ... ), 
- vhodne enote (digitalnik, miška, ska-
ner, svetlobno pero, ... ) 
- izhodne enote (različni ploterji, printer-
ji, ... ), 
- podpora samostojnemu delu uporab-
nika na nivoju makro jezika, 
- digitalno procesiranje slik (korekcije, 
klasifikacije, direkten vhod v bazo, 
prekrivanje z vektorskimi podatki, ... ). 
POVZETEK TESTIRANIH OZ. OCEN-
JENIH ORODIJ 
Programsko orodje ARC/INFO se je 
pokazalo kot eno najbolj razširjenih v svetu, 
rešuje širok spekter nalog, je cenovno dos-
topno, z največjim številom vhodno - izhod-
1989 GIS WORLDWIDE CORE BUSINESS (SOFTWARE ONL Y) 
134 
(Tol@I r•••nuu $213.011 mmion} 
OTHER (31.1%) 
OYNAMIC CRAPHICS(2.3::) 
MAPINro (2. 7%) 
ISM (J.2%) 
m)AC (3 57.) 
CEOVISION (• •::) 
SYNERCOM (5.07.) 
INTERCRAPH (17.3%) 
[SRl (17.3::) 
MOC/BCT (7.8%) 
COMPUTEFMSION (5.J::) 
The market snore 1nformo1,on for Compulef'VfSW)f'I, A Pnme Compony reflects tl'le 
ocqu1s1tion by Prime Computer, tnc. cf the Pr.me Wikt ClS, !ne, joont venlure. 
Slika št. 1. 
Geodetski vestnik 1/1990 
nih formatov in DBMS vmesnikov, 
predvsem pa z daleč največjim krogom 
hardvera, ki ga podpira. Menimo, da je 
samo zadnji kriterij že lahko odločilen za 
izbor v naših razmerah. 
Naše zaključke potrjuje tudi razširjenost 
orodij GIS v svetu koncem leta 1989, ki ga 
prikazuje spodnji strukturni krog (Slika št. 
1). Podatki so povzeti iz revije Geodetical 
lnfo Magazine, avgust 1990. 
V svetu je danes na vsakem strokovnem 
posvetovanju, ki se dotika prostora; največ 
časa namenjeno GIS-om. Karkoli kdo na 
omenjenem področju dela, mora nekako 
povezati z GIS-om (terenske meritve, dal-
jinsko zaznavanje, fotogrametrija, DTM, 
planiranje, projeektiranje, ... ). V nasprotnem 
primeru njegov sistem nima perspektive. 
KJE SMO TRENUTNO V SLOVENIJI? 
Razvoj GIS-ov spremljamo že nekaj let 
Toliko časa se naš team tudi že uči. Po naših 
in svetovnih izkušnjah smo izbrali pravo 
orodje za vzpostavitev (komunalnega) GIS-
a. Imamo nekaj PC instalacij. Na osnovi 
izvedenih testnih modelov in na osnovi že 
povsem operativnih sistemov za omejeno 
področje in vsebino, smo si nabrali že veliko 
izkušenj. Končen cilj - (komunalni) GIS v 
Sloveniji je dovolj razdelan, sistemi 
funkcioniranja tudi. 
Na konferenci uporabnikov v Nemčiji smo 
ugotovili, da smo na osnovi že dosedaj 
narejenega, med vodilnimi v Evropi - vsaj na 
izbranih področjih. 
Seveda ne moremo pričakovati, da bomo 
na osnovi tega, kar lahko že pokažemo, v 
Sloveniji prevzeli republiški projekt vzpos-
tavitve GIS-a, kot jim je npr. to uspelo v 
Španiji. Podobno kot pri nas, so tam začeli 
s PIPS zemljiški kataster, ki ga bodo že v prvi 
fazi nadgradili z izbrano geometrijo pros-
tora. Stanje pri njih - znanje, izkušnje in 
dosedanji uspehi so podobni kot pri nas. 
Ena bistvena razlika pa je. 
"Španski kataster• oz. njegovi strokovnjaki 
že imajo odobren projekt in finančno pod-
poro 125 mio USD za obdobje nadaljnjih 6 
let (strojna oprema, programska oprema, 
šolanje, baza podatkov zemljiškega 
katastra nadgrajena z geometrijo - GIS, 
aplikacije za zemljiški kataster). 
Zgornja kalkulacija se ujema s podobnimi 
našimi kalkulacijami. Za podoben projekt v 
Sloveniji potrebujemo 7 - 1 O mio USD v 
petih letih. 
