Stev. 288
V Trstu, v torek 21. oktobra 1919
Letnik XtVI
dao, udi ob utdeijah in praznikih, zjutraj. — Uredništvo: ulica *v F »niifea AsiScega štev. 20. L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredr tHScr:. — Nefrsnkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik koiuorrii lista £dtnosti. — Tisk tiskarne Edinost — Naročnina ztul- ^ mesec L 3—, pol Ida L 18 — fai celo leto L 36 —. — Telefon arednižtva in uprave Stev. 11*57.
Posamezne štcvilice v Trstu in okolici pa 10 stotink. — Oglaii se računajo r širok osti ene kolone (72 mm). — O^hsi trgovcev in obrtnikov m:n po 30 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 sto£.( oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L I*—. Oglase sprejema Inseratai oddelek Edinosti. Naročnina iri reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratnl oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Fraočiika Aa 2<V
HinistrsKa kriza IM usnjar rešeno
je izjavil: »Mi ljubimo Italijo in naši sovražniki so samo I tal:;-ni reškega narodnega sveta, -ki so proti avto.ion.aški stranki. V Belgradu niso proti avtonomiji fn pomednaroditvi Reke.«
Gothardijeve sanje bi bile sporazum med Italijo in Jugoslavijo. Slaba in škodljiva bi pa bila rešitev, ki bi ločila luko od mesta s pesebno upravo. Reka in luka z Voloskim morajo pripadati isti dr/avi. Ne strinjam se torej s Tittonijevkn načrtom nadaljuje (sothardi — ki zapira Reko med Italijo in Jugoslavijo in ii iemlie tako možnost popolnega razvaja.
Kako se meče pesek v oči.
IMR1Z, 19. Francoski Časnikar Richard je prinesel Clemenceauiu z Reke spomenico, ki jo je (-dobril t-udi d'Annunzio. Spomenico so traje sestavili zastopniki raznih narodnosti in reškega ozadja razni trgovci, industrijalci, bankirji itd. Spomenica temelii na podlagi priznanja Ljudskega glasovanja od 30. oktobra in važnosti reške luke za avstrijsko, madžarsko, romunsko in Češko ozadje. Zanimivo pa je, kdo so ti trgovci in bankirji. Gre za župana Vila. za Inž. Conighija, inž. Rudinicha, delegata italijanskega narodnega sveta za železnice, pošte in brzojave in za druge štiri industrijalce, ki so vsi direktno odvisni od reškesa narodnega sveta, razun Buratisa, ravnatelja pivovarne. To »o torej ti zastopniki ozadja in raznih narodnosti.
Na Reki je preveč Častnikov.
RIM. 20. Načelnik reškega vrhovnega vojnega štaba, major Reina, je iaxJaJ progtas na itahjanske častnike, v katerem pravi, da ie na Reki toliko
častnikov, da niesl-o ne more sprejemati več novih. Z. to naj ostanejo v Italiji in naj ddajo propagando s klikom »Reko ali pa smrt«
»Temps« o neodvisni reški državi.
PARIZ 20. »Temps« piše, da vsebuje italijanski načrt za rešitev reškega vprašanja, o katerem se sedaj razpravlja v V/ashingtonu. ustanovitev neodvisne države, katere bistven del bi biia Reka. Ta država bi imela okoli 200 tisoč prebivalcev. Vključena bi bila v njo jadranska obal od Istre do B-kra. Clemenoeau se, kakor se zatrjuje, popolno-:ra strinja s tem načrtom.
Vzpostavitev stare vlade — Bon Blanklni nfnistrsk! podpredsednik
BELGRAD, 20. (Izv.) Včeraj se je končno posrečilo sestaviti novo vlado. V novem kabinetu so ostali vsi prejšnji mipi-tri* tlani Demokratske zajednice. Kot nov član je vstopal ▼ novosestavljeni kabinet don Biankini, ki je prevzel podpredsedniško mestjU-—
Pogajanja med Jugoslavijo in Romunijo Banatsko vprašanje,
CURIH, 19. Centralna agencija poroča, da je poveril regent Aleksander predsedniki' demokratskega ministrstva Davidoviču nalogo sestaviti nov kabinet. Ta bo skušal ustvariti koncentracijsko vlado na najširši podlagi. V Srbiji se misli, kakor zatrjuje nemški list da olajšajo rešitev direktna podajanja, ki so se vršila te dni med raznimi osebami radikalne stranke.
Ista agencija zatrjuje .da dosežejo pogajanja med jugoslovansko in romunsko vlado o raznih nesporazumljenjih, ki so se pojavili v zadenem času. kmalu prisrčno soglas'e. Banatsko vprašanje se .oredloži razsodka med-zavezni-Ske komisije, sestavljene iz članov, ki se do danes niso proglasili ne za Romunijo ne za Jugoslavijo. Vsled lega pogoja bi se mogli trgovinski odnošaji ter vzajemno vprašanje pre-hodnic med Romunijo in Jugoslavijo claišati.
Tittonijev načrt v Washingtonu.
> Secolu« brzojavljajo vl Pariza, 11. t. m.: Včeraj sem vam telefoniral, da se je preselil sedež pogaianj za jadransko vpra^anije iz Pariza v Washington. Novi Tiiito<ni,;ev načrt za rešitev reškega in celega jadranskega vprašanja, od katerega je reško vr>ražale najvažnejši mome:.tf je že prišel v Vt ashing-ten; dobro je, če si to predočimo, da si lahko ustvarimo jasno sliko o načinu, ki ga je TitUmi uporabil in kateremu sledi do sedaj, načinu, ki oirstoja v tem, da se preučuje italijansko vprašanje v celoti, ne da bi se izolirala kakšna posamezna zadeva. Za Tittcnija je italijanska zadeva glede mandata v Albaniji neločljiva od reškega vprašanja.
Kar se tiče Reke — pravi »Secolov« (poročevalec — vam lahko povem, da predlaga novi TiUoinjev načrt ustanovitev avtonomne država, v katero -bi cr>,?dal tudi voloski okraj; tako bi bila zajamčena teritorijalna zveza med novo državo in 1 talijo. Država, ali bolje n;ene l^ke in železniške proge, ki pelje na Hrvatico, H se stavile pod zaščito Zveze narodov; mesto Reka pa bi bilo vključeno v novo -državo s posebnim statutom, ki bi za-jamčrl, morebiti skupno s kratkim zaledjem neodvisnost. Vmesna država ibi potem ne i-mela omejenega Življenja, ker bi se tako odpravila enkrat za vselej misel za ljudsko glasovanje.
Tittonijev načrt namerava torej stalno zajamčiti itali-anstvo Reke s tem. da se zagotovi italijanskemu mestu, kateri bi bilo vključeno v državo, v k^+e*i preKva večina Slovencev, posebni štatrt 'n da se odpravi Ijud-ko glasovanje, ter se mesto spe,ja teritorijalno z Italijo.
Ta n^črt je sedaj v \Vashinigtonu, a Wilson ga še ne pozna. Predsednikovo zdravstveno stanre je tako težavrao, da ne more sp~e;eti nikogar, niti krat' e^a c^Vsika <bel^:;skega kraJ.ja. Vrhovni ravnatelj ameriške politike je sedrj Lans" kateremu je ifci-1 za enkrat preložen Tittonijev načrt. Pogajanja o jadranskem vprašanju vodi poslanik Macchi di Celere, katerega prav (prijateljski prepira francoski poslanik. Angleška demokracija je odsotna, kar je po govoru Lloyda Cecrgea. ki spominja na govor v Potsdamu, morebiti bolje. To so približno vesti o sedanjem poteku pogajanj, vesti, za katere avtentičnost vam lahko jamčim.
Predvidevanja? Te*ko si jih je ustvariti — zaključuje poročevalec Današnji vtisi so precej dobri. Amer:ka je s početka hotela, na^ gre nova reška država do Raše; pozneje je b:la pripravljena privoliti, da bi obsegala nova vlada labinsko pokrajino do meje veloskega okraja. Ali bo popustila tudi pri tem okraju? Nadejati se moremo, da bo reško in jadransko vprašanje rešeno še pred volitvami.
Gothardljeve Izjave.
»Lavoratoru« brzoiavljajo iz Pariza 19. Peter Gothardi. ki deluje v Parizu za reško avtrnomijo in kateremu so očitali, češ da je plačan od jugoslovanske vJade, je izjavil, da je sicer prišel sem z denarjem jugoslovanske vlede. toda ta denar aru je vlada posodila in on ji ga povrne. Gothardi
PODLISTEK
Za stero rroudo.
(18)
Avgust šenoa: Seljačka buna. — Zgodovinska povest iz XVI. stoletja.