Kljub temu smo v nekaj občinah tik pred 
tem, da tudi 'politično' in s tem finančno 
zaživi projekt GIS. Menimo, da je to pri nas 
tudi edina možna pot za GIS Slovenije, ki je 
po izkušnjah v svetu in pri nas hkrati 
strokovno in ekonomsko sprejemljiva. 
POGLEJMO KAJ LAHKO DANES V 
SLOVENIJI NAREDIMO 
1. Vse občine (OGU) lahko kupijo PC 
ARC/INFO. Z njim lahko takoj začnejo pol-
niti grafični del baze zemljiškega katastra in 
nato dodajajo izbrano geometrijo za 
povezavo PIPS v občini med seboj. 
Vzporedno dodajajo tudi atributni del baze 
podatkov. 
2. Bogatejše občine, kadrovsko bolj 
zasedene oz. pogumnejše in sposobnejše 
lahko že sedaj začnejo na nivoju delovne 
postaje ali mini računalnika, ki bo v bodoče 
postal del širše mreže računalnikov. 
Metodologija in baza podatkov je, v okviru 
GIS podprtega z ARC/INFO, enostavno 
prenosljiva iz PC navzgor. Tako bodo zgoraj 
omenjeni računlniki, ko bodo postali 
premajhni za nivo komunalnega GIS-a, pos-
tali aktivni terminali večjim računalnikom. 
3. Manjša logično zaključena področja, za 
katera bo vzpostavljena baza podatkov in 
GIS, bodo uporabniki že takoj začeli iz-
koriščati (vpogled, manipulacije, 
vzdrževanje, prikazi). 
Po svetovnih standardih glede strojne in 
programske opreme je to prava pot 
Menimo, da sploh ni dvoma, da tudi raz-
mere pri nas podpirajo tako usmeritev, saj 
bodo vedno vsaj v sposobnejših inštitucijah 
(organizacijah, občinah) želeli imeti velik 
del baz podakov na svoji strojni opremi, ne 
Geodetski vestnik 1 /1990 135 
glede na to, ali bo v Sloveniji sprejet central-
ni ali porazdeljen tip računalniških obdelav 
in baz podatkov oz. kombinacija obeh. 
Mreža (LAN): 
- delovne postaje 
MOŽNE STROJNE KONFIGURACIJE, 
PODPRTE Z ARC/INFO 
- delovne postaje, mini računalniki 
1 delovno mesto: 
- PC 
- delovna postaja 
Več uporabniški sistem (HOSl): 
- delovna postaja 
- mini računalnik 
- veliki računalnik 
"' s:a: ill 
PREDLAGANA KONFIGURACIJA ZA 
SLOVENIJO 
Vse občine bodo v bodočnosti imele 
grafične delovne postaje. Posamezni sub-
jekti v prostoru bodo imeli podobno opremo 
ali vsaj PC, seveda vse podprto z ustreznim 
programskim orodjem ARC/INFO ali drugim 
izbranim programskim orodjem. Sistem se 
bo povezoval v LAN ali HOST, najbolj realna 
je kombinacija obeh, odvisno od političnih 
Hardware Manufacture Operating System 
• IBM PC AT 
• IBM PS2 
or Compallbla 
• SUN 
, Tektronht 
•IBMRT" 
• Apollo • 
•.Ollvett • 
• H.P, • 
• VAX Workstallon 
• Data·General 
• Ali UNIX Work!lta!lon 
Vendors as Llsl!1d 
AbovCII 
, PRIME 
• DEC VAX 
• Dala General 
, IBM 
• AII UNIX Vendoni 
Ll:Ued Above 
• MS OOS 
• UNIX 
• VMS 
, UNIX 
, AOS VS 
• UNIX 
• PRIMOS 
• VMS 
• AOS VS 
, VMICMS 
• UNIX 
~fc.cc,0 .,,,c,~,.~.,,~.,,~ ..... ,.c---+--------'---+-----------I 
136 
,._ 
UJ 
:a: , AII Hudware Vendors 
Supportod by ESRI 
• Ali Oporallng Syslems 
Supporlod by ESAI 
Slika št. 2 
Geodetski vestnik 1 /1990 
usmeritev. Začetno področje, za katerega 
bomo vzpostavili GIS, se bo postopoma 
prostorsko širilo po vsej Sloveniji iz urbanih 
na ruralna področja, v sistem se bo 
vključevalo vedno večje število uporab-
nikov - nosilcev informacijskih slojev. Že 
omenjeni končni cilj projekta se bo počasi 
uresničeval in to z nami geodeti kot enimi 
od ključnih elementov v sistemu GIS 
Slovenije, kot nosilci geometrije prostora, za 
kar smo tudi usposobljeni in pristojni. 