— Tudi to, — se je nasmejal Jurko, »vi ste
slepci, vi, jaz pa vidim dobro. Stopite sem Bliže, da vam povem,': je izpregovoril Starec
bolj tiho.
»Bilo je davno — pred mnogimi dedi in pradedi, da, še prej. Na Susjedu ije pomrl ves moški rod — sarno ena deklica je ostala — Dara. Imenovali so jo lepo Doro, ker je bila krasna kot beli sneg in rdeča kot jagoda, toda srce ji je bilo kač;e, kri grešna, in če je kje zafpazdla mladeniča — naj 9c 'bil plemič ali kmet — (ga je pritegnila k sebi s svojimi nohti, dokler o ni izsesala kri, a pozneje ga — da njena sraihota ne Ivo imela priče — zastrupila potajno. Pod Susjedom je živela starka, tužna vdova, alt imela je hranitelja, sina edin ca. Bil ie močan« lep, noben knes v
Mirovna konferenca.
Sklepi vrhovnega sveta.
PARIZ, 20. (S.) Vkljub izvršeni odobritvi mirovne pogodbe je prekinilo francosko vojaško poveljstvo zveze med Frankfurtom in zasedenimi ozemlji. V Landanu in večinoma v zasedenih ozemljah so sestavljene garaizije iz senegaJskih in maroških črncev. Vrhovni svet je proučeval in odobril sestavo oddelkov medzaveznišklh čet v ozeml/'Ji, ki se po ver-sailHe&ki pogodbi morajo zasesti. General Clarke je bil poslan v Budimpešto s političnim mandatom. Medzavezniški od'bcr generalov obdrži svojo nalogo glede vqjaških in teritorijalnih vprašanj na Madžarskem.
Razni členi, ki so se vključili ▼ mirovno pogodbo.
PARIZ, 19. Vrhovni svet .je sklenil vključiti v mirovno pogodbo iz Avstrijo naslednje člene: odpoved Madžarske vsaka zahitevi glede ozemelj, ki jih rj€F A»vs.tr:jja po saintger-mainski pogodbi odstopila Italiji aii ozemelj, ki še lahko pripadejo Italiji. Odpoved Madžarske vsaki prajvici do nepremičnim, ki so se odstopli Italiji, in vrnitev Italiji vsega železniškega materiala, iki se je začetkom vojne nahaijal v Avstriji, in se sedaj nahaja na Madžarskem. Razne obveze za varstvo avstro ogrskih podanikov, ki so postali sedaj italijanski državi;amL Razun tega se je določilo, da morejo od sedag dalje nevtralne države in države, ki sestavljajo Zvezo narodov, iinenovaiti svoje zastopnike v Zvezo narodov in v odvisne komisije, čeravno tozadevni statut še ni odobren.
Vofaške opreme in živila za Po'jsko.
PARIZ, 20. (S.) Vrhovni svet je sklenil poslati pol ski vojski vo^ašike opreme in v prvi vrsti živila. Svet se sestane zopet v sredo.
SGlcngH piše svojim velikem.
TROIA. 19. C. Salandra je poslal svojim volil-cem dolsro pasmo, v katerem izjavlja, da je bi! vedno njihov zastopnik, tudi ko je bil volilni okraj omejen, od 1S90. dalje. On jim dolguje vse, kar je, on ne bo nikdar pozabil, kar je naredil, in upa. ca ne boco pozabili tudi oni. Usoda ie hotela, da je bil on tisti, ki je moral izreči odločilno besedo za državo in prevzeti najhujšo o-sovornost. Toda vklj-ub vsem minulim, sedanjim in prihodnjim bridkostim se ne kesa, ker krepost Italijanov mu je dala prav in vojna se je zaključila z zmago.
Neumno bi bilo zanikati, da je ta vojna stala Italijo ogromne žrtve, da ni povsem izpolnila pri-
čakovanih uspehov in da mora biti Italija pripravljena še na druge žrtve.
Vojna Je bila potrebna,	_
■trdi Solandra. Razpravljanje o tem vprašanju je že preživelo vsled zmage. In ne bilo bi potrebna vračati se na ta predmet, če bi ga ne bil v teh dneh zopet iznese! politik, ki je vodil skozi dolga leta usodo Italije in ki sedaj nacikuje s svojim vladnim programom, da namerava to vodstvo zopet prevzeti. Salandra smatra, da je zelo naivna Giolitti-jeva trditev, češ Avstrija bi bila data vse, kar je Italija želela, samo da prepreči njen vstop v vojno, in lahko bi se bdi dosegli Isti uspehi! po razpadu avstroogrske monarhije vsled upora potlačen h naroćov. Komu ni znano, vpraša Salandra, da bi ne bfli mirnim potom nikdar ne Trsta, r.e Istre ne meje na Alpah? Komu ni znano, da četudi bi bila dovolila Avsirija, da bi se bila temu uprla Nemčija, kt .je sma'rala Trst za eno izmed neobhodno potrebnih po!i k njenem svetovnem gospostvu? Ali je mislil^leta 1915. na upor potlačenih narodov tisti, kiv,ie malo prei obnovil tro-zvezo? — Ce bi se bila Italija ne udeležila vojne, odgovarja Salandra, bi centralne dTžave ne bile zmagane, in Trst ter Jadransko morje bi bila podvržena še huje nego prej.
Italijanski politik bi ne bil smel nikdar izjaviti, <ia bi bila ententa .zmagala brez Italije. Zadnji dfplomatični dogodki dokazujejo, da bi bilo prešlo, v slučaju italijanske nevtralnosti, gospostvo nad talijanskim! zemljami irr nad italijanskim morjem na najmlajšega in najdrznejšega dediča avstro-offrske monarhije^ na Slovane.
Szlandra ugotavlja nadalje, da np predvideval, da bo vojna tako dolgo trajala, toda naglasa, da niso tega predvidevali niti zavezniki. Govori na to o nepripravljenosti na vojno in očita Giolittiju, da je on kriv, da ni bila Italija pripravljena na vojno GioHttijeva odgovornost da je tim večja, ker je znal že 1. 1913, da namerava. Avstrija napasti Srbijo. Giolitti -se je ustavil v svojem govoru poseb no na cogodkih iz leta 1915-, nadaljuje Salandra. Giolitti trdi, da je bilo 300 posfcncev na njegovi strani, namreč proti vojni. Toda večina teh poslancev ki so izrazili Giolittiju pismeno svoje priznanje, je glasovala nekoliko dni pozneje za vojno. Res je pa, da je bil
Giolitti vedno proti vojni.
Tudi je Tes, da mu ni bila pokazana londonska pogo.ba, ki se je držala takrat zelo tajno, toda glavne odstavke te pogodbe mu je pojasnil č. Carcano, to je Tirolska do Brennerja, Trst, Istra in velik del Dalmacije. Salandra trdi, da so bili ti odstavki potrjeni -v pogovoru dne 10. majnika, ki ga je imel Giolitti z nekim poslancem v Sr.lan drovi hiši. Toda Giolitti je vedno molčal o tem pogovoru. Ostal je na svojem stališču proti vojni in trdil, da se vojska ne bo hotela boriti, da je Italija zmagala v Libiji -samo zato, ker je postavila 10 mož proti enemu, da vdre avstroogrska in nemška vojska v M3anu in da nastane v Italiji revolucija. Giolitti je nacikoval na
zboljšanje avstroogrskib predlogov,
kf so potem prišli Sonninu in Safcndri. V teh predlogih je je wcd1aga! odstop italijanske Tirol ske, leve obali reke Soče. v kolikor je italijanska, -z Gradiško, in Valone Trst bi bil prosto mesto z mestno avtonomijo, italijanskim vseučiliščem in s prosto luko. Razun tega bi se dobrohotno proučevale italijanske zahteve glede Gorice in otokov. Nemčija bi prevzela jamstvo za izvršitev itrlij-:nsko-avstrijskcga dogovora. Predlogi avstrijske vlade so bSi podpisani od Bu!o\va in Mac-chaja. Bulow je pristavil pismo. GioHtti ie smatral, da bi se ti predlogi morali sprejeti1 in uporabiti kot podlaga za nadaljnja pogajanja. Proti tem predlogom je bila večina zbornice, celi senat in vsaj navidezno tudi celi narod.
Giolitti je v svojem govoru v Droneru omenil vsa upravičena in neupravičena očitanja, ki so se zbrala tekom vojne, prot? dogovorom z zavezniki, na podlagi katerih je Italija stopila v vojno.
Loadnofti dogovor
se je imenoval sedaj preimperijaJistićen, a sedaj zopet plod največjega zanemarjanja italijanskih interesov in pravic. Nikdar nisem odklonil odgovornosti za to, kar sem storil, pravi Salandra; prevzamem pa tudi odgovornost za to pogodbo, ki -se je morala sklenite brez moje udeležbe, ker bi tudi tisti, ki so io sklenili, lahko brez sramu priznali, da bi jo bili rajši drugače sklenili, toda pravičnost nam nalaga, da priznamo, ne omenjajoč drugega, da nam je ta dogovor zagotovil mejo na Alpah in Benetkam gospostvo, ki ga ie imela tti morju. Sedaj se razpravlja samo o meri tega gospostva. Kdor se je zadovoljeval s tridentinsko škofijo hi se odpovedoval Trstu, nadaljuje Salandra, nima pravice, da žaluje radi
Reke«
Dejstvo, da je bila reška luka vključena v ozemlje prisojeno sosednim slovanskim narodom, postane razumljivo, če se pomisli, da so imeli ti narodi močnega zaščitnika, Rusijo, ki ni predvidevala ne že'ela zedlnjene Jugoslavije, temveč je hotela zagotoviti interese Srbije, Crnegore in Hrvatske in če se pomisli, da se ni predvideval popoln razpad avstroogrske monarhije, ki ga zavezniki niso želeii.
Salandra ni b3 nikett za odstop Reke. Ko je bil povabljen za člena italijanske delegacije v Parizu, je izjavil, da bi mkdar ne podpisal pogodbe, ki bi ne vsebovala priklopa t ve Reke Italiji.
Salandra naglasa, da so očitki, češ da je Italija
kraljevina mu ni bil par. Tudi thjega je zapazila Dara. V njegovo nesrečo! Lep je bil mladenič, lepa tudi Dora. Pridobila ga je. Ko ti je kri vaikipela, ne vprašaš, kaj je plemenito, kaj je kmetsito. Ljudje smo. Opominjala je mati sina: Varuj se kače! Da. Varuj se, ko si slep in gluh. Nekoč <je šel sin na grad. Vsaki dam je zahajal tja. Mati ga je čakala do poldneva, sina nt 'bilo; čakala -ga je do mrka, ni ga bilo; čakala do zore, in zopet ga ni *bik>. Zazeblo jo je. Vedela je, da je kača gladka in pisana, da so iji oči biserne — a zobje strupeni. Šla je na grad; prodrla do Dore. Vprašala je za račun, za življenje, za sina! Dora se ije zakroho-tala. rNeumnica«, ije rekla, -»dovolj mi ga je bilo, skrhal si je vrat, išči njegove kosti.« »Got^ć.« je zajecala mati Ln rekla: »Oj sramotna ženska! Da bi te ne tbilo! Nič ti ne morem, ker si močna, a jaz slabotna starka; alf more Bog, ki vse vidi, vse čuje! Videl je tvoj -greh, naj čuje tudi moj fbLagoslovf će boš iskala moža, naj ga ne najdeš, a, če ga najdeš, ned obi moškega poroda. Ako porodiš uvode te, naj mu vsabne senc v prvem kole-
nu, a hčere naj se tržejo za dedščioo, kakor volkulje. Ženske naj gospodarijo na tem gradu, a moški naj pxn ga o&nejo; prokleti naj bodo ti krvavi dvori, prokleta ti, pijavka ljuta! Naj ti Bog ne da raja, ni miru v grobu; blodila da bi po teli nesrečnih dvorih slično nočnim strahovom« in prestrašena sama bila v strah gospodarjem; folodila da ba prekleta po tem gospodskem stanu, dokler bo kamena na kamenu, dokler ga ne racat epe božja strela!« Tako je starka proklela Doro, a Dora se je smejala. Dora je imela dva moža in enega sinu. Da, tudi sin Ivan si ji je oženil, vzel je banovo hčer. Toda, prišla je nad Doro starost in slabost, besnilo jo je zapustilo, kri si ji je ohladila, ali ostala p je pamet, ki se Spominja minulih grehov, ostal ji je v srcu črv, ki te izjeda, dokler si žirv, ki te poje, ko si umrl. Dora je plakala, se postila, bičala se do krvi Dora je zblaznela in je blazna hodila po gradu ko* strah, dokler se «i nekoč vrgla s stclpovega okna, od koder je bila vrgla sinu starke matere, hi kakor 90 je starka preklela, tako ie bilo.	fDalie.)
prekrSila Obveze napram zaveznikom, ker je tako dolgo čakala z vojno napovedjo Nemčiji, da so ti očitki neupravičeni, ker ni res, kar trdi Giolitti, da se je Italija obvezala, da stopi enočasno v vojno stanje proti vsem zavezniškim sovražnikom. Salandra zaključuje svoje dolgo pismo z izjavo. da ni hotel tako veliko pisati in da bo morda to pismo dalo povod mnogim polemikam, toda on ne more pomagati. Ko je enkrat z ginjenosijo sledal bojno istrsko obal, je mislil, da je njegova naloga dokončana, toda sedaj vidi, da ni tako. Njegovo ime je zastava, in ker so ljudje, kr bi mu jo hoteli oskruniti in jo vreči v blato, jo mora še visoko dTžati, da jo odda neomadeževano mladeničem, ki bodo zrrali okoli nje vodita domovino k vedno višjim ciljem.
^ Vtisk Sonninovega pisma volUcem.
Sonninovo pismo volilcem je samo potrdilo mnenje, ki ga je imela o njem skoraj cela Italija: mož bi bil moral že zdavnaj izginiti s pozorišča italijanskega političnega življenja.
sCorriere della Sera« piše, da bi bil moral opustiti politično delovanje že takoj, ko je postalo vsakemu jasno, da ni imel londonski .dogovor, katerega se je Sonnino držal, kakor Kentaur svoje srajce, nobene opore pri nobeni državi in najmanj v Italiji sami. Sonninovo pismo starim volilcem niniia. nobene moči in kaže, kako je Sonnino že preživel. Namesto da bi priznal, da se je zmotil, vztraja še vedno pri svoji napaki...
Soirnino se opravičuje, češ tudi japonski dogovor it, Anglijo in Francijo velja, četudi mu ni prijazna Amerika in obstoji pravilo, ki zahteva eno-glasnost. ToJa Sonnino pozablja: 1. da Japonski ni potreben, kakor je ItaltM, sporazum z Ameriko; 2. da je Japonska v sporu s Kitajem, a ne z državo, kakor Srbija, v imenu katere je izbrehnila vojna in ki jo radi tega in radi njenrh žrtev in radi sto drugih vzrokov podprajo Anglijo, in Francija in vsi drugi; 3. da Japon-ski ni treba želeti revizije svoje pogodbe kakor Halji, če hoče imeti Reko vkliub 'onionski pogodbi. Medtem ni o Santun-gu padla še zadnja beseda.
Sonnino pretirava, zaključuje »Corriere«, v razočaranju glede uspehov in poziva Italijcne na nov iredentizem. Prepričani smo, da ga ne bo treba. Ce bo bomo mogli dobiti Reko ln Zadar in doseči jamstva za italijanske skupine na drugi obeli, bo novi iredentizem strt že v kali.
Sonnino bo imenovan za senatorja?
RIM, 19. Zaltrfuje se, da je odlok že gotov, s katerimi se imenuje Sonnino za senatorja.
»Giornale d'ltalia« dementira to vest.
General Judenič v Petrogradu.
CURIH, 20. (S.) Neka brzojavka tz Hel-singforsa zattnjuje, da je prišel general Judenič v Petrci^rad.
General Mangin bo kontroliral izvršitev Izpraznitve baltiških pokrajin-PARIZ, 20. (S.) Potrjuje se vest, da ,je dobil general Msm^'n nalog kontrolirati izvršitev izpraznitve baliL'ških pckraijin s strani Nemcev. General Mangan odide ta teden iz Pariza in se baje ustavi v Parizu.
Denjikinova voj-ka v Orlu-CARIGRAD, 17. (S.) Listi poročajo, da je padel Orel v roke Derajdkinove vojske.
Delavci v Tuli proti Trockiju. LONDON, 19. (S.) Iz Omsika pišejo tukajšnji listi: Ko se je bližala Decuj Iki nova vc,jdca Tuli, so izibrub^čli v itovarnaih za orožje v mestu neredi. Delavci so z vriski in žvižgi sp-e-jedi neki Trock^ev proglas, ki paziva prebivalstvo na 'boi proti beli v-c.jski. Boljše v iskega načelnika Buharima so hoteli linčati.
Senator« odobritev zakonskega načrta
za amnestijo. PARIZ, 19. (S.) Senat .je odobril zakonski načrt za amnestiijo; amnestija za nekatere kategorije labežniikciv, katero je dovolila zbornica, je bela ocklonijena s 132 glasovi proti 67. Amnestija se je razširila na dezertacije v notranjosti, ki ne presegajo dveh mesecev.
Španski kralj Alfonz XUL v Parizu.