Geometrija prostora predstavlja povezavo 
med vsemi subjekti prostora - telefonska 
~~~a . 
SHEMA KOMBINIRANE KONFIGURACIJE 
labšali, postali še revnejši, anonimnejši, 
odvečni. 
Vprašali se boste, zakaj se naš team toliko 
trudi za geodezijo. 
Vsi smo geodeti. Geodezijo smo študirali 
zato, ker nam je bila všeč in ker se nam je 
zdela in se nam še vedno zdi perspektivna 
znanstvena veja. Na vse načine se trudimo, 
da dvignemo njen trenutno zelo zmanjšan 
ugled in pomen v življenju. Hiter razvoj GIS 
v svetu je kot naročen za to. Hkrati je to 
lahko zadnji vlak, če ga zamudimo ... 
Mi smo se do sedaj dovolj naučili in se 
Mum-user 
Server Disk 
File 
Server 
Workstation WorkstaHon 
Termlnals 
Slika št. 3 
ZAKWUČEK 
Kompleten razvoj je še kako možen tudi 
brez nas geodetov. Če bomo tarnali, da ni 
denarja, da ne gre tako, ne gre ono in čakali, 
da nam bodo drugi rešili probleme in se 
odločili namesto nas, potem ne bomo nikoli 
vzpostavili potrebne baze podatkov - infor-
macijskega sistema (geeometrija, ki 
omogoča vse potrebne povezave med sub-
jekti prostora) za funkcioniranje GIS, niti 
lastnega PIPS. S tem dejstva, da 
obvladujemo kompleten slovenski prostor, 
še naprej ne bomo tržili mi, ne bomo dvignili 
ugled stroke, ampak bomo stanje še pos-
bomo sproti še vedno učili, da lahko na eni 
strani tako vlogo geodezije podpremo na 
nivoju projektov in v operativnem smislu, na 
drugi strani pa ne glede na to, kaj je naša 
osnovna stroka, še vedno kot posamezniki 
lahko ostanemo na vrhu pri uvajanju GIS-ov 
v naše okolje. 
Zato še manj razumem vas. Ste geodeti, 
živite od geodezije, kakšnih širokih alter-
nativ nimate (razen tega, da vsak odpre 
trgovino ali posredništvo, kar pa menim, da 
ni naš in vaš končni cilj), pa kljub temu bolj 
ali manj neprizadeto stojite ob strani in 
opazujete kaj se dogaja na tem področju 
mimo vas oz. nas. Izjeme seveda so med 
nami, vendar žal bolj v smislu reka 'izjeme 
Geodetski vestnik 1 /1990 137 
potrjujejo pravilo'. 
ZAKAJ NE BI IZBRALI POT? 
Mi še aktivnejše delamo naprej z namenom, 
da: 
- ohranjamo kontakt s svetom v smislu 
možnosti prenosa svetovnih izkušenj k 
nam; 
- zagotavljamo osnove za nadaljni raz-
voj GIS-ov pri nas; 
- že sedaj izobražujemo študente v šol-
skem in predvidene uporabnike v iz-
venšolskem izobraževalnem procesu. 
Na drugi strani pa s skupnimi močmi: 
- prepričamo Slovenijo, da je GIS potre-
ben že sedaj, ' 
- pripravljamo geodezijo, da bo sposob-
na odigrati svojo vlogo pri formiranju 
GIS-a, 
- pridobivamo finančna sredstva za 
vzpostavljanje GIS-ov v geodetskih 
upravah, občinah, republiki, 
- vzpostavljamo GIS 
- idr. 
LITERATURA: 
- 1990 GIS Sourcebook 
- GIS Word Magazine, avgust 1990 
- ARC News 1988, 89, 90 
- EUC 1990 Proceedings 
- Wolfgang Goepfert, Raumbezogene lnfor-
mationssysteme, 1987 
- Schilcher/Fritsch, Geo-lnformationssys-
teme, 1989 
- Norbert Bartelme, GIS Technologie, 1988 
- Otto Koelbl, Photogrammetry and Land 
lnformation System, 
Na zahtevo Republiške geodetske uprave 
objavljamo naslednji pripis: 
138 
Referat predstavlja ekspertizo, ki jo je 
naročila Republiška geodetska uprava za 
svoje potrebe. 
Geodetski vestnik 1 /1990