PARIZ, 20. (S.) Španski kralj je prispel ob 10.20; na kclcidvoru so ga sprejeli Pichon iri zastopniki ministrsikega predsednika ter ministra za notranje stvari.
PARIZ, 20. (S.) Ko je prišel kralj Alfonz Xin. iz kolodvora, ga je pozdravila velikanska množica, ki mu je izkazovala med potjo od kdodvora do hotela, kger se je nastanil, ponovno svoje simpatige.
Grške zasedbene čete v Ksanthiju.
SOLUN, 18. (S.) Zakasnelo. Grški glavni stan sporoča: Kolena grških zasedbemh čet je vkorakala v Ksanthi ob 11.30 in defilirala pred francoskim generalom Gharpixom ter grškim generalom Leooardopulosom. General Chanpi* se je povrnil ob 15 v Gumild-žino.
Pod bičem Bele Kuno.
Iz Franco&čine prevel V. P.
On r«^£i dela z izrabljenimi stroji in po-maHdjTvimi sredstva, kakor pa-č v« in more. Proti temu mi druge pomoči nego diktatura .proletarijata.
V razvoju človeštva so bile izvedene vse velike reforme s pomočijo nasilja, posameznikov ali razreda.
Komunistična država sloni na naslednjih princrpdh:
Vsa parodiikcija se socijalizira. V začetku se koncentrira vse delo na proizvajanje najpotrebnejših stvari, kakor so ajprovizacija, stanovanja in obuvala.
S pomočjo statistike se določi trajna potreba in se opusti vise delo, ki ne služi temu namenu. Vsak državljan je prisiljen na delo, ka-jti družba hc-Če zajpcoifti celi svet. V shi-čayu, da tega ne doseže, so /bre^p^selni dela>v-ci vzftc temu epravućeni udeležiti se razdelitve najoortrefcfiei&h stvari. Produkcija luksti-
h narodno ujedinjenje!
„Osamljsnost Dunn]a'\ .
L
. Nemški narod, ujedinjen v svo?ih plemenih m prežet od volje, da obnovi in utrdi svojo državo v svobodi in pravičnosti, da služi notranjemu in vnanjemu miru in pospešuje družabni napredek, si je dal to ustavo« (kakor
jo je sprejela narodna skupščina dne 11. avgusta).
Kako vse drugače — pravi »Arbeiter Zei-tung« — zveni to, nego Bismarckova ustava iz leta 1871., ki začenja z ibesedami: »Njegovo veličanstvo kralj Prusije, njegovo veličanstvo ' Bavarske (in tako so sledili vsi tedanji potentati nemške dežele) — sldepajo večno zvezo v zaščito zveznega ozemlja in prava, veljavnega v njem! — »Nekdaj (knezi kot gospodje dežele, sedaj pa nemški narod, složen v svojih plemenih! To je razlika med državo. Cel svet ločuje oba uvoda in sad revolucije je -viden.«
Na to pa pozivlje socijalističko glasio s srčno toploto Nemce, k edinstvu in ujedinjenju vseh sil. Treba si — pravi — predočiti ta prevrat vseh predsodkov, če hočemo prav presojati sedanje gibanje v Nemški Avstriji. Veliko gorje, ki je prišlo nad nemški nared, je povsod vzibudilo potrebo, da se narod zdru-zi m strne. Kako Ld mogli razumeti, ako bi se ta mala, siromašna »Nemška Avstrija z mrlo mčl:'tjonov ljrudi, cepila in aiko bi mesto male države nastal le sveženj dežel, ;ki ne vedo, čemu so se ločile in ki vendar trmasto vztrajajo pri tem, da naj os tane o ločene. S tem stremljenjem dežel po samesteinesti ibo trebalo gotovo -računati in unu u,goditi tako aH tako. Vendar ne bo nihče tir cM teh ču.Jn:h formacij smatral za ideal pametnega itn stvarno primernega reda. Sedaj je sicer res i^r^podar-siko življenje odrevenelo. A li, čim bo gospodarski proces zapet v teiku, bo živ!jonje plulo preko mej. Nič bi ne bilo bolj zgrešeno, nc^-i vera, da je razcepljenost petrebna stv.-»r. Tc poglavje zaključile »Atibeiter Zeit'.mg« z znamenitim' .besedami: Povsod v svetu vidimo narodno stmfevanje!
Potem pa prehaja k dru£emiu por^a^fu, p**e-žalostnemu za mesto dunajsko. Piše: »Zeln kravo bi razumevali stvar, ako (bi misl li, da se v tem de*elskcm gibanju prijavlja stremljenje po neodvisnosti. Ne, stvar je žalostnejai »dežele nočejo enostavno nič vedeti o Dunaju. Nočejo imeti nič iposla s tem utbcigim, ponižanim, nesrečnim mestom. Gotovo vJra-'O pri tem svojo vlogo tu-dii -rde^lc^iH vzrclki —« mesto jim je prerdeče, s prevelikim štcvri1- m ljudi, v katerem ve^no vre —, ali orMci^'jno je, da to mesto hoče jesti in da icđ'tko rabi svojo prehrano ter da je povsod pomanikar^ hrane. Zato ima vsakdo Je ta oib^iteik: da jo sam sebi .najbližji! Nekdaj je bed Dimrj dccei t**g za vse, ki so hotela prodati svojo p-e- 'milico. Sedaj i^a je Dnnaj za vse mesto, ki ipot-e-buje, ki zahteva, naj dežele dele ž«v'm. Seda;, ko so se Nemci ločili cd nas, kriče lastni šopi emenjaikti: »Proč od Dunri;a!«
Na to trdi »Aiibe;ter ZeLtung«, da so krščanski socijalci ma čelu te gonje proti Dunaju — to pa iz sovraštva do socijalnih demrkra-tov! Dunaj da se mora ianebiti dobrodušne« t i nekdanjega ^cesarske^a mesta« in se mora dati na delo, da prebnje to osamelost in d»
vstane k novemu življenju.
• • *
Z ozirom na to drugo poglavje le malo .be sed: Dunaj sam si je pripravljal usedo, ki g; je doletela. Hotel je biti nemški, »Vodar ni hotel razumeti, da je srednšče države, ki nI nemška. Odbijal Ln žalil je nenemfike narcde4 pre zirajoč dejstvo, da so v prvi vrsti dežela nenemške narodnosti s sverimi ^ntn'mi sragami, s svojimi pridelki in izdelki, s svo;<t gospodarsko silo in finančne! ni mi sreJstvi pomagale Dunaju, da je živel v razkošju in izobilju, da so morale oddajata sre Mšeu svr jđ najbolje, da je mogel Dunaj ddbro žriveti. Dunaj ni brl samo središče centralnih ctlasti, marveč ijebil tudi veliko skladišče, ki je sprejemalo narfbcil-e sadove dela en tmtda vse države. Za Dunaj je bilo vedmo dovlj na-jrariko-Šneje naslade, a deželi* je ostajala le siaha skorjica. Tega ni Dunaj n'kođi razumel — kamo-li, da bi til šele hvaležen. Za debri kruh je dajal narodom trdo kamenje, če bi se n« bilo godilo tako, bi bržkone ne 'belo prišlo da katastrofe na Piavi, do srarmcifcne^a razstrla monarhije in do — osaimtjencsti Dunaja, katerega sedanji položaj sl;ka soc:jai-stično glasilo v tako črni barvi. Posebej še je ta tužna slika značdlna za nemške dežele bivše Avstrije sploh: silno so bile navdušene za ta srvoj Dunaj, dokler so ga redili, hranili in ibogatell
rijoznih predmetov ni ipreipovedana, temveč samo omejena na prosti čas in tvori predmeta razdelitve.
To ibi (bela v kratkem Marxova načela.
Treba priznatS, da so hoteli tkoanunisti rešiti radikalno ta iproiblem. Niso se zadovcljiti spolov i čarskema odredbami o pdači in urniku, temveč so šli stvari do dna in t*ved!i svoj sistem do najmanjših podrobnosti.
Posledice so se kaj hitro pokazale.
Proti vsemu pričakovanju se je izvedla socijalizacija dovolj lahko in skoraj br&z bolečin. Bili so že v začetku dovolj previdni, da so izključili od socijalizacije male obrate z manje nego dvajsetimi delavca, češ da te delavnice služijo rokodelcem in delarvcean za popravo. Toda vse velike tvornice je poselil ljudski komisar, jih proglase! za druiaiboo last in vpeljal delavski svet. Stan -gospodarji in itehalični ravnatelji so lahko sodelovali ▼ tem svetu, s pogojem da se popolnoma v zadrže pobitičme propagande.
Prvi korak novih gospodarjov-delavcev je bila odtprava akondnega dela. Vsak delarvec
ibur
EDINOSTI.
T Tm.
—	Nenemci; sedaj pa. ko bi <nu morale oae dajati aafpotrebneji«, ao£e$o kič vedeti o njen is g« odganjajo kot žročega paraš*ta!
Sicer pa je to njihova si var, mi smo reieai oe&rcčnega razmerja. Le ugotoviti -smo hoteli, da si je Dtmai sam koval svojo nesrečo » tem, da je srećo svojo neusmiljeno rezal iz nesreće narodov. Zato naj ne zahteva našega sočutja. Smo sicer krščaoje, in Kristova vera je vera ljubezni, usmiljenja, toda vse to, kar smo doživeli od tega Dunaja, je Kilo -prehudo
—	tako vnebokriceče, da res ne moremo ne pozabiti, ne sočustvovali!
Drugače je s prvim poglavjem v t>ocijalno-detnoJcratičiiem lisiu. Neizmerne važnosti je tudi za nas. Po svoji vsebini in po istem viru, iz katerega nam prihaja toli dragocen pouk: tisočkrat dragocen ravno v teh trenutkih in ot> dogodkih današnjih dni!!
Domače vesti.
Odborova seja političnega društva »Edinosti« -e
jie vrši dne 5. novembra, temveč v sredo, dne 12. novembra t. !. ob 20 v Nar. domu v Trstu. Vabljeni »o vsi gg. odborniki in ceni. gostie, lecptimirani t»o	odbornikih. — Predsednik.
Smrtna kosa. V Rojanu ie preminula gospa Terezija štrekeJi, soproga višieja finančnega svetilka v pokoju, gospoda Frana Streklja iz znane spoštovane hiše Strekljev v Gorjanskem. Pokojnica je bihi glavarica v vsej naši javnos-ti visoko cenjene narodne družine. Sosebnc pokoiničina fiji Jrma, sodaj soproga višjega finančnega nadzornika <Marušiča. fe bila vsi-kdar v prvih vrstah na snovanju našega tržaškega slovenskega ženstva. Kjer je bilo treba delati, ie bila med najdelavncj-iimi. Bodi izrečeno spoštovani družini najiskre-ceiše so/alte — Pogrebe pokojne gospe Ane Kcbal Breščakove, ki se je vršil v nedeljo pred-^xmor. ki kvarijo zmisel. Popravljamo nalvzržaejše siva iz vseh slojev. Prišlo je do izraza spoštovanje, ki je uživajo družine Kobalovih, Breščakovih
Pavlovičevih. Pokojnica je bila tudi pevka nekdanjega Slovanskega pevskega društva. Bodi ji ohranjen blag spomin!
E se non ridi. di ehe rider saoli? Tako smo zaklicali vče-raj tistemu gospodu baronu Lazzariniju radi bedastoČ, ki jih je napisal v *Giorna!e d'Italia* o naši Istri Tako kličemo danes tudi — če smemo bita tako drzni — kolegom uri *l:ra Nuova« radi goropadne bedastoće, ki so jo napisali te dni o narodnem značaju naše Postojne, te metropole kre-menite naše Notranjske. Postumia — italiaiiisshna ... so zapisali. V prvi hip nismo verovali svojim 'astnim očem. Naj ie /e tu ignoranca, ki res ne ve. da ni v Postojni niti enega Italijana izvzemii okupacijsko vojsko in morda kakega j^r'ai tja došle-ga funkcijonarja). ali pa drznost v potajevanju re-nioe in vzračanju dejstev — osmešili so se na vsak način. Saj ga ne more biti pametnega Tr/.a-čana. ki ne bi s posmehom zmajeval z glavo. Ce bi nam govorili, da Postojna spada k Italiji ge-• »grafično. zgodovinsko in po potrebi straregičnih mej — o tem bi se dalo vsaj debatirati, ali da nam govore o Postojni itajianis'sima — to je enostavno neumno. Da še ne razumejo ti gospodje, da v politiki nobena zmota ne ubija tako. kakor če s trditvami, ki naj bi biJe resne — postajaš smešen, da te svet ne more več smatrati za resnega. In te smejati «se iim mora sleherni Tržaćan, ako je le kdaj pomolil nos p-reko Opčin. Ali pri vsej smeš-nosti je tudi resna stran. Take bedastoće čitajo tudi v Italiji. k;er flepoznajo resnice. Zato jih take aži morejo zavajati ne !e v kriva mnenja, ampak tudi v zgrešena dejanja. Z~to bi bilo tudi v interesu italijanske strani, če bi zajemali le H resnih n pametnih virov. Nikar naj se ne puščajo za- j varati od ljudi, kt prinašajo — novo ero neresnic.
Vrlcma možu v slovo. Bi! je mož, ki mu ie bilo usojeno skromno življenje v -skromnem socijal-iiem položaju. Vedno pa zvesto slovensko srce in mož narodnega dela, kjer-koli se mu je nudila prilika. IzJasti v pevskih krogih je bil med prvaki. Doteoleten odbornik pevskega društva »Kolo«, skoro neprestano njega podpredsednik, pevec v zb >ru Glasbene Matice in na vsakih volitvah delavec in vnet rgitator — je bil naš Josip Kolb. Odšel je v Jugoslavijo, težko mu je bilo, ko so ga razmere prisilile, da je zapustil priljubljeni mu Prst. Poznali smo ga dolgo vrsto let in ga dolgo vrsto let \ ga ceni;;. Zato nam je v dolžnost, da mu v svojem in v imenu innoe:h tu ostalih prijateljev. znancev in pevcev zaldičemo na tem mestu: ob:'o .-reče v drugih krajih iii na — svidenje!
Poročil se je magistratni koncipijent \ Ljubljani Janko Kovačič iz znane C\etanove rodbine v Smerjah z gdč. .Miro Železen iz Škofje Loke. Bilo ■srečno!
Slovenska gimnazijska matura v Gorici. V soboto so končali v Gorici zrelostni izp:ti za slovenske gimnazijce. Za zrele sc bili proglašeni sledeč-: kandidati: Berce Alojzij iz uornberga (z odliko). Grah': Liubomir iz Koprive. Jerkič Helena, iz Gorice. Kos Viktor iz Po d mek; a, MikJavič Maks iz Kobarida, Ob'jubek Stanislav iz Kojskega, Rojic Ivan iz l)ornbers,ra. Rakušček Vinko iz Kobarida. Strekelj Aleksander iz Komna. Tomišič Zivko iz Zminja, Ukniar Leopold iz Braniče, Vaiić Viktor iz Skril j in Vencelj Andrej iz Loga pod Mangartom. Zrelostna izpričevala so dvojezična. Komisija je b:!a tako-le sestavljena: Predsednik prof. Loren-zeni, delesa* Vrhovnega poveljstva kr. italijanske vojske, ostali člani pa ravnatelj prof. Ipavec. proi. Bonnes, dr. Budal, prof. Kenfa prof. dr. Pavlin, ■prof. dr. Pirjevec in prof. Tabai.
Seznam nedostavijenih pfsem. Poštno ravnateljstvo nam sporoča: V pošiljatvenem uradu se nahaja seznam nedostavljih priporočenih pisem, ki so
.se odprla tekom meseca septembra.
■————^——
je zaslužil na uro 8.50 kron; to znaša 68 krcn ea osemurno delo sli pa 1600 do 1700 krcn na mesec- B'Io ie tudi mnogo takih, ki so zaslužili mesečno dva do tri tisoč krcn. Prve vprašanje je tvorila inotranja organizacija. Sklenilo se je dovcij hitro, da se pustijo na cnestu vsi inženirji in 'tehnični ravnatelji. Ako pa slučajno kdo od teh ni- pokazal dovcij razumevanja za komunizem, je bil degradiram na navadnega delavca, in na njegovo mesto postavljen zanesljiv mož i>rez ozira na njegovo strokovno znanje.
Posledice tega postopanja niso izostale. V \seh strekah se je zmanjšaj proizvod dela. To se je moralo tudi pričakovati, kajti vsak ie imel enako plačo in nikomur ni prišlo na misel, da bi se trudil. Teko se je delalo v tovarnah v resnici jako malo. Prizanašali so z moralnimi izpodtujanji, toda brez uspeha. Uvedle so se nagrade, to se pravi akordne deio. Tcda tudi to ni imelo uspeha, kajti delavec je zaslužil dovolj, četudi ni delal.
Drugi vzrok -propadanja produkcije so bila preprosta zborovanja. Za vsako najmanjšo stvar so bili delavci sklicani na posvetovanje
Razpto natf^ajpv u Sobice »odmre. Z začetkom šotekeffa 3et* I9J9—1920 se podelite rt ustanove sMareeriie Capuano* 2 posSft>fj & sacer prva učencem iz Trsta t z poštene revne družine v Znesku 210'fjO §tr, droga pa učenki t» Trsta \c poštene revne družine v znesku 134*40 lir; oba morata dokazati, da bosta nadaljevala z dobrim uspehom višje študije neso ljudske šole, bodisi pedagoške, znanstven^, filološke ali umetniške študije. Prednost imajo oni, ki morejo izkazati, da so v -sorodstvu s kakšmm vnukom ati vnukinjo ustanoviteljice Marjterite vd. de Capuano, rojene de Costan-zi. Prosilci naj vložijo svoje prošnje vložnemu uradu tukajšnjega magistrata do 10. novembra t. J., oprem'ene z naslednjimi dokumenti: rojstni lrst. dcmovnica, izpričevalo o »motnih družinskih* razmerah. šolska izpričevala zadnjih dveh semestrov in eventualno izkazilo o sorodnosti s kakšnim vnukom ustanoviteljice.
— Z a šolsko leto 1919—1920 se pode'e tz »stanove Babette \Vallmann- 3 podpore, vsaka po 40(i Jh\ iti sicer: 1. ena podpora za revnega in marljivega dijaka, pristojnega v tržaški občini, ki ie vpisan kot redni slušatelj na kakšni univerzi; 2. ena podpora za revnega in marljivega dijaka, pristojnega v -tržaški občini, ki je vpisan kot redni slušatelj na kaki višji tehniški šoli; 3. ena podpora za Tcvnega in marljivega dijaka, pristojnega v tržaški občini, ki ie vpisan v kakšno veterinarsko Solo tn ki se obveže, da bo po dovršenih študijah stopil po potrebi v službo tržaške občine. Podeljene podpore se bodo uživale skozi vso dobo študij. Prošnje nai predložijo prosilci vložnemu uradu tukajšnjega magistrata do 10. novembra t. I., opremJ}e«e z rojstnim listom, domovnico, izpri-čevalom o gmotnih razmerah, izpričevali študij preteklega Jeta in izkazilom o izvršenem vpisu v enem goriomenjenih zavodov.
4pel na obiskovalce Slov. gledališča. Vsem je dobro znano, s kolikimi težavami se mora gledališko vodstvo boriti za obstoj našega gledališča. 2e dosedanje predstave so dokazale, da tudi s samimi domačimi elemeuti zmoremo mnogo. Radi bi pa podali predstave v doslojneišl oderski opremi. Potrebujemo predvsem pohištva, zrcala, obešala, stojala, okraske, preproge in druge odrske rekvizite kakor: slike, svečnike, kozarce, krožnike, umetne palme in cvetice, razne podobe in sta-tueie ter še celo vrsto' predmetov, ki so za oderski efekt neobhodno potrebne. Gledališko vodstvo stremi tudi za tem, da se gledališka garderoba, ki je tekom vojne zelo trpela vsled molov in prahu, polagoma izpopolni, toda — vse je še neizmerno drago in vseka stvar stane ogromno svoto denarja. Za; se obračamo na vse or»c, ki jim je obstanek gledališča pri srcu, da kaj darujejo v ta namen: vsak, tudi najneznatnejši predmet je dobre iršel. Darove sprejema blag2.jničarka v veži -Nur. doma . ali pa naj se prinesejo na oder.
Samo u mor. iz Zagorja na Pivki nam pišejo: I>ne 17. i. m. si je s samomorom končal življenje daear Benjamin Lenassi. Prerezal »i je žile na levi roki. Vzrok: žalostne družinske razmere.
Fredavanje prof. dr. Giorgia Ravasinija. »Dire-zicne delTUnione operaia triestina nas naproša, da priobčimo: Danes ob 20 bo imel tržaški biolog prof. cfr. Oiorgio Ravasini predavanje o temi ^Au-rere e tramonii aell'autccatalisi«. Vstop prost. Unione operaia na Korzu Garibaldi S I.
Popravljalno. V nedeljskem Članku »Naša nova kulturna orijentacija« se je vrinilo nekaj tiskovnih pomot, ki kvarijo zmisel. Popravljamo navažnejše V 4. poglavju bi moralo stati na koncu kolčne: »Zato upamo, da bo ital. politika krenila na Alaz-zinijeva pota — povdarj;mo zopet: v lastno korist (namreč Italije) itd. — V zadnjem odstavku se glasi začetni stavek pravilno: »Izvršila bi veliko kulturno delo. ki bi posr,:!o vir (ne ovirah sporazuma in ozkega, prijateljskega stika ...
Pismo z naslovom »Gospej Mare leži v našem uredništvu. Naslovljenka naj se zgfasi.
Žalosten konec. Tri so vrste družin, ki jih ie najhuje zadela ta grozna vojna. Prvi so ostali brez očeta, brez sinu, brez tneža, a vdati so se morali v svojo usodo, kajti smrt je neizprosna. Drugi čakajo še vedno, upajo, trepetajo in prosijo za svoje mile, ki jih čakajo že tri leta, ki že leta nimajo oJ njih vesti. Ni jim znano, ali jih je zadek smrt na bojnih poljanah, ali v ujetniških taborih ali pa morda še žive in mislijo s solzami v očeh na svoje dni line. kakor mislijo družine na njih. Te družine je mor a .zadel najhuji udarec, kajti prvi so se vdali usodi, a tretji so Še polni upanja. Ti tretji so družine, katerih očetje se nahajajo že leta v tujini, v ć Ijnji Ameriki. J;cr sicer niso morda posiu-š li svinčenih krogelj in gledal smrti vsakdan v oči, tcda morda še huje "trpeli nego tisti, ki eo ostali doma. Kajti odšli so v tujino, da zaslužijo
svejimi žulji kruh svojim družinam, od katerih jih je pa vojna popolnoma ločila. Ne vedo sedaj, kako je doma in če je sploh še kdo doma.... Tcda družine upajo in upajo vedno bolj, ker vidijo 'n slišijo, kako se ie povrni! ta ali oni. — Tudi Ivan Valenčič iz Javorja pri Pcdgradu je bil med vojno v Ameriki. C";kal je in čakal in končno pričakal časa povrnitve. Poln radosti je prispel v ne-deljo v Trst. Sel je k svojemu bratrancu Andreju Velenčiču, ki stanuje pri Sv. M. M. Sp. 501. Pomislite: svidenje po tolikih letih! Kdo bi zameril, če da človek v takih časih odduška svojemu veselju! V Vfelenčičevl družini pri Sv. M. M. Sp. je bila nedelja dvakrat nedelja. Popoldne sta šla bratranca v mesto in sta ii ga seveda tudi privoščila. Bila je že noč, ko sta se vračala vesela in — pre-vesela domov. Vstopila sb? v hišo. Andrej, ki pozna doma vsak kotiček, ie šel naprej, a Ivan za njim. Toda v temi sta se ločila. Andrej je prišel •srečno v stanovanje, kjer je takoj nato zaspal, a Ivan je taval po temi in prišel na dvorišče. Sel je na desno — zid. še! na levo, zopet z?d. Revež je popolnoma pozabil, kje da ie. — Taval' je in tava« okoli, tcda naenkrat je zadel ob nekaj in padel — na vrt pod hišo. Vrt je bil sveže prekopan, in Iyanu se ni zgodilo nič hujšega, nego da se je nekoliko tunazal in nekoliko Lrtreznil. Tcda to je
in tako je til večkrat celi dan izgubljen za Jelo. Kaj naglo so troški iprodukcije strahovito (porasli.
Skušalo se je temu odpomoči z višanjem prodajne cene, toda po tej poti ni bilo mogoče najprej, in ikmalo se je moralo predajati z izgubo. Po treh mesecih komunističnega izraib-
1-?nja so se v mesecu juniju pomnožili Iro-fiki proizvajanja za 200%, medtem ko so dohodki oadli za celih 50%. Želite li 'kak primer? Evo vam ga. Tovarna obuval v Ujpestu 'e iprcdsjala ,par čevljev, ki so njo samo stali ?25 kron, po 130 kron. Edini premogovnik, .ki se <je še nahajal na madžarskem ozemlju, je proizvajal pred komunističnim prevratom dnevno 400 vagonov premega. Koncem me-seca eprila (je padlo to število na 150. Stot premega je stal 29 'krem, prodajal se je pa v Budimpešti za 6 ali 8 kron. Rudarji so dobivali 6200 krem mesečne iplače. Bakrov solfat, ki se ra:bi pri vinogradništvu, je stal 26 kron, prodan j>a ;je bil za 12. Komad dvajsetih vinarjev je stal vlado &amo, skoraj neverjetno — 32 vin.
(Dalje.)
feiia niesova jiesrefia! Iva« je in nčel hoditi po vrtu. da bi našel kak izhod. Prišel ie pri tem preblizu robe in zopet padel, toda «ed?J na trdo; « zidu, ki 5e kake 3 metre vfeok« ib cesto. Revež f« bH na mesto — mrtev... Ko so priŠU «h»traj orožnikt na lice mesta, so mislili v prvi hip, da gre za zločin, kajti po cesti 5e bil sled krvi m mrlič ie bil ves pobit fn krvav po glavi. Sdc potem so ugotovili, da so to sledovi, ki lih ie pustil za seboj ranjeni Karis. — Mrliča se prepeljali v mrtvašnico pri Sv. Justn. Pri njem so našli 180 dolarjev. katere je hotel prinesti svoji družni, ki ga ie tako željni o pričakovala. Toda ni mu btfo aso-ieno, da bi jo še enkrat videl...
Ljubezenska scena. Včeraj smo poročaii o onem Karisu, ki je bi! nevarno ranjen. V hiši Karisovega strica so imeli včeraj nekako veselico, kjer se je zbralo več prijateljev in prijateljic. V bližini stanuje tudi družina Vecchiet; hčerka Karolina je bila že deij časa Karisova ljubica in je tudi noseča ž njim. Karis je pripeljal k veselici drugo zaročenko iz Rocola, katera ie med veselico sedela vedno pri Karisu. Karolina je med veselico molčala i:i mirno sedela. Ko so odšli pa ga je ustavila mi ga vprašala, zakaj se je take vedel. Kakor pravi stari Vecchiet, je hotel Karis udariti Karolino in lo zmerjaj s k.... Nato je prihitela ma-ti, da bi branila ličerko, in udarila z nožem Karisa v* vrat; prihitei je tudi Karoiintn brai in vrgel v Karisa kamen ter ga ranil v levo sence in mu prebil žilo; kri mu je začela teči iz rane, in padel }e na tki. Niegova sedanja zaročenka in neki njegov prijatelj sta ga spremljala v bolnišnico pri Sv. Magdaleni. Revežu je celo pot tekla kri iz rane in pustila po poti sledi. Karla Vecchicta in mater Josipino so aretirali orožniki. Karisovo stanje se je sicer nekoliko izboljšalo.
Nesreča pri delu. Andrej Sosič, Sftar 42 let ie vžgal včeraj 3 mine, katere bi morale raznesti veliko skalo na gradbenem prostoru neke parne ž^ge na Opčinah. Dve ste eksplodirali. Sosič misleč, da je eksplodirala tudi tretja, je pristopil bliže. da bi videl učinek razstrelitve. V tem trenutku se je vžgala tretra mina, ki ga ie vrgla več metrov v stran. Sosič se je težko poškodoval na glavi in izgubil desno oko. Ranil se je tudi na desni rami. Z vojaškim avtomobilom so ga odpeljali v mestno bolnišnico.
Zagoneten napad. Na orožniško stražnico v prosti Inki je prišel včeraj osljar na Uoydovem pamiku ^Tirolo«, Luka Jerkovič, in naznanil, da sta ga napadla dva vojaka. Preteklo noč. je pripovedoval. sem šel s parnika na suho, da bi se malo pozabaval v mestu. Ko pridem do nekega skladišča v prosti luki, stopita izza vogala dva vojaka, ki sta me naskočila z bajoneti. Postavil scin se v bran. Eden izmed njiju me je hotel prijeti za vrat. S pestjo sem ga udaril po obrazu in vojak se je zvrnil na tla. Drugi je skočil od zadaj proti meni z bodalom. K sreči sem se pa obrnil in bodljaj se mu m posrečil. Prerezal mi je samo suknjo. Nato sta oba zbežala.
Ne ve se. ali sta mislila vojaka oglarja okrasti. ali sta se pa hotela maščevati. Orožniki iščejo napadalca.
Burja in nesreča. Josipiua Žagar, stanujoča pri Sv. Ani, je šla včeraj ob 19 z vozom, v katerega je bil uprežen konj, po ul. Mclin a vento v mesto. Ko je prišla na trg stare mitnice, se je začel vrteti znani vrtinec burje na omenjenem trgu. Konjiček je prišel v vrtinec in se plašil ter začel drveti po trgu. Vse prizadevanje Žagarje ve, da bi korijsa ustavila, je bilo zaman. Neki Fran Just, star 50 let, stanujoč v ul. Lavore tori 201. je tudi priskočil Zagarjevi na pomoč. Stopil je k konju in ga hotel prijeti za uzdo. Tcda konj se je pri tem še več splašil. Prevrnil je Justa, kateri se je ranil na glavi. Konja je nato ustavil neki vojak. Just je mislil, da }e rana neznatna, in je hotel iti domov. Kmalu pa mu je postalo slabše. Spremili so ga v bolnišnico, kjer je zdravnik ugotovil, da je pretresel m-ežgane. Sprejeli so ga v 10. oddelek. Reveževo stanje je nevarno. Na Hce me^ta ]e odšla sodnjiska komisija, ki je ugotovila, da je nesreče kriva le — tržaška burita*.
Norec, ki ie bolj pameten, nego mnogi drugi... Ledogardo Salamon, star 39 let, človek, ki je znan kot norec, je splezal včeraj na Maksimilijanov spomenik in začel govorit: množici, ki se je kmalu zbrala v velikem številu okoli njega. Govoril je o svobodi narodov o vojni, ki je naredila toiiko slabega, o ljubezni do bližnjega, kratko, govoril e pametneje, nego mnogi govorniki, katerim je množica navdušeno ploskala in klicala morda ne daleč od istega spomenika. — Nesreča je pa hotela, da se je revežu zdrsnilo in da je padel s spomenika. R. ni! se je na roki in čelu. Prepeljali so ga na rešilno postajo, a potem v mestno bolnišnico.
SlocensRo gIe^lL"£2 v Titu
Nedeljski predstavi.
Pri popoldanski predstavi zadovoljiv obisk. Občinstvo ponajveč sestavljeno iz glasno se veseleče mladine. Temu primerno so tudi igralci igrali. Ker se večji del občinstva v svoji dobrosrčnosti ni oziral na povprečnost in površnost igranja in na z:.mude posameznih nastopov, je »tetka« zopet žela aplavz. Zvečer je bila dvorana polna, razen prvih dveh vrst. Tudi ti sedeži bi bili zasedeni, ako bi se naš človek ne bal, da »se gre kazat«. Sprednjh sedežev ne kupujemo iz baharije, ampak, da bolje slišimo in da lažje zasledujemo igro.
Repriza »Bratov sv. Bernarda-: ni dosegla premijere.
Prizori, v katerih -govore nastopajoči ljudje izmenoma v raznih skupinah, kakor je bilo to koj v začetku igre, taki prizori moraio biti naštudirani tako precizno, da ne morejo na-stati nikakršne pavze. Sufler ima nalogo pomagati spominu in ne narekovati. V slabem memoriranju tiči tudi vzrok, da nekateri naših igralcev popravljajo med govorom že izgovorjene besede. N. pr.: »Grem. da odgovorim na vsa došla — ee — na vse došle listine.« Ali naj se igralec nauči brezhibno svojo ulo-go, (kar je predpogoj dobrega igranja) ali pa naj ima toliko prisotnosti duha. da si pomaga iz takih zadreg. N. pr. zakaj bi igralec ne nadaljeval: »da odgovorim na vsa došla pisma, ali poročila?« Ce bi bi! igralec res z dušo pri -stvari, bi take vrste pomoči niti ne prišteval k prisotnosti duha, temveč k prisotnosti pri stvari. Prevelika vera v še-petalčevo pomoč rodi negotovost. Na tej je hudo bolehal tudi brat Pavel.
Rekord je dosegel nekdo drugi, ki je zamenjal Nathana s satanom.
Sicer ie bil uspeh velik. — R-
V četrtek, 23. t m. se prvič uprizori Rudolf Straussova komedija v treh dejanjih »Skledoliz-nikU (»Zlata skleda*). Glavne uloge so v rokah gg. Sile in Boleslavskega ter gdč. Mezgečeve; ra-zun teh nastopi ves ansambl. Ta komedija, je pikra satira na strankarske intrige in koritarstvo, ki vlada v parlamentarnih krogih. Dejanje se vrši sicer v republiki Lužitaniji, pa bi se prav lahko vršilo tudi drugje. Prvikrat sc je uprizorila ta komedija leta 1911. v rezidenčnein gledališču na Du-naru in sicer z najboljšim uspehom. Upamo da tudi na našem odru ne izostane uspeh in to tembolj, k&t & snov te_.&atiie tako zanimiva in aktualna
Borzna poroOte*
Tečaji:
Jadra« ska bađika
Cositlich (Austroamericanat
Dalmatia (Parobr. dr.)
Gerolimich
Lloyd ^ ,
Lussino
Martinolich
Navigazione Libera Triesrina
Oceania
Premuda
Tripcovkh
Assicurazioui Generctfi Riunione Adriatica Ainpeiea
Cement Dalmatia Cement Spalato
Čistilnica petroleja Čistilnica riža Krka
Tržaški Tramv.av Tržaška tvornica olje
Ž50—255	
90S—	510
290—	300
OSO—	1410
825—	845
1425—	1475
370—	380
1330—	1350
410—	420
560—	580
470—	480
16500—16750 i	
3075—	3150
430—	440
270-	280
330—	345
1825—	1875
275—	285
360—	370
223—	228
900—	950
IZREDNA PRILIKA t
.... 16.^ .... L .... I 4.4* . ... I 4.4*
.... M-
.... L 6,—
Zuaoia ......
Rum.......
Vermouth .....
Maršala......
Konjak po.....
Malinofec po ... .
prodaja i Rrižmanflt, mt. ti. 31. imtrt s.
HALI OGLASI
se računa/o po 10 stot beseda Najmanjša pri stoj. bina L VDebele črke 20 stot beseda. Najmanjša pristojbina L
ZLATARNICU G. PINO, TRST
s« nahaja na K«riu K. IS satarnica G. ZERKOVIH a Plgllo)
VeUkft iibeta sr«braih fn stilih lu, ofcitaov, verlfic Itd.
(btvfta Figi
ODDA se \ najem soba z ćvema posteljama po-štenma možem« delavskega stann. Ul. A. Rct-t«cio 4.	4253
PRODA se nizka omara. Ul. G. Oalatti št. 20, V. aadstr. vr. 26.	4954
KROJAŠKI pomočnik se sprejme takoj. F. Rup-mk. ul. Geppa št. 10, I.	4255
RADI selitve se proefe. pod ceno: hiša z 20 sobami z dovoljenjem za gostilniško obrt, trgovino, mesnico, pekarno, z velikim, s kostanji obsenče-nim dvoriščem, hlevom, vrtom 3000 m3 in kmetska hisa, hlev. več njiv z vodno silo in vodnjak. Vse pri postaji. Katarina Ličen. Rihemberk 174 pri Gorici.	4256
SREBRN DENAR ptačam po najvišjih cenah. — Salonichio, ul. Olmo 3. III. vr. 18.	4257
SPREJAIE se čevljarski .delavec. Ul. Fanieto 33.
4257
NOV dohed krasnih baržunastih in suknenih klobukov po najnižjih cenah. Sprejemajo se naročila in popravila. Novi modni salon, Corso Garibaldi št. 28.	4259
PRODA se v Skednju nova hiša, sezidana 1. 1913, pripravna za gostilno. Naslov pove inser. odd. Edinosti.	4223
PRODA se hiša z gospodarskim poslopjem, velikim vrtom in zemljiščem v Selcih prt St. Petru, ležeča cb državni" cesti Posto.lna-Reka. V hiši nahajala se je mnogo let velika trgovina z mešanim blagom. Pojasnila daje Franc Dekleva v Slavini pošta Prestranek.
LESNI strugar sprejema vsakovrstna naročila in popravila. Trst, ul. Salice št 19.	4241
ISĆE se deklica za bufet. Oskrba v hiši. Ponudbe na tvrdko S. Jenko in br.t Podgrad, Istra. 4229
A. F ANIN, Gorica, samo ul. Carducci št. 19 prodaja na debelo in na drobno. Velika izbera mani-faktnrnega blaga, perila naprvljeneg in na meter, iopce, nogavice, sukanec, bombaž in vso v to stroko spadajoči predmeti. Sprejemajo se vsakovrstna naročila v izdeiavo, perila po meri
KOMPLETNA Jedilnica v posebnem slogu, se proda. Ugodna prilika. Ul. Barriera t. 33, L vr. -1.
4250
Dr. FRANlUTTi
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ulica Genov« št. 13, I nadstr (prej ulica Campaniie) Tehniški vodja A Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č-rmaka. - lzdtr*nf* rob Drez bolečin. Plombiranja. Umeti^ zobje.
1

Kisova kiselina, razna mila, plavilo, metle. In drugI predmeti
se dobe prt
HSLLAHD1A C9L0MAL
družbi z om j. v T»-atu
ul. Picr Luigi da Pui^trna Stav. Z
(vogal «!. Coroneo)
Telefon. 24-03	Telefon 24-03.
1 ZOBJE
z in brez čel'usti, zlnte krone in tudi obrobki
?i ViUZM VUSCrtEiSitSi'M
iS§3 TKST, ul 30. oktobra (ex Cuser.ua) 1J, ii.
Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer ^__________
Trgovina z mešanim blagom na deželi išče
»TKO PRODAJALKO.
Oskrba v hiši. — Ponudbe na# inseratnl oddelek Edinosti p id „PRODAJALKA .
JSa ŽSB3MEŽŽ
MBftSt
HIŠA s stanovanjem in malo trgovino se proda. Sv. M. M z gor. 31.	4249
NOVE poročne posteSje, novi vzmeti in žlmniee, cmlvalnik, zrcala, mizice in drugi predmeti se prodajo radi selitve. Ul. Barriera št. 33, I. vr. 4.
4250
KOŽUH nov, rjav in črn, se proda po ugodni ceni. UL Barriera 33, I. vr. 4.	4250
Stenograf-strojepisec s znanjem tudi italijanskega in nemkega jezika, ter trgovske vede želi vstopiti v kako trgovsko tvr-dko, če tudi kot praktikant. Cenjene ponudbe pod »Resnostna bodočnost« na ins. odd. Edinosti.
GREGCRIJ PEČJAK: Šolski molitvenik v platno vezan. — Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni, v platno vezan. — Valjavec: Ita-Hjansko-slovenski slovar, v platno vezan, se <lobi v Knjigarni Kato!. tisk. društva, Gorica, Montova hiša.
KROJACNICA Avgust Stular al. S. Francesco d'Asisi štev. 34. 111. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu.	3367
Due 30. oktobra 1919 se bo predajalo na
la^nl dreifei
1000 borovih debelih dreves.
Županstvo v VeliKem Dola. 19. okteta 1919.
Župan: FR. GRG1Č.
A
JADRANSKA BANKA
Deln glav. K 30,100.0)0, Rcierva K3.5')J.0j0 Centrali: TiUf
rnm ii Risjaraii 5 5. BnU 9
Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, ^otor. LJut» ljana, Metković, Opitiji Spiit. sibenu. ZaJar Ekspoziiora: Kranj.
Obavlja vse v binčao strjto spiJijiia po*l«
Spreja^a vloga
na hranilne knjižice proti .*i/3% letni n obra-stim v oancogiro-prometu proti HVo letni n o-brestim. Tla odpoved navezane zneste sprejema po najugodnejš ti pogojih, Ki se iiuajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Gije v nai33i vamuto pulili (Mi JimiJu).
Biag.ijna posluje od 9.30—12.30 in 14.30—16
v .■Ji' »V" »'- ----— ■

s

m
ŽALGSil U.11;J ZLflIftHI!i£:::
na velijo izbero se vdobi pri
A. PQVH v Trsfiu
TRG GARIBALDI (BARRlEiiAt 3
m
III BIH ■ II " i IIII ZOBOZDRAVNIK
D". HRAČEK TUST
Corso 24, I. nadstropje
Ordinira od 9-12 dop. in od 3-6 pop.
taotetno niinai2 n). Dlmiiimi] in mli\ mi
Stroj za Ihricja is vezanja prati aemS'ii mara Seidel & Neumann in .Slnger* Gast & Gasser
_ ,	Tvrdna ustanovljen I. 1875
Bogata zaloga vseh potrebom.	PQ fl IjrC^r? DCHVnD
Mehaničn delivnica za vsako	ritiilllLjlu DLiluHli
popravtianja.	Trsrj ui Cainp;ui le 1 '
lilsu vuu
Podružnica v Trstu.
Centrala v Ljubljani.
Podružnice: Celje, Celovec, Oor ca. Sarajevo, Split Delniška g!avn!ca : K 15.000.13D. -Rezeri/nl zakladi: K 3,600.000.—.
Obavlja vse v bančno stroko spadajoče
posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice pr« ti 3 nVr-jctn^nii na žiro-raHine pro;i 37, Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuj • borzne naVge in da^ v najem varnostne celice.
Tel. Št. 5-18. Blagat a je odprta od 9-13.
--
L PELLEQRIN0 CINCELLI ^

Trst - ulica Mal anton 5tv. 9 - Trst
(Hfta ustanovljena leta 1828.)
KOZE in USNJE za ženske in moške.
Bok in Chcvreau*, lak, podlage in vsakevrstni predmeti za čevlje itd. Vse po ugodnih cenah. ^	Postrežba točna